Leto XXIX. Številka 100 ^tanovitelji: občinske konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učajtar Kranj, četrtek, 30. 12. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kronika zunanjepolitičnih dogodkov leta 1976 Revni potrkali na vest bogatih Konferenca neuvrščenih v Colombu, kjer so revni potrkali na vest bogatih in terjali pravičnejše gospodarske in politične odnose ter enakomernejšo delitev svetovnega bogastva, neuspešno preštevanje manjšin na Koroškem in v Avstriji, državljanska vojna v Libanonu in borba črncev za pravice na jugu Afrike, smrt Ču En Laja, Mao Ce Tunga in »čistke« na Kitajskem, Titova popotovanja po svetu in njegovi sprejemi številnih državnikov, ratifikacija naših sporazumov z Italijo, berlinski sestanek komunističnih in delavskih partij, izvolitev Carterja za predsednika ZDA, poraz švedske socialdemokracije, pretresi v Španiji in Argentini itd. so bili pomembni letošnji svetovni dogodki Julij: Januar: CU EN LAJ UMRL Začetek letošnjega leta je mineval v znamenju nacionalizacij naftnih vrelcev v Venezueli, ki so bili do takrat v rokah ved kot 30 družb, obljub bivšega portugalskega diktatorja Spinole po neuspelem državnem udaru, da se bo vrnil na Portugalsko, pokolov na severnem Irskem in v Libanonu, spopadov v Zahodni Sahari in ribiške vojne med Islandijo in Veliko Britanijo. Človeštvo pa je najbolj pozorno sprejelo novice, da je umrl kitajski revolucionar in predsednik vlade Ču En Laj, daje odstopila 33. povojna italijanska vlada, da je ameriški državni sekretar Kissinger obiskal lovjetsko prestolnico, da je dobila osvobojena Demokratična Kambodža novo ustavo in da je Jugoslavija gostila nekatere ilane zunanjepolitičnega odbora ameriškega kongresa. tovski predsednik Sadat pa Zvezno republiko Nemčijo. V Libanonu marca boji se niso ponehali, Argentina pa je odslovila Estelo Peron in na njeno mesto izbrala generala Videlo. April: PRIPRAVE NA COLOMBO Priprave na V. konferenco neuvrščenih v Colombu so postale intenzivnejše. Mednje sodijo Bijedičev obisk v Libiji, Sada-tovo popotovanje po Evropi (bil je tudi pri nas), kjer je iskal tudi pomoč po prekinitvi pogodbe s Sovjetsko zvezo in Miničev obisk v nekaterih azijskih državah. Mao Ce Tung je odslovil načelnika generalštaba Teng Hsiao Pinga, v Moskvi pa je umrl sovjetski obrambni minister maršal Andrej Grečko. Na njegovo dolžnost so izvolili Dimitrija Ustinova. Februar: Maj: NASILJE V FRANKFURTU Najbolj je odjeknila vest, da so člani ikrajne jugoslovanske emigracije v Frankfurtu ubili našega konzula Edvina Zdovca. Umor je sprožil doma in na tujem val protestov. Februar pomeni tudi začetek pritiskov na naio manjšino na Koroškem, čeprav je kancler Kreiskv govoril, da bodo manjšine ugotavljali le s soglasjem slovenske narodnostne skupnosti. Med pomembnejše februarske dogodke sodijo tudi sestanek predstavnikov dežel v razvoju v Manili Filipini), kjer so razpravljali o pravičnejšem svetovnem gospodarskem sistemu in zoblikovali stališča do razvitih držav, s taterimi so se nerazviti kasneje srečali f Parizu, nadalje balkanska konferenca > gospodarskem in tehničnem sodelovanju t Atenah, obisk predsednika izvršnega iveta Džemala Bijediča v nekaterih zahodnoevropskih državah, 23. kongres KP Sov-etske zveze (naio delegacijo je vodil Stane lolanc), razglasitev neodvisnosti Angole n vedno pogostejše proteste proti nameravanemu preštevanju manjšine v Avstriji. KOROŠKI 8LOVENCI NAČRTUJEJO BOJKOT PREŠTEVANJA Med majskimi svetovnimi dogodki velja omeniti zahteve Spancev po demokraciji, Kissingerjevo potovanje po Afriki, 4. konferenco UNCTAD v Nairobiju, kjer je bilo govora o odnosih med razvitimi ne nerazvitimi državami in obiske generalnega sekretarja OZN VValdheima v nekaterih državah, med katerimi je bila tudi Jugoslavija. Izredno aktivna je bila Jugoslavija. Predsednik Tito je obiskal Grčijo, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc pa Zvezno republiko Nemčijo, kjer se je pogovarjal z Brandtom in kanclerjem Helmutom Schmidtom. Jugoslavija je sprejela Eredsednika republike Gvineje-Bissao uisa Canbrala. KoroSki Slovenci so maja prvič javno povedali, da bodo preštevanje manjšine bojkotirali! Junij: Marec: TITO NA POTI MIRU, CASTRO PRI NAS Predsednik republike Tito je odšel na pomembno pot miru v Mehiko, Panamo, Venezuelo in Portugalsko, doma pa je sprejel kubanskega predsednika Fidela X) astra in predsednico Sri Lanke S trima vo Bandara-naike. Osrednja tema pogovorov Tita in lodelavcev so bile priprave na neuvrščeni vrh v Colombu. Sicer pa so marca Španijo pretresale stavke, Egipt Sadatova prekinitev prijateljske pogodbe s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo odstop premiera Wilsona in izvolitev lorda Jamesa Callaghana na njegovo mesto in Portugalsko priprave na volitve, ki so bile prve po padcu fašizma. Predsednik Tito je obiskal Švedsko, egip- SREČANJE V BERLINU Najpomembnejši junijski dogodek je bil brez dvoma srečanje voditeljev 29 evropskih komunističnih in delavskih partij v Berlinu. Naio delegacijo je vodil predsednik Tito, ki je ta mesec obiskal tudi Turčijo in v Beogradu sprejel sirskega predsednika Asada in sekretarja CK KP SZ Konstantina Katuševa. Na teh srečanjih je bilo največ govora o pripravah na Colombo. Prizadevanja za mir v Libanonu so se nadaljevala, končan pa je bil »ribiški« spor med Islandijo in Veliko Britanijo. Suares je bil izbran za predsednika portugalske vlade, Eanes pa za predsednika republike. Avstrijske stranke so konec junija sklenile, da bodo preštevale manjšine, kar je v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo. Za obrambo neodvisnosti in nadaljnjega samoupravnega socialističnega razvoja naše družbe Podsekretar v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve Martin Košir je v petek, 17. decembra, v Kranju govoril članom političnega aktiva Gorenjske o perečih vprašanjih zunanje in notranje politike. Med drugim je dejal, da je Jugoslavija, zaradi svoje samoupravne socialistične ureditve, dosledne neuvrščene zunanje politike in ugleda, ki ga uživa v svetu, pogosto napadana od raznih reakcionarnih sil v tujini. V izvajanje psiholoških pritiskov na našo državo so se vključile tudi skupine fašistične emigracije v inozemstvu, občasno pa tudi posamezni nosilci sovražnega delovanja v državi. Martin Košir je prav tako ugotovil, da so zadnja leta, zlasti pa po 21.* seji Predsedstva Zveza komunistov Jugoslavije, delovni ljudje nudili v vseh krajih naše države množično podporo revolucionarni akciji Zveze komunistov in da je to bilo odločilno za zatiranje in učinkovito zoževanje prostora za delovanje sovražnikov vseh vrst. Ti uspehi so istočasno najboljši dokaz pravilnosti poti, ki jo je ubrala Zveza komunistov Jugoslavije, ko se je odločila za podružbljenje in samoupravno uresničevanje tudi takih klasičnih državnih funkcij kot sta ljudska obramba in varnost. Za obrambo neodvisnosti in nadaljnjega samoupravnega socialističnega razvoja naše družbe, po besedah zveznega podsekretarja ža notranje zadeve, danes skrbijo milijoni delovnih ljudi organiziranih v sistemu družbene samozaščite. Na tem področju so doseženi pomembni uspehi tudi v SR Sloveniji, kjer v raznih odborih, svetih in komisijah pristojnih za družbeno samozaščito deluje več desettisoč delovnih ljudi in občanov. V organizaciji samozaščite so doslej pridobljene bogate izkušnje, predvsem v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Istočasno je treba ugotoviti, da ponekod samozaščita še ni dovolj zaživela, kar ima med drugim za posledico tudi gmotno škodo v gospodarstvu. Martin Košir je ob koncu izrazil prepričanje, da bodo subjekti družbene samozaščite, od osnovnih organizacij združenega dela do družbenopolitičnih skupnostih s svojim nadaljnjim delom še bolj pripomogli k ustvarjanju vseh pogojev za varno in normalno življenje in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi in državljanov. AVSTRIJA bo ŠTELA Avstrijski parlament je na osnovi predhodnega sklepa strank sklenil prešteti manjšine, ki so se odločile za bojkot. Predstavnike koroških Slovencev je sprejel tudi predsednik Tito. Julija so prav tako Vietnam razglasili za socialistično republiko z glavnim mestom Hanoiem, izvolili Suare-za in Portilla za novega španskega oziroma i mehiškega predsednika in izbrali Jima Carterja za kandidata demokratske stranke na ameriških volitvah. Združene države so ta mesec slavile 200. obletnico obstoja. Državljanska vojna v Libanonu terja nova in nova življenja, Colombo pa je bil že pripravljen na najpomembnejše svetovno srečanje leta 1976. Avgust: oCi Človeštva zrejo v colombo Kljub nasprotovanju velesil in oviranju se je začela 17. avgusta v glavnem mestu Sri Lanke Colombu 5. konferenca voditeljev neuvrščenih držav. 86 držav in številna narodnoosvobodilna gibanja ter opazovalci, kar predstavlja dve tretjini človeštva, se je zbralo v Colombu. Njegovi sklepi imajo dolgoročne posledice za svetovno zgodovino in za mirovna prizadevanja. Posebno pomembna je bila vloga predsednika Tita. Ob vrnitvi v domovino je predsednik dejal, da bo konferenca neuvrščenih trajno pozitivno vplivala na mednarodne odnose, bodisi politične ali gospodarske. Tito se je v Colombu srečal z voditelji 25 delegacij. Upoštevajoč še njegovo aktivnost pred Colombom je to veliko delo. Šesta konferenca neuvrščenih bo v kubanskem glavnem mestu Havana. Svet je bil izredno pozoren na Titov predlog za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o razorožitvi. September: MAO SE JE POSLOVIL Razprava o konferenci neuvrščenih v Colombu po svetu in smrt kitajskega državnega in partijskega voditelja Mao Ce Tunga sta krojila septembrsko zunanjepolitično podobo sveta. Razen tega so bili ta mesec značilni napadi Forda na tekmeca pri bližajočih se ameriških volitvah Carterja, izvolitev Apricia Mendeza za predsednika Urugvaja, očitki italijanskemu premieru Andreottiju, da je vpleten v afero Lockheed, prizadevanja Kissingerja,-da bi zgladil spore med belci in črnci v Južnoafriški republiki, Rodeziji in Namibiji, poraz švedskih socialdemokratov na volitvah (le-ti so bili na vladi 44 let) in 31. zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Septembra je Jugoslavija pozdravila romunskega voditelja Cau-sesca, ki je prišel k nam na uradni in prijateljski obisk ter med drugim obiskal tudi Gorenjsko. Oktober: PREDVOLILNI BOJ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Zvezno republiko Nemčijo so najbolj vznemirjale volitve, na katerih so za las zmagali socialdemokrati Willyja Brandta in Helmuta Schmidta, v Združenih državah Amerike pa se je razplamtel predvolilni boj med predsednikom Fordom (republikanska stranka) in demokratskim kandidatom Carterjem. V boju je bila pogosto omenjena tudi Jugoslavija. Črnski nemiri na afriškem jugu so se nadaljevali, vedno ostrejši pa so bili tudi protesti proti preštevanju manjšin na Koroškem in v Avstriji. Upanje za mir v Libanonu je poraslo in se uresničilo. 31. zasedanje OZN se je nadaljevalo, na njem pa so se uveljavila stališča Co-lomba. Na Tajskem so izvedli državni udar, Fidel C astro pa je bil ponovno izvoljen za kubanskega partijskega in državnega voditelja. V New Yorku se je naš zvezni sekretar Minit srečal z ameriškim sekretarjem K issingerjem. November: POLOM AVSTRIJSKEGA PREŠTEVANJA Jimmy Carter (52 let) je bil izvoljen za 39. predsednika v 200-letni zgodovini Združenih držav. Dolžnost bo prevzel uradno 20. januarja leta 1977. Avstrija je preštevala manjšine, vendar načrtno kršenje državne pogodbe iz leta 1955 ni uspelo, ker je manjšinam bojkot uspel. Jugoslavijo je obiskal generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev, ki je iz Beograda odpotoval v Bukarešto, kjer je bilo srečanje voditeljev varšavskega pakta. V Ženevi je bil kongres socialistične internacionale. Za predsednika internacionale je bil izvoljen bivši kancler ZRN Brandt. Mehika je ustoličila novega predsednika. Po Echeverriji je dolžnost prevzel Lopez Portillo in obljubil, da bo nadaljeval politiko, ki jo je začrtal njegov predhodnik. December: NOVA UVELJAVITEV JUGOSLOVANSKE POLITIKE Decembra je Jugoslavijo obiskal francoski predsednik Giscard d'Estaing, za njim pa so nali voditelji sprejeli tudi voditelja Palestincev Arafata in obljubili pomoč pri prizadevanjih za pravično rešitev palestinskega vprašanja. 31. zasedanje generalne skupščine OZN je Kurta Waldheima ponovno izvolilo za generalnega sekretarja, zahodnonemški parlament pa je kancler-stvo ponovno zaupal Helmutu Schmidtu. V Italiji so ratificirali italijansko-jugoslo-vanske sporazume iz Osima, kar je velika zmaga italijanskih demokratičnih sil in jugoslovanske zunanje politike. Priznanje Jugoslaviji je, da se bo prinodnje leto v Beogradu nadaljevala helsinška konferenca, da je Lazar Mojsov predlagan za predsednika 32. zasedanja generalne skupščine OZN in da so že na letošnjem zasedanju ugodno ocenili sklepe konference v Colombu, kjer je Jugoslavija odigrala pomembno vlogo. Pripravil: Jože KoSnjek PLANINSKA PLAKETA VOJAKOM - Planinsko društvo Kranj, njego* odseki in sekcije že več let uspešno sodelujejo z vojaki kranjske vojašnic Stane Žagar. Vojake je bilo V preteklosti srečati na številnih delovnih & j reševalnih akcijah planincev, planinci in alpinisti pa so vojakom vedfl0 pripravljeni svetovati in pomagati. Zato je predsednik Planinskega društvo Kranj Franci Ekar izročil na slovesnosti v kranjski vojašnici Stane Zag& 22. decembra komandantu polkovniku Momčilu Marjancu plaketo PD uspešno sodelovanje, (jk) — Foto: F. Perdan REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM: Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1977 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učenceV: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe- Kdor uspešno konča ^šolanje, j'e oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tisti, ki uspešno konča šolanje, ima srednjo strokovno izobrazbo. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽE RAZPISA Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 1. junija 1977, naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal- Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenskega jezika, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani, maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1977. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, in t. št. 4310 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in 3. vse postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA * NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Dvajsetič »Po stezah partizanske Jelovice« Dvajsete jubilejne zimsko športne in rekreativne prireditve stezah partizanske Jelovice bodo letos 8. in 9. januarja. Potekale bod v okviru tradicionalnega tekmovanja za jugoslovanski smučar«* pokal, posvečene pa bodo 35-letnici legendarne dražgoške bit»*j 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo ZKJ in 85-letnici njegoveg* rojstva. Športna tekmovanja bodo v Dražgošah, na Lancovem, v Kr°' §i in Soteski, množični pohodi pa bodo potekali iz Krope, Kranja« ele nad Škofjo Loko, Rudnega pod Jelovico in iz Škofje Loke. ,1 Osrednje svečanosti pa bodo seveda v Držagošah in v Kropi« Cirl. Rozman nam sporoča, da bo v soboto, 8. januarja, ob 13. uri v Krop, na trgu pred spomenikom kulturna prired tev. Sodelovali bodo učene osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice, govoril pa bo polkovni Slavko Staroverski-M etod. Ob 19. uri pa bo v sindikalnem doI*L miting, po svečanosti pa bodo zagoreli kresovi in pripravili bod ognjemet. # tf V nedeljo, 9. januarja, dopoldne bodo tekmovanja v patruljne teku za enote JLA, TO, UJV, ZRVS in ZSMS, ob pol dvanajstih pa boJJJ vsi udeleženci odšli v Dražgoše, kjer bo ob 13.30 pri spomeniku kraj0 spominska svečanost. A. 2 Zadržano, a vendarle uspešno Končuje se leto, ki smo ga na go-'Podarsko-druŽbenem področju pri-f«kali nekako zaskrbljeni. Še pod vtlso......---:i- - -i----- pilili zakonitostmi skreganih gospodskih gibanj v svetu in doma, ki so t* kazala v težkih bitkah z naraščaji0 inflacijo, prekomernim nara-^»njem cen in s tem v zvezi tudi . 8ocialnih pretresih, srno previdno j 2 nekakšnih strahom stopili v to eto. Bila je pred'nami neznanka, ki ji praktično vedeli'le ime: nov •?Čilni oziroma poslovni sistem. l,^ro smo se srečali z njim in hitro po svoje postali tudi zadržani. Nekam mlačno, ali z mešanimi pjčutki bi lahko rekli, da smo spre-ru to injekcijo. Vendar je bila učinkovita. Marsikaj je ozdravila, čeprav P°nekod povzročila tudi nekatere jonske pojave v obliki težav. rnili smo se vase. Ugotovili smo, pni majavih, nejasnih, z ekonom- Ob , i sinu sc vaac uguiuvui smu v* znamo tudi sami marsikaj izbolj ?*ti. Hočeš nočeš smo tudi doma od-^T1!i marsikaj, kar smo prej uvažali. Ladoma smo bili pripravljeni športi, da so vlaganja v tehnologijo, Modernizacijo bolj pomembna kot zidove, da je izvoz pomembnejši od j)v?za, da dinar prav tako velja kot A)a valuta in da združevanje dela y^ sredstev ni le nekakšna družbena ^uha. Vse to je v grobem značilno ^a teh 366 dni tega leta, ko nam je Marsičem uspelo umiriti gospodar-^odružbena tla. jPred dobrim mesecem pa smo do- Ui v roke še drugo močno injekcijo: .aKon o združenem delu. Ta naj bi e prihodnje leto ozdravil svojevrst-i° in različno zadržanost, ki se je ,®tos kazala poleg dobre tudi v slabi Uči. Ne giede na tisto slabo stran adržanosti pa lahko ugotovimo, da .^o letos dosegli nekaj lepih uspe- ov. Tudi na Gorenjskem. Pa naj ■ as spomnijo nanje predsedniki Vršnih svetov gorenjskih občinskih 8k^pščin. .JESENICE — Za jeseniško ob-^sko družbenopolitično skupnost, J8 tudi za slovensko in jugoslovan-Ij,0' je zelo pomembna izgradnja letk valJarne- Zgrajena v dveh ln bo po poskusnem obratovanju Ivo Ščavničar, predsednik izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine zaposlovala 430 delavcev in poskrbela za manjši uvoz hladnovaljanih trakov ter dinamo-pločevine. Od drugih pomembnejših gospodarskih investicij pa velja omeniti izgradnjo in opremo skladiščne hale podjetja Universal in začetek gradnje proizvodne hale podjetja Gorenjska oblačila, ki bo končana prihodnje leto. Na komunalnem področju je najprej zelo pomembna rekonstrukcija ceste Potoki —Jesenice, kanalizacijsko omrežje z glavnim in pomožnim ko-lektorjem in toplovodno omrežje za dobršen del mesta. Velik družben uspeh je uspeli referendum za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, na področju stanovanjske izgradnje pa 266 stanovanj zgrajenih v družbenem sektorju. Nazadnje pa med pomembnejšimi premiki omenimo še dve združitvi. Pred dnevi sta se združili trgovski podjetji Rožca in Zarja v delovno organizacijo s 4 TOZD z imenom Golica. Ne še tako dolgo nazaj pa sta se združili tudi SGP Sava Jesenice in SGP Projekt Kranj v delovno organizacijo, ki bo imela 12 TOZD in ime Gradbinec. Drago Stefe, predsednik izvršnega sveta kranjska občinske skupščine KRANJ - »Težnje po boljši teh nologiji in inovacijah, bi lahko rekel, so glavne značilnosti in dosežki tega leta v kranjski občini,« pravi predsednik IS občinske skupščine Drago Štefe. Znanje je tisti pomemben del stabilizacije, ki zmanjšuje tveganost odločitev pri razporejanju denarja in ki hkrati potrjuje, da tako preveliko investiranje kot preveliko varčevanje nista na mestu. Od pomembnejših gospodarskih dosežkov pa velja omeniti proizvodnjo radialnih plaščev za osebna vozila z jeklenim ogrodjem in uvedbo proizvodnje tovornih radialnih plaščev v jekleni izvedbi v tovarni Sava. Pomemben korak, morda po teži kar na drugem mestu, je bil dosežen v kmetijstvu. Tej panogi je veljala izredna občinska družbena pozornost. Tako je danes v občini 698 usmerjenih kmetij, ki kar zadeva potrebe glede mleka, krompirja in tudi živme že pokrivajo in tudi presegajo potrebe občine. Razen tega naj omenimo še letos dograjen nov obrat Elektrotehniškega podjetja na Primskovem in blizu 540 zglajenih družbenih stanovanj ter okrog 300 stanovanj v zasebnih stanovanjskih hišah. Franc Podjed, predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine RADOVLJICA - »Čeprav bo gospodarstvo v naši občini uresničilo le dve tretjini investicijskih vlaganj za letos, doseglo pa načrtovani družbeni proizvod, smo na vseh področjih v občini zabeležili vrsto uspehov,« poudarja predsednik IS Franc Podjed. Odločitev o treh ali štirih najpomembnejših dosežkih ni lahka, zato jih naštejmo kar več. Tu je izgradnja vodovoda v naselju Nemški rovt, šole in vrtca v Begunjah, gradnja Park hotela Bled, izgradnja vrtca v Kropi, začetek gradnje doma starostnikov in lekarne, izgradnja nove hale Iskre Lipnica, poskusno obratovanje v novi kovačnici v Verigi in še bi lahko naštevali. Velja pa omeniti tudi nedavno združitev komunalnih podjetij, nadaljnje uresničevanje programa gradnje vrtcev in šol, številne referendume predvsem za razreševanje komunalnih proble* mov v krajevnih skupnostih in pomembne jubileje ter dosežke nekaterih delovnih kolektivov. Jože Stanonik, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine ŠKOFJA LOKA - Jože Stano-nik, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine je povedal, da so v občini tako s srednjeročnim načrtom kot z letnimi programi predvideni pomembni premiki v vlaganjih na področju tehnologije oziroma boljše organizacije delovnih procesov ter izobraževanja. Pa tudi na področju izgradnje družbene infrastrukture, ki je v zadnjih letih v primerjavi z industrijskim razvojem nekako nazadovala. Pomembni koraki in dogovori so narejeni na področju komunikacij kot so ceste, elektroomrežje in ptt, v terciarnih dejavnostih pa v mali in storitveni obrti. Velik pomen pa ima tudi kmetijstvo oziroma sodelovanje zadrug s kooperanti. Zanimivo pri tem je, da je danes kar 1800 kmečkih žena vključenih aktivno v razne samoupravne in druge oblike vse do izobraževanja. Razen tega pa med pomembnimi dosežki izstopata še dva. Eden je dražgoški spomenik, ki ima neprecenljivo vrednost pri oživljanju tradicij NOB, druga pa je 120-milijonska investicija Termike, ki bo omogočila modernizacijo proizvodnje in pripravo surovin. Z novimi proizvodnimi in upravnimi prostori pa so pomemben dosežek zabeležili tudi v Seširju, Gorenjska predilnica pa kot najproduktivnejša v svoji branži. TRŽIČ - »Poslovni kazalci trži-škega gospodarstva so letos v primerjavi z drugimi na Gorenjskem zelo ugodni,« ugotavlja predsednik tržiškega izvršnega sveta Vili Logar. Sicer pa z bližnjo otvoritvijo novega vrtca v Križah zaključujejo pomemben družbeni prispevek vseh občanov, na podlagi začrtane-urbanizacije pa so se občani letos z novim referendumom in samoprispevkom od- Vili Logar, predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine ločili za gradnje doma za starejše in doma za usmerjeno srednjo šolo, i ^Tadnjo športno rekreacijskih objektov in reševanje komunalnih problemov v krajevnih skupnostih. Ze prihodnje leto pa se bodo resno (s sprejetjem odloka) lotili revitalizacije starega mestnega jedra. To bo dolgoročna naloga, povezana z razširitvijo, industrijske cone in izgradnjo vpadnice v mesto. Nedvomno pa sodi med najpomembnejše investicije letos izgradnja avtobusne postaje z dopolnilnimi gostinskimi in turističnimi prostori. Na področju industrijskega razvoja pa velja vsa pozornost Peku, ki je s sovlaganji odprl nov TOZD v Ludbregu na Hrvatskem, doma pa so si z investiranjem zagotovila nadaljnjo razširitev podjetja Trio, Zlit, Gradbeno podjetje in tudi BPT. In nazadnje skopemu pregledu dodajmo še otvoritev ceste v Lom in izgradnjo kanalizacijskega kolektorja ob Mošeniku. Ob koncu tega bežnega pregleda, ki kljub svojevrstni zmernosti in različni predvsem pa investicijski zadržanosti označuje pomembne dosežke tega leta na Gorenjskem, ne gre ta hip pozabiti še enega družbenega dosežka in dogovora. Uresničevanja letos sprejetih srednjeročnih načrtov se bomo v letu 1977 morali lotiti še kako resno. A. Zalar TAM-STADLER 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej 0 možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom 9 visoki izkoristki goriva G vgrajena avtomatika za samodejno delovanje G gorilniki G zagotovljeni nadomestni deli in servis G ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM G od 25,000 do 80.000 kcal/h G možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom G visok izkoristek goriv G samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN G od 200.000 do 3,000.000 kcal/h G ugodne dimenzije G visoki izkoristki G za Jelovanjedo 110°C G za nizkotlačno paro do 0,5 atm G kvalitetni gorilniki G dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 Koliko je zaposlenih **a Gorenjskem Ob koncu letošnjega no-vembra je bilo po podatkih zdravstvenega zavarovanja J*a Gorenjskem zaposlenih '4.396 delavcev, od tega 35.107 žensk ali 47,2 odstotku. Pretežna večina delav-°ev je bila zaposlena v gospodarstvu, in sicer 64.590, "stali, to je okoli 10 odstotkov, pa v negospodarstvu. Jesenice V tej občini je bilo konec n«vembra zaposlenih 14.411 delavcev, od tega 5263 *ensk ali 36,5 odstotka. Jesenice imajo od vseh go-r*mJ8kih občin najmanjši delež žensk med zaposlenimi, kar je razumljivo zaradi Pretežno težjih delovnih ^est v industriji. Kranj Največje število zaposlenih na Gorenjskem ima °bčina Kranj, in sicer 2».932, od tega 14.608 žensk ali 48,8 odstotka. Radovljica Tu je zaposlenih 11.548 delavcev, delež žensk med zaposlenimi pa je v tej občini največji, saj pomenijo 6103 zaposlene ženske kar 52,8 odstotka vseh zaposlenih. Škofja I Ima trenutno zaposlenih 12.814 delavcev, med njimi J© prav tako visok odstotek zaposlenih žensk, in sicer *8,2, to je 6178. Tržič V tej občini je zaposlenih 5747 del avcev, med njimi 2955 žensk ali 51,4 odstotka, kar je drugi največji delež zaposlenih žensk med Korenjskimi občinami. Marmor Marmor ni le naravni material, ki žlahti kiparstvo m gradbeništvo, je tudi naravni kamen, ki s svojo obstojnostjo zagotavlja obliki njeno trajnejšo vrednost — Povpraševanje narašča, četudi predelava zahteva dokaj visok strošek in zvišuje ceno Redki so zasebni graditelji — družbena gradnja je za z . . vzeta — ki ne saj pomislil marmor, na to dr nokristalasto kamnino najrazličnejših odtenkov barv, ki jo zna narava včasih prav čudovito oblikovati. K pomisleku o nakupu in vzidavi vsaj nekaterih marmornatih detajlov sili ž«, tradicionalni sloves, ki ga marmor kot ena izmed najlepših naiavnih kamnov ima; pa najsi sloves izhaja iz sjpomina na toplino ir lepoto, ki jo izžareva že stara stavba ali dvorana sredi mesta, ali pa iz pogleda čez sosedov plot, na hišo, ki jo je naravni kamen napravil lepšo, prijetnejšo, jo obogatil in požlah-til tako kot jo zna vsak naravni material. Dvomljivo je mnenje, da je marmor stvar prestiža, stvar zasebne zaverovanosti vase, predvsem pa v svoj žep; dvomljivo zato, ker je za skladnost, domačnost in prijetnost za- Hotaielj^hi marmor je eden izmed najbolj cenjenih m priznanih, tatu predi sem narašča zanimanje in povpraševanje /x> tem kamnu'... dosti že nekaj skrbno izbranih in na pravo mesto postavljenih plošč i/, naravnega kamna. Marmor pa je stvar prestiža in baha-vosti prav gotovo tedaj, kadar se izkazuje le kot' dragi marmor vsevprek in tako vsiljivo razkazuje, da razvrednoti. HOTAVELJSKI MARMOR Marmor imamo na Braču, na Hvaru, na Pohorju, na slovenskem K rasli ter v Hotavljah v Poljanski dolini. Danes v Jugoslaviji predelajo 50.000 kubičnih metrov blokov, od tega za izvoz 17.000 kubičnih metrov. Letos naj bi v Jugoslaviji izvozili 60,000 kvadratnih metrov plošč, do leta 1980 pa 100.000 kvadratnih metrov. V Sloveniji v primerjavi z vso jugoslovansko predelavo prodajo in predelajo le 2 odstotka kamnov, ker surovine pač ni v izobilju. Cenjen in na tržišču zaželen je ho-taveljski marmor, ki se v končnem izdelku blešči v vseh odtenkih barv, največkrat v sivi in v rdeči in je večinoma najbolj uporaben za vsa notranja dela na stavbah: za pode, tlake, stenske obloge. Prodajajo £ii za domači trg in za izvoz. V Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo in V Švico izvozijo kar za polovico letne proizvodnje marmornatih blokov. OD ZASEBNIKA DO ' PODJETJA Hotaveljski marmor je bil že od nekdaj spoštovan pri vseh tistih, ki so znali preceniti njegovo resnično vrednost. Ze prvi lastnik kamnoloma, tržaški kamnosek, se je v Ho-tavlje večkrat pripeljal in izkoriščal svoj dragoceni kamnolom; med obema vojnama so se v tem kamnolomu mudili ljubljanski kamnoseki, ki so delali po načrtih arhitekta Plečnika. Najstarejši poznani izdelek iz ho-taveljskega marmorja je cerkev v Leskovici, sledili pa so ji Prešernov nagrobnik v Kranju in drugi, razumljivo pa niso bile brez marmornatih detajlov tudi vse hiše v bližnji in daljnji okolici kamnoloma. Po drugi svetovni vojni naj bi krajevni odbori poiskali vse surovine, ki bi se dale v kraju izkoristiti in tako je leta 1948 prevzel kamnolom Marmor Ljubljana. Pozneje se je priključil Mineralu iz Ljubljane, dokler ni leta 1953 prišlo do osamosvojitve in ustanovitve Marmorja Hotavlje. Podjetje se je razvijalo, v skladu z večjimi proizvodnimi možnostmi in z modernizacijo ter usmerjeno pro- Razpisna komisija organizacije združenega dela HOTELSKO PODJETJE »GORENJjKA« Jesenice, Prešernova 16 razpisuje naslednja prosta delovna mesta i a) direktorja TOZD žičnice Kranjska gora b) direktorja splošnega sektorja OZD Pogoji: c) vodje strežbe v hotelu Prisank pod a) 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zako-- nom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, 2. da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih oziroma da ima srednjo izobrazbo oziroma srednjo strokovno usposobljenost z najmanj 15 let delovnih izkušenj, '•i. da ima strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti, 4. da je moralnopolitično neoporečen, 5. da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in drugih osnovnih vrednot naše družbenopolitične ureditve pod b) L da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, 2. da ima visoko izobrazbo pravne ali upravne smeri ali višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri z najmanj '.) leta prakse na ustreznih delovnih mestih, 3. da je organizacijsko sposoben, 4. da je moralnopolitično neoporečen pod c) 1. VK natakar ali gostinski tehnik, 2. poskusna doba 2 meseca, 3. aktivno znanje enega in pasivno znanje dveh tujih jezikov, 4. 2 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu vodje strežbe ali vodje izmene Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, seznamom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju predložijo v zaprti kuverti upravi HP »Gorenjka« Jesenice v 15 dneh po objavi s pripisom »Razpisna komisija za prosta delovna mesta«. izvodnjo zaposlovalo vedno več delavcev iz okolice. Leta 1969 so dobili novo proizvodno halo, kupili najbolj moderne stroje za predelavo marmorja (delavci so se sami odrekli delitvi ostanka dohodka in tako nakupili nekaj novih žag). Vzporedno so morali poskrbeti za vodovod, elektriko, cesto in bih večkrat prikrajšani /a dobef zaslužek. Danes so z 88 delavci s;".-; pred novo naložbo: gradnjo nove proizvodne hale in nabavo nekaj novih strojev za predelavo in obdelavo marmorja. V UK ZA KVALITETNO PREDELAVO Medtem je organizacija, ki je danes v okviru poslovnega združenja Katnergran. vzorno skrbela za družbeni standard in predvsem za uk in si rokovno usposobi jenost zaposlenih. Se leta 1950 niso znali pravilno obdelovati kamna, zato so zaposlili kamnolomca, kamnoseka in Žagarja kamna iz daljnega Krasa. Ti mojstri so vzgojili prvo generacijo danes priznanih hotaveljskih kamnosekov in kamnolomcev. Priučevanje pa je odslej potekalo sistemsko, organizacija je podeljevala štipendije, plačevala za dopolnilni uk in pouk in tako danes s kadri nimajo nobenih skrbi in zadreg. GRADBENIKI POVPRAŠUJEJO V hotaveljskem Marmorju zadnja leta predelujejo tudi druge jugoslovanske kamne in tako razpolagajo z izdelki vseh jugoslovanskih marmorjev. Proizvodnja pravzaprav ni velika, z večjo serijsko proizvodnjo bi bil danes marmor cenejši: če hi ga sprejela in končno osvojila tudi gradbena industrija. wSicer pa na razmeroma visoko ceno vpliva predvsem Delu t kamnolomu je nap* trm t m teiktt... izredno izredno draga strojna oprema, ki jo morajo uvozit i. Ko bi naše gradbeništvo bolj cenilo naravni material, ki edini resnično plemeniti in ob katerem resnično lahko govorimo o stanovanjski kulturi, ne bi bilo toliko zares siromašnih, bednih stanovanjskih stolpnic in blokov. Nekateri so se že odločili, tako jeseniški Gradiš, ki namerava v nekaj detajlih poseči prav po naravnem kamnu, tako tudi nekaj hišnih svetov, ki zahtevajo v stanovanjskih stolpnicah, predvsem v pritličju, /daj zamazanem in resnično bornem, oblogo iz naravnega kamna. Naložba je resda večja, a hkrati še najbolj racionalna, saj zagotavlja vsaj nekaj stanovanjske kulture in trajnejšo obstojnost. Naravni kamen naj bi spet dobil svojo veljavo in pravi pomen, opravljal naj bi svojo funkcijo; ne kot luksuzni material in ne kot okrasni kamen, ker to ni, temveč kot resnični naravni material, kot eden redkih gradbenih materialov, ki so ga znali upoštevati m ceniti nekdaj In m- le marmor, tudi drugi naravni kamni, ki jih /.daj raziskuje hotaveljski Marmor, naj hi postali pomemben prispevek k prizadevanjem o naši boljši stanovanjski kun uri. !). S. Obvestilo Društvo invalidov Skofja Loka obvešča vse invalidne osebe, ki ne uživajo pravic iz invalidskega zavartfvanja (v starosti od 15. do 45. leta), dase zaradi popisa teh oseb oglasijo v pisarni Društva invalidov v Skofji Loki — Šolska ulica 7. Uradne: ure ho vsako sredo popoldan od 16. do 18. ure. Če kdo iu' more priti sam, naj se oglasi sorodnik z ustreznimi dokumenti (osebna in zdravstvena izkaznica). Popis je potreben zaradi zagotovitve pravic invaliJnim osebam, ki jim jih daje zakon o zaposlo/anju in usposabljmju invalidnih oseb. V veljavo bo namreč stopil 1. 1. 1977. Popis bo zaključen 19. januarja 1977. 7 Komisija za medsebojna razmerja proizvodno trgovskega podjetja Peks Škofja Loka ponovno objavlja na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu podjetja Peks, naslednja prosta delovna mesta v poslovalnici št. 1 »Homan« Šk. Loka 1. poslovodje poslovalnice 2. več natakarjev Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po veljavnih predpisih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da so poslovodje strežbe z najmanj dvoletno prakso ali natakar i z najmanj štiriletno prakso pod 2.: da so natakarji z najmanj enoletno prakso ali priučeni natakarji z najmanj dvoletno prakso Kandidati pridobijo lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 45 dni. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov Proizvodno trgovsko podjetje Peks Škofja Loka, Kidričeva c. 53 — splošna služba. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh od dneva izbire« 1. 2. 3. 4. 5. 6. Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: vodje kadrovske službe (ponovna objava) poslovodje prodajalne Duplje KV natakarja za območje Kranja PKV natakarja za območje Kranja voznika viličarja skladiščnega delavca Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje posebne pogoje: pod 1.: da ima višjo šolsko izobrazbo pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, poskusno delo 90 din pod 2.: VK poslovodja, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 3.: KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 4.: PKV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 da; pod 5.: PKV delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni pod 6.: NK delavec, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev, je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj - Cesta JLA6/IV. Razpisna komisija za imenovanje direktorja j Elektrotehniškega podjetja Kranj razpisuje vodilno delovno mesto direktorja Elektrotehniškega podjetja Kranj Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. a) da je dipl. ing. elektrotehnike, dipl. ekonomist, dipl. prav- nik in ima 5 let delovnih izkušenj ali b) da je ing. elektrotehnike, ekonomist ali pravnik in ima 8 let delovnih izkušenj 2. da je družbenopolitično aktiven delavec in da je moralno-poli-tično neoporečen 3. da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku. Pismene prijave s potrebno dokumentacijo in kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53/c »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. Izreden razvoj Gorenjskega tiska Blizu 400-članski kolektiv Grafičnega podjetja gorenjski tisk Kranj bo letos ustvaril za okrog *30 milijonov dinarjev dohodka, za prihodnje leto PQ predvidevajo 180 milijonov dinarjev — Po tehnični opremljenosti v samem vrhu slovenske in Jugoslovanske grafično predelovalne industrije 0 Grafičnem podjetju Gorenjski pf/1 Kranj s sedežem v ulici MoŠe ^•Jadeja 1 (mimogrede*povedano je ,l8ti stavbi tudi sedež našega Časo-ql??e8& podjetja Glas) smo nazadnje Mirneje pisali ob pomembni inve-*lc0i v industrijski coni na Prim-Kovem, kjer danes stoji moderen Proizvodni obrat. Takratna investi-*Ja skupaj s prejšnjo in,tudi kasnej-,° rnodernizacijo opreme in Študijami na področju organizacije dela, Planiranja, merjenja, vrednotenja hr* kvalitete dela je obetala že v D««nji prihodnosti izreden razvoj. Današnji zapis s takšnim naslovni zato ni naključje. Opravičujejo 8a že v marsičem uresničene pa tudi * prihodnje načrtovane zamisli in ^.Rotovitve. Hkrati pa je Gorenjski ll8k s primerom, ki ga bomo posebej penili, prav pred nedavnim potrdil, je upravičena trditev, da po tehtni opremljenosti sodi v sam vrh 8lovenske in jugoslovanske grafično Predelovalne industrije. Gre za turistični katalog turistične agencije ^entroturist iz Beograda. To je ob-^en, večbarvni turistično-komer-Jtalni vodič z naslovom Odmori, putovanja 77 oziroma Ceo svet na Alanu. Prvič se je tako zgodilo, da je takšen katalog domačega podjetja oziroma agencije tiskala tudi domaČa tiskarna. Doslej je bilo namreč Pfavilo, da so takšne edicije tiskali ?Unaj. Za ilustracijo povejmo, da lnia ta katalog 220 večbarvnih stra-ni> da je bilo zanj potrebno 338 ton Papirja, 8 ton barv, da je stroj z normalno hitrostjo porabil na uro za *800 dinarjev barv, da znaša nakladi* 320.000 izvodov in da je bilo prvih "0-000 izvodov stiskanih že mesec oni po naročilu. . Seveda pa je ta katalog le delček * bogatega mozaika podobnih domkov Gorenjskega tiska. Podjetje 1 namreč močno prizadeva pri odjavljanju uvoza grafičnih storitev. ,. ako so na primer prevzeli že precej senčnih pakiranj za nekatere tuje rste cigaret. Gre za izredno zahtev-e zavitke oziroma škatle za cigane kot so evropa, milde sorte in £uge. Vsak mesec na primer tiskajo A niilijonov zloženk za cigarete mil-.e sorte, da ne omenjamo številnih loženk za našo farmacevtsko, de-.ergentsko in živilsko prehrambeno mdUstrijo. • Na izreden razvoj, ki ga je podjet-Je doseglo, ne nazadnje kaže tudi Podatek, da je lani kolektiv ustvaril ia 100 milijonov dinarjev dohodka, etos za 130 milijonov, prihodnje le-0 Pa načrtujejo 180 milijonov dinarjev. Ob vsem tem smo zato nekake predstavnike podjetja poprašali, £aJ pomeni podjetje na Gorenjskem, *ako se povezuje z drugimi grafič-podjetji v Sloveniji, kako se °0restujejo vlaganja v moderniza-?l.Jo in kako so pravzaprav kos tako nitremu razvoju. direktor podjetja Jože Konc: *De|ež našega podjetja v slovenski j&'aficni industriji po ustvarjenem j^Uto dohodku in tudi po številu za-Poslenih je 7-odstoten, v vsem dru-*efn pa smo na petem mestu v Slo-J;mJi- Na Gorenjskem smo eno od ^"afičnih podjetij, pomemben delež naši proizvodnji pa je v grafično Predelovalni industriji oziroma v prtonaži. Prav zaradi tovrstne pro-j*vodnje je gorenjski prostor za nas Premajhen, posegamo na vsa podivja v Sloveniji oziroma v Jugos-'*viji. . Sicer pa smo kot grafična hiša v iugoslovanskem merilu zelo odprti, sodelujemo z. drugimi hišami in °Pravljamo zanje tudi storitve. S Področja kartonaže na primer lahko ^delujemo orodja, ki jih ne more f^če drug. Zal pa je tovrstno sode-'ovanje veliko prešibko in pogre-fattio ustrezno poslovno združenje, *i bi povezovalo to dejavnost v Složniji. Sedanja povezava v okviru gospodarske zbornice namreč ne zadovoljuje. Danes ugotavljamo, da smo se red slabimi desetimi leti, ko smo se :°tili celovite rekonstrukcije podjetij in uvedli tako imenovano ofset ^hniko, pravilno odločili. V prihodke bomo nadaljevali s to smerjo in J kratkem začeli obnavljati nekatere dotrajane stroje. Prav zdaj montiramo petbarvni ofsetni tiskarski }\r^h ki je trenutno največji v držaji- Po tehnični opremljenosti smo tako sedaj v samem vrhu slovenske in jugoslovanske grafično predelovalne industrije, vrh vsega pa je laser za izdelavo štanc za kartonažo. Naša glavna skrb v prihodnje bo zamenjava iztrošene opreme in kadri. Na višjih in visokih šolah imamo zdaj šest štipendistov, ob delu pa študira prek 30 članov kolektiva. 1980. leta je v Sloveniji predvidenih 52 grafičnih inženirjev, od tega naj bi jih bilo v našem podjetju 22. Sporedno s tem pa vlagamo precej tudi v družbeni standard, predvsem v stanovanja. Urejeno pa imamo tudi družbeno prehrano in drugo.« Obratni inženir Edvard Jurje- vec: »Ob izrednem razvoju danes ugotavljamo, da hitremu širjenju materialne osnove ne moremo slediti s kadri in da se delovne navade in miselnost prepočasi spreminjajo. Nekako preveč zaverovani smo še v včerajšnjo tehnologijo in delovne navade in težko sprejemamo nove. Po drugi strani pa je res, da smo tako široka storitvena dejavnost, da bi bila že potrebna računalniško krmiljena proizvodnja, ki je za zdaj predvsem zaradi slabega sodelovanja med grafičnimi hišami v republiki in zunaj nje žal še ne moremo uresničiti. Morali se bomo v prihodnje dogovoriti za usklajene proizvodne programe. Dokler pa tega ne dosežemo, ne bo objektivnih pogojev za smotrnejše povezovanje oziroma sodelovanje v panogi. V naši dejavnosti je izredno pomemben delovni prispevek vsakega posameznika, kajti dela večinoma ni mogoče dovolj natančno pripraviti, zato so za uspešnost proizvodnje marsikdaj odločilne pravilne in ustvarjalne odločitve neposrednih proizvajalcev in njihovih vodij. Sicer pa lahko tudi rečem, da smo v panogi na marsikaterem področju pionirji.Tako smo začeli z uvajanjem merjenja in vrednotenja dela, naredili prve korake na področju organizacije, načrtovanja in vrednotenja kvalitete. V minulih desetih letih smo ustvarili pomembno materialno osnovo. Naša naloga v prihodnje bo doseči čim-večjo učinkovitost proizvodnih sredstev. Dokler obstoječih zmogljivosti ne bomo primerno izkoristili, je odveč iskanje rešitev le v novih investicijah.« Vodja tehničnega sektorja Franc Krelj: »V zadnjem obdobju smo veliko investirali in hkrati dolgoročno skušali rešiti sodelovanje z drugimi grafičnimi hišami. Vendar so koraki na tem področju skromni, kar gre v škodo kvaliteti in na račun večjih stroškov. Morali smo vlagati tudi v opremo, ki danes še ni najbolje izkoriščena. Sicer pa menim, da je grafična industrija danes pri nas tako močna in razvita, da ne bi bilo na tem področju potrebnega nobenega uvoza. Menim, da se nasploh še vedno prepogosto in neupravičeno pridušamo, da je dobro le tisto, kar je uvoženo. Da bomo pretrgali s to miselnostjo, se bomo morali povezati in dogovoriti, kaj bo kdo delal, ne pa tako kot se zdaj še vedno pogosto dogaja, kdo bo komu prevzel kakšno delo. Posledica takšnega stanja pa so razdrobljeni proizvodni programi v grafični indu-striji.Sicer pa menim, da bosta prihodnje leto in leto 1978 tako v našem podjetju kot v širšem merilu prinesli marsikaj novega.« Vodja komercialnega sektorja Franci Ekar: »Pred dnevi je bil na področju usklajevanja proizvodnje in trga tudi v slovenski grafični industriji napravljen pomemben korak. Podpisan je bil družbeni dogovor o vlogi, razširjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska. Podobno se pri nas ureja tudi že problem z repromaterialom. Naše podjetje na primer sofinancira razširitev zmogljivosti v papirnici Količevo, ki bo odpravila vsakoletno pomanjkanje 20.000 ton kartona, ki ga je treba uvažati. Pomanjkanje papirja bo močno omilila tudi papirnica Vevče z novim strojem. Tako tudi po komercialni plati že beležimo izredno pomembne rezultate pri zmanjševanju uvoženega repromateriala. Naslednja naloga v tej smeri pa je najbrž v dogovoru o proizvodnji in odpravi dampinga, kar bo pocenilo stroške, prispevalo k večji poslovnosti in še večji kvaliteti.« A Zalar /O ljubljanska banka Ne samo v prvih januarskih dneh, kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto Vsakdo, ki varčuje, gotovo precej dobro pozna vse načine obračunavanja obresti, pozna višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in gotovo pozna ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu pa smo se odločili, da vas čisto na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev. Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri: 7,5 % letno za vloge na vpogled, 9 % letno za vloge, vezane na 1 3 mesecev, 10% letno za vloge, vezane na 24 mesecev. V primeru, da se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti, da zadovoljite svoje potrebe in uresničite svoje želje. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih se vse obresti obračunavajo v tuji valuti. Vsako leto zasledimo primere, ko se že v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim banka na hranilne knjižice pripisala obresti. Dolge vrste čakajočih so za banko in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bo banka natančno in zanesljivo vpisala obresti ob prvem vašem obisku. V Ljubljanski banki dinarske in devizne hranilne vloge občanov vodimo v elektronskem računskem centru, zato lahko zelo hitro in natančno izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih bo banka lahko avtomatično pripisala katerikoli dan v letu z enako natančnostjo in zanesljivostjo kot v prvih dneh po novem letu. Mimogrede pa še tole dobro novico, ki je mogoče še ne veste. Tudi sredstva na vašem tekočem računu obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to je po 7,5 % letno. jubilejna meša niča /\ALPETOUR Obveščamo cenjene potnike, da od 29. 12. 1976 dalje vozi SKI-bus vsak dan na relaciji KRANJ — ŽIČNICA KRVAVEC po spodaj navedenem voznem redu: 8.30 8.35 8.38 8.45 8.50 9.00 9.05 11,30 11.35 11.38 11.45 11.50 12.00 12.05 HOTEL CREINA Avtobusna postaja KRANJ PRIMSKOVO ŠENČUR LETALIŠČE BRNIK CERKLJE ŽIČNICA KRVAVEC 12.55 17.55 12.50 17.50 12.47 17.47 12.40 17.40 12.35 17.35 12.25 17.25 12.20 17.20 Linija obratuje do preklica v dnevnem časopisju! ALPETOUR, TOZD POTNIŠKI PROMET NA NOVO ODPRTO »BABVS STORCHENNEST« ŠTORKLJINO GNEZDO Beljak — Villach, Gerbergasse 28 V našem, pred kratkim na novo odprtem lokalu za dojenčkovo opremo boste našli veliko, ugodno izbiro iskane dojenčkove opreme, od prve opreme, staje, lepih otroških vozičkov in hoje do kompletne kozmetike za dojenčka. Mikavna in praktična moda za dojenčke izpolnjuje to bogato ponudbo. VEDNO ZANIMIVE POSEBNE PONUDBE če pridete k nam s tem oglasom, dobite 10 % popust. OBIŠČITE NAS VAŠEMU DOJENČKU NA LJUBO Skica. \~~~~] železniška postaja most čez Dravo U kino CZI GERBERGASSE ->ca 500 m" Ljubeče mamice, ki iščete najboljše za vašega (malčka) ljubljenčka, boste v tej prodajalni najbolje postreženi. urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje domplan Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Stanovanjska skupnost občine Kranj zeli vsem delovnim ljudem, občanom, članom hišnih svetov in stanovalcem uspešno novo leto 1977 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš in gradnji stanovanj t**-. .VJ Slovenske železsrne TOVARNA VERIG s p. o. LESCE vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1977 Delavska univerza Tomo Brejc V Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspešno novo leto 1977. it m. r "ir- is hI I it ll, vezenine TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED 8 Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri' jateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1977 TEKSTIL INDUS KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1977 srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto srečno novo leto 1977 1 977 1977 Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem odjemalcem vode na območju občine Kranj in Medvode ter poslovnim partnerjem želimo srečno in uspehov polno leto 1977 ter se priporoča za vsa vodoinstalaterska dela Knjiga je Slovencem skoraj kot kruh — ne gre brez nje Menda skoraj nikjer na svetu ne posvečajo »problemu knjig« toliko prostora in časa kot ravno pri nas: o tem govore pisatelji, prevajalci, knjigotržci, kulturniki, kulturni politiki, založniki, skratka vsi. Ne da se prešteti vseh simpozijev, kongresov, sejmov, srečanj, na katerih se je govorilo samo in le o knjigi, pa vendar je o knjigi verjetno ostalo še mnogo nedoročenega. Bati pa se je, da kljub temu taksno množično razpravljanje o knjigi, kot ga zadnja leta gojimo pri nas, še zdaleč tega zapletenega problema ni razrešilo. Razprave o tem, kakšna naj bo knjiga, da bo kupec posegal po njej — torej knjiga kot potrošno blago — in kakšna naj bo njena vsebina, da {'o bo tudi bral — torej knjiga kot kulturna dobrina, se nadaljujejo, čeprav pri nas izide na leto prav neverjetno število novih knjig, pa s tem še ni rečeno, da so te knjige, čeprav kupljene, tudi brane: po nekaterih statistikah je število ljudi, ki v enem letu ne preberejo niti ene knjige, še vedno visoko. Bomo več brali, če bo knjiga v ceneni embalaži ali če bo luksuzno opremljena? Založniki se nagibajo na to drugo stran in kot kaže ne prodajajo z izgubo. V vse večji zadregi so le morda knjižnice, katerim sredstva odmerjena za večanje knjižnega fonda ne dohitevajo več cen. Vendar pa o vsem tem ne razmišljamo dosti, ko kupujemo knjigo kot darilo, saj veselja, ki naj ga darilo povzroči, ne moremo meriti z odštetim denarjem. Ker je v teh prednovoletnih dneh mnogo ljudi zavilo po darila prav v knjigarne, smo tudi mi izkoristili priložnost in jih s tole po novoletno obarvano anketo povprašali, kolikšno mesto so knjigi odmerili v svojem življenju. »Če bi bilo le več časa za knjige, tako pa se nam dogaja, da zbirke, ki prihajajo v hišo, odlagamo, ne da bi jih pregledali. Knjig v knjigarni ne kupujem, če pa že, potem najraje izbiram med knjigami o vrtnarstvu, zdravilnih zeliščih ali podobnem: to so tudi knjige, ki jih lahko damo za darilo, ne da bi pri tem kaj dosti pogrešili v željah obdarovanca.« Iztok Pogačnik iz Kranja: »Knjigo vam zdaj res ponujajo prav na vsakem koraku, poštni predal je poln naročilnic za te knjige in one zbirke. Meni to ni všeč, raje sam poiščem v knjigarni knjigo, ki me zanima. Tudi kot darilo bi jo bolj s strahom sprejel ali podaril, saj imamo glede branja ljudje zelo različne želje in je težko pogoditi pravo. Za otroke je mogoče drugače, pri njih z izbiro knjige že težko zgrešimo. Res so knjige zdaj drage, vendar pa to za nobenega ljubitelja verjetno ni ovira, da ne bi kljub temu kupoval, kar ga zanima.« j^Užbenka ^odnja: . *2a 8mai dvanajst let je star, sem daril knjigo. Vem, da bo takega Pra > k naJb°lJ vesel. Mislim, da je „ v\ Če starši otroka že od mladega n VaJajo, da ceni dobro knjigo. Za 8> ki živimo v manjših krajih, je ti u etnna rešitev, če hočemo ime-y uobro branje, prav ndkup knjige, pof °.v°dnju na primer ni knjižnice, . tUjoČe knjižnice pa imajo navado dokaj skromen izbor. Naročena tja 0a ne^aJ knjižnih zbirk, sem pa ^..Pa kupim tudi posebej kakšno ^8o, sicer ne veliko, saj mora biti tehfre.j za kruh kot pravimo in po-je|™ Še za vse drugo, v čemer so za-e tudi knjige.« ^*Knjiga je najlepše darilo, to lah-k Povem iz izkušenj, saj decembra f^.primer prodamo še enkrat toliko U J1? kot v drugih mesecih. Res se j^JveČ knjig kupuje otrokom za da-La> vendar pa tudi za odrasle ostaja vJ.l8a na spisku za darila. Prodamo doh ° knjig domačih avtorjev, zelo Pa \ ^a se prodajajo tudi nobelovci *dr aja splošna enciklopedija pa *a !!Vm-ški romani in drugo. Knjiga ^ darilo se običajno zelo skrbno iz-kni^' ^e Pa tudi dogaja, da kdo kupi P<*u za °kras> da ima pač kaj taviti v omaro.« Mira Noč, trgovska pomočnica, z Jesenic: »Ni še dolgo tega, kar sem se izučila, pa je zato razumljivo, da za knjige, vemo, da so drage, še nimam denarja. Kakšno knjigo si izposodim, kupim pa raje kaj praktičnega kot so kuharske knjige, druge bodo morale še malo počakati.« L*nJige se mi zdijo drage, pa jih ne l^PuJem veliko, le za sina jih kupim h . na primer zdaj ob novem letu. j,?Je grem v knjižnico, tam je veliko lahu6, ^ažje in Predvsem dosti ceneje j/^o na ta način preberem večje ,j evUo knjig. Saj ne rečem, izbrati se k* tudi manj drago knjigo. Morda jj?. Je tudi stvar navade, da eni ho-njJo v knjigarne, drugi pa v knjiž- Janez Kosterov, upokojenec iz Kranja: »Knjige pa zelo cenim, saj imam doma v knjižnici preko tisoč knjig. Na leto takole kupim več kot 30 novih knjig, veliko tudi za sina. Večino teh knjig tudi preberem, največ ponoči, ko ne morem spati. Kako izbiram knjige? Po katalogih, s katerimi so založbe resnično radodarne. Imam pa še vedno najraje domače slovenske avtorje. Ce so knjige drage? Seveda so, vendar, če me neka knjiga zanima, potem ne vprašam za ceno.« l^gačnik 46*Knjiga mora spremljati človeka jjj^j rnladih nog, saj s tem starši do-^£ ju je j o vzgojo svojih otrok. Res ^ knjige drage, vendar se mi zdi, da L tak° potrebne, da lahko to nji-v° edino slabo lastnost kar zanesemo. Menim, da ljudje vse bolj Stana Zupane, modni oblikovalec, iz . Radovljice: »Knjiga je za otroke, ki pričakujejo od staršev praktično in zabavno darilo, morda res najprimernejše darilo za vse praznike. Knjiga pri nas je dokaj draga in zato'ni dostopna prav za vsakogar, kar se mi ne zdi prav. Posebno otroci bi morali imeti svoje knjige, da jih lahko večkrat vzamejo v roke, jih čuvajo in se jih vesele. Zase knjige naročam, če je kaj posebno zanimivega in ne gledam na ceno. Tako se obnašajo ljubitelji knjig in mislim, da jih je med Slovenci veliko.« L. M. Foto: F. Perdan Franci Tavčar v svojem ateljeju — Foto: F. Perdan Samorastnik Franci Tavčar, 25-letni kipar samorastnik iz Čabrač v Poljanski dolini, se vse bolj uveljavlja — Dolga, čeprav navsezadnje tudi kratka, pot od začetkov, od risb do panjskih končnic, miniaturnih končnic na platnu ter do skrbno izoblikovanih skulptur iz lipovega in hrastovega lesa — Sodelovanje v kolonijah v Vidmu ob Sčavnici ter v taborih v Trebnjem — Dve samostojni razstavi — Privlačijo me posebnosti, privlači me domač človek, pravi Franc Tavčar V Hotavljah, če se pelješ is Škofje Loke proti Žirem, zaviješ pri znani gostilni Lipan na desno, se pelješ po razpotegnjeni vasi, po Hotavljah, po lepi asfaltirani cesti, mimo podjetja Marmor, le nekaj sto metrov naprej pa zaviješ na levo, se začneš vzpenjati v hrib inže si v Čabračah. V lepi vasici pod pobočji Blegoša. Prav tu, v blegoškem »kraljestvu« je doma kipar samorastnik Franc Tavčar. Petindvajset let mu je. Z umetnostjo, s ki parjenjem se je začel ukvarjati pred sedmimi ali osmimi leti. »2e v osnovni soli sem veliko risal,« pravi Franci. »Moj mentor je bil akademski kipar, takrat je na gorenjevaski soli učil likovni in tehnični pouk, Tone Logonder. Bila sva prava prijatelja, kot ,oče in sin'. Veliko nasvetov sem dobil od njega. Zares hvaležen sem mu zanje.« Po končani osnovni šoli se Franci ni odločil za katero od likovnih srednjih šol, za šolo, ki bi mu morebiti omogočila vstop na likovno akademijo. Za to niti ni bilo možnosti. Kajti družina pri Tavčarjevih je številna, denarja za šolanje ni bilo, pomoči od drugod prav tako ne... »Zato sem se odločil za poklic sli kopi on karja,« je nama s fotoreporterjem oni dan v topli kmečki dnevni sobi v Čabračah pripovedoval Franci. »Kiparstvo mi je zdaj le konjiček. Prve slike, zdaj visijo tule po stenah na nafti domačiji, sem izdelal pred približno desetimi leti. Kasneje sem poslikal s svojimi motivi se ogromno panjskih končnic in miniaturnih končnic na platnu.« Prve skulpture iz lesa je Franci izdelal pred kakimi sedmimi ali osmimi leti. »Izdolbel« jih je iz lipovega lesa. Pred kakimi petimi leti pa se je »preusmeril« tudi na hrast. Zakaj? »Po eni strani mi je hrastovo deblo, hrastov les, se bolj všeč. Bolj mi odgovarja v vseh pogledih. Bolj trd je, več dela imai z njim! Kajti zdi se mi, da je tudi moj .izraz' bolj ,grob'. In iz hrastovih debel, ki rastejo tule pod Blegoftem, je mogoče .izklesati' zares čudovite stvari,« odgovarja Franci. Mladi kipar iz Čabrač je doslej sodeloval že na treh slikarskih in kiparskih kolonijah v Vidmu ob Sčavnici ter na petih kiparskih taborih v Trebnjem na Dolenjskem. »V Vidmu ob Sčavnici sem izklesal iz hrasta tri metre visoko skulpturo Matije Gubca, skulpturo tolminskega in koroškega puntarja ter ,mamo s hlebom kruha in lačnim otrokom'.« Tudi v Trebnjem na Dolenjskem seje Franci iz čabrač odlično uveljavil. V lepem dolenjskem mestecu »stojijo« njegovi »deseti Brar*, »hlapec Jernej« ter »mama z dvema otrokoma«. Največjo skulpturo pa je Franci »izdolbel« iz. hrastovega debla v Mirni na Dolenjskem. Kar pet metrov je visoka, predstavlja pa" VKrjavljeve laži«. Predstavlja »zdravljenje koze«, prizor »kako je Krjavelj presekal .hudiča' na dvoje« ... »Doslej sem imel dve samostojni razstavi, v Skorji Loki in v Trebnjem, sodeloval pa sem tudi na testih skupnih razstavah,« pripoveduje Franci. »Letos sem imel lepe možnosti za pripravo samostojne razstave v salonu pohištva Brest v Cerknici. Za to pa bi moral imeti izdelanih najmanj petindvajset ali tridettet kipov. Teh pa na žalost nisem imel ,na razpolago'. Zamudil sem torej priložnost, ki je bila enkratna, ki se le malokrat ponudi.« Kolonije so po Francijevem mnenju odlična oblika izmenjave mnenj med posameznimi kiparji. Takrat se je mogoče pogovoriti o posameznih orodjih, načinu dela in sodelovanju. Zato bo mladi kipar samorastnik iz Čabrač v Poljanski dolini tudi prihodnje leto zagotovo sodeloval na X. jubilejnem taboru v Trebnjem, ki bo letos prvič mednaroden, morda pa tudi na VI. tradicionalni koloniji v Vidmu ob Ščavnici... »Moram reči. da nri udeležbi na teh kolonijah nimam nikakršnih težav, pristavlja Franci. »V podjetju, Slikoplesku iz Škofje Loke, v mojem kolektivu, imajo za moje delo popolno razumevanje. Vsakokrat za udeležbo na koloniji dobim izreden plačan dopust. Slokoplesk pa je bil tudi pokrovitelj nad mojo razstavo v galeriji na škofje loškem gradu.« Franci je v kasnejših letih še imel možnosti za šolanje. Bil je že na pripravljalnem tečaju. Dobil bi Štipendijo ... »Ne, za Aolanje se potem nisem mogel odločiti,« pripoveduje kipar iz Čabrač. »Čeprav bi dobil štipendijo, se nisem mogel odločiti za to pot. Veliko sem se pogovarjal o tem, a končno sem prišel do zaključka, da je bolje, če se ne odločim za to pot. Doslej, vsaj tako menim, je bila odločitev tudi pravilna. Nič mi se ni bik >. Kasneje, ne rečem, da mi morda sc ho. Toda s šolo bi morda izgubil tudi moj .sedanji izraz'.« Francija še posebno privlačijo posebno.iti, posebneži, domači ljudje, ljudje iz njegove okolice. Upodablja jih, upodaMia njihove like v lesene skulpture, leto, dve ali še več let potem, ko so že umrli. Tak je čabraški zvonar, taki so vaški posebneži iz Poljanske doline. Prav zdaj pa ima v delu skulpturo »Sarevčeve Mete« iz Tavčarjeve povesti. Načrtov zlepa ne bo zmanjkalo... J. Govekar Milka Ždralovič, delavka, iz Radovljice: »Knjige? Kje imam pa kaj časa! Hčerki, ki že hodita v šolo, veliko bereta, knjige pa si sposodita v knjižnici. Z naročanjem knjig imam bolj slabe izkušnje: naročila sem enciklopedijo, potem pa knjige niso prihajale. Najbolj zanesljiva je še knjižnica, zato me veseli, da hčerki redno zahajata tja.« KLADIVAR Žiri Tovarna elementov za avtomatizacijo Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavljamo prosta delovna mesta: 1. 4 strugarje 2. 4 strojnih ključavničarjev Zaposlitev je možna takoj. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Objava prostih delovnih mest velja 8 dni po objavi. Pismene prijave oddajte v tajništvu podjetja. hw ; posegajo po knjigi, da že malo ^le tudi Še zavzema večino večer- bolevajo televizijo, ki je ali pa po Hj Ur, sicer tako primernih za bra-hi«' .^°> Pa tudi ponudba založniških d0 Je tolikšna. Dnevno prihaja na cela vrsta ponudb za naročilo Wln in drugačnih knjig, da se člo-|L kar ne more upreti, pa naroča in re-Je knjiga tu, seveda bere. Gre to-He- le za spremenjen način, enostavno!!? Je' Rako knjiga pride v hišo, na It^ačo knjižno polico, naš odnos do ^8 pa se verjetno ni spremenil.«. Marija Jelen, prodajalka iz i Radovljice: Nove knjige v Pionirski knjižnici Pionirska knjižnica v Kranju (Delavski dom) vam v novem letu 1977 želi čimveč uspeha pri učenju. Vabi vas, da ostanete še naprej njeni člani. Članarina za leto 1977 bo samo 15 dinarjev, zamudnina za knjigo 1 dinar, za izgubljeno izkaznico boste plačali 10 dinarjev. Trudili se borno, da boste v Pionirski knjižnici našli vsako novo mladinsko knjigo. V tem mesecu smo kupili naslednje nove knjige. Za CICIBANE: PreusslerO.: Razbojnik Rogovilež Suhodolčan L.: Na kmetiji Pleničar M.: Nafta Mamka Bršljanka Slovenske basni in živalske pravljice Za PIONIRJE: Pregl S.: Odprava Zelenega zmaja Jerome K. J.: Trije možje se klatijo Saint-Exupery A. de: Mali princ Golob B.: Sovražim vas Kosovel S.: Moja pesem Verne J.: Šola za Robinzone B rezan J.: Zgodba o ljubezni | RAZSTAVO »MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE« sta pripravila: ROBERT BIZAJ, učenec 2. b r. OS Simona Jenka. Star je 8 let. Najraje bere pravljice, pesmice in in-dijanarice. Njegove najljubše knjige so: Makarovič S.: Kam pa kam kosovirja? Pisani živalski svet Grabeljšek K.: Moja partizanska oprema Godina F.: Kos rženega kruha May K.: VVinetou Slovenske narodne pravljice Kovač P.: Zverinice z Večne poti Jonsson R.: Vike Viking O partizanih Matošec M.: Deček s Sotle in IRENA MURKO, učenka 7. c r. OS S. Žagarja. Našo knjižnico obiskuje dve leti. Najraje bere kriminalke in ljubezenske romane. Njene najljubše knjige so: Gorlich K.: Deklica iz Louisiane Ingolič A.: Deklica i/. Chieaga Babula V.: Planet treh sonc Čopič H.: Oslovska leta Nazor V.: Istranke Podgorec V.: Beli ciganček Ingolič A.: Gimnazijka Šenoa A.: Zlatarjevo zlato BfonteC: Sirota i/ Lowooda Suhodolčan L.: Rumena podmornica Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1977 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija o t* i Od i co LU <£ co O Jz KJ 1 ^ I c/) I P lo Iuj dc €0 Z hO I LU lo LU °C C/) O LU co P lo LU dc (/) o z lo LU col O z lo LU oc col lo LU dc cd I z lo LU oc co O lo LU cel co industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vam želi SREČNO NOVO LETO • J^SREČN^SREČN^SREČN^S Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1977 o e S 5 s? o o 1 SREČNO SREČNO SREČNO SREČNO SREČNO SRj£ O Z o LU oc co O z o LU dc co O Z o LU dc co O z o LU dc co O z o LU dc co Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kr8^' o. sol. o. Kranj z 19 TOZD Proizvaja v 19 TOZD: telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopi-haške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna orodja in merilne naprave. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1977 in še veliko delovnih uspehov. VSAK IMA A QTPANFH ^q proslavi ob 30 obletnici ustanovitve Kinopodjetja Kranj so dolgoletnim plavcem podelili priznanja, dobili pa so jih za uspešno sodelovanje tudi n?kateri kolektivi reproduktivne kinematografije v Sloveniji ter več organiza-CJJ v občini. Na proslavi j*' sodeloval tudi moški oktet Sava. — Foto: F. ^erdan 30 let Kinopodjetja Kranj Ko je bilo takoj po vojni leta 1946 V Kranju ustanovljeno kinopodjetje, Je začelo s kaj skromnimi sredstvi in *e z dvema zaposlenima. Ko pa sta ^takratno podjetje Kino Kranj in K.>no StražiSče združila, se je šte-yilčno sicer skromen kolektiv ob dokaj skromni materialni dediščini Resnično zavzel za dobro gospodarenje, pri tem pa niti ni gledal, ali je *a svoje delo dobil v celoti plačilo ali ne. Takšna zagnanost je seveda korala že kmalu dati rezultate. V Januarju 1951 je podjetje odprlo ktni kino Partizan, ki je bil dolgo časa zaradi svoje ureditve eden Najlepših letnih kinov v Sloveniji. Kolektivu je sicer primanjkovalo 'astnih sredstev za takšno investicijo, zato si ni pomišljal s prostovolj-nim delom pomagati k uresničitvi Svoje zamisli. Drug pomemben kulturni objekt, 111 Še sedaj slovi po svoji opremljenosti in funkcionalnosti pa je leta 1961 zgrajen kino Center, ki je danes °snovna materialna baza Kinopodjetja Kranj. Ce bi kronološko zasledovali razvoj podjetja, potem je !*6ba omeniti ustanovitev Potujoča kina v letu 1967, ki svojo nalogo namreč posredovanje filma kot kulturne dobrine najširšemu krogu ljudi — izpolnjuje še danes. Dejavnost Kinopodjetja pa se je širila tudi zunaj Kranja: pri tej širitvi je pomembna priključitev kina Dom v Kamniku in tudi kina v Tržiču. Oba kinematografa so obnovili in sodobno opremili. S takšno širitvijo je seveda v podjetju močno narasla vrednost osnovnih sredstev, podjetje pa se je tudi kadrovsko okrepilo, v svojo dejavnost pa je vključilo tudi tri gostinske enote. Kolektiv se še posebej zaveda odgovornosti, ki jo ima kinematografija v današnjem času v našem kulturnem prostoru in še posebej vpliva filma na mladino. Zato že vrsto let podjetje sodeluje z vsemi šolami v občini kranj, Tržič in Kamnik. Druga oblika filmske vzgoje mladih pa je filmsko gledališče, ki je zaživelo v sodelovanju z občinsko konferenco ZSM Kranj. S hitrim razvojem Kranja, posebno v vzhodnem delu, pa se že kaže potreba po novi kinematografski dvorani, ki bo obenem tako kot sta v samem mestu obe sedanji, vedno odprta tudi za druge kulturne prireditve. L. M. Usluga Kranj objavlja prosto delovno mesto računovodje Pogoji za zasedbo delovnega mesta: končana ekonomska šola s 5-letnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu. Stanovanja ni, kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh od objave na naslov Odbor za medsebojna delovna razmerja USLUGA KRANJ — Stražišče, Seljakova 7 Silvestrovanje na Visokem Izkupiček je namenjen obnovi zadružnega doma . Tako rekoč že 26 let nihče ni nič Investiral v zadružni dom na Viso-*em. Tako ima dom danes samo v Polovici stavbe urejeno centralno sevanje, notranja oprema in prodori pod odrom so dotrajani in podobno. Po srednjeročnem razvojnem Načrtu krajevne skupnosti bi za nuj-,a obnovitvena dela potrebovali °krog 600.000 dinarjev. Ko ho v krajevni skupnosti razpravljali o sredstvih, so ugotovili, da "*°do morali denar zbrati na različne ^aČine. Tako so se družbenopolitične °rKanizac:iie v krajevni skupnosti odločile, da bodo del denarja skušali zbrati tudi z različnimi prireditvami. Prva bo silvestrovanje, ki bo jutri v zadružnem domu in kjer bo za ples in razvedrilo skrbel ansambel Veseli planšarji s pevcema. Vse organizacije so se tudi zavzele za skrbno organizacijo. Nekaj vstopnic je še vedno na voljo v trgovini Živila na Visokem in v Alpetourovi turistični agenciji v Škofji Loki. V okviru akcije za obnovo doma pa je osnovna organizacija ZSMS v soboto, 25. decembra, odprla tudi mladinski klub. A. Z. Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGRO-MEHANIKA tel. 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje in kosilnice TOMO VINKOVIČ 15 KM - 30 KM PASQUALI TIP 940 - TIP 995 IMT 533 URSUS C-330 BCS, akumulatorji, snežne verige, gume Novo v Kranju temno točeno pivo v restavraciji globus Koroški slovenski ples v Celovcu bo v soboto, 8. januarja 1977, ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice (blizu železniške postaje). Za ples bosta igrala ansambel bratov Avse-nik in Kombo kvartet Staneta Man-cinija. — Prevoz z avtobusom (100 din), vstopnina plačljiva v dinarjih. — Prijave z vplačilom voznine do četrtka, 7. januarja 1977, zvečer. — Vse informacije v turistični poslovalnici v hotelu Creina. Alpetour Kranj gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ SREDA, 5. januurja, ob 19.30 za red BREDA: M. Mikeln ZARADI INVENTURE ODPRTO; ČETRTEK, (i. januarja, ob 19.30 za red ČETRTEK - M. Mikeln: ZARADI INVENTURE ODPRTO; gostujeMestno gledališče ljubljansko. TRŽNI PREGLED JESENICE Šolala 12,60 din, cvetaca 11.40 do 14,40 din, korenček 9 din, česen .i 1.20 din, čebula 12,40 dinarjev, fižol 26,45 din, peša 5,15 din, paradižnik 33,85 din, jabolka 5,30 do 8,50 din, hruške 17,60 din, grozdje 15 din, pomaranče 9,20 do 10,70 din, limone 17,15 din, ajdova moka 18,86 dinarjev, koruzna moka 5.77 din, kaša 12*47 din, surovo maslo 65.28 do 66,20 din, smetana 27,85 din, skuta 17,25 din, sladko zelje 3,60 dinarjev, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5.75 din orehi 14.1.70 din. jajčka 2,34 do 2,57 din. krom pir 5 din KRANJ Solata 24 din, Apinača 28 din, cvetača 20 din,' korenček 12 din, česen 35 din, čebula 12 din, fižol 20 do 25 din pesa S din, slive 20 do 22 din, jabolka 5 do 8 din, hruške 16 din, grozdje 18 din, med 45 din, žganji' 50 do 55 din, pomaranče 15,20 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din kaša 15 din, surovo maslo 60 din, smetana 28 din, »kuta 16 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 130 «rv tragikomed. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20 uri • Ji.,JtalarjV*m#r.. l«o* *tr%»>n*d,.* LET NAD Kl'rvA vV-JEM (i N K Z 1><"»M ob 2<< .i« 6. ianuarja ital. barv. KOMISAR BREZ KOLTA ob 20. uri Bled 31. decembra amer. barv. super spekt. PEKLENSKI STOLP ob 20. uri 1. januarja nem. ' barv. SMRT POD PALMAMI ob 16. uri, ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 18. uri, amer. barv. PRIŠLI SO PONOČI ob 20. uri 2. januarja jug. barv. voj. SALAŠ V MALEM RITU ob 15. uri, amer. barv. super spekt. PEKLENSKI STOLP ob 17. in 20. uri 3. januarja amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 18. in 20. uri 4. januarja amer. barv. krim. POINT BLANK ob 20. uri 5. januarja amer. barv. krim. POINT BLANK ob 20. uri 6. januarja amer. barv. tragikomed LET NAD KUKAVIČJEM GNEZDOM ob 20. uri Jesenice RADIO 31. decembra ital. barv. CS pust. BELI OČNJAK ob 17. in 19. uri 1. januarja nem.-jug. barv. pust. VVINETOU - 2. del ob 17. in 19. uri 2. januarja nem.-jug. barv. pust. WINETOU - 2. del ob 17. in 19. uri 3. januarja franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 17. in 19. uri 4. januarja franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 17. in 19. uri 5. januarja amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 31. decembra amer.-ital. barv. pust. PLAMEN IN PUŠČICA ob 18. in 20. uri 1. januarja franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 18. in 20. uri 2. januarja franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 18. in 20. uri 3. januarja nem.-jug. barv. pust. WINETOU - 2. del ob 18. in 20. uri 4. januarja n?m.-jug. barv. pust. VVINETOU - 2. del ob 18. in 20. uri 6. januarja ital. barv. CS pust. BELI OČNJAK ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 1. januarja amer. barv. pust. MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 19.30 2. januarja nem - jug. barv. pust. VVINETOU - 1. del ob 19.30 Kranjska Gora 1. januarja nem.-jug. barv. pust. VVINETOU - 1. del ob 20. uri 2. januarja amer. barv. vestem PEKLENSKI POGON ob 20. uri 5. januarja franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 20. uri Mi smo pa Tržičani... V uglednem tržiškem lokalu je gost zahteval od natakarja, naj pokliče šefa kuhinje. Ko je le ta prišel, ga je gost nagovoril: »Bodite tako prijazni in poskusite tole juho . . .« »Oprosite, če vam ne ugaja, vam lahko prinesem drugo,« skuša rešiti zaplet šef. »Ni treba druge. Prosil sem ras, da poskusite to,« se ne da gost. »Vam lahko namesto juhe prinesemo drugo predjed ali pa vam juhe ne vračunamo v ceno silvestrovanja,« se izmotava šef kuhinje. »Niti prvo niti drugo ne prihaja v poštev. Samo juho poskusite,« vztraja gost. »Pa naj bo,« popusti šef. »Kje imate žlico?« »Nimam je. Saj v tem je problem,« odvrne zadovoljen gost. Tržičanka je kupila Trticami za novoletno darilo kravato. »Ti je všeč,« sprašuje Tržičanka moža. »Prekrasna je,« odgovarja mrm raje TrŽiČan. »Samo to še ne vem, kaj bi k nori kravati najbolj pristajalo,« rprašuje T ržičanka. »Veš kaj? Dolga brado, da bo k racata čim bolj skrita . . .« Zanimiv je bil pogovor med tržiškima zakoncema pred lanskim Si/restrovim. "Žena. kaj naj ti podarim za novo leto,« sprašuje Tržičan soprogo. »Ne vem, nisem še razmišlja/a o tem . . « odgovarja žena. »Dobro,« odgovarja kot iz topa moŽ. »Potem pa ti dam Se leto za premislek . «. Toliko za btos. Prihodnje leto se vam bom spet oglašal. Do takrat pa vam želi srečno novo led in vam kliče na svidenje vaš Tržičan! Veletrgovina Priporočamo se za nakup ŽIVILA Kranj marta odgovarja Novoletno pecivo Potrebujemo: 25 dkg moke, pol zavitka pecilnega praška, 8 dkg sladkorja, vanilijin sladkor, jajce, 10 dkg masla ali margarine, za nadev malo ribezove ali kake druge marmelade, za obliv pa 10 dkg čokolade, 2 dkg masla, 20 dkg sladkorja in 2 del vode. Moko zmešamo s pecilnim praškom in presejemo. Dodamo sladkor, vanilijin sladkor in jajce ter zamesimo v gosto kašo. Nato dodamo še kose masla ali margarine ter ugnetemo v gladko testo. Če se lepi, ga postavimo za nekaj časa na hladno. Nato ga tanko razvaljamo in zrežemo v poljubne oblike. Spečemo v pomaščenem pekaču v zelo vroči pečici. Ohlajeno zlepimo po dva in dva kosa z marmelado. Za obliv zmehčamo čokolado in maslo nad vročo vodo, sladkor skuhamo v 2 del vode ter ga dodamo zmehčani čokoladi ter s tem oblijemo pecivo ter po želji še okrasimo z razpolovi/enimi ali naribanimi orehi. Če mislite krepko nazdraviti novemu letu in se je za to priložnost v hiši znašla tudi steklenica penečega se vina, je prav, da veste, pri kakšni temperaturi ga je najbolje piti. Peneče se vino je dokaj močno, zato ga ne kaže odpirati že zgodaj zvečer, pač pa ga prihranite za polnoč. Do praznovanja hranite steklenico v kleti, kjer je tema, temperatura pa ne presega deset do dvanajst stopinj. Peneče se vino je boljše, če je starejše kako leto ali dve, tudi do šest let lahko, kasneje pa menja svoje lastnosti. Letos smo sklenili, da ne bomo plenili smrečic tako naveliko kot doslej. Novo leto pa ni novo leto, če v hiši ni nekaj smrečja, pravi stari običaj: zato so dobre tudi smrekove veje, ki jih lahko naberemo na posekah, če pa jih kupujemo, so verjetno cenejše od mladih smrečic. Potrebujemo pa poleg smrekovih ali borovih vej še kako barvasto svečo, svetlečo kroglico ali dve, pisano pentljo, pa iz tega lahko, pričara mo v stanovanju prav tako prijetno in pravo novoletno vzdušje. Potrebujemo le še primerno skledo ali krožnik, vanj naložimo okraske in že je na mizi praznični videz. Tudi pladenj z majhnimi svečkami morda kar rdeče barve z zeleno vejico, ni nujno, da je smrekova, bo prav tako dobrodošlica novemu letu. Tudi lesena veja, ki ste jo morda pobrali na sprehodu, bo prav primeren okras, če jo belo pobarvate morda kar z umetnim snegom iz razpršilne doze. Pritrdite jo na stena, ki naj bo po možnosti temnejša, vejo pa ovesite s pisanimi okraski. Proč z utrujenostjo Je že tako, da je kup opravkov treba opraviti kljub temu, da nas potem čaka še veselo, a tudi utrudljivo praznovanje novega leta. Zato smo navadno že zgodaj zvečer utrujeni, kar se seveda pozna tudi na obrazu. Ce se le da, se poskusite pred praznovanjem, naj bo to v krogu družine ali kje na zabavi zunaj, vsaj malo spočiti. Tuš in pa pol ure ležanja z dvignjenimi nogami je najboljši recept. Če pa je to več kot si morete privoščiti, pa pomaga proti utrujenosti tudi izmenična kopel nog: pripravite dve posodi s toplo in hladno vodo, v obe vrzite dobro pest kuhinjske soli in izmenično namakajte noge v obeh vodah. To je tudi odlično zdravilo za noge utrujene od plesa in novoletne zabave. Če bo novoletno praznovanje^ količkaj veselo, potem marši- /\ komu grozi na novoletno jutro bolj slabo počutje z glavo- ' bolom. »Mačka« boste uspešno preganjali z močno pravo kavo, v katero ste stisnili nekaj limoninega soka. Med jestvinami pa so bolj ^zdravilne« tuste kisle in slane. Če bo torej zamašek s pokom naznanil začetek novega leta, naj bo peneče se vino primerno hladno, le tako ima svoj pravi okus. Pravšnja bo temperatura od Sest do osem stopinj, če pa je hladnejši, pa izgubi mnogo na svojem vonju. To vedo povedati največji potrošniki penečih se vin na svetu Francozi, vendar le-le-ti nikoli ne grešijo pri temperaturi. Primerno bomo steklenico ohladili v posodi z vodo, ki ji dodatno kocke ledu. Odpiranje zamaška je prava umetnost, ki pa lahko pri - nespretnem napravi tudi nekaj škode. Ko snamemo žičnat ovoj z ' zamaška, previdno vlečemo zamašek f tako, da vrtimo steklenico. Kozarce imejmo že pripravljene, da se pijača ne razliva v nič. In kakšni so kozarci za peneče se vino? Lahko so dolgi in visoki ali pa široki in plitvi, vedno pa na stojalcu. Sicer pa peneče se vino ponujamo ob koncu obroka k pecivu, sladokusci oziroma poznavalci vin pa vedo povedati, da je izvrsten aperitiv ta šampanjec, ki pa rad zvrti glavo. Alenka iz Škofje Loke — Sem srednješolka in moje najljubše oblačilo so hlače. Ker imam doma že nekaj ostankov volne, bi jih rada uporabila za pulover ali nekakšno tuniko, kar bi pozimi nosila k hlačam. Prosim, svetujte mi model, ki bo primeren za vsak dan in da mi bo pristajal. Marta — Pulover za vas sem si zamislila črtast. Na rokavih so vodoravne črte, na prednjem in zadnjem delu pa navpične. Rokava boste tako pletli od spodaj navzgor kot običajno, ostala dva dela pa postrani. Pulover ima tudi dva žepa in večji izrez spredaj, ki ga po želji zaprete s trakom. Ovratnik je pokončen, rame spuščene, dolžina pa pokriva boke. letu vam želimo, se še naprej pridno učili, da bi bili svojim staršem v veselje in da bi se vam uresničile vse vase želje. Pa še to, da bi tudi v prihodnjem letu tako pridno dopisovali v vašo pionirsko stran. Uredništvo Naj bo letos tudi prava zima kot... Umetnost me navduši Ravno premišljujem, da se bliža zimski čas, čas veselja. Kako rada se vozim po zasneženih pobočjih, ne bom pisala. Tudi če pomislim na Janeza, ki letos ne bo smučal, nimam pametnih besed. Se najbolje bo, da povem, kako je bilo v tisti pravi, hudi zimi pred leti. Moja sestra Leno, sem se pretegovala po peči, ko sem nenadoma zaslišala neke čudne glasove. Prihajali so vse bliže in kmalu sem lahko iz tega nerazločnega tarnanja ugotovila sestrine običajne besede: »Oh, kako sem lačna, joj, joj, umrla bom!« »Uboga reva,« sem pomislila. Je že tako. Jasno, da je človek lačen, če se celo popoldne potepa. Mirjana je stopila v kuhinjo. »Mami, tako sem lačna, pripravila si bom pečeno jajce!« je pripovedovala med iskanjem posode. . »Počakaj, saj še ne gori v štedilniku!« je negodovala mama. »Saj bom na električnem!« ji je v besedo vskočila sestra. »No, pa daj!* se je unesla mami in še dodala, »me prav zanima, če ti za jezikanje ne zmanjka energije!« »Jajce bom pa sama ubila v skodelico!« je Mirjana spet sitnarila. »Saj ne znaš!« Sestra je prijela jajček in z njim potrkala ob rob štedilnika. Bila pa Moja mami Moja mami je pridna kakor čebela, ki venomer dela. > Ko nekaj naredi, že se v drugo delo zatopi. Ko iz službe se vrne, postelje preobrne; skuha kosilo, da jesti imamo obilo; pometa in briše, da svetijo se tla hiše. Zvečer trudna zaspi, da jo zjutraj budilka zbudi. Sonja Filipič, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas je premočna, zato se je razlilo po štedilniku. Toda zdaj je bila mamica neusmiljena. Mirjana je morala spraviti ostalo jajce v posodo in ga speči. Toda ko je iskala sol, se ji je prismodilo, pa še namesto da bi osolila, je osladkala. Kar si skuhaš, moraš tudi pojesti. Tako so moji ljubi sestrici tekle debele solze, ko je mukoma požirala prismojene beljakovine. / Zdaj jo je čakalo pomivanje. Čeprav nerada, vendar morala se ga je lotiti. Posode je bilo precej, zato je zložila drugo na drugo. Ta stolpnica pa je bila tako majava, in ker je tudi moja sestra majava, je s komolcem zadela v prvo nadstropje in videti je bito kot potres sedme stopnje. Posoda se je vsula po štedilniku, najbolj športno nadarjen lonec s pomijami pa si je poiskal še ugodnejšo lego na tleh. Oster pok in voda se je razlezla na vse strani. Bratec, ki je stal v bližini, je dobil hude ošpice in je takoj stekel po zdravnika ali točneje po mamico. f Pričela se je sodna raziskava in rezultat je bila sestrina rdeča zadnjica. Seveda je morala svoje početje tudi pospraviti. Čeprav je bil pogled na kuhinjska tla in objokano sestro dokaj žalosten, so se mi ustnice vseeno razlezle v nasmeh, čeprav tega sestri nisem privoščila. Tako smešno je bilo videti vse skupaj. Sedaj sestra gradi potresno varne stolpnice in mislim, da bo pri tem tudi ostala. Betka Galičič, 8.c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Otroci naše ulice še nismo bili razkropljeni po raznih šolah. Takrat smo radi tičali skupaj. Imeli smo strašno pametne zamisli in ideje. Ko smo jih izvedli, se je ponavadi pokazalo, da našim staršem niso bile ničkaj všeč. Vendar smo bili po naše še naprej največji geniji. Neka mama nam je pravila, da smo geniji z oslovskimi ušesi. No, ko smo bili že tako pametni in je sneg radodarno pokril polja, smo se odločili, da napravimo telovadnico na prostem. Bila nam je zelo všeč in potem smo delali prevale in salte, o drugih tra-parijah pa raje molčim. Vsakdo bi se vprašal, kaj se je na koncu izcimilo iz vsega tega. Te... Ne, bolj natanko. Najprej jsmo prišli domov mokri kot politi cucki. Bila je že tema. Da bi se očetje in mame kregali? O, kje pa! Ni bilo časa. Najprej so poskrbeli za naše ljubo zdravje. Zato so nas preoblekli in postregli s toplim čajem. Šele nato je prišlo tisto najhujše. Toča besedi in očitkov ter ono, česar se vsi bojimo, ker potem nekaj dni težko sedimo. Kar najhitreje smo jo vsi pobrisali spat. Tako se je končala naša telovadnica v snegu. Zdaj že dolgo ni bilo toliko snega. Morda bo letos? Veš? Ne? Jaz tudi ne, a ga željno pričakujem. Lea Ferjan, 7. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Sneg, beli sneg Po prvi uri pouka je začelo snežiti. Vsi smo se veselili, ker se že dolgo nismo sankali in smučali. Po malici smo gledali snežinke, kako so se zaletavale in padale na zemljo. Po pouku smo se kepali. V soboto je prenehalo snežiti. Simon, sestra in jaz smo se šli sankat. Priključili smo sanke in se v koloni spustili po bregu. Ko se je stemnilo, smo odšli domov. Čez noč je sneg zamrznil. Lahko smo se drsali po cestah in padali. Jaz sem padel dvakrat. V ponedeljek je sneg že skoro skopnel. Rafko Zorman, 4. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Bil je lep pomladni dan. S prijateljico stopava po Titovem trgu, nato pa skozi obok in že sva stali pred hišo. Treba je bilo le še po stopnicah in znašli sva se pred belimi vrati, na katerih je pisalo: Marchel. Pozvoniva. Odpret je prišel slikar. Povabil naju je v stanovanje in popeljal v svoj slikarski atelje, sam pa za trenutek stopil v sosednjo sobo. S prijateljico se ozreva po majhni sobici. Bele stene so polne slik, ob oknu stoji stojalo, na katerega je pripeta še nedokončana slika, poleg stoji stol s čopiči in majhna omara za shranjevanje barv in palet. V kotu stoji miza, na kateri se suši slika. Prikazovala je... Ne vem točno, kaj je prikazovala. Nekakšne temne črte so se križale s svetlimi in ustvarjale nekakšen vozel. V meni se je pojavljalo vprašanje. Majica šole Vsi prizadevni učenci na plan, za majico šole gre zdaj. Pokukajte v knjige in zvezke, da učenost v glavo vam gre! Nikar ne bodite zdaj leni, zaspani! Učite se, berite, pa majico dobite! Kristina Petek, 5. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje, dopisniški krožek Morda so to nekakšne tovarne, ki s svojim črnim vozlom dušijo svet, dušijo ljudi. Morda je hotel slikar s tem prikazati ljudem, kako nekje daleč v svetu velike sovražne sile dušijo ljudi, delavce. Morda ta črni vozel zatira kulturni razvoj neke države v svetu. Mogoče pa je bil slikar razočaran nad neko stvarjo, morda mu prejšnja slika ni uspela in se je ob slikanju črnega vozla sprostil. S sliko je povedal, kaj %' muči in sedaj je slikarju laže1. Drug" slika mu bo uspela. Ne vem ... Obe s prijateljico z* mišljeno gledava sliko in vsaka si j. drugače razlaga. Vsaka vidi v črta drugačno podobo sveta. Nenadorn stopi v sobo slikar in zmoti najin sanjarjenje. Tisto popoldne je slikar napra" name,velik in zelo dober vtis. In Če^ čas je bila v Kranju razstava slik 1° sodobnega slikarja Marchela. Oglf' dala sem si jo. Čeprav njegovih slik ne razumem čisto popolno, so i*11 vendar všeč, morda me prav kontrastne barve in črte tako privlačijo. Marta Jenko, 7. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj sem ptička Ko sem se nekega jutra zbudila, sem na okenski polici našla ranjenega ptička. Milo je čivkal in me prosil, naj mu pomagam. Res sem mu pomagala. Mehko sem ga prijela in ga položila na mehko krpo. Pogledala sem, kaj mu je. Videla sem, da je ranjen v nogo. Vzela sem kos traka in mu jo obvezala. Odnesla sem ga v kuhinjo in ga položila na okno. Tam je še nekaj časa ležal, nato pa kmalu odletel. Ptiček je ordravel. Bila sem zelo vesela. Sonja Justin, 5. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Dragi dedek Mraz, prosimo, prine8X nam veliko igrač pa bonbonoV> čokolad pa snega pa... »Ce so otroci zdravi, potem niti ni pomembno, če jih je polna vsa hiša,« pravi Antonija Štabec. »Pri nas otroci niso nikoli bolni; kakšna vročina včasih, da en dan ne gredo v šolo, drugega ne poznajo.« Na sliki: enajstega otroka Stabčevih smo šli pogledat kar v kranjsko porodnišnico. — Foto: F. Perdan Še so velike družine Cvirnovih deset Če v teh dneh, ki so že povsem novoletno pobarvani, prijoka v hišo dojenček, je to vsekakor vesel dogodek, Če pa je to že enajsti otrok, pa je še tolikanj bolj veselo. V hiši Vladimira Stabca v Dolenji vasi je kar tesno, kadar se vsa družina nagnete okoli košarice, v kateri zdaj leži in pridno raste najmlajša komaj nekaj dni stara hči. Imena še niso izbrali; otrokom je sicer všeč ime Jana, pa bodo Še razmislili, saj ime ni kar tako. Za tako pridno deklico, kot je ta zadnja pri hiši, saj v tistih dveh urah, ko smo bili pri njih na obisku, niti malo ni zajokala, morda kaže izbrati še posebno lepo ime. »Ja res, smo kar velika družina,« pravi 41-letna Antonija Štabec, »to je sicer moj enajsti otrok, vendar pa je živih le deset: trije sinovi in sedem hčera.« Najstarejša Mira. stara je 20 let, *e hodi v službo v Škofjo Loko, vendar pa je doma skupaj s svojo 16-let-no sestro Francko v veliko pomoč materi. Štirinajstletni Janez pa je Prava desna roka očetu, saj že »podira smreke« kot pravi oče in s tem misli, da zaleže pri delu kot že odrasel možak. Oče bi ga seveda najraje Po osemletki zadržal doma na kmetiji, vendar pa še malo pomišljajo, saj se Janez v šob tako dobro uči, pa bi morda kazalo poslati ga še naprej v kako srednjo šolo. Razen Janeza bodijo v šolo še Marinka, Tončka in Mirko, medtem ko je 6-letni Peter Ponosno povedal, da hodi že v malo šolo. Popoldne je pri Cvirnovih, kot se Po domače reče pri hiši, zelo živahno, saj morajo v »hiši«, ki jo greje velika kmečka peč, vsi otroci napisati naloge, se naučiti, saj drugih Prostorov v hiši ne ogrevajo. Tudi pri jedi je skorajda tesno, posebno takrat, kadar so vsi doma. »Kadar je le preglasno v hiši,« pravi 62-letni oče Stabec, »se najraje umaknem, da se mi ušesa malo ohlade.« No, ampak, da bi kdo rekel, da ti otroci niso pridni, to pa ne. Zdravi so, radi jedo, hitro rastejo, pomagajo pri delu, posebno med počitnicami, pa tudi sicer mora vsak dan vsak nekaj poprijeti. Toliko ust pri hiši tudi veliko poje, posebno kruha. Enkrat ali celo dvakrat na teden spečejo po pet hlebcev kruha v peči. Te dni, ko je bila Štab-čeva v porodnišnici, so sicer tudi pekli kruh, pomagala je teta Minka, toda čeprav je kruh le kruh, pa najboljšega speče le mati, tako so rekli otroci in verjetno bo tako tudi držalo. Njihova hiša, ki so jo namesto stare dotrajane gradili od 1955. leta naprej, še ni povsem gotova, manjka še zunanji omet, pa stopnišče v gornje prostore še ni zgotovljeno. Zdaj je hiša že skoraj premajhna za tako številno družino, saj morajo manjši otroci spati kar po dva skupaj. »Pa kuhinjo bi bilo treba še urediti,« ima želje gospodinja, »pa' za vse ni denarja.« Vajena trdega dela verjetno tudi ob štedilniku na drva lahko enako dobro in hitro skuha za svojo številno družino. »Ja, zdaj nas pa je morda res že dovolj«, pravita oba Cvirnova, oba sicer doma z družin, kjer je bilo več kot osem otrok. 2e tako se ne morejo vsi naložiti v njihov lepi in skoraj novi audi 50, za katerega že sedaj skrbi Janez, ki verjetno komaj čaka, da bo lahko z vozniškim dovoljenjem prijel tudi za ta volan ne le za tistega na traktorju. L. M. Družinska fotografija Cvirnovih iz Dolenje vasi v Selški dolini: zraven svojih sester in bratov se je prvič v svojem šele en teden dolgem življenju »postavila« — v varnem materinem naročju seveda — tudi najmlajša Cvirnova. — Foto: F. Perdan Vrnitev v življenje »Invalidnost človeku senči obraz in postavo. Pogum, vztrajnost, sa-mozaupanje in trdna volja pa lahko vrneta vsakega telesno prizadetega človeka v življenje. To so mnogi med njimi uresničili s tem, da so invalidskemu vozičku, ki omejuje gibanje, dodali avtomobil. Vsak voznik-invalid vam bo zatrdil, da je to resnična vrnitev v življenje,« nam je hitel pripovedovati ortopedski tehnik Franc Kristan, ki smo ga obiskali v njegovi »delavnici« na Podutiški cesti 162 v Ljubljani. Kristan je namreč edini zasebnik pri nas, ki se ukvarja s predelavo avtomobilov za invalidne voznike. 44-letni prijazni sogovornik nam je povedal, da se je v kranjski Iskri izučil za preciznega mehanika, nato pa ga je stric pregovoril, tla se je leta 1954 zaposlil v ljubljanskem Zavodu za rehabilitacijo invalidov, na oddelku za protetiko. Njegov konjiček je kmalu postal popravljanje koles in mopedov telesno prizadetim osebam, vmes pa je spoznaval anatomijo na Višji šoli za fizioterapijo v Ljubljani. S prodorom avtomobilizma pa je pričel s sistematičnim uvajanjem adaptacij, leta 1964 pa je odprl svojo delavnico. Svoje znanje je vseskozi izpopolnjeval, med drugim tudi kot štipendist OZN v Zahodni Nemčiji. O številu adaptacij Kristan nerad govori, vendar pove, da je pomagal večini telesno prizadetim v Sloveniji. IN KAKŠNA JE POT TELESNO PRIZADETE OSEBE DO VOZNIKA? »Moja želja je, da bi se vsak telesno prizadeti posvetoval z menoj, kakšno vozilo naj kupi, to pa predvsem zaradi njegove telesne in duševne sposobnosti. Pravo vozilo je namreč že pol adaptacije. Vsakemu je potreben zdravniški pregled, v posebnih primerih je potrebno ugotoviti psihično sposobnost ter opraviti specialistični zdravniški pregled na Zavodu za varstvo pri delu, oddelek za psihologijo in varstvo prometa, kjer kot zunanji sodelavec delam že deset let. Tu določimo vrsto adaptacije glede na voznika. Nato sem na vrsti jaz za vgraditev potrebnega mehanizma, za katerega jamčim dve leti ter po potrebi opravim servisni pregled. Seveda, pri svojem delu sem spoznal vse vrste invalidnosti in adaptiral tudi skoraj vse vrste vozil, čeprav je bilo največ fiekov, v zadnjem času pa 101 in katrc. Po opravljeni adaptaciji vozila se bodoči voznik vključi v redno avtošolo, kjer po dosedanjih izkušnjah ne porabi večjega števila ur za učenje od ostalih kandidatov, po opravljenem izpitu pa se normalno vključi v promet.« Franc Kristan je navkljub slabim delovnim pogojem poln vedrine, čeprav pravi, da je precejšen del svojega zdravja pustil v vlažnih in mrzlih delavnicah. Vedno je na voljo in njegov delavnik nima samo 8 ur, niti ne pozna počitka ob sobotah in nedeljah. Njegovo načelo je pomoč sočloveku. Cena adaptacij je sorazmerno nizka — okoli 2500 dinarjev. IN KAJ VAM JE V POSEBNO ZADOVOLJSTVO? »Predvsem sem vesel novice, da je naročnik adaptacije opravil vozniški izpit. O sposobnostih teh voznikov sem se sam prepričal, saj smo z od vsepovsod Zakaj pleše? Ženske niso plešaste, ker »smejo« jokat:. Moški pa ni moški, če pretaka solze, pravijo. To je tudi vzrok, namreč notranja živčna napetost, da jim izpadajo lasje. Če lahko verjamemo ameriškemu dermatologu Jamesu Hudsonu, svetujemo moškim, da brez sramu jokajte. Bolje izgubljati solze kot lase! 40 milijard potnikov Moskovska podzemna železnica je doslej prepeljala 40 milijard potnikov Prva proga je bila v Moskvi zgrajena 1935. leta, dolga pa je bila U kilometrov. Zdaj men omrežje podzemne železnice 164,5 kilometra, vlaki pa prepeljejo na dan po šest milijonov potnikov. S kolesom po svetu Anglež Walter Stolle je od 1959. leta prepotoval 159 dežel sveta in prevozil skupaj okrog 640.000 kilometrov. Ob vrnitvi je povedal, da so mu na poti pet koles ukradli, šest pa se mu jih je popolnoma »amortiziralo«. Zračnice je krpal okrog tisočkrat! ŠAHOVSKI KROŽEK Mat s kraljem Mat s kraljem? Saj to ni mogoče. Kralja se medsebojno vendar ne moreta neposredno spopasti!? Poglejmo partijo. ED. LAS K K K - THOMAS(1912) Holandska obramba 4. Lcl - g5 5. Lg5 X fB 6. e2 - e4 7. Sc3 x e4 8. Sf3 - e5 9. Lfl - d3 LfB - e7 Le7 X f8 f5 X e4 b7 - b6 0-0 Lc8 - b7 (?) 1. d2 - d4 e7 -e6 2. Sgl - ra H - f5 3. Sbl - c3 Sg8 - fB 1 121 i # &=m A "6 lil OH mm i ž .1 - ■ m s mm 5 ■M ■1 S Crni se ne razvija dovolj hitro, poleg tega pa niti ne pazi na igro nasprotnika. 10. Ddl - h5 Dd8 - e7? 11. Dh5 x h7 + !! Žrtev dame, toda sedaj se sprosti baterija lovca in skakača. H...... Kg8xh7 12. Se4xfB++ Kh7 - h6 13. Se5-g4+ Kh6-g5 14. h2-h4+ Kg5-f4 15. g2-g3+ Kf4-f3 16. Ld3-e2+ Kf3-g2 18. Kel - d2 mat- Mat bi bil tudi po 18. 0- 0 - 0. Še hitreje bi beli sklenil igro s 14. f2 - f4 + Kg5 x f4 15. g2 - g3+ Kf4 - f3 16. 0-0 mat! V vseh treh primerih je beli kralj sodeloval pri matiranju črnega kot sestavni del baterije T + K. dr. S. Kavdek izbrali smo 2a r&s Če za najmlajše dedek Mraz ne bo pod jelko puatil nobene lepe igračke, bo preveč hudo pri srčku. V Zar-jini specializirani otroški trgovini na Jesenicah boste mogoče se naile kai primernega, kot so punčke, mehki medvedki, punčka, ki se sploh ne prevrne in v njej veselo cinglja, razne vesele gumijaste figurice itd. L Zadnji trenutek pred praznikom, ko SS nam te mudi izbrati darilo, bomo najraje posegli po že pripravljenih darilih. Takole lepo spravljene izbrane kozmetične izdelke dobite še na Kokrinem oddelku parfumerije v GLOBUSU. Cena. ^ 9M0 do Mg 90 din Če takole košarico napolnete z domačimi piikoti, pomarančami, sladkorčki in podobnim in zavijete v celofan, boste lahko dale iz rok že lepo darilce. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo. Lepo novoletno darilo vašemu smučarju bo tudi pletena kapa. V MlIR-KINI MODI v Radovljici jih imajo vseh vzorcev in barv. Darilo vam bodo tudi tu lepo zavili. Cena: 46 do 120 din adaptiranimi vozili prevozili 900 kilometrov v eno smer, ko smo obiskali Društvo invalidov v Kriensu v Švici. Velika želja, ki me spremlja že dalj časa, je ureditev zapisov o adaptacijah ter jih objaviti, saj tovrstnega čtiva ni pri nas. V slabo voljo pa me spravljajo razni komercialni oglasi različnih podjetij s ponudbo dragih uvoženih adaptacij, ki tudi do trikrat presegajo ceno mojega izdelka. Vprašujem se, kje je tu humanost? Vidite, zame je najboljša reklama to, da me lastniki adaptiranih vozil obiskujejo in pošiljajo pozdrave s potovanj!« -fr te dni po svetu SPET SMRTNA KAZEN? Sodišče v Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah je odločilo, da bodo smrtno kazen nad Garvjem Gile-morom opravili 17. januarja. Gilemor je obtožen zaradi umora in sam zase zahteva smrt. Če bo odločitev sodišča res izvedena, bo to prva smrtna kazen v ZDA po letu 1975. NAMESTO BENCINSKIH MOTORJEV DIESELSKI Ekonomska komisija OZD za Evropo navaja v svojem poročilu, da je samo v letu 1974 prišlo na evropskih cestah skozi izpušne cevi avtomobilov v ozračje okoli 25.000 ton svinca. Zato se komisija zavzema za postopno zmanjšanje svinčenih dodatkov bencinu, čeravno le-ti pospešujejo število obratov v motorjih. Svinec v izpušnih plinih predstavlja namreč najbolj nevarnega onesnaževalca človekovega okolja. Zato komisija predlaga rešitev: postopen prehod na diselske motorje. Ta rešitev pa bi bila tudi ekonomsko upravičena, saj je nafta v mnogih državah skoraj ža polovico cenejša od bencina. UGRABILI TOVARNARJEVEGA SINA Pred kratkim SO ugrabitelji v Munchnu odpeljali Richarda Oetkerja, 25-let nega sina znanega zahod nonemškega veleindu-strialca Rudolfa Augusta Oetkerja. Zanj so zahtevali 21 milijonov nemških mark, kar je doslej najvišja odkupnina v zgodovini kriminala. Ugrabitelji so denar dobili in Richarda izpustili, vendar zelo poškodovanega. Vprašanje je, če bo sploh preživel. Policija je že priprla Detleva Gashela, za katerega je prepričana, da je član ugrabi-biteljske tolpe. AZBEST POVZROČA RAKA Na tiskovni konferenci v mednarodnem centru za raziskave raka v Lyonu so znanstveniki potrdili sum, da azbest povzroča raka. Po večletnih raziskavah so ugotovili, da je dobilo raka na pljučni mreni 40 odstotkov ljudi, ki so neposredno ali posredno prihajali v stik z azbestom. Raziskovalci so našli azbest na vinu in pivu, ki so prišla vanju ob uporabi azbestnih filtrov. Enako nevarne so nevnetljive azbestne obloge, ki so jih v ZDA prepovedali že leta 1972. Znanstveniki zahtevajo nadzorstvo nad uporabo azbesta. LETALO PADLO NA STADION Športni enomotornik je 20. decembra strmoglavil na tribune stadiona v Balti-moru. Sreča, da so le skoraj vsi gledalci odšli s športne prireditve, tako da ni bil nihče poškodovan, Tudi pilotu začuda ni hudega. VSE MANJ NOVOROJENČKOV V letu 1975 se je prebivalstvo Evrope (brez evropskega dela SZ) povečalo le za 0,45 odstotka, je zapisano v švicarskem statističnem letopisu. Po teh podatkih je v Avstriji prvič v minulih treh desetletjih umrlo 2900 več ljudi kot se jih je rodilo. V ZRN je bilo lani kar 149.000 več smrti kakor rojstev. Podobna nevarnost preti tudi Veliki Britaniji, Švedski in Belgiji. Nasprotno pa Nizozemska in Norveška pričakujeta vsaj do 1980. leta nadaljno rast prebivalstva. Lani se je rodilo v Evropi dva milijona otrok, od teh polovica v Španiji, Italiji in na Poljskem. PONAREJEVALCI ZA ZAPAHI Milanska policija je 20. decembra aretirala štiri osebe in zaplenila pet tisoč ponarejenih zahodnonemških mark. Ponarejen denar so našli v hiši nekega neofašista. Aretiran je tudi neki duhovnik, tiskarna ponarejenega denarja pa je bila v San H em u. V EGS ŠE 140 JEDRSKIH ELEKTRARN Evropska gospodarska skupnost namerava v prihodnjih dvajsetih letih zgraditi še okoli 140 jedrskih elektrarn za pridobivanje električne energije. Hkrati bodo poskušali doseči sporazum o najnižji ceni uvožene nafte, da bi tako zavarovali investicije v te. elektrarne in rentabilnost izkoriščanja podmorskih virov nafte v Severnem morju. 1 RADIO 1 1 SOBOTA i .it) 1Vbio jutro S tT Radijska ijjra N ov i'lc'1 itfl noč S ,W N ov ()U( iui \ oščllo naftih najmlajših 9 lV< frikrat ki cčno UVlV' N valčkovem ritimi 11 U6 / /. orko — ,1. IVngov H K u) tč. l'i'pn ori s predstav niki sli>\ cnskili manjšin 11 ..;o N 'm:i\ č.v i/aro - koroški napvvi 12.10 Čestitke delovnih koleki ivov /a praznik 1! 10 Obvestila in /ahav na glasba 1,1 20 N a zdravje vsem — domače pesmi in napevi 14.05 Dr. Matjaž Kmecl: >>(*> bi ded naš ne seg rešil . . .« V N ovak: 11, pesmi »Z imske nori« 15.15 Naš obisk v organizaciji Z D »Tam« v Mariboru 10.30 B.Sencajr. M tadi in svt>( 17.05 Z opernimi pevci KitoStreich. Brunom Sebastianom in Sherrillom M ilnesom [8.06 Radijska igra — M. Kranjec — B. S Orne n: Veselo gostuvanje li),.'):') Lahko not1, otroci 19.45 M inute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Radijski radar 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.06 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki i/, naših krajev 1.0.) Vaš gost 2.0.} Z opernega in koncert nega odra 3.03 Glasbena skrinja ■tO.) S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Novo leto na valu 202 13.00 Veseli radio — skupna jugoslovan- ska otroška novoletna oddaja 14.33 Novoletni pozdrav s popevkami leta 10 evropskih radijskih postaj 15.33 Lahka glasba za Novo leto 16.00 Naš podlistek - M Stopar Trofeja 16.15 Novoletni pozdrav s popevkami leta 10 evropskih radijskih postaj 1 /10 Glasbena medigra 17..")0 Svet in mi 18.00 Albumi leta Tretji program 19.06 Z lanskih koncertov Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 20.35 Lord Bvron: Don Juan 21.10 G. Rossini: Seviljski brivec — opera v dveh dejanjih 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 4.30 8.07 8.47 9.05 10.05 11.00 II 15 13.20 14.05 19.36 19.15 20.00 22.20 23.05 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Radijska igra za ot roke — M. Marini Okulist ična zadev a 1'esini o zimi Še pomnite, tovariši K oncert i/ naših krajev PogOVor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nadja IVngov J ugoslav ija v malem Nedeljsko popoldne Lahko noć. otroci G lasbene razglednice V nedeljo zvečer Povabilo na ples Literarni nokturno:.. Narobe svet Barok in rokoko Pop, ročk, beat Ce še ne spite Hlues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Dve serenadi za godala Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Na silvestrovo z nami — ponovitev oddaje z dne 31. decembra Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali 22.55 Novoletni koncert naših solistov in ansamblov 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 10.05 11.05 1 1.15 12.10 13.20 13.50 ! 4.05 I 1.30 15.15 15.50 16.20 17.35 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.40 22.20 23.05 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 PONEDELJEK Dobro jutro Dan zimskih sanj Pisan svet pravljic in zgodb Glasba za mladi svet S festivalov zabavne glasbe v preteklem letu Nina Prešeren: Pota planiranega razvoja v velikih slovenskih kolektivih Z delavsko pihalno sodbo iz Trbovelj Opoldanski cocktail melodij K. Lajiniš: Zunanjepolitični dogodki v let u 1970 Glasbeni inlermezzo Pesmi osvobodilnih gibanj Naši poslušalci čestitajo in in pozdravljajo Trenutki z Mozartom V. K ocjančič: Tespisov voz — literarna oddaja Stop pops 20 ob Novem letu Slovenska zemlja v pesmi in besedi Idile in romance s pozavnistom Kiriloni Ribarskim Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci J u les Laforgue: Hamlet — literarna oddaja Operni koncert Novoletni juke-box Literarni nokturno — O. Zupančič: Zimske I)ixieland parada z Ljubljanskim jazz ansamblom Popevke za vse Simfonija in koncert Va,š gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Novoletni križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Melodije po pošti 16.00 M. Krišelj: Polka v Robanovem kotu 16.35 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Nekaj novosti iz našega komorno-glasbenega studia Zimska pesem Do Chopinovih nokturnov in naprej Z našimi solisti in ansambli Literarni večer Sto let samote Večeri pri slovenskih skladateljih: Anton Lajovic Iz slovenske poezije 19.40 20.00 20.35 21.00 22.00 23.55 4 30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Delovna odgovornost 9.30 Iz glasbenih šol: Ravne na Koroškem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v januarju 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14 05 V korak z mladimi 15.30 Glaslieni intermezzo 15.45 Družba in čas 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov: Marinka Keber, mezzosopran 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 M inute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — P. Karvaš: Sedem prič 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe 23.05 Literarni nokturno — D. Tadijanović: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedni slog Cirila Kosmača 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 M oderni odmevi 16.40 Diskometalnost 17.40 Z ansamblom Silva Štingla 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 20.00 20.15 21.00 21.20 22.45 23.55 i program O. VV.Gluck: Odlomki iz. opere Orfej in Kvridika Znanost in družba Jugoslovanska zborovska glasba C. Saint Saens: Sonata za violončelo in klavir, op. 32 Deseta muza Festival na Osojah Simfonični prizori Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro GlaabeiM matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem — otroški zb.irOŠ Skofja Loka Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Izkušnje s foliarnim gnojenjem sadnega drevja Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma -F. Bevk: Mrak za rešetkami Loto vrtiljtik Studio ob 17.00 Odskočna deska: V latka Oršanič, sopran Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci M inute z ansamblom M ladi levi Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — Z. Nalkovvska: Medaljoni Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe V svetu baletne glasbe Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Romantična klavirska poezija Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih 13.33 14.00 14.25 14.33 16.00 16.10 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Tretj 19.05 19 30 20.00 20.15 20.35 21.30 21.50 23.10 23.66 zabavnih orkestrov S solist i in ansambli JRT Radijska šola za srednjo stopnjo: Delovna odgovornost G lasbena medigra Z vami m za vas Tokovi neuvrščenost i Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasile Tipki' in godala Progresivna glasba Srečanja melodij M inute za kulturo i program Iz repertoarja slovenskih zborov M i lan R istoč: Simfonija št. 5 Zunanjepolitični feljton L. M. Skerjanc: Sest improvizacij za klavir Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret: Ravmond Queneau Razgledi po sodobni glasbi Romanska glasba iz 18. in 20. stoletja Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedni slog Cirila Kosmača Zborovska glasba preteklih dob Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo PO želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Pospeševanje živinoreje v novih oblikah združevanja v kmetijstvu in živilstvu Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Privška Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — s pesnikom Lojzetom Krakarjem 21.40 Lepe melodije 22 20 Iz opusa Marija Kogoja 23.05 Literarni nokturno — K. Mitropulu: Pesmi 23.16 Popevke in ritmi 0 05 Lahka kri 0 30 Pop, ročk, beat 1.03 Na koncertnem in opernem Pesmi za glas in orkesler 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: S čim so pokrite živali 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Večja preudarnost pri izbiri trsnih cepljenk 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 13.50 14.05 14.16 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci Minute z Alpskim kvintetom Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Pri umetnikih in skladateljih iz Trsta Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Glasba za godala Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: S čim so pokrite živali 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra— B. Smačoski: Veliko pristanišče 19.58 Glasbene miniature Enriquesa Granadosa 20.15 Koncert komornega orkestra RTV Ljubljana v Kopru 21.25 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz slovenske literature za ansambel in glas 23.15 Ivan Zaje: odlomki iz opere Nikola Subič Zrinjski 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 1 9.00 9.05 9.20 9.40 10.40 11 05 12.10 12.15 13 30 15.30 17.05 17.10 19.15 19 30 20.00 21 30 SOBOTA Čestitka in poročila Risanki Volk branil kokoši pred lisico — oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije Beli medved — sovjetski film 625 Iz novoletnega sporeda JRT: 0, hišica mala: Iz glasbene delavnice bratov Vranješevič Poročila Dunaj: novoletni koncert — prenos (EVR) Garmisch: smučarski skoki - prenos (EVR-Lj) Iz novoletnega sporeda: Novoletna diskoteka; Novoletni pozdrav iz Prištine; A Papler: Hotel Rododendrom; Čarobna frula Poročila Nekoč je bil Hollywood — ameriški film Risanka TV dnevnik Alfredove nezgode — francoski film Virtuozi narodne glaslie — oddaja T V Beograd 22.00 TV dnevnik 22.15 Ob koncu leta -oddaja TV Zagreb Oddajniki II. TV mreže 17.35 Sedem dni 17.55 Narodna glasba 18.40 TV izbor 19.30 TV dnevnik 20.00 Po končani delovni dobi — feljton 20.30 Glasbena oddaja 21.30 24 ur 21.55 Louis Armstrong C gica g 21.55 Louis Armstrong Chičago Stil — film TV Zagreb — I. program Poročila Otroški spored Mali šlager TV dnevnik Dunaj: novolel ni koncert Garmisch: smučarski skoki Pratika Olivera Novoletne Teversenove pravljice Lepše od sanj Glasbena delavnica bratov Vranješe.vič Tamburaški nokturno TV izbor TV dnevnik Zakon divjega zahoda - film TV dnevnik O, hišica mala Čakajoč na novo leto 9.50 10.00 1 1.00 12.00 12.15 13.30 15.30 15.55 16.15 16.50 17.20 17.50 18.15 19.30 20.05 21.50 22 05 22.35 /.gode in nezgode PIKE NOGAVIČKE, junakinje mladinskega romanu Astrid Ijndgrenove, so nam dobro znane po vrsti televizijskih in celovečernih filmov, ki smo jih že videli. Njena otroška neposrednost, sposobnost, da s svojo domišljijo pravljično ukrepa, predvsem pa duhovitost, sposobnost, da s svojo domiš-dvigajo ne le knjigo, ampak tudi film o Piki Nogavički med bisere mladinske literature oz. filmske zakladnice. 24. septembri'. 1941 je bila v Užicah ustanovaljena svobodna partizanska država pod vodstvom Komunistične partije Užice SO bile edino mesto v Jugoslaviji, kjer je v času H it lerjev e okupacije delala tovarna orožja, pa ludi edino mesto v Evropi, kje. so se organizirale protifašistične sile in se postavile po robu najmočnejšemu okupatorju v zgodovini Nadaljevanka UZlŠKA REPUBLIKA je narejena po istoimenskem filmu, ki je 1974 leta v P ulj U prejel /alto ureno 23.05 Družina Nedeljka Nedeljkoviča 23.25 V tazpoloženju 23.55 Mnogo mest sem videl 0.45 Jazz 77 NEDELJA 8.35 Poročila 8.40 Slovenski oktet poje narodne pesmi 9.10 A. Diklič: Salaš v Malem Hitu — nadaljevanka 10.05 Sejalci plevela v pravljični deželi - film 11.25 Operete 12.00 Kmetijska oddaja(Sa) 13.00 Poročila 13.05 Hruške gor, hruške dol - lutkovna oddaja 13.55 Risanka 14.05 Novoletni ples 15.40 Okrogli svet 15.55 Pika nogavička — film 17.40 TVžehtnik 18.20 Poročila 18.25 VV. Holtby: Siva obala — nadaljevanje in konec 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Užiška republika - nadaljevanka TV Beograd 21.00 V razpoloženju (Zg) 21.30 Zgodba o zlatu - dokum. oddaja 22.00 Sedem mladih (Bg) 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.(K) Zgodba z zahodne strani — celovečerni film 22.20 24 ur 22 30 Večer z ansamblom -Ali Starš TV Zagreb — I. program 9.55 Poročila 10.00 Zlati cekin 11.00 Ante — serijski film 11.30 G lasbena oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Risanke 13.30 Kritična točka 14.00 Sandokan 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 L. Lazarevič: Verter 21.35 Prišel, videl, prebledel 22.35 TV dnevnik 22.50 Najlepše melodije sveta 23.10 Ob koncu leta 24.00 Iz novoletnega sporeda TV Priština PONEDELJEK 8.10 Poročila 8.15 TV trmi t eni ponovil ev 9.05 Za dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju 9.50 Risanka 10.00 M. Achard: Hočete igrati z mano — mladinska igra 11.20 Okus po medu — domači film 11.35 Pustolovščine z Blasiusom — nemški film 12.55 Poročila 14.00 Mini show Gordane Jovanovič (Sa) 14.30 Narodne pesmi in plesi Črne gore 14.50 TV Skopje za novo leto 15.40 Vrtec na obisku: Naše lutke 15.50 Skrivnosti globin 16 15 Tega nismo obravnavali — sovjetski film 17.55 Poročila 18.00 Sport v letu 1976 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Božič: Barakarji — TV drama 21.15 Kulturne diagonale 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15.15 TV dnevnik 15.30 Martin Krpan 15.45 Živel je car 16.00 Narodne pesmi in pleši Črne gore 16.20 Čakajoč na novo leto 16.50 Narodna glasba ta teden na TV 17.20 17.50 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.40 22.10 22.20 V čast mi je, da vas lahko povabim Risanke Test Beograjska kronika Narodna glasba TV dnevnik Rdeči udar — celovečerni film Športna oddaja 24 ur Zabava vas Juliette Greco TV Zagreb - I. program 10.00 Otroški spored 11.20 Zabavno glasbena oddaja TV Skopje od 15.15 do 18.00 isto kot naodd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Oh, hišica mala 20.30 Življenje je koledar 20.50 Humoristična oddaja 21.10 Lepše od sanj 10.00 TVvšoli(Bg) 12.00 TV v šoli: Risanka, Dom Lestičevih, Ali ste vedeli (Zg) 15.05 Smučarski skoki — posnetek iz Innsbrucka 17.05 Volk delal za lisico — oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije 17.25 Debelinko - nadaljevanje in konec Ponedeljek Ilja Frez je eden tistih sovjetskih avtorjev, ki vztrajno iščejo drobne teme iz vsakdanjega življenja in jih prenašajo na film. Zelo rad dela z mladimi in za mlade Tako nam v zadnjem filmu TEGA NISMO OBRAVNAVALI predstavlja skupino mladih Studen tov-učiteljev, ki morajo na prakso v šolo. Srečanje mladih pripravnikov z učenci in s starimi profesorji — njihovimi mentorji, nudi vrsto konfliktnih pa tudi človeško toplih situacij. V izvirni TV drami BARAKARJI Peter Božič brez pridržkov, brez kakršnihkoli tančic prikazuje ljudi z roba življenjske ceste. Upodablja jih brez čustvene razgretosti, hladno in stvarno, tako, da se zdi, kot da govori nepotvorjeno, v svoji temni elementaniosti, življenje sumo. Prav Božičeva pristnost, ki ne želi biti zabrisana, daje posebno razsežnost pričujočemu delu, ki posega v posebno socialno plast — v svet barakarjev, ki žive na obrobja Ljubljane. — Igrajo: Aleksander Valič, Ivanka Mežen, Neža Simčič, Dare Valič, Branko Grubar, Martin Sanger. Petek Kratka nadaljevanka v treh delih VETRNJAK je nastala po istoimenskem romanu finskega pisatelja Haikkija Turunena, ki je bil 1974. leta na Finskem proglašen za najboljši roman leta. Prikazuje s želi občanom srečno >^ ■a |JL Tekstilni center B Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1977 Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN med v log za konfekcijo. Kovinsko p odjetje Kranj Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije'* splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1977 n— alprem Kamnik Želi prebivalcem m goslomim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič srečno in uspešno novo leto 1977 KINEMATOGRAFSKO PODJETJE Jesenice s svojimi obrati: Radio, Plavž, Kranjska gora, Dovje-Mojstrana, Javornik vsem obiskovalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1977 KRANJ Central Kranj, TOZD Vino Kranj Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklem letu in želimo srečno in uspešno novo leto 1977 Priporočamo vam: vina vseh vrst, pivo Union, domaČa žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, cockto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Lescah in v Kranjski gori Velika izbira pijač — izredno nizke cene Obisk lokalnih radijskih postaj na Jesenicah in v Tržiču Le težko je najti Jeseničana ali TržiČana, ki ne bi vedel za jeseniško lokalno radijsko postajo Triglav in za lokalno radijsko postajo Tržič. Radijski postaji na Jesenicah in v Tržiču sta iz leta v leto bolj poznani tudi drugim Gorenjcem, saj prinašata veliko zanimivega in prispevata k boljši in temeljitejši obveščenosti ljudi z gorenjskega prostora! Radij-cem ni z rožicami posuto. Na Jesenicah in v Tržiču tarnajo, da imata radijski postaji premalo sodelavcev, da sta prostorsko utesnjeni, da se dragocene naprave starajo in da - tudi družba nima vedno dovolj posluha za potrebe radijskih postaj. Radijski sprejemniki v urah oddajanja lokalnih radijskih postaj pa kljub temu še nikdar niso ostali nemi. Radijski program se odvija redno, kar potrjuje izredno delovno vnemo in prizadevnost gorenjskih radijcev ... JESENICE - Jeseniški radio se je prvič oglasil 1. januarja leta 1965. Najprej je oddajal trikrat tedensko, leta 1972 pa je prešel na vsakodnevne oddaje, ki znesejo skupno 13 ur tedenskega programa. Glasbenega programa je nekoliko več od govornega. Vsaka oddaja se začenja z avizom »Oj Triglav, moj dom...«. Predlagal ga je Franci Košir, član ansambla Avsenik in ga tudi posnel. Oddaje jeseniškega radia Triglav se začenjajo ob delavnikih ob 16. uri in trajajo poldrugo uro, ob nedeljah pa se Triglav oglasi ob 11. uri in se poslovi po štirih urah oddajanja. Vsak dan šo na sporedu petnajst-minutna lokalna poroča, ob pol petih pa se začenjajo različne polurne oddaje. V ponedeljek je v ospredju šport, v torek mladinska oddaja, v sredo zabavna oddaja »Mojih 30 minut«, ki je med najbolj poslušanimi oddajami radia Triglav, o čemer pričajo številna pisma •mladih, v četrtek - je na sporedu oddaja »Po domače za vas«, v petkovi oddaji ima glavno težo kultura, v sobotnih oddajah pa sta v ospredju rubriki »Kam danes in Njihov glas je slišati v deveto vas ... Jeseniški radio Triglav oddaja na srednjevalov nem omrežju na frekvenci 1594 kiloherzov, ultra kratkovalovne dolžine pa znašajo za radovljiške občino 96,8 megaherza, za Jesenice in okolico 100,6 megaherza in za gornjesavsko dolino 103,6 megaherza, Tržičani pa se oglašajo na srednjem valu na frekvenci 240, frekvenca UKW omrežja, ki so ga uvedli pred štirinajstimi dnevi, pa znaša 88,9 megaherza 33C Dušan Dragojevič in Rina Klinar, novinarja, programska delavca in izmenična tedenska urednika jeseniškega lokalnega radia Triglav-studio Jesenice jutri« in »Jugoton vam predstavlja.« Razen tega je čas oddajanja jeseniškega radia izpopolnjen s čestitkami, z reklamami, reklamnimi obvestili itd. Večina jeseniških oddaj teče »v živo«. Le nedeljske oddaje so posnete vnaprej. Sicer pa sta v nedeljo najzanimivejši in najbolj poslušani oddaji »Mi pa nismo se Ni vse zlato, kar slišiš na predavanjih ali Usoda dopisnikov »Nikar se ne bojte vprašati ljudi o njihovem mnenju. Saj vsak rad odgovori.« Takšne in podobne besede o načinu pisanja smo vsi dopisniki na enem od mnogih teoretičnih predavanj poslušali z odprtimi očmi in ušesi. Neverjetno! Tu smo prvikrat slišali, da ljudje radi odgovarjajo na vprašanja dopisnikov. Novinarjem že, toda dopisnikom? Vsi bližnji in daljni sorodniki, ki so prepričani, da sem nemogoča, kadar mi kaj pride v glavo, bi tudi tokrat prišli na svoj račun, ker sem takoj po predavanju začela preizkušati zgovornost Kranjčanov. V Gorenjskem muzeju sem si zaradi boljšega videza ogledala slikarsko razstavo (morda bo pa potem bolj zgovoren), zbrala pogum in odrdrala večno pesem: »Sem dopisnik časopisa Glasa in bi rada .. .« Vsi pravijo, naj nikar ne obupam, ker imam za rast še dovolj časa, kajti trenutno moram večino ljudi gledati z žabje perspektive, zdaj pa sem popolnoma izgubila vsakršno upanje. Kustos Gorenjskega muzeja se je tako hitro umaknil z mojega zornega kota, kot bi pred seboj videl drugi neznani leteči predmet (prvi je menda preletel Kranj pred nekaj meseci) in mi poslal tako uničujoč pogled, da sem si zaželela, da bi bila še manjša. Ogorčeno se je branil vsakršnega intervjuja, češ da so ga že izpraševali, pa on ni bil tega niti najmanj vesel. »To je bilo bolj na splošno, jaz pa bi rada napisala članek le o vas in o vašem delu.« »Ne!« dvigne obe roki v obrambo. Naj začnem jokati, tako kot doma1? Doma se s tem doseže mnogo, kaj pa tu? Zakaj pa ne. Kar pomislite, kaj vse je s tem učinkovitim orožjem dosegla znana italijanska novinarka Oriana Fallaci. Metala se je ob tla, si ruvala lase (ima pa res srečo, da živi v obdobju, ko lasulje ne pomenijo nič pretresljivega) in dosegla pogovore z najbolj znanimi možmi našega časa. »No, pa nič.« Skrušeno oddidem iz muzeja, kajti obiskovalcem (O groza, tudi znanci so med njimi) pa V_* res ne privoščim, da bi se smejali na račun druge Oriane Fallaci. Saj so prišli občudovat slike, mar ne? Po uspešni pomiritvi lastne uža-Ijenosti se ustavim pred kioskom, kjer prodajajo pomfri. Potrkam in začnem drdrati običajno pesem. »Pojdiva v kuhinjo!« me povabi prodajalka. »Tam se bova laže pogovarjali.« Končno nekdo, ki bo rešil čast Kranjčanov. Ustaviva se sredi kuhinje restavracije Globus in šef kuhinje mi dovoli »spraševanje vesti« pod pogojem, da ne bo mučnih vprašanj. Jasno! S kom bi se rada pogovarjala? »Jadranka, pridi no!« »Ne, ne jaz. Naj raje katera druga. Zakaj pa noče Jana. Saj vedno ona vrti jezik.« Smeh. »Jaz tudi ne. Saj veš, da sem zadnji dan v kuhinji.« Stojim sredi kuhinje in se držim pulta, da ne bi zaplavala po spolzkih tleh in še bolj osmešila dopisnike. Vse skupaj je mučno. Kakor za koga. Najbolj pripravljena me sprašuje, kje bo članek izšel. »Imaš že vključen magnetofon?« O ljudje, od kod ubogemu, vsega sočustvovanja vrednemu dopisniku magnetofon? »A, če bo objavljen? Ja, če bo dober, bo.* Spet "hehetanje in umikanje. Dovolj mije vsega. Prošenj, smeha, umika, vsega! Povem, da bom poiskala šefa kuhinje in odidem. Saj ni res. Saj sploh nisem odšla. Dobesedno pobrisala sem iz kuhinje. O, ne, nikoli ne bom druga Oriana Fallaci pa tudi takega članka ne bom napisala kakor tista dva Američana, ki sta odkrila in popolnoma raziskala afero Watergate in si s tem nabrala precej denarja. Res pa je tudi, da se precej treseta za svoji življenji. Le kdo je rekel, da ljudje radi odgovarjajo na vprašanja, da radi vidijo svoje ime v časopisih. Če ne bi to povedal poklicni novinar, bi ga obtožila za že kar nevarno zasanjanega tipa ali pa za človeka z drugega planeta. Tako ga pa ne morem. Škoda. Irena Hribar * ,» „—i—i—i-1 ■;. ,,-'. 1 < ,1 . uklonili« s tematiko iz NOB in »Nedeljska kronika«. V vseh oddajah se predstavlja veliko ljudi, znanih in manj znanih, in to je vrednost programa lokalnega radia Triglav — studio Jesenice. Ni namreč nemogoče, da se nekoč radio Triglav ne bo oglašal tudi iz študijev v drugih krajih jeseniške in radovljiške občine! »Zmotno je mišljenje, da je lokalni radio namenjen zgolj čestitkam«, pripovedujeta programska delavca, novinarja in izmenična urednika tedenskega programa radia Triglav obenem Rina Klinar in Dušan Dragojevič. »Lokalni radio je pomembno informativno sredstvo, katerega glavna odlika je hitrost in gprotnost obveščanja. Seveda pa ne gre prezreti kulturnega in vzgojnega pomena. Zal imamo premalo sodelavcev, kar še posebej velja za radovljiško občino. Za naju je dela preveč, čeprav nama po svojih močeh pomaga tudi direktor, glavni in odgovorni urednik Franc Žvan. Razen nas treh pomagata na postaji še Vida Stare in Mija Mesojedec, ki skrbita za tajniške, knjigovodske in računovodske posle.« Radio Triglav ima veliko pridnih pomočnikov, brez katerih oddajanje ne bi bilo takšno, kot sicer je. Vsi so radiu zvesti že od začetka. To so vzdrževalec tehnike v studiu Branko Stare, stalna napovedovalka Jelena Jeraša, tonski tehnik Aleš Soklič, napovedovalka Majda Rebernik, tonski tehniki Alojz Jug, Drago Arijani in Stane Mohorič ter še nekateri bolj ali manj stalni pomočniki. »Jeseniški radio je 7. februarja letos dosegel izjemen uspeh. S pomočjo odgovornih v jeseniški in radovljiški občini sta bila postavljena pretvornika na Katarini pri Zasipu in na Brvogih nad Kranjsko goro. Slišnost se je še posebno v radovljiški občini povečala, obenem pa so ustvarjeni pogoji za oddajanje na ultra-kratkovalovnem (UKW) omrežju. Marsikaj, predvsem po zaslu- Si direktorja in urednika Franca vana, se je obrnilo na boljše tudi pri financiranju. V jeseniški in radovljiški občini so sprejeli družbeni dogovor o skupnem financiranju lokalne radijske postaje Triglav Jesenice. Pogoji za sistemsko reševanje materialnega položaja radija so ustvarjeni in jih je treba le še dograjevati. Pred tem pa je bil odnos družbe do radia res mačehovski,« poudarjata programska delavca, novinarja in urednika Rina Klinar in Dušan Dragojevič. »Lahko si nadejamo,« pravita, »da bomo dobili kmalu še enega novinarja, čeprav bi bila potrebna dva! Leta 1973 so bili na radiu trije novinarji in so se že dogovarjali o četrtem! Lani je ostal Dušan Dragojevič sam. Oktobra je'"prišla* Riria. To* ie premalo«, poudarjata. »Vsaj dva novinarja bi morali še imeti!« Tudi tehnična oprema in omrežje še nista popolna. Manjši pretvorniki, ki bi jih kazalo čim prej postaviti, lahko slišnost, ki že sedaj sega domala po vsej Gorenjski, zboljšajo, po obnovi pa kličejo tudi naprave v studiu. En magnetofon so že kupili in zanj odšteli več kot stari milijon carine (!), zamenjati pa bo treba še druga dva. Tudi gramofoni so že odsluženi. Poseben problem za radio Triglav pa so prostori. Pretesni so in neprimerno opremljeni. Radijci nimajo kam dati fonoteke, diskoteke in arhiva, ki so nujni za normalno delo radia. Vendar na radiu Triglav niso pesimisti. Z naraščajočim razumevanjem jeseniške in zadnje čase tudi radovljiške občinske skupnosti bodo sčasoma odstranjene tudi te težave! Boljše pa bo moralo postati tudi sodelovanje z RTV Ljubljana, ki so ji lokalne postaje lahko dobrodošlo in nepogrešljivo dopolnilo in pomočnik! TRŽIČ - Tržiški lokalni radio se je prvič oglasil 29. novembra leta 1962. Samo ob nedeljah ga je bilo slišati. Program so snovali na SZDL, najodgovornejša zanj pa sta bila profesor Edo Roblek in Vera Premrl. Lokalni radio se je vedno bolj razraščal. Oddajati je začel trikrat tedensko in nato štirikrat. To velja še danes. Tržičani poznajo ljudi, ki snujejo in oblikujejo program lokalne radijske postaje. To so Štefan Brezav-šček, Miloš Babic, Anica Jane in Jaka Kepic, ki je prišel na radio pred kratkim. Potem pa so tu še nepogrešljivi sodelavci Nenad Anto-nič, Janez Kikel, Franci Dobre, Miča Lesjak, Aleš Ošabnik, Janez Kuhar in Marija Gradišar. vsakega dinarja, ki nam ga kdo da«, poudarjajo v Tržiču. »Zato pogosto ne moremo in ne smemo zaradi takšne finančne odvisnosti svobodno ustvarjati mnenj in sodb in biti objektivni ter kritični. Takšno stanje ne more trajati v nedogled. Letos bomo imeli okrog 64 starih milijonov izdatkov, dotacije pa so znašale le 23 milijonov din. Dobrodošle so nam čestitke. Iz najrazličnejših krajev Gorenjske prihajajo. Sprejemamo jih med vsako oddajo, razen tega pa v četrtkih med 9. in 11. uro in v sredah med 10. in 16. uro.« Raznovrsten je program tržiškega radia. Teža torkovega programa je na športu, četrtkovega na vsestranskih informacijah in sobotnega na nekaterih stalnih rubrikah, ki so značilne tudi za nedeljski program. V Tržiču pripravljajo kulturne oddaje, mladinske oddaje, oddajo »Pišem, rišem, pojem«, izobraževalne in vzgojne oddaje, humor itd. Precej daleč je slišati tržiški radio. Kam seže njegov glas, so najboljši pokazatelj čestitke oziroma kraji od koder prihajajo. Oddajanje na UKVV omrežju je slišnost tržiškega radia še zboljšala. Vedno manj je tako imenovanih »neslušnih lis«. .Pojavljajo se le še za Šmarjetno goro in v krajih, kjer je konfiguracija terena za radijske valove neprimerna. Z zboljšanjem pretvorniške mreže bodo lahko tudi te lise odpravljene. »Tržaško združeno delo ima razumevanje za potrebe naše radijske postaje še posebno pri nabavi in izboljšavi opreme,« poudarjajo radijci in še posebej omenjajo Peko in Bombažno predilnico in tkalnico. »Zavedajo se, kako pomemben je radio za boljšo obveščenost delovnih Iju- Miloš Babic, Štefan Brezavšček, Anica Jane in Jaka Kepic so ustvarjalci programa tržiškega lokalnega radia »V torek in četrtek oddajamo od 16. do 17. ure, v sobotah od 16. do 18. ure, v nedeljah pa se oglasimo ob pol enajstih dopoldne in se od poslušalcev poslovimo ob dveh popoldne,« pripoveduje Štefan Brezavšček. »30 odstotkov programa je glasbenega, 70 odstotkov pa govornega. Obseg programa vztrajno širimo. V letošnjih desetih mesecih je bilo skupnega programa že 639 ur, medtem ko ga je bilo lani vse leto 618. Samo govornega je bilo letos že 336 ur. Lani celo leto ga je bilo manj. To je seveda za radijce velika obremenitev. Zato bi radi dobili več dopisnikov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Veseli bi bili, če bi nam vsaj »signalizirali', kaj se kje dogaja. Tako pa nam marsikateri dogodek uide.« »Financiranje tržiškega radia ni urejeno. Odvisni smo od di in občanov. To se je še posebno pokazalo pri zadnjem referen-dumu, na katerem so se Tržičani odločili za samoprispevek. Radie je bil takrat deležen številnih družbenih pohval.« Prostori tržiškega radia so utesnjeni. »Imamo družbeni dogovor o preselitvi radia v boljše prostore v stari šoli heroja Bračiča. To bo za nas velika pridobitev,« pravijo na tržiškem radiu. »Seveda pa bo treba vzporedno s tem reševati tudi problematiko financiranja radia. Ko bo ta problem, ki se vleče že leta in leta, rešen, bo tržiški radio lahko res tak, kakršnega družbenopolitična skupnost želi!« Besedilo: J. Košnjek Fotografiji: F. Perdan Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Brivsko frizerskega podjetja Kranj, Maistrov trg 12 preklicuje razpis za delovno mesto računovodje, ki je bilo objavljeno v GLASU, dne 14. 1 zaradi nepravilno objavljenih pogojev. 1976 s Zavarovalnica SAVA c »H Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1977 Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Vsem cenjenim občanom Gorenjske in zvestim potrošnikom želi MERCATOR TOZD »PRESKRBA« Tržič rj7i is/lercator vse letu z željo, da bi bili tudi v prihodnje tako zvesti kupci v Mercatorjevih prodajalnah. Za zaupanje in naklonjenost se najlepše zahvaljujemo. Vsem želimo mnogo osebne sreče in zadovoljstva v letu 1977. KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST, Kamna gorica n sub o Vsem delovnim Ijude m in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 197 7 Združena lesna industrija Tržič Grelno n»v Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami Cerklje, Kranj, Naklo ter Tržič želi vsem deio, poslovnim prijatelje in kooperantom srečno in uspeha pc novo leto 1977 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE A R J A JESENICE s temeljnimi organizacijami: TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija — obrt TOZD Skupne službe ^Vsem kupcem in poslovnim prijateljem želimo A srečno in* uspešno novo leto 1977 Nova cesta za 25 hiš V krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju so letos iz Jereke v Podjetje gradili cesto, ki je bila obljubljena že 20 let — Ena največjih solidarnostnih akcij v občini Zahodno pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke leži Srednja vas v Bohinju. Vse do leta 1906, ko je bila zgrajena bohinjska železnica, je bil to osrednji kraj Bohinja. Potem pa je to vlogo postopoma prevzemala Bohinjska Bistrica. In tako je Srednja vas danes le še središče Zgornjega Bohinja. Ni pa Še tako dolgo, ko so bili Srednja vas in drugi kraji v Zgornji "bohinjski dolini na videz še bolj odmaknjeni. Povezala in približala vsakdanjemu utripu v Bohinju jih je potem asfaltirana cesta. Zdaj je Srednja vas ena od dvajsetih krajevnih skupnosti v radovljiški občini in ena od treh v Bohinju. Poleg prebivalcev Srednje vasi so združeni v krajevni skupnosti še krajani Češnjice, Jereke in Podjelja. Okrog 300 hiš in 1100 prebivalcev šteje Srednja vas z ostalimi naselji vred. Okrog 350 jih je zaposlenih v manjših delovnih organizacijah v Bohinju, nekaj pa se jih vozi na delo tudi drugam. Četrtina se jih ukvarja s kmetijstvom, približno desetina vseh je upokojencev, 15 odstotkov je šolske mladine, slaba četrtina vseh pa je še nedoraslih, predšolskih otrok. SREDNJEROČNI NAČRT: KOMUNALA, KOMUNALA ... Veter je prinašal vonj po snegu tisto sicer lepo, a»mrzlo novembrsko popoldne, ko smo se v pisarni krajevne skupnosti v Srednji vasi sestali s predsednikom sveta krajevne skup- Anton Stare nosti Antonom Staretom, tajnikom sveta Jožetom Cvetkom, ki je hkrati direktor Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas, in članom krajevne delegacije Brankom Sodjo iz Češnjice. Namen našega obiska je bil, da malo pokramljamo o življenju v tej krajevni skupnosti, predvsem pa da se pogovorimo in si ogledamo gradbišče nove ceste iz Jereke vPodjelje. Jože Cvetek »Tudi v naši krajevni skupnosti smo letos sprejeli srednjeročni razvojni načrt. Že ko smo raz- i pravljali o osnutku, smo ugotovili, da se bomo morali lotiti številnih komunalnih problemov,« govori predsednik sveta Anton Stare. »Poleg rednega vzdrževanja vaških ulic in cest upamo, da bo končno asfaltirana tudi makadamska cesta oziroma odsek Bitnje — Jereka. Drug problem, ■ ki se rešuje in obljublja že deset let, je uredite* potoka* Suha' in Jože Stare izsušitev zemljišča. Razen tega bo treba čimprej obnoviti vodovod, ki je že star 46 let. Podobno pa je z vodovodom tudi v Češ-njici.« Janez Smukavec V Srednji vasi je štirirazredna osnovna šola, ki jo obiskujejo otroci iz zgornje bohinjske doline, višje razrede osemletke pa potem v Bohinjski Bistrici. Od delovnih organizacij je tu le Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas z obratoma žaga in mizarstvo ter sirarna. Če omenimo še zadružno trgovino in trgovino Ljubljanskih mlekarn v Češnjici, ki pa je premajhna, eno do dve gostilni in kulturno dvorano v Češnjici, smo našteli tako rekoč vse. »Ceste niso vse za boljšo povezanost s središčem Bohinja — Bohinjsko Bistrico,« pove tajnik sveta Jože Cvetek. »Dokler smo imeli v zgornji bohinjski dolini makadam, smo si najbolj želeli asfalt. Zdaj ugotavljamo, da nimamo telefona, da ni urejena kanalizacija. Sami v krajevni skupnosti tudi s pomočjo Gozdarsko kmetijske zadruge in morebitne pomoči drugih podjetij v Bohinju ne bomo zmogli uresničiti dragih komunalnih načrtov. Potrebna bo širša družbena akcija; podobna kot je letos stekla za gradnjo ceste iz Jereke v Podjetje.« Član krajevne delegacije Branko Sodja pa dodaja: »Ob vsem tem pa se bomo morali tudi v krajevni skupnosti bolje organizirati. Socialistična zveza še vedno na primer nima vloge, ki bi jo kot frontna organizacija pri razreševanju teh vprašanj morala imeti. Bolj so aktivne danes morda druge organizacije in društva. Nekako okrnjena pa je tudi prosvetna in športna dejavnost, ki sta zaradi letošnjih potresov zgubili del prostorov.« Poleg ceste v Podjelje pa se v krajevni skupnosti letos lahko pohvalijo s pomembno akcijo, ki so jo speljali s skupnimi močmi. To je televizijski pretvornik v Jereki, ki je okrog 170 lastnikom televizijskih aparatov odprl okno v svet s sprejemanjem prvega in drugega ljubljanskega televizijskega programa. Aparature je kupila krajevna skupnost, ostali material za postavitev pretvornika pa so prispevali Gradbeno podjetje, LIP, Gozdarsko kmetijska zadruga, FILBO in prebivalci. Slednji so opravili predvsem precej prostovoljnih del. Da je akcija uspela (trajala je letin >1nt)/pa ifnata'precej ^zasldg Anton Stare in Anton Medja. Skupna vrednost vseh del znaša okrog 100.000 dinarjev. CESTA DOLGA 20 LET Podjelje je najmanjša vas v krajevni skupnosti. Deli se na Zgornje in Spodnje Podjelje, obe naselji pa imata skupaj 25 hiš. Ležita na dveh terasah na nadmorski višini 800 oziroma 900 do 950 metrov zahodno od Koprivnika. Med vojno je bil to kraj, kjer so se* partizani počutili kot doma oziroma na osvobojenem ozemlju. Besede izdajstvo tu niso poznali, zato so bili o sovražniku, kadar je prišel sem gor, partizani vedno pravočasno obveščeni. Po vojni, ko je v dolini vse bolj začel cveteti razvoj, je Podjelje iz dneva v dan bolj zaostajalo. Včasih je bila tu prva sadjarska šola na Slovenskem. Danes so od nje ostali le še zidovi, ostala pa je tudi tradicija. Sadja in to kvalitetnega je tu še vedno dovolj. In še zdaj marsikdo semkaj pride po cepiče, da oplemeniti drevje v dolini. »Nekako pred 20 leti so se začeli resni pogovori, da je iz Jereke v Podjelje nujno treba zgraditi cesto. Majhen kolovoz, po katerem se ni dalo priti v vas z avtom, je že takrat postajal velika razvojna cokla. Toda leta so tekla in krajani so se že nekako navadili, da kadar je nanesla beseda na cesto, ni nihče pomislil na drugo kot na stare ponovljene obljube,« nam je tistega dne pripovedoval inž. Uroš Vidmar, predsednik sedanjega gradbenega odbora za gradnjo ceste. Lani pa je končno prišlo do odločitve. Imenovan je bil iniciativni odbor in predračun, ki je pokazal, da bo za 3,7 kilometra dolgo novo cesto potrebnih okrog 2,5 milijona din. Denar naj bi prispevali občina in GG Bled (po 40 odstotkov) ostalih 20 odstotkov pa druge delovne organizacije in lastniki gozdov. Ker pa se je akcija za zbiranje sredstev malo zavlekla, so se dela začela šele pred koncem minulega leta. Spomladi letos pa se je začelo zares. Kljub težkemu terenu, saj je bilo na več krajih treba novo traso ceste vsekati v živo skalo in narediti štiri mostove, je danes cesta skoraj gotova. Slab kilometer bo treba dokončati prihodnjo pomlad, ker so letos morali z deli prekiniti zaradi slabega vremena. Sicer pa je cesta široka štiri metre, na obeh straneh pa ima po pol metra bankin. Stroški so od prvotnega izračuna narasli skoraj za milijon dinarjev, vendar ni bojazni, da tega denarja ne bi zbrali. Vsi bodo nekaj primaknili; tako občina, GG, pa LIP in druge delovne organizacije. Tako že zdaj lahko zapišemo, da bo ta cesta, ki je bila obljubljena 20 let, zgrajena na podlagi ene največjih solidarnostnih akcij v radovljiški občini za zdaj. ŠE ZDRAVNIK SE NAS JE BAL Ko smo si ogledali celotno traso, smo se ustavili pri Jožetu Staretu v Podjelju 20, po domače pri Kristanu. 66-letni možakar je sam in se ukvarja s kmetijstvom in nekaj malega živine ima. Pri njem so vedno tudi vsi pomembnejši sestanki, kadar se v krajevni skupnosti kaj odloča. Tako je bilo tudi pred dvema letoma, ko so bili tu vsi predstavniki radovljiške občine in je padla odločitev, da je treba začeti z akcijo za gradnjo ceste. »Seveda smo bili vsi takoj za to, da prispevamo les, odstopimo zemljišče ali drugače sodelujemo pri tem,« pravi Jože Stare. »Bil je že skrajni čas, da dobimo cesto. Saj nihče ni več hotel ostati tukaj. Mladi so odhajali v dolino. Še zdravnik se je ustrašil, kadar je kdo zbolel in je moral semkaj peš. No, zdaj se že skoraj do zadnjih hiš pride z avtomobilom. Zdaj bo laže zaživelo kmetijstvo oziroma živinoreja. Morda bomo lahko organizirali celo odkup mleka. Cesta pa bo nedvomno odprla vrata tudi turizmu. Najpomembneje pa je, da kmetije ne bodo propadle.« Podobno nam je zadovoljen pripovedoval tudi Janez Smukavec, ki že 76 let živi v Podjelju. »Včasih, ko ni bilo avtomobilov, traktorjev in kaj vem kakšne moto-rizacije in mehanizacije še, je bilo tu pri nas približno tako kot spodaj v dolini. Potem pa so se začele kazati razlike. Še najbolj pa smo spoznali, kako smo odrezani, ko je tu gorelo. Gasilci so se komaj prebili gor. Da ne govorim, da mladina sploh nima obstanka tukaj. Štirje sinovi so fl> po službah in zdaj sta doma še hčerka in sin. Vsi radi pridejo pomagat, vendar bodo zdaj, ko bodo lahko prišli z avtomobili, zagotovo prišli Se raje.« Tako je. A ne le tisti, ki so morda že odšli, tudi drugi bodo raje prišli. Spomladi prihodnje leto, ko bo cesta do kraja zgrajena, bo v ta kraj prišla tudi nova pomlad. In čeprav so Pod-jelčani čakali nanjo dolgih 20 let, je ta solidarnostna akcija radovljiške občinske skupnosti za 25 hiš v Pod-jeljah nič manj, če ne še bolj pomembna. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Že deset let trajajo obljube za ureditev potoka Suha Spomladi bodo dokončali še slab kilometer nove 3,7 kilometra dolge ceste & Jereke v Podjelje S skupnimi močmi so letos v Jereki postavili televizijski pretvornik za prvi in drugi ljubljanski televizijski priigram - * * ' * > Veletrgovina bled n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Razpisne komisije delovne organizacije Špecerije Bled, TOZD Veleprodaja in TOZD Maloprodaja razpisujejo vodilna delovna mesta: Individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA delovne organizacije Vodje temeljne organizacije združenega dela VELEPRODAJA Vodje temeljne organizacije združenega dela MALOPRODAJA Delovno mesto direktorja delovne organizacije lahko zasede kandidat, ki ima naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, 2. da ima višjo izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, 3. da ima srednjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj« 4. da je moralno-etično neoporečen in družbenopolitično aktiven, 5. aktivno obvlada en svetovni jezik Delovni mesti vodje temeljnih organizacij združenega dela Veleprodaje in Maloprodaje pa lahko zasedeta kandidata, ki imata naslednje pogoje: 1. da ima višjo ali srednjo izobrazbo, 2. ima najmanj 6 let delovnih izkušenj, 3. aktivno obvlada en svetovni jezik, s 4. da ima moralno-politične kvalitete. Kandidati morajo poleg dokazil iz točke 1. do 4. predložiti še potrdilo o nekaznovanju. Pismene ponudbe predložite do 20. januarja 1977 na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 — za razpisno komisijo. V nastopajočem 1977. letu želimo vsem delovnim ljudem obilo uspehov in osebne sreče m u rli a SOZD GLG Gozdno gospodarstvo Kranj ki ga sestavljajo: TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič Gozdno gradbeništvo. Transport in mehanizacija ter Obrat za kooperacijo gozdarstva opravlja gozdarsko dejavnost na kranjskem gozdnogospodarskem območju Želimo vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1 $77 J»?yvpEv vp£? vtt?'^f? vplj*H sraa Komunalno gradbeno podjetje Bled TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto in uspešno sodelovanje t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1977 ^^^^^^ tj§jjf^ v^$jy ^jjjft **jjPf^ ^fjflr »|jSjj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice in Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n. sol. o. Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice želimo srečno in uspešno novo leto 1977 ter sodelovanje pri upravljanju stanovanjskih hiš Kokra Kidanj v letu 1977 želimo vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še naprej priporočamo za obisk kolektiv VoUsul KRANJ W WW W W W W W WW W W W W W ^ ".^ ' je pogled, zato ni mogel ugotoviti, ali se iz hiše kaj kadi a/i ne, ali ga lepotica sploh pričakuje, kot je obljubilo. Polastil se gaje nemir. Globoko je vzdihnil in se previdno kot tatic začel tihotapiti ob hlevu proti hiši. Hotel se je prepričati, če ga nihče ne opazuje. Živčno je zategnil pas, si poravnal bluzo in prižel puško k sebi, da mu ne bi bila v napoto in da bi bil videti strumnejši vojak. Zatem je čisto narahlo prislonil glavo k oknu in radovedno pogledal v sobo . .. Iz ust se mu je izvil krik, ne da bi se tega zavedal. Svojim očem ni mogel verjati. Kot bi stopil na kačo... Noge so mu kar klecnile, v glavi mu je kar zabučalo. Ustrašil se je, da mu bo postalo slabo in se bo pod oknom zgrudil. V posušenih ustih je začutil grenkobo, kot bi požrl strupen sadež. V sobi so vasovali trije hrvaški domobranci. Hitro se je obrnil in se pognal nazaj kot splašena žival. Za njim so doneli glasovi vesele pesmi, kot bi se mu rogali: »Nikom nije lepše kak je nam ...« »Prekleta kurba ustaška!« je siknil sam zase razočarani Brico in hitel, kar so ga noge nesle, nazaj proti potoku in svoji četi. Spotikal se je in padal kot pijanec. »Vrat, tisti zapeljivi beli vrat ji prerežem kot piščancu, samo da jo dobim v roke,« je besno govoril sam s seboj, ko se je pobiral iz snega. »Fuj, coprnica nesramna ustaška ...!« Z vso ihto je stopil na poledenelo brv, zakoračil po njej dva ali tri korake in štrbunknil kot je bil dolg in širok naravnost v ledeno Bukovica. Z največjimi napori se je privlekel do drugega brega. Mokra obleka se mu je tesno prilepila na telo in ga zučela vsako minuto bolj stiskati v jekleni oklep ledu. Kako se je nesrečni Brico privlekel nazaj v Lovič k svoji četi, si lahko vsakdo sam misli. Medtem so se njegovi tovariši že temeljito pripravili na praznovanje novega leta. K veselemu vzdušju so največ pripomogle domače dobrote, ki so jih od doma prinesli Belokranjci. Le Čiro je bil jezen. Ves čas je hodil na breg gledat, če že prihaja nesrečni Brico, ki ga ni bilo skoraj do polnoči. Končno je le zagledal neko postavo, kako hlača po bregu navzgor. Ze od daleč ga je spoznal in zakričal v tiho noč: »Kod hodiš, grinta frizerska? Mar so to samo tri urice?« »Ustaši so me napadli, tovariš dežurni,« je lagal prestrašeni in prezebli Brico. »Le čakaj, se bova že jutri pomenila. Zdaj pa na peč, da se mi ne prehladiš!« ga je zavrnil in sc koma/ vzdržal, da se ni naglas >maj začel smejati. •J oš t Kole mali oglasi • mali oglasi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, strica in tasta J aneza Črnivca Trčejevega ata iz Sp. Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu v slovo darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala za pomoč in prizadevnost Rozmanovim, Toporšovim, Arneševim, Kuharjevim in Katri Gfadišar. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, nosačem ter zvonarjem za svečan pogrebni obred in za poslovilne besede. Žalujoči: hčerke Marija, Anica z družinama, Francka, sinova Jože z družino, Janez z ženo Tilko, Zagarjevi ter ostalo sorodstvo. Duplje, Kranj, Žeje, Zaloše, Ziganja vas, Nova Gorica, Strahinj, 26. decembra 1976 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina in brata EvgenaPerka se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej bridki izgubi izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje in vence, nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno bi se radi zahvalilili njegovim součencem za spremstvo ob krsti in poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarišu razredniku in tovarišu ravnatelju šolskega centra Iskre za tolažilne besede, sodelavcem merilnih naprav Iskre, mladini jz Dupelj, in njihovemu članu za ganljive besede ob slovesu, njegovim nekdanjim sošolcem iz Dupelj, delovnemu kolektivu in vsem učencem šole Duplje, kolektivu OS Fr. Prešeren Kranj, članom delovne enote 523 tovarne Peko Tržič, sosedom, domačemu pevskemu zboru in godbenikom iz Kranja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica in očka, bratec Igor in drugo sorodstvo. Duplje, 27. decembra 1976 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, dobrega ata, brata, strica, bratranca in svaka Ludvika Gašperlina iz Gorenj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, mu poklonili obilo cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala VVZ Kranj, Slaščičarni — Kavarni Kranj, godbi, pevcem, gospodu župniku Slapšaku za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Za vse in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi! Kranj, Britof, Komenda, Kamnik, Ljubljana, Celje, 22. decembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage nepozabne mame, stare mame, prababice, sestre in tete Ane Dermota v roj. Frelih iz Stražišča se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem sodelavcem, pevcem ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter gospodu kaplanu iz Šmartnega. Žalujoči: sinovi Slavko, Evstahij, Miha z družinami in sestra Meta Kranj, 27. decembra 1976 , ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka Franca Čelesnika iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem, sodelavcem podjetja Sava Kranj, pevskemu zboru, godbi na pihala in PGD Šenčur. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred in tolažilne besede, tovarišu Žibertu za govor pri odprtem grobu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Francka, sin Feliks z družino, sestri Anica, Kati in brat Alojz ter ostali. Šenčur, 25. decembra 1976 prodam Prodam MLADO KRAVO za zakol in močnejši AKUMULATOR za traktor ali tovorni avto. Prebačevo 53, Kranj 8288 Prodam AVTOMAT BRIZGO za insulin. Naslov v-oglasnem oddelku. 8448 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Gora 3, Komenda 8449 TELIČKE, stare 10 dni, prodam — ena simentalka, ena frizijka. Selo 32, Žirovnica 8450 Prodam APARAT za kuhanje kave. Poizve se pri Benku, Križe 24 Prodam 150 kosov nove valovite STREŠNE OPEKE. Jaklič, Bičkova 2, K ran j, telefon 23-166 8452 Prodam 5 let starega KONJA in 2 Teti staro KOBILO ali menjam za starejšo in kupim drobni KROMPIR. Krč Janez, Kokrški log 10, K ran j, P rimsko vo 8453 Prodam polovico mlade KRAVE in teleta, 5 tednov starega, za v skrinjo. Voglje 49 8454 Prodam KRAVO za zakol. Vir-maše 34, Škofja Loka 8455 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri in krmilno PESO. Naklo 52 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Šenčur, Pipanova 24 8457 Prodam KRAVO s prvim teletom. Zalog 41, Cerklje 8458 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Čirče 24, Kranj 8459 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, do 140 kg težka. Škrjanc Miha, Srednja vas 38, Šenčur 8460 Prodam PRAŠIČA za zakol. Če-šnjevek 24, Cerklje 8461 Prodam novo PEČ STADLER brez bojlerja z dvojnim goriščem na olje ali drva, velikost 35.000 kcal. Markič Franc Kranj, Partizanska 14 Prodam večje število JAGNJET ter nekaj OVC, predvsem za pleme, pa tudi za zakol ali dopitanje. Soklič, Češnjica 16, Podnart 8463 Prodam KRAVO, ki bo februarja telila. Resman, Zg. Otok 10, Radovljica 8464 Prodam dva TELIČKA za v skrinjo. Trstenik 25, G olnik 8465 Prodam dve KRAVI po izbiri v visoki brejosti ali s teličkom. Mavčiče 45 8466 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem tretjič telila, ali po izbiri. Predoslje 1 8467 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič telila. Ilovka 5, Kranj Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec. Telefon 47-144 8469 Prodam BIKA, 1 leto starega. Velesovo 45 8470 Prodam dobro ohranjen dvostranski PLETILNI STROJ REGIj NA. Valjavčeva 10, Kranj, telefon. 23-705 8471 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 55 8472 • Prodam TV MINIRAMO za 2500 din. Istenič Janez, Gubčeva 1, stan. 2, K ran j 8473 Prodam BARAKO 3X2. Poizve se: Čistilnica Labod, Kranj 8476 Prodam KRAVO simentalko, ki bo januarja drugič telila. Breg 8, Preddvor 8477 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Otok 24, Radovljica 8478 Prodam 20 GAJBIC. Sr. Bitnje 54 Ugodno prodam SPALNICO. Franc Konobelj, Valburga 5, Smlednik 8480 Prodam PRAŠIČA za zakol. Močnik, D-vorje 54, Cerklje 8481 Prodam TELEVIZOR RIZ. Britof 300, Smolej Ivan 8482 Prodam prenosni barvni TELEVIZOR GRUNDING, pralni stroj GORENJE, uvoženi otroški VOZIČEK. Telefon 24-781 8483 Prodam 500 kg TEHTNICO. Voklo 68 8484 Prodam mlado KRAVO simentalko po teletu. Sora 17, Medvode Spalnico, kompletno, trd les, ugodno prodam. Zbilje 47, Medvode Prodam avtoradio BECKER EVROPA avtomatik s kaseto — za fička. Telefon 21-616 8487 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Voglje 85 8488 Prodam ŠTEDILNIK TOBI in več metrov močnejše ograje. Ulica 31 divizije 40, Kranj 8489 Po nizki ceni prodam ohranjen električni ŠTEDILNIK GORENJE in HLADILNIK EMO. Križnar, Kropa 1 8490 Prodam TELIČKA za v skrinjo. Zupan Janez, Koroška Bela, Stranska pot 1, Jesenice 8491 Prodam PRAŠIČA za zakol. Po-renta, Breg ob Savi 3, K ran j 8492 Prodam 450 kg težkega VOLA. Štengar, Boh. Bela 66 8493 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 3 a, Lesce 8494 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Zadraga 18, Duplje 8495 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Lahovče 13, Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol. Bele-harjeva 18, Šenčur 8552 Prodam 140 kg TEŽKEGA PRA-, ŠIČA. Srednja vas 4, Gorice VXj Golniku Prpdam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Strahinj 80 854» Prodam 4 KW TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ. Stevanovič Zoran, Nazorjeva 6, Kranj 8550^ Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni in klasični parket KŽK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam dva PRAŠIČA po 90 kg (pršutarja). Cena 24,00. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8496 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo-Godešič 34, Škofja Loka 8497 Prodam drobni KROMPIR. Dor-farje 11, Zabnica, tel. 064-44-533 Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROME-HANIKA tel. 24-786 AVTO- MOBILISTI, POZOR! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo veliko izbiro avtogum z brezplačno montažo, akumulatorjev vseh vrst in snežnih verig Ugodno prodam kombinirano PEČ centralne kurjave HUSQUAR-NA, 45 KW - rabljena eno leto. Koblar, Suha 14, Škofja Loka 8499 Prodam STEREO KASETNI AVTORADIO ORION. Cena 3000 Sv. Duh 58, Škofja Loka 8500 Prodam dobro ohranjen temno moder OTROŠKI VOZIČEK - globok in širok PLAŠČ št. 38. Valjavec, Loka 27, Tržič 8501 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 31.12. od 20. uri do petka, 7.1.1977 do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Ber-nik Kari, telefon 69-298. Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Šk. Loka, telefon 60-440. Prodam črno-beli TELEVIZOR-Jereb, Cerklje 10 8502 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zalog 8, Cerklje 8503 Prodam PŠENICO in PROSO. Zg-Brnik 21, Cerklje 8504 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Glinje 2, Cerklje 8505 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo, in smrekove DESKE' 25 -50 mm. Zg. Brnik 36, Cerklje 8506 Prodam mlado KRAVO za zakol 1 (za v skrinjo). Dvorje 28, Cerklje vozila Kupim AMI 8 BREAK od letnika I 1971 dalje. Cena do 18.000 din- I Kocnan, Partizanska 43, Škofja .< Loka 85081 Ugodno prodam AUDI KARA-; VAN, 1972, prevoženih 68.000 km-Pavle Demšar, Gostilničar, Škofja Loka, Titov trg 10, tel. 064-60-077 Prodam avto WV KESONAR ajj zamen iam za FIAT 750. LamovŠek Martin, Zasavska 56 b. 8510 Prodam ZASTAVO 750, 40.000 km, letnik 1972. Crngrob 5, Zabnica OPEL KADETT SUPER L, letnik 1970 ali VW VARIANT, letnik 1966, zelo dobro ohranjen, za let0 1977 registriran, prodam. Močnik-Britof 162, tel. 23-619 8512 Kupim ZASTAVO 750, lahko tudi *tarejši letnik. Naslov v oglasnem "ddelku 8513 Prodam dobro ohranjenega, eno lpto starega ZAPOROZCA. Naslov v °KlasiuMn oddelku. 8514 Prodam PRIKOLICO za osebni jvto in PRIKLJUČEK za VW. Podaje 25 8515 Vrstni red za GOLFA odstopim, "obava marec. Ponudbe pod »Golf« RENAULT 8 prodam po delih in «6V prenosni PISALNI STROJ kRlKA. Bitenc, Kropa 103 8517 dežurni veterinarji Od 31.12. 1976 do 7.1.1977: B edina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon št. 23-518 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vete., Šk. Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vete., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se pričiie ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj n slednjega dne. Centralna dežurna služba žVZG Kranj, na telefonski Številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod G orenjske Ugodno prodam SPAČKA. Poseben manjšega popravila. Voklo 70 VAUXHAL VIVO 1300 1, staro 4 J^esece, in PUCH 250 S 6 prodam. Telefon 064-61-744 8518 Prodam avto VW 1200, letnik 1963. Zlato polje 16, Kranj, telefon 25-553 8519 Prodam VOLKSVVAGEN, letnik *963, komplet ali po delih. Sebenje 58, Tržič 8520 AVTO AMI 8, letnik 1970, neregistriran v voznem stanju, poceni pro-J.am. Franci Maček, Britof 305, Kranj 8521 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Lena po dogovoru. Telefon 75-565 . Prodam ZASTAVO 750 po delih, !etnik 1965. Tomšič, Grenc 20, Skof-Ja Loka 8523 s Prodam SPAČKA, letnik 1967. rkvarča Janez, Demšarjeva c. 17, ^ofjaLoka 8524 Kupim novo ali malo karamboli-j?no KAROSERIJO za PZ 125. Sv. Huh 58, Škofja Loka, tel. 064-23-078 KIlcati Jožeta 8525 ..Ugodno prodam SPAČKA po de-,3^» motor brezhiben. Pernuš, Zgoša *>> Begunje 8526 ^kupujemo večje količine ^uhih hrastovih plohov °d 50-60 mm Ln takoj plačamo. ponudbe je treba poslati naslov J»gp Projekt Kranj, ^esni obrat Kokrica 8417 kupim v Kupim 1000 kg KROMPIRJA jkSNA. Ocepek, Breg 20 ali tel. 841-056 Q Kupim rabljene GOSTILNIŠKE J^TOLE. Oddati ponudbe pod »Sto-a« 8527 Kupim STREŠNE »ŠINKLNE« ali »SKRILJ« opeke. Torkar, H rastje 71. zaposlitve Sprejmem DEKLE, ki želi v Ljubljani nadaljevati šolanje, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti. Kaplan; Galjevica 14, Ljubljana. Jzdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moee Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja •• — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. - Oproščeno prometnega davjka po pristojnem mnenju 421-1/72. stanovanja Oddam SOBO S KOPALNICO dvema študentoma. Milene Korbar-jeve 23, K ranj 8529 Oddam SOBO S KUHINJO in kupim ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 50-334 8530 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE in prodam ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku 8531 posesti Prodam HIŠO v III. fazi. Nova vas 75, Žiri 8532 Prodam starejšo KMEČKO HIŠO, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje v okolici Radovljice, Tomažič Roman, Pivka 49, Naklo ali telefon 47-017 8533 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO do 1000 kv. m in DVOSTANO-VANJSKO HIŠO, vseljivo, z vrtom, ob asfaltni cesti Kranj —Tržič. Naslov v oglasnem oddelku 8534 Dvo- in polsobno stanovanje, 60 kv. m, s telefonom na čistem in sončnem delu Jesenic zamenjam za podobno ali večje v Ljubljani ali Kranju. Oddati ponudbe pod »Sončno« ' 8535 Starejšo HIŠO z VRTOM v Kranju prodam. Čirče 6, K ranj 8400 prireditve VELIKO SILVESTROVANJE v ZALOGU prireja KS. Igra ansambel TRGOVCI. Rezervacije so v pred-prodaji v GASILSKEM DOMU v Zalogu vsak dan od 15. ure dalje Vsako nedeljo PLES na KOKRI-CI. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti. 8078 Gostilna pri BENKU, Križe išče za. SILVESTROVANJE HARMONIKARJA. Javite se osebno. Križe št. 24 8536 Komisija za kulturo pri KS OO ZSMS DO Iskra Elektromehanika in ansambel MODRINA vas vabita na NOVOLETNI PLES v soboto, 1.1. 1977 ob 18. uri na PRIMSKO-VO 8537 GOSTILNA ZAJC LAHOVČE pri Cerkljah prireja veselo SILVESTROVANJE z bogatim novoletnim menijem in ostala jedila. Za ples in glasbo bo preskrbljeno. Rezervacije še sprejemamo. Vsem želimo srečno novo leto 1977. Za obisk se priporočamo. 8538 Ansambel JEVŠEK vas zabava za SILVERSTROVO v dvorani na LANCOVEM, v soboto v hotelu na Jezerskem in v nedeljo v Poljanah s pevko LJUBO. Vsem ljubiteljem njihovega igranja želi srečno novo leto 1977 8539 GASILSKO DRUŠTVO KOMENDA prireja 31. 12. 1976 v dvorani doma Komenda SILVESTROVANJE. Igra ansambel PLANIKA. Vabijo gasilci! 8540 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova starin lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 6859 GRADITELJI: Preskrbim vam vse vrste zidne opeke, sinter keramične ploščice, talne in fasadne, strešnik novoteks. Ogledate si lahko lesene obloge za strope, stene, napu-šče (fabjone), mini lesene, plastične in klasične rolete po merah. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije , vam daje zastopnik Ljubljanskih opekarn Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15, (na K lancu), telefon 25-579 7788 POZOR! V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legi- ZAHVALA vsem, ki ste se tiho poslovili od Matevža Wolfa - Blaža ki smo ga pokopali 15. novembra na pokopališču na Blejski Dobravi. Svojci se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem za izraženo sožalje, zvezi borcev NOV Blejska Dobrava in Bohinjska Bela, tov. Ambrožiču in tov. Kunčiču za poslovilne besede in še vsem tistim, ki so nam v tistih dneh kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Marija in otroci Marja, Maks in Rudi. Blejska Dobrava, 27. decembra 1976 timacij. Foto Zivulovič, 1. avgusta 5, Kranj 8083 Za svečane trenutke ob preskoku v novo leto brez RADGONSKEGA TRAMINCA in ŠAMPANJSKIH VIN ni prazničnega razpoloženja. Priporoča se PRODAJALNA KOMBINATA RADGONA pri POLAKU, Škofjeloška c. 56, Kranj 8297 ZDOMCI! Občani in podjetja, skratka, graditelji, POZOR! Preglavico vam dela nabava materiala, gradnja hiše, skladišča, gospodarskega poslopja, delavnice ali vikenda — pozimi na morju. Zavrtite telefon 47-144 in vseh skrbi bo konec. Ponudbe pod »Stolpno dvigalo — konkurenčna cena« 8541 Priporočani vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kižiš-nik Miha, Predoslje6, Kranj PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE v Delavskem domu Kranj vsak petek, začetek 7. januarja „u i9. uri, ob nedeljah od 16. do 18. ure, začetek 9. januarja. Nadaljevalni plesni tečaj ob sobotah od 18.30 dalje. 8542 Cenjenim strankam sporočam, da sem se preselil na Kokrico, Betonova 52. Moja nova telefonska številka je 25-543. Obenem želim srečno novo leto 1977 in se priporočam. Clari A Ido — parketarstvo. 8543 Izoliram cevi centralnega ogrevanja. Pelko Lojze, Visoko 8, Kranj izgubljeno Od Brega do Medvod smo 25. decembra izgubili BLAZINO ZA KAVČ. Najditelja prosimo, da io proti nagradi vrne: Petrevčič, Zasavska 30 (Orehek). izgubila sem ŽENSKO ZAPESTNICO. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Dolenc Anica^ 31. div. 10, K ranj ali tel. 24-984 8546 Prosim svetlolasega fanta elektfi-čarja s Primskovega, da vrne ŽENSKI PLAŠČ, ki ga je zamenjal 28. nov. v PREDDVORU, na naslov Lukanec, Bašelj 21, Preddvor. Dobil bo svoj plašč 8547 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata Fausta Tavčarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, kolektivu FRUCTAL-ALKO Ljubljana in sodelavcem TŠC Kranj, ki so darovali cvetje ter nam izrazili sožalje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo prim. dr. Nadi Finkovi in bolniškemu osebju Instituta za pljučne bolezni Golnik, g. kaplanu Lojzetu Zaplotniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem in predstavnikom gasilskega društva. Žalujoči: žena Karmen, hči Mija in vnuk Rudi ter sin Alfred z družino. Kranj, Koper, 17. decembra 1976 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega moža, očeta, tasta, starega očeta Janeza Kumšeta z Mlake pri Kranju se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala vsem sosedom, kateri so nam v težkih urah tako nesebično pomagali. Žalujoči: žena, sin, snaha, vnukinji in ostalo sorodstvo. Mlaka, 22. decembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, nonice, pranonice in tete Katarine Jenko roj. Mihačic" iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, ob dolgi in mučni bolezni ter v trenutku, ko nas je zapustila. Posebna hvala dr. Bajželjnu za nesebično pomoč, ki jo je nudil vsa dolga leta pokojnici. Iskrena hvala sosedu Štefanu Pernarju za njegovo nesebično veliko pomoč. Hvala organizaciji Zveze borcev, pevcem, godbenikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in se poslovili od nje doma in na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerke: Eta, Mara, Milka z družinami, sinovi Ljubo, Tone in Andrej z družinami, vnuki in pravnika in vsi ostali sorodniki. Zg. Bitnje, Tržič, Zagreb, Ljubljana, Kokrica, Stražišče, Kranj, otok Brač, Split, Umag, Seveso - Milano, 28. decembra 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jurija Benedika Krajčnika z Lavtarskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ob smrti našega očeta žalovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na poslednjo pot. Hvala častiti duhovščini za pogrebni obred ter pevcem in lovcem za spremstvo in poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: žena Štefanija, otroci Marjan, Lado, Franc, Urška in Minka z družinami. Lavtrski vrh, 27. decembra 1976 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka Alojza Sedeja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili v prerani grob. Posebna zahvala govornikom -tovarišem Kunstu, Maliju in Laharnarju. Iskrena zahvala stanovalcem bloka, sodelavcem, sindikalni organizaciji, organizaciji ZB tovarne Sava in Vodovodni stolp, Uslugi Stražišče in KS Vodovodni stolp/Zahvala tudi pevcem in godbenikom. Posebna zahvala družinama Berdon in Šmid, ki sta nam stali ob strani v najtežjih dnevih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in sočustvovali z nami. Žalujoča žena Marija, sin in hčerka z družinama ter ostalo sorodstvo. Kranj, 25. decembra 1976 E M IČ N A TOVARNA P O D N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1977 Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri jateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto * »Brtvo Radovi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1977 Iz novih poslovnih prostorov v Zapuiah se priporočamo s svojimi storitvami kot so obrtniške in gradbeno-ključavničarske. Vesnina TOZD Radovljica ljude m želi vsem delovnim srečno in uspešno novo leto 1977 — dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, dobavlja zavese po individualnih naročilih; — oblagatla s tapisomi in PVC-oblogami; — sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela; — lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo. 17. vn Obrtno podjet)' Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami tovarna pil triglav trzič Metalka Ljubljana, n. sol. o. Tozd Triglav Tržič, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1977 Proizvajamo: vse vrste pil, jeklenih svedrov in opravljamo storitve, kaljenje. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob novem letu želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1977 Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo s svojimi izdelki ^a Želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1977 in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra storitev. C"a' ces. rvanje cest, pobune usluge. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1977 t"" fBP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ ,>——m CESTA STANETA 2AGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulaci«<* *• protierozijske zaščite, voH~-■ ska dela, stro««~ Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. Želi občanom Kranju, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke srečno novo leto 1977 Množičnost da, kakovost zadovoljiva -j Ob novem letu smo se v našem uredništvu pogovarjali o smučarskih tekih, ki so še vedno nekoliko zapostavljena panoga — Nujna je nabava vsaj po enega teptalnega stroja v vsaki pokrajini — Več pozornosti rekreaciji Smučarska tekaška sezona se je J*tos začela povsem po programu. *ekači so doslej opravili tri množič-ne prireditve, dve na Pokljuki in eno v Planici. Prvi mednarnodni nastop v Davosu v Švici ni bil zadovoljiv, *ar ponovno dokazuje., da smo v Mednarodnem merilu še dokaj na ttizki stopnji. Zdaj je pred vrati tajpomembnejša tekaška prireditev v Jugoslaviji — XXII. mednarnodni teki Bohinj 77 od 4. do 5. januarja v Bohinju ali na Pokljuki, če v bohinjskem kotu ne bo tedaj dovolj snega. Sicer pa bo v letošnji sezoni na Gorenjskem še več pomembnih tekaških prireditev. Ze nekaj dni po Bohinju 77 (8.-9. januarja) bo tradicionalno tekmovanje Po stezah Partizanske Jelovice in ob tej priliki tudi jugoslovanski smučarski cup v hiatlonu. Državno prvenstvo v solo tekih za člane in mladince bo v novi ^lrni na Gorenjskem, in sicer od do 13. februarja v Gorjah. Sicer . Pa je treba povedati, da so najmočnejši jugoslovanski tekaški kolektivi Prav na Gorenjskem. Triglav je že nekaj let ekipni državni prvak, veliko pa ne zaostajata tudi Parti-2&n Gorje in Jesenice. Za uvod v n°vo smučarsko sezono smo se pogovarjali s predstavniki tekaškega sjporta. Za našo »okroglo mizo« so hrti: Lovro Žemva (Partizan Gorje 'JTKS Radovljica), Alojz Kerštjan Jesenice), Matevž Kordež (SD plamen in SZS), Ivan Leben (SK Triglav), Jože Šolar (SK Triglav), *eter Leban (TKS Kranj - komisija za smučanje) in Tone Kemperle JSD Alples in ObZTKO Škofja Loka). In kaj so posamezniki med drugim Povedali? • LOVRO ŽEMVA: »Podeželje je 8e vedno zapostavljeno in tudi od r*ove prednostne razdelitve panog ne pričakujemo v teku kakšnih posebnih rezultatov. V radovljiški občini smo se odločiti* da bo smučanje kot celota v Prednostni skupini. Žal pa ni Prišlo do realizacije predloga v r|publiškem merilu, kjer so teki neupravičeno izpadli iz prioritete. Tek je še vedno zapostavljen, čeprav bi morali biti z obrambnega in rekreacijskega stališča Pred ostalima dvema smučarskima panogama. Množično gradijo za alpsko smučanje žičnice trt vlečnice, za teke pa nimamo Nobenega ustreznega objekta. Za napredek tekov ne samo v kvaliteti, pač pa tudi v množičnosti, Dl morali dobiti vsaj v vsaki Pokrajini po en teptalni stroj za Pripravo tekaških prog. Če bomo jzgubili stik s terenom, bomo še oolj padli v kvaliteti. Ustanovitev smučarskih oddelkov na gimnaziji v Škofji Loki je velika Pridobitev za celotni smučarski *Port. Nekaj podobnega bi mora-b organizirati tudi v nekaterih Poklicnih šolah. Od SZS bi Pričakovali več dejavnosti, premajhna je povezava osnovnih organizacij in SZS. Vse preveč Pozornosti daje SZS peščici re-Prezentantov, nima pa posluha, j1* bi vsaj enkrat na leto obiskala večje tekaške centre v Sloveniji. V preteklih dveh letih je bil rešen problem tekaških smuči, **j so Elanove povsem enako-yredne inozemskim. Problem pa °8taja še naprej maže.« TONE KEMPERLE: Pred dne-Vl je bil v Tržiču posvet predstavnikov gorenjskih TKS, kjer ^nio se dokončno odločili, da naj °l bilo smučanje kot celota v Vseh gorenjskih občinah v prednostni skupini. Regijski center za teke je v Kranju. V škofjeloški občini je precej zanimanja za teke v Selški dolini. Vse tekače iz naše občine združuje Alples iz Železnikov.« ALOJZ KERŠTAJN: »Kaže, da verjetno v tekih v letošnji sezoni še ne bo prišlo do realizacije novega tekmovalnega sistema. Tekmovali bodo tako kot v preteklih letih. Hkrati pa se bomo pripravljali za prehod na nov tekmovalni sistem. Težko bomo prodrli v šole, saj nimamo dovolj strokovnjakov. Na šolah ni ljudi, ki bi bili voljni delati z mladino v smučarskih tekih. Na osnovni šoli v Kranjski gori nam je sicer uspelo, da se en predavatelj telesne vzgoje ukvarja s teki, drugi pa z alpskimi disciplinami. Čimprej bomo morali organizirati gorenjsko skupnost, saj je izredno pomembna za nadaljnji razvoj tekov na Gorenjskem. Naša panoga je postala dokaj množična, vedno več je rekre-ativcev, nimamo pa ustreznih urejenih panog, kamor bi se, zatekli rekreativci med nedeljskim vikendom. Pri naših prizadevanjih za pridobitev urejenih tekaških prog bi morali nekaj napraviti tudi gostinci.« IVAN LEBEN: »V tekih smo preslabo organizirani. Za našo panogo je sorazmerno veliko zanimanja, potrebno pa bi bilo še več propagande. V kranjski občini imamo načrte za ureditev tekaške proge na Jezerskem. Mislim, da ni dolžnost za ureditev prog za rekreacijo samo tekmovalnih klubov, pač pa predvsem raznih komisij in odborov pri TKS. Glede vrhunskega športa bi lahko dejal, da bomo dosegli napredek, ko bo urejen status vrhunskih tekmovalcev. Velike probleme imamo z dopusti. To vprašanje bi morali sistemsko urediti.« MATEVŽ KORDEŽ: Smučarski teki v osnovnih šolah bodo zaživeli, ko bomo imeli zadostno število primerno nagrajenih • trenerjev in vaditeljev. Vloga tako imenovanega šolskega trenerja bo zelo pomembna in odgovorna. Zdaj sem v SZS odgovoren za vadbo biatlona, ki je pri nas v začetni fazi. Prav tej disciplini, ki je izredenega pomena, bi morali posvetiti več pozornosti. Še vedno imamo probleme s puškami in strelivom. Zanimanje za to disciplino je dokaj veliko, veliko podporo pa nam nudi JLA. Prepričan sem, da bomo že v letošnji sezoni kljub omenjenim težavam dosegli nekaj uspehov.« ALOJZ KERŠTAJN: »Urediti bo potrebno tudi finačno vprašanje. V osnovnih šolah bo morala biti smučarska oprema enakovreden rekvizit kot je npr. zdaj žoga za rokomet ali košarko. Pri tem bodo morale svojo pomembnejšo vlogo odigrati tudi izobraževalne skupnosti.« JOŽE ŠOLAR: »Kvalitetnega teka ne bo, dokler ne bomo dobili profesionalnih trenerjev. Za tekmovalce in amaterske trenerje, ki opravljajo pomembno družbeno funkcijo, bi morali v naših organizacijah združenega dela končno,že rešiti vprašanje dopustov.« PETER LEBAN: »Komisija za smučanje TKS Kranj ni povsem odigrala svoje vloge, predvsem zaradi neresnosti posameznikov, ki se niso udeleževali sej, čeprav je bilo v dveh letih le sedem sestankov. Seje so bile v glavnem nesklepčne. Sicer pa smo v komisiji posvetili precej pozornosti tudi tekom. Menim, da so teki zelo primerna panoga za rekreacijo naših občanov. Trnovski maraton pomeni pomemben korak naprej v množičnosti, podobna množična tekmovanja bi morali organizirati v vsaki občini, kjer je razvito smučanje.« Na pogovoru so tekaški delavci precej razpravljali tudi o novih smernicah v telesni kulturi, predvsem pa o novem tekmovalnem sistemu. Nedvomno je bil sedanji način tekmovanja v smučarskih tekih brez občinskih področnih prvenstev slab, saj je na primer na republiško ali celo državno prvenstvo lahko prišel praktično vsakdo, ne glede na kvaliteto. Druga slabost do sedanjega načina tekmovanj je bila v tem, da so nekateri hoteli, da na vseh tekmovanjih nastopajo vsi naši najboljši tekači, da bi dosegli čim večjo udeležbo, so določali poleg državnega in republiškega prvenstva še celo vrsto tekmovanj, ki so veljala za kategorizacijo in tako so se morali vsi tekmovalci voziti v oddaljene kraje pozimi vsako soboto in nedeljo. Seveda je to pomenilo veliko trošenje sredstev, izgubo časa in dokajšnje napore za dolga vsako-tedenska potovanja. Po novem tekmovalnem sistemu naj bi se skoraj celotna dejavnost pionirjev, pionirk, mlajših mladincev in mlajših mladink odvijala v šolskih športnih društvih v okviru krožkov za smučarske teke. Te krožke bi poleg profesorjev telesne vzgoje vodili klubski trenerji. Klubom bi tako preostala celovita skrb za starejše mladince, mlajše člane ter članice in člane in pa selekcije posameznih šol, kadar bi bilo potrebno nastopiti na medobčinskih, regijskih ali republiških prvenstvih. Državna prvenstva v dosedanji klasični obliki za pionirje in pionirke ne bo več, temveč bi se domenili le za občasna zimskošportna manifesta-tivna srečanja na nivoju federacije, morda vsaki dve ali štiri leta. V Sloveniji bodo štiri pokrajine za teke, in sicer ljubljanska, gorenjska, štajersko-koroška in notranjsko-primorska. Upamo, da bo novi tekmovalni sistem prinesel v smučarskih tekih nekaj boljših rezultatov. Gorenjska bo v novem tekmovalnem sistemu morala odigrati pomembno vlogo, saj je prav s tega področja največ tekmovalcev. J. Javornik Foto: F. Perdan Novoletni športni vrtiljak Letošnja bera gorenjskih športnikov nam je prinesla več dobrih uvrstitev pa tudi nekaj razočaranj. V vseh športnih panogah, v katerih nastopajo naši športniki na Gorenjskem, smo v povprečju glede uspehov lahko zadovoljni. To leto, ki se izteka, je bilo olimpijsko. V avstrijskem Innsbrucku je bila zimska, v kanadskem Montrealu pa letna olimpiada. Na obeh pa je nastopilo kar lepo število gorenjskih športnikov, na zimski pa v hokejski reprezentanci skoraj polovica Jeseničanov. Tudi na drugih mednarodnih športnih prizoriščih in domačih tekmovanjih niso zatajili. Prav zato smo se odločili, da pregledamo uspehe in neuspehe v našem novoletnem športnem vrtiljaku. JANUAR Za začetek prvega meseca nam neprijetno razočaranje letu ho prinesli prav smučarski skakalci, ki so na Inter-sport turneji doživeli popoln polom. Odrezali so se namreč tako slabo kot se nikoli doslej. Kritiko so poželi na vseh straneh. Tekači so svoj zimski mednarodni pohod zaceli v Bohinju, kjer so v dobri konkurenci zabeležili v moški konkurenci 10. in 11. mesto (Kalan, Jelene), v ženski pa 7. in 8. (Kordež, Bes ter). V Dražgošah je bila tradicionalna prireditev »Po poteh partizanske Jelovice«, slovenski športni novinarji smo izbrali za najboljšega slovenskega športnika Tržičana Bojana Križaja in Mariborčanko Mimo Jaušo-vec. Bojan Križaj je s 3. mestom v slalomu na Nevejskem sedlu osvojil prve točke za evropski pokal, skakalci pa na turneji Julijska krajina- Benečija- Koroška -Slovenija vsaj delno oprali madež neuspele Intersport turneje. Hokejisti Jesenic so bili drugi na prvenstvu SFRJ, Jeseničan Janez Demšar je osvojil državni naslov na srednji skakalnici, Milena Kordež in Maks Jelene (oba Triglav) pa sta postala prvaka SRS v smučarskih tekih. Zaradi neugodnih snežnih razmer na Pohorju je bila »Zlata lisica« v Kranjski gori. Tu je obakrat slavila Švicarka Mo-rerod. FEBRUAR Zimske olimpijske igre so bile za nami. Edino boljšo uvrstitev je na teh dosegel Bojan Križaj, ki je v veleslalomu osvojil solidno 18. mesto. Hokejisti so bili 4., Jelene in Kordeže-va ter skakalci Norčič, Zupan in Demšar pa povprečni.' Sicer je bil drugi mesec živahen z domačimi prvenstvi. Na slovenskih in državnih prvenstvih v vseh treh alpskih disciplinah so Gorenjci pobirali naslove kot za šalo. Enaka slika je bila tudi pri mladincih in pionirjih, pa tudi v sankanju. Ker člansko moštvo Jesenic ni osvojilo državnega naslova, pa je to uspelo pionirjem. MAREC Mladinska hokejska reprezentanca nas je razveselila z drugim mestom na evropskem prvenstvu skupine B, medtem ko je članska vrsta SFRJ na svetovnem prvenstvu v Aarau dosegla sele 5. mesto. Za konec skakalne sezone je Norčlč za »Pokal Kongsberg« v Planici dosegel v močni mednarodni konkurenci najboljšo uvrstitev, 2. mesto. Na zadnji tekmi za alpski svetovni pokal pa je Križaj v Kanadi - Mount St. Anne - bil 12. Tu pa je popoln uspeh dosegel »elanovec« Sten-mark (Švedska), ki mu je uspelo, da je osvojil »Zlati globus«. Svoje nastope so v zimski sezoni imeli še plavalci in vaterpolisti. Petrič je navdušil Trento, triglavani - člani pa so osvojili prvenstvo SRS. APRIL V angleškem Leedsu je Borut Petrič že drugič potrdil olimpijsko normo. Domov se je vrnil z novim rekordom na 1500 m kravi 16:06,18. Mlajši pionirji B pa so v Šibeniku osvojili ekipni državni navlov. V Kranju je bila burna debata o obstoju šolskih športnih društev, .športni delavci pa so na zadnjo pot pospremili športnika in športnega delavca Gustava Jamnika. V nogometu, odbojki, košarki, rokometu pa so bila ligaška tekmovanja v polnem zamahu. MAJ Pedala so začeli vrteti tudi kolesarji. Kolesarji Save so si na dirki Alpe-A dr i a prikolesarili tretje ekipno mesto, Valen-čič pa je bil na dirki »Olaj pokal« četrti. Jugoslovanska kegljaš k a moška vrsta je na Dunaju osvojila svetovni naslov, ženska pa drugo mesto. V gorenjski metropoli so svečano proslavili 80 let Sokola in 25 let Partizana. JUNIJ Rokometašice Preddvora — mladinke so bile prve na prvenstvu SRS, rokometaši Jelovice in Alplesa (ženske) pa so si s prvima mestoma zagotovili drugoligaški status. V Pod-Ijubelju je bila mednarodna dirka v motokro-su, na Bledu pa XXIV. mednarodna regata. Kranj je gostil najboljše športnike-vojake, ki so merili moči na 31. športnih igrah ljubljanskega armadnega območja. Odločeno je bilo, da se bo v Lipicah — severno od blejskega igrišča za golf — začel graditi v radovljiški občini republiški telesnokul-turni center. Olimpijski komite je po burnih debatah le določil potnike za Montreal. Med to jugoslovansko olimpijsko odpravo so bili tudi trije Kranjčani: kolesar Bojan Ropret, strelec Franc Peternel st. in plavalec Borut Petrič. Na cestni dirki za državni naslov je bil najhitrejši savčan Mirko Rakuš, ekipa Sava pa druga. JULIJ Končane so bile tudi letne olimpijske igre. Od Kranjčanov se je najbolje odrezal strelec Peternel, ki je bil 15., Petrič je zasedel 20. mesto, Ropret pa 22. Na domačih plavalnih tekmovanjih je Vesna Praprotnik v konkurenci pionirjev B osvojila pet republiških naslovov, kolesarji Save so bili najboljša ekipa na dirki »Po poteh Avnoja«, med posamezniki pa je bil Mirko Kraker 2. Na 28. prvenstvu mladincev v šahu je Leon Mazi osvojil 2. mesto, mladinska vaterpolska reprezentanca SRS pa je bila na turneji Bratstvo in enotnost 3., Barbari Stem-berger pa je uspelo, da je na mladinskem prvenstvu SFRJ trikrat stopila na najvišjo stopničko. Košarkarji Triglava so si z zmago na tretji tekmi s Celjem priborili vstop v društvo najboljših drugoligaških vrst. AVGUST Gorenjske občine Jesenice, Radovljica, Tržič in Kranj prav v tem mesecu praznujejo svoje praznike. Prav zato je bilo tudi na športnih področjih živahno. Po zaslugi Boruta Petriča je jugoslovansko mladinsko plavanje dobilo novega evropskega prvaka. Se prej pa sta Petrič in Stemberger-jeva v Beogradu samo na članskem prvenstvu v svoj »žep« pospravila kar devet odličij. Strelca oče in sin Peternel sta si pristreljala republiške naslove, pionirji plavalci Triglava pa so bili 2. na prvenstvu SFRJ v Splitu. Med zar.ii..ivtmi prireditvami je bil moto-kros v Radovljici ter državno prvenstvo padalcev v Lescah. SEPTEMBER Za slovenske smučarje je prišla nova ugodnost. V Zireh so namreč podpisali samoupravni sporazum o akciji »Smučarska izkaznica«. Peternela sta spet odlično streljala. Oba sta si namreč pristreljala po dva državna naslova. Vaterpolisti Kamnika so tretjič zapored osvojili republiški vrh, medtem ko so bili triglavani v drugi ligi »sele« tretji. Za uteho pa so osvojili pokal SRS. Tržiški kegljači so v prostorih nove avtobusne postaje dobili avtomatsko kegljišče. OKTOBER Kolesarji veterani so imeli prvo državno prvenstvo. Kokričan Branko Dežman je v kategoriji od .'}.r>. do 40. leta osvojil ta laskavi naslov. Iz kranjskega plavulnega tabora je presenetila novica, da Anka Coluar-Košnik ni več trenerka Boruta Petriča. Teniški igralec Zni dar je postal članski prvak SRS, v prvem hokejskem derbiju v I. ZHI, pa so Jeseničani obračunali z Olimpijo. Ob priliki 30-letnice nogometne zveze Gorenjske so priznanja dobili Milan Segula. Leopold Grošelj in Pavle Novak. NOVEMBER Avtomobilist AMD Škofja Loka Aleš Pusnik je osvojil državni naslov v rally-ju. V Kranju in Ljubljani so se za posamične naslove v kegljanju borili člani. Naslov je že šestič zapored osvojil Brani-kovec Miro Steržaj. V Ljubljani so svečano proslavili srebrni jubilej jugoslovanskega Partizana, najboljša gorenjska Športnika za leto 1976 pa sta postala plavalca Triglava Borut Petrič in Barbara Štemberger, med ekipami pa je prva KK Sava. V Ljubljani so podelili Bloudkove plakete. Med Gorenjci so jih dobili ŠSD Polet Tržič, Zveza tabornikov Škofja Loka, skakalec Bogdan Norčič, plavalec Borut Petrič ter mentor ŠŠD osnovne sole Franceta Prešerna Boris H olly. DECEMBER Zadnji mesec v letu nam je prinesel prve smučarske mednarodne uveljavitve. Bojan Križaj je na prvem veleslalomu za svetovni pokal v Val d'Iseru z desetim mestom Jugoslaviji prismučal prvo točko. Nasploh pa je Križaj dobro začel smučarsko sezono 1976/77. Zmagal je v veleslalomu v Les des Alplesu, na tekmi za evropski pokal pa je bil sedmi. Smučarski tekači so s tekmo na Pokljuki v spomin na padle borce Prešernove brigade odprli svojo tekaško sezono. Naš najboljši plavalec Petrič je nastopil v CSSR. Iz Brna in Goldvvaldova se je vrnil s petimi novimi rekordi, na 1500 m kravi pa se je prvič spustil tudi pod šestnajst minut — 15:40,2. V Športni dvorani Novega mesta so proglasili najboljše slovenske športnike. Pri moških je bil najboljši Borut Petrič, pri ženskah M ima Jaušovec, med ekipami pa kegljavki IJrh-Marinc. V Kranjski gori bi morala biti druga sla lomska tekma za točke v svetovnem pokalu. Tik pred zdajci pa so jo morali zaradi slabo pripravljenega zgornjega dela proge odpovedati. Pri našem novoletnem športnem vrtiljaku smo prav gotovo kaj izpustili. Naj nam ne zamerijo, saj je bilo uspehov toliko, da bi nam prav gotovo zmanjkalo prostora. Upamo, da pa boste vseeno zadovoljni. Obenem pa srečno v letu 1977 z željo za še boljšimi dosežki. Pripravil: D. Humer Zadnje dni sem večkrat sestankoval z delegatom dedkom Mrazom po zadevi novoletna razprodaja bodic (pa si moje razprodaje ne dovolim kvalitetno primerjati z nobeno naših trgovskih letnih razprodaj zgolj klumpa in starih kišt!). Sodelovanje je bilo vsestransko plodno, ker si tudi delegat Mraz iz splošne delegacije OZD Oblaki prizadeva, da ga ob volitvah ne bi delegatsko zamenjali, ker je profesionalec. Po široki javni razpravi od baze gor (od mene dol do njega gor) sva pripravila več pripomb, zamisli, predlogov ter družbenih dogovorov. Ta klobasa gre v dvofazni postopek s sekundarnim gradivom: v bazo KS, SIS, TOZD, OZD, SSS, SOZD in nazaj. Pfemlite, pošljite pripombe meni pod oznako »Ježev piš me v uh«, morebitne tožbe odgovornemu uredniku pod oznako »Keha«, telefonske pozive glavnemu uredniku z medklici »Oplel si«, za batine pa so vsak čas na terenu novinarji, ki vam jih po interesnih področjih (ne) dela dam razpoznati: Košnjek vam bo šel v past, če mu boste pokazali gasilsko šprico in ga vabili z gasilskim Na pomoč, Žalar vam bo sledil, če mu boste pokazali ribo in trnek, zraven pa vpili Taaka riiba, Govekar bo planil ob vojaških Na juriš, punce pa pustite, ker so zaradi moške prevlade in njihovega gnavljenja že itak pri koncu. Torej, delegatski: Do podpisa! (ki bo na prvem oblaku levo, tekoče zadeve prinesite s seboj!) Z delegatom Mrazom sva vzela šport kot prioriteto, saj se športniki ukvarjajo le s prioritetami s tem, da ostane sveto nedotakljiva nadprioriteta: nogomet. Nato sva zadeve dosledno delila po posameznih občinah, saj občinski plot je občinski plot, povrh vsega pa smo še na Gorenjskem. Lanski prvak: »Madona, že lani je šlo s špičaki in kravato nekam težko, letos so pa že res iz mode. Kdo bi si mislil, da se na jeseniškem ledu ne bodo obnesli...« Po najinem družbenem dogovoru, ki sva ga opremila z ustreznimi aneksi k določenim alineam, naj bi alfa in ornega našega hokeja še nadalje ostala Olimpija, kajti srce se ti že trga zaradi vseh tistih objektivnih težav, zaradi katerih bo letos ob naslov prvaka, ker je oh in ah kadrovsko resnično prizadeta in ker je ah in oh v naši ljubi... Ljubljani! Trdo-bučni Jeseničani, ala, koj podpisat dogovor in odstopit nesrečni Olimpiji vsaj devet svojih igralcev. Imeli boste predstavo z vratarjem Olimpije, ki vam je obljubil, da proti vam, revčkom, brani s špičaki in kravato, televizijski reporter pa ko naposled fantastično objektiven ... Alfa in ornega kranjskega športa naj bi ostal vaterpolo, saj dokazuje svojo prioriteto s srditimi medsebojnimi osebnimi obračuni in s tem izjemno združuje dve interesni področji: zabavo in delno šport... Midva sva proti divjemu sekanju smrekic, ker grozno uživava, da se folk po tržnicah preriva in pobija tudi zaradi drevesc. Vam v mestu privoščiva, delegatsko zaskrbljena pa sva zaradi revežev v odmaknjenih vaseh, ki morajo že itak po vsako figo v dolino. Družbeno solidarna sva na voljo: v vse odmaknjene domačije sredi gozdov jih na golih ramenih in v trku odneseva pri priči, če se le izkaže, da je v teh predelih izkazan en sam samcat potrošniški interes po smre-kici iz doline... rg BOO ¥ »Tovariš šofer, koliko zaslužite?« »Moj OD je NOD, to se pravi DOD deljeno s 100 krat 100 minus 1000, če je IPU pod 100, vendar ne manj kot Ipu ...« , . Loška razglednica: »A ni fejst, k' je vse v stilu, a?« ŠKOFJA LOKA Z Ločani začenjava zato, ker je delegata Mraza pripeljal Alpetourov samoupravljavski šofer in ker je potlej imel še dve črni furi, sva z Loko hitro začela, da se ne bi vtikal v vse, kar ga briga in ne briga. Klel je kot furman, ves penast, ker mu vodilni ne znajo ali nočejo obrazložiti strukture njegove plače. Ločanom predlagava, da si koj omislijo stilne antene za novi pretvornik, ker sicer bo takoj čez leto dni organizirana javna razprava o prepovedi posesti in izkazovanja navadnih anten v svrho obvarovanja starodavnega okolja. Ušive uranske ceste ne bo, kajti zelo nehigiensko bi bilo, ko bi se dim in prah in smrad valili skozi vse odprte in pobite šipe loškega gradu. Okoličani Visokega, a je špinača iz kopriv, ki jih tako intenzivno gojite okoli dvorca, tako dobra, da seje še niste prenajedli?Krajani Železnikov, vi pa trebuh noter, prsi ven, če pa že res več ne zmorete, bova le od zdravstva izprosila tisti hidromaserko, ki si jo za bazen tako želite. Za vasico Kranj sta dve občutno preveč, zato ji bova odvzele en višek — po možnosti tistega, ki ima trebuh kar najbolj noter in prsi kar najbolj ven ... JESENICE Jeseniški folk se zabava po novi magistralni obvoznici, ki je vsa v kucljih, grobem asfaltu in zastojih, sicer pa je vseeno, saj je jeseniški vozniški folk itak ena divjad, ki brezobzirno ošprica pešca z lepega ali grdega asfalta. Zelezarjem želiva še vsaj en tako likvidni obrat kovinskih vratnih podbojev, kulturnikom pa, da svoj dom v rumeni barvi obrobijo vsaj še z vijoličasto in zeleno. Ne le jeseniškemu gradbenemu podjetju Savi, vsem gorenjskim gradbenikom velja tiha prošnja: na licitacije za gradnjo novih objektov nože sabo, za fentat so vsi, ki niso ravno naši in ko se boste že enkrat poklali, bo vsaj mir pred špetirji. Po možnosti do konca, kajti jeseniška predimenzionirana bolnica je še vedno v grobem, fine marmornate žale na Dobravi so pa že... TRŽIĆ Da imajo v Tržiču fejst punce, trdi delegatsko zaljubljeni Mraz, ki je ob plakatu tržiškega Peka kar omedleval in ga spravljal v okvir in na steno. Nagnal sem ga na ozko tržiško vpadnico, v najhujšem vetru, da se je umikal s skoki čez plot, v več starih telovadnih domov, ki se podirajo, na samo-farno Tržič — Begunje, pa nič! Zaljubljeni delegat Mraz ima tisto tržiško luknjo za nebesa ... vilko za svoj predelani čebelnjak. Tam bova družno silve-strovala in če bo Alpetourov šofer zaseden s kakšno drugo črno furo, se bova na Pokljuko peljala z buldožerji, ki divje rušijo črne sramote in jih po pokljuški cesti od občinskega sklepa o rušitvi kar mrgoli. »No, fantje, zdaj pa še eno za zdravje črnograditeljske komisije: Ti si uuurce zamudila ...« KRANJ Kranjčani, Šmarjetno bo odkupil delegat Mraz, kije že dogovorjen s svojimi OZDI in SOZDI tam zgoraj o sofinanciranju, kreditiranju in prispevni stopnji od bruto OD, pravkar pa zbira še samoprispevek. Pričakuje pa ustrezno razumevanje od medobčinskih kadrovskih komisij ob volitvah, ker sicer vam bo pozneje pokazal fige in odkupil raje kakšno Visoko Mežaklo. Če pa se izkaže, da je Šmar-jetna absolutno nekupljiva, vam'bo ob resnični naklonjenosti kadrovskih komisij sfinanciral samojamo Kranj—Jezersko •s pripadajočimi zemeljskimi plazovi vred. Kranjska komunala, ki tako vzorno skrbi za red in snago kot vse gorenjske komunale, obljublja hišnemu svetu na Savski cesti obnovo nevarne greznice, pa ne bo nič pred naslednjim novim letom. Letos so se s temeljitim čiščenjem okolja tako trudili, da so vsi onemogli in si ne bodo opomogli do naslednjega novega leta. Midva z delegatom Mrazom veva, da bova imela v prihodnje kar največ vsestransko plodnega sodelovanja prav z gorenjskimi komunalami, tem delovnim ljudstvom, ki se ne ustraši nobenega napora in dela. Pa obilo delegatsko plodnih razprav, čimveč aktualnih sestankov, konstruktivnih pripomb in za koš nujnih ukrepov in vsestranskih sklepov vam želita delegat Mraz iz splošne delegacije OZD Oblaki ter delegat Jež, vodja delegacije uporabnikov temeljne samoupravne interesne skupnosti za zafrkancijo Gorenjske! »Ljubi dedek Mraz! Piškote in rogljiče letos imam, le smrekice nimam, ker ata nima denarja, posekat je pa ne sme...« »Kaj pa trapata! Kakšne sovragove sledi! Te luknje so že iz pamtiveka!« RADOVLJICA Midva sva sklenila, da bo dokončen rok izgradnje blejskega novega hotela /. aprila, prav na ta sloviti dan pa naj bi tudi Bohinjci dobili svojo kulturno dvorano. Blejska tržnica je taka kot blejska turistična ponudba pozimi, vsa nerodna, neredna in draga, tako da ves Bled potrjuje, da, »kdor hoče na Bled, mora malico sabo vzet!« Epidemija črnih gradenj na Jelovici, na Pokljuki in drugod po lepi radovljiški naravi je nezajezljiva, vikend ima tam celo delegat Mraz, ki modro molči, kje si je dobil hišno šte- »Poglej ga no, Stevo, tale butast Francelj še zmeraj misli, da bo prodal.. « Gorenjska o svojem glasilu JESENIŠKI »EJGA« »Ejga, pa tist usran gorenjski Glas, sej je itak ves kranjsk, pa kva ga mo mi bral! Ene par mandlcov notr piše, pa ejga same traparije, mi mamo ja svoj radio pa svoj cajtng, kva mo še Kran podpiral, kje itak že na po u tist usran Lublan. Mejhn mn da še z Olimpijo ne drži, ejga, od jeseniškega športa je pa sem pa ke kej not, poj je pa konc, pa kse čist dobr ve, kdo je v gorenskmu športu ta bol.. .