1296
Vprašati se moramo, kaj naj bralec razbere iz pričujoče reklame? Kaj pomeni tisoč pesmi in kaj pomeni tisoč strani? Res je sicer, da sodobna komercialna in reklamna tehnika napredujeta s pomočjo silovite fantazije svojih avtorjev in res je tudi, da se življenje sodobnika čedalje bolj prilagaja sugestivni taktiki reklame. Vendar pa sta v omenjeni napovedi opisani dve pomembni količini: prva je tisoč pesmi in druga je tisoč strani; obe količini bosta obdani z usnjem,
1000 PESMI, 1000 STRANI IN MANJ KOT TISOČ  PESNIKOV
Kdor prebira reklame, je opazil v naših časnikih vabilo Cankarjeve založbe, s katerim napoveduje izid »velike antologije slovenske poezije Živi Orfej«. Taka je podoba oglasa:
tOOO pesmi, 1000 strani in manj kot 1000 pesnikov
1297
usnje s papirjem vred pa ima naročniško ceno 100 novih ali 10.000 starih dinarjev. Tisoč pesmi ni malo in tudi tisoč strani je dostojen obseg knjige. Usnje pa je lepa stvar, čeprav ni nikjer povedano, ali bo črno ali rdeče. Ta nejasnost najbrž temelji na ugotovitvi, da so slovenski knjižni naročniki zelo prilagodljivi, kar zadeva barvo knjig. Žal tudi ni omenjeno v reklami, ali bo imela knjiga rimsko ali arabsko paginacijo. Tudi ni jasno, ali imajo pesmi naslove ali pa bodo razvrščene pod tekočimi številkami od 1 do 1000. Kljub tem pomislekom pa sta obe količini nadvse impresivni. Tisoč pesmi dn tisoč strani, kar pomeni ena stran in ena pesem, kar spet pomeni, da paginacija strani ustreza številčni oznaki pesmi, kar spet pomeni izvrstne grafično nume-rične možnosti ureditve zbirke. Nujnost nakupa je s tem utemeljena, čeprav reklama ne pove, ali je tisoč pesmi na tisoč straneh zapelo tisoč pesnikov. Ker pa v reklami nd navedeno število pesnikov, nas obide v tisočinki sekunde tesnoba, kaj pa če je v tej napovedni pomanjkljivosti zakrinkan kak estetsko vsebinski problem? Potolažiti pa se nam je z upanjem, da je število pesnikov ostranil tiskarski škrat ali' pa so na število pozabili v reklamnem oddelku založbe. Vendar pa bi bilo dlako-cepstvo, če vztrajamo pri vprašanju
o številu pesnikov. Če ni pomembno, kdo je je sestavil in uredil veliko antologijo slovenske poezije — videti je, da reklamni šefi poznajo izrek Nomina sunt odiosa-; če nd potrebno omeniti iz katerih estetskih, idejnih in  literarno  zgodovinskih  pobud  in
kriterijev je nastala antologija, potem seveda tudi ni prav nič pomembno, koliko pesnikov sodeluje v antologiji. Neodpusten pa je le en sam greh sestavljalcev reklame: niso nam povedali, ali tehta Živi Orfej tisoč miligramov ali ne?
B.Š.