Zeniljcpisje v ljndski šoii. Luna. Lunini in solnčni mrak, velikanoč. J. Ali je luna tudi tako dalječ od zemlje, kakor solnce, in zvezde? 0. Luna je iz raed nebnih tel naši zemlji naj bližeje, dalječ je od nas nekaj več od 51.000 nemških milj; tedaj se nam pa tudi večja zdi, kakor solnce in zvezde, dasiravno je: velikd veliko manji od solnca in od nmogo drugih zvezd. J. Kako pa to, da včasi vidimo le nekoiiko lune, včasi pa vso, včasi pa je še celo nič ne vidimo? 0. liuua je med zemljo in nebom, se suče okoli zemlje, in ž njo pride vsako leto okoli solnca, in se suče tudi okoli svoje osi. — Zdi se nam, da luna pride okoli zemlje v 24 urah, 50 minutah in 28 trenutkih. Da pa luna zemljo obhodi, potrebujc 27 dni 7, ur 43, minut in H trenutkov, ker v tem času se prikaže o pervem krajcu (33 na vnanjem nebu razsvetljene lune ravno tista zvezda, ktera se je prikazala pred 27 dnevi. Ker je pa med tem zemlja z luno na nebu svojo pot nadaljevala, liodi pa luna še 2 dni, 5 ur in 52 trenutkov, da ravno tam stoji nied solncem in zemljo, kakor pred tem časora, in ta čas se imenuje sinodičen mesec. J. Pravite, da luna hodi toliko in toliko časa okoli zemlje, pa veudar vidimo, da sc včasi prikaže na jutranjem nebu, kose solnce na večernem kraji skrije in zatone. 0. Ne pozabi, da se zemlja v 24 urah okoli svoje osi zasuče, zato se nam vidi, da se nebo zasuče in ž njim vse, kar je na njem. Kedar luna stoji med zemljo in solncem1je tako blizo njcga, da se vidi, kakor da bi ž njim zahajala in vzhajala; ta čas se luna ne vidi; imamo tedej mlaj (@). Pozneje pa, ko se je od tega tira nekoliko odmaknila, prikaže se na večernem nebu svetli serp, in vidimo le, da je na večernem robu razsvetljen; Iuna raste, daje pol krogle razsvetIjene; iniatno pervi krajec (C). T* <>as opoldne vzhaja in o polnoči zahaja. Po svoji daljni poti pride pa ravno na nasprotno stran zemlje, tedaj tudi pozneje vzhaja, in poslednjič sveti le po noči. Takrat nam pa obrača vso svojo razsvetljeno stran; imamo ščep ali polno luno (®). Suče se daljo za zemljo in pride bližeje solnca, in njegova krogla začenja se uiračiti na večernem robu, dokler natn le juterno stran na svoji krogli kaže, in imamozadnji krajecO). Poslednjič vidimo le ozek serp, in zadnjič zgine v solnčnih žarkih. Vsaka (eh luninih sprememb se zgodi v 75/8 dneh. Ščep ali polna luna nastopi za mlajem v 14% dneh, in od ščepa do ščepa niine 29'/3 dni (ali bolj natančno: 29 dni, 12 ur in 44 minut). 12 takih dnb se imenuje lunino leto , ki steje 354 dni, 8 ur, 48 minut. Ker se pa s teui ne vjeina zemljina pot, so pa oiesec razno poviksali na 30 in 31, in za svečana uganili so 28, ali vprestopnem letu 29 dni, ki se skupaj imenujejo solnčno ali bolj prav zeniljino leto, ki šteje 365 dni, 5 ur, 48 m. in 48 trenutkov. J. Sedaj še le razumem, zakaj da v pratiki na stoji mlaj ali ščep na ravno tisti dan v mescu. 0. Tudi poglavitni praznik kerščanstva, velikanoč, se vravnuje po luni. Kakor sem že povedal, solnce 21. sušca ob 6. uri zjutraj vzhaja in ob 6. zvečer zahaja; noč in dan sta si enako dolga. V nedeljo tedaj, ki nastopi po pervem ščepu, kedar sta si noč in dan enako dolgo, imamo velikonočni praznik. Tako so uganili v nicejskem cerkvenem zboru 1. 325,, in velikanoč pride tedaj v čas med 21. sušca in 25. malega travna. Tako je bil n. pr. 1. 1865. ščep 10. mal. travna, „ „ volikanoč 16. mal. travna; „ 1866. ščep 30. marca, „ „ velikanoč 1. mal. travna; „ 1867. ščep 18. mal. travna, „ „ velikanoč 21. mal. travna; 1. 1868. ščep 7. mal. (ravna, „ „ velikanoč 12. mal. travna i. t. d. J. Kakn pa to, da se včasih luna za nekaj casa skrije, potem pa zopet prikaže, dasiravno nebo ni oblačno? 0. Vsaka razsvetljena stvar senco dela. Ker solnce nikdar cele zenilje ali cele lune ne obseva, tako delate senco. Ce luna stoji med zemljo in solncem, kar se zgodi o nilaju, taka se primeri, da njena senca pada na zemljo. Zemljini prebivavci tedaj ne vidijo solnca, to je, solnce merkne, se ve da ne po vsi zemlji enako. Ce pa zenilja stoji med solncem in luno, zgodi' se pa, da zemljina senca pada na luno: luna je nekoliko časa tetnna, alt luna merkne; ker pa iuna liitro hodi, to ne more nikoli dolgo časa terpeti. Učeni zvezdogledi na tanko prerajtajo, kedaj bo solnce ali luna merknila.