296. številka. Ljubljana, v soboto 27. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter veha po pošti prejeman u avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K SO h, za Jeden mesec 1 K 90 h. Za poaujenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaaa poštnina. - Posamezne številke po lOJh. Na narofibo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, So se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon 6t 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Naročnikom in čitateljem. Na sveti večer smo naznanili svojim čitateljem, da bo z novim letom izhajal »Slovenski Naroda v znatno povečani obliki in vsak dan prinašal znatno več čtiva, kakor doslej. Troski, ki nam jih provzroči to povečanje, bodo v e 1 i k i, ali vzlic temu ostane oena listu kakor dose- daj in bodo odjemalci dobivali povečani list za isto naročnino, ki so jo plačevali do sedaj. Blagor slovenskega naroda je in ostane naš jedini smoter in da bi mogli vspešneje delovati za ta namen, smo se odločili za povečanje lista. Z ozirom na to upamo, da nam ostanejo naši dosedanji naročniki tudi v novem letu zvesti in da nam pri dobe tudi novih naročnikov. Posebno važnost polagamo na to, da imajo javni lokali naš list, ker v javnih lokalih čitajo list tudi taki ljudje, ki bi ga sicer nikdar v roke ne dobili. Zato pa prosimo somišljenike, naj vplivajo na to, da bodo imele vse gostilne in kavarne »Slov. Narod«. Zajedno pa priporočamo somišljenikom, n&j delujejo tudi na to, da dobita »Ljubljanski Zvon« in »R odo-ljub« kar največ odjemalcev in priporočamo jim tudi, naj svoje tiskarske potrebščine naročajo v »Narodni tiskarni«. Izjava štajerskih slovenskih deželnih poslancev. Vsled odločnega postopanja češke delegacije v državem zboru je začela Nemcem in vladi teči voda v grlo in vsled tega skušajo doseči spravo med Čehi in med Nemoi. Narodnostno vprašanje je sicer potrebno pravične rešitve malodane v vseh kronovinah, a vzlic temu je hočejo Nemci in vlada rešiti samo za češko kralje stvo, v vseh drugih deželah, zlasti pa na slovanskem jugu, naj ostanejo narodnostne razmere nespremenjene, dasi so krivičnejše in neznosnejše nego na Češkem. Mi se temu ne čudimo. Nemci in Italijani vživajo na slovanskem jugu predpravice, ki jim absolutno ne gredo in vsaka sprava na jugu bi imela ta efekt, da bi se predpravice omejile. Sicer nam jamči državni osnovni zakon popolno ravnopravnost, ali ta zakon je ostal na papirju in sedanja vlada nima volje, to zakonovo določbo uveljaviti, kakor je ni imela nobena druga vlada. Nemci in Lahi že celo ne mislijo na to, da bi si dali svojo krivično posest količkaj omejiti, da bi Slovencem in Hrva tom dah, kar jim gre po zakonu. To priča izjava nemških nacijonalcev, ki pravi, da so Nemci pripravljeni, porazu-meti se samo s Čehi, da pa odločno odklanjajo vsako spravo s Slovenci in na noben način ne pripuste, da bisetudi na Štajerskem in na Koroškem uveljavila tista načela, načela, na katerih podlagi se hočejo Nemci porazumeti s čehi. To isto, kar Nemci sami ponujajo Čehom, tega nečejo dati tudi Slovencem na Štajerskem in na Koroškem. Z ozirom na ta dejstva so slovenski poslanci iz Štajerske na svojem shodu v Mariboru sklenili in razglasili naslednjo izjavo: »Slovenski deželni poslanci štajerski pozdravljajo poskus sprave med Čehi in Nemci, katera naj bi omogočila mirno skupno življenje sosednih narodov v državi. Zahtevamo pa tudi, da se istotako v južnih avstrijskih pokrajinah storijo jednaki koraki v svrho izvedenja popolne jedna-kopravnosti slovenskega naroda. Zaradi tega protest temo z vso odločnostjo proti izjavi nemško narodne stranke na Štajerskem, s katero ista zopet odklanja vsako spravo s slovenskim narod o m. u To je umestna beseda. S to izjavo je na kratko povedano vladi, kar ji gre, vladi, ki neče ničesar storiti, da bi se narodnostno vprašanje rešilo tudi na slovanskem jugu, povedano je pa, kar jim gre, tudi Nemcem, ki sploh odklanjajo vsako spravo s Slovenci ter si laste pravico, biti gospodje nad slovanskim narodom. Kdor pa od te izjave pričakuje pozitivnih uspehov, se krvavo vara. Za resolucije, za pritožbe in za proteste se Nemci in dunajske vlade preklicano malo menijo in se še nikdar niso nanje ozirali. Z Nemci i n r a z 1 i č n i m i d u n a j s k i m i vladami se je doslej dalo govoriti le tedaj, če so jih okolnosti prisilile odjenjati — drugače nikdar. Vlada in Nemci so odjenjali napram Madjarom, ko so bili v to prisiljeni; odjenjali so napram Poljakom, ko so bili v to prisiljeni, odjenjati hočejo sedaj napram Čehom zopet le, ker so v to p r i s i 1 j e n i in tako go tovo, kakor Amen v Očerašu, je tudi to, da tudi napram Slovencem in Hrvatom ne bodo ne vlada ne Nemci od sedanjega svojega stališča niti za las odjenjali, dokler se jih v toneprisili, preko papirnatih resolucij in protestov pa bodo slej kakor prej lahkega srca prestopali na dnevni red. V sedanjih razmerah seveda še misliti ni na kako akcijo, s katero bi se vlado, Nemce in Lahe primoralo, da bi prišlo tudi na slovanskem jugu do sprave. Naša stranka je mislila na tako akcijo in prav v ta namen je po d r ž a v n o z b o r s k i h volitvah z največjim samozataje v a njem sprožila misel, naj se ustanovi skupen jugoslovanski klub, kajti če ni jugoslovanska delegacija jedina, je vsaka resna akcija izključena. Kako je prišlo, da se ta misel ni uresničila, je znano in tega ni treba pogrevati. Pride čas, ko se bo spoznalo, kako f elonijo so storili klerikalci tedaj, ko so preprečili skupen jugoslovanski klub in s tem onemogočili vsako resno akcijo v prid narodne ravnopravnosti južnih Slovanov. V EJ ubijani, 27. decembra. Demokratični nazori v armadi. V svobodomiselnem razvoju je prva med evropskimi državami povsod Švica. Zato pa je pomenljivo, kako se je začel v tej republiki demokratični duh naseljevati celo v stalni vojski. Svobodni duh Švicarjev se tudi pod puško ne more in noče ukloniti pretirani strogosti. Ravnokar se je završila obširna vojaška kazenska pravda zaradi neposlušnosti in upornosti, a za vojaška sodišča mile sodbe pričajo, da se je tudi na tem mestu začelo upoštevati socialno razvijanje. Ko je meseca oktobra napočila v Ženevi splošna delavska stavka, poklicali so vojake rezerviste k zdržavanju miru. 321 poklicanih ni prišlo ter so se izgovorili z malenkostnimi vzroki, a vojaška oblast je naknadno tudi vse opravičila. Toda 17 rezervistov je bilo tudi takih, ki so sploh &amo navedli, »da jim njihova vest ni dopustila, se odzvati vojnemu pozivu«. Te je seveda moralo poklicati vojno sodišče na odgovor. In tu je značilno, kako so se posamezniki te se-demnajstorice zagovarjali. Rezervist S i g g, mestni svetnik v Ženevi in urednik social-demokratičnega lista »Le Peuple« je izjavil, da je antimilitarist, da se je napravilo iz vojaštva oporo kapitalistov, ki naj bi branilo tramvajsko družbo, ki plačuje zato častnikom šampanjca. Drugi je izjavi), da tudi v bodoče ne bo k temu pridobiti, da bi se bojeval proti someščanom. Rezervista Oandina je vprašal avditor, ali bi šel proti zunanjemu sovražniku, na kar je vprašani odgovoril: »To bi šele videl, kake bi bile razmere«. In vkljub temu so bili nepokorni vojaki obsojeni le v par LISTEK. Feljeton za lovce. Ne pomaga nič in ako se še tako pripravljam, da pričnem s kraja in nekoliko načrtam posebnosti cele jeseni tega leta z lovskega stališča, Raskovec me je tolikanj prevzel, da moram o tem pričeti, česar sta usta in sree najbolj polna. Že dolgo let hodim v Raskovec, toda v tako mikovnem društvu še nikdar nisem naredil pota z Vrhnike v Raskovec kot letos. Stopala je pred menoj vitka, primerno in ukusno napravljena gos-pica. Živahno se je razgovarjala s svojima spremljevalcema, katerih jeden je bil visok, lepo vzraščen vojaški dostojanstvenik, drugi brat gospice. Tudi že od ognja naprej dru žila se je živahna vesela ženska mladost svojemu bratu in gledal sem za njo, ker sta se ji obleka in hoja tako lepo prilegali. Mislil sem si: Ti boš še dosti hodila po lepi čisti naravi. Naj ti bodo vsa pota srečna! Veselega srca si gotovo, sicer bi te ne mikala gozd in čisti zrak. In ker je bilo ravno ta dan dovoljeno nemško misliti in tudi govoriti, šinila mi je nehote v misel lepa nemška lovska pesem, ki ima refren: „Und dennoch bat die beste Brust die Liebe oft gefiihlt." Tudi nazaj grede imel sem mladost v svojem spremstvu. Odnašal mi je bled deček. Pravil mi je, da ima očima in mačeho in kazal mi je okajeno zidovje pred par dnevi pogorele kajže. Ista pot in kaka sprememba v duševnem položaju. Od ognja razšli smo se navadno, potem ko smo še čuli dobre nauke našega vodja, ki nam je tudi prepovedal, da letošnjih mladic ne streljati. To navedem, ker pride ta okolnost še na razgovor. Sploh, ker tako površno pišem, moram omeniti, da isti, ki ne poznajo Raskovca in že starodavne vsakoletne gonje v tem hribu, se bodo morali posebej informirati, da spoznajo vrednost te gonje, ki nima para na Kranjskem in tudi malokje v sosednih deželah. Moje črtice imajo bolj lokalni pomeu in beležijo le markantne posebnosti, katerih je vsako leto dovolj in tudi letos jih zamoremo našteti. Prvi se je nastavil Regulator. Ta ima toliko lovskih zaslug, bodisi na suhem bodisi na vodi, da se za plahe srne malodane več ne zmeni. Od kar je dva sulca obenem na trnke zvabil in s taistima tako umetno manipuliral, da sta njega, ki je stal v čolnu, pripeljala čez Savo, mu za vsakdajnosti navadne vrste ni več mar. Poslušal je tudi mirno in ne da bi bil s očmi trenil framelja, ki nam je pravil, ko smo še nekoliko časa pri ognju ostali, da ima gospod Paksimadi puško s tako velikim kalibrom in take dobrote, da je nekoč on, framelj, ko mu je gospod to dovolil, s isto na prepelice potegnil in jih pobral 14, dasiravno jih je le 12 zletelo. Zraven prvega gospoda nastavili so drugega tudi že priletnega gospoda. Postavili so ga pred košato hojo, pred katero je mala kotanjica gladka in prav kakor za mali sprehodek. Stari gospod je sedel na lovski stoliček in se ni še dobro zamislil, ko stopi pred njega star mož, ki je, opiraje se na palico, korakal proti Logatcu. Pozdravil je sedečega gospoda, se predstavil in rekel: „Na tem prostoru boste imeli pa mir, gospod. Stirinsedemdeset let je minulo, od kar je šla tukaj zadnja sova mimo. Poglejte, za vami na hoji je to zabeleženo. Lep čas boste imeli opazovati, kar se drugod godi, da bi vas le ne zeblo." In po teh besedah je odšel. Gospod je mirno obsedel in v resnici opazoval in kar sem tukaj napisal, sem po največjim od njega izvedel. Pravil mi je, da je jelo pokati že uro poprej, ko je bilo napovedano, da se bodo psi spustili. Eden prvih da je pokal njegov sosed na levi strani. Pritekla je 'lisičica in postavila se med stare ceste, tam rep pri-zdignila in hrbet skljuSila, kakor to stori pes, kateremu se zjutraj vrata odpro in ou stopi na cesto. Zagrmi proti njej, ona se pa le obrne in v isti posituri je pričakala se drugi strel, potem pa veselo poskočila, češ, jaz sem svoj posel že odpravila. Sosed orjaške postave je pa stopil na skalico in jel razlagati čuden dogodljaj na ves glas in ne pre- nehaje, dokler se ni gonja zaključila. Govorilo se je, da mu je asistiral in pomagal pri tem še višji sosed. Je li bila to resnica, se ni moglo konstatirati. Dva peska se oglasita. Kako to? Sta li ušla'? Ne, spustili so jih. V sredi sta imela starega srnjaka. Kakor bi „žnorou vlekel, tirala sta ga proti številki 0. Tam se je srnjak postavil, svoje široke prsi nastavil in mirno pričakoval osodnega strela. S tem je bil olicialni del lova pri kraju in pričelo se je prosto gibanje, živahno in mično, kakor je to vselej v Raskovcu, posebno ako ta nenavaden vžitek za lovca podpira še krasno vreme, kakršno je bilo ta dan. Da nas ni motilo nepretrgano razlaganje soseda velikana, rekli bi, da Raskovec postaja čedalje bolj velečasten. Tri ure in pol je trajal pasji javk in pokalo je kakor pri nobeni novi maši ne in ob četrti uri popoldne smo našteli pri ognju dvaintrideset srnjakov 21 srn in dve lisici, brez iste, ki je nastopila v oficijalnem delu kot klo\vn in brez iste, katera je še pri življenju ostala, ker se je rešila na visoko hojo. O tej lisici in o možu, ki jo je opazoval in o zanimivostih pri zadnji gonji v krasni dvorani Kotnikove hiše sledi poseben kapitel, posebno radi tega, ker lisica na hoji zna postati epohiilnega pomena za lov sploh in za Raskovec* še posebno. tedenske zapore, najvišja kazen je bila dvamesečna ječa. In temu se ni čuditi, saj je nadporočnik Willemin v svoji obtožnioi sam povdarjal, da se smatra vo jaštvo za potrebno zlo. Kaka razlika med avstrijskim vojnim pravom in švicarskim! Pri nas se obsojajo rezervisti, ki so se le po pomoti oglasili pri kontrolnih shodih v svojem materinem jeziku, ne da bi vsled tega trpela vojna služba ali vojaška avtoriteta, v mnogo hujše kazni kot švicarski javni uporniki. Papeževa božićnica. Kakor vsako leto, je tudi letos sprejel papež pred božičem »sveti kolegij«, ki mu je izročil svoje čestitke. Čuden utis pa je napravilo na katoliški svet, da je »sveti« oče celo ta največji praznik miru in ljubezni porabil za bojevit nagovor. Lotil se je posebno ostro »ajdovskega naturalizma« in socialne demokracije. Rekel je med drugim, da mu grenijo jubilejno leto socialni dogodki. Obžaloval je italijanski načrt za ločitev zakona, češ, da pomeni prevrat krščanskega reda ter hoče postaviti države na temelj ajdovskega naturalizma. Demokratična misel smatrana, kakor jo smatra cerkev, se ne strinja jako lepo samo z razodetjem vere in verskim prepričanjem, te-muč je bila takorekoč rojena in vzgojena s krščanstvom. Poleg te krščanske demokracije napreduje drugo prevratno in brezbožno gibanje, ki zasleduje čisto druge ideale in hoii druga pota. Usodni dnevi se pripravljajo za meščanske države, ki to gibanje podpirajo ter se ji dobrikajo. Krščansko ljudsko gibanje, ki stoji v odločnem nasprotju napram socialni demokraciji ter zatira njen pogubni vpliv, bo izkazalo že s tem meščanskemu svetu znatno uslugo. — Kake so te krščansko-socialne usluge, občuti meščanstvo povsod, kjer take organizacije delujejo s poneum-nevanjem ljudstva in raznimi denarnimi špekulacijami. Obleganje Venezuele. Nemške ladje bo začele blokado Puerto-Cabelle dne 22., Maracaibe pa 24. t. m. Po 30. t. m. ne bo nobenemu tujemu parniku več dovoljeno priti v ve-nezuelska pristanišča; Je pošto bodo smeli cddati pod spremstvom katere oblegajočih ladij. Dne 25. t. m. je prešlo premirje med uataši in predsednikom Castrom. 6200 ustašev je odkorakalo proti Caracas. Castro jim je sel do La Victoria naproti ter jih pozivlje, naj se združijo z vlado proti tujcem. Ustaši so odgovorili, da sme o tem odločevati le njihov general Matos, ki pa jo neizprosen ter bi se prej pridružil sovražnikom republike kot predsedniku Castru. Najnovejše politične vesti. Budgetni provizorij, ki se uveljavi za novo leto s § 14., bo veljal šest mesecev. — K spravnim konferencam, ki se začnejo 3. januvarja 1903, bo poklicala vlada tudi češke in nemške poslance iz Moravske. — O zakonski ločitvi vlada v italijanskem ministrstvu popolno sporazumljenje, posebno odkar so razvili klerikaloi tako strastno agitacijo proti tej predlogi, smatra vlada za svojo dolžnost, tozadevni zakonski načrt braniti. — Novi nemiri. V državi N ioarag ua v Srednji Ameriki pričakujejo sovražne navale ter se zbirajo čete na obrežju Tihega in Antlantiškega oceana. — Nasprotniki turških reform so skoraj vsi albanski poglavarji, zato jih turška vlada izganja v Carigrad in Malo Azijo. — Vojaške spremembe Mestovojnega ministra Pitreicha je imenovan sekcij skirn šefom v vojnem ministrstvu fml. vi tez Pino, namestnikom šefa v general nem štabu pa generalmajor Potiorek. — Obe zbornici pruskega deželnega zbora sta sklicani na dan 13 januvarja. — Na otoku Cipru se je začela živahna agitacija, naj otok izroče Angleži Grški. — Papeževa bolezen. Francoski listi poročajo, da je papeža dne 23. t. m. pri avdijencah popadla tolika* slabost, da so ga morali nesti v stanovanje Drugi listi to zanikajo. — ZapomoČ macedonskim begunom sta razposlala oba odbora okrožnice, v katerih se tudi i/javlja, da ss ne opusti ustaja, dokler se ne izvedejo napovedane turške re forme pod kontrolo tujih držav. — Proti prepočasnemu delovanju bolgarskega sobranja je govoril knez v zbor niči zelo ostro. — Belgijska klerikalna večina namerava uveljaviti nov šolski zakon, ki naj bi šolstvo postavil popolnoma pod vpliv cerkve. — Vrhovni prokurator sv. Sinoda, Pobedono-scev, namerava odstopiti zaradi visoke starosti Na njegovo mesto pride najbrže grof Aleksander Šeremetiev. Tudi finančni minister W i 11 e je baje utrujen. Naslednik mu bo najbrže državni tajnik Kokovcev. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) V svoji knjigi „Cautio criminalis" piše Friderik Spee o preganjanju čarovnic: „ . . . Pred vsem moraš uvaževati, da so — tega se moramo sramovati — pri nas katoličanih prazno verstvo, nevoščlji-vost, opravljivost, grdenje in zavratuo ovajanje silno globoko vkoreninjene lastnosti. Oblastva tega ne kaznujejo zadosti, s priž-nic se to tudi ne graja, in iz tega nastane prva misel na čarovništvo, od tod prihaja, da s e b o ž j e k a z n i p r i p i s u j ej o čarovnikom in čarovnicam; vse so storile čarovnice. Od tod prihaja, da vsak bedasto kriči in vpije, naj oblast zasleduje čarovnike in čarovnice, ki so jih kričači s svojimi hudobnimi jeziki ustvarili. Na to ukaže oblast svojim sodnikom, naj postopajo proti tem slaboglasnim, hudobnim ljudem. Sodniki ne vedo, kje in kako bi začeli, ker ni znakov in dokazov. V tem pride drugi in tretji ukaz od gosposke. Če pa sodi uradnik, da je stvar težka in nevarna, pošlje gosposka inkvizi to rje in komisarje. Njih brezu m -nost in strast se imenuje bogoljubna gorečnost za pravioo in ta bogoljubna gorečnost vzdiguje in neti upanje na dobro plačilo, posebno če se inkvizitorju zagotovi gotova svota tolarjev od vsake glave in mu je povrh še dovoljeno, iztirjati od kmetov še druzih davkov. Ako se potem zgodi, da kdo o kaki vbogi ženi — imenujmo jo Gajo — izreče sumljivo besedo, potem je storjen začetek. Nje se drže. Da pa bi ne izgledalo, kakor bi se postopalo vsled same govorice in ne da bi bilo kakih znakov krivde, so izmislili tole zvijačo: Gaja živi ali lahkomiselno in grdo ali pa pobožno in bogoljubno. V prvem slučaju je že (v njenem življenju) močen znak krivde, zakaj kdor živi grdo, se da lahko še v grše življenje zapeljati. Pa tudi drugi slučaj (da živi lepo in bogoljubno) ni nič manj zanesljivo znamenje, kajti — tako pravijo — čarovnice se delajo kakor bi lepo živele in hočejo veljati kot pobožne. Izda se torej povelje, da je Gajo zapreti in takoj je dan nov znak krivde: Gaja izrazi namreč ali da se boji ali da se nič ne boji. Če se boji — in kdo bi se ne bal, kdor ve, kako grozno tam ljudi trpinčijo — je to dokaz, da ima slabo vest; če se ne boji in se zanaša na svojo nedolžnost, je to tudi dokaz proti nji, češ, hudič daje čarovnicam pogum. Da pa bo dovelj znakov, zato ima inkvizitor svoje vohune, brezbožne, brezvestne, zavržene ljudi. Ti morajo vse življenje vbogo Gajo preiskati, da kaj iztaknejo, kar bi ne-zaupni ljudje mogli tolmačiti kot čarovništvo. Ako je potem še kaj tacih, ki Gaji že prej niso bili naklonjeni, nastopijo ti, premcene D v X in vsak kliče: proti Gaji govore težki indiciji. Na to se Gaja trpinči. Kajti pri tem procesu ni dovoljen noben zagovornik in nobena obramba. Čarovnija — pravijo — je izjemno hudodelstvo, je grdobija, za katero ne veljajo procesni predpisi da, če se najde kdo kot zagovornik ali če kdo gosposko opozori, naj postopa previdno, postane sam sumljiv čarovništva. Tako utihnejo vsak« usta in vsa peresa obstanejo; nihče se ne upa kaj govoriti ali kaj pisati. iDalje prih) Občinske volitve v Žireh. »Slovenec« je v 284. številki z dne 11. decembra 1902 objavil članek o ob činskih volitvah v Žireh. Kar se v tem dopisu iz ožlindrane stranke žirovske proti nam naperja, so same laži in izmi šljotine. Naši stranki predbacivajo, da se g. županu zdi prijetno, sedeti na županskem stolu; ti pisači pa ne pomislijo, ko liko truda ima g. župan z občino poaebno v sedanjem položaju, ko se stranke med sabo pričkajo pa radi neumnosti ožlin-drancev, katerim se kar vidi, da imajo mesto možgan le ajdovco v glavi. Ti ožlindranci mislijo, da jim mora gospod župan kar čez noč vso oblast izročiti. Mi že vemo, kaj veleva § 19. obč. vol. reda in vemo tudi za druge paragrafe; mi se jih tudi po pravici držimo in jih spolnu-jemo. Vi jih pa le z zvijačo prekucniti hočete. Nam očitate, da smo ves žolč raz lili čez vašega spoštovanega kaplana. Kdo je pa kriv toliko razprtij med strankami, kakor ravno on sam, saj nikogar še pogledati ne more bodisi, če ga sreča, ali da kako drugače slučajno skupaj prideta. On navadno stoluje le s figo v ožlindrani rezidenci. Živi od Lengerja do Petrona in od todi nazaj, tako da ima župnišče in belolasega starega gospoda župnika Jožefa Vidmarja v razvidu in v šoli go spoda Leopolda Božiča. Gospod župnik Jožef Vidmar je miroljuben in v naši župniji kot starosta občine in župnije žirovske obče spoštovan ter se ne utika prav v nobene strankarske zadeve, in vendar mu je že delovanje s figo ožlindrane stranke žirovske vasi prišlo do grla, da je moral svojo očetovsko dolžnost porabiti s tem, da je na leci dne 7. decem bra t. 1. v cerkvi začel svariti Žirovce. Radi česa? Naš obče spoštovani gospod nadučitelj Božič Leopold je dobil od fige ožlindrane stranke žirovske neko pismo, da je njegovo petje v cerkvi tako slabo, da ga na Kranjskem tako slabega nikjer ni. Kaj je hotel po tem pismu gospod Božič? Druzega mu ni ostalo, ko se orgijanju odpovedati. Podpis na pismu je bil: »žirovski klerikalci« Radi tega jih je naš prečastiti gospod župnik Jožef Vidmar ta dan v cerkvi posvaril pa tudi pristavil, d a ■ o boljši liberalci kot tukajšnji klerikalci. To je bilo s figo ožlindrani stranki žaljenje do dna njih srca. Takoj so šli rogovilit v župnišče nad pre-častitega gospoda župnika, ko bi si morali zapomniti, da je on njih dušni pastir in da mora svojo dolžnost opraviti ter jih posvariti. A s figo ožlindrana stranka tega ne more slišati, saj jo nadzoruje kaplan Lavrifi, Vovšar, Berck! On pa je ravno isto nedeljo na leci se postavil na popolnoma drugo stališče, češ, kako mi liberalci la-žemo. Pa če pomislimo o njegovi zvijači, pride nam v misel sledeče: Vsaki katoliški kristjan, ko se pameti zave. mora prvo na pamet znati 6 resnic. V figo-ožlindrani vasi žirovski so pa tele: 1. V Žireh je en sam kaplan; — 2. kaplan je pravičen lažnik in agitator; — 3 so tri s figo ožlindrane osebe, kaplan, Kovač in Lenger; — 4 druga s figo ožlindrana oseba je veliko pretrpela, pa ni umrla in vendar župnika FerjanČiča v Zivrac ni mogla v volilni imenik spraviti;— 5 napredna liberalna stranka je nepremagljiva; — 6. sprava strank je potrebna, pa dokler bode kaplan Lavrič v Žireh, se dosegla ne bo. V svojem dopisu vprašujete, kdo da prehodi vse hribe in doline. Rečemo, da sam kaplan, od naše stranke se nihče zato nič ne briga, kaplan se pa z vsakim agentom vozi okrog; zabavlja po krčmah in ni še tega dolgo, ko so ga pri krčmarju in mesarju Perešutiju v Gorenjivasi smuknili iz pivne sobe. Saj ni čuda. Ko se je čez našo ravan vozil, so rekli naši napredni fantje, ko so ga videli, v kakem stanu da je, »da ajnr ka k vojakom«. Ka-planova luč lepo sveti po žirovski ravni, m je ni treba pod mernik staviti. Če nam bode taka luč svetila, ne bode v Z 100 60 101-60 100 60 10125 10065 101-66 99-60 100 60 9925 100 25 98- 99— 99-60 10060 292 75 294 75 99 60 —'— 180- 184— 183 — 186 — 249 — 253 — 156 50 168 50 265 — 267— 264 - 266 — 26375 255 75 89- 91— 113-60 11460 1846 1946 433 — 437— 86- 88-50 75 — 7860 75-— 77— 65- 56— 26 75 27 75 70- 75 — 76 — 79 — 428 — 432 50 62-60 63 50 677.60 678 60 1646 — 1555 — 6<7 — 678'— 714-60 715-60 254 40 255-40 700— 706-— 369 — 370-— 1465 — 1476 — 466 — 467 — 374 — 378— 300— 302 — 144 — 146 — 1129 11-34 1906 1908 23 40 23 48 23 90 23-98 117 16 11735 95-20 95 40 25275 253-60 Rogaški „Styria vrelec", ^p';« oteklinam in krču v želodcu, Zdravniško Bright-skemu vnetju ledic, priporočano. katarom goltanca in krhlja, želodčnim in črevesnim katarom, diatezi scalnične kisline, izmtat ležHni sladkorni bolezni, zaprtju, boleznim na jetrah. vspahi. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naj bolj že priznana Tanno-cliinin tinitnra za lase katera olcrepenje lasitiee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenlea z navodom fl M. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—44) Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metode. Gospića Ivanka Medic v Framu 5 kron nabrala na sveti večer ob božičnem drevescu. — Vesela družba dobiček igre v Traunovej gostilni na Glincah 1 krono 10 h. — Skupaj 6 kron 10 h. Živeli! _I Slovenci in Slovenke I Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda I Meteorologično poročilo. Vlito« nad morjem 806-8 m. Srednji m&nl tlak 786-0 mm. i 24. 25. 26. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo II 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 747 7 745 0 742 7 — 6-2 — 93 — 0-8 si. jjzah si. vzjvzb. 7411 734 8 734 8 — 31 28 50 si. svzhod! jasno jasno jasno brezvetr. | jasno sr. zahodi oblačno 8r.zhsvzh.lpol. oblač 27. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 736 2 i—Ol 736 2 :— 3 1 736 1 81 ar. Bzah. pol. oblač si. svzhod poL oblač. sr. jzahod; jasno Srednja temneratnra srede —b'60, nor nate : —24", četrtka —44°, norm. —2 5°, petka 2.6°, norm. —25°. Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepslje, pomanjkanje slasti do Jedij, zgago itd. dalje katar K v sapniku, zesllzenje.v.kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se ► W •_,---■— •lita« kislina po izrekih^medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (30—5) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in dehkatesnih trgovinah. Je najboljSi in najcenejši pristno-amerikanski (2846-8) samobrilni aparat, Udobno se drži v roki ter se ž njim lahko sigurno in prijetno brije!! Dobiva se po Izvirnih tovarniških cenah'pri Fr. Juvan-u, nožarju v Ljubljani. TW« »how8 F rime wtth Handle complcte, ttUf fot.packing. g pravico substitucije se išče. Plača po dogovoru. Kje pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (3195-1) Poziv! Oni gospod, kateri je v nedeljo 21. t. m. v Švicariji svoj klobuk zamenjal, se pozivlje, da zamenjani klobuk v teku 48 ur tja dopošlje. (3203) Mlad trgovski pomočnik pošten se sprejme takoj, tudi če je isti na pol izvežban v trgovini mešanega blaga. Ivan Defranceachi (3194) trgovec, Štnrije pri Ajdovščini. Išče se služba za takoj kot mag-aciner ali pa v večjo mešano trgovino za prodajalca. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. (3196—1) aH pa, večjo «obo želi uradnik. Ponudbe pod .,1 radnik** na upravnistvo »Slov. Naroda«. (3200) 29 let star, špecerist in železninar želi sedajni prostor premeniti. Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati pod „Judicat 29" na upravnistvo »Slov. Naroda«. (2089—1) Samo za 60 lev. I2 kg. gosjega perja! To gosje perje je sivo (iz belih peres izbrano) popolnoma novo, z roko skubljeno, gotovo za uporabo. Vi kg. stane samo 60 kr, boljSa kakovost 70 kr. Poštna pošiljatev za poskuSnjo s 5 kg. se pošilja po poštnem povzetju. J. Krasa, trgovina s posteljnim perjem Smichow pri Pragi (710). Zamena je dovoljena. (3191) Prvi dunajski učni prikrojevalni zavod vabi vljudno gg. strokovne tovariše, ki si želijo izboljšati svoje stanje in kot prikrojevalci ali vojaški krojači nastopiti; takim gospodom se nudi prilika v mojem učnem prikrojevalnem zavodu pridobiti si popolen kroj, ki povsem ustreza zahtevam najnovejšega stališča. Z učenjem prikrojevalne umetnosti, ki se deli le v mojem učnem zavodu, se doseže pravo delo. Prva naloga bodi, da si vsak izmed gospodov zaznamuje moj naslov ter se kar najhitreje zglasi pri meni na Dunaju VIII., Jo-sefstadterstrasse 69. Poučuje setudi vslovenskem jeziku. Z velespoštovanjem Ivan Počivalnik učitelj in lastnik učnega zavoda za prikroje vanje. Št. 45.923 (3202—1) Glasom zakona z dne 19. julija 1902 drž. zak. št. 152 preneha počenši s 1. januarjem 1903 pobiranje c. kr. cestarine. Da se pa vsakemu napačnemu tolmačenju tega zakona v okom pride, se razglaša da ostane pobiranje mestne tlakarine tudi nadalje v veljavi. Plačevati bode treba tedaj od 1. januarja 1903 na vseh mitnicah mesta ljubljanskega od vprežene živine 8 h in od vsake gnane živine 4 h, oziroma ker se pobira thtkovina pri vstopu za sem in t je po 16 h in 8 h. Mestni magistrat ljubljanski due 24. decembra 1903. Izvrstna hrvatska vina. Čast nam je gg. duhovnikom, učiteljem in trgovcem najuljudneje naznaniti, da imamo na prodaj vsled obilne letine tega leta do SOOO hektolitrov naravnega hrvatskega izvrstnega zagorskega belega vina. Cena 1 hektolitru 10 do 15 gld. — Vina so poznata radi svoje izvrstnosti, ker izvirajo iz poznatih vinorodnih bregov in krajev Bunjak, Nespeš, Velika Gora in Psarjevo v okraju Sv. Ivan Zelina pri Zagrebu na Hrvatskem. (3167-3; Posestniki vinogradov. Št. 44.1G6. (3185—2) Pobiranje pasjega davka za 1903. leto pričelo se bode z dnem 2. januvarja 1903. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimsi od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do dne 20. februarja 1903 pri mestni blagajnici proti plačilu par 8 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarja 1903 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. decembra 1902. K5 Predna^nanilo. IV. plesni venček zaveze „Zveze gostilničarskih uslužbencev na Avstrijskem" odseka za LJubljano ki se vrši v četrtek, dne 8. januvarija 1903 (32od v = kaziitskem steklenem salonu. = Godba c. in kr. pešpolka št. 27 Leopold II. kralj Belgijcev. Začetek ob polu 9. uri. Želi se navadna toaleta. Vstopnina K 1*20. Odbor. Pojasnila in dopiee prosi se na blagajnika odbora Josipa Schreya pri Hotel Lloyd, pripošiljati. Svet. razstava v Parizu 1900 »Gratd Prh". SVBtOVDOZnani ruski karavanski čaj bratov K m G POPOFF MOSKVA e. kr. dvornih zalagateljev. Varitv. znamka postarno zararorana Najfinejša blago. Najfl nejia blago. Pisarna: Dun»J, VII/*, Breltef?«s»e O. Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejSih trgovinah v originalnih zavitkih 2663 5) Postranski zaslužek trajen In rastoč", ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste re-8tante. UU95—34) Mlad trpki pomočnik izurjen v Špecerijski in delikatesni stroki, želi svojo službo z novim letom preme niti v kako tukajšnjo špecerijsko trgovino. Naslov se izve pri upravništvu »SI. Naroda.a (3178-2) <21) r**» UcUko denarja! do 1000 K na mesec morejo si poBteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ..Reell 118" na Annoncen Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. tt. Pianino I. vrste, z navskrižnimi strunami, nov (dvorna tvrdka), se proda proti gotovemu plačilu za 220 gld , tudi v mesečnih obrokih po 8 gld. (3126—3) Ljubljaaa, Hiiserjeve ulice »t. 12, II. nadstropje, desno. Katera poštna pomožna uradnica želi menjati SVOJO SluŽbO? 3187 2 Kje ? pove upravnistvo »Slov. Nar.« s potrebnimi vrtnarskimi pripravami se išče v Ljublja.ii za več let Naslov pove upravnistvo »Slov. Nar.«. Zahvala. /ti$je podpisani zahvaljujem se slav. generalnemu nastopu banke »Slavije" v Ljubljani, kateri mi je tako hitro in v mojo popolno sado-voljnost poplačal škodo, ki sem jo imel pretekli mesec. (3197) J^odi torej vsestransko priporočen ta vseskozi solidni zavarovalni zavod. U Crni vasi na J^arju dne 24. dec. 1902. Jvan Jčemžgrar. Vabilo Silvcstrovi #< slavnosti katero priredi „okrajno društvo delovodij ja Ljubljano in okolico" dne 31. decembra 1902. 1. u 5afner-jeui piucuerni 5 sodelovanjem ljubljanske društvene godbe in pevskega društva ,Ljubljana' spojeno s k°mičnimi predavanji in 2ačetek ob 8. uri svečer. (3193) Vstopnina 80 h ja osebo. Gospića ki obiskuje sedaj trgovski kurz, sprejela bi rada malo službo v trgovini ali kaj enacega za dnpoludanske ure. Plačo želi skromno. — Vpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda«. (3165—3) Kupi se ali v najem vzame večja trgovina na Gorenjskem. s špecerijskim ah pa z mešanim blagom. Ponudbe se prosijo pod večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. (3086—6) Več pomočnikov kolarskih In kovaških sprejme takoj (3164—3) tovarna in zaloga vozov Za ljubljenca naj primernejše darilo Je steklenica J. Klauer-jevega „TRIGLAVA" finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraflno): (415-269 Vi 1* steklenica 14 i — V, „ „ „ **© 7« „ „ „ i-*o Dobiva se pri edinemu založniku Edmund Kavčić-u v Ljubljani (nasproti glavne] pošte) in drugih dobrih prodajalnah. Občinski tajnik se sprejme pri županstvu v Žužemberku z letno plačo 600 kron. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni v govoru in pisavi, naj vlože pismene prošnje pri podpisanem županstvu. Županstvo Žužemberk dne 22. decembra 1902. (3161—2; Vehovec, župan. Haa, pekarija 11 mesarija se pod prav ugodnimi pogoji odda v najem. Posestvo je v večjem farnem okraju, na najlepšem prostoru pred cerkvijo, blizo železnice. Gostilna ima lepe prostorne sobe, ledenico itd. Pekarijski prostori so praktično urejeni. — Izučeni peki ali mesarji imajo prednost. — Odda se tudi vsaka obrt posebej. Kje V pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. (3171—2) St. 425.66 (3190—1) Ustanova za meščanske otroke. Ker se za Primož Auerjevo ustanovo za meščanske otroke v znesku letnih 105 K nobeden prosilec ni oglasil, ki bi bil po ustanovnem pismu upravičen uživati jo. se ta ustanova s tem vnovič razpisuje v podelitev s pripomnjo, da imajo pravico do nje otroci ubogih meščanov ljubljanskih, pred vsem sorodniki usta-novnika in pa otroci ubogih izdelovalcev barok, ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva. Prošnje za podelitev te ustanove je vložiti do 20. januvarja 1903 pri tukaj šnjem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. decembra 1902 Proti nedostajanju apetita želodčnemu bolu, slabemu in pokvarjenemu želodcu imajo k<>(ov vzpeli splošno preizkušene Kaiser-jeve karamele iz poprove mete. V zavojih po SO in 40 vin. Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova lekarna poleg železnega mostu, deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnkoczy. — V Novem mestu: lekarnar S. pl. Sladović. b (2560—6) Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gortel, na Dnnaji ali (2073—18) Ant. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. Varuj svojo ženo! 'Za ranko rodbino naJTainejso^ 'knjigo ▼ otro.kih zadevah s čea^ _ tisoč zahvalnimi pismi poiilja (2837-17) ?9 diskretno za 90 vin. v avatr. znamkah goapa A. Kanpa, Berlin S. W. 220 Ldn-denatrasae 4i Božič 1902. New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8 pristno anglefiko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnik jedilnik žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea is adeko; 6 kom. ang. Viktor i a časic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj lin. sipalnice za sladkor. 4* komadov skupaj samo grld. 6«o. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi agodne prilike, da si omisli to krasno ararnlturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—47) A. HIRS€HB£R€i-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Duoaji !!., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoBilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoalje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem 8 po&iljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Maribora. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete 86 jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. '4/ CF^AND PRIX PAHIS 1 CHOCOLATN 5UCHARD XCACAO LE COUTER CEST L'/\DOpTER Zahtevajte pristne ruske galoše in čevlje za sne; _Prowodnik' lz (Rusko) priznano neprekosen izdelek. pristno samo z P •i-i K) (D m 4-» m o \> o M c« rM S cesarskim dekretom Edini pogodnik za celo Evropo: HERMAN HIRSGH na Dunaju. Zalogo ima i Vaso Petričič v Ljubljani ter vse druge J boljše trgovine gumijevih, čevljarskih in modnih izdelkov. 0123-2) Ces. kr. avstrijske A držame železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Cdhol ls Lj^bljs.at jož. kol. Proga oos Trbi*. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Anssee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjntraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Franzonafeste, Ljubno, Dunaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cetovuc, Franžen&feate, Monakovo, Ljnbno, 6es Seis-tbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ab jezero, Inomost, Bregenc, Curi h, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Duaaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni voiovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne is to tako, ob 7. ari 8 m -'.večer v Novomesto, Kočevje. Jpnnod. v Ljubljano jtiž. kol. Proga 11 Trolia. Ob 3. uri 2b m. zjutraj osobni vlak z JJnoaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl, Aossee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi L in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lf> m dopoludne osobni vlas. z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare. Plzen, Bude-jevice, Solnograd, Lice, Stevr, Pariz, Oenevo, Curio, bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljobno, Celovec, Si. Mohor. Pontabel. - Ob t ari 44 m po-polcdni osobni vlak z Donaja, Ljubna, Selztnala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pa&tabia, — Ob b. uri 5i m zvečer osobni vlak c Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Fontabla, črez Seizthal iz LuomobU, Solnograda. — i-Tag*. tik .i-v..j» uieita in Kooevja. OsoDni vlaki: Ob ti. ur; 44 m zjntraj iz Novega mesta in Kočevja, o o i. uri 6* na popoinone iz Straže Tophc, Novoga mesta, Kočevja ui oL o. uri 3b m zvečer i£ to tako. — Olnod iz Ojjao-ljane dri. kol. v BamaSk. Mešani vlaki: Ob 7. ari 26 rt zjutraj, ob 8. uri 5 m popoludne, ob ti. nri 5ti m svecer in ob 10 uri m in, poslednji vlak ia ob nedeljah m praznikih m samu i o&tooru — Prihod v Ljubljaao dri. kol. iz Kamm «>. Mešani vlaki: Ob t>. uri 4i m zjntraj, on LL. uri 6 ob dopoludne, ob b. ari 10 m zvečer in ob 5* uri oo m zvečer, poslednji .lak le .,b neafci,ah in praznikih ia samo v oktobru ti) Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. VpraSa^ se pod „Sleliere Exlstenz" na anoneno ekspedicijo J. Dannebers, Dunaj II., Praler-Htrasse 33. (2995—8) Popolni nadomestek za francoski konjak | so izdelki siaroznane tovarniške firme grof Vrni Istvan nlai Promontor. Ustanovljeno 1882. (Grofa Štefana Keglevich-a nasl.) 4 pari čevljev 2960 a, (B) se le zaradi nakupa večje kvantite za nizko ceno prodajo. 1 par modnih Čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dekleta, 1 par za otroke, elegantnih in toplo opremljenih, najnovejše fagone, ki se jako lahko nosijo. Vsi 4 pari za K 2 80. Pri naročila zadošča naznaniti dolgost. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena. Export obutja Dunaj, XX I poštni predal. Na prodaj ima okoli Janez Kregei» (3054-3» v Vlžmarjlh. štev. 59. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici priporoča gg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno Briško vino z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce. Obenem priporoča (2998-4) najboljše sadje. Točna postrežba. sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini 20. IJ 9964 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, (ko nobena druga zavarovalnica^ Zlasti ugodno£ je [zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Tsak član imafpo preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka tt Prag"l. Rezervni fondi: 26,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vinkuii alovanak« - narodno uprava. (3008— 4) Vn pojasnila d»je : Generalni zattop v Ljubljani« cegar pisarne so v lastnej bančnej hiši aMaevr. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. do 300 goldinarjev na mesec lili lahko BaaluAjo osobe vsacega stana v |J I J vseh krajih gotovo in poSteno brea ka-i Vw pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvrlg Oaterrelcher, VIII., Deutsche gassa 8, Budapest. (2940—6) Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupnje »a»iMo Fernolendt čreveljsko črnilo; za svetla obutala amano Fernolendt creiee za naravno nsnje. Dobiva sa povaodl. C. kr. ^^priv. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarnlnka zaloara: 11161-3 >> Dunaj, I., Schulerstrasse st. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime St. Fernolendi-'* -p Perilo za gospode in dame vsaka vrata, dalje tudi kravate, ■aaavirp, a bajke In šapate rabre, tamo daaro In Malldaaa blaaro, priporoča v najbogatejši Izberi In po najalnjlla rraafe tvrdka J. Si. Benedikt L j -ulIo ljana „Pri prediei na križu0. (Ustanovljeno I. 18SO.) CCPCAKI PAPAfl Je Seleaato, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter I LlluAli"uAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika. •fiS-lam-vramam zaloga za Kranjsko: (1156—33) •Josip HajT, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani. Zaloga blaga in prodajaln« oprave pro-in ne spadajoče v konkurznl sklad Dragotlna Novaka v Trebnjem. dala se bo vsled sklepa upniškega odbora z dne 19. grudna 1902, S 2/2/74, počez pod cenilno ceno dno S. prosinca 1903 najboljšemu ponudniku v pisarni podpisanega c. kr. notarja dr. Andreja Kuharja ▼ Trebnjem. Zaloga obstoji po inventarju iz lepega manufakturnega blaga iz najboljših tovarn, iz železnine in špecerijskega blaga itd., vse skupaj v cenilni vrednosti . . 7269 K 05 h. in iz prodajalnične oprave: miz, omar, štelaž, mer, tehtnic ter različnega orodja i.t. d. v cenilni vrednosti..............._820 „ — „ Skupaj tedaj v vrednosti . . . 8089 K 05 h. Vsak ponudnik mora založiti pred ponudbo vadija 10" „ cenilne vrednosti in v 14 dnevih po odobreni kupčiji vso kupnino poravnati in ne sme popreje kupljene zaloge stran spraviti. Vsa zaloga se lahko ogleda od 27. grudna 1902 do inclusive 5. prosinca 1903 v prejšnji prodajalnici Dragotina Novaka v Trebnjem. Dr. Andrej Kuhar (3199—1) oskrbnik konkurznega sklada. Gostilna in prodajalnica | z mešanim blagom v bližini bodočega predora nove že- pc leznice na Gorenjskem in blizu Bleda, v vasi, kjer dosedaj še K I ni bilo gostilne, za 4 leta zagotovljena dobra kupčija in tudi |g zanaprej, se odda od 1. marca naprej v najem. W Prostori so: Ves pritlični del hiše obstoječ iz 2 sob in -|| veže za goste, dalje vrt za goste, vrt za zelenjavo, 2 kleti, g§| prostoren magacin za trgovino z mešanim blagom, hlev za 1 g konja itd. Ponudbe je pošiljati pod: „Št. 23 P. K." na uprav- §J ništvo „Slovenskega Naroda". (3074-2) |Žj Ob priliki novoletnih daril usojam si p. n. častito občinstvo opozoriti, da le cvetlica ali rastlina, bodi si sveža ali suha, je damam in gospodom najljubše darilo in te se dobe, kakor cvetlice v loncih, sveže in preparirane palme, šopki, cvetlične košarice, vse v raznih vrstah in po jako nizkih cenah le pri (3134—5) gllojziju r£©r$irtu v JLjub/Jani, ^e/enburgove ulice 5. Vam kličejo cvetke: „Ne zabite nas! Smo ljube vsakemu sleherni čas. Cvetlic se ne brani najvišja gospa, i skromna djevojka nas rada ima. Nas mnogo je zbranih pri Korsiki v Šelenburgovi ulici. (S138-17) Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Mrhnanm-Apolhekr, Frankfurt aw/M. Kdor potuje v Gr o r*i o o priporoča se mu nova kavarna Central na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah. (2475-15) I SP3rix»e3rsxo darilo I. Predzadnji teden! C3-la kron L ,vni d_o"fc>Ite!s: 10.000 kron Sreč (2927-14 fce umetniško-obrtnega društva j.c.mayer ) a 1 krono * Ljubljani. Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših 8 glasovirjev £ ^ in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani elasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v me^tu Okakor tudi na deželi. z velespostovanjem Ouglaševalec glasovlrjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396—14) Jtovoletno darilo! Zabava za velike in mate. M M ril NI od x5 d° i25 &ld Avtomati, v koje se vrže IO vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja **e tudi na obroke. Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik. Velika zaloga plošč. Vse ploSče se lahko zamenijo pri Rudolfu VVeber-ju (2412-24) urarju v Ljubljani, Stari trg štev. 16. Poje, se smeje in govori v vseh jezikih. ************ Kmetska posojilnica ljubljanske oko.iu regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po I« |o brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica Nama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8-—12. ure dopoludne. (304-22) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. 0639 Polnovplačani akcijski kapital K 1.000.000-— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, .0- j munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA ESEDITNA BANKA V LJUBLJANI Špltalske ulice S«t«a-w. 2B. Zamenjava In eakanaptaje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirja in vnovCuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ■ kupone. H II lzg-cuTol. 11 Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (2975—12) V3T Eikompt In lnkasao menic. TtJl VCS" Boran* naročila "S3J_ Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. I^amtni 5I- IW» debelo In drobno! •2X« Največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine nX(,* Jožeita Pernetea na Duaju XVII., < alvarienberggasse itev. 62. Velikanska zaloga vseh vrst anr, zlatnine in srebrnine po čuda nizkih cenah. Naročila na deželo se izvršujejo jako točno in vestno. Bogato ilustrirani ceniki se pošiljajo na zahtevanje gratis in franko. "Volilna božična prodaja. (2997- 6) Za neugajajoče se vrne denar. "9>W S/tF~ Urarji in prekupci dobe" rabat. Ifssr Silvestrov punč TWj je ikiJIioIJmI. ako se napravi z Bile k Jamaica Rum-om" ki je poznan kot AAA- „The Nectar of Jamaica". vw Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke : A. A. Baker & Co., London E. C. Ta marka je t vseh kulturnih državah na svetu postavno varovima. V 1.11: li 11 bbtJ se 1 i: v■ 1 pri Anton Starnla. (2555-39) Čistilo usnja 44 na d kri I j uje vse, kar je bilo doslej enakega. „Globili" daje najlepši močni lesk, rtapravlja usnje jako mehko in trpežno. V zalogi imajo črno in barveno: Vlkior SebllTer, (J. Wutscherja nasl.), trgovec s špecerijskim blagom, Marijin trg; 1 van Jebaeln, trgovec s špecerijskim blagom, Emonska cesta; Anton Mlaeul, trgovec s špecerijskim blagom, Selenburgove ulice; (2938—9) I"eter Lasanik, trgovec s špecerijskim blagom, VVolfove ulice. dor mačkov stok ima v glavi, ga Cvekov brinovec odpravi. Po zimi boljšega ne poznam, iz skušnje ga svetujem Dam. (3116 -4) je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa .fino pobrana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo tsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem nanio 8 srd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo © srd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom i.tO gd. Eudilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, © ard. — Niklasta remont, ura 3 jrd. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, d.SO gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar ee povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (2817—13) Krlstjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860. Dunaj, I., Postgasse št. 2|G. •4fiBafEaBa6aCaBEa8a»aMa» *V& Odvetnik dr. Vladimir Eavnihar ima svojo pisarno v Ljubljani, 5eeln'J5kc ulic« 5 v novi Čudno v i hiši nasproti sodni jskemu poslopju. (3149—3) V^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ v^ 4^ v^ v^ v^ v^ v^ 0^ 4^ v^v^v^ v^ v^ v^ v^v^ 4^4^ 4^ v^ v^ v^€^ •4 M, ■m w M M ■m •m M M Kako si moremo zlasti letos napraviti veselo novo leto? To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako ne izmeče denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (3198) veliki letni prodaji ki se prične 27. decembra 1.1. v trgovini z manufakturnim blagom „pri Amerikancu" v Ljubljani samo Stari tr-g; »t. 1 (preje F. Detter). Da to ni nikako navadno puhlo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago za 30°/o pod prejšnjo kupno ceno, na pr.: 1 lepa odmerjena bombažasta flanelasta obleka 6 m že od - gld. 96 tr. naprej 1 dobra „ polvolnena , „ 6 m že od 1 „ 20 „ „ 1 dobra srajca za gospode iz sifona..... že od — „ 78 „ „ 1 dober Mi ovratnik (eleganten)..... že od - „ 1 „ „ Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in inozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in vse to blago je sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon. f& ^ ^ ^ ^1 4^ ^ 4^ 4^ fj^ ^ ^ 1^ ^ 1^ ^ ^ ^ ^ tržašteoa cesarsto - kronskega kristalnega olja dosežete z vporabo C*»**~*■ «~*"*»«*■ • *i*» - Petroleum). Prednosti s popolnoma bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V izvirnih posodah a 15 kg; za kilogram 58 Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo vršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj. (3124-3) Na drobno se prodaja liter po 48 vin. vin. se iz- Zaloga za Kranjsko pri: Mihaelu Kastnerju v Ljubljani. Q0U 10.000 KRON letne podpore bi se lahko naklonilo družbi sv. Cirila iii Metoda v Ljubljani, ako bi vse Slovenke rabile najboljšo in pravo Ciril-Jffetodovo kavino primes iz domače, „Prve jugoslovanske tovarne v Ljubljani". (3177-2) V zalogi R. Šeber-jeve tiskarne v Postojni je izšel (3160—2) w nov slovenski wv stenski koledar z beležkami za vsaki dan v letu pripraven zlasti za si. županijske in druge urade, za gg. advokate, notarje itd. Cena nalepljenemu -tO v., po pošti lO v. več. Razno pohištvo I dobro ohranjeno, se zaradi odpotovanja do 30. t m. po nizki ceni proda. Hilšerjeve ulice št. 12, priti čje. J\n, pristen hjfr brinjeuee »i liter X 2*40 se dobiva pri Jtt. Spreitzer-ju, Ejubljana Stari trg. (3135-3) i* arst. znamka: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz Rlchterjeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z nago varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—13) Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I., Eliščina cesta 5. P nm domače mazilo Iz lekarne B. FEAGNER-ja v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pusicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Eazpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 168, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 230 6 1 pušic, ali za gld. 248 9 2 pušic franko na V8e postaje avstro-ogrske (Sr. monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de- ponovano varst-veno znamko. Q-la.Trza.sc zalega: B FRAGNER, c- in- kr dvorni dobavitelj lekarna „prl ernem orlu" Mala strana, ogel. Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-22 ALI ISGETE presenetljiva, <§> # ^> n.OT7-olet23.a. DARILA? «IO Tuko i Milino mi! Naši mali pri tiskanju. Kupite si kaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane samostojen tiskar. Male tiskovine kakor: početnice, naslovnice, vabilni listi, vsake vrste naznanila so v malo trenotkih gotovi. V istini praktično darilo, ki napravlja veselje starim in mla- dim. Cena tiskarne z vso pritiklino s «5 črkami gld. — *50 «53 črkami gld. «••»« »O _ „ —"SO 351 „ „ 3 — 1*7 „ 4«» „ „ 3-00 I JO „ „ !•«€• ttaO „ ., 5 — «11 „ *•- H09 „ „ «-- Jako elegantni agatovi pečati z mičnim monoj/ramoin a "Id. I*5€l. « 3*50. Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim peresom sa enkrat napolni in se ž njim lahko več tednov piše, a gid. 2-50. Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo štampilijo a gld. 2*—. 2476-12) Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr. Innafln, I. Adlergasse 7 in -w S5:«J«'*.5 (Rasko) (Telefon 12179) 111 Kanatnaju 12. Ceniki zaMlonj. J. LEV7INS0N tovarne —.-^EraivšT*""' 11 KaMlopnlki Me laieejo. \ eiignjuj«««- se » prejme nazaj Novoletna darila! TgSj g X Primerna darila X i za novo leto 3fkT~' p « Jako »■ i v. Ba 1 B* cenah W& kakor: amerikanski stroli za meso rezati, razdrobilni stroji za kruh in drugo, različni Drzovrelci in samovari, tehtnice, navadne in najfinejše posode za premog in drva, vsakovrstne gladilnike za perilo, stojala za božična drevesca, fine kletke za ptiče kakor tudi komplotne kuhinjske oprave 'X-^~ se dobivajo za letošnjo sezono najboljše pri Karol Kavšeka nasled. (30&s-4) Schneider Verovšek £jubljana, dunajska cesta štev. 16. i s m es •k is is IS IS IS IS IS Važno! z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke u otroke, dišave, mila in eploh vse toaletne predmete, lotoffraflene aparate in po-trrbMflne, klrurglčna ob vezi la vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih- vod In solij za kopel. 52 Oblastv. konces. oddaja strupov. Zam živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno. Drogerija jftnton KanC Ljubljana, Selenburgove ulice št. Alni7li lfr2P7nW in izposojevalnica jlasovirjev in harmonijev nlUjLIJ I\EUUZ.IIICI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop drorne tffdke bratov Sfingi na Dunaju. Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmon čno društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. Franja Meršol fflg, priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih, izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krrjašklh potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogranii in riaarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. CIRIL«« METODOV KOLEDAR 90 se dobi v (2963- 9) raznih prodajalnah in stane 1 krono ^ ali pa se naroča pri ^ 4f * založništvu ^ * Tiskarna Slatner. Kamnik. l'o pošti 20 vin. več. Đcbrc ideča ovtna z juveii in urami v Mostaru. se zaradi rodbinskih razmer takoj proda iz proste roke. Reflektantje zamorejo računati na mesto cenilca (Schutzrneister) v tamošnji banki s stalno plačo, in se jim zegotovljajo tudi druori stalni dohodki. Pojasnila daje: Franc Majcen na Sušaku pri Reki. (3u76-3) * * 2 s: 1 (3 O V. C o o 21 «\| .tj w .3 t) o C £L * sls? o - «4. K O 3 n ^2 , "S o' t) a- ti o ^ .5^ Kope' a fes 5 t) C C t) t) CA I i ^5 ^potekarja Schneid-a čaj Eli kašlju in katarni prašek iz (2937 6) Sf. €aeor^\s-!ekarfie na Dunaju, V 2, VVimmergasse 33 po zdravniškem predpisu napravljen, blagodejen za sopilne organe, odpravlja za-slizenje, blaži naporni kašelj, odstranjuje hripavost in šegetanje v grlu. — Prašek 50 kr.. k temu pristojni čaj 50 kr., po poŠti 20 kr. več za zavitek ibrez poštnine). Manj kot 2 zavitka se po poŠti ne pošiljata. St. Georgs lekarna Dunaj, V 2 \% I m m «»ra;a m m c 33. Pazite na varstveno znamko St. Georgs-lekarne. Intierat IzMtrlzite ln ohranit«*. Spredaj ravna oblika, iie lišri 11: i želodec, Priporoč« v n»jveč;i izberi Alojzij Persche Ljubljana, Pred škofijo 21. » ******************************* Ud*j»trtlj in odgovorni urednik: Dr. I vab T»vš»». Lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«,