NO. 147
ERIŠKA DOMOVINA
/IMEHIGAnHHOlVIE
IN SPIRIT LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN HORNING NfiWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING. JULY 28, 1948
LETO L. - VOL. Ii
VE 5TI
I Z SLOVEillJE
REŽIM DIVJA PO GORENJSKEM,—Gorenjski kmetje, ki so vzdržali v odporu proti okupatorju Hitlerju, se upirajo'tudi okupatorju Titu. Kmet dobro ve, da je namen vsakega pravega komunista, da enkrat kmete in njih kmetije podržavi. Vse drugo govorjenje komunistov je sleparija in varanje. Ni -bolj naravne stvari kot to, da kmetje ne marajo komunističnega režima. Tudi režimovci vedo, da je kmet najbolj trd oreh za komunizem. Odtod neprestan tih boj med kmetom, ki ljubi svoj grunt, in med komunistom, ki hoče vzeti kmetu samostojnost. Včasih ta tihi boj postane javen, včasih komunizem zadivja nad ljudstvom.
DVA NA SMRT OBSOJENA.— Ob priliki, ko je prišlo letos pomladi nekaj nepremišljenih fantov iz Koroške čez gore pa so bili zajeti, je režim za-dvijal nad vsemi, ki so prišli kakorkoli v stiku s temi fanti.
lil. junija sta bila v Ljubljani obsojena na smrt dva mlada kmečka posestnika Jože Zebre (po domače Matijevičev) iz Huj pri Kranju in Fermin Novak (po domače Purgarjev) iz Trboj pri Kranju. Obema očitajo, da sta bila izdajalca, ker sta sprejemala enega od gori omenjenih fantov Marjana Brodarja. Oba da sta vršila obveščevalno služlbo Za špijone. Na stanovanju Žebretovem, da je bil obsojen na smrt tudi znani, kasneje res ubiti komunistični divjak Mojškerc. Premoženja obeh obsojencev se je seveda polastila država.
“TURSKI TERORISTIČNI REŽIM.”’ — Tako je imenovala komunistična centrala Titov režim v znanem sporu med komunisti. V tej obsodbi se ti komunisti prav gotovo niso zmotili. Malokateri komunist bo imel toliko krvi na vesti kot jugoslovanski komunist. Pa tudi ječe nobenega turškega sultana niso bile tako polne kot 'Dalj« n i strmi'____________
A1
Papeževe odredbe za sveto leto 1950
Rim. — Papež Pij XII. je določil, da naj bo leto 1950 sveto
ubwtoJ)
nih pravic in se združujejo za obrambo svetovnega miru. Navodila sv.. Očeta so sledeča: Sveto leto naj služi posvečenju duš z molitvijo, pokoro in utrditvijo neomajne zvestobe Kristusu in Cerkvi.
To naj bo leto akcije za svetovni mir, za ohranitev in čuvanje svetih mest. To naj bo leto sistematične obrambe Cerkve proti ponovnim napadom vseh njenih sovražnikov in leto molitve za milost vere vsem ki so v zmoti, ki so nezvesti in brezbožni.
To naj bo leto povdarka socialne pravičnosti in podjetne dobrodelnosti v korist vsem revnim in potrebnim.
------o------
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI BEŠIU LE GOLO ŽrVIJI-NJE. POMAGAJMO JIMI
NOVI GROBOVI
S/Sgt. Anthony Vidmar V Cleveland dospe za pokop truplo vojaka S/lSgt. Anthony Vidmarja, ki je padel na boj-
Predsednik izvaja načelo enakopravnosti
Washington. — Predsednik Truman je presenetil javnost z odločnim stališčem v vprašanju enakopravnosti vseh državljanov. Ko je dal svojo tozadevno izjavo pred več kot mesec dni, se je dvignil vihar protestov na. jugu v vrstah njegove lastne stranke. Izgledalo je kakor da bo to vprašanje poizkusni kamen ki naj odloči za ali proti Trumanu v demokratski stranki sami. Med tem je konvencija pokazala, da Truman ni delal samo po svoji lastni inicijativi, niti to ni kak njegov osebni volilni konjiček, ampak dobro pretehtana politika demokratske stranke. Strankina konvencija je potrdila stališče Trumana in sprejela v svoj volilni program vse pro-gramne točke Trumanove izjave.
Sedaj je predsednik na predvečer izrednega zasedanj^ kongresa šel v tej stvari še dalje in v območju svoje administrativne oblasti izdal dve odločbi, s katerimi zahteva strogo izvajanje enakopravnosti pri sprejemanju državno obrambenoi službo in splošno javno administracijo federalnih uradov. Z odlokom je predsednik postavil posebne oficirje in uradnike, ki bodo imeli nalogo, da v svojih uradih in edi. nicah pazijo, da se postopa strogo pravično in enako za državljane vseh barv kadar je v vprašanju:
KARDELJ NAPADA AMERIKO K0T IMPERIALISTIČNO SILO
Belgrad. — Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kar-delj je v svojem govoru na kongresu komunistične stranke napadel Združene države Amerike, da skušajo razširiti svoj gospodarski sistem preko celega sveta. Rekel je, da bodo jugoslovanski komunisti nadaljevali svoj boj proti zapadnemu imperijali-zmu in trdil, da se ameriški im-perijalizem v zapadni Nemčiji opira na iste kapitalistične sile, ki so podpirale Hitlerja. Dejal je dalje, da Združene države istočasno ko razširjajo in utrjujejo svoj gospodarski vpliv in sistem po vseh krajih svdta, poostru-jejo odredbe proti comunistični stranki in omejuje; > demokratične pravice suverenih narodov. Umešavajo se v notranje zadeve držav in postavljajo agente zunanjega imperijalizma v teh deželah.
Iz raznih naselbin
MADISON, O. — Mr. in Mrs. Frank Arko iz Hubbard Rd. sta zopet postala stari ata in stara mama, in to že drugič, ko so prinesle vile rojenieje zalo hčerko njih 'hčerki, potoč. Novinc. Mr! Novinc iz Euclida je postal s tem tudi drugič stari ata. Čestitke!
Pri Arkotovih je: na oddihu
PREDSEDNIKOVA POSLANICA KONGRESU
Zahteva na prvem mestu odredbe za kontrolo cen -Na drugem mestu je potrebna zakonodaja za olajšanje stanovanjske krize.
Washington. — Predsednik potrebščin s svojim zaslužkom.
Truman je nagovoril izredno sejo kongresa s temile besedami: Nujne potrebe ameriškega naroda zahtevajo da smo danes tu navzoči.
Naš narod zahteva od svoje vlade novo zakonodajo, da se opravita dve stvari. Prvič je treba zaustaviti inflacijo in poviševanje cen življenjskih potrebščin in drugič je treba pomagati, da se obvlada hudo pomanjkanje stanovanj.
Ti dve zadevi segata v življenje vsake ameriške družine. Oni zadevata tudi cel svet, ker svetovni mir zavisi od moči našega gospodarstva.
Komunisti, tisti tukaj in oni zunaj, računajo, da se bo naš sedanji napredek obrnil v depresijo. Oni ne verujejo, da mi moremo ali da hočemo zavreti zviševanje cen. Oni računajo na gospodarski polom te dežele.
če bi prišle Združene države v novo veliko depresijo, ker bi mi ne uspeli kontrolirati visokih cen, bi izginilo tudi upanje sveta v stalen mir. Depresija v
Družine, ki morajo živeti ob nizkih in slabih dohodkih; si ne morejo več privoščiti mnogih nujnih potreb za življenje. Kupiti morejo manj kot so mogli mo-
pred dvemi leti in plačati rajo več za to malo kar nabavijo.
Istočasno so cene industrijskih izdlekov, ki zadevajo vso trgovino in vso zaposlitev, rast-le prehitro. V naj novejšem času so bila objavljena nova povišanja cen, ki zadevajo vso našo ekonomijo. V zadnjih’dnevih je na primer jeklarska industrija povečala cene povprečno za več kot 9 dolarjev na tono.
Dviganje cen industrijskih predmetov je prav tako važno na daljšo roko kot visoke cene življenjskih potrebščin. To povišanje že pritiska neodvisnega Ni poslovnega človeka.. Že grozi porušiti pravilno ravnovesje med industrijo in poljedelstvom. Če pustimo, da se nadaljuje, bo nehalo v katastrofi..
V očigled teh dejstev se ne smemo varati s kakimi postranskimi
Režim drobne novice k Clevelanda in to okolice
Prijazen obisk—
Iz daljne države Colorado, iz mesta Canon City, je prišel na obisk in oddih Frank Lauri-ha k svojemu bratu Antonu Lauriha, 1133 E. 167 St. S seboj je pripeljal Frank svojo prijazno soprogo Mary, hčerko Fredo ter sinkota Adolfa. Tukaj bodo ostali do torka.. Doma so iz Trebnjega in Trebanci, ki jih žele videti, naj se zglase na gori omenjenem naslovu ali pokličejo KE 8762. Želimo jim prav veselo bivanje v naši metropoli. '
Pozdravi—	________
Iz' Mexico City, Mehika, pošiljajo pozdrave John in Jennie Stibil iz Norwood Rd. ter Jernej Baraga in Jože Telich. — Iz Eveleth, Minn. pa pozdravlja Louise Mlakar, 66)14 Schaefer Ave., ki je šla obiskat svoj rojstni kraj, očeta Louis Kotnika ter druge sorodnike in znance.
'ocoj bodo slike—
Na Gnjinovem vrtu bodo nocoj zopet slike: To pot bomo gledali kako izdelujejo suho robo in lonce iz gline. Videli bomo velik del Dolenjske, ljudi pri delu na polju, pri senu in žetvi. Tudi nekaj porok bo •	* dr	. -
Tri na dan
Wallace in njegova stranka komunistov in drugih pritak-njencev so kakor utrinki na ne-nebu, ki se za trenutek prikažejo in izginejo za vselej. Noben resen Amerikanec jih ne vzame ne za dobro ne za zlo. Kvečjem morda za — koristna budala.
» » *
Ludvik Medvešek, ki je šel v padišahovo senco v staro kontro, poroča, da ko so njih barko naložili v New Yorku, so pri kozarcih vina slavili zmago in peli do treh zjutraj “prav po partizansko.” Pesem je mogočno za-orela mesto zahvalne molitve. Vsekakor pa je lepše peti kot moliti. — Tako piše v Prosveti. Kaj pravite, če bo Ludvik tako pel naprej, ko bo enkrat spozna) razmere v Titovini.
* • *
Ruska “Pravda,” glasilo vseh pravovernih komunistov, je po enem mesecu molčanja zapisala, da je Titov režim v Jugoslaviji tak, kakor je bil Hitlerjev v Nemčiji in Mussolinijev v Italiji. Nič novega! To smo mi zapisali že pred tremi leti.
in je stanoval na 14811 Saranac Rd. Njegova starša, Frank in Frances, sta že oba umrla. Pred vstopom v vojaško službo je delal pri Fisher Body Co.,
armadi je služil pa od leta 1941.
Zapušča sestro Frances Zagorc ter brata Josipa v Clevelandu, sestro Ano Anzick pa v Baltimore, Maryland. Pogreb bo v soboto ob 10 v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. s častno stražo veteranov VFW 2926. Truplo bo na mrtvaškem odru od četrtka naprej
Kenneth Bolton pogrebnem zavodu, 19309 Nottingham Rd.
John Meyers
Včeraj zjutraj je preminul John Meyers, star 63 let. Stanovanje 2300 S.W. 6th St., Akron, Ohio. Bil je član več društev, med njimi tudi ABZ. V pfvi svetovni vojni je bil vojak in se je udeležil bojev ob reki Piavi v Italiji. Tu zapušča soprogo Luci Meyers in več sorodnikov, v starem kraju pa mater, več bratov in sester. Pogreb bo v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Schlup, 800 Kenmore Blvd, na pokopališče sv. Križa.
Poleg tega je z dekretom po-125 let stari bodo klicani stavljen “Odbor pri predsedniku k vojakom v oktobru
za enako postopanje v oboroženih silah.” Na ta odbor se bo mogel pritožiti vsak ki misli, da se mu godi kaka krivica radi njegove pripadnosti k tej ali oni posebni narodnosti ali rasni skupini.
Dekret utemeljuje in razlaga namen: “Nujno je da v oboroženih silah Združenih držav vlada največja možna mera demokracije z enakostjo postopanja in enako priložnostjo v službi ža vse, ki sl(ižijo v obrambi te dežele. Predsednik kot vrhovni ko. mandant vseh obrambnih sil zato hoče, da ima vsaka oseba
Turška sprejela nove ameriške ladje
Carigrad. — Turčija je sprejela novih 11 pomožnih ladij okviru ameriške pomoči. Mornarji, ki so ladje prevzeli, so se 8 mesecev vadili v mornarici Združenih držav. Turčija je že dobila v okviru tega programa podmornice, zrakoplove lahke in težke topove, tanke, strojnice ter opremo za radar in radio. Poleg tega je dobila prometne naprave, municijo in zdravila.
Strašna zrakoplovna nesreča v Kanadi
Rimou8ki, Kanada. — V zra-koplovni nesreči, ki je največja v zgodovini kanadske avijacije, je bilo ubitih 29 oseb. Strokovnjaki pravijo, da je nesrečo povzročila edinole pregosta megla.

Washington. —. Direktor nabornega urada je izjavil, da bodo najprej poklicani v vojaško službo 25 let satri in da se bo vpoklicevanje začelo okrog 1. oktobra.
popolnoma enako pravico in priložnost vseh oboroženih edinicah Unije in da ni nikake razlike radi pokolenja, barve, vere ali narodnosti. Tako ravnanje se mora uveljaviti čim najhitreje, ne da bi se prizadela učinkovitost in duh v poedinih vojnih edinicah.”
Razne najnovejše svetovne vedi
BERLIN. — Protikomunistično mestno zastopstvo je odstavilo policijskega šefa Pavla Markgrafa ruski komandant, pa mu je naročil da naj nadalje vrši dolžnosti. Mestno zastopstvo je naročilo namestniku šefa, da naj prevzame vodstvo policije, ruski komandant pa ga je odpustil iz službe. Verjetno je, da bo Berlin dobil v kratkem posebno ploicijo in direkcijo za zapadni del.
* » *
NEW YORK. — Prvič v 12 letih je Unija mornarjev izvolila v svoj odbor same protikomunist«. 60,000 članov je glasovalo proti komunistom. Predsednik Curran je izjavil, da bo sedaj Unija delala kot strokovna unija in ne kot podpora gotove politične stranke.
* * *
PARIS. — Nova francoska vlada se je predstavila parlamentu in dobila skoro dvetretjinsko večino. Samo komunisti in mala skupina De Gaulle-ovih pristašev so glasovali proti.
Bivšega zunanjega ministra George Bidaulta ni v vladi. Pač pa so krščanski demokrati dobili poleg zunanjega ministra Roberta Schumana, še podpredsednika vlade, enega ministra brez portfelja, ministra za poljedelstvo in za kolonije ter državna pod tajnika v ministrstvu za vojsko in v ministrstvu za prehrano.
* * *
BERLIN. — Poveljstvo sovjetske vojake je objavilo zahtevo, naj se ustavi “nepotrebno letenje zrakoplovov od zapada v Berlin, zlasti ker ga opravljajo nezadostno izvežbani in nedovoijno vešči ameriški piloti.” Poleg tega je rusko časopisje ponovilo grožnje p»oti ameriškim in angleškim zračnim transportom ter postavilo trditve, da zapadne oblasti svobodno zračno pot zlorabljajo.
Na drugi strani so zapadni zavezniki dobili obvestila, da sovjetsko zrakoplovstvo prireja v sovjetski coni Nemčije največje zračne manevre po vojni. Pri manevrih je zaposlenih kakih 360
Gospodarski polom te dežele bi preprečil obnovo preko vsega sveta, katera obnova je tako bistveno potrebna, da se mir ustali. Mi bi morali grajati samo sebe za tragedijo, ki bi sledila.
V teh dnevih napetosti, ko se preizkuša naša moč povsod po svetu, bi bila nepopravljiva napaka, če ne bi uspešno delali proti inflaciji.
Visoke cene ne trpe odlašanja radi volitev.
Visoke cene ne čakajo prihodnjega zasedanja kongresa.
Visoke cene vsak dan poslabšujejo situacijo.
Mi ne smemo čakati naslednjega kongresa s to nujno zadevo.
81. kongres še ne bo zasedal skoro šest mesecev. Predno bi novi kongres mogel storiti potrebne odredbe proti visokim cenam, bi moral sestavljati nove zakonske osnove, jih študirati, vršiti zasliševanja in debate in šele potem odločati kaj naj sklene. Vsaj osem mesecev bi trajalo predno bi novi kongres mogel sprejeti zakone, ki jih nujno potrebujemo že danes.
Osem mesecev več inflacije bi bilo mnogo predolgo.
Pred osmimi meseci v novembru leta 1847 sem sklical poseb-
inflacije prešla. Izkazalo se je, da so računali napačno.
Vedno še nekateri ljudje ponavljajo stari razlog, s katerim so ubili nadzorstvo nad cenami pred dvemi leti. Takrat so rekli, da se bo produkcija povečala, če se odpravi nadzorstvo nad cenami, cene da bodo šle vsled tega same po sebi doli in tako bi bilo več blaga za nižjo ceno za vsakega.
Poročila kažejo nedvomlji-vo, da je bilo to mišljenje na-ipačno.
Produkcija je res nekoliko porastla in mi vsi hočemo, da raste še bolj. Toda celo s popolno zaposlitvijo in popolno uporabo vsega dosegljivega materijala in vse moči industrije, kar yse imamo danes, cene še vedno rastejo mnogo hitreje kot produkcija. Jasno je torej, da se ne moremo zanašati samo na večjo produkcijo, da bi zaustavili povišanje cen. Zato moramo inflacijo direktno napasti.”
Predsednik je potem predla-8 točk, ki naj pomagajo k iitvi tega vprašanja. Nadalj-ne dele tega njegovega važnega govora bomo objavili v prihodnjih številkah.
——o-----------
no sejo tega kongresa in pripo- Stavka državnih name-
letališču v Clevelandu, dodatno pa vrtovi iz Bonna Ave.
Podražitev mleka—
Mleko bo dražje od prvega avgusta idalje. Cena se bo povišala za dva centa pri kvartu. Sorazmerno se bodo podražili tudi drugi mlečni proizvodi.
Je kriv—
Bivši policijski oficir Molnar radi katerega je bilo veliko govorjenja po mestu v zadnjih tednih, je spoznan krivim, da je sprejemal podkupnine. Župan Burke je pri tej priložnosti povedal, da bo še poiskal nekaj podobnih tičev in jih posadil na sodno zatožno klop.
rodil protiinflacijski program. Ta program se ni izvršil. Če bi se bil, bi imeli danes nižje cene.
Od zadnjega novembra so cene rastle. Vsaka gospodinja ve, da so cene hrane hitro rastle preko celega leta 1947. še hitreje rastejo letos. Mesec za mesecem rastejo tudi cene obeke, goriva in stanarine.
Cene živi j enakih potrebščin so sedaj višje kot kdajkoli v naši zgodovini.
Mi ne smemo tvegati nevarnosti aji trpeti ta nedostatek novih osem mesecev, ne da bi storili kar moremo proti visokim cenam.
Cene so že tako visoke, da
tisoč mož. Manevri se vrše na vsem prostoru od Baltiškega morja lansko leto ena četrtina družin
na severu do Turinškega gozda na jugu.
v tej deželi ni mogla kriti vseh je za zdravstvo.
v v	v« e«
scencev v Grčiji
Atene. — Uslužbenci pošte in telegrafa so stopili v stavko za višje plače. Pričakujejo da bo vlada izdala poseben zakon, katerim bo mobilizirala vse državne uslužbence. Tudi drugi uslužbenci zahtevajo višje plače in groze z generalno stavko vsega delavstva, če se njihovim zahtevam ne bo pravočasno ugodilo.
Sedež zdravatva ostane v Švici
Geneva, Švica. — Gospodar skl in socialni svet Zveze narodov je sklenil da bo v Genevi ostal sedež svetovne organizaci-
Program izrednega zasedanja kongresa
Predsednik Truman priporoča, da kongres na izrednem zasedanju reši sledeče stvari, ki jih je postavil na dnevni red:
Potrebne odredbe proti inflaciji in za znižanje cen, rešitev stanovanjske stiske, federalna pomoč za vzgojne ustanove, povišanje minimalne mezde, razširjenje socijalnega zavarovanja, povišanje plač federalnih uslužbencev, uveljavljanje načela enakopravnosti v izvajanju državljanskih pravic, razširitev in izboljšanje zakona o naselitvi beguncev, posojilo za zgradbe Zveze Narodov, potrditev mednarodnega sporazuma o trgovini z žitom, upostavitev fonda 56 milijonov za zgraditev električnih central.
Ne samo pristaši demokratske stranke, tudi mnogi republikanci so stvarno zadovoljni s tem programom. Silno opozicijo pa je program dvignil med južnimi zastopniki, ki zahtevajo, da kongres odloži seje, ker ni nikake potrebe za izredno zasedanje. Oni se bodo z vsemi sredstvi borili da preprečijo zlasti vsako zakonodajo o enakopravnosti v civilnih državljanskih pravicah.
_a| Ameriška DoMcmm
/ni« K-fli-m- tio^i
*■ “Sist* JjSS «.ar *•w
četrt
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00;
leta $3.00.	. „„„
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United State* »8.60 per year; »5 for 6 month*; »8 for S month*.
Canada and all other countries outside United State* »10 per year. »6 for 6 month*, »8.50 for 3 months.	____
Entered ee tecond-clui matter jtnuiry um, .. Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».
January 8th, 1B08, at the Poet Office at
d83
No. 147 Wed.) July 28,1948
Odkod grozi vojna nevarnost
Komunistični nameni, ki bi mogli povzročiti tretjo svetovno vojno se v toliko razlikujejo od namenov Hitlerja in nacizma, da je Hitler hotel združiti v rokah nacistov vso oblast, vsa bogastva sveta, za naciste odbrati vsa vodilna me-sta v javni upravi in vodstvu vseh panog življenja, druga e pa narodom še pustiti nekaj svobode. On je imel pred očmi Raubkrieg, komunisti imajo več.	...	. .
Že res, da bi tudi komunisti hoteli imeti v syojih rokah vso oblast/vso gospodarsko moč, ves socijalni vpliv, res je_da znajo to izvesti temeljiteje kot je nacizem to mogel izvršiti ali to za komunizm še ni vse kar hoče.
Komunizem hoče predvsem uničenje sedanjega. Komunizem hoče novo. Komunizem hoče uničiti zapadno demokratičnega človeka v celoti lastnino, posebno podjetnost, sedanjo šolo, cerkev, način mišljenja, sedanje pojmovanje, hoče zbrisati vse kar je dosedaj bilo in ustvariti nov red, novo kulturo, novo družbo, novo kasto vladajočih, novo totalitarno državo, novo totalitarno svetovno oblast, svetovno diktaturo izbranih, diktaturo sistema, ki naj postavi v službo komunističnega namena vse sile, ki jih je zmožen produci-
rati svet-	_	v J
Komunizem raste iz uničenja. Če nič več drugega ni, če človek ne more nič ganiti kot komunizmu služiti, le tedaj se komunizma oprime. Le tedaj v komunizmu ostaja, če za nič boljšega ne ve. Totalitarna vojna, ki vse uničuje, je torej prav za ta prvi namen komunističnega uspeha pripravna. Kar vojna pusti od starega načina življenja morajo komuni--:<• -—j	s« «dprayitl, da morejo yladati. To so potr-
Komunistične pete kolone niso končno 'tudi nič drugega kot nov način vojnega osvajanja tujih dežel in narodov, novo vojno sredstvo za osvajanje sveta. Komunistične stranke dobivajo finančno pomoč iz komunistične cntrale javno ali prikrito kakršna je pač doba razvoja, sovjetski agenti vodijo komunistične stranke v vseh deželah, sovjetski teroristi izučujjo v umetnosti nasilja domače izdajalce, dokler ni stanje tako dozorelo, da sovjetska vojna sila odkrito nastopi in zavzame deželo, diktira njen red in vlado. Končno vse komunistično mednarodno delovanje vendarle vodi v revolucijo in vojno.	*
Zlasti boljševiški imperij ne more in noče trpeti poleg sebe take zdrave ekonomske in politične sile demokracija kot so Združene države Amerike. Zato je vsa sovjetska propaganda naperjena proti naši Ameriki zato so našli Sovjeti wallace-a, ki naj “zmehča ameriški teren,” da bi notranji, politični zlom Amerike odprl prosto pot rdeči armadi k osvojevalnemu pohodu na zapad. Potem bi bil seveda mir, ki ga Wallace napoveduje, mir — smrtni mir kakršen je zavladal preko Norveške takrat, ko se je na čelo te dežele spravil prvi čtovek, ki je postal prototip te in take politike gospod Quisling.
kel, da kar prehitro minevajo. Jaz pa pravim, da naj le hite, saj sodnemu dijevu itak ne mislim trobit, pa tudi najboljše mi ni, čeprav mi ni nič hudega. Mrs. Kasunich me je sedaj prvič videla; prav lepo in prijazno me je pozdravila: a to je pa tisti,' ki piše “Hubbardske Noče" ki jih vedno z veseljem čitam v Ameriški Domovini. — Ta list ona jako “obrajta”.
No, ker mi je dež malo namočil moj vrt, bom prenčhal s pisanjem in grem malo med moje krasne rožice, da jih “oglajštam,” saj le te mi daljšajo življenje. Imam še precej novic za poročat, ampak bom pa drugič, ko mi bi čas kaj bolj dopuščal.
Frank Leskovic.

AL PA NE
i>**m«**** n **♦*************♦*****>>#*<«** ****—n**J
BESEDA IZ NARODA j
1 uMiiimni .............mi»«**..
Izlet društva Cerkniško
Cleveland, O. — Kakor običajno vsako leto, tako so tudi letos člani in članice društva Cerkniško Jezero št. 59 S.D.Z. sklenili, da se priredi izlet za člane in njih družine kakor tudi za prijatelje na prijetnih prostorih farme sestre in brata Stanley Bradač v Mentor, Ohio,
Ta letni izlet se bo vršil v nedeljo 1. avgusta cel dan. Društveni 'odbor bo preskrbel za pijačo, za jedačo naj pa vsak zase preskrbi, se reče naj vsak napoka svoj besket dobrih jedil, saj upam da nas bo tam precej, bomo že pomagali tisto omlatit. Ce bi pa slučajno kdo na poti izgubil besket ali ga pa pozabil po nesreči doma, je pa odbor tudi za take preskrbel z prigrizkom. Kakor sem slišal kseji, se bo precej karte igra-
so. Čemu torej komunizem ne bi začel splošno uničevalne	S52E
vojne ki se je drugi svet tako boji?!
Prav tisti nagibi ki pri vsakem zapadnjaku govore proti vojni, prav tiste okolnosti, radi katerih se zapadni svet za vsako ceno hoče vojni izogniti govore torej pri komunistih za vojno in prav za tako vojno kakršna se obeta, uničevalna vojna. Končni namen je svetovno gospodstvo komunizma, predhodna stopnja je uničenje starega reda in dosedanjega človeka, dosedanjih razmer.
Zavojevanje sveta, čeprav sveta v ruševinah in uničevalnih plamenih, ki bodo požrli vse kar je doslej zgradil in ustvaril zapadni človek je logični končni cilj komunizma po njegovem nauku in programu.
Začetek take vojne komunizem pripravlja. Za tak namen mora biti vse svetovno javno mnenje temeljito varano in zapeljano, sicer bi komunisti nikdar ne mogli izvesti kar žele. Vse enotno dirigirano časopisje za železno zaveso vpije in laže o vojnih hujskačih v Ameriki in na zapadu, da bi prikrilo svoj napad.
Ali pa morda to ni res? Kaj pa če je vendar veliko teh trditev le plod strahu protikomunistov ki se boje vsakega pojačanja njihove moči in prav zato pretiravajo v ocenjevanju sovjetskih vojnih namenov? Poglejmo samo malo te ugovore.
Sovjetj sami odkrito črno na belem pišejo, da nevarnost za sovjetijo ne bo minila, dokler bo le še ena kapitalistična * sila na svetu. Komunisti vsega sveta pravijo zelo jasno, da hočejo svetovno diktaturo svojega sistema. Boljševiški organizatorji povedo povsod in pri vsaki priliki, da komunistična diktatura ne trpi nobenega konkurenta. V vsaki komunistični knjigi najdete pozive komunističnim strankam vsega sveta, naj delajo za svetovno revolucijo, da se ves svet zgradi v “socijalističnem sistemu vladanja pod vodstvom Moskve.
Komunistično boljševiški sistem je totalitaren v notranji politiki in dosledno tudt v zunanji. Kakor komunistične diktature ne trpe nobene politične svobode zato, ker hočejo, da vlada samo ena stranka v vseh komunističnih deželah, tako v zunanji politiki po komunistično — boljševiškem programu mora zavladti med in nad vsemi narodi ena in samo ena komunistična internacijonala. Titov zgled je kakor naročen, da potrdi to resnico tako komunistom kot njihovim nasprotnikom.
Svetovna diktatura boljševizma je torej po jasnih priznanjih in njihovih naukih končni cilj in namen Moskve.
Temu namenu je posvečeno vse delo, zanj se trudijo in prizadevajo vse moči komunističnega imperija.
Komunisti sicer bude prevaro ,da bodo dežele demokratsko kapitalističnega reda padle v naročje boljševizma kot zrelo jabolko in so učili, da hočejo osvojiti narode z miroljubnimi sredstvi “notranje” organizacije komunistične stranke in z izpodjedanjem demokracij in kapitalizma. Šele kadar je vsak narod že tako notranje slab in njegov red svetišču v Carey, urno. izpodkopan da se ni bati več odpora protikomunističnih sil, I priglašeno je več posebnih se izvrši komunistična revolucija. Da to je bil komunističen j vlakov, mnogo avtobusov in pri-nauk, in morda so celo upali, da bo tako šlo. Toda dejansko vatnih vozil, ki bodo pripeljali se je pokazalo, da je še pri vsakem osvajanju izven Rusije na tisoče romarjev. Tudi Slo-nastopila rdeča vojska. Sovjetska vojska je osvojila baltske venci i* Clevelanda bodo prišli države, sovjetska vojska je osvojila Poljsko, Rutmmijo, Ju- v velikem številu. Veliko jih je goslavijo Bolgarijo, Madžarsko in Češko.	med njimi, ki že 30 let — vsako
Čarovništvo 2 diamanti
brat Vičič in sestra Rožanc imajo že karte več časa pripravljene za ta dan. To se bo kon-tralo, re, supra in ne vem kako se še reče naprej. Pisec teh vrsti bi pa tudi rad dobil part-narje za mrjaš. Torej ste vabljeni da nas bo še za eno partijo. Pa tudi pinaklerjev bo precej, tam.
Ker je ta izlet namenjen za zabavo in ne za profit, odbor vabi vse člane in članice društva, kakor tudi njih družine in prijatelje, da se tega izleta udeležite in se skupaj v prosti naravi z ostalimi člani zabavate. Šradačeva farma se nahaja v Mentor, Ohio na Plain Street četrta farma na levo od Lake Shore Blvd. Vzemite pot Lake Shore Blvd. do ostrega ovinka, ki drži v Mentor on-the-Lake, namesto da zavijete po Blvd. na levo pa pridete naravnost naprej na Pla\n Street. Tisti, ki nimajo vozil naj pridejo pred Slov. Del. Dom ob eni uri popoldne in se bo vse odpeljalo na prostor, bo več avtov na razpolago.
leto — prihajajo na ta dan k Mariji Tolažnici, da izprosijo od Nje pomoči in tolažbe. Zato bo iz Clevelanda vozil' 15. avgusta poseben vlak, ki odhaja ob 7:30 a. m. in pripelje v Carey ob 9:00 a. m. Isti vlak odpelje romarje iz Carey ob 5:00 p. m. in pride nazaj v Cleveland ob 9:00 p. m.
’ Sv. maše se bodo služile od 5 ure zjutraj do poldne v spodnji in zgornji cerkvi, kakor v stari kapeli, prvotnemu svetišču. Spovedovalo se bo v raznih jezikih. Slovencem bodo na razpolago' dva patra, t. j. Rev. Mirko Godina in Rev. Štefan Savinšek. Zato naj se romarji v vseh zadevah obrnejo na ta dva gospoda.
Minoriti-fračiškani so čuvarji tega lepega Marijinega svetišča od leta 1912. Z zidavo sedanje monumentalne cerkve se je začelo 1. 1919, ki je bila dovršena in posvečena od sedanjega chikaškega kardinala Samuela A. Stricha 28. junija 1925.
Verjetno je, da se bo letošnjih slovesnosti udeležil tudi vrhovni predstojnik minoritskega - frančiškanskega reda preč. p. general Beda Hess, ki se ravnokar nahaja v Ameriki in predseduje volitvam tukajšnjih štirih redovnih provinc.
V mesecu avgustu je vsako nedeljo ob 2:30 procesija z ču-dodeljenim Marijinim kipom.
■o------
Skozi vrata z napisom “Vstop strogo prepovedan” je stopil visokoraščen, širokopleč, približno šestdeset let star Novozelandec, ravnatelj učnega zavoda za dela z diamantnimi matricami. Stisnil mi je roko in me vpršaujoče pogledal. Semkaj se ne more priti brez posebnega povabila. Njegova pisarna je bila majhna, v njej je vladal kar nekam prijeten nered. Vzel je iz neke jeklene omare šest majhnih lesenih zabojčkov ter jih postavil na zeleno sukno pisalne mize. V zabojčkih so bili diamanti — tu-cati diamantov, rjavih rumenih in belih industrijskih diamantov, ki so bili za zaveznike med vojno večje vrednosti kot navadni dragulji. Kajti iz teh diamantov izdelujejo matrice, skozi katere gre zlata in srebrna žica, platinasta jeklena in bakrena žica v vrednosti sto-tisoč funtov šterlingov. V vsakega teh diamantov izvrtajo neopazno majhno luknjico; na-
povedal sam o junaških Me-niševcih, ki se niso dali turški nesnagi, pred katero je trepetala vsa Kranjska dežela. Njih potomci, na žalost rečeno, pa niso bili iz takega testa. Vsaj za mojih pastirskih let nismo bili posebno junaški. Nič me ni sram povedati, da so nas neke nedelje popoldne zapodili Cerkljani z gmajne, da smo se mogli ustaviti šele doma v vasi, kamor si opetce cerkniške niso upale. Ampak, kar je res, je pa res: ujeli niso nobenega, tisto pa ne. Prisegli smo strašno maščevanje in na račun tega smo vsaki cerniški kravi prerezali jermen, na katerem je imela obešen zvonec, če smo jo zalotili tam v Mingah. Vrnili so nam s tem, da so nam za prihodnji kres odnesli hojco z zastavo vred, ki smo'jo imeli zasajeno v grmadi, ki je čakala kresnega večera. Velika sra-mota je bil’a to za meniševske
trdota in pa pravilna sestava.
Kako izbiramo diamante za
matrice? Strdkovnjak gre k trgovcu ,s “surovimi” diamanti in ta mu položi “postavko” diamantov na zeleno mizo. Ena “postavka” je po navadi vrednost nekaj stotisočev funtov šterlingov in sestoji iz zbirke kamnov — velikih in majhnih, porabnih in neporabnih — jned katerimi strokovnjak izbira. Previdno obrača kamne z leseno ali slonokoščeno palčko, da
Hubbardske novice
Bratu Hiti, ki je še bolan, pa članstvo želi, da bi kmalu ozdravel. Društvo lepo napreduje, člani in članice se dobro udeležujejo sej. Ce bo šlo tako naprej, se Cerkniško Jezero ne bo kmalu posušilo. Torej na svidenje 1. avgusta.
Vabi odbor. ------o-----
Romanje v Carey, Ohio
Na Veliki Šmaren — praznik Vnebovzetja Marije Device, ki letos pada ravno v nedeljo, je najavljena velika udeležba romarjev, ki bodo prišli iz vseh strani, da na ta dan počastijo Marijo, Tolažnico žalostnih v tem Njenem prelepem svetišču v Carey, Ohio.
Madisno, 0. — Prav prijetno je bilo ono nedeljo, ko so nas obiskali prijazni ljudje iz Clevelanda. Ustavila sta se bila namreč Mr. in Mrs. Geo. Kasu-nič in z njima pa je bil tudi njiju zet, bfr. Joseph Nema-nich, prvi glavni podpredsednik KSKJ, ki je zares prijazen človek.
Imeli pa smo še posebno častnega gosta tu v Madison, namreč Rev. Joseph Godina. Ker je v teh krajih toliko ka-la toliških ljudi, da je ob nede-lljah kar pet maš in naš doma-
či župnik ni kos vsem, zato pa si mora druge izposodit, da priskočijo na pomoč. In tako si je izposodil oziroma napro sil Rev. Godina iz Clevelanda, da je prišel in imel tukaj pri nas dve maši, saj ob desetih sme bil navzoč tudi jaz vaš poročevalec. Pozneje se je Rev. Godina oglasil tudi pri nas, ker je hotel videti tistega hubbard-| skega poročevalca in dopisni-| kar j a v priljubljeno Ameriško Domovino. Jako prijazen in preprost je ta gospod, kar domači smo se počutili, ko smo se pogovorili o tem in onem. Posebno pa mu je ugajal naš park
tam kjer je on doma, imel vsaj del tega, bi mu rekli “grof”. Seveda sem mu pokazal moj pisalni urad, o katerem se je prav laskavo izrazil. Prav lepa hvala, Rev. Godina, za p*i-j azen obisk, katerega se niti nadejal nisem.
Takole poletni dnevi hite mimo nas in morda bi kateri re-
fantičke, ampak pomoči ni bi-
Torej nismo bili ravno odlični zastopniki tistega menišev-skega rodu, ki je take uganjal nad Turčini, da si niso upali nikdar več k nam.
Povedal bi pa še nekaj o naših Meniševcih, ki smo ravno pri tem in ki me je Vebrova Pepca za božjo voljo prosila: “Japček,” je rekla, “Japček, kakor se Bog v svetih nebesih prosi, te prosim tudi jaz: nikar ne hodi še z naše lepe Me? nišije. Še katero povej, pa naj bo taka ali taka, samo da bo, da bomo še nekoliko povaaovali doma, vsaj v mislih, če drugače ne bomo.”
In Blaževa Malči mi je pri-konteia: “Dajte še o naši neskončni Menišiji, ki nam je kakor sama dobrota, samo če slišimo o njej. Saj mi ne boste verjeli, ampak je res, da ko sem šla iz Amerike domov na obisk in se mi je pri zadnjem ovinku odprl pogled na našo edino vas, sem se naslonila na rante ob cesti in jokala, pa kaj jokala, tulila sem samega neskončnega veselja, da jo še enkrat uzrem tako, kakor sem jo pustila pred nekaj lgti.”
In Andrejc Tekavc, ki je od sv. Trojice, mi ni prav nič za slabo štel, ko sem trdil, da so bili na Menišiji še hujši junaki, kot njih Martin Krpan. Rekel mi je, da je ves zaverovan inje o Menišiji, ker MUH' ;
’• To to
diamantna matrica.
Od kronometra do zlatih našitkov
Celo vrsto teh matric polože zaporedoma v nek stroj. Ta vleče kovinasto žico skozi luknjice v diamantih. Vsak diamant, skozi katerega potuje žica, ima nekoliko manjšo luknjico od prejšnjega, tako da postaja žica vedno tanjša in tanjša. Te matrice uporabljajo čhn se rabi žica, ki mora biti tanjša, kot najfinejša igla pletilka. Izdelavo takih finih žic pa izdrži lahko samo diamant, ker je pač najtrši kamen na svetu. Te žice rabimo za električne, ogrevalne in telefonske naprave; za kable in mine, vžigalnike, torpeda, letala, za kro-nomerte, občutljive instrumente, medicinske aparate; najdemo jih v vsaki bojni ali trgovski ladji; rabijo jih tudi za zlate našitke pri uniformah. Nešteto ton te žice je stalno v obtoku in vsak milimeter mora iti skozi diamante.
Ravnetelj mi je razložil kristalno sestavo diamanta s osme-rimi brušenimi ploskvami. Položil je pet vžigalic tesno drugo poleg druge na zelenp sukno pisalne mize, tako da so vse glavice gledale v eno smer. Nato je položil še eno plast vžigalic na prejšnje in sicer z glavicami v nasprotno smer. Nato tretjo, četrto, peto plast. Vsa-kikrat jih je položil tako, da so gledale glavice v drugo smer. To, mi je razlagal, je sestava diamanta — je neka vrsta omrežja različnih plasti v vsakem kamnu. Toda v praksi ni vse tako natančno izdelano. Tukaj najdemo čudne primere, n. pr. majhen diamant v nekem
StJUIlU pa II1U JC ugajai uao	r •-----
in drevored. Rekel je, da če bi večjem in še druge nedostatke
sestavi diamantov.
Diamanti so raflični Niti dva diamanta nista popolnoma enaka, je izjavil ravnatelj — in tudi’ni nobenega liamanta, ki ne bi imel kakrš-tekoli majhne pogreške. Naj rjav, bel ali rumen, barva ne ■a nobene vloge. Kar od dia-ianta zahtevamo, le "levova
SKft. W8TO 81' IZUciC) iTOiuiv,
kamnov. Nato proučuje v kakšnem uradu sestavo kamnov pod povečevalno lečo in odloča, kje in na kateri strani je treba vrtati luknjico, ki mora biti izvrtana tako, da jo obdaja čim de-belejšša plast dragulja. Od tega zavisi namreč živi jenska doba diamanta, zatorej je to najtežja naloga za strokovnjaka, ki jo mora rešiti skoraj samo z očesom.. Od obeh strani nato zavrtajo v diamant luknjici, ki se na sredi stikata, ge predno pa začno z vrtanjem, morajo na dotični strani izbrusiti gladko vrhnjo ploskev; nato na nasprotni strani vzporedno ploskev. Vrtanje enega samega diamanta traja do 200 delovnih —to se pravi šitri delovne tedne — in potek vrtalnega postopka je treba stalno opazova-
M.
Iz nekega zaklenjenega miznega predala je ravnatelj potegnil prekrkasno polirano leseno škatljico. Notri je ležala na žametasti blazinci diamantna matrica, rumena in približno tako velika kot grahovo zrno. Bila je pritrjena razen na običajno debelo jekleno ploščico še na lastno majhno medeno ploščo. Poleg je ležala posetnica in košček papirja. Dvignil sem posestnico in košček papirja je poletel za njo. Zaplaval je po zraku, .toda jaz nisem mogel videti nobene zveze med posetnico in papirjem. In vendar sta bila povezana med seboj in 3icer s Tungsten-žičo, ki je najtanjša na svetu in s prostim očesom nevidna. Ta žica je bila potegnjena skozi diamant, ki je ležal na žametni blazinci, skozi najmanjšo luknjico, ki so jo kdaj izvrtali v kakšen diamant. Njen premer je bil 0.75 mm. to je približno petino debeline človeškega lasu. Diamantni prah v olivnem olju V prostoru zraven, v delavnici, sem naletel na moža, ki je izdeloval diamantne matrice. Skoraj nisem mogel odtegniti pogleda od njegovih rok. Njegovi prsti so bili debeli, trdi, sigurni in močni, kakor bi bili
) Dalic o» 3. »traol)
mi je houu v ufiAo«.®
ske šume, pa ki so bili ljudje, -da se je dalo ž njimi delati, kot Krznar j evi fantje, Rubeč France, Mežnarjevi in drugi. Sami hrusti, pa krotki in prijazni do vsakega, “ge piši,” je primaknil Andrejc, “ki radi beremo take stvari, pa če so že bile zares, ali ce samo ti misliš, da so bile.”
“Vse do piece zares,” sem mu vneto predstavljal pisanje o Menišiji. “Se reče, saj se lahko primeri, da Ob pripovedovanju človek malo drugače postavi besedo, kakor bi zahtevala natančna zgodovina, toda le zavoljo tega, da se lepše bere.”
“I, saj vemo, kako to gre,” mi potrdi Andrejc od sv. Trojice in mi pomežikne z levim očesom, kakor bi hotel reči: saj se poznamo.
Vzpričo takih priprošenj sem si dejal, da bi še nekaj raztegnil slovo od Menišije in še nekaji našim najboljšim postavil trajen spomenik v tejle koloni. Razume se pa, da vsega ne bom povedal, kar vem, ampak samo lepe stvari. Slabih primerov ne bom poveličaval, da se ne bi kdo spodtikal ob nas. Samo lepe stvari naj bi se brale. Recimo, take ne bi povedal, kot se je primerila Trantarjevi Marjeti, ko je šla k spovedi za veliko noč in se je med drugimi tudi obtožila, da je za svojega pri-poznala sosedovega petelina in ga, pozabivši, kakopak, neke nedelje imela za glavno rihto na svoji mizi. Ko sta se z gospodom vse domenila, kako in kaj in sta bila oba zadovoljna, je Marjeta ponižno odšla i* spovednice, so gospod odgrnili zagrinjalce v spovednici tje po cerkvi za Marjeto: “Pa da veš, petelina povrnj sosedovim!” Vidite, takih ne bom, pač pa druge, ki so zanimive in ki bi se ne mogle primeriti nikjer drugje kot na Menišiji. Zato se bomo še en malo zamudili na Menišiji, predno odrinemo v Ameriko. I, koncem konca, saj se nam nikamor ne mudi in ni nobena sila, da bi morali vsy zongaviti v Dar dneh.
DACHAU
It dnevnika »Imenskega jetnika
Večerje pa kljub temu ni bi- stiskali roke in vzdihovali.
lo, čeprav je bil Karl lačen. Blokovni pisač mu je dal kos kruha, samo da je bi) tiho.
Nastala je čudna tišina. . .
Nismq vedeli, ali so bombe »prenehale, ali so se Amerikan-ci umaknili. Tesno nam je bilo pri srcu, skrb je sijala iz naših oči in nam stiskala grlo, da nismo govoriti. ..
Naenkrat smo zaslišali od SS ovskega taborišča strele iz strojnic in pušk. Kaj je to? — Kdo strelja? Ali so morda začeli SS-ovci z likvidacijami?
Ne! prvih blokov prihaja vpitje, siri se po taborišču.
Šel sem ven.
Iz blokov so se zgrinjale množice na taboriščno cesto in drvele na zborno mesto. Tudi na zaprlih blokih so vratarji odprli vrata. Nove množice so se usule. Tudi jaz sem tekel na zborno mesto.
Utonil sem v množici. Nikogar nisem okoli sebe poznal. Pa mi je bilo tudi malo marr Hitel sem naprej, hotel sem biti čim prej med prvimi.
Na zbornem mestu so bile že silne množice. Vedno nove so prihajale. Mahale so z rokami in kapami, vpile v vseh mogočih jezikih in čakale, da se zgodi čudo. ..
V množicah, ki so bile ob vhodu, je nastal vihar. Na ti-, soče rok se je dvignilo v po-
Francoz se je bratil z Jugoslovanom, Rus s Poljakom, Ceh z
Nemcem, Holandec z Ukrajin- nišča na smrt, vselej počeno v
cem. Edino Albanci so stali mimo ob strani. Ali jim prepoveduje veselje njihova vera,
ali pa je njihova skromnost to- tom so bili obsojeni tudi slede-
lika?
Polagoma so se ljudje umi-
rili. Noč je legla na taborišča, prvi je dobil šest let, druga 4
zdrav nekomu, ki ga nisem vi- jev ukaz, da ne sme priti noben
del. . .
Na balkonu “Jourhausa” se je pojavil vojak v bojni opremi. Ali je bil oficir, ali podoficir ali navaden vojak, kdo ve, Ta vojak je dal z roko znak, naj bodo množice tiho. Vihar 's je polegel. Kaj je govoril, ........... Videl
(Nadaljevanje • 1. strani.) ječe tirana Tita. Vselej, kadar koga obsodijo komunistična so-
ječe tudi več j s število drugih ljudi.
Obenem z Novakom in Žebre-
či: Joče Eržen iz Huj pri Kranju in njegova žena Slavica.
Zaspali smo prvič kot svobodni ljudje. Še pogradi so se nam zdeli mehki.
Ponoči je hotelo troje bataljonov SS-ovcev zavzeti taborišče. Napadali so preko plantaže. Le s težavo so jih odbile maloštevilne čete Amerikan-cev. Mi pa smo se počutili tako varne. Silna vojaška moč svobodnega naroda'nas je varovala! Bela zvezda je pregnala kljukasti križ, obdobje nacistične tiranije je postalo zgodovina. ■	•
Takole je po osvoboditvi zadnji taboriščni starešina Oskar Mueller v listu “Antifaschist” opisal zadnje trenutke dachauskega taborišča:
"Kakšni so bili resnični nameni bestialnih SS-ovcev? Morilci in težki zločinci se branijo do zadnjega diha. Tudi Him-mlerjevi pandurji niso mogli delati drugače, ker je tudi za njihova zlodejstva bila možna samo ena kazen: smrt. Le nekaj nas je vedelo za Himmler-
* na, še odkrile, se pokrižale
molile. To je storil tudi vojak. To sem storil tudi jaz.
Takrat so ujetniki v Dachau prvič javno molili. . .
Bili smo osvobojeni. . .
Kdo je v stanu popisati veselje, ki je nastalo v taborišču, ko so še SS-ovske straže iz stolpov z dvignjenimi rokami predle Amerikancem. Ljudje od »reče niso vedeli, kaj bi počeli. Objemali so se in poljubovali, ar
živ pripornik sovražniku v roke. Že prve dni aprila je bila sestavljena prva lista tistih, ki bi morali najpreje pasti. — 837 naj bi jih bilo prvih likvidiranih s strelom v tilnik. Ostali bi sledili. Govoriti nismo upali, da ne povzročimo pani-da ke. Na tihem, da ne izzov.
. i_______• _ ___ iBorftli ■
VESTI
ČAROVNlSTVOZDIAMANTl mi. Niti en teden ne bi bili mogli voditi vojne brez njih.
I ML SLO VeMMi
leta.
Dalje so bili obsojeni Peter Jezeršek iz Sovodnja v Poljanski dolini, njegov tast Leopold Rijavec in Anica Kovač. Afai so bili obsojeni, češ da so pomagali oboroženim tolpam. Peter Jezeršek je obsojen na dosmrtno ječo, Leopold Rijavec na 13 let in Anica Kovač na 17 let.
DRUŽINA HRIBERNIK iz Predoselj je tudi prišla v stik z upornimi fanti. Obsojena je Ana Hribernik mlajša na 13 let, Ana Hribernik starejša na 12 let zapora. Seveda niso pozabili np zaplembo premoženja v korist države, ki se tako polagoma polašča kmetskih posestev.
Isti dan sta bila obsojena tudi dva druga gorenjska “zlo-činoa,”ki nista v zvezi z gornjimi kmetskimi ljudmi. To sta neki Ivo Wendling, trgovec iz Kranja in Franc Avpič, tkalski mojster iz Tržiča. Prvi je dobil 6 let, drugi 10 let.
SPET “ŠPEKULAiNTlSKI” PROCES V LJUBLJANI. — Kogar hočejo v Jugoslaviji u-ničiti, mu rečejo, da je “špekulant.” Braniti se nima kje. So pa seveda tudi pravi špekulanti. Kdo more ločiti med pravimi in takimi, ki jih je pač treba komunizmu odstraniti kot napoto? Težko je to presoditi.
bila. Franc Bregar je bivši trgovec z žitom in moko, Ambrož je bil pri Šumiju komercielni pravnik. Poleg drugega je Šumi tihotapil tuje valute v Trst. Oba z Bregarjem pa sta trgovala na črno. Pomagal je Ambrož. Qbsodba: Šumi na dosmrtno ječo in seveda na izgubo premoženja, Franc Bregar na 18 let. Ambrož na 2 leti.
OBSODBA ANTONA BR-CAR. — 9. junija je bil obsojen v Ljubljani na štiri leta zapora in na -zaplembo premoženja bivši trgovec Anton Brcar. Njegova žena Franja Brcar je bila obsojena na pogojno kazen. Baje je prikrival blago in ga prodajal na črni borzi.
DRUŽINA KRISTANCEVIH IZ ŠENČURJA JE DOBILA 83 LET, —V Kranju je bila 5. junija obravnava pred korožnim sodiščem v Ljubljani, ki je sodilo kar v Kranju, proti družini Kristančevih v Šehčurju (Jamovi). Obsojene so sestre Pepca na 20 let, Tončka na 17 let, Ivanka na 15 let, Fani na 12 let, Anica na 9 let. Mati Marija je dobila 10 let. Vse skupaj torej 83 let. In seveda na zaplembo premoženja. Tri hčere so bile v begunstvu in so se vrnile lansko leto s Koroškega, da so odšle sedaj v ječo. Vse imenovane so obdolžene, da so pomagale Marjanu Brodarju, ki je bil pri njih skrit in potem tam tudi ubit, kot poroča "Ljudska pravica."
OBSODBE, OBSODBE, OBSODBE ... Še tri obsodbe so bile izrečene tisti dan v Kranju. Franc Kovač je dobil 9 let, Šte-fe Jože iz Trstenika 14 let, sestri Volčič iz Vodic šta bili obsojeni, Marija na 12 let, Ana na
I J. stHt&l)
iz jek|a. On nima samo čuta na koncu prstov za diamente, temveč tudi za vajence in to je tudi zelo važno, kajti on je učitelj tega zavoda.
Videli smo na dolgem pultu več kakor tucat strojev, ki so izgledali kot majhne stružnice, vsaka s približnjo 15 centimetrov dolgim vodoravnim vretenom, ki je napravilo 6000! obratov na minuto: na koncu vsakega vretena je bila jeklena igla. Diamanti so se komaj opazno premikali naprej in nazaj, pri čemer pa so se 600 krat na minuto porivali proti konicam igle. Majhna kapljica olivnega olja je potekala po vsaki igli do konice in v tej neznatni kapljici se je nahajal diamantni prah.
Ravnatelj mi je pdkazal ta diamantni prah, ki je pomešan z olivnim oljem predstavljal nekakšno mažo, ki je izgledala kot krema za kožo. Ravnatelj je nekoliko te maže stresel na nohet mojega palca ter dejal, naj z nohtom drugega palca to razmažem. Čutil sem le rahlo praskanje in sem potegnil žepni robec, da bi si obrisal palce.
Vsaka matrica daje okrog 80 do 80,000 kilometrov žice, kar pač zavisi od dotične kovine, predno je obrabljena. Diamanti v tej jekleni omari — to ni prav nič, to je nekaj tisoč matric za prvo silo. Za kar v resnici gre, je čisto nekaj drugega; ko se Nemci pričeli to vojno, je imela Anglija samo peščico specijalnih delavcev in približno za milijon funtov šterlingov holandskih diamantov, ki so jih komaj rešili pred nacisti, ko so ti vjjoraakli v Holandijo. Danes je več kakor ducat angleških podjetij, ki se pečajo z izdelovanjem diamantnih matric. So to ljudje, ki še pred nekaj leti niso znali malikovati diamanta od koščka o-kenskega stekla.
BILO DOBIJO
Moške se sprejme
za 1. in 2. šift čas in pol nad 40 ur
WOOD DIVISION METAL DIVISION Začetna plača in povrhu bonus za 2. šift ' Cafeterija na razpolago Sprejmemo tudi novodošle naseljence
WHITE SEWING MACHINE CORP.
1231 Main Ave.
(160)
MALI OGLASI
Parada sovjetskega zrakoplovstva
Moskva. — Sovjetsko zrako-plovstvo je priredilo veliko parado svojih aparatov. Pokazalo je tudi nekaj novih hitrih vojnih zrakoplovov, ki po ruskih izjavah lete hitreje kot zvok, okoli 750 milj na uro. Paradi, ki jo
Farmo bi kupila
Upokojen zakonski par bi rad kupil malo farmo na vzhodu, blizu transportacije, če mogoče. Pokličite v Clevelandu IV 4196.
(147)
je vodil Stalinov sin, general Va-Ravnatelj pa me je zagrabil sj|jj gtaljn, je prisostvoval tudi
za roko, vzel ščetko iz kamelje dlake, z njo odstranil prah z mojih prstov in ga stresel nazaj — v nadaljno uporabo.
Razložili so mi, da mora imeti luknjica v diamantih za vsako različno kovino posebno obliko; zakaj, tega ne ve nihče, le izkušnja uči tako. Tukaj je stala cela vrsta velikih lesenih modelov, visokih 10 do 12 centimetrov, kjer se vaj’enci uče, kakšno obliko luknjic je treba izvrtati v diamante za posamezne kovine. Takšen model iz-gleda kakor zvočnik. Njegovo ustje kakor tudi brzina, s katero gre žica skozi, sta zelo različna za razne kovine. Baker
generaiisim Stalin sam.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, lipe Itd, se lahko ln zanesljivo obrnete na
L Potrkh — IV1874
UMI 1ULDEZ» A V*.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
10U B. IU St-KB SSM
fcp-
VITAMIN*? (BwerilMerile* Maps*«* T*
tsBratnem«
starešini — internacionalnemu špijonu in agentu Gestape — Meanssariju in kriminalcu Wer-neku, policijskemu kapu v taborišču. S spretno potezo smo uspeli. Nemški antifašist je postal nov starešina. Navezali smo zaupne zveze s predstavniki vseh narodnosti, To je bilo potrebno, da ne bi ena ali druga skupina nasedla provokatorjem in izzvala masaker.
Situacija pa je postajala iz dneva v dan nevarnejša. 8000 tovarišev je odkorakalo na pot proti Tirolskem. Muenchen-ski Gauleiter je ukazal postreliti vse ujetnike, ako bi evakuacija ne uspela. Komandant Weiss se je povelju uprl. Gauleiter Giesler je nato zahteval od komande letalstva, da z bombami uniči taborišče. Ta je zahtevo odbila.
Živci poučenih so bili napeti do skrajnosti. Ko se je dne 29.
4. odmev topovskega boja vedno bolj oddaljeval od nas, smo morali nekaj storiti, da rešimo pogina 33,000 ljudi. Morali smo za vsako ceno poslati sla do zavezniške vojske. Nemškemu antifašistu Karlu Riemer-ju se je posrečilo, da se je prebil do Pfaffenhofena, kjer je pojasnil ameriškemu generalu položaj v Dachau, kjer so bile med tem v noči od 28. na 29. a-prila zamenjane srtaže s starimi, preizkušenimi SS-ovci, ki naj bi dokončno “očistili” taborišče. General ni dolgo razmišljal, tudi ni čakal na osigura-nje boka, ampak je sledil z razmeroma majhno borbeno edini-co našemu tovarišu. Ob 17 uri in 15 minut so se odprla glavna vrata pred Amerikanci — taborišče je bilo rešeno.”
Bela zvezda je premagala kljukasti križ.
Svoboda je praznovala zmago nad tiranijo.
Epilog
Ameriškemu narodu dolgujem svojo sbobodo in življenje, zato sem napisal te skromne spomine ameriškim Slovencem.
Pisal sem spomine v emigra-
morali zagovarjati Franc Šu- vasi špijone. mi, Franic Bregar in dr. Oton Ambrož. Šumi, doma iz Kranja, je bil lastnik trgovine z lesom na drobno, dalje Izvozne in uvozne družbe, parne žage v
Spomenik Rooseveltu v Uruguay-u
Montevideo, Uruguay — Tu je predsednik republike Berres slovesno odkril spomenik pokojnemu predsedniku Združenih držav Franklin Delano Rooseveltu, ki so ga postavili v tukaj-šnem narodnem parku.
MALI OGLASI
Hiše n&prodaj
Prijazna 6 sob hiša za 1 družino blizu Qrovewood Ave. in 172. cesta, vse preiproge, pršna
Lepa zidana hiša naprodaj
V bližini E. 185. St., za 1 dru-' žino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spo-daj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite
Edward Kovač Realty <
960 E. 185. St.
KE 5030
(z)
Ugoden nakup
Naprodaj je en aker in pol zemlje, tri četrt akra prazne, četrt akra gozda. Nahaja se v novi slovenski naselbini. Za informacije vprašajte v tretji hiši na desno roko južno od Euclid Ave. 3176 Richmond Rd. (149)
Ali more po vseh teh obsod-
gleda dosti drugače kakor izhod. Tungsten-žica pa mora
ker lastnik odide iz mesta.. Jako dober kup pod $9,000. Poka-
bah še reči kak petelj komu- W -oča, ko potuje skozi dia- u se gamo "dogovoru.
nistov v Ameriki, da je Titov režim priljubljen pri ljudeh? KOZMA AHAČIČ IZ TRŽI-
Novski in solastnik podjetja CA OBSOJEN. — Dr. Kozipa “Ercofit” v Trstu. Tega se je Ahačič je bil lastnik tržiške to-torej že splačalo razlastiti z ob- varne kosa. Že od leta 1945 je sodbo. Nekaj je država že do- seveda tovarna podržavljena.
Vendar je vodil svojo bivšo tovarno še zmeraj prejšnji last-
ciji, daleč od mojega doma in ljubljene domovine, pisal, kadar sem našel čas, v presledkih, po vseh dnevnih skrtaeh in težavah izgnanca, pisal razočaran nad svetom in človeštvom, a z neomajano vero, da bosta končno le zmagali Pravica in Resnica, katerih zmago sem enkrat že doživel, tudi tam, kjer še danes vladata sila in laž.
Zavedam se, da nimajo ti spomini niti literarne, niti publicistične vrednosti. Zadovoljen bom, če bodo vsaj malo pripomogli, da bodo ljudje sovražili silo in ljubili svobodo. KONEC
mant in sicer s hitrostjo komaj šestih kilometrov na uro; vhod izgleda kot široka skodelica. Vsak model ima drugo barvo, da se lahko vidijo \raz-lični vogli in ploskve.
Novo rokodelstvo Še trenutek prosim, je dejal ravnatelj ko smo bili .zopet v
Za 2 družini, 5 in 5 sob, novo barvana, na velikem lotu, 'blizu cerkve Marije Vnebovzete in Holmes Ave. Zmerna cena.
B. J. Hribar
GL 9645 ali GL 2500
(149)
nik. Sedaj je obsojen, da je njegovem uradu. Tukaj imam sam sebi kradel. Iz podjetja, ki še nekaj, kar morete videti, so mu ga nasilno vzeli, je sku-|Odprl je vrata jeklene omare, šal spraviti čim več spet v svo-'Videl sem vrsto za vrsto majh-je roke. Celo podpore je delil j nih lesenih predalčkov. Po-
revežem iz tega, kar so mu ko- tegnil sem enega ven. Tukaj
munisti vzeli pa pustili upravljati. Obsojen je na 6 let. Na manjše kazni so obsojeni tudi hčerka Marija, sin Kozma in delegat vlade Drago Koren. Vsi so vedeli za Ahačičeva dejanja. No, premišljujte vi Amerikanci, ali je po vaši vesti Ahačič kaj kriv, če je uporabljal, kar je bilo njegovo pa so mu državni tatovi nasilno vzeli.
je ležalo na tucate diamantov kovinastih posodicah, lepo v kupčkih drug poleg drugega. Kupčki so bili opremljeni z etiketami: 0,083 — 0,084 — 0,089 . . v stotinah različnih velikosti.
Ni ga instrumenta na vsetu, je dejal ravnatelj, s katerim bi lahko izdelali tako fine žice, kakor z diamantnimi matrica-
Hiše naprodaj
Za,l družino, 7 sob, garaža. Hiša je prazna. Cena je $8,200.
Za 1 družino 6 sob, da se zaključi zapuščina. Cena je $8,700. Za več informacij pokličite MU 1310.
be, ker se mora izseliti iz sedanjega stanovanja. Oba sta zaposlena. Kdor ima kaj, naj pokliče EX 6746, po peti uri popoldne.
(X)
Greje 5 sob
Zaradi selitve prodam lepo in jako dobro novo pečico na plin. Cena zmerna. Pokličite EX-9334 ali pa UT-1-1297.
(147)
Plinski grelec naprodaj
Ima termostatično kontrolo, greje 4 do 5 sob. Vprašajte po 6 uri zvečer na 1401 E. 47. Št. (148) zgorej.	—(148)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kemovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
“ENGLISH-SLOVANI UADB"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
iDU’
S 2.00
SUPERIOR BOBU MM CO.
tm ST. CLAIR AVBNVB
PRANK CVELBAR, lMrtntt._____
Tri-kglesni avto domačega izdelka. — Frank Mayes iz Fayetteville' Ark. sedi za volanom svojega tri-kolesnega veta, ki ga je mm mpravUdama. Vzelo ga ji 22 mesecev, da si je napravil ta avto iz raznih rabljenih delov starih avtomobilov. Na poskusni vožnji je dosegel hitrost 55 milj na uro.
Maiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. "EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razna oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo


PREKLETA KRI
ROMAN
Karel Uauter
llllillllllllll!
Fronc gara za tri. Samo, da bi pozabil. In kako se Nežika žene! Da bi vsaj ne mislila toliko na Tomaža. Lectovo srce je hotela sneti z zidu, pa se ga še dotaknila ni dobro; ko je odmaknila roko.
Kakor da je Tomaž vzdihnil raz steno.
Nežika!
Usmiljeni Jezus, saj bo ob pamet.
Bolečina se kar noče unesti. Ne more se. Se vsak dan je bolj živa in globlja.
Na oknu dišita rožmarin in roženkravt.
Za koga?
Za Tomaža ne več.
Nežika stiska roke in grize rjuho. Na skrinjo še pogledati ne sme.
Noči so kakor živa martra.
Ena sama bolečina od mraka do jutra.
Za Mrkovca tudi.
- Za Vižarja prav tako.
“Morda še za koga,’’ ugiba Mrkovec v postelji, ko ne more spati.
Fronc orje, Nežika mu vodi. Boštjan in Tonče sta na d ini pri Kocjanu.
Nežika je raje na polju kot doma. Doma samo premišlja, na polju se vsaj za čas zapoza-bi.
Dolgo molčita.
Potlej Fronc načne pogovor. Zlahka. Nežika tako brž čuti trde besede tele mesece.
“Kako misliš? Primož me je okoli kraja vpraševal. Nič mu
III
.Matevž bi najraje planil iz hiše in zatulil nad njim. Pa si ne upa. Kakor da ga nekaj drži nazaj.
Prekleti Mrkovec!
Na Brezjah takrat je bil pa tako prijazen.
Matevž se še nikoli ni bal nb-či. Zdaj trepeta pred njimi. Kakor da iz teme vstane zlomljena sora, okrvavljena. Še hrest lobanje Matvež razloči v tišini.
Zakaj ga je pravzaprav mah-
ji se, da bo| bolezen udarila na znoter.
Se rado tako zgodi. Jed se mu že ustavlja. Kakšno cvrtje še spravi vase, drugega pa ne more.
V	obraz je 'tak, da ga je groza pogledati. Noga je pomodrela kakor slabo zrela sliva in v čumnati je smrad da sko-ro ni moč zdržali.
Lojzka sploh ne gre več v čumnato. Večino svoje ropotije je že zvelkla v kajžo. V začetku je mislila, da bo s svojo pristujenostjo in skrnobnostjo žrla Francko, pa se mlada še v pomenek ni spustila z njo. To je jo grizlo.
V	kajiži bo vsaj sama.
Na križev teden je Piškotar-
ja začelo stiskati. Vsak dan so čakali, da bo ugasnil, Piškotar pa se je držal žviljenja kakor klošč psa. Ze brez zavesti 'je bil, umreti pa ni hotel
potlej, pa je le izdihnil. Še
bi. In še za koga. Za Mrkov-čevo 'Nežiko gotovo.
Piškotar je ležal na parah v čumnati. Zunaj je.bilo soparno vroče, v ozkem prostoru pa zagatno, da so se kropilci kar precej poslovili. Še dober dan ne leži, pa ga že žene. Vaščani so prišli vsi. Še Mrkovec. Matevž se je umaknil v hlev.
Počasi je kropil Mrkovec s pušpanovo vejico. Videl je kaplje, ki so padale na mrličev obraz.
•Fšikotar je mrtev.
Ga. Gadič je še živ in nosi svoj greh, kakor bi pri belem dnevu dvignejo nosil skoz vas okrvavljeno soro.
Z rumenkastimi očmi strmi
nil? Samo zavoljo tfet« bese- jLjA. so brž obrili in preoblekami ali zavoljo Nežike? k]; Vte
de v
Matevž sam ne ve prav. Samo grize ga. Saj ga ni mislil tako. Ali pa tudi? Morda bi bilo boljše, ko bi ga udaril do smrti. Pokopali bi ga in pozabili. Saj se vse pozabi.
Zdaj se bo Tomaž vrnil. Hodil bo po vasi. In morda ni do kraja zmeden. Kaj, ce se nekoč zave in s prstom pokaže nanj?
Ta me je!
“Eh,” odganja Matevž misli, “ko bi bil pri pameti, bi že kaj povedal. V vasi nihče nič ne sluti. Kaj sem imel jai z Mrkovčevimi? Nič. Z Nežiko še začel nisem.”
Hvala Bogu, da se delo grmadi. Matevž se je prijel dela. Tudi z lesom je spet začel. Jeklic ni dal miru. Stari ni ne svetoval ne branil.
Naj fant sani poskusi. Saj on tudi..
Piškotar se ne zanima več za
kli. Matevž je ukazal odpreti okna. Da se vsaj malo razsmr-di. Še dihati ne moreš prav.
Potlej je šel z vozom po krsto pa Bistrico. Ravno pred Gornikom je naletel na Vižarja. Tomaža je pripeljal iz Podnarta. Matevž se je tako stresel, da je potegnil za vajeti. Konj se je kar vzpel na zadnje noge.
Tomaževe oči so gledale srepo predse. Matevž ga skoraj ni spoznal. Z brado in z vdrtimi lici.
“Še spoznal me ni,” je Matevž z bičevnikom udaril po konju.
R0I5 pa vseeno ni mogel umiriti. Na drobno so mu trepetale kakor starcu.
Tako je bilo v Zabrezju govorjenja dovolj. Nekateri so obirali rajnega Piškotarja, drugi; Tomaža. In več je bilo zadnjih kot prvih.
Piškotar je umrl.
• Viftlžjfrv pa živi.
Mrkovec v mrliča. Cel grozd kovcem. muh mu leze po nabreklih ust- “A — a — a.” nicah.	“Preklet v krvi pokora in pra-
“Zdaj lahko molčiš,” govori vo seme," tolče Mrkovec s pali-ihta v Mrkovčevem srcu. cO-.ofe' tla.
Mrkovec se prav nalahno smehlja.
Saj Piškotar ne vidi.
Potlej gre Mrkovec čez dvorišče.
Pod kostanjem sedi Polde. Spačeni obraz mu zastira senca kostanjevih vej.
“Gadič, ki mu je Bog vzel pamet,” golči Mrkovec.
Za Tomaža.
“In besedo mu je zaprl koj ob rojstvu. Tomaž vsaj jeclja, če že govoriti ne more.”
Bedasto bulji Polde za Mr.
Še za vogalom sliši Poldeto-vo zavijanje.
“Kakor hripav pes,” tišči Mr-počasi kovec proti svoji bajti. Na sredi poti se premisli in zavije
proti Bregu.
Lep dan je in Fopzu je gotovo dolgčas.
Sonce sije na ukrivljeni hrbet, dokler ga ne skrijejo smreke.
.1	*
Zvečer je prišel Fronc od Vi-
(Dalje prihodnjič.)
-AND THE WORST K YET TO COMB —in najhnjše šele pride
življenja* Je gOpfraari^ip njigH KPI IVL nisem hotel reči. Sama se ™>e-|Rane na nogi. so se zaprle.. Bo- Pa bi bilo boljše zanj, ko ne
m?navsefidnje mora'Miicr ' • ■	v;;,,
(reameTeSpaqM
QUICK.
«C"IC SAIADS OR HOt
plSHSS
Za nagle, okusne pikniške solate ali vroča jedila
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2736. 1146 E. list St.
*
, navsezadnje mora Nežika
priti iz žalosti. Nič ne kaže, da bi se Tomaž naredil. Večno ne moreš žalovati.
“Misliš, da Tomaž ne bo prišel k pameti? Po pravici povej, Fronc. Vižarjevi gotovo vedo.”
“Dohtarji so obupali.’ Vižar pravi, da ga bo z majem vzel domov. Stroški so iz dneva v dan, fantu pa nič boljše.” Froncu gre resnica težko jezika.
Nežika mora vekati.
“Nič ne vekaj. Popraviti ne moreš ničesar. Počasi se boš navadila. Nekaj časa bo hudo, potlej se boš pa unesla. Primoža se navadi. Ni napak fant. Se ti ne zdi, Nežika?”
“Kar ne morem misliti, da bi bila s Primožem prijatelja. Tomaža sem rada imela.
Fronc noče bosti naprej. Iz sestre govori bolečina. Ko bo odnehala, naj pa Primož zastavi besedo.
Tiho orjeta naprej. Samo včasih zavpije Fronc na volom. Naj Nežika pregloda bolečino kakor v mleko namočen bel kruh otisko. Potlej molita. Nežika doda še očenaš za Tomaža.
Z vekom ga moli.
*
Pa ,pri Piškotarju? Se je Francka vdala? Vse gre narobe. Stari skuša biti prijazen, Lojzka pa je srtupena, kar se da. Prav nalašč draži Francko. Samo da reva bolj trpi. Matevž je tih kakor da ga nekaj gloda. Še do Francke je nekam dober. Mislila je, da bo grši.
Nekaj ga tišči. Pa ne reče. Francka pa tudi noče siliti vanj. Vesela je, da ima vsaj pred njim mir.
Matevža pa najbolj grize, da gre Mrkovec tolikokrat čez njihovo dvorišče. Kaj ga, hudiča, nosi? Do zdaj se je ogibal Piškotarjeve hiše kakor gadjega gnezda.
Včeraj ga je spet videl. Razgledoval se je in počasi mimo drvarnice zavil proti Kocjanu.
, %
s»i>;
i
%i!	‘	i	.
DAJEMO IN ZAMENJAMO £ A GL E ZNAMKE
The May Company
KONCEM MESEČNA OSIILNA RAZPRODAJA
'O četrtek samo
1
en
dan
Prihranite
Počistimo vse odvišne zaloge, blago raznih mer . in raznih barv
Ne namerno naročil po poiti, telefonu ali C.O.D. VSAKA PRODAJA JE ZAKLJUČNA
VSI NAKUPI NA KREDIT SE VKNJIŽIJO S 1. SEPT.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga in ljubljenega očeta
Antona Jeršan
ki je tako nenadoma preminul in nas zapustil dne 13. junija 1948 v starosti 64 let. Pokojni je bil doma iz
vasi Hudi vrh, fara Bloke.
e
Po 'opravljeni sveti maši zadušnici v cernvi sv. Vida je bil položen k večnemu počitku dne 17. junija 1948 na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Baragi za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Prisrčna zahvala vsem dobrim prijateljem, ki so pokojnemu ozaljšali krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala tudi vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Hvala članom društva Carniola Tent pt. 1288 za vso izkazano mu čast.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno.
Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh.
Lepa hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso tako vljudno postrežbo, vso pomoč in tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predragi nepozabni soprog in dobri oče, sedaj ko začasno si ločil se od nas, spavaj mirno v hladnem grobu do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
■ M
MARY JERŠAN, soproga ANTHONY, sin
MARY, SOPHIE, in JEAN, hčere SINAHA, ZETJE in VNUKI FRANK in JOSEPH, brata; FRANCES KAUČIČ, sestra
Cleveland, Ohio, 28. julija 1948.