Minister
Ingo Paš:
»Ptuj je neodkriti
biser!«
stran 2
Tri ocenjevalna
obdobja v
osnovnih šolah
leto XLiv, ŠT. 36      Ptuj, 12. septembra 1991       cena 17 dinarjev
UVODNIK.
Festivalu ob rob
Dvaindvajseti festival domače zabavne glasbe Ptuj VI je za nami. zače-
nja se snovanje prihodnjega, triindvajsetega.
Častitljiva »starost« največjega in najpomembnejšega tovrstnega pre-
gleda dela in dosežkov Slovencem m Slovenkam najbližje glasbe je zagotovo
vredna več pozornosti, kot pa ji je namenjajo naši osrednji mediji, zlasti ne-
kaj minulih let. To predvsem velja za televizijo, ki se ga z neposrednim preno-
som na svoje stroške brani na vse pretege. Za ljubitelje te glasbe bi bilo veli-
ko vredno, če hi televizija in organizatorji našli skupni jezik, saj je sedaj vse
na ramenih domačih organizatorjev (našega zavoda).
Kakovost letos sodelujočih ansamblov je bila na takšni ravni, da se ne-
posrednega prenosa po tej plati ne hi bilo potrebno sramovati. Radio Sloveni-
ja je to spoznal in prenašal drugi večer, pa čeprav s svojim povezovalocem, to-
rej brez Natašinega in Marjanovega povezovanja.
Drugo in zelo pomembno vprašanje pa je okolje, prostor. Stalni obisko-
valci vedno znova zatrjujejo, da jim je bilo na minoritskem dvorišču veliko
lepše (morda tudi televiziji). .Športna dvorana Center je odpravila stalne skrbi
z vremetumi. vendar ni enakovredna zamenjava za prejšnje okolje in stari del:
mesta. To je več kot očitno tudi pri odzivu občinstva. Ta ni takšen kot prej. pa
čeprav upoštevamo splošne družbene razmere, poplavo novih ansamblov,
skladb in kaset. Vzdušje oh festivalu zato ni več tako pristno, domače in ve.^e-
lo kot v prejšnjih letih.
Kako naprej'.' Organizatorji in drugi zainteresirani v mestu bodo morali
razmisliti o kompromisu ali o vsaki možnosti posebej. Ti sta vrnitev festivala
v stari del mesta ali pa notranja in zunanja ureditev dvorane v času festivala.
Odločitev ne bo lahka. /„^y,,^.       _
Kvintet Ajda na ptujskem festivalu.
Prijeten nastop kvinteta Ajda
Jože in Cita Galič sta tesno povezana s ptujskim festivalom. Pred sedaj že
»davnimi« petnajstimi leti sta se ravno v Ptuju spoznala, se kasneje poročila in
preživela ob naslednjem festivalu svoje medene tedne. Njuno ime je bilo tesno
povezano z ansamblom Slovenija in številnimi prijetnimi vižami, ki jih je publi-
ka sprejela za svoje.
Zadnje leto je njuno ime povezano s kvintetom AJDA. Pevci Martin Dob-
nik, Ivan Benec, Jože Galič, Brane Vrečko in Edvard Osojnik prepevajo ob
spremljavi citer Cite Galič slovenske narodne pesmi. Jože in Cita Galič ob vsem
oživljata še Bardorferjevo zapuščino; njegova glasba je bila pred skoraj tridese-
timi leti slovenska, da bolj ne bi mogla biti.
Na zadnjem večeru 22. festivala so pevci ob spremljavi citer zapolnili čas
med nastopom ansamblov in med razglasitvijo rezultatov. S pesmijo Rodni
kraj, ki je na festivalu zmagala pred davnimi dvajsetimi leti, so ptujski publiki
klicali »še kdaj nasvidenje«.
Vida Topolovec
(Foto:OM)
Festivalski utrinki
v festivalskih dneh se na Ptuju sre-
čujejo stari prijatelji. Pride mojster
Bojan Adamič, Kajetan Zupan, srečaš
Bojana Kovačiča in stc\iine druge, ki
veliko pomenijo v s\etu slovenske do-
mače zabavne glasbe. Pridejo ljubite-
lji Ptuja in ptujskega festivala. Med-
nje sodijo Karlo Grgič iz Bazovice pri
Trstu in številni nosinarski kolegi.
Med najvztrajnejšimi je brez dvoma
Brane Golob, zadnja leta pa tudi Dra-
Med publiko sta bila dva ministra: Pe-
ter Vesenjak, minister za turizem in
gostinstvo ...
... ter Kristina ^amperl-Purg, ministrica za kulturo; ob njej pokrovite-
lji fe0fvala.
go Papler. Med stalni festivalski »in-
ventar« sodi tudi Robert Muhič iz
Ptuja, ki je letos prvič v d\aindvajse-
tih letih zamudil prvi festivalski ve-
čer. Seveda se je ob tem opravičeval,
nato pa pogledal v dvorano, pogledal
sceno in izjavil, da sicer ni kdo \e kaj,
vendar \eliko boljša od lanske in
predlanske.
.Stalni spremljevalci festivala so
člani Folklorne skupine Vinko Korže
iz Cirkovc s svojim predsednikom An-
tonom Brglezom in hostesami, brez
katerih si mirnega poteka festivala
skoraj ne znamo več predstavljati.
Pa se povrnimo h Karlu Grgiču in
Branetu Golobu. Brane pravi, da je
zanj še \edno pravi fenomen ptujska
publika, ki prihaja na festival od bli-
zu in daleč, iz leta v leto, iz dneva v
dan poslušat domače viže in z obil-
nim ploskanjem bodrit ansamble.
Karlo Grgič Je kljub temu, da živi v
Italiji, zaveden Slovenec in resnični
ljubitelj Ruja in festivala. Brane pra-
vi da Je Karlo »maskota« festivalskih
dni; na festival pride tudi takrat, ko
ga ni. Karlo ima rad stari Ptuj, še po-
sebej pa nekoliko svojsko vzdušje mi-
noritskega samostana, kljub temu da
je na poslušalce in prireditelje prej-
šnja leta pogosto padal dež. Dvorana
je zanj bolj izhod v sili kot pa zaresen
prostor, kjer naj bi potekal festival
domačih viž.
Karlo Grgič bo prišel tudi prihodnje
leto, če mu bo le zdravje dopuščalo.
Anton Brglez se ne spomni več na-
tanko, kdaj Je pričel pomagati pri fe-
stivalu. Menda bo od takrat minilo že
polnih dvajset let. Je velik ljubitelj
domače zabavne glasbe in je vesel, ko
se vsako leto znova pojavljajo novi
ansambli, še posebej ker se z njimi
dviguje tudi kvaliteta. To pa je pogoj,
da bo ptujski festival domače zaba-
vne glasbe živel še dalje.
Jerica Medved iz Cirkovc Je ena iz-
med hostes, ki pridno pomagajo pri
vsej organizaciji. To delo v času festi-
vala opravlja že drugo leto. Pravi, da
jo veseli, ker ima rada domačo zaba-
vno glasbo.
Že od vsega začetka polnih 22
let - »uradno« fotografira vsa doga-
janja na festivalu Mitja l.angerholc.
Rad ima festival, še raje pa staro sa-
mostansko dvorišče, vendar priredite-
lji festivala še nimajo sklenjenega
sporazuma z »bogom« in tako dež
pada ravno takrat, ko Je to najmanj
potrebno. Malce se je pritožil, ker je
vedno moral fotografirati samo tiste
uradne reči, manj pa vse tisto, kar se
dogaja za odrom. Pravi, da Je letos že
prekršil te dogovore in Je delal malce
po svoje. Festival in domačo glasbo
ima rad in vsakega festivala se /nova
veseli.
Peter Nesenjak Je ptujski občinski
minister /a turizem in gostinstvo. Na
festival je prišel zadnji dan prej ni
mogel, za kar mu je še posebej žal.
Zadnji dan je prijetno, še posebej ker
so publika in nastopajoči tako dobro
sodelovali. Ko ocenjuje festival in do-
gajanje z vidika sekretariata za go-
stinstvo in turizem, meni, da bo po-
Zlato Orfejevo značko so na 22. festivalu domače zabavne glasbe prejeli ansambli Vinoteka iz Maribora, .Anton Iskra
iz Begunj, Gašperji iz Predvora, Ptujskih 5 iz Gorišnice, Jože Šumah iz \ elenja in Bratje Zeme iz I ojnika, srebrno Or-
fejevo značko ansambli Vrtnica iz >ioye Gorice. Spomin iz \ovega mesta, Simon Legnar iz Vinske Gore, Ekart iz Pre-
polj. Štajerski vrelec iz Rogaške Slatine, Drago Elikan iz Turjaka, Boris Razpotnik iz Domžal, Jože Šeruga iz Ptuja in
Biseri iz Ptuja, bronasto Orfejevo značko so si prislužili ansambli Edi Potrč iz Maribora, Mladi prijatelji iz Pesnice,
Dan in noč iz Velenja in Robert Praprotnik iz Ljubljane, podelili pa so tudi štiri pisna priznanja. Prejeli so jih ansambli
Mikado iz Hoč, Fantje izpod Rogle, Vigred iz Laškega in Podkrajski fantje iz Velenja.
Pri organizaciji festivala so pomagali ptujski teritorialci in učenci SŠC.     ,y,ijji Langerholcu se mudi.
trebno po njegovem narediti še veli-
ko, ker Je Ptuj v času festivala brez
vzporednih prireditev. Po njegovem
mu bo potrebno dati še več sijaja in
veljave v slovenskem prostoru kot
najstarejšemu festivalu domače zaba-
vne glasbe. Prej, ko je vse okoli festi-
vala potekalo na dvorišču in pod ar-
kadami niinoritskega samostana, so
bila dogajanja bolj umeščena v stari
del mesta in Je bilo živahno tam na-
okoli. Meni, da bo Ptuj kot mesto in
občina moral narediti nekaj več za to
prireditev. V starem mestnem jedru
bo potrebno najti primerno lokacijo,
kjer se bo vse dogajalo. Ptuj mora di-
hati s festivalom.
Mojster Bojan Adamič se ne spomi-
nja več natančno, kdaj je začel delati
pri festivalu. Letos Je »napredoval«
celo do predsednika strokovne žirije.
Sam pravi, da je to najvišja festival-
ska »sarža«. Je pa bil tudi prvi stano-
valec novega ptujskega hotela Mifra,
o katerem pove vse v najlepših bese-
dah. Pogreša pa dvorišče minoritske-
ga samostana, kjer je vse potekalo
bolj prisrčno in domače. Res, da Jih je
pogosto zalival dež, vendar dvorana
SŠC", ki sicer daje varno streho nad
Brez besed (ko se pije. se ne govori).
glavo, ni prostor, kjer naj bi potekal
festival domačih viž. Pravi, da bo
brez dvoma potrebno nekaj narediti,
da se bo festival vrnil k svojemu izvo-
ru.
foto: M. Ozmec in I. Ciani
Bilo je še veliko festivalskih utrin-
kov in pogovorov. Pa je prostor vse
preveč omejen, da bi lahko povedali
vse, kar nam leži na srcu.
Vida Topolovec
2 - DOMA IN PO SVETU
12. september 1991 - TEDNIK
NA POLENŠAKU BO 15. SEPTEMBRA
VELIKA PRIREDITEV
Od klopotca do soda
Prizadevni polenški turistični delavci so se letos morali
odreči svoji tradicionalni prireditvi — prazniku žetve in razstavi
kruha in pogač. Da svojih obiskovalcev ne bi razočarali, jim po-
nujajo novo — »Od klopotca do soda«. Organizirali jo bodo v
nedeljo, 15. septembra, ob 15. uri. Kot je povedala predsednica
Turističnega društva Stanka Kovačič, bodo najprej prikazali ro-
čno izdelovanje soda in klopotca, ob 16. uri bodo zapeli ljudski
pevci, ob 17. uri pa bo tekmovanje v prenašanju vode s šefi. Pri-
reditev bo na prostem, pred turističnim domom, ki je pred krat-
kim dobil fasado.
Polenšak si je v preteklih letih pridobil zveste obiskovalce.
Ti so z veliko hvaležnostjo spremljali nastope domačinov, ki so
prikazovali številne danes že skoraj pozabljene običaje, v slast
pa so jim šle tudi polenške krušne dobrote. Prizadevne članice
turističnega društva bodo kruh prodajale tudi to nedeljo, na vo-
ljo bodo še sočne gibanice, za tiste, ki bodo želeli plesati, pa bo
igral ansambel Interval.
MG
Bistro Marela na
Zagrebški 122
Tudi prejšnji konec tedna je bilo v ptujski občini odprtih več no-
vih gostinskih in trgovskih lokalov. Za delo na svojem seje iz takšnih
in drugačnih razlogov odločilo več Ptujčanov, nekateri so bili tehno-
loški presežek. Podatki kažejo, da je trenutno v občini več kot 100 go-
stinskih in več kot 100 zasebnih trgovskih lokalov.
Branka Vidovič je v soboto na Zagrebški cesti 122, ob cesti iz Ptu-
ja proti Podlehniku, odprla bistro »Marela«. V njem bodo gostom po-
(Posnetek: JB)
stregli s kakovostnimi pijačami, hladnimi in toplimi napitki. Bistro bo
odprt vsak dan v tednu, Branka pa bo za zdaj tudi edina zaposlena.
Želi si, da bi imela čimveč gostov in da bi bili s ponudbo, ki jo bo do-
polnila še s hrano, zadovoljni. Ob bistroju bo uredila tudi poletni vrt.
MG
Trgovina pri Roku
še ena trgovka z izkušnjami se je odločila za zasebno trgovino,
/ilma Mesaric je v svoji hiši na Poljski cesti 30 odprla trgovino z me-
šanim blagom. Na okrog 40 m' površine bo moč kupiti veliko izdel-
kov živilske in tekstilne stroke po zelo ugodnih cenah. S kruhom se
bo nova trgovina oskrbovala iz sosednje Hrvaške, klobase in druge
mesne izdelke pa ji bo dobavljal znani mesar Fekonja iz Gradišč.
Trgovina pri Roku bo odprta \sak dan od 8. do 19. ure, ob sobo-
tah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure.
Nova zasebna trgovka ima še velike načrte, a so za zdaj neures-
ničljivi. Ob trgovini misli urediti tudi bife. Za zdaj si želi le to. da kup-
cev ne bi zmanjkalo.
Na sobotni otvoritvi seje zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da so
si občani tega dela Ptuja zelo želeli imeti trgovino pri roki.
MG
(Posnetek: KOSI)
Avtoprevozniki
v samostojnem podjetju
Rujski avtoprevozniki so si že več let prizadeva-
li, da bi se osamosvojili in ustanovili svojo'zadru-
go. Skoraj deset let so bili člani mariborskega Av-
toprevoza. Nova zakonodaja jim je omogočila, da
so najprej ustanovili podjetje, to pa je bilo še zme-
raj v sestavi Avtoprevoza, prvega julija letos pa so
se v celoti osamosvojili. Mariborčani so kljub re-
organizaciji avtoprevozniške zadruge v podjetja še
vedno zahtevali 30 odstotkov dohodka, to pa za
Ptujčane ni bilo sprejemljivo. V novem podjetju
A\ tošped storitve, d.o.o opravljajo transportne,
gradbene in trgovske storitve. Poslovanje so mo-
dernizirali, registracija za trgovinsko dejavnost pa
jim omogoča sklepanje kompenzacijskih poslov.
Podjetje ima štiri redno zaposlene, računovodja
nogodh(>ni Hpii^      Hirektor Franc ^eruga je
povedal, da imajo trenutno dovolj dela, težave pa
so s plačili. Delajo v glavnem na območju ptujske
in ormške občine. V novem podjetju so poleg avto-
prevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije
tudi obrtniki gradbene dejavnosti. Formirali so
ekipo za gradbena dela. ukvarjajo se z vzdrževa-
njem cest in asfaltiranjem, skladno z registracijo
pa še tudi z drugimi dejavnostmi. Pri vseh dejav-
nostih jim še nekako gre, zatika pa se pri medna-
rodnem transportu pri dovolilnicah, ki jih izda-
ja Beograd. Največji problem so dovolilnice za
vožnjo prek Avstrije. Običajno morajo vozila s to-
vorom za Nemčijo prek Avstrije »potovati« z vla-
kom.
MG
Ingo Paš je navdušen nad turistično ponudbo Ptuja, v kateri se vse bolj povezujeta turizem in kulturnozgodo-
vinska dediščina. (Posnetek: KOSI)
REPUBLIŠKI MINISTER ZA TURIZEM NA OBISKU V PTUJU
}} Ptuj je neodkriti biser.. «
Na povabilo ptujskih muzejskih delavcev je v
petek obiskal Ptuj republiški minister za turizem
Ingo Paš. Najprej se je ustavil na letališču v Mo-
škanjcih, kjer so ga letalci seznanili s svojimi uspe-
hi in težavami ter načrti, v katerih namerava sode-
lovati eden tujih podjetnikov, ki med drugim ugo-
tavlja, da je bila Slovenija vse doslej v očeh tuje
javnosti tranzitna dežela do Dalmacije in da so se
pravzaprav vsi peljali mimo nje, ne da bi jo videli
in podrobneje spoznali.
Največ pozornosti je tokrat republiški minister
namenil seznanjanju z načrti ptujskega Pokrajin-
skega muzeja, posebej še znamenite razstave Tur-
querije, ki bo od prihodnje pomladi do jeseni na
ogled v prostorih ptujskega gradu. Minister Pasje
pohvalil prizadevanja ptujskih turističnih delav-
cev, ki kljub hudim časom ne zgubljajo poguma.
Takole je ocenil priprave na to razstavo:
»Lahko rečem, da je Ptuj neodkriti biser, ki se
šele sedaj odkriva v slovenskem turizmu z vsemi
možnostmi, ki jih ima. Ta razstava ni pomembna
samo za slovenski turizem, temveč tudi za medna-
rodni strokovni interes in mednarodno javnost.
Zaradi svoje pomembnosti zasluži vso pozornost.
Prizadeval si bom, da bo v republiškem proračunu
za prihodnje leto nekaj denarja tudi za to razstavo.
Letos imamo za te namene malo denarja. Precej
smo ga porabili že za promocijo slovenskega turiz-
ma v Avstriji, Nemčiji in Italiji.«
Minister Paš seje med petkovim obiskom v Ptu-
ju ustavil tudi v novem hotelu Mitra, ki ga bodo
odprli danes. MG
Vinotoč Bogša na Litmerku
Komaj štiri kilometre od Ormoža se sliozi romantičen gozd Sto-
lenščak po lepi asfaltirani cesti pripeljete na Litmerk, ki mu pra\ijo za-
radi treh vrhov prieški Triglav, čepra\ v vsej svoji veličini meri 331 me-
trov nadmorske višine. Ce sredi vasi pri kapeli zavijete po prav tako as-
faltirani cesti na desno, po 200 metrih vožnje pridete do domačije Bog-
ševih, kjer so minulo soboto odprli vinotoč.
Pred približno letom je bila ob
prazniku ormoške krajevne
skupnosti bolj za šalo dana po-
buda, da bi pri njih lahko imeli
vinotoč, ko im«jo dobro vino,
pečejo dober domači kruh, oku-
sne pogače in imajo tiinko polno
okusnega domačega mesa, ki ga
pridelajo sami. Gospodinja Vik-
torija sicer gostinska delavka (na
njeno ime je VINOTOČ BOG-
ŠA, Litmerk 15 b. tudi napisan),
se je ob tem skrivnostno muzala.
Mož Ivan je avtoprevoznik in
pravi, da seje kamiona že »naje-
del«, zato bi se mu prileglo bolj
mirnejše delo. Pa še za starejšega
sina. ki je kmetijski tehnik, ne ve-
do natanko, ali bo dobil delo pri
podjetju Vinogradništvo Jeruza-
lem Ormož, zato je prav, če iz
nove domačije, od koder je lep
razgled na okoliške kraje, še po-
sebej na Ormož, naredijo še kaj
drugega.
V pritličju so imeli veliko so-
bo, ki je niso »nujno« potrebo-
vali, pa še veliko garažo, ki tudi
ni služila, saj so avto pogosto po-
stavili kar pod gospodarsko po-
slopje. Z delom, ki so ga opravili
sami, in z nekaj manjše predela-
ve so dobili dva velika in lepa
gostinska prostora, ki sta ob
odprtju kazala prijazno lice, saj
so vse stene in strop oblečeni v
les. Za nekdanjo garažo so v
stranskem prostoru postavili no-
vo kmečko peč, ki ima na vrhu še
prekajevalnico mesa, zgradili so
dodatne sanitarije in poklicali
inšpekcijske službe, da pregleda-
jo, ali je vse v redu. Dobili so do-
voljenje in sedaj VINOTOČ
BOGSA že obratuje.
Ker je Viktorija doma, lahko
postreže gostom vsak dan, seve-
da popoldan. Še posebej vesela
jih bo konec tedna, ko se bo po-
svetila samo njim. Ob domačem
vinu jim bo ponudila domač
kruh z domačim mesom iz tunke,
zaseko in domačimi klobasami,
konec tedna pa bo imela na voljo
tudi domače pogače.
Bogševi bodo gostov veseli,
zagotavljajo jim. da bodo urico
ali dve, kolikor si bodo pač vzeli.
Viktorija bo vsakega gosta vesela.
preživeli v prijetnem domačem
vzdušju, daleč od ropota, ob pri-
jazni in dobri postrežbi.
Tekst in fotografije:
Vida Topolovec
Domačija Bogševih na Litmerku 15 b.
MOSKVA: Gruzija je še ena
med sovjetskimi republikami, ki
se je trdno odločila za samostoj-
nost in izključitev iz SZ. Te dni
je gruzijsko vodstvo razočarano
in ogorčeno, ker vodstvo SZ še
ni priznalo tudi Gruzije, kakor je
to storilo s pribaltskimi republi-
kami. Gruzijci so zato pretrgali
vse stike z Moskvo. Nekaj ljudi,
ki se s tem niso strinjali, pa je v
nedeljo demonstriralo na trgu v
Tbilisiju.
AKRA: Ministri neuvrščenih
držav so se dogovorili, da je ko-
nec sporov med Vzhodom in Za-
hodom zelena luč za pričetek mi-
rovnih pobud in večjega sodelo-
vanja med narodi. Kot so zapisa-
li v deklaracijo ob 30. letnici
ustanovitve gibanja si bodo še
naprej prizadevali za pomoč zati-
ranim in brezpravnim na svetu.
• • •
MADŽARSKA: Vlada je te
dni objavila podatke, ki kažejo,
da se je gospodarski in finančni
položaj Madžarske v prvih
osmih mesecih letos bistveno po-
pravil. Njihova-plačilna bilanca
je pozitivna, v državo se pospeše-
no steka tuji kapital, devizne re-
zerve pa presegajo dve milijardi
dolarjev. Izvoz na konvertibilni
trg so povečali za 30 odstotkov,
vrednost tujega kapitala, vlože-
nega v tem obdobju v Madžar-
sko, pa znaša 650 milijonov do-
larjev. Rezultati so presenetili ce-
lo Madžare same, saj niso priča-
kovali tako velikega interesa tu-
jega kapitala.
• • •
WASHlNGTON: Kot je na-
povedal obrambni minister, na-
merava Nato do konca oktobra
razpravljati o omejitvi števila je-
drskih raket kratkega dosega v
Evropi. Ocenil je, da je zaradi
sprememb v Vzhodni 'Evropi in
Sovjetski zvezi, to orožje postalo
nepotrebno.
• • •
VATIKAN: Sveti sedež in al-
banska vlada sta najavila vzpo-
stavitev diplomatskih odnosov
na ravni veleposlanikov. Povoj-
na Albanija je bila znana po tem,
da je do absurda izvajala parolo
o državnem ateizmu. Leta 1973
je albanski vodja naprimer izja-
vljal, da je Albanija edina drža-
va, v kateri je religija dokončno
mrtva. Na podlagi zakonodaje
so lahko albanske oblasti hudo
kaznovale vse, ki so verovali in
to tudi pokazali. Ta člen so maja
lani odpravili, oblasti pa so do-
volile tudi javne maše.
• • •
IRAK: Irak je minuli teden
obtožil ZDA, da so zakrivile
smrt 14 tisoč otrok. To naj bi sto-
rile posredno - ko so povzročile
pomanjkanje živil in zdravil v
Iraku. Tega je ZDA obtožil ira-
ški minister za trgovino Moha-
med Mahdi Saleh v intervjuju za
nek jordanski časnik.
• • •
UKRAJINA: Tudi v tej sovjet-
ski republiki so težnje po odcepi-
tvi vse močnejše. Republika, ki
meji na Poljsko je svojo željo že
glasno predstavila v sovjetskem
parlamentu. Zanimivo pa je, da
se od nje želi odcepiti Krim. Za-
gata je torej dvojna, njeno reše-
vanje pa utegne povzročiti še
precej protestov in zapletov.
Najprej je samostojnost razglasi-
la Ukrajina, takoj za njo pa
Krim.
TLRČIJA: Parlament je pred
kratkim sprejel datum novih
predčasnih volitev. Poznavalci
razmer napovedujejo, da se bo
po volitvah omajal položaj tur-
škemu predsedniku Tugutu Oza-
lu. Poleg razrešitve sedanjega
predsednika napovedujejo opo-
zicijske stranke tudi takojšnjo
spremembo ustave.
pripravila: d. I.
TEDNIK ~     september 1991
F^OROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Lastninsko preoblikovanje podjetij in SDP
Je predlagatelj zakona o lastninjenju kmetijskih družbenih posest*ih popustil kmečkemu lo-
biju in zvezi razlaščence* po \ojni odvzetega premoženja, se sprašujejo pri kmetijskem družbenem
podjetju Jeruzalem Ormož. Z \so odločnostjo zavračajo trditve o slabih poslovnih rezultatih na
družbenih kmetijskih posesttih, kar dejstva govore drugače. Zakaj bo zakon o kmetijskih zemlji-
ščih sprejet na repu » nizu novih lastninskih zakonov, ko bi pa moral biti neke trste krovni zakon,
ki bi postavil pravila obnašanja, kot veljajo ra \>ako moderno družbo, kaj in kako se lahko go-
spodari in dela na kmetijskih zemljiščih? ( elotna zakonodaja o lastninjenju je skrajno diskrimi-
natorska do vseh tistih, ki trenutno upravljajo družbeno premoženje, še posebej pa t primerjati z
drugimi gospodarskimi dejatnostmi. To in še marsikaj je minulo sredo povedal t razpravi o last-
ninskem preoblikovanju podjetij, ki jo je organizirala Stranka demokratične prenove občine Or-
mož, predstatnik družbenega kmetijskega podjetja Jeruzalem — Ormož Tone l.uskovič.
»Tematika lastninjenja je zelo široka in
zadnje čase buri duhove v Sloveniji, je uvo-
doma povedal na občinski konferenci Stran-
ke demokratične prenove občine predsednik
Miran Krajnc. Kljub številnim vabilom se je
konference udeležilo skromno število članov,
dokaj skromna zasedba (samo dva) pa je bila
tudi med vabljenimi poslovodnimi delavci
ormoških družbenih podjetij. Konference se
je udeležil Miran Potrč, vodja poslanskega
kluba SDP v republiški skupščini.
»Skupna ocena vseh — opozicije in pozici-
je — je, daje vprašanje lastninjenja potrebno
urediti, razlike pa so samo v pristopu in kon-
ceptu razreševanja problematike,« so bile
uvodne besede Mirana Potrča, ki je članom
SDP občine Ormož razložil predlog Zakona
o lastninskem preoblikovanju podjetij. Do-
dal je še, da kritike na sam predlog zakona
niso samo strankarske, slišati jih je tudi iz
strokovnih krogov. Med njimi je navedel vr-
sto strokovnih institucij ter tudi akademika
prof. Bajta, ki meni, da bo sedaj še več špe-
kulantske lastnine. Miran Potrč je dodal, da
je zmotno prepričanje, da bo država najboljši
gospodar ali pa bodo to mogoče bivši lastni-
ki. Teh je še zelo malo in zaradi starosti ne
bodo več zmogli zahtevnega dela, ali pa bo-
do sorodniki v sedaj že oddaljenem kolenu
sploh še imeli pravi odnos do te lastnine, je
tudi vprašanje.
Ko gre za vprašanje, kakšna naj bi bila re-
šitev lastninskega preoblikovanja podjetij,
opozicija ni enotna, enotnost dosegajo samo
v kritiki sedanjega stanja.
Tudi v Stranki demokratične prenove si
glede vprašanja lastninskega preoblikovanja
podjetij niso preveč enotni, je povedal Miran
Potrč. Nekaj predlogov o lastninjenju je pri-
pravila vlada v senci, drugi, predvsem tisti, ki
jih je pripravila mariborska konferenca SDP,
se v bistvu od »senčnih« ne razlikujejo, ven-
dar menijo, da naj bi bila \ podjetjih večja
avtonomija.
»Zakonodajalec je do sedaj v celoti negiral
javno mnenje. Ima sploh smisel karkoli reči
o tem vprašanju?« je vprašal Tone Luskovič
iz podjetja .Jeruzalem Ormož, ki je bil edi-
ni med resnimi razpravljalci na temo lastni-
njenja. »Delavci kmetijskega družbenega pod-
jetja Jeruzalem — Ormož nismo pripravili no-
benega mitinga, kot so to storili perulninarji,
ker se to človeku preprosto upre. Ko smo v na-
šem družbenem kmetijskem podjetju dobili
gradivo SDP in ko smo prebirali stališča in
amandmaje do te zakonodaje, smo Mirana
Portča kot vodjo poslanskega kluba SDP ob-
vestili, da soglašamo s predlogi, ki nam jih je
posredovala SDP. Pa ne zaradi tega, ker je ta
stališča pripravila (a stranka, pač pa zaradi te-
ga, ker smo prepričani, da so najbližja (istemu,
kar bi moralo biti zapisano v teh zakonih. Ob
vse pogostejšem pisanju in tudi govorjenju,
da bomo s paketom novih zakonov odpravili
stare krivice in pri tem pazili, da ne naredimo
novih, bodo brez dvoma ponovno in najbolj
prizadeti delavci v družbenih kmetijskih pod-
jetjih. Mnogi, ki so aktivno sodelovali pri pri-
pravi nove zakonodaje, mislijo, da je moder-
na. Moje mnenje pa je. da sploh ni moderna
in da zamujamo edinstveno priložnost, da bi
to resnično bila,« je sklenil svoje razmišljanje
Tone Luskovič.
Vida Topolovec
Kombinatovih
trideset plodnih letin
Ko so se minulo soboto 7. sep-
tembra zbrali številni delavci,
upokojeni člani Kombinata ter
poslovni partnerji na osrednji
slovesnosti ob .^()-letnem jubile-
ju, jih je v Ptujskih toplicah to-
plo pozdravil glavni direktor
Alojz Lrlač. Povzemamo nekaj
njegovih misli: »Trideset let je
čas, v katerem je poljedelec
opravil setev šestdesetkrat, vsa-
kič spomladi in spet jeseni; in je
čas, ko je vinogradnik zasadil trs
v vinogradu že drugič. Tako po-
jedelec kot vinogradnik ter še
sadjar, hmeljar in živinorejec pa
so morali dan za dnem obdelo-
vati njivo, vinograd, sadovnjak,
hmeljišče in oskrbovati kravo, pi-
tanca ali prašiča. Ni šlo brez zi-
Delavcem Kmetijskega kombinata je čestital tudi ptujski župan Vojteh
Rajher.
darja. V sožitju z vsemi temi so
delali trgovci, mizarji, gostinci in
fizioterapevti.
Uspelo nam je povečati povr-
šine obdelovalne zemlje, intenzi-
virati proizvodnjo in izboljševati
rezultate v proizvodnji in storit-
vah. Številni uspehi odtehtajo
posamezne neuspehe. S pretežno
proizvodnjo pod prostim nebom
smo kljubovali naravnim nesre-
čam, zimskim in spomladanskim
pozebam, toči, poplavam in šte-
vilnim neurjem s plazovi . . .
Ni nam vseeno, v kakšnem
okolju živimo. Da znamo upošte-
vati predpise o varovanju okolja,
dokazuje med drugim čistilna
naprava na farmi prašičev v Dra-
žencih, ki smo jo danes predsta-
vili gostom in širši javnosti ob
koncu gradnje. Investicija je
vredna 6-milijonov mark in zago-
tavlja čiščenje gnojnice do take
stopnje, kot to omogoča najbolj-
ša evropska tehnologija . . .«
Alojz Eriač je govoril tudi o
Zaslužnim delavcem so za dolgoletno zvestobo kombinatu izročili po-
sebna pisna priznanja.
stališčih Kmetijskega kombinata
o predlagani zakonodaji s kme-
tijskega področja; dejal je;
»Nismo proti denacionalizaci-
ji krivično odvzetih zemljišč in
drugega premoženja, zavzema-
mo pa se, da upravičenci v prete-
žni meri dobijo odškodnine . . .
Smo za pravno zadružništvo,
smo pa proti zakonu o skladu
kmetijskih in gozdarskih zemljišč
ter zakonu o lastninskem preo-
blikovanju podjetij, kakor sta
predlagana . . . Smo proti vsem
tistim zakonskim predlogom, ki
onemogočajo perspektivo in raz-
voj kmetijstva in podjetništva ter
ogrožajo socialno varnost naših
delavcev . . .«
Jubilantu — Kmetijskemu
kombinatu Ptuj je v imenu obča-
nov ptujske občine čestital župan
Vojteh Rajher in poudaril, da gre
za zrel in uspešen kolektiv, ki
ima še veliko odprtih možnosti.
Čestitkam seje pridružil tudi ob-
činski kmetijski minister Franc
Bezjak.
V kulturnem sporedu so slavje
kombinatovcev poskušali pope-
striti člani komornega moškega
pevskega zbora Ptuj. ki ga vodi
Franc Lačen. Zapeli in zaplesali
so člani filklorne skupine iz Lan-
cove vasi, za poznejše razvedrilo
in zabavo pa so poskrbeli Prero-
dovci z Ljubom Huzjanom.
Zaslužnim delavcem so ob 30-,
20- in 15-letnem delovnem jubi-
leju izročili posebna pisna pri-
znanja, nato pa so se vsi skupaj
poveselili pozno v noč.
M. Ozmec
JUTRI BODO V CEUU ODPRLI
24. MEDNARDDNI OBRTNI SEJEM
Obrtniki so za razvoj
Jutri ob 10. uri bodo v Celju odprli 24. mednarodni obrtni sejem,
na katerem se bo predstavilo okrog 1350 razstavljalcev, od tega okrog
80 iz tujine. Za razstavljaice so uredili 45.000 m' sejemske površine.
Sejem bo odprl predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan
Kučan.
Organizatorji — Slovenska obrtna zbornica, Zavod Golovec in
podjetje Stik — veliko pričakujejo od letošnjega sejma, čeprav je so-
delovanje odpovedalo precej tujih in razstavljalcev iz drugih delov
Jugoslavije. Obiskovalci 24. mednarodnega obrtnega sejma bodo lah-
ko kupovali pri več kot 400 zasebnikih in podjetnikih, za katere so
uredili posebne prodajne prostore.
Slovenski obrtniki veliko pričakujejo od spremljajočih prireditev.
Sedanja in osnutek nove obrtne zakonodaje je povsem v nasprotju z
zahtevami in interesi obrtnikov. Ti želijo zakonodajo, ki bo omogoča-
la razvoj.
Na 24. sejmu bodo razstavljali tudi ptujski obrtniki, večina v raz-
stavnem paviljonu Obrtne zbornice, nekateri pa samostojno.
MG
Srečanje po 30 letih
sode ovanja
Na pobudo Aktiva sindikalnih aktivistov ZSSS Ptuj bo v soboto,
14. septembra, delovno in prijateljsko srečanje sindikalnih, kulturnih
in športnih delavcev iz slovenskih in hrvaških občin. Srečanje so orga-
nizirali v počastitev 30. obletnice organiziranega sodelovanja sloven-
skih in hrvaških občin, ki so ga 16. 1961 začeli sindikalni delavci
Ptuja, Varaždina in Cakovca.
Na delovnem srečanju se bodo pogovorili o možnostih in obli-
kah nadaljnjega sodelovanja, upoštevajoč dosedanje izkušnje in nove
razmere delovanja sindikatov v dveh samostojnih državah. Udeležbo
na srečanju so prijavile od 3- do 15-članske delegacije iz občin Varaž-
din, Cakovec, Ivanec, Krapina, Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica,
Maribor, Ormož in Lendava, največ udeležencev pa bo iz ptujske ob-
čine. Srečanje bo na Švabovem v Hrastovcu pri Zavrču. Stroške bodo
nosili udeleženci sami. pp
Lukarski sejem v Ptuju
Ta konec tedna bo v Ptuju znova živahno; ptujsko Turistično
društvo in Komunalno podjetje Ptuj bosta jutri in v soboto organizi-
rala lukarski sejem. To nekoč zelo razširjeno živilo bodo prodajali v
Miklošičevi ulici in na Titovem trgu. Prodajalke bodo kmečke ženske
iz več vasi Ptujskega polja, oblečene v lukarske noše. Da bo vzdušje
prijetnejše, bodo zapele pevke iz Moškanjcev in Zabovcev, gostišče
Ojnik - Firbas iz Moškanjcev pa bo prodajalo z bučnim oljem zači-
njen luk, zaseko, meso iz tunke in domači kruh.
Jutri bo sejem med 9. in 18. uro, v soboto pa med 9. in 13. uro.
MG
Strokovno bogat obisk
Avstrije
Dva dni je trajalo potovanje v
sosednjo državo Avstrijo v orga-
nizaciji ptujske podružnice Slo-
venske kmečke zveze - ljudske
stranke. Žal je bilo med udele-
ženci premalo kmetov, bili pa so
kmetijski pospeševalci in pred-
stavniki nekaterih kmetijskih in
predelovalnih podjetij. Ogledali
so si enega največjih kmetijskih
Na eni avstrijskih kmetij.
sejmov v Evropi, v severnoav-
strijskem Riedu, ki ga obišče nad
milijon obiskovalcev. Ogledali
so si tudi kmetijsko šolo v Am-
stettnu in dve značilni avstrijski
kmetiji. Povsod so videli veliko
zanimivega. Verjetno so prišli tu-
di do spoznanja, kaj vse še mora-
mo doseči v miselnosti in gospo-
darjenju, da bomo lahko kdaj v
prihodnje enakovredno komuni-
cirali z Evropo. Več v naslednji
številki.
JB
Agis v boju za preživetje
Agis deli usodo vsega slovenskega gospodarstva, ki se bori za preživetje. Direktor krovnega podjetja Jože
Botolin pravi, da nič ne kaže, da bi bilo kmalu boljše, in da se bodo tudi v naslednjih mesecih ukvarjali s tem.
kako preživeti, kako ob koncu meseca zbrati dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov, kako poravnati ra-
čune najnujnejšim dobaviteljem, kako poravnati obveznosti iz uvoza reprodukcijskega materiala. Sočasno s
preživetjem se ukvarjajo z izdelavo razvojnih projektov, ki so usmerjeni v obnovo Agisovih zmogljivosti. To na-
logo so v letih 1989 in 1990 dokaj uspešno izvajali, ob koncu prejšnjega leta pa se je zalomilo. Letos bodo mo-
rali preživeti brez večjih investicij. Vendar če bodo želeli postati konkurenčno in uspešno podjetje, bodo morali
takoj po sanaciji razmer pričeti delati na razvojnih projektih in investicijah.
Fizični obseg Agisove proiz-
vodnje se je od lani do letos
zmanjšal skoraj za polovico, ne
da bi zmanjšali število zaposle-
nih. Z reševanjem tehnoloških
presežkov se ukvarjajo sedaj, to
pa pomeni dodatne stroške. Do-
datne težave je pričakovati, ko
bodo morali izpolnjevati določi-
la kolektivne pogodbe, ki zvišuje
osebne dohodke zaposlenim. Se-
danji proizvodni in prodajni re-
zultati niso takšni, da bi zagota-
vljali tako visoka izplačila.
Čedalje večje težave v drugih
delih Jugoslavije silijo to ptujsko
podjetje v večji izvoz. Čeprav se
še tako trudijo (so med večjimi
občinskimi izvozniki), pomeni iz-
voz v njihovih prihodkih le pet-
najst odstotkov. Zapletene politi-
čne razmere so povzročile, da tu-
ji partnerji izgubljajo zaupanje
in čakajo na ureditev razmer.
Naročila se zmanjšujejo, novih
pa ni več. Največje zmanjšanje
naročil je pri BMW in Mercede-
su iz ZR Nemčije.
Usmeritve na druge zahodne
trge so bile boij ali manj neupe-
šne, saj gre za trge, kjer jih doslej
še niso poznali. Ti trgi pa so tudi
zapolnjeni z domačo proizvod-
njo, ki je praviloma boljše kako-
vosti in tudi cenovno zanimivej-
ša. Največjo priložnost vidi Agis
v skupnem izvozu s svojimi večji-
mi kupci v dežele Bližnjega in
Daljnega Vzhoda ter v preko-
morske dežele skupaj s Tamom,
koprskim Tomosom in še z neka-
terimi drugimi proizvajalci cest-
nih vozil.
Od prvega julija letos posluje
Agis kot holding ali krovno pod-
jetje, ki financira, upravlja in go-
spodari s štirimi družbami z
omejeno odgovornostjo. F'odjetje
so reorganizirali tako, da je orga-
nizacija čimbolj sprejemljiva za
bodoče odnose, ki bodo veljali v
slovenski državi, v smislu eno-
stavnejšega lastninjenja in tako,
da bi bili čimbolj zanimivi za tu-
je vlagatelje. V skitpni etapi je
vrednotenje podjetja. Pripravlja-
jo elaborate, ki bodo omogočili
lastninjenje. Čimprejšnja uredi-
tev zakonodaje na tem področju
je gotovo ena od indirektnih po-
moči slovenske vlade nadaljnje-
mu urejanju razmer v Agisu.
V podjetju pričakujejo, da bo
Slovenija direktno vlagala v Agis
kot v eno tistih podjetij, ki je za-
nimivo za slovenski koncept go-
spodarstva in v katero se splača
Tudi v Agisu imajo pomisle-\
ke glede zakona o lastninjenju, j
Menijo, da je glavna napaka
sedanjega zakona, da ne omo-
goča dokapitalizacije podjetja, ■
po prejšnjih osnutkih pa je bilo
to predvideno. Agis je podjetje,
ki ima sorazmerno zelo malo
svojega kapitala. Vse svoje na-
črte za izboljšanje poslovanja
so gradili na dokapitalizaciji.
vlagati. Republika je že doslej
pomagala reševati to ptujsko
podjetje — dobili so denarno po-
moč za reševanje presežkov delo-
vne sile.
MG
Doslej okrog 400 vlog za
pridobitev državljanstva
PTUJ
V ptujski občini naj bi bilo po nepopolnih po-
datkih okrog 2000 občanov, ki nimajo slovenskega
državljanstva. Doslej jih je vlogo za pridobitev na-
pisalo okrog 400. Slovensko ministrstvo za notra-
nje zadeve je sporočilo, da je rok za oddajo vlog
25. december. Vsi občani, ki nimajo državljanstva
Republike Slovenije in ga želijo pridobiti, lahko to
storijo do tega datuma. Pogoj za pridobitev drža-
vljanstva je, da so bili stalno prijavljeni v Sloveniji
na dan plebiscita in da so od tega dne dalje v Slo-
veniji tudi dejansko živeli.
Vloge za pridobitev državljanstva sprejema od-
delek za notranje zadeve občine. Obrazce je izdalo
ministrstvo za notranje zadeve in so brezplačni. Iz-
polnjeni vlogi morajo občani priložiti izpisek iz
rojstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu (o
vpisu v državljansko knjigo), položnico o plačani
taksi, ki je od 1. septembra dalje 615 dinarjev, in
tudi izpisek iz poročne matične knjige, če v izpisku
iz rojstne matične knjige ni vpisan podatek o skle-
nitvi zakonske zveze.
Načelnik oddelka za notranje zadeve SO Ptuj
Miran Lončarje povedal, da pri pridobivanju slo-
venskega državljanstva ni zaenkrat nobenih težav.
Odločbe izdaja ministrstvo za notranje zadeve, po-
stopek za pridobitev državljanstva pa trenutno tra-
ja okrog dva meseca in pol. Po 25. decembru bo
postopek za pridobitev slovenskega državljanstva
veliko težji, saj bodo ljudi, ki do tega roka niso na-
pisali vloge za pridobitev državljanstva Republike
Slovenije, obravnavali kot tujce in bodo, če bodo
želeli ostati pri nas, potrebovali potne liste, delo-
vna potrdila in druge dokumente.
MG
4 - OD TU IN TAM
12. september 1991 - XEDNIK
NA OBISKU PRI METI PUKLAVEC, DIREKTORICI SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA PTUJ
Ptuj — otrokom in mladini prijazno mesto
Srednješolci prestopat jo šolski prag že dober teden. Začelo se je novo šolsko leto, upaj-
mo, da / manj pretresi kot lansko, ko so protestirali tako učenci kot učitelji. Kakšno bo šol-
sko leto 1991/92 v Srednješolskem centru v Ptuju, pa boste i/vedeli i/ naslednjega pogovora
z direktorico centra Meto Puklavec. -/
Vsesplošne spremembe v naši
družbi niso zaobšle šolstva. Kako
je Srednješolski center v vseh teh
spremembah pričel novo šolsko
leto?
Meta Puklavec: Normalno.
Ena najpomembnejših spre-
memb pri nas je ta, da skušamo
zagotoviti povsem samostojno
funkcioniranje posameznih šol
in nanje tudi v celoti prenašamo
razvoj. V nekaterih šolah še ima-
mo nekaj kadrovskih zagat, a jih
bomo v naslednjih dnevih rešili.
Novo šolsko leto pričenjamo z
nekaterimi organizacijskimi spr-
pemembami.
Kar pa zadeva vsebino peda-
goškega dela, prehajamo na pre-
novljene programe. Spremembe
so v osnovnih izhodiščih odloča-
nja učencev na začetku izobraže-
vanja, kot je primer v gimnaziji,
kjer je letos v prvem letu enak
problem za vse učence, izstopa le
oddelek humanistične usmeritve,
ki ima kot dodaten tuj jezik la-
tinščino, sicer pa pričakujemo,
da se bodo učenci v času izobra-
ževanja odločili za svojo dokon-
čno usmeritev. Gre za to da se v
prcfgramu gimnazije trudimo, da
bi v času šolanja ponudili čim
več vsebin, da bi jim približali
področja, ki jih doslej niso po-
znali, in bi se lažje odločili za po-
klic. V prejšnjih letih se je bilo
treba že na začetku opredeliti za
naravoslovno in družboslovno
usmeritev.
V poklicnem izobraževanju
bomo poskušali dati še večji
poudarek praktičnemu pouku in
ga tudi kakovostno dvigniti, v
tehničnih usmeritvah zagotoviti
vsebine, ki bodo učencem dale
znanje za vstop na višje in visoke
šole.
Ali pomeni samostojnost šol, ki
ste jo omenili, že začetek uresni-
čevanja pobude, da bi imeli v Ptu-
ju spet samostojne srednje šole?
Meta Puklavec: Konec julija
je skupščina ptujske občine spre-
jela smernice razvoja Srednješol-
skega centra, kjer so predvideni
samostojni zavodi: gimnazija,
ekonomska, kmetijska, tehnična
in poklicne šole . . . Priprave na
samostojne šole kot samostojne
zavode terjajo veliko priprav, pa
naj gre za opredelitev materialne
osnove, za verifikacijo posame-
zne šole in njenih programov . . .
Lansko šolsko leto je bilo zelo
burno: štrajkali ste učitelji in
učenci. So vzroki nezadovoljstva
enih in drugih letos odpravljeni?
.Metka Puklavec: Bojim se, da
ne. Letošnji četrtošolci bodo se-
veda tudi opravljali zaključne iz-
pite v obliki, kot so bili objavlje-
ni s predmetnikom. Obvestili
smo jih, da so to zahteve progra-
ma, ki jim obenem zagotavljajo
vstopnico za nadaljevanje študi-
ja oziroma za vključitev v delo.
Skušali pa bomo narediti vse, da
bodo učenci vsebine, ki jih čaka-
jo na zaključnem izpitu, obvlada-
li, da bosta strah in stres čim
manjša. Sprejeti bomo morali,
prej ali slej, konkurenco tudi v
znanju — tako učenci kot učitelji
in starši.
Položaj učitelja? Mislim, daje
vlada pozabila, kot je lepo rekel
Lorenčič (ravnatelj mariborske
gimnazije), da se za samostojno
Slovenijo ne borimo samo z
orožjem, ampak z znanjeoj. Če
vlada ne namerava popraviti
plač učiteljev, je izkoristila že či-
sto zadnji delež pedagoškega
erosa, s katerim hodijo učitelji v
razrede. Učitelji imajo veliko ra-
zlogov za nezadovoljstvo, kar za-
deva velike obremenitve, odgo-
vorno delo in sramotno nizke
plače. Učitelj razrednik, ki ima
dodatek, ima okrog I().()()() dinar-
jev plače.
Kaj pa status učiteljev, ki so
zdaj državni uslužbenci — gre sa-
mo za formalno ali tudi vsebinsko
spremembo?
Metka Puklavec: To je odvi-
sno od vseh nas. Zdravstveni de-
lavci, tako tudi šolski in verjetno
tudi novinarji, so izpostavljeni
vsem naključnim kritikam, vsa-
kemu trenutnemu nezadovolj-
stvu posameznika in v zaščito
statusa na takih delih bomo mo-
rali začeti »vlagati« vsi — od
staršev do učiteljev, učencev, pa
tudi oblasti. Slednja bo morala
prej ali slej spoznati, da delo z
mladimi zagotavlja gospodarski,
kulturni in tudi siceršnji razvoj
dežele . . .
Kadrovske spremembe v centru
v letošnjem šolskem letu?
Meta Puklavec: V tehničnih
šolah je precej novih kadrov, za-
menjava pa je tudi v \odstvu
gimnazije. Dosedanji ravnatelj je
bil imenovan za vršilca dolžnosti
do konca šolskega leta in v skla-
du s prakso menjave odgovorih v
šolah smo tu tudi opravili. Delo
ravnateljice na gimnaziji opra-
vljam v sladu z odgovornostmi,
ki so sicer za direktorja zavoda,
ki ima pač to možnost, da po-
oblastila za vodjo enote na koga
prenese ali ne. Glede na to, da se
je na nivoju centra bistveno spre-
menil obseg dela, ker smo prene-
sli razvoj na posamezne šole in
ker se pripravljamo na novo or-
ganiziranost, takšna organizacij-
ska oblika zagotavlja normalno
kontinuiteto dela; takoj, ko bodo
zavodi dobili svojo samostoj-
nost, pa bo tako, kot je predpisa-
no -  javni razpisi ...
Kako bi ocenili kakovost naše
srednje šole po skoraj dveh deset-
letjih lastnih izkušenj?
Meta Puklavec: Menim, da
nam v evropskem prostoru ni tre-
ba biti nerodno. Naša šola ni ta-
ko slaba, kot jo ocenjujemo pav-
šalno po ulicah in še kje. Znanje
slovenskih srednješolcev se lah-
ko enakopravno kosa z evropski-
mi srednfješolci. Potencialov,
mislim na učitelje, imamo dovolj
in mislim, da prihajajo časi, ko
bomo to znali resnično izkoristi-
ti.
Vloga Srednješolskega centra
in njegov vpliv na mesto ptuj in na
občino?
Meta Puklavec: Zmanjšalo se
je število mladih, ki po osnovni
šoli ne nadaljujejo izobraževa-
nja, povečali smo vpis in število
oddelkov prvega letnika z 22 na
31 oziroma z 20 poklicne in teh-
nične stopnje na 28 oddelkov . . .
Mislim, da je za razvoj Ptuja cen-
ter s svojim poslanstvom prispe-
val izredno veliko in da smo za
šole, ki jih imamo, zaslužni naj-
prej tisti, ki smo v centru, seveda
ob veliki podpori okolja, v kate-
rem živimo, saj šolniki sami ne
bi pomenili veliko.
Nekaj statističnih podatkov no-
vega šolskega leta . . .
Meta Puklavec: Letošnje šol-
sko leto bo imel center šest od-
delkov več, to je 99, z okoli 2.900
učenci. Točno število bo znano v
drugi polovici meseca, saj so v
teh dneh še popravni izpiti in
naknadni vpisi. V prvih letnikih
je po 30 učencev, v ostalih 36,
kar je seveda daleč preveč. Učen-
ci so v glavnem iz ptujske in or-
moške občine, od 2 do 3 odstot-
ke pa jih je iz lenarške in ljuto-
merske. Vozačev je tričetrt. Tuji
jeziki, ki se jih lahko pri nas uči-
jo: angleščina, nemščina, latin-
ščina, francoščina in italijanšči-
na .. .
Lansko šolsko leto je bilo v
centru nekaj zapletov, ki so vzne-
mirile tudi javnost...
Meta Puklavec: Glede na to,
da je razumevanje zakonodaje
povezano z vrsto natančnih in-
formacij, krožile pa so predvsem
polovične informacije, so se pač
razvnemala razmišljanja v razli-
čnih smereh in videnje proble-
mov z različnih zornih kotov, z
različnimi željami. . . Mislim, da
smo počasi to že presegli. Osno-
vna težnja ljudi v centru je, da
lahko mirno in kakovostno dela-
jo, in se niso pripravljeni kaj do-
sti prerekati o zadevah, ki niso v
naši pristojnosti. Res pa je, da
smo zelo občutljiva hiša, in če bi
se dogodki, ki so se začenjali, na-
daljevali, bi se lahko zadeve zelo
čudno končale. Odkrito moram
priznati, da smo bili na meji, da
bi postali velika hiša s hudimi
nesoglasji, in mislim, da bi to bi-
la velika škoda tako za center,
učence in za Ptuj v celoti. Mi-
slim, da je v hiši dovolj pripra-
vljenosti, da se kot zreli odrasli
ljudje pomenimo tudi o tistih
stvareh, o katerih različno raz-
mišljamo, kar nam ne nazadnje
omogočata tudi stroka in znanje,
da se pogovorimo o spremem-
bah, ki nas še čakajo. Preveč je
bilo že doslej vloženega napora
in velika odgovornost do mlade
generacije, da bi se lahko igrali
na tem področju.
Po mnenju nekaterih naj bi vi
kot direktorica reševali zadeve
bolj s »trdo roko« ...
Meta Puklavec: Že po naravi
nisem človek, ki bi uspeval reše-
vati zaplete s trdo roko. Kdo mi
verjame in kdo ne, je stvar oseb-
nega prepričanja. V osnovi pa
sem hotela pri vseh rešitvah upo-
števati znanje, poznavanje raz-
vojnih usmeritev in voditi stvari
v smeri, ki nam pač tudi jutri da-
jejo večje možnosti. Pri tem sem
brez dvoma naletela na kakšen
oseben interes posameznika; ne
nazadnje hiša z dvesto zaposleni-
mi in s toliko učenci težko spre-
jema odločitve, ki bi bile všeč
prav vsem. Prepričana sem, da so
bile odločitve poštene, v skladu s
stroko, nisem pa prepričana, da
je tudi »sedma sila« vedno izko-
ristila vse poti in možnosti, da bi
si pridobila natančne informaci-
je-
Dvanajst let ste že na vodilnem
delovnem mestu v srednjem šol-
stvu. Kako bi komentirali svoje
delo skozi številne spremembe, še
posebej v zadnjem letu?
Meta Puklavec: Moram pri-
znati, da mi ne ostaja veliko časa
in ne možnosti, da bi razmišljala
o tem, kako se počutim, kaj mi je
všeč in kaj ne. Osnovni moto mo-
jega dela mi je bil vedno to, da
smo na obrobju Slovenije in da
.zaradi tega ne smemo ostati na
obrobju znanja. Vsak ukrep, kije
pomenil novo šolo, zahtevnejši
program, je imel prednost. Kot
človeku mi je bilo velikokrat te-
sno pri duši, ko sem slišala zelo
kritične pripombe na račun svo-
jega dela. Skušala sem jih selek-
cionirati na tiste, ki so bile obje-
ktivne narave in so me vodile k
temu, da smo stvari spreminjali,
druge, za katere sem menila, da
so pač puščice z najrazličnejšimi
nagibi, sem poskušala odbiti.
Koliko se v življenje šole vklju-
čujejo starši učencev, kako spreje-
majo vse te spremembe?
Meta Puklavec: Zelo različno.
Načeloma so pripravljeni sode-
lovati. Največ, kar imajo starši,
so otroci in največ, kar imamo
učitelji, so otroci. Oboji smo zelo
zainteresirani, da bi omogočili
mladim pravo življenjsko pot.
Morda smo pri organiziranju
oblik za to nekoliko nerodni.
Osebno vidim največjo možnost
vpliva staršev v oddelčni skupno-
sti in razviti bomo morali vse
oblike, ki bodo povezovale uči-
teljski zbor oddelčne skupnosti,
starše in učence. Pa ne kot kole-
ktivno sodelovanje, ampak ko
bomo zainteresirani ob posamez-
nem problemu. V Nemčiji na pri-
mer ni več klasičnih roditeljskih
sestankov, ampak so to večeri
staršev, ki ga pripravijo ali starši
ali učitelji, na njih pa se pogo-
varjajo o posameznem proble-
mu.
Kako uspeva centru vzdrževanje
tako velike stavbe, če mu?
Meta Puklavec: Že nekaj let
ne dobivamo dovolj sredstev. Če
jih še zdaj ne bomo, ko je treba
popraviti toplovod v hiši, ko
nam zamaka streha, ne vem, ka-
ko bo. Konkurirali smo za repu-
bliška sredstva . . .
Akcija Ptuj — otrokom in mla-
dini prijazno mesto .. .
Meta Puklavec: Na občinski
skupščini sem že dvakrat predla-
gala, da hi v Ptuju pristopili k tej
akciji. Eden-razlogov je na pri-
mer tudi to, da ima tri četrtine
šol v Sloveniji v svojem progra-
mu ogled Ptuja. Če razmišljam
naprej, imamo v Ptuju nekaj do-
brih mentorjev, ki so se na tem
ali onem področju potrdili v slo-
venskem prostoru, lokacija sa-
mega mesta je zelo atraktivna . . .
Bogati smo. In zakaj vsega tega
ne bi pokazali in ponudili dru-
gim, pri nas organizirali seminar-
jev ali česa podobnega.' Gre za
projekt, za katerega imamo prav-
zaprav že vse pripravljeno, po-
trebuje le nekoga, ki bi vse to po-
vezal, in če bomo znali pritegniti
mlade, bodo k nam prihajali tudi
drugi. Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Fotografije: M. Ozmec
NAJVEČ ZANIMANJA PREDŠOLSKIH OTROK ZA UČeIjE TUJIH JEZIKOV
Izmenski vrtec
Kljub nekaterim napovedim, da bo letos manj otrok v vrtcu, ostaja v ptujski vzgojno-varstveni organizaci-
ji tudi v letošnjem šolskem letu 66 oddelkov celodnevne vzgoje in varstva. Vseh otrok je v teh oddelkih 1.370,
največ iz starostne skupine od treh do sedmih let. Malo šolo obiskuje 610 otrok v 36 oddelkih.
Ena letošnjih novosti, ki jo je
ponudila VVO, je izmenski vrtec.
Vlog je bilo 40, zdaj pa se je odz-
valo 29 staršev. Izmenski vrtec
bo v enoti Potrčeva 9a. na lokaci-
ji, ki ne nazadnje tudi zaradi bli-
žine avtobusne postaje najbolj
ustreza staršem. Izmenski vrtec
bo delal od 5.30 do 22.30 ure.
Druga novost so krajši vzgojni
programi predvsem za otroke, ki
ne obiskujejo vrtca, torej ne po-
trebujejo varstva, potrebujejo pa
druženje z otroki in vzgojni pro-
gram. Tak program traja tri ure
dnevno, vendar je zanimanja
med starši zelo malo, saj se je
prijavilo le sedem otrok.
Nepričakovano veliko pa je
zanimanje za krajše specialne
programe, v katerih je vrtec po-
nudil učenje tujih jezikov (nem-
ščine, angleščine), ritmično-ple-
sni, glasbeni vrtec, likovno de-
favnico in malo gledališče, saj so
starši za te programe prijavili kar
542 otrok. Največ jih je za učenje
nemščine in plesno-ritmično sku-
pino.
V okviru javnih del se je letoš-
nje poletje vrtec odločil za vzdr-
ževalna dela, kot so pleskanje,
polaganje keramičnih ploščic, za
nekatere prezidave in obnove
zidnih oblog. Upajo, da bodo
vzdrževalna dela v enotah Budi-
na, Dornava, Hajdina, Kidričevo
in Med vrti 2 ter 11 končali še v
tem mesecu. NaV
MILENA TURK
družina in
starostnik
»Kljub napredku gerontologije je podoba o sta-
rostnikih še vedno neverjetno izkrivljena in polna
predsodkov. Tako na npr. kar naprej beremo, da so
starejši ljudje manj sposobni, nazadnjaški, teže pri-
lagodljivi in betežni, kar da je vse posledica narav-
nih procese staranja človeškega organizma. V res-
nici vse to ne drži in spremembe osebnosti in social-
nega vedenja nimajo nič opraviti s telesnimi spre-
membami. Res je, da bomo zaradi telesnih spre-
memb nekoč umrli, toda kako bomo živeli » starosti,
srečno ali nesrečno, je odvisno od povsem drugih de-
javnikov...
Stari ljudje so danes hudo zapostavljeni. To kaže,
da smo kot družba sicer ustvarili ljudem možnosti,
da živijo dalj, nismo pa še dovolj tenkočutni in mo-
čni pri oblikovanju in razvijanju novih oblik življe-
nja. Toda za*edati se moramo, da merilo neke druž-
be niso formalne spremembe, pač pa spremembe v
ljudeh in » odnosih med niimi.«
Doc. dr. H. Požarni k:
LMETSOST STAR\ \JA
I. UVOD
I. »Socialna poTitTka v samoupravni socialistični
družbi izhaja iz potreb delovnih ljudi in njihove
materialne in socialne varnosti in je tesno poveza-
na z delom in življenjem človeka. Sistem družbene
skrbi za zadovoljevanje potreb v starosti je sklop
družbenih ukrepov in aktivnosti, kjer delovni lju-
dje v delovnih organizacijah in samoup. interesnih
skupnostih na osnovi solidarnosti, vzajemnosti in
socialističnega humanizma omogočajo materialno
in ^ocialn o varnost.
Sodobno družbeno varstvo ni omejeno le na so-
cialno pomoč v obliki denarnih dajatev, ampak
stremi k splošni družbeni skrbi za humanejše ži-
vljenjske pogoje v starosti. Iz tega izhaja, da je
družbena skrb za starejše ljudi poleg denarnih po-
moči splet organiziranih aktivnosti, katerih cilj je,
da v primeru potreb omogočijo starejšim čimbolj-
še stanovanjske pogoje, primerno prehrano, kul-
turno in rekreativno življenje, primerno zaposli-
tev, nego in oskrbo ter zdravljenje v primeru bole-
zni, pomoč v gospodinjstvu, omilitev osamljenosti,
skratka vse tisto, kar je pomembno za človekovo
srečo, zadovoljstvo in dostojanstvo.
Družbeno varstvo v starosti je torej del splošne^
družbene politike socialne varnosti delovnih Ijudi^
in občanov in ena od osnovnih in trajnih nalog na
področju socialne politike. Družbena skrb v staro-
sti ni samo odraz socialističnega humanizma, am-
pak se odraža v človekovih pravicah, ki izhajajo iz
njegovega ekonomskega prispevka, ki ga je človek
v času svojega aktivnega življenja v obliki presež-
ka dela oz. minulega dela ustvarjal in dajal druž-
beni skupnosti.«'
2. V času patriarhalnih družb je imel posamez-
nik po t.i. običajskem pravu, ki je s tradicijo preha-
jalo iz roda v rod. natančno določeno vlogo, ki je
po pravilu ne doseže, ampak mu je dodeljena. Po
nepisanem običajskem zakonu je bila v večgenera-
cijski družini, kjer je bival, zagotovljena skrb in
nega njegovih potomcev.
Vendar pa se je položaj starcev tudi v času
patriarhalnih družb razlikoval. Odvisen je bil od
življenjskih razmer skupine (to velja za zgodnje
oblike človeških družb).
V nekaterih okoliščinah so stari uživali veliko
spoštovanje in so se njihovo mišljenje in izkušnje
dosledno upoštevali. V nekaterih, morda primitiv-
nejših družbah, pa se posameznik s starostjo znaj-
de v podrejenem položaju v odnosu do mlajših in
aktivnejših članov skupnosti. Poznamo celo pri-
mere nomadskih ljudstev, ki so starce tudi ubijali
ali zapuščali, saj so bili za skupine, ki so se stalno
selile zaradi preživetja, preveliko breme.
Ostanki običajskega prava patriarharnih
družb so vsebovani v družinskem pravu sodobnih
civilizacij.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmer-
jih SRS ureja tudi dolžnost preživljanja med otroci
in starši, in sicer pra\i (124. člen tretji del), da so
». . . polnoletni otroci dolžni preživljati svoje star-
še, če so ti nesposobni za delo in nimajo dovolj
sredstev za življenje. Polnoletni otrok pa ni dolžan
preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih
razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti
do njega.«
Medtem ko v sodobnih družbah del bremena
na področju varstva odraslih leži na ramenih druž-
benih institucij oz. širše družbene skupnosti, pa je
v obdobju patriarhalnih družb problem varstva
starih reševala družina sama s samopomočjo, s so-
lidarnostjo do starejših družinskih članov.
Nadaljevanje prihodnji:
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - ^2- september 1991
OD TU IN TAM - 5
PROF. MARIJA ŠUMANDL PREDSTAVUA LANSKOLETNI EKSPERIMENT NA OŠ T. ŽNIDARJČA
Tri ocenjevalna obdobja — trimestri
v septembru 1990 smo prek Tednika seznanili naše starše in vse bralce tega časopisa s po-
skusno uvedbo treh ocenjevalnih obdobij. Eksperiment je bil republiško zastavljen in strokovno"
voden prek Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. SedemnajA
stim eksperimentalnim šolam se je med potekom eksperimenta priključilo še šest osnovnih šol. ']
Po enem letu so se vse poskusne in mnoge druge šole v Sloveniji odločile, da tri ocenjevalna'
obdobja uvedejo kot svojo stalno prakso. Tudi vseh preostalih 17 šol v občini Ptuj bo s tem šol-
skim letom prešlo na tri ocenjevalna obdobja. Od tod izvira želja in potreba, da javnosti predsta-'
vimo enoletno delo in izkušnje s trimestri. 1
Izhodišče in cilji projekta treh
ocenjevalnih obdobij
Izhodišče za načrtovanje projekta je bil pravil-
nik o šolskem koledarju za osnovne šole, pravilnik
o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli in
šolska praksa.
Časovna opredelitev trimestrov se veže na pou-
ka proste dneve. Ocenjevalna obdobja se ujemajo
z otrokovim letnim bioritmom ter upoštevajo ob-
dobje otrokove optimalne pripravljenosti za šol-
sko delo.
Trajanje trimestrov
— prvi: od 2. septembra do 24. decembra (78
dni), počitnice so od 25. decembra do 2. januarja;
varianta: počitnice 14 dni z začetkom 25. decem-
bra;
— drugi: od 3. januarja do 26. aprila (77 dni),
vmes teden dni počitnic, razen za varianto v 1. tri-
mestru;
— tretji: od 3. maja do 25. junija oz. 15. junija
za učence 8. razreda (38 dni), nato poletne počitni-
ce.
V obeh primerih je v šolskem letu 192 dni pou-
ka, ker je en dan pouka prost — dan šole.
V osnovni šoli Toneta Znidariča smo se odločili
za varianto pri počitnicah. Zimske počitnice smo
spojili z božičnimi in novoletnimi, saj bi med obo-
jimi bilo le deset dni pouka.
Cilji
Analize so pokazale, da so osnovnošolski otroci
preobremenjeni. Obremenitve pogojuje vsiljen
družinski in šolski sistem, ki ni usklajen z biorit-
mom otrok. Z eksperimentom smo želeli preveriti,
ali zmanjšanje števila ocenjevalnih obdobij daje
učiteljem več možnosti:
— za kvalitetnejši pouk in uvajanje sodobnejših
oblik dela,
— za bo.lj sistematično spremljanje otrokovega
napredka, preverjanje znanja in ocenjevanje,
~ za vzpostavitev boljših stikov med učitelji in
učenci,
— za aktivnejše in bolj humane stike med šolo
in starši,
— za zmanjšanje psihofizičnih obremenitev pri
osnovnošolski populaciji.
Potek eksperimenta
v vzgojnoizobraže\alnem procesu sodelujejo
učenci, učitelji in starši. V avgustu smo s projek-
tom seznanili učiteljski zbor, v septembru pa učen-
ce in starše. Vsi so se ogreli za predlagano novost,
saj naš cilj ni bil le časovno drugače zastaviti delo,
pač pa notranja prenova. Nekaj pomislekov je bi-
lo okrog počitnic, vendar je večina staršev bila za
strnjene počitnice (novoletne in zimske).
Usposabljanje učiteljev
Usposabljanje učiteljev je potekalo v fazi pri-
prave in poteka eksperimenta. Poleg predavanj:
— Utrujenosti zaradi šole,
— Novosti in spremembe slovenskega pravopi-
sa,
— Preverjanje in ocenjevanje znanja,
— Dejavniki pravičnega ocenjevanja.
Postavljanje vprašanj pri pouku.
— Šola in slabo ravnanje z otroki
smo imeli še celodnevne seminarje z učnimi delav-
nicami:
— Nivojski pouk v osnovni šoli (Ljudmila Ža-
lik),
-- Komunikacija učencev-učitelj (Anica Ura-
njek),
— Komunikacija učitelj-starši (Marija Strojin).
Pedagoški delavci šole so se udeleževali vseh
oblik izobraževanja, ki so potekale prek Zavoda
za šolstvo in kadrovskih šol.
Kako je potekala
spremljava eksperimenta
Šolanje vodila mesečno evidenco o številu ocen
(ločeno pisne in ustne ocene) po predmetih, števi-
lu izostankov od pouka (opravičenih in neopravi-
čenih), številu in vrsti stikov s starši ter številu
vzgojnih ukrepov.
Na skupnih sestankih šol, ki so bile v eksperi-
mentu, smo poročali o realizaciji zastavljenih ci-
ljev in se seznanili z dosežki drugih šol.
Med potekom eksperimenta smo anketirali
učence in učitelje. Po končanem eksperimentu —
ob koncu šolskega leta - pa so na vprašalnik od-
govorili učenci, starši in učitelji.
Ocenjevanje
Spremenjen režim dela je vplival na boljše po-
čutje učencev, kar je vzpodbudno vplivalo na uče-
nje. Trudili smo se, da bi ocenjevali predvsem zna-
nje učencev, usposabljali smo jih za samoocenje-
vanje. Pogosteje smo preverjali znanje, manjkrat
pa ga ocenjevali.
Število obveznih ocen se je zmanjšalo, kar pa ni
bilo bistveno. Bistveno je bilo, da ocenjevanje ni
bilo časovno skoncentrirano pred ocenjevalno
konferenco. Pogostost ocenjevanja je bila vse šol-
sko leto enaka. Evidenco o številu ocen je vodil ra-
zrednik, on je skrbel tudi za enakomerno časovno
porazdelitev pisnih izdelkov učencev. V zadnjem
trimestru smo znanje predvsem poglabljali in utr-
jevali temeljna znanja.
Ocenjevanje in preverjanje znanja je bila tema,
ki smo ji posvečali veliko pozornosti. Za spremlja-
vo učenčevega napredka smo uvedli neke vrste
opisno ocenjevanje, ki je služilo predvsem za kva-
litetnejše stike s starši. Učenci niso dobili polle-
tnih izkazov. Ocene smo zaključili le enkrat, in to
ob koncu šolskega leta.
Stiki s starši
Stiki s starši so bili bolj pogosti. Večkrat so pri-
hajali na govorilne ure (prej pa na roditeljske se-
stanke). Ker nismo izdali polletnih izkazov, smo
starše povabili v šolo in jih dvakrat — v decembru
in aprilu — seznanili z otrokovim napredkom.
Starše smo povabili tudi k pouku, kar je še dodat-
no pripomoglo k zbližanju šole in doma.
Zelo kvalitetne in poglobljene so bile razprave
na svetu staršev. Ob koncu šolskega leta se je for-
miral še Klub staršev za boljšo šolo. Odnosi med
šolo in domom so bolj ustvarjalni in prijetnejši.
Starši se mnogo bolj zavedajo svoje vloge in odgo-
vornosti pri vzgoji otroka, ki jo s šolo le delijo.
Starši si želijo, da bi se za svoje odgovorno star-
ševstvo tudi bolje usposobili. Želijo si predavanj
in seminarjev za starše.
Izostajanje od pouka
v primerjavi s prejšnjim šolskim letom ni bilo
bistvenih razlik. Učenci nasploh malo neopraviče-
no izostajajo od pouka. Izostajajo v glavnem zara-
di bolezni.
Notranja prenova pouka
Zaradi treh ocenjevalnih obdobij smo spremi-
njali podrobne učne načrte (prerazporeditev učnih
vsebin, etapnih smotrov . . .). Da bi sledili zahtevi
po kvalitetnejšem pouku, smo se v naši šoli odloči-
li za notranjo diferenciacijo in individualizacijo
ali kot ji krajše radi rečemo nivojski pouk. Pribli-
žno 50 šol v Sloveniji ga z uspehom uvaja na ra-
zredni in predmetni stopnji. Več kot dve tretjini
šol, ki so sodelovale v eksperimentu trimestrov, se
je tudi odločilo za nivojski pouk.
Če smo hoteli slediti humanizaciji odnosov v šo-
li in zmanjšati stresno situacijo, v katero je posta-
vljen učenec, ki ne zmore slediti pouku, smo se
učencu približali tako, daje bil učno uspešen.
Dopolnilni pouk rešuje slabe učence, dodatni
pouk pa nudimo boljšim učencem. Obe obliki po-
tekata izven rednega pouka in predstavljata le eno
dvajsetino učnega časa, ki ga otrok preživi v šoli.
Pri vsem drugem pouku (od 19 do 26 ur tedensko)
pa vsaj tretjina učencev ne sledi pouku tako, kot bi
želeli, del učencev pa se dolgočasi — nekaterim je
snov prelahka, drugim prezahtevna.
Učni načrti in učbeniki so pisani običajno za
povprečne učence. Naloga učitelja pa je, da izvaja
pouk tako, da bo zadovoljil tiste učence, ki odsto-
pajo navzgor, in tudi one, ki težje dojemajo učno
snov.
Rezultati notranje prenove so najbolj vidni v pr-
vem razredu, kjer nivojski pouk teče že drugo leto.
Učenci so hitreje napredovah kot v prejšnjih letih.
Delo je potekalo v izredno sproščenem vzdušju, v
zadovoljstvo otrok, učiteljev in staršev.
Nivojski pouk smo uvajali tudi na predmetni
stopnji pri slovenskem jeziku, matematiki in fiziki.
Učenci so bili mnogo bolj motivirani za delo in
uspešnejši. Pravilo je bilo: Naredi toliko, kot zmo-
reš, kar napraviš, naj bo pravilno.
Izkušnje pri nivojskem pouku smo posredovali
tudi drugim šolam v Sloveniji. Skupaj z Zavodom
za šolstvo — OE Maribor smo organizirali hospi-
tacijske nastope na razredni in predmetni stopnji.
Učiteljice prvega razreda so opravile 40 hospita-
cijskih nastopov s skupno 180 udeleženci iz občin
Piuj, Ormož, Lenart in Murska Sobota. Na pred-
metni stopnji je bilo pri matematiki, fiziki in slo-
venščini 12 nastopov za skupno 80 udeležencev.
Šola Toneta Znidariča bo tudi v tem šolskem le-
tu odprta za vse, ki bodo želeli pripomoči k med-
sebojni izmenjavi izkušenj. Prve hospitacijske na-
stope imamo dogovorjene za oktober (Dolenjska).
Na željo učiteljev bomo organizirali pedagoško
delavnico na temo OCENJEVANJE IN PREVER-
JANJE ZNANJA (nadaljevanje lani začetih delav-
nic).
Učitelji posvečajo pri pouku veliko pozornosti
opazovalnim nalogam, eksperimentalnemu delu,
samostojnemu učenju, delu z učbeniki, metodi de-
la z miselnimi vzorci, problemsko zastavljenemu
pouku, socialnim in didaktičnim igram. Prizadeva-
jo si, da je pouk pester, zanimiv za večino učen-
cev, da vzbuja in ohranja njihovo vedoželjnost.
Ugotovitve
Učenci, učitelji in starši so se izrekli za tri oce-
njevalna obdobja (anketa ob koncu pouka).
Postavljeni cilji na začetku eksperimenta so bili
doseženi. Učenci doživljajo šolo bolj prijetno, so
uspešnejši, stiki s starši so bolj pogosti, starši so
bolje informirani o otrokovem napredku, preverja-
nja znanja je več, ocenjevanja je manj in je enako-
merneje razporejeno skozi vso šolsko leto.
Moteče je bilo edino to, da nismo imeli zimskih
počitnic hkrati z drugimi šolami. Zimske počitni-
ce, združene z božičnimi, so bile večini ugodnejše.
V, tem šolskem letu bo ta moteči faktor odpadel,
saj bodo vse osnovne šole v občini Ptuj imele tri
ocenjevalna obdobja. Potrudili se bomo, da bo naš
šolski koledar usklajen tudi s srednjimi šolami.
V osnovni šoli Toneta Znidariča si bomo še na-
prej prizadevali, da bomo sledili razvoju osnovne-
ga šolstva in da bomo tudi sami prispevali k njego-
vemu razvoju po načelu malih, a trdnih korakov.
Še naprej bomo gojili in negovali lepe in tople
medčloveške odnose med učenci, učitelji in starši.
mš
Mačehovsko ravnanje s studeniško zapuščino
Studcnicc so danes majhen, na videz skoraj zapuščen kraj oh
cesti med Poljčanami in Makolami. Že prihod v sam kraj ni nič
kaj privlačen, saj most, čez katerega morate, ne kaže zanesljivega
prehoda. Tukaj sta še samostan in farna cerkev Sv. treh kraljev.
Cerkev zdaj sicer obnavljajo, samostanu pa je že odbila plat zvona.
V njem živijo stranke na svojo odgovornost, zidovi se rušijo in
vprašanje časa je, kdaj bo namesto njega še samo kup ruševin. V
letih 1994 in 1995je obnova samostana prioritetna naloga Zavoda
za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora; upamo lah-
ko le. da bo do takrat zdržal. Tudi Zveza kulturnih organizacij iz
Slovenske Bistrice sije zadala obnovo samostana na svoja ramena.
Samostan v Studenicah, ki da-
nes ne kaže nič kaj lepe podobe,
je dala zgraditi Zofija Rogaška
leta 1237 Prvotno naj bi bil to
hospital, po letu 1237 pa sije Zo-
fija Rogaška premislila in je na-
mesto hospitala nastal pred le-
tom 1245 ob bistrem izviru poto-
ka ženski Marijin samostan. 13.
aprila 1249 se je mudil v Ptuju
Henrik Rogaški. Tu je tega dne v
cerkvi izdal pergamentno listino,
s katero je odobril, da je Zofija
podelila svoji studeniški ustano-
vi (Ztudeniz) svoj dedni delež.
Zofija je nadela v sporazumu z
oglejskim patriarhom samostanu
pri vasi (villa) Studenice cerkve-
no ime Vrelec milosti (Fons gra-
cie). kar kaže, da je v osnovi tega
imena vendarle tičalo ljudsko
ime Studenice.
27. oktobra 1249 je patriarh
potrdil vse Zofijine uspehe v zve-
zi s Studenicami in izjavil, da si
bo samostan vedno sam izbiral
svetnega odvetnika. Leta 1251 je
patriarh vezal studeniški samo-
stan na ptujske dominikance, na-
■^lednje leto je novi patriarh to
tudi potrdil.
Poldrugo stoletje se je od časa
do časa vnemal oster spor med
studeniškimi predstojnicami in
'»livniškimi župniki zaradi delitev
zemeljskih dobrin.  Posredovati
so morali visoki in najvišji cer-
kveni dostojanstveniki, celo sam
papež.
Zofija Rogaška pa je dosegala
za Studenice nove in nove uspe-
he in zmage. Leta 1253 je sprejel
papež njen samostan domini-
kank v zaščito in mu potrdil vse
doseženo.
Vladarjevi listini iz let 1272 in
1277 (sporočilo in potrdilo o za-
menjavi posesti v letu 1271) sta
zadnji vesti iz življenja Zofije
Rogaške, leta 1277 je bila še sa-
mostanska predstojnica. Tega le-
ta naj bi bila na stroške krškega
škofa Ditriha na novo zgrajena
samostanska cerkev. Kar štiri de-
setletja je posvečala Zotlja Roga-
ška vso svojo skrb studeniškemu
samostanu. Ob njeni sm.rti je bil
vsestransko v razcvetu. S skoraj
300 podložniškimi družinami je
bil središče enega največjih zem-
ljiških gospostev na Slovenskem.
Večina Zofijinih odločitev pa je
ostala veljavnih vse do konca 18.
stoletja.
V 14. stoletju so Studenice na-
birale po že utečenih tirih nove
posesti, redko več naenkrat, ven-
dar skupno več kot 70 kmetij.
Posestna zgodovina studeniške-
ga samostana v 15. stoletju pa je
bila skrajno umirjena. Pri samo-
stanu seje razvil živahen letni se-
jem — prvič omenjen 1313, ki se
je začel na veliko noč in trajal
štiri tedne.
Leta 1445 so cerkev povečali,
leta 1457 pa je samostan dosegel,
da je vladar podelil ob svojem
obisku vasi Studenice pravico te-
denskega sejma ob ponedeljkih.
Leta 1478 so Turki prizadeli
Studenice. Takrat je izginil tudi
samostanski pečat. V letih
1477—1499 je bil samostan po-
treben gospodarskih in nravnih
reform. Leta 1487 je oglejski vizi-
tator posvetil od Turkov oskru-
njeno cerkev in pokopališče.
Oblasti so leta 1488 oprostile sa-
mostan davčnih obveznosti, da
bi se lahko bolje utrdil. Leta
1494 so ga znova prizadeli Turki.
V največji slovenski kmečki
vstaji 1515 leta so se puntarji po-
lastili tudi studeniškega samosta-
na. Pred uporniki so se zatekle
samostanske sestre v Slovensko
Bistrico. Proti sredini 16. stoletja
je samostan začel čutiti splošne
gospodarske težave. V naseljih je
živelo 223 studeniških podložnih
družin. Preživljali so se s konje-
rejo, govedorejo, svinjerejo, med
Slatino pri Ponikvi in Halozami
so živeli tudi od skromnega vino-
gradništva.
Leta 1577 je papež privolil v
razpust samostana, ker je bilo v
njem le sedem samostanskih se-
ster. V Studenice naj bi zopet
prišli jezuiti. Studeniški dohodki
naj bi podprli jezuitske ustanove
v Gradcu. Zaradi odpora iz več
strani do tega ni prišlo.
Leta 1634 so se studeniški
podložniki zopet upirali. V času
slovenskega kmečkega upora le-
ta 1635 je že pred 4. majem pri-
šla v studeniški samostan upor-
niška delegacija in zahtevala sta-
ro pravdo. Tistega dne so prišli
uporniki kar v dveh skupinah. V
Studenicah so uplenili upravni-
kovo hišo in se lotili samostana.
Denar so si delili kar z lonci, ko-
šarami in klobuki. Zaradi preho-
dov vojska pa je patriarh leta
1649 ukazal, da se samostanske
sestre začasno umaknejo na var-
nejše mesto.
Leta 1892 so šlezijske magda-
lenke obnovile samostansko po-
sestvo in s tem pripomogle k raz-
voju trga Studenice med zadnji-
ma vojnama.
Leta 1949 so samostan odpra-
vili, sestre magdalenke pa razpu-
stili. V Studenicah še živita dve
in ena hrani kar precej doku-
mentov.
Tako so samostan osamili in
prepustili propadanju. V tej kla-
vrni podobi pa daje spodbudo
sedanji studeniški župnik Alojz
Lasbaher, ki ravno ta čas zelo za-
gnano vodi obnovo cerkvenega
stolpa cerkve treh kraljev. Zidar-
ska in pleskarska dela pri stolpu
so v zadnji fazi obnove. Dotraja-
na pločevina na strehi stolpa je
bila zamenjana z novo, bakreno
obleko, pod baker položene no-
ve deske in zamenjano staro do-
trajano ogrodje.
Studenice pa niso znane le po
teh dveh kulturnih sakralnih ob-
jektih, temveč tudi po potoku ob
župnišču, ki ima pozimi in poleti
enako temperaturo 7° C. V se-
kundi priteče 60—65 litrov vode,
glavni izvir pa naj bi bil pod ol-
tarjem cerkve treh kraljev. Voda,
ki priteka po tem potoku, ni iz-
koriščena in morda se bodo Stu-
deničani česa domislili, če ne
prej, pri obnovi samostana in
njegovi namembnosti.
Tako sta samostan in cerkev
preživela vso svojo burno in ra-
zgibano zgodovino, to je dobrih
750 let, in lahko le upamo, da
bosta tudi do leta 1994. Pa pri-
hodnja namembnost samostana?
Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine iz Maribora vidi
samostan v turistično-gostinski
podobi. Sicer pa — počakajmo,
pa bomo videli!
Tekst   in   fotografije;   Nataša
Pogorevc
Žalostno pročelje propadajočega samostana ...
... in nič boljša notranjščina
6 - OD TU IN TAM
12. september 1991 - TEDNIK
Morski pozdrav
Don Mentony Banda
Dobrn štiri letu je na sceni rockotshn skupina Don Mentoni (Blu-
es) Band, ki je postala popularna pred d\enia letoma s hitom Dobra mr-
ha. Sledila je istoimenska kaseta (19S9), ki je bila prodana » srebrni na-
kladi, nato druga kaseta liad hi bil baraba (199(1) in pred kratkim še
tretja / nasUnom \e/aposlenim \stop prepovedan (1991), s katere se je
/e dobro prijela skladba Morski pozdrav.
Čeprav je skupina začela igrati
tuje skladbe v svoji priredbi z
originalnimi angleškimi besedili,
je želela uveljaviti svoje skladbe.
Prva pesem. Sosedov Rolf, je
konkurirala za Pop delavnico
'88, skladba Kariera pa je skupi-
no uvrstila v finale Pop delavni-
ce '89. Rekla je ne je skladba, ki
je dobila prvo nagrado stroko-
vne žirije in tretjo nagrado publi-
ke na radijski oddaji Pop delav-
nica '90, s skladbo Dost" mam pa
je DMB nastopil na Pop festiva-
lu '90 v Velenju. Skupina Don
Mentoni Blues Band je bila pro-
glašena za naj skupino leta 1990.
Ustanovitelja zasedbe sta bila
leta 1987 Janez Zmazek in Miha
Mentoni. Opredelila sta se za
blues in rock'n'roll.
»Najprej smo preigravali blue-
se in imel sem občutek, da bi se
iz tega dalo še kaj narediti. Vse
se je odprlo z Dobro mrho; go-
Skup'no Don Mentony Band vodi Janez Zmazek. (Foto: Drago Papler)
vori o »dobri mrhi«, ki sem jo
srečal na Čopovi ulici v Ljublja-
ni in misel nanjo mi ne da spa-
ti .1 . . Torej simpatično besedilo,
za glasbeno podlago pa sem
uporabil priredbo skladbe Erica
CIaptona. Pesem je postala tako
popularna, da so me od ZKP
RTV Slovenija med dopustom
klicali na morje, da je treba ne-
mudoma izdati kaseto,« se spo-
minja presenetljivega uspeha Ja-
nez Zmazek - Žan, ki že 20 let
deluje na glasbeni sceni, desetle-
tje pa je bil član znamenite sku-
pine Buldožer.
S prvega obdobja so dobile na
kaseti mesto skladbe Občutek je
važen. Kaj mi mar. Pa je šla, Tro-
lejbus blues. Le kaj pri meni si
počel. Oblaki so rdeči. Kariera,
Sosedov Rolf... Veliko skladb
so imeli: vodja skupine Janez
Zmazek (kitara, vokal), Robert
Frič (bobni), Janez Hostnik (kita-
ra), Jani Kovačič (vokal, orglice)
in Miha Mentoni. ki seje po lotu
dni poslovil od sestava. To je
imelo za posledice (zaradi mož-
nih zapletov) spremembo imena
Mentoni v Mentonv, izpustili pa
,so blues, ker je njiho\a osnovna
glasbena zvrst rock'n'roll.
Nadaljevanje Dobre mrhe je
prinesla kaseta z naslovom Rad
bi bil baraba. »Projekt je bil glas-
beno in tekstovno korak naprej,
za trajni dokument pa je hkrati
izšla tudi laserska plošča, ki ima
uvrščena tudi dva najbolj odme-
vna komad'1 s prve kasete (Do-
bra mrha iii Oblaki so rdeči). V
osnovi je nadaljevanje Dobre
mrhe skladba Rekla je ne v po-
dobnem ritmu, ki leži slovenski
duši. Non capito je priredba, ki
smo jo imel dalj časa v glavi, po-
vsem sem predelal aranžma in
dodal povsem drugo besedilo.
Balkan '90 je asociacija na evfo-
rijo Evrope '92, vendar z našim
balkanskim načinom obravnave
vseh stvari. Na vasi ni vse tako
idilično in lepo, kot z nostalgijo
to nekateri opisujejo, realnost je
drugačna in ne cirkus — na de-
želi je treba trdo delati. Rad bi
bil baraba. Ve verjamem in Ma-
ska so smiselno povezane na pe-
hanje za materialnimi dobrina-
mi .. . Pesmi so alternativno
usmerjene, koketirajo pa tudi s
komercialno glasbo,« pravi Ja-
nez Zmazek, ki besedila in teme
jemlje iz življenja, v izrazih po-
skuša biti drugačen, pristen s pri-
spodobami, zunaj nekega kalu-
pa ...
Zadovoljen je, da je DMB
uspelo izoblikovati ideje in vari-
ante s svojim značilnim zvokom
in imidžem.
Lasten slog pa skupina potrju-
je po pol leta sedaj že s tretjo ka-
seto z naslovom Nezaposlenim
vstop prepovedan, ki je med po-
letjem izšla pri Založbi kaset in
plošč RTV Slovenija.
»V studiu Boruta Činča smo
posneli poletno kaseto v rockov-
sko poudarjenih melodijah, pri-
redbe starih skladb z novo temo
in baladnimi motivi. Poskušali
smo biti čimbolj izvirni. Na kase-
ti je deset skladb. Na radijskih
valovih se že pospešeno vrti
skladbo v rock'n'roll stilu Mor-
ski pozdrav in melodija S prsti
mi greš skozi lase, katere avtor
besedila je Vlado Kreslin in jo je
sam že izvajal, jaz pa sem jo se-
daj na novo posnel v DMB soun-
du. V aktualnem socialnem opo-
zorilnem tonu sta pesmi Dost'
mam in Nezaposlenim vstop pre-
povedan, v pop ritmiki je sklad-
ba B'la je sreda, sentimentalna je
Spet doma, zaščitni znak DMB
pa je pesem če bom pa zvedu.
Omeniti moram še priredbo Mr-
ve rože našo S trebuhom za kru-
hom in muziko Preserje blues.
saj je večina članov doma iz Pre-
serij. Ob zasedbi DMB so pri
snemanju še sodelovali Borut
Činč (klaviature, specialni efekti)
in Frenk Brajer (bas kitara),« je
dejal Janez Zmazek, ki je po duši
rocker, s priredbami tujih skladb
in zanimivimi besedili v Ijubljan-
ščini in gorenjščini pa je vzbudil
pozornost.
Skupina DMB ima načrte, ka-
ko bo v bodoče sveže delovala v
rocku. »Ročk je bil obravnavan
kot neki bav-bav, čeprav spada v
del subkulture. malo pa se ve. da
so pred 13 leti Buldožerji za svo-
jo filmsko glasbo dobili zlato
puljsko areno. Na sceni se je
vendarle, tudi po naši zaslugi,
nekaj pričelo spreminjati. Har-
monikarski ansambli so začeli
uvajati tudi malo močnejše kita-
re, naš vpliv jih je stresel, če so
hoteli slediti spreminjajočemu se
vplivu publike . . . Vsaka muzika
ima nekaj dobrih skladb - od
narodne zvrsti, popa do ročka.
Ne zaničujem nobene slovenske
skupine. Mi imamo pač svoj pri-
stop . . .« poudarja vodja skupi-
ne Don Mentonv Band Janez
Zmazek.
Skupino posluša in kupuje
njene kasete širok spekter občin-
stva - od starejših do otrok, naj-
bolj pa so glasbeniki osvojili pu-
bliko okrog 30 let - torej sred-
njo generacijo. Tudi cen za na-
stope v nasprotju z drugimi sku-
pinami nič ne skrivajo. Njihova
cena je 2.500 do 3.500 DEM (v
protivrednosti v din), odvisno od
velikosti dvorane. Z glasbo se
dobro zasluži, priznavajo, ven-
dar je sezona dobre tri mesece,
živeti pa je treba celo leto. In če
se denar porazdeli, pride ven
povprečna plača, zata sta se oba
profesionalca v skupini - Janez
Zmazek in Janez Hostnik —
odločila, da v okviru Musice vive
v Vodnikovi domačijTN Ljubljani
poučujeta igranje kitare . . .
Kontaktni naslo\: Robert Frič
(DMB), Cesta dveh cesarjev 377,
Ljubljana; telefon (161) 267-106.
Drago Papler
Izseljenci iz Holandije so se spomnili na naše Haložane lani, po poplavah, in jim poslali malo pomoč v gul-
dnih in oblekah. Foto: Janja Fric
Gora in dve ženski
Primerilo se je, da me je počitniško razgledovanje po Sloveniji zaneslo tudi na Ptujsko Goro.
Zanjo sem seveda že slišal, zlasti še za lepo, najbolj gotsko cerkev na Slovenskem, ki so jo poma-
gali postaviti tudi grofje celjski. Primerilo se je tudi, da me je ta ista pot prvič popeljala prek Ha-
loz, o katerih sem tudi že veliko slišal — nekaj v šoli, še več pa sem bral v dnevnem in revialnem
tisku, pa tudi od prijateljev in znancev, ki jih je nekaj od tam doma.
Pri tem pa je zanimivo, zakaj o tem delu Slove-
nije skoraj ni bilo mogoče prebrati kaj spodbudne-
ga, optimističnega ali veselega. Malce drugače je
bilo s prijatelji in znanci. Ti so ponavadi prihajali
bolj veseli od tami, saj je znano, da so tamkajšnji
ljudje izjemno gostoljubni in tudi dobre kapljice
jim ne manjka. Kaj iz tega sledi, če to dvoje pove-
žeš, si ni težko predstavljati. Seveda pa se tudi ti,
zlasti še če so domačini, kaj hitro zresnijo in tudi
zakolnejo nad to prekleto zaostalostjo oziroma ne-
močjo domačinov, pa tudi brezbrižnostjo širše
družbene skupnosti (sedaj bi rekli države Sloveni-
je), da bi stanje popravili.
Dobro se namreč zavedajo razvojnih možnosti,
ki jih Haloze imajo, pa tudi tega, da jim do tistega
hitrejšega razvojnega tempa v bistvu manjka zelo
malo, le korak. Meni se je ta problem najprej raz-
kril kot problem komunikacij, pri čemer ne mislim
samo na ceste, ki so slabe, ampak tudi na takšne
živčne sisteme, kot je telefonija. Glede na to da
razvitost vsake dežele ali regije vedno ocenjujem
(tudi) skozi to, koliko so odpravljene razlike med
mestom in vasjo oziroma med kmeti in drugimi
sloji družbe, moram reči, da te razlike tudi v Halo-
zah na zunaj niso tako velike, kot sem pričakoval.
Le za manjši del Haloz bi lahko rekel, da tudi na
zunaj razkazuje veliko zaostalost in revščino. Tudi
v Halozah namreč ni težko opaziti, daje slovenski
vzorec polkmet — poldelavec nekaj prispeval k
lepšemu videzu krajev, čeprav sta tam zaposlenost
in s tem tudi dohodek mnogo manjša kot drugod v
Sloveniji. Po drugi strani pa ni težko opaziti, da so
se Haloz polastili mestni ljudje, to je meščani, saj
počitniških hišic kar mrgoli in med njimi je nekaj
prav »kulaških«.
Časopisnim teorijam o tem, da Haloze zaostaja-
jo v razvoju zaradi ujm, ki jih dokaj redno »obi-
skujejo« skoraj vsako leto, že od nekdaj nisem
mogel prav verjeti. Slovenski človek se neverjetno
hitro zavrti in opomore in kar sam popravi, če le
more. Nikogar nc čaka. Problemi pravzaprav na-
stopijo tam, kjer bi morala nastopiti »širša« dru-
žba in popraviti stvari, ki so v njeni pristojnosti.
Tu pa se dejansko ponavadi zatakne. Vedno pride
nekaj vmes in pobere že tako in tako premajhna
sredstva, s katerimi bi se morda dalo vsaj za silo
ublažiti poškodbe.
In kaj sem odkril na Ptujski Gori?
Najprej je treba priznati, da v nekaj urah ni mo-
goče odkriti celotne problematike kraja, pa četudi
je ta kraj tako majhen, kot je Ptujska Gora, in če-
tudi ima človek tako dobri poznavalki krajev, kot
sta lastnica bifeja in slikarka. Obe sta se z veliko
vztrajnostjo in upornostjo ugnezdili v samem cen-
tru naselja, tik ob cerkvi. Primanjkovalo jima je
vsega, zlasti denarja, v izobilju pa sta imeli in še
imata ljubezni do kraja. Verjetno sta tudi bolj in-
tuitivno kot hladno racionalno (seveda tega ne
vem zagotovo) dojeli, da ima kraj, ki se imenuje
Ptujska Gora, pravzaprav velike potencialne mož-
nosti nadaljnjega razvoja. Te možnosti so v glav-
nem vse povezane z lepo romarsko cerkvijo Mate-
re Božje in z razgledom, ki ga Ptujska Gora ponu-
ja obiskovalcu.
Sicer se prva ne bi ukvarjala z načrti za razširi-
tev bifeja (tako da bi se gostje pri njej lahko tudi
najedli in prespali) in druga ne bi kupila stare, raz-
padajoče hiše tik ob cerkvi, v kateri je izredno po-
srečeno uredila svoj atelje s prodajnim prostorom
za slike in spominke. Pogum.ni načrti teh dveh
Ptujskogorčank dokazujejo, da ne gre povsem
obupati. Zunanji opazovalec pa si ob tem pač mi-
sli, da gredo stvari kljub vsemu naprej — in to v
pravo smer.
Problem je edino v tem. ker gredo prepočasi.
Preveč je ovir, zlasti tistih v ljudeh samih. Preveč
je zaspanosti, premalo so ambiciozni, preslabo so
organizirani (da priljubljene »fovšije« sploh ne
omenjam), prepočasi tečejo dela pri obnavljanju
cerkve itd.
Ko sem odhajal, sem takoj spoznal, da bi bil
moj obisk na Ptujski Gori prava katastrofa, če ne
bi poznal lastnice bif^eja in če me ona ne bi sezna-
nila s svojo prijateljico — slikarko. Očitno sta ti
dve pogumni ženski tista motorja, ki že nekaj let
vlečeta voz po strmem klancu navzgor, in očitno
tudi še ne mislita odnehati. Lepo bi bilo, če bi jima
tudi drugi bolj pomagali kot doslej, od domačinov
(le s sodelovanjem vseh je v življenju kraja mogo-
če doseči bistvene premike) do republike, ki bi
morala, npr. s sredstvi za demografsko ogrožena
območja, priskočiti na pomoč lastnici bifeja pri
njenih načrtih.
Ptujska Gora je sicer bolj grič kot gora, a premi-
kati je navzlic temu ni lahko. To najbolje vesta
omenjeni domačinki. Tomo .Štefe
Žeja tudi
v Ptuju
v zadnjih letih smo bili več-
krat priče ogorčenja občanov v
neposredni bližini Ptuja, ki so še
brez vode. Sedaj je nekaterim
odleglo, saj se je končno pričel
graditi vodovod tudi na Mestni
Vrh, v Drsteljo in Placar. Gre za
skupno naložbo dveh krajevnih
skupnosti: Grajene in Destrnika.
Gradnjo primarnega vodovod-
nega omrežja so zaupali zasebne-
mu podjetju Vodnar iz I*tuja, ka-
terega lastnik in vodja je Janko
Žnidarič. 5. septembra so pričeli
strojni izkop vodovodnega jarka,
delajo pa tudi že bodoči porab-
niki vode. Za vodovod bodo pla-
čali iz sredstev krajevnega samo-
prispevka, vsako gospodinjstvo
pa bo še po posebni pogodbi za
primarni vod prispevalo najmanj
12 tisoč dinarjev.
Predsednik gradbenega odbo-
ra je Franjo Jager. Povedal je, da
je na območju, kjer poteka grad-
nja, 220 gospodinjstev. Dosedaj
se jih je priključilo akciji 164,
pričakujejo pa, da se bodo vklju-"
čili tudi drugi. Primarni vod bo
dolg 3700 metrov. Vodni stolp
bo gradilo Gradbeno podjetje
Ptuj.'
S to akcijo se ne bodo odžejali
vsi krajani na območju krajevnih
skupnosti Grajena in Destrnik,
zato pričakujejo, da jim bo po-
magala tudi širša družbena skup-
nost iz sredstev za demografsko
ogrožena območja. MG
Kartica Golden
World Club
tudi že pri nas
Kartice so vse bolj priljublje-
no plačilno sredstvo. Med naj-
bolj razširjenimi tujimi sta tre-
nutno American Express in Eu-
rocard. Sedaj pa prihaja k nam
kartica GOLDEN WORLD
CLUB.
GWC je interesna skupnost
ljudi, ki sodobno razmišljajo.
Člani kluba so lahko zasebna in
družbena podjetja, obrtniki in
vse polnoletne osebe. Fizične
osebe postanejo s plačilom čla-
narine dosmrtni lastniki GWC
kartice, s katero imajo pri naku-
pu blaga in storitev GWC part-
nerjev od 6 do 40 odstotkov po-
pusta. Podjetja in obrtniki imajo
zagotovljeno mednarodno rekla-
mo v Club Journal s pogojem, da
lastnikom kartice nudijo popust
v višini od 6 do 40 odstotkov.
Lastniki kartic GWC in part-
nerji prejmejo vsake tri mesece
katalog, v katerem so navedene
vse trgovine, kjer je mogoče pla-
čevati s to kartico. Nalepke
GWC je mogoče videti tudi že v
Ptuju, prvo je imela galerija
Florjan. Partnerji GWC so tudi
že nekatera ptujska podjetja in
zasebniki: Emona Merkur, Mer-
cator - Izbira - Panonija, Op-
tika Pire, butik Rabuzza in Ra-
dio-Tednik, ki daje lastnikom
kartic 20-odstotni popust. Part-
nerji GWC so tudi Zdravilišče
Moravske Toplice. Atomske To-
plice, Jeklotehna Maribor in dru-
ga podjetja, ki so spoznala pred-
nosti takšnega interesnega pove-
zovanja. Kartica GWC je še po-
sebej zanimiva za vse, ki uvaža-
jo, in za poslovne ljudi, ki mno-
go potujejo.
Ptujčani lahko podrobnosti o
včlanitvi v klub GWC zvedo na
telefonski številki (062) 773-317
vsak dan od 20. do 22. ure. MG
Bistro Mlinček v Zabovcih
Ob daleč naokrog znanem Koroščevem
mlinu v Zabovcih so sredi junija dobili lep in
sodoben bistro Mlinček, Iz nekdanjega go-
spodarskega poslopja ga je lično preuredil
mlinarjev sin Daniel Korošec z ženo Marijo.
Poleg zelo lepo urejene notranjosti z gostin-
skim pultom je obiskovalcem na voljo tudi
poletna terasa z okoli 30 sedeži. Gostinska
ponudba je v glavnem domača. Poleg doma-
če južine z mesom iz tunke in domačimi klo-
basami ter seveda domačim kruhom vam lah-
ko ponudijo še domače in zaščiteno vino ter
razne brezalkoholne pijače in aperitive. \
kratkem bodo ponudbo še razširili, natakari-
ci Helena in Tatjana vas bosta solidno po-
stregli, pa še cene niso pretirane.
Foto; M. Ozmec
TEDNIK      september 1991
OD TU IN TAM — 7
ZASEBNO PODJETJE RIMUAN
Nov prodajni center j
gradbenega materiala
v ponedeljek je zasebno podjetje RIMU AS, ki je pričelo delati januarja prejšnjega leta, v Kajšpovi ulicijk
\ l*tuju odprlo not prodajni center gradbenega materiala. I redili so ga t bitših prostorih Certusa. \a otvon'-*
tri se je zbralo veliko število gostot in poslovnih prijateljet, odprl pa ga je minister za turizem, gostinstvo in
trgotino Peter Vesenjak. Ob tej priložnosti je zapel ptujski nonet.
Zasebno podjetje Rimljan je
od ustanovitve do danes zelo na-
predovalo. Direktor Tone Hlupič
pravi, da so uspehi in ra/voj
plod načrtnega in usmerjenega
dela. Trudili so se in tudi v bodo-
če bo tako, da bodo pri cenah
vedno kokurenčni ter da bodo
zadovoljili kupce. V Spuhlji 101,
kjer je bil sprva sedež podjetja,
niso imeli možnosti za razvoj.
Zato so iskali novo lokacijo, bli-
žje Ptuju. Certusovi prostori v
Rajšpovi 14 so bili prazni in pri-
merni za dejavnost, ki jo opra-
vljajo, zato so jih kupili. Za po-
trebe prodajnega centra gradbe-
nega materiala so jih usposobili
v zelo kratkem času.
Na novi lokaciji, kjer je tudi
sedež podjetja, bodo lahko kup-
cem ponudili več. Usmerjajo se v
ponudbo stavbnega pohištva, ita-
lijanske keramike in nekaterih
drugih izdelkov, ki jih doslej ni
bilo v njihovem prodajnem pro-
gramu. Z odprtjem novih prosto-
rov so pridobili tudi kupci, saj je
postrežba lahko kakovostnejša.
Da pa so jim že doslej zaupali,
pove podatek, da se večina kup-
cev vrača. Material in drugo, kar
potrebujejo za gradnjo, lahko
kupijo na kredit. Nudijo pa jim
še druge ugodnosti, kot je brez-
plačni prevoz pri nakupu nekate-
rih izdelkov.
Zasebno podjetje Rimljan je
specializirano za prodajo grad-
bednega materiala, registracija
pa jim omogoča, da se ukvarjajo
z vsem, kar je mogoče prodajati.
V tem tednu bomo priče začetku
njihove nove dejavnosti — pred-
vajanju reklamnih sporočil na
svetlobnih tablah. Prvo bodo po-
stavili na stavbi nasproti Merca-
torjeve blagovnice.
Za kupce bodo še naprej delali
tudi na stari lokaciji, v Spuhlji,
kjer bodo trgovino temeljito pre-
novili, zato so jo za nekaj časa
zaprli. Načrtujejo pa širitev ma-
loprodajne mreže v druge bližnje
kraje zunaj ptujske občine.
MG
Na otvoritvi se je zbralo veliko gostov in poslovnih partnerjev.
(Posnetek: KOSI)
Minister
Ingo Paš
na letališču
v Moškanjcih
v petek, 6. septembra, je leta-
lišče v Moškanjcih obiskal sloven-
ski minister za turizem Ingo Paš.
Do obiska je prišlo na pobudo
predsednika Aerokluba Ptuj Ot-
marja Gaiserja. Ministru Pašu so
letalci predstavili vizijo razvoja
turizma na letališču. Minister si
je ogledal lepo urejene gostinske
in nočitvene prostore, učilnice,
Hangarja in trenažni poligon.
Na letališču sta letos gostovali
že dve skupini učencev motorne-
ga letenja iz šole švicarskega uči-
telja letenja Walterja Bearja. Ta
se je za gostovanje na letališču v
Moškanjcih odločil zaradi že
skoraj idealnih razmer za šolsko
letenje in zaradi ugodnih cen, ki
jih omogoča dobra organizacija
na letališču. Minister Ingo Pasje
letalcem obljubil, da si bodo v
slovenski vladi prizadevali za
čim boljšo in enostavno organi-
zacijo carinske službe, kontrole
letenja in drugih formalnosti, ki
jih morajo opraviti letalci, če že-
lijo leteti na letališču v Moškanj-
cih.
MS
Tamara — butik s čevlji
v Cankarjevi 3
Zakonca Sonja in Vladimir
Berger iz Ptuja sta v okviru pod-
jetja »Tamara«, d.o.o., v soboto
v Cankarjevi odprla istoimensko
trgovinico z izbrano ponudbo
otroške in ženske obutve. Gre za
Trgovinica je izredno lepo urejena, otroci in mamice se bodo v njej do-
bro počutili. (Posnetek: Kosi)
prvi zasebni butik te vrste v Ptu-
ju. Na bogato založenih policah
je naprodaj vsa cicibanova po-
nudba čevljev, kolekcija Petejan
(ortopedski čevlji in copati), iz-
vozni modeli nekaterih hrvaških
podjetij in druga kakovostna
obutev.
V Tamari bo za zdaj delal Vla-
dimir, žena bo pomagala obča-
sno, sicer pa bo skrbela za papir-
ne posle. Trgovinica bo odprta
vsak dan od 9. do 13. ure in ob
15. do 19. ure, ob sobotah od 8.
do 12. ure.
Vladimir Berger bo skušal kar
najbolj ustreči željam kupcev.
Svoje želje in potrebe bodo vpi-
sovali v knjigo želja, sicer pa bo
njihov moto kakovost za vsako
ceno. V kratkem bodo ponudbo
obogatili z nogavicami, igračami
in podobnimi izdelki.
MG
KARTING
Mitja Zaman —
državni prvak
Na dirki za nagradi) l'orioio/a, ki
je obenem štela za republiško in drža-
vno prvenstvo, je bilo ob lepem vre-
menu na dobro pripravljeni progi za-
nimivo tekmovanje, ki sj ga je ogleda-
lo nad 500 gledalcev. Žal je letošnje
tekmovanje okrnjeno in se ga je ude-
ležilo le 39 tekmovalcev iz 10 sloven-
skih in hrvaških klubov.
Domačini so kljub odstopu (okva-
re) dveh tekmovalcev osvojili prvo
mesto. V kat. 125 ccm pa so Ptujčani
ponovno dobili državnega prvaka.
Gledalci so bili navdušeni nad
predstavitvijo motornih koles izpred
druge svetovne vojne: na enem od
njih je prikazal vožnjo večkratni drža-
vni prvak Janko Štefe.
Izidi tekmovanja:
kat. 60 ccm: Zupane — Moste LJ,
Živec - Portorož, Ladič — Varaž-
din:
kat. 100 ccm: J. Gorenc - Porto-
rož, Šinkovec - Portorož, Haber —
Varaždin ... kat. 100 ccm: S. Prek -
Moste. Ogrinc — Moste, Dečman —
Celje ... kat. 125 ccm: Živec — Por-
torož, Zaman — Ptuj, Šeruga —
Ptuj... Ekipna uvrstitev — mladinci:
Portorož, Moste, Vrhnika...; med
društvi Portorož. Moste —Ljubljana,
Ptuj itd. -anc
MODELARSKO TEKMOVANJE
V MOŠKANJCIH
Ptujčani ekipni
zmagovalci
v nedeljo, S. septembra, so se na le-
tališču v Moškanjcih zbrali letalski
modelarji Slovenije in Hnaške na I.
pokalu Petovia. To tekmovanje velja
tudi za pokal Slovenije, ki obsega tri
tekme. Saslednji tekmovanji bodo pri-
pravili letalski modelarji iz \otega
mesta in Lesc.
Tekmovalci so se s svojimi najno-
vejšimi modeli pomerili v treh katego-
rijah prostoletečih jadralnih modelov.
V najmnožičnejši kategoriji FlA so
zmagovalca Daniela Terlepa iz Nove-
ga mesta določili šele po dodatnem
tekmovanju, ko je premagal klubske-
ga kolega Darka Bauerja.
Rezultati: — FlA: 1. Daniel Terlep
(Novo mesto) 1260 -I- 90, 2. Darko
Bauer (NM) 1260 -F 43, 3. Damir
Košir (M. K. Zaprešič) 1215____8.
Franc Tomanič (Ptuj) 1038;
FIB (gumenjaki): I. Slavko Poličar
(Lesce) 1225. 2. Matjaž Praprotnik
(Ptuj) 858. 3. Benjamin Topolovec
(Ptuj) 539:
FIC (penjalci): 1. Kondrad Janže-
kovič (Ptuj) 1280, 2. Janez Brejc (Les-
ce) 1098, 3. Tone Videnšek (Sloveni-
ja) 1040.
EKIPNO: 1. Ptuj 3715, 2. Lesce
3019, 3. Zaprešič 2994, 4. Ljubljana
2804, 5. Novo mesto 2735, 6. Murska
Sobota 1968, 7. Slovenija 1222.
Za način pokalnih tekem so se mo-
delarji na pobudo Ptujčana Kondra-
da Janžekoviča odločili šele pred
kratkim. Ptujski letalski modelarji so
še enkrat dokazali, da so zelo dobri
organizatorji, saj so tekmovanje pri-
pravili hitro in dobro. S pomočjo le-
talcev Aerokluba Ptuj so po tekmova-
nju pripravili za udeležence prijetno
zakusko. M. Samec
Doki izboljšal
osebni rekord
Atletsko društvo kladitar iz C elja je t soboto, .?/. atgusta. organi-
ziralo meddruštteni atletski miting, ki so se ga udeležili atleti iz tseh at-
letskih klubot iz Slotenije ter obeh zagrebških atletskih klubot Dinama
in Mladosti. Hoji so bili razburljiti, rezultati odlični. Dosežen je bil tudi
not držat ni rekord za mlajše mladince t skoku s palico, ki ga je dosegel
mlajši mladinec, član Atletskega kluba TAM iz Maribora Tine Lorenci
— letvico je preskočil na višini 470 cm.
Tudi ptujski atleti so na tem
tekmovanju dosegli lepe uspehe.
Posebno se je odlikoval metalec
krogle Dejan Doki. ki je sunil
kroglo 16,19 cm, kar pomeni tudi
njegov osebni rekord - bivši je
znašal 16,09 m. Rekordni met
mu je uspel v peti seriji in tako je
prehitel svojega večnega tekme-
ca, člana mladinske državne re-
prezentance Petra Loboda iz
ZAK-a Ljubljana za kar 69 cm.
Rezultati ptujskih tekmoval-
cev;
atleti: 100 m: 3. mesto Boris
Krabonja (1 1,51); 1500 m; 4. me-
sto Robert Prelog (3:58,97), 9.
mesto Milenko Potočnik
(4:11,19), 14. mesto Andrej Ma-
kovec (4:24,63); 200 m: 4. mesto
Boris Krabonja (22,90), 7. mesto
Kristjan Pralija (24,32), 8. mesto
Milan Krajnc (24,31); krogla: I.
mesto Dejan Doki (16,19 m —
nov osebni rekord); višina: 8.
mesto Andrej Petrovič (190 cm);
štafeta 4 x 100 m: 5. mesto
(45,95).
atletinje: 100 m: 6. mesto Ta-
nja Rozman (12,87), 23. mesto
Sergeja Zebec (14,62); kopje: 4.
mesto Romana Šega (38.84),
200 m: 4. mesto Vanja Kotar
(27,07); daljava: 3. mesto Hedvi-
ka Krošak (557 cm), 15. mesto
Mateja Letič (441 cm).
1. Z.
Uspešno poletje
za Tino Vukasovič
Ptujska teniška igralka, sicer članica mariborskega Gradisa, je to
poletje dosegla nekaj lepih, a pričakovanih uspehov: osvojila je na-
slov najboljše slovenske teniške igralke do 16 let in se uvrstila v četrt-
finale tekmovanja Maribor Open.
Pred kratkim je Tina Vukasovič sodelovala na turnirju v Celov-
cu, kjer je bil skupni nagradni fond 10 tisoč dolarjev. Na glavni turnir
seje uvrstila po predhodnih kvalifikacijah, kjer so sodelovale še štiri
Jugoslovanke — uspelo je le njej. V prvem kolu tekmovanja je poskr-
bela za presenečenje, saj ji je uspelo premagati rusko igralko Suhovo,
ki je pod 500. mestom ženske lestvice najboljših teniških igralk na
svetu. V drugem kolu je bila boljša od Čehinje Rajzlove, v četrtfinalu
pa je nesrečno izgubila proti Nemki Rush, lanski zmagovalki Orange
Bovvla do 14 let. Turnir v Celovcu je dobila Kranjčanka Barbara Mu-
lej.
Tina naj bi to poletje sodelovala tudi na dveh turnirjih jadranske
riviere (v Rabcu in na Malem Lošinju), pa sta žal zaradi vojne na Hr-
vaškem odpadla. V kratkem bo odpotovala v Italijo, kjer bo nastopila
na turnirjih Capoa Vetere in v Rimu. iyjQ
Prvi turnir
drugega polčasa dobil Jože Čič
Po nekoliko zatišnem obdobju so šahisti pričeli »drugi polčas«
hitropoteznih turnirjev za leto 1991. Tokrat se jih je zbralo 13, naj-
boljši pa je bil lanskoletni prvak Jože Cič. Zbral je 10 točk, pol točke
za njim je bil Janko Bohak, prijetno pa je s tretjim mestom presenetil
Alojz Reberc (9 točk). Brata Roškar sta dosegla 4. in 5. mesto (Zlatko
je zbral 7,5 točke. Robert pa 7). 6/7. mesto I_gor Iljaž in Oliver Težak
(5.5 točke), 8./9. Matjaž Planjšek ter Boris Zlender (5) itd.
Po sedmih turnirjih je vodstvo prevzel Jože Čič s 77 točkami (s
petih turnirjev), 2. Igor IJjaž 69 (6), 3. Janko Bohak 68 (5), 4. Milan
Šeruga 60,5 (6), 5. Zlatko Roškar 58 (6) itd. Najboljši mladinec Ro-
bert Roškar je skupaj zbral 27 točk s 5 turnirjev.
Do konca je ostalo še 5 turnirjev, naslednji pa bo v petek, 4. ok-
tobra, ob 19. uri.
Silva Razlag
Šport v nekaj vrsticah
Na republiškem prvenstvu v
streljanju z malokalibrskim orož-
jem v mednarodnem programu
so ptujski strelci in strelke osvo-
jili kar enajst medalj. V ekipni
uvrstitvi imajo dve zlati ter po
eno sreberno in bronasto, v posa-
mični pa eno zlato, dve srebrni
in štiri bronaste medalje. Repu-
bliški prvaki so mladinci Pulko,
Lovrenčič, Selinšek in Djurica
tako s hitrostrelno kot standard-
no pištolo, posamični naslov pa
je uspel Izidorju Pulku. Uspešne
so bile tudi mladinke Raušlova,
Repova in Rozmanova ter člani
Trslenjak, Ivanovič in Lamot.
Skratka bera medalj, kot že dol-
go ne!
• • •
Z medaljami in naslovi so se
Vrnili tudi mladi ptujski kolesar-
ji, ki so na republiškem prven-
stvu na dirkališču v Kranju osvo-
jili vsa najboljša mesta. Najboljši
so Žohar, Kavčevič in Kelner.
Brez sreče pa je bil na prven-
stvu Ljubljane v gorskem kole-
.tvu mladi Primož Jrop, ki se
huje poškodoval. Želimo mu
čimprejšnje okrevanje! Sicer pa
je med člani zmagal ptujski tek-
movalec, izkušeni Marjan Jauk.
• • •
V Ljubljani in na Ptuju sta bila
prva turnirja najboljših sloven-
skih mladih igralk in igralcev na-
miznega tenisa. V Ljubljani je v
skupini A Brodnjak osvojil peto,
v skupini C pa Pepelnak osmo
mesto. Med dekleti je na Ptuju v
skupini A Cerčetova osvojila pe-
to, v skupini B Mlakarjeva četr-
to, Mojsilovičeva pa osmo me-
sto.
• • •
V območni nogometni ligi je
bistriški Impol na svojem igrišču
igral 2:2 s Kovinarjem, Središče
pa je kar z I ;6 izgubilo v Pekrah.
V drugem kolu so bili v prvi
medobčinski ligi doseženi na-
slednji izidi; Pragersko- Dorna-
va 2:2, Drava —Bukovci 2:0,
Hajdina —Gorišnica I ;2, Gerečja
vas -Skorba 1:1, Slovenja vas —
Aluminij 1:2 in Boč Stojnci
0:1. Še druga medobčinska liga;
Ekipa KMN Poetovio — glavnina letos očitno boljše Drave in finalisti
slovenskega revialnega pokala v malem nogometu.
Leskovec—Markovci 2:1, Graje-
na—Videm 2:5, Podvinci —Mla-
dinec 4;2, Zgornja Polskava —
Tržeč 2:0, Rogoznica Apače
5:0 in Spodnja Polskava Haj-
doše I ;2.
V prestavljenem srečanju prve-
ga kola v prvi ligi je Drava z 8:0
premagala Hajdino.
Razpored za soboto, 14. sep-
tembra: Aluminij Preskrba
Boč, Hajdoše Leskovec (16 30);
Nedelja, 15. septembra: Bukov-
ci—Hajdina, Skorba Slovenja
vas, Gorišnica —Gerečja vas (vse
ob 10.30); Tržeč —Rogoznica,
Mladinec -Zgornja Polskava in
Videm Podvinci" (ob 10.00) ter
Dornava - Drava. Stojnci — Pra-
gersko, Apače —Spodnja Polska-
va in Markovci —Grajena (ob
16.30).
1. kotar
Planinski
kotiček
izlet na Pohorje ob
dnevu planincev
\ sako leto je drugi nedeljo t septembru dan planincet. Letos
bo to 15. sept. /a razliko od prejšnjih let ga bomo proslavili po re-
gijah. Planinci podratske regije se bomo srečali na Pohorju pri
Mariborski koči. Organizator prireditte je PI) Matica Maribor.
Srečanja se bomo iidele/ili
tudi ptujski planinci v kar naj-
večjem številu. V nedeljo. 15.
septembra, se bomo ob 7. uri
odpeljali z avtobusne postaje s
posebnim avtobusom do Sp.
Radvanj, izhodiščne točke Slo-
venske planinske poti, in se po
Šumljakovi poti skupaj z drugi-
mi planinci ob 8. uri podali do
Mariborske koče. Druge, ki se
poht)da ne bodo udeležili, bo
avtobus odpeljal do Maribor-
ske koče. Ob 12. uri se bo pri-
čela slovesnost, na kateri se bo-
do predstavila sodelujoča dru-
štva. Po uradni slovesnosti bo
zabava s plesom.
Ob 15. uri bomo nadaljevali
pot v smeri Areha. Osankarice.
Peska in Rogle. Na vseh ome-
njenih točkah se bomo po do-
govoru in v skladu z razpolo-
žljivim časom ustavili za krajši
čas. Vrnitev je predvidena prek
Zreč in Konjic s prihodom v
Ptuj ob 20. uri.
(ena izleta je 100 din za
odrasle in 70 din za otroke.
Vračunan je prevoz. Hrano in
pijačo prinesite s seboj v na-
hrbtniku ali si jo naročite v ko-
čah, kjer se bomo ustavili.
Izlet je primeren za stare in
mlade planince. Vabljeni.
Prijave sprejemamo v dru-
štveni pisarni. Trg svobode 5,
do zasebe mest v avtobusu.
Vodstvo izleta
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. september 1991 —
Telovadnico je potrebno pred pričetkom festivala vsaj malo urediti.
Če hočejo imeti kasneje dobre posnetke, morajo tehniki napeljati brezkončno število raznih žic.
22. FESTIVAL SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE — PTUJ 91
Ptuj mora dihati s festivalom
v nedeljo zvečer so v Ptuju izzvenele vesele viže 22. festivala slovenske doma-
če zabavne glasbe. Občinstvu se je prvič predstavilo 23 novih ansamblov, ki so si
prislužili šest zlatih, devet srebrnih in štiri bronaste Orfejeve značke in štiri pisna
priznanja. Bratje iz Oplotnice so bili ponovno ljubljenci ptujskega festivala.
Kljub temu da domača glasba v dvorani SŠC tudi dobro zveni, tistega prijet-
nega vzdušja, kot je bilo na dvorišču minoritskega samostana, pa ni bilo.
Ko se poletje prevesi v
jesen je v Ptuju festival,
letos že dvaindvajseti. Z
njim ali ob njem pride tu-
di deževje. Letos je prvi
večer bolj za vzorec padlo
nekaj kapljic, ostala dva
dneva pa sta bila lepa in
prijetna.
Deževje je tudi vzrok,
da so prireditelji, Zavod
Radio Tednik Ptuj dogaja-
nje festivala prestavili iz
dvorišča minoritskega sa-
mostana, pod varno stre-
ho športne dvorane SŠC.
Mnogi Ptujčani pa tudi
številni gostje še vedno ža-
lujejo za nekoliko skrivno-
stno romantičnimi arkada-
mi in dvoriščem minorit-
skega samostana, ko je ves
stari del Ptuja živel s festi-
valom. Ni se sicer kdo ve
koliko dogajalo ob glavni
prireditvi, vendar nekaj je
le bilo. Ljudje so že teden
dni prej vedeli, da se bo
nekaj dogajalo, več je bilo
tudi občinstva, saj jih je
pritegnila nekoliko skriv-
nostna romantika samo-
stanskega dvorišča, kjer je
domača zabavna pesem
zvenela povsem drugače.
Dvorana SŠC, kjer poteka
prireditev zadnji dve leti
(in en dan v letu 1989), je
sicer dokaj akustična, ven-
dar je od starega mestnega
jedra odmaknjena in
osamljena v svojem doga-
janju.
Prvi festivalski večer, se
je podobna kot ostala dva,
pričel z manjšo zamudo,
ker je občinstvo pričelo
prihajati šele po 20. (ozi-
roma 17.) uri. Predstavilo
se je 23 novih ansamblov,
vsak je zapel po dve pe-
smi. Valček je sledil polki,
za njo pa ponGv'no valček,
vse tja do šestinštiridesete
melodije.
Ansambli so poskušali
vsak po svoje pritegniti
občinstvo, strokovna ko-
misija v sestavi Bojana
Adamiča (predsednik), Iva
Cianija, Vinka Štrucla,
Tomaža Tozona, Kajetana
Zupana in Vlada Brleka
(tajnik) pa jih je ocenjeva-
la z glasbenega vidika.
Po nastopu vsakega no-
vega ansambla je na oder
prišla hostesa, članica Fol-
klorne skupine Vinko
Korže iz Cirkovc in vsake-
mu ansamblu v imenu ge-
Ansambel Ekart iz Prepolja si je z Dopustnikom Jožetom priboril prvo nagrado občinstva za naj-
boljši ansambel
V nedeljo je bila pred dvorano SŠC prava gneča.
neralnega pokrovitelja fe-
stivala trgovskega podje-
tja SOLI D iz Dornave po-
klonila lično košarico^^
dobro domačo malico.
Občinstvo je prvi večer
dobro sodelovalo vse tja
do petnajstega ali šestnaj-
stega nastopa posamezne-
ga ansambla, kar predsta-
vlja 30 in še več viž, potem
pa so nekateri vidno utru-
jeni, pričeli odhajati. Spet
drugi so se hodili hladiti
in krepčati s hladno pija-
čo, ki so jo točili pred vra-
ti športne dvorane. Tako
so potem lahko vzdržali
vse tja do nastopa zadnje-
ga ansambla. Ura se je
prevesila že proti 23. in
ljudi je na njihovih sede-
žih zadržalo samo še pri-
čakovanje žrebanja festi-
valskih vstopnic in nagra-
de.
Samo najbolj vztrajni
so počakali na razglasitev
in uvrstitve posameznih
ansamblov.
Svojevrsten »čar« prire-
ditve so bili tudi otroci, ki
so jih starši pripeljali s sa-
bo. Razumljivo je, da ne
vzdržijo preveč dolgo, za-
to so se pač pričeli zaba-
vati po svoje, kar pa ob-
činstva očitno ni preveč
motilo.
Drugi festivalski dan je
bil   po   sporedu   sodeč,
manj naporen. Na odru se
je zvrsitlo petnajst ansam-
blov, dobitnikov zlatih in
srebrnih Orfejevih značk.
Nastopili so ansambli Si-
mona Legnarja iz Vinske
gore. Štajerski vrelec iz
Rogaške Slatine, Vrtnica
iz Trnovega pri Novi Gori-
ci, Biseri iz Ptuja, Ekart iz
Prepolj, Drago Elikan iz
Turjaka, Vinoteka iz Ma-
ribora, Spomin iz Novega
mesta, Boris Razpotnik iz
Domžal, Jože Šeruga iz
Ptuja, Bratje Zeme iz Voj-
nika, Jože Šumah iz Vele-
nja, Ptujskih pet iz Goriš-
nice, Anton Iskra iz Begunj
in Gašperji iz Predvora.
Tokrat so obiskovalci
ob vstopu v dvorano dobi-
li tudi glasovnice, da so
lahko glasovali za svoj
»naj« ansambel, kljub te-
mu, da so zanje spraševali
nekateri že prvi večer.
(Dalje na 9. strani)
TEDNIK - 12. september 1991
NAŠI KRAJI IffuUDJE - 9
z največjim številom
glasov si je prislužil prvo
mesto in s tem tudi prvo
nagrado ansambel Ekart iz
Prepolj z dokaj aktualno
vižo Dopustnik Jože. Dru-
go mesto je občinstvo pri-
sodilo ansamblu Gašperji
iz Predvora. in njihovi
skladbi Gašper jaz, Gašper
ti. Tretjo nagrado občin-
stva si je privižal ansam-
bel Simona Legnarja in
Vinske gore s skladbo Slo-
venska pesem. Strokovna
komisija je za najboljšega
debitanta 22. festivala slo-
venske domače zabavne
glasbe Ptuj — 91 razglasi-
la ansambel Antona Iskre
iz Begunj.
Po obveznem žrebanju
vstopnic se je v revijalnem
delu predstavil star zna-
nec ptujskega občinstva
Celjski instrumentalni
kvintet z Vinkom Šime-
kom, ki je stresel nekaj
(ne)posrečenih dovtopov.
Mogoče bi znamenitost
drugega festivalskega ve-
čera omenili še ansambel
Ptujskih pet, ki je na na-
stop v dvorano SŠC prišel
naravnost iz gostije.
Tretji festivalski dan je
bil zanimiv zaradi ansam-
blov, ki so prejšnja leta že
osvojili najvišje Orfejeve
značke. Tokrat so se ptuj-
skemu občinstvu predsta-
vili z novimi vižami, ob
katerih je poslušalstvo
očitno uživalo. Že po plo-
skanju si lahko ugotovil,
katera bo tista »naj« viža
večera.
Ko seje zvrstilo vseh 17
ansamblov, se je občin-
Najboljši pevec 22. festivala slovenske domače glasbe je bil Edvin Flisar.
stvo moralo odločati, ka-
teri izmed 15 viž, bodo da-
li največ glasov.
Odločiti pa se je morala
tudi strokovna komisija
komu bo prisodila — pr-
vo, drugo in tretjo nagra-
do za najboljšo besedilo
in najboljšo vižo.
Najboljši debitant — ansambel A. Iskre iz Begunj.
Kako se bo odločilo ob-
činstvo, je bilo bolj ali
manj jasno že med samim
nastopom. Z 263 glasovi si
je prvo nagrado občinstva
v višini 8.000 dinarjev, ki
jo je podelil Radio Mari-
bor priborila viža »Veselje
na vasi« (Bratje iz Oplo-
tnice), drugo nagrado ob-
činstva v višini 7.000 di-
narjev, ki jo je podelil ted-
nik 7 D, je dobila viža No-
coj grem vasovat (Bratje iz
Oplotnice, tretjo nagrado
v višini 6.000 dinarjev, ki
jo je podelil časopis Go-
renjski glas pa »Za mir v
svetu« (ansambel Francija
Zameta).
Prvo nagrado strokovne
žirije za najboljšo vižo,
podelila jo je skupščina
občine Ptuj v višini 10.000
dinarjev in še umetniško
sliko Albina Lugariča, ki
jo je podelila galerija Flo-
rijan iz Ptuje je prejel an-
sambel Metalurgi za vižo
Hrepenenje. Na drugo me-
sto seje uvrstila viža Vese-
lje na vasi (Bratje iz Oplo-
tnice), jria_tretje^ Na Tr-
ško goro (Fantje z vseh ve-
trov). Nagradi za drugo in
tretje mesto sta bili ume-
tniški sliki Albina Lugari-
ča, ki ju je podelila ume-
tniška galerija Florijan iz
Ptuja. Podeljeni sta bili
samo druga in tretja na-
grada za najboljšo besedi-
lo. Drugo nagrado je pre-
jel ansambel Marjan Stare
za Marostarsko, tretjo pa
Ekart za Dopustnika Jože-
ta.
Podeljena je bila tudi
Korenova plaketa za naj-
boljšega pevca, ki jo je
strokovna žirija tokrat po-
delila Edvinu Flisarju.
Vida Topolovec
Brez hostes Folklorne skupine iz Cirkovc ne bi šlo.
Fotografije: I. Člani in M. Ozmec
Orfeički kažejo na
festival povprečja
Dvaindvajseti festival domače zabavne glasbe je srečno za nami. Ptujskemu občinstvu in
strokovni komisiji se je v prvem delu prireditve predstavilo triindvajset ansamblov, ki so se
potegovali za odličja iz plemenitih kovin. Potem ko je vsak od ansamblov zaigral po dve viži,
se je komisija umaknila k posvetu in razsodila: štirim ansamblom je namenila le pisno pri-
znanje za sodelovanje, trem bronasto, devetim srebrno in šestim zlato odličje.
Posamezni člani strokovne komisije so dvaindvajseto ptujsko prireditev takole ocenili: ,
BOJAN ADAMIČ, predsednik. »Spom-
nim se, da so bile še pred leti velikanske ra-
zlike med dobrimi in slabimi ansambli. Se-
daj jih ni več in ne vem, ali je to ravno do-
bro. Nastalo je neko povprečje, v katerem
ni nihče izrazito dober in nihče izrazito
slab ... In ko to poslušaš, začneš kar malo
zehati, ker se nič ne zgodi. K sreči pa je
vendarle bilo nekaj takih, ki so tudi izstopi-
li, kot recimo ansambel Antona Iskre in in-
strumentalni del ansambla Gašperji iz
Preddvora. Na letošnjem festivalu sem
opazil, da ansambli dajejo prednost pred-
vsem petju in pevcem, žal v nekaterih pri-
merih tudi slabim, medtem ko svoje izvr-
stne instrumentaliste puščajo ob strani po-
polnoma neizkoriščene.
Kar zadeva ocenjevanje, upam, da smo
bili pravični. Videl sem, da člani strokovne
komisije zavzeto poslušajo vsakega nasto-
pajočega posebej, in niti približno si ne bi
upal trditi, da so ocenjevali z levo roko. V
bodoče pa bi si želel več kakovostnih razlik
med ansambli!«
KAJETAN ZUPAN: »Glede na to, daje
letos nastopila obilica popolnoma novih
ansamblov pa tudi takih, ki svoj prostor na
soncu že iščejo nekaj zadnjih let, sem se
bal, da bo slabše. V Ptuj sedajle namreč ve-
činoma prihajajo ansambli, ki si s pomočjo
festivala želijo ustvariti ime, zlati pa se ga
že ogibajo in raje nastopajo v tako imeno-
vanem večeru viž.
Glede pravičnosti ocenjevanja menim,
da je to delo vsak član strokovne komisije
pošteno opravil, čeravno so uše^a različna.
Vendar so razlike v ocenah bile tako mini-
ipalne, da na končni rezultat niso vplivale.
Želim, da bi se v bodoče na večer melodij
priglasilo čim več zlatih ansamblov, tako
da bi tudi ta del festivala postal sčasoma
eliten. Z veseljem zadnje čase opažam, da
se nekateri ansambli že poizkušajo iztrgati
tradicionalnim tokovom te zvrsti glasbe in
da z vnašanjem modernejših elementov iš-
čejo svoja pota.«
VINKO ŠTRUCL: Menim, da je bil lan-
ski festival, kar zadeva povprečno kako-
vost, »močnejši« od letolnjega. Pravzaprav
ne vem, kaj bi rekel, ali je bilo letos več
boljših ali več slabših .. . Vse se je zlilo v
eno samo kakovostno povprečje, v katerem
si se zlahka zgubil. Premalo je bilo razlik.
Izstopala sta le dva, mogoče trije ansambli.
Če bi smel posebej oceniti pevce in posebej
instrumentaliste, potem bi lahko pohvalil
le slednje, čeravno je njihova vloga bila kaj
slabo izrabljena.
Glede organizacije nimam pripomb,
imam pa jih glede ambienta. Dvorišče mi-
noritskega samostana je bilo vsekakor bolj-
še, tako po akustiki kot po videzu.«
TOMAŽ TOZON: »Kakovost letošnje-
ga festivala me ni presenetila niti po poziti-
vni niti po negativni plati. Odkar smo naši
prireditvi nadeli novo obliko, je bilo priča-
kovati, da bodo ambicije posameznih an-
samblov različne. Mlajši, novi ansambli se
s pomočjo festivala še vedno želijo afirmi-
rati, medtem ko se tisti preizkušeni že drži-
jo postrani, čeprav bi se zaradi prepogostih
članskih menjav morali nenehno potrjevati.
Kot producent na Radiu Slovenija se že le-
ta sprašujem, po čemu miselnost, da mora-
jo biti prav vsi ansambli ustvarjalci novih
viž. Zakaj ne bi s svojimi izvrstnimi instru-
mentalisti bili raje odlični poustvarjalci?
Namesto tega pa imamo celo vrsto slabih
besedil, slabih pevcev . .. kajti povsem ja-
sno je, da ne more biti nekdo v eni in isti
osebi dober komponist, pisec besedila, do-
ber pevec in hkrati še dober instrumenta-
list. Izjeme seveda obstajajo, a so redke in
le potrjujejo pravilo.
V zvezi z ocenjevanjem pa menim, da že-
limo vedno biti pošteni. Občasno se seveda
pojavijo dileme, a na končno oceno le niso
vplivale. Prej nasprotno, vedno smo raje
zaokrožili navzgor kot navzdol!«
Tekst in foto: I. C.
Strokovna komisija pri ocenjevanju. Na sliki (od leve): direktor festivala Franc Lačen, Vinko
V^trucl. Tomaž Tozon. Ivo Ciani. skrajno desno Kajetan Zupan in Bojan Adamič._^
10 — NEKOČ^IN DANES
12. september 1991 - TEDNIK
jJUp^REJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO**!
Kdaj bomo pripravljeni pogledati
resnici v oči — 2
/a prispevek je odgovor na članek \ataše \odušek in pismo I jase Mrgole v iedniku 5. septembra 1991.
Oglašam se kot eden staršev, katerega otroci so bodisi že končali ali pa še obiskujejo osnovno šolo Toneta
Znidariča Ptuj.
Razočarana ter jezna poslušam in prebiram po-
lemike o šolskih okoliših v l^tuju. F'a ne zaradi šol-
skih okolišev samih (tudi jaz mislim, da je treba to
vprašanje enkrat za vselej urediti), pač pa zato, ker
je bilo ob tej priložnosti izrečeno veliko slabega o
osnovni šoli Toneta Znidariča in to popolnoma
neupravičeno.
Zanima me, kako lahko starši, ki šele vpisujejo
otroke v prvi razred, vedo toliko o življenju in de-
lu te osnovne šole. Če je edini argument, da se
branijo te šole, prometna pot do nje, je to treba ta-
ko povedati.
Nataša Vodušek v svojem članku trdi, da učenci
na tej šoli pridobijo manj kot na drugih dveh šo-
lah. Je novinarka morda testirala učence ter
spremljala njihov razvoj v srednjih šolah in na fa-
kultetah? Šele ko bodo strokovne institucije učen-
ce tako testirale, bodo lahko ugotavljale uspešnost
posameznih šol. Verjemite mi, da se osnovna šola
Toneta Znidariča ob takem preverjanju ne bo sla-
bo obnesla!
Osnovna šola Toneta Znidariča je lani prva v
ptujski občini vpeljala trirnestre (da so v republiki
izbrali ravno to šolo v naši občini, nam tudi nekaj
pove o uspešnosti šole). Po analizah in anketah, ki
smo jih med drugimi izpolnjevali tudi starši, so
ugotovili, da je eksperiment uspešen. Osnovna šo-
la Toneta Znidariča ga je predstavila tudi drugim
šolam v občini t. i. »trimestralni« pouk. Seveda so
v pouk vnašali tudi druge novosti, kot so nivojski
pouk, fakultativno učenje tujih jezikov v vseh
razredih . . .
Novinarki Nataši Vodušek svetujem, da se od-
pravi kar na šolo, če želi pisati o delu te šole, ali
pa naj povpraša nas, starše, ki imamo ali pa smo
imeli otroke na tej šoli. Le tako bo resnica osvet-
ljena iz vseh strani. Preden pa postavimo dokon-
čno sodbo o neki šoli, pa je potrebno povprašati o
mnenju tudi strokovne institucije npr. Zavod za
šolstvo Republike Slovenije.
Približne ocene staršev, ki nimajo otrok na tej
šoli, ali pa. ocene novinarjev, ki temeljijo samo na
govoricah prej omenjenih staršev, lahko mnoge
prizadenejo. Predvsem mislim na prizadevne uči-
telje in zelo sposobno ravnateljico osnovne šole
Toneta Znidariča Ruj. Prepričana sem, da si kole-
ktiv te šole ne želi, prav tako kot mi vsi drugi, ba-
rantanja z otroki. Dejstvo pa je, da se je že prvot-
no vpisalo na to šolo za tri oddelke prvošolcev. Ta
šola stoji, kjer pač stoji, in bo tudi v prihodnje tam
ostala. Zato pozivam starše, naj svojo energijo pre-
usmerijo raje v reševanje ureditve prometa v na-
šem mestu (postavitev semaforja ali pa gradnja
podvoza). Z uspešno rešitvijo tega problema bi bi-
lo mnogo manj razburjanja ob vpisovanju otrok v
š'0\e. Andreja Vidovič
Zapuščena vaška gmajna
v Ljudskem vrtu
Prebivalcem Peršonove ulice in celotnemu nase-
lju Rabelčja vas ne more biti v ponos športno
igrišče v Ljudskem vrtu, ki ga posamezni stanoval-
ci tega naselja vsako leto bolj ali manj spremenijo
v odlaglišče vejevja in vrtnih odpadkov, pozneje
pa nikogar teh ljudi ni več blizu, da bi vejevje se-
žgali in vsaj del igrišča temeljito počistili.
Travo že več let kosijo samo po sredini igrišča
med obema goloma in še to samo takrat, ko je
predvidena kakšna nogometna tekma, medtem ko
severno obrobje in južna tribuna nista nikoli v ce-
loti pokošena in očiščena. Na zahodni strani igriš-
ča ob prometni Peršonovi ulici se poleg vejevja
med staro nepokošeno travo bohoti še meter visok
nevaren plevel. Vse to in razvaline poslopja ne-
kdanje garderobe in slačilnice na vzhodni strani
igrišča delajo sramoto telovadnemu društvu Parti-
zan in celotni krajevni skupnosti Borisa Ziherla.
Kazi pa tudi podobo tega sicer lepega predela me-
sta.
To poletno telovadišče in igrišče ter manjšo
zgradbo s potrebnimi prostori za garderobo, slačil-
nice in sanitarije je zgradilo in uredilo s pomočjo
vojske (samo zemeljska dela) in svojih članov telo-
vadno društvo Sokol že v času stare Jugoslavije.
Bilo je vedno primerno vzdrževano in opremljeno
za več vrst športne dejavnosti. IVled drugo sveto-
vno vojno je to športno zemljišče največ upora-
bljala nemška polvojaška formacija vvehrmacht
kot vežbališče.
Po drugi svetovni vojni in vse do danes so bile z
vzdrževanjem tega od tedaj družbenega zemljišča
vedno težave. Okrog leta 1950 je severno zemljsko
steno telovadišča močno poškodovala JLA. saj je
od tam odpeljala večjo količino zemlje za takratne
svoje potrebe. Po zasilni sanaciji teh poškodb in
manjši ureditvi so v prvem povojnem desetletju
uporabljale ta prostor vse bližje osnovne šole (ob-
veznatelovadba, športni dnevi itd.), pa tudi več-
kratno praznovanje I. maja je bilo tu. Nogometno
društvo Partizan je nekaj let pozneje telovadišče
preuredilo v nogometno igrišče in ga občasno upo-
rabljalo. V prostem času se tukaj z žogo razgibava
tudi mladina iz bližnje okolice.
Kljub temu da igrišče sedaj obdaja gosto sta-
novnajsko naselje, je nekdo od občinskih pristoj-
nih sem napotil že cirkus in dva ali trikrat tudi lu-
napark, kar je bilo za vse blžnje stanovalce nevzdr-
žno in si tega nikakor več ne želijo. Če so ti proiz-
vajalci zabave plačali odškodnino za najet prostor,
me zanima, komu so plačali in kam je šel denar.
Za vzdrževanje igrišča najbrž ne.
Telovadno društvo Partizan Ptuj kot dosedanji
upravljalec tega igrišča se bo moralo odločiti med
več možnostmi: 1. zanemarjeno igrišče očistiti in
toliko urediti, da bo za športnike spet vabljivo; od-
straniti vse ruševine stare garderobe; izbrati do-
brega gospodarja društva 2. predati upravljanje
drugi sorodni organizaciji z več denarja in večjim
športnim zagonom.
3. začasno opustiti vso športno dejavnost na tem
zemljišču in za določen čas travnik dati v najem
solidnemu živinorejcu, ki bi y svojem interesu skr-
bel za čistočo in reden odkos trave. Najemnina bi
morala biti kvečjemu simbolična, ker bodo kme-
tov pridelek vedno motili otroci in priložnostni
sprehajalci.
Vsekakor je neka odločitev na boljše potrebna
in nujna, ker bomo tudi s takimi rešitvami dokaza-
li, da smo zreli za Evropo.
.........__________„       ..... .IVAJN SAJLJER
Leta 1945 »V imenu ljudstva«,
danes »V imenu demokracije«
Obe besedi — »ljudstvo« in »demokracija« —
po vsebini povesta isto. Razlika pa vendar je; leta
1945 je izvolila predstavnike oblasti le ena stran-
ka, tj. komunistična partija (stranka), danes pa
smo volili oziroma so volivci izbirali predstavnike
oblasti vseh mogočih in nemogočih strank, ki so si
vse po vrsti prilepile vabljivo besedo »demokraci-
ja«. Iz taktičnih oziroma preudarnih razlogov na
volišču ni bilo več komunistične stranke, saj se je
prelevila v »Stranko demokratične prenove«. Zelo
dobro so vedeli komunisti, da se na volišču ne bi
kaj prida odrezali. Ostali bi v takšni manjšini, da
ne bi imeli v parlamentu niti enega poslanca. Ta
sprememba oziroma kameleonska prelevitev jim je
zaenkrat prinesla v parlamentu celo relativno veči-
no. O sancta simplicitas! (O, sveta preproščina!)
Ne vemo, kaj je demokracija. W. Churchill je re-
kel: »Demokracija je najslabši način vladanja,
vendar so vse druge oblike še mnogo slabše!«
Kot da si vstopil v sršenjo gnezdo, ko stopiš v
parlament, ko se poslanci odločajo oziroma ko naj
PREJELI SMO
bi sprejemali zakone o lastninjenju, denacionaliza-
ciji in zadružništvu. Kaj si vse očitajo, ne vem, ker
nisem poslanec. To pa, kar čitamo oziroma slišimo
po časopisih, TV in radiu, je največkrat prava laž.
Tudi novinarji ob važnih razpravah niso prisbtni.
Kdo naj torej upravlja z gospodarskimi pod-
jetji: zasebni lastniki, družbeni lastniki ali celo dr-
žava sama? Zakoni bodo najbrže naklonjeni drža-
vni lastnini; to bo vsekakor dokončna katastrofa,
ki bo porušila še to, kar je ostalo od realsocialisti-
čnih oblastnikov oziroma njihovega samoupravlja-
nja. Družbena lastnina mora izginiti, saj tudi
marksistični teoretiki niso mogli postaviti definici-
je za družbeno lastnino. Vemo le to, da je družbe-
na lastnina zaenkrat skrivnost, bila pa naj bi last
vseh na eni strani oziroma nikogaršnja na drugi
strani.
Družbena lastnina mora izginiti iz naših spomi-
nov; ostal pa bo v bodoče zasebni lastnik, ostal pa
bo najbrž velik revež, če ne bo lastnik večjih kme-
tijskih zemljišč. Vsekakor pa si bodo morali zaseb-
ni lastniki pridobiti več znanja o sodobni kmetij-
ski tehnologiji ter se združiti v prosto izbrane za-
družne enote. Zadružna enota bo vsekakor specia-
lizirana: vinogradniki in sadjarji, živinorejci, po-
ljedelci, vrtnarji itd. Ustanoviti se mora zadružni
center z lastno strokovno službo, v katere sestavi
bodo; agronomi, gozdarji, veterinarji, ekologi,
ekonomisti, pravna služba in še druge strokovne
službe, kar bo seveda zahtevala zadružna dejav-
nost, da bosta kmet in delavec sposobna s svojo
proizvodnjo stopiti v tržno gospodarstvo.
Družinske kmetije praktično ne pomenijo niče-
sar, če bodo ostale osamljene. Kot sem že omenil,
te kmetijske enote se morajo združiti v neko skup--
nost, od koder bosta dobil kmet in delavec vse po-
trebne napotke. Namenoma ločujem kmeta in de-
lavca. Kmet je lastnik družinske kmetije, medtem
ko je delavec njegov pomočnik. V zadružni skup-
nosti seveda nastopata z enakimi pravicami, tj.
oba sta socialno zavarovana, enemu in drugemu
se mora nuditi vsa zdravniška pomoč, prejemala
bosta starostno pokojnino, ki se bo odmerjala po
delu, ki ga bo opravljal tako prvi kakor drugi.
O nečem podobnem naj bi razmišljal poslanec,
ne da se v parlamentu prepirajo, ali bomo sprejeli
zakone oziroma si bomo še dalje metali polena
pod noge.
Iz zadnjih parlamentarnih sej pa vidimo, da
smo se ubogi Slovenci razdelili v dva tabora; »De-
li in vladaj (divide et impera)«. Zakoni so razbili
slovensko politično javnost na dve nasprotujoči si
strani. V parlamentu so začeli oziroma naj bi zače-
li gospodariti, priti do enotnih pogledov. Ne, kre-
gajmo se, mečimo si polena pod noge; kupujmo
kanone, tanke, orožje, saj nam bo le to v korist.
Kdo bo gospodaril, delal, ali bomo še dalje živeli
na »puf«? Zavedati se moramo, da se dolgovi mo-
rajo vračati, in to z velikimi obrestmi! Osnovno
načelo naj bi bilo, da se bo izposojeni denar lahko
vračal, če ga bomo vlagali v pridobitvena gospo-
darstva, in ne kakor do sedaj, ko smo gradili socia-
listično industrijo, ki uporablja petkrat več energi-
je, kot je to v državah zahodnega bloka.
Spominjam se »gospodarskega čudeža«, ko se
je poražena Nemčija, popolnoma porušena, zelo
hitro dvignila na najvišjo stopnjo na gospodarski
lestvici. Zakaj? Zaradi brezpogojne kapitulacije si
kot poražena država ni smela zamišljati oborože-
vanja. Mi v Jugoslaviji smo se in se še in se bomo
še dalje oboroževali seveda na račun vsega dru-
gega gospodarstva. Danes smo priče, kaj vse si je
navlekla JA, ko se s to ropotijo seli iz Slovenije.
Vse te zaloge tankov, topov, orožja vseh vrst so-
dobne armade v svojih arzenalih nimajo več. S po-
dobnim orožjem bi se združene armade zoper so-
dobno oborožen Irak slabo izkazale.
Leta 1945 mi kot zmagovalci nismo šli po poteh
gospodarstva; maščevati smo se morali nad so-
vražniki, ki smo jih seveda iskali in tudi našli.
Oprijeli smo se Komunističnega manifesta iz leta
1948, ko iz njega izstopa razredni boj in bo dikta-
tura proletariata pometla z vsemi, ki se ne bodo
strinjali s komunistično ideologijo. Poklati je treba
duhovne, kulake in njih sinove ter inteligenco;
vzgojiti pa novega človeka, ki bo skrivil hrbet pred
komunističnimi samodržci. To je bil cilj naših
oblastnikov. Danes vse to ve vsak, medtem ko so
za vse pokole vedeli komunisti, saj nam celo sami
odkrivajo skupna grobišča. Strah jih je tistih, ki še
živijo — ker jih psihološko-moralno-etični
»EGO« preganja.
Od leta 1945 so nas realsocialistični oblastniki
preganjali, vse to smo čutili na svojih plečih tisti,
ki se nismo strinjali z njihovo ideologijo. Danes
ponovno v naši demokratični usmerjenosti dvigajo
glave v slovenskem parlamentu potomci komuni-
stov (SDP-KPS) in od njih naščuvani sindikalisti,
češ oblast vas hoče spraviti na kolena, na rob nič-
vredne družbe. Povsem razumljiva je reakcija
SDP-KPS, saj je prav ta organizacija imela 45 let
monopol, izključno oblast, in je pod njenim tutor-
stvom prišlo do nacionalizacije privatne lastnine.
Danes se v parlamentu pojavljajo govorci in
vsem tistim — tudi sam spadam k tem — ki zdaj
pogosto predvsem na pamet napadajo manage-
ment oziroma gospodarsko samoupravno oblast-
ništvo, svetujejo, naj svoja »psovanja« teoretično
poglobijo z branjem E. Kardelja. Še tega nam je
treba; njega smo pokopali, njegove knjige z mark-
sistično tematiko pa spravili v arhive, kjer naj
ostanejo v spomin zanamcem, da bodo lahko uvi-
deli, kako daleč nas je privedlo njegovo samou-
pravljanje.
Nekateri smo že proti koncu svoje življenjske
poti; spomnili pa se bodo naši sinovi, vnuki in
pravnuki. ki bodo enako dobo let občutili, kar
smo mi od leta 1917 pa vse do danes.
Slovenci v samostojni republiki Sloveniji se mo-
ramo zavedati, da s tako zavoženim gospodar-
stvom in metanjem polen enim in drugim v parla-
mentu ne bomo dobili legitimacije za vstop \ Ev-
ropsko skupnost.
M. Breznik, dipl. agronom
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KMU
V NEMŠKI
VOJSKI
3. nadaljevanje
Slišal sem, da je bilo legitimi-
ranje zato, ker se baje tam okoli
klatijo neki sumljivi ljudje. Ge-
stapovci v civilu so legitimirali
tudi potnike v vlaku do Grobel-
nega, medtem ko je med vožnjo
proti Mariboru bilo treba poka-
zati samo vozovnico. Da so na ta
dan v celjskem Starem piskru
streljali talce, sem zvedel mnogo
pozneje.
I.OPATF GOR!
Nekaj pred 14. uro sem se pri-
peljal na železniško postajo v
Mariboru. Čeprav sem bil prvič
tam. zbirnega mesta ni bilo moč
zgrešiti, saj so bili rjavosrajčni
»prometniki« na vsakih nekaj
metrov. Zbirališče je bilo v neki
šoli in na vratih vsakega razreda
je bil napis mesta služenja delo-
vne obveznosti. Hitro sem našel
»Nassereith« in pred vrati moža
v neki sivorjavi uniformi, ki je do
tedaj nisem poznal. Pozoren sem
postal na njegovo kapo. podob-
no nekdanjim avstroogrskim ofi-
cirjem, in na znak - med prekri-
žanima žitnima klasoma lopata s
kljukastim križem v sredini. Bil
je starešina, ki je prišel »po svo-
je«. Potisnil me je v razred, ki je
bil že skoraj poln, saj sem bil
med zadnjimi.
»O, še en Jezus za Nazaret!«
me je pozdravil eden od fantov.
ki so že bili nekoliko naveličani
čakanja. Nobenega nisem po-
znal, sicer pa bo še dovolj časa,
da se bomo spoznali.
Potem je bilo treba iti na zbir-
no mesto, menda je bil to sedanji
Grajski trg. Sledile so neke gova-
rance, seveda po nemško, česar
takrat nisem razumel. Naš bodo-
či starešina pa je imel bo sebi tol-
mača, ki je znal vsa njegova na-
vodila povedati po domače.
Sledila je počasna pot proti že-
lezniški postaji, povsod polno
ljudi, ki so ploskali in hailali. Še
pred železniško postajo, nekako
tam, kjer je danes nova avtobu-
sna postaja, sem razločno slišal
klica: Živela Jugoslavija in Žive-
la komunistična partija!
To je bilo nekoliko pred ma-
no, pri začetku naše skupine. Sle-
dilo j? prerivanje in serija glas-
nih »heil«. Črnolasega fanta iz
naše skupine, ki je bil tam zra-
ven, sem pozneje o tem dogodku
vprašal, pa meje posmehljivo za-
vrnil. Najbrž je mislil, da sem ka-
ki vohljač. Tudi po vojni nisem
nikjer zasledil, da bi se bil kak
skojevec pohvalil s tem deja-
njem.
Proti večeru je vlak z maribor-
ske železniške postaje krenil pro-
ti severu. V Gradcu je bil dolg
postanek, na železniški postaji je
igrala godba.
Iz radovednosti smo tiščali
glave skozi okno. Šele tedaj smo
spoznali, da je ta slovesnost na-
menjena nam — prvi pošiljki v
Reichsarbeitsdienst iz Spodnje
Štajerske.
Po celonočni vožnji, prikla-
pljanju in odklapljanju na posa-
meznih železniških postajah smo
drugi dan prispeli do glavnega
mesta Tirolske. Po daljšem čaka-
nju je vlak potegnil naprej do
mesteca Imst. Šele tam smo iz-
stopili. Čakala sta nas dva avto-
busa in odpeljala proti severu, v
tisti zakotni Nassereith — vas v
ozki dolini med bavarskimi Al-
pami.
Pred vasjo pod cesto je stalo
okoli deset novih barak. Najbrž
serijska izdelava, saj so povsod
po Nemčiji bile enake, le služile
so raznim namenom in različnim
skupinam ljudi. Pri teh barakah
smo izstopili iz avtobusov.
Vse je šlo zelo hitro, po zna-
nem nemškem. »Los, los!« Po-
strojitev po velikosti, razdelitev
po sobah, pot v oblačilnico po
perilo, uniforme in obutev, od-
daja prtljage, apel ali zbor, ve-
čerja v posebni baraki ... Na mi-
zi sta vsakega čakala dva navad-
na kaolinska krožnika, žlica, vili-
ce in nož. Za vse to je bil vsak do
kraja služenja obremenjen. S
krožniki je bilo treba dnevno pri-
hajati na zbor, z njimi korakati
in tekati, če se ti je po nesreči
razbil, ga je bilo treba plačati.
Žlico, vilice in nož »uporabljati«
tudi, če so bili za glavni obrok le
po trije od udarcev črni krompir-
ji v oblicah s pol zajemalke oma-
ke. Hrana je skraja bila izredno
slaba, gorski zrak in telesni na-
pori pa so spodbujali izredni tek
do jedi.
Postali smo »arbeitsmani«. Ta
pridevek je bilo treba vedno gla-
sno povedati pred imenom in
primikom. Posebno spoštovanje
je bilo treba izkazovati stareši-
nam, raznim »vormanom, ober-
vormanom, feldmaistrom« in po-
dobnim nazivom. Nacistom je
bilo potrebno veliko domiselno-
sti, da so za vsako vojaško, pol-
vojaško in drugo uniformirano
organizacijo izbrali posebne na-
zive za starešine, da ni prihajalo
do medsebojne /amenja\e.
Cjlavno orodje, orožje in sim-
bol arbeitsmanov je bila lopata.
To je bila navadna štiharica z
ravnim pravokotnim listom in s
prečnim držajem na koncu topo-
rišča. To lopato je moral vsak va-
rovati, čistiti, negovati in spošto-
vati bolj kot vojak puško. Poseb-
no zahtevne so bile vaje z lopato.
»Lopate gor!«, to je na ramo,
so morali spremljati štirje gibi in
tleski. Prav tako »Lopate dol!«,
to je k nogi. Poseben položaj lo-
pate je zahteval častni pozdrav z
lopato, drža lopate ob paradnem
koraku, v normalnem koraku, v
teku, stanju, plazenju po tleh in
v vseh mogočih drugih položa-
jih. Z lopato je bilo treba stati na
straži ob vhodu v tabor, se tudi
braniti, če bi slučajno bil tabor
ali stražar napaden. Le po zemlji
riti s to lopato je bilo najstrožje
prepovedano. Lopata se je mora-
la vedno svetiti kot ogledalo, na
kar je bilo treba paziti zlasti ob
vlažnem vremenu, saj je bil list
lopate brez oznake, da je varna
pred rjo. Tudi drgniti je ni bilo
dovoljeno s čim ostrejšim, tem-
več le nežno s krpo. Ta dresura z
lopato je bila dobra predpripra-
va za poznejši čas v redni vojski,
ko je z enako skrbjo bilo treba
varovati, čistiti in telovaditi s pu-
škami in drugimi vrstami orožja.
Z lopatami, ki so bile namenjene
za delo ali vaje pri delu, ni bilo
treba ravnati s takim spoštova-
njem.
ŽIVIJF.NJE V SOBM SKUPI-
NI
C elotni tabor arbeitsmanov je
bil razdeljen na štiri vode. Vsak
vod je bil nameščen v svoji bara-
ki. Ker je bila baraka razdeljena
na tri večje sobe, je tudi vod imel
tri desetine, ki so pa štele po 16
starejših mladoletnikov, sedaj
imenovanih arbeitsmani. Posebej
je bil v vsaki sobi starešina, z
uradnim nazivom »vorman« —
predmož ali desetar. Navadno je
bil to mož iz prejšnje generacije
arbeitsmanov, ki je pokazal
ustrezne sposobnosti priganjača.
Imel je podobna pooblastila kot
v kazenskem taborišču kapo. le
da svojih podrejenih ni smel pre-
tepati. Lahko pa te je ponoči vr-
gel iz postelje in te z lopato vred
po več ur do onemoglosti gonil
po dvorišču in okoli barak.
Bil sem v drugi sobi tretjega
voda, eden izmed 8 Slovencev in
prav tako 8 nemških mladincev,
pretežno Avstrijcev. Ti so se v
sobe že naselili pred našim pri-
hodom in so se namestili v spod-
njih pogradih, zato so Sloven-
cem ostali le zgornji. Med Nemci
je bilo nekaj fanatičnih Hitlerje-
vih mladcev, ki so se posebno
trudili, da so nas — »nekulturne
in okorne južnjake«, včasih tudi
»slovvenische sau Hunde« (slo-
venski svinjski psi). Eden takih v
naši sobi je bil neki Grabmayer,
vendar je bila večina znosnih.
Moj souporabnik omare je bil
Valenta, študent z Dunaja, sin
edinec manjšega trgovca, baje te-
žak srčni bolnik in zelo razvajen.
Starša sta ga obiskovala teden-
sko in z darili poskušala vplivati
na starešine, da ga niso preveč
telesno obremenjevali. Tudi sam
sem moral včasih kakšno napor-
nejše delo opraviti zanj. Dozde-
valo se mi je, da je s svojim obo-
lenjem srca močno pretiraval za-
to, da bi se izognil vojaščini in
fronti. Drugače ni bil slab, rad je
pripovedoval o Dunaju, tudi o
Jugoslovanih, ki jih je tam sre-
čal. Meni pa je zaupal tudi, kako
je bilo 25. marca 1941. ko je čve-
tkovič podpisal pristop Jugosla-
vije k trojnemu paktu.
Se nadaljuje
TEDNIK - 12- september 1991
NASVETI - 11
V vrtu
Bolj se čas v SADNHM VRTU
nagiba v jesen, bližje smo najpri-
Jetnejšemu in veselemu opravilu
— obiranju sadja. Nagrada za
sadjarjevo delo v sadovnjaku so
obilni in kakovostni pridelki, za-
to ni vseeno, kdaj in kako bomo
sadje obrali in kje ga bomo hra-
nili, da bo pridelano kakovost
čim dalje obdržalo.
Obrano sadje čim prej in po
čim krajši poti spravimo v prime-
ren prostor, kjer ne bo izposta-
vljeno večji toploti in čezmerne-
mu izhlapevanju in bo čim dalj
obdržalo svežost. Velikost pro-
stora, v katerem hranimo sadje,
naj ustreza količini pridelka. Ker
pa je sadje zelo sprejemljivo za
tuje vonjave, v nobenem primeru
prostor za sadje ne sme služiti za
hrambo kakršnih koli drugih
snovi, živilskih proizvodov, krme
ali kemikalij. Klet ali shramba
naj bo vsekakor vkopana v zem-
ljo, kajti le tam se lažje zagotovi
stalna temperatura, ki naj bo za
sadje med 2 do 4' C in s 85 in 90
odstotki vlage, biti mora temna
in dovolj zračna.
Preden bomo sadje shranili v
klet in če ga spravljamo na poli-
ce ali pa da ga hranimo v zabo-
jih, vso to opremo odnesemo na
prosto, dobro operemo, počisti-
mo in osušimo na soncu. Prostor
pometemo, očistimo pajčevine in
prezračimo. Ce ga že vsako leto
ne prebelimo, pa ga vsekakor
zažveplamo z eno palico na 1 m^
prostora in poškropimo s forma-
linom ali klorovim apnom, da
uničimo vse kali skladiščnih gli-
vičnih bolezni sadja.
Če nimamo možnosti, da bi sa-
dje spravili v primerno klet, mu
kljub temu nekoliko podaljšamo
trpežnost, če zaboje s sadjem po-
vijemo ali vložimo v plastične
polietilenske vreče. Sadje se
ohrani v lastnem izhihanem
ogljikovem dvokisu, ta pa tudi
preprečuje in zmanjšuje dihanje,
zaradi česar ostane sadje sveže in
ne izgubi na teži.
Če smo v BIVALNEM VRTU
letos obnovili travne površine, so
se nam prav gotovo pojavila
manjša ali večja posedanja zem-
lje. To se nam še posebej rado
zgodi tam, kjer smo opravili pre-
mike ali nasipe zemlje. Da bi si
za prihodnje zagotovili enovito
travno rušo in povsem ravno po-
vršino travišča, je sedaj čas, da
opravimo potrebne popravke.
Travišče pokosimo, nastale used-
line izpolnimo s humozno zem-
ljo in poravnamo z daljšo letvijo,
da dosežemo popolnoma ravna
tla. Zasipi, ki so plitvejši, se bo-
do zarastli iz osnovnega travišča,
zasipe pa, ki so globoki od 2 do
5 cm, moramo dodatno sejati,
kajti skozi debelejšo plast zemlje
trave niso sposobne takšnega
vznika, da bi poenotile gostoto
sklopa travne ruše, pač pa bi jih
prerastli širokolistni pleveli. Se-
tev ustrezne travne mešanice mo-
ra biti opravljena še v prvi polo-
vici septembra, da bi se rastline
do zime s svojim koreninskim si-
stem dovolj utrdile.
V ZELENJAVNEM VRTU v
prvi polovici septembra še lahko
sejemo zimsko špinačo, ki nam
bo na voljo v aprilu in maju. Pre-
zgodnja setev špinače ni pripo-
ročljiva, ker se rastline preveč
razvijejo in slabše prezimijo,
prav tako pa ne pozna setev, saj
ni odporna za prezimitev. Listi
špinače bodo odpornejši, če ji v
jeseni nismo gnojili z dušičnimi
gnojili.
Belušem porežemo že porume-
nele nadzemne dele in jih zažge-
mo, da s tem uničimo ličinke
špargljeve muhe, ki so zaležene v
steblih. Ko smo stebla in listje
porezali, nasad belušev dobro
pognojimo in globoko okoplje-
mo.
Se je čas za presajanje rabar-
bare.   Sadimo   jo   v   razdalji
1 X 1,5 m. Uporabimo iz seme-
na vzgojene sadike ali pa razdeli-
mo staro koreniko na 2 do 4 de-
le. Vsak del mora imeti najmanj
2 do 3 dobro razvite poganjke in
dovolj korenin.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi nadzemnih
plodov, 7., 8., 16., 18. in 19. sep-
tembra, zaradi podzemnih plo-
dov od 9. do 12. ter 20. in 21.
septembra, rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi lista, kot so razne
solate, od 13. do 16. septembra
ter rastline zaradi cveta in zdra-
vilna zelišča 12., 13. in 21. sep-
tembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Iz biltena TO
Kdaj je otrok pripravljen za
vstop v šolo
Vstop v šolo je pomemben
mejnik v otrokovem življenju, ki
pa ne sme biti preuranjen. Od te-
ga, kako pripravljeni bo otrok
vstopil v šolo je odvisno tudi nje-
govo nadaljnje napredo\anje v
šoli. Čim višjo stopnjo zrelosti je
dosegel, lažje bo napredoval iz
razreda v razred in višji bo nje-
gov uspeh. Mnogi učenci pona-
vljajo razrede (ali ne dokončajo
OS) prav zato, ker niso bili do-
volj pripravljeni za vstop v šolo.
Pripravljenosti za vstop v šolo
ne moremo trenirati, bolj je odvi-
sna od otrokovega zorenja. Pred-
šolski čas je zato treba uporabiti
za kreativno igro v okviru druži-
ne, vrtca ali male šole.
Ko govorimo o pripravljenosti
otroka za šolo, mislimo na otro-
kove razvojne zmogljivosti in
motiviranost za delo:
— ali otrok zmore učne zahte-
ve, ki jih postavlja učni program;
— ali je telesno, čustveno in
socialno toliko razvit in motivi-
ran, da se lahko vključi v šolsko
življenje.
Zakon o OS določa kronolo-
ško starost za vstop v šolo: šolo-
obvezni so vsi otroci, ki bodo do
konca februarja v prvem šolskem
letu stari sedem let. Najnižja sta-
rost ob vstopu v šolo (septembra)
je tako šest let in šest mesecev.
V šolo so lahko sprejeti tudi
mlajši šolski novinci, in sicer ti-
sti, ki bodo v šolskem letu med
prvim marcem in enaintridese-
tim avgustom stari sedem let.
Pripravljenost otrok za vstop v
šolo ugotavlja komisija za spre-
jem   šolskih   novincev:   šolski
zdravnik ugotavlja zrelost otroka
z zdravstvenega vidika, logoped
z vidika govornega razvoja, pe-
dagog in psiholog z vidika inte-
lektualne, čustvene in socialne
zrelosti otroka in zahtev šole, so-
cialni delavec na osnovi anamne-
stičnih podatkov o otrokovi dru-
žini, vzgojitelj s pedagoškega vi-
dika.
Staršem mlajših otrok pogosto
svetujemo, da s šolanjem poča-
kajo. Razlogov za to je več.
Mlajši otroci, ki sicer dosegajo
visoke rezultate na intelektual-
nem nivoju (pogoj je vsaj dve
stopnji nad vrstniki), pogosto
zaostajajo v telesni, čustveni ali
socialni zrelosti. Zato niso do-
volj motivirani, da bi se uspešno
vključili v šolsko življenje. Pri
šolskem delu se to kaže v izrazito
šibki koncentraciji in počasnem
usvajanju znanja. Potrebujejo ve-
liko več predpriprav za delo, ze-
lo intenzivne spodbude, več od-
morov, otrokova potreba po
igranju in gibanju je večja. Pogo-
sto so nesamostojni. Šestletni
otroci dojemajo odnos z učiteljm
in sošolci drugače kot sedemle-
tni. Vsako kritiko sprejmejo v
smislu: učitelj me ne mara, sošol-
ci mi nagajajo. Tak otrok ostaja
v razredu osamljen, težko se
vključuje in upošteva druge. Za-
radi lahkovernosti je še posebej
občutljiv in preganjajo ga straho-
vi pred šolo, učiteljem. To pa je
hud psihičen napor, kajti vsak
otrok, posebej še prvošolček, si
močno želi biti uspešen v šoli.
Šestletni otroci potrebujejo
več spanja, hitreje se utrudijo, te-
lesno in zdravstveno so šibkejši.
Pri njih pogosto opažamo psiho-
somatske težave (bolečine v že-
lodcu, glavoboli, nervoze).
Komisija za sprejem šolskih
novincev v posebnih primerih
odloži šolanje za eno leto tudi ti-
stim otrokom, ki so šolski obvez-
niki, vendar zaradi slabega
zdravstvenega stanja, dolgotraj-
ne hospitalizacije in neugodnih
družinskih razmer ne morejo
uspešno začeti šolanja. To so
otroci, ki bi verjetno razred po-
navljali, če bi jih silili v šolo,
hkrati pa bi zaradi napora bilo
ogroženo tudi njihovo zdravje.
Če spremljamo šolsko uspeš-
nost mlajših šolskih novincev,
ugotavljamo, da nekateri dosega-
jo z veliko napora soliden uspeh.
Težave imajo pri branju, štetju.
Imajo npr. bogat besedni zaklad,
tekoč govor, vendar imajo težave
pri razumevanju govora drugih.
Zato navodil, ki jih daje učitelj,
pogosto ne razumejo oz. si jih ra-
zlagajo po svoje.
Tisti mlajši otroci, ki so ob
vpisu znali brati in pisati, pred-
njačijo v šolski uspešnosti zlasti
v prvem in drugem razredu, v
tretjem in četrtem razredu pa te
prednosti več ne zaznamo v pri-
merjavi z otroki, ki se branja in
pisanja prej niso naučili. Razli-
čno znanje zato ni merilo otroko-
ve pripravljenosti za vstop v šo-
lo. Otrok zaradi tega. ker zna
brati, ni bolj inteligenten; v nje-
govem kognitivnem (miselnem)
razvoju ne pride do bistvenih
sprememb.
(Konec prihodnjič)
Suzana Težak,
prof. pedagogike
Dober den! Čista sen muzikaličen in pes-niški grofa po toten ptuj-
sken festivali domočih viž. Tri večere sen hica in Švica v telovadnici Sred-
ješolskega centra na Ptuji, v katero sen tudi son vloža nrecik dnara v
obliki občinskega samoprispevka zato, da hi naša deca ivhko vsaj telo-
vadil, če že službe ne bodo dobili. Blo pa je tudi na festivali precik telo-
vadbe, saj so muzikališi in še posebno pevke vredik migale. Pa saj vete,
kak gre tista pesmica: »Z ritko miga in ga dviga . . .'.« Tudi zato sen
ugotova. da je toti festival precik pohujšliva zadeva: enkrat je valček na
polki, drugič pa polka na valčki, vmes pa lubezen. solzice in še marsikaj
drugega, o čem pač besedila pesmi pojejo. Ugotova sen tudi, da je toti fe-
stival pravi siamski dvojček z dežon. saj je v soboto točno oh osmih zve-
čer, glih te, gdo se ie festival začeja. tudi dežek poškropa. Zato so organi-
zatori prav meli. da so toto muzikalično proreaitev z minoritskega dvori-
ša pod streho spravli. Saj je prejšjo leto tak bilo. da smo si mogli poleg
festivalske vstopnice kupiti tudi marelo . . .
Pa pustimo festivalčkove pri miri in rajši poglednimo, kaj se na ju-
go-halkanskem festivali godi: v tisten cajti, geto sen van jaz pisa toto pi-
smo, se strelaje še neje prenehalo, začela pa se je mirovna konferenca o
Jugoslaviji. Jaz v toti mir nič več prav ne verjen. saj je jugo-srhska vojska
že vse golobe mira postrelala in jih v piskre sprovla. Saj vena vete za tisti
pregovor, da v sili hujdič še mušice zoble . . .
Te pa naj ho zadosti za gnes. Dobro se mejte in vsega ne spijte in
pojejte. Gor na poletje se je že resen čista jesen sprovla. Moja Mica mi je
že duge gate priprovla, da se ne hi prehloda. To ovokrot mi je rekla: Veš,
drogi Lujs, če si že v možgane prehlajeni, te si vsaj spodje okunčine ču-
vaj . . .
Pa srečno. Vaš prehlajeni LUJZEK.
Zanimivi svet paiičnjakov
Za konec pa še svet žuželk-paličnjakov skozi fotoobjektiv.
Odrasla samica avstralskega pa-
llčnjaka (EXTATOSOMA TIA-
RATUM) v obrambni drži; če se
ji kdo približa, zvije telo skupaj,
zraven pa še oddaja neprijeten
vonj.
Odrasla samica fazmida vrste
EURVCANTHA CALCARATA.
Lepo je vidno legelce na koncu te-
lesa, s katerim potisnejo samice
jajčeca v humus ali pesek.
Suha koža — lev po levitvi samice
vrste EURVCANTHA CALCA-
RATA.
Odrasel samec fazmida vrste HE-
TEROPTERVX DILATATA v
formalinu; lepo so vidna krila, s
katerimi poskušajo fazmidi te vr-
ste presenetiti napadalca tako, da
razprejo živobarvna krila in za-
čnejo frfotati.
Odrasel samec vrste EURV-
CANTHA CALCARATA v
obrambni pozi, ki je značilna za
samce te vrste: dvignjen zadek in
razprte zadnje noge. Ce se mu kdo
približa, se past zapre in stisne
vsiljivca med močne trne zadnjih
nog; sprednja noga je zakrnela
pri levitvi.
»TRIJE MUŠKETIRJI« vrste EURVCANTHA CALCARATA.
Bogdana Kovač
Foto: M. Ozmec
12 — TV SPOREDI
12. september 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 12^eptember 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
12. september 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 12. september 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Razstava je bila paša za oči in druga čutila.
Temeljni kamen za telovadnico je odkril Janez Voglar, poslanec kraje-
vne skupnosti Gradišče v lenarškem parlamentu.
V povorki kmečkih opravil, društev in obrtnikov je najbolj dišalo s pri-
kolice, na kateri so kmečke ženske pekle gibanice in druge dobrote ...
Končno telovadnica . . .
v GRADIŠČU SO PROSLAVUALI
Telovadnica seveda še ne stoji, vendar
so v nedeljo Gradiščani storili prvi korak:
odkrili so temeljni kamen za telovadnico pri
osnovni šoli. Dolgo časa so si prizadevali, da
bi tudi oni dobili denar iz občinskega samo-
prispevka za njeno gradnjo, in to jim je letos
uspelo. Hkrati s tem dogodkom so proslavili
tudi 13. krajevni praznik in 120-letnico trških
pravic. O tem smo že pisali v prejšnji številki,
zato le nekaj utrinkov s praznovanja:
d. 1.
Foto: B. Mihalič
Ribiška koča
odpira vrata
Kar nekaj let in na stotine delovnih ur je bilo potrebnih, daje iz
ruševine v gramoznici Tržeč nastala spodobna ribiška koča. Ob finan-
čni pomoči ribiške družine Ptuj so se dela lotili člani ribiškega podod-
bora Videm, ki se bo poslej imenoval pododbor Jama.
Gramoznica v Tržcu je z izredno čisto vodo pravo ribiško boga-
stvo, zanjo se zanimajo tudi ekologi, biologi in celo Zavod za zaščito
naravne in kulturne dediščine. Gramoznica bo po končanem črpanju
gramoza v nekaj letih pridobila bolj naravno podobo in bo nekak na-
ravni rezervat sredi polja. Za turistične in športne namene namreč
gramoznica ni primerna: prvič, zaradi nivoja pitne vode, drugič, zara-
di laporja, ki ne dovoli večjih poglobitev.
Ribiška koča sredi jame bo v nedeljo tudi uradno odprla vrata ri-
bičem in vsem, ki jih želijo ta dan obiskati. Ob 8. uri bo začetek tek-
movanja posameznikov v lovu rib za pokal Tržeč 91. V jamo pa so va-
bljeni tudi vsi, ki se želijo udeležiti piknika v lepem, naravnem okolju.
JB
Ročk koncert
v Rogoznici
v soboto zvečer so » dvorani Krajevnega doma Rogoznica igrali tri-
je ročk bandi: D'Kronik"s, Satirical Poem in Železobeton. Prišlo je vsaj
dvesto poslušalcev.
Prvi so igrali SATIRICAL PO-
EM, ki prihajajo iz Maribora.
Sami se imajo za death metalce.
Njihov zvok in nastop na trenut-
ke spominja na FIGHT NO MO-
RE. Ritmičen in agresiven zvok
(bas, solo kitara, bobni, vokal) je
dodobra razgibal občinstvo. Po
daljšem odmoru so še nastopili
D'Kronik"s iz Ptuja in maribor-
ski Železobeton. Pri slednjih se
ne bi preveč ustavljal: igrajo pač
tehnično izpiljen, a dolgočasen
in nedomiseln speed metal, ki si-
cer zadovolji telovadce na plesiš-
ču, česa več pa ne da.
Tisti s prihodnostjo so D'Kro-
nik's. Njihova glasba je sinteza
več stilov — gradijo jo različno
usmerjeni glasbeniki. Njihov re-
pertoar zajema tako klasični blu-
es, variacije na Led Zepelin in na
Santano, pa tudi poskuse speed
metala (Apokalipsa), vendar z
rdečo nitjo specifičnosti, ki se ta-
koj prepozna. Odlično kitarsko
soliranje podkrepi variiranje sak-
sofona, bobni na trenutke uhaja-
jo v preigravanje, tej anarhično-
sti pa dajeta okvir urejenosti bas
in ritem kitara. Pa še zanimiva
zgodbica o komadu »Sto dva-
najst na uro«, ki se je priljubil
občinstvu: ravno tolikšna je na-
mreč največja hitrost »pejeka«
enega članov skupine.
Sobotni koncert je pokazal, da
drugič brez redarske službe ne
bo šlo. Nihče se sicer ni pretepal,
a nekaj razgrajačev je pokvarilo
na začetku ustvarjeno sproščeno
ozračje.
Ves dobiček od koncerta (pla-
čilu so se odpovedali tako skupi-
ne kot krajevna skupnost Rogoz-
nica, ki je posodila dvorano) gre
v dobrodelne namene.
Slavko Podbrežnik
IN ŠE KOMENTAR...
Sobotni večer je dokazal, da
mladi takšne prireditve potre-
bujejo in tudi primeren prostor
zanje ter da se po garažah in
kleteh zbira mnogo entuzia-
stov, ki bi svojo glasbo želeli
igrati ne le nejevoljnim sose-
dom, ampak hi jo radi predsta-
vili tudi bolj hvaležnemu ob-
činstvu. Prostor krajevnega do-
ma v Rogoznici je tokrat zado-
stoval, a bolj hi potrebovali
stalne prostore za konvertira-
nje in zbiranje mladih. Jugo-
slovanska armada je v Ptuju
I izpraznila svojo vojašnico. Je
tu priložnost?
Pomoč iz prestolnice
Prejšnji teden je pripeljal v ormoško krajevno skupnost Tomaž
tovornjak, naložen s 150 vrečami močnih krmil. Takšen je bil prispe-
vek Emonin'fe tovarne krmil Zalog in časopisa Kmečki glas kmetom
na območju, ki ga je prizadela toča in uničila dobršen del krmnih
rastlin. Na desetih kmetijah so gospodarjem izročili po 10 vreč krmil
in tako vsaj za kratek čas pregnali skrbi, kako prehraniti živino.
JB
Dobrodošla pomoč iz Ljubljane. Fotografija je nastala na dvorišču
Stanka Raušla v Savcih 71.
Zdravila in drugo za
ptujsko bolnišnico
Občani ptujske občine na začasnem delu v tujmi so se znova iz-
kazali. S pomočjo Organizacije za pomoč ponesrečenim Esculap so
ptujski bolnišnici darovali veliko zdravil, sanitetnega in drobnega ma-
teriala. Največjo zaslugo za poslano pomoč ima višja medicinska se-
stra Slavica Butinič z univerzitetne klinike v Mainzu.
Zdravila in drugo sta v ptujsko bolnišnico (vsega je bilo za en
kombi in prikolico) v soboto pripeljala zdomca Franc Lašič in Ivan
Majcenovič. MG
V imenu bolnišnice je zdravila prevzel dr. Lojze Arko. Ob njem sta Ivan
Majcenovič in Franc Lašič. (Posnetek: Langerholc.)
ČRNA KRONIKA
KOLESAR HLDO RANJEN
V ponedeljek, 2. septembra,
nekaj pred 20. uro se je po lokal-
ni cesti od Trdobojcev proti Le-
skovcu peljal s kolesom 65-letni
Anton Zavec iz Male Varnice 9,
KS Leskovec. Med vožnjo po
klancu navzdol je izgubil oblast
nad kolesom, padel je po cesti in
se hudo ranil po glavi. Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.
NEZGODA PTLJČANA V
MARIBORU
V križišču Titove ceste z Ulico
pariške komune v Mariboru je v
torek, 3. septembra, ob 8.15 pra-
vilno pripeljal z osebnim avto-
mobilom Aleksander Fkart iz
Ptuja. Prav tedaj mu je nasproti
po njegovem voznem pasu pripe-
ljal neznani voznik osebnega av-
tomobila. Da bi se Ekart izognil
trčenju, se je umaknil v levo in
pri tem trčii v osebni avto avstrij-
ske registracije, ki je stal v križiš-
ču in čakal, da bi zavil v levo. Za
Ekartom je vozila še motoristka
in trčila v zadnji del njegovega
avtomobila. Poleg materialne
škode je v nezgodi bila lažja po-
škodovana sopotnica Marija
Ekart iz Ptuja. UNZ v Mariboru
je začela poizvedbe za neznanim
voznikom, ki je povzročil nezgo-
do.
S TOVORNJAKOM V
AVTOBUS
Po magistralni cesti od Hajdi-
ne proti Mariboru je v četrtek, 5.
septembra, nekaj pred 22. uro
vozil tovornjak Frančišek Maj-
cen iz Maribora. Med vožnjo
skozi naselje Hajdoše je zapeljal
na nasprotni vozni pas, po kate-
rem je prav tedaj pripeljal avto-
bus, ki ga je vozil Mehmed Zdra-
lovič iz Bugojna v BiH. Čeprav
se je avtobus umikal, je prišlo do
trčenja s tovornjakom s prednji-
ma levima deloma. Pri trčenju je
avtobus odbilo nekaj metrov na-
zaj. Ob trčenju so bili hudo po-
škodovani voznik in sopotniki v
tovornjaku, poleg Majcna še Ja-
nez Puklavec iz Jastrebcev, Dju-
ro Belič iz Cakovca in Enis Ve-
hah iz Kotorvaroši v R Hrvaški.
Zaradi nezgode je bil promet za
tri ure prekinjen in so ga usmer-
jali na obvozne poti.
Z MOPEDOM PRED AVTO
Po regionalni cesti Ptuj Maj-
šperk se je v nedeljo, 8. septem-
bra, ob 7.50 peljal z osebnim av-
tomobilom Henrik Dolinšek iz
Maistrove 32 v Ptuju. V Lovren-
cu na Dravskem polju je v križiš-
ču z lokalno cesto v njegov avto
zadel mopedist Franc Kozel, To-
varniška cesta 18, Kidričevo, ki
je pripeljal po lokalni cesti in v
križišču z regionalno cesto ni
upošteval prometnega znaka.
Mopedist je ob trčenju padel po
cestišču in se huje poškodoval.
Na zdravljenje so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
Z MOTORJEM V VRTNO
OGRAJO
Od Destrnika proti Ptuju je v
soboto, 7. septembra, nekaj po
22. uri vozil motorno kolo 16-le-
tni B. J. iz Ptuja, na motorju je
bil sopotnik Grega Pavličev iz
Tomšičeve 25 v Ptuju. Zaradi ne-
prilagojene hitrosti je v Rogozni-
ci v desnem ovinku zapeljal na
levo bankino in trčil v vrtno
ograjo. Pri tem sta bila mladole-
tni motorist in 20-letni sopotnik
huje ranjena in soju prepeljali v
ptujsko bolnišnico. Poškodbe so
bile hujše verjetno tudi zato, ker
nista uporabljala zaščitnih čelad.
ZGORELA SLAMNATA
STREHA
Prejšnjo sredo, 4. septembra,
ob 12.30 je iz še neugotovljenega
vzroka začela goreti slamnata
streha na zunanji strani napušča
na stanovanjski hiši Nežike Ko-
stanjevec v Dražencih 26. Zgore-
la je samo s slamo krita streha,
potem so ogenj pogasili gasilci.
Škode je za okoli 20.000 dinar-
jev.
SKOZI PREDNJO ŠIPO
PADEL IZ AVTA
Po cesti od Benedikta proti
Ženjaku v občini Lenart je v ne-
deljo. 8. septembra, ob 22.30 vo-
zil osebni avtomobil Jože Najvirt
iz Benedikta 10. Ko je za Bene-
diktom pripeljal do odseka ceste,
ki ga obnavljajo, je vozilo v bla-
gem desnem ovinku začelo zana-
šati. Obvladal ga je, vendar je že
na ravnem delu cestišča zapeljal
na kamen in avto se je prevrnil
na streho. Voznik je skozi pred-
njo šipo padel na cestišče, avto
pa se je skotalil po nasipu več
kot 20 metrov globoko. Najvirt
se je hudo poškodoval in so ga
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co.
TRAGICEN KONEC PREPIRA
MED SOSEDOMA
V nedeljo, 8. septembra, okoli
19. ure se je vnel prepir med so-
sedoma Antonom V. in Francem
Jelenkom, oba z Okoške (pore,
KS Oplotnica, občina Slovenska
Bistrica. Med prepirom je Anton
zbil Franca na tla in ga večkrat
udaril, bila sta namreč že dalj ča-
sa v sporu. Udarci so bili smrto-
nosni. Ko je Anton videl, da Je-
lenko ne kaže znakov življenja,
se je šele zavedel usodnosti deja-
nja; šel je k sosedu in povedal,
kaj je storil. Miličniki so ga pri-
prli in ga bodo ovadili pristojne-
mu javnemu tožilcu zaratii ute-
meljenega suma umora.
FF
osebna kronika
RODILE SO: Irena Biškup. Za-
bovci 90, Markovci — Nastjo; Marija
Rodošek, Desenci 2, Destrnik — de-
čka; Jožica Vočanec, Vel. Nedelja,
Marof 8 — Dejana; Silva Kukovec,
Rucmanci 18, Tomaž — deklico; Ve-
ronika Tomažič, Grajena 8, Ptuj —
dečka; Stanka Plohi. Trnovci 10, To-
maž — dečka; Ida Lebar, Kajuhova
7, Kidričevo — deklico: Zdenka Kos,
Krčevina pri Vurbergu 59 — dečka;
Nada Bratovščak, Cven 99, Ljutomer
— Anjo; Majda Fric, Destrnik 57 —
dečka; Valerija Bele, Dobrina 27, Že-
tale — deklico; Jožica Koželj, Morav-
ci 18, Bučkovci — Aleša; Darinka
Svenšek, Podlehnik 6/a — Marka;
Majda Jus, Stanošina 39 — Domini-
ka; Alenka Vogrinec, Mala vas 16/a,
Gorišnica — Tadeja; Dragica Žunko,
Trubarjeva 4, Ptuj — Nino; Jožica
Štagar, Sodinci 81, Vel. Nedelja —
Petro; Darinka Žuran. Skrabarjeva 1,
Ptuj — Majo.
POROKE - PTUJ: Andrej Mur-
ko, Trnovski Vrh 26, in Zdenka Bru-
men. Trnovski Vrh 14; Anton Kodrič,
Nekoč ruševina, danes ribiška koča.
Cermožiše 30, in Anica Murko, Gor-
ca 11; Andrej Lavrenčič, Koper, Ul.
Vena Pilona 12, in Tanja Mlakar, Ki-
car 7/c.
UMRLI SO: Janez Lačen, Podvin-
ci 83/b, roj. 1932 — u. 29. avgusta
1991; Gera Kokol, Kukava 49, roj.
1920 - u. 2. septembra 1991; Marija
Dokler, Ptuj, Gregorčičev drev. 11,
roj. 1910 - u. 30. avgusta 1991; Ma-
rija Kolar, Zakl 24, roj. 1912 - u. 4.
septembra; Jožefa Sambolec, Ptuj,
Volkmerjeva c. 10, roj. 1904 — u. 4.
septembra; Štefan Horvat, Spuhlja
58, roj. j930 - u. 5. septembra 1991;
Anton Sirec, Cermožiše 77, roj. 1934
~ u. 5. septembra 1991; Monika
Horvat, Središče ob Dravi, Trate 11,
roj. 1906 - u. 8. septembra 1991;
Franc Golob, Kicar 10/c, roj. 1926 -
u. 8. septembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK Je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
gaje ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko In časopisno dejavnost
RADIO — TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik,) Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek In Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov RADIO — TEDNIK, Rai-
čeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)     771-226;     faks     (062)
771-223.
Celoletna naročnina 850,00 di-
narjev, za tujino 1.740,00 dinar-
jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400—603—31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.