Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. U. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
♦—— VfACA/^n/I	n	W 1)>*/tCIIf/zli*/	Uredniitva in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letim
= ■>■*■ CaCLlIll fJM.HU%J%J. »jKI Ual/CIU« = 60 Din *a inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Poit. Uk. rai 11.153. Telefon 3112
Na Vidov dan
Prostrano Kosovo polje pokriva rdeči božur. Vsako leto v mesecu juniju se razcvete, kot v spomin na ono zgodos vinsko bitko prodirajočega divjega vzhoda proti kulturnemu zapadu.
Na Kosovem polju je bil postavljen mejnik razvoju srbskega naroda. Po bitki so obležali tamkaj vsi njegovi voditelji — tam je bil izkopan grob srbskemu car= sfvu% — Narod je zapadel v sužnost.
Zgodovina in narodna pesem slikata vsaka po svoje potek dogodkov. ustno izročilo ustvarja med narodom pravo vidovdansko religijo in slepi guslarji jo širijo od roda do roda.
Narod se je v sužnosti živo spomU njal svojega poraza na Kosovem polju. In prav spomin na poraz je bil tisti, ki je narod neprestano spodbujal v zavesti, da je bil nekoč gospodar na tej zemlji, da je bil mogočen in slaven, da je imel sVoje kralje in carje, ki so kljubovali prav vsem sovražnikom. V tem spominu mu je pa tudi rastla zavest, da je bil narod svobo' den in gospodar na svoji lastni zemlji le toliko časa, dokler je bil složen.
Petstoletna sužnost je bila težka pre; izkušnja za narod, a budila ga je k samo* zavesti narodna pesem, ki je opevala vei liko borbo kosovskih junakov. »Za križ častni in svobodo zlato« so se borili, a nad Kosovim poljem in nad vsemi srbski> mi pokrajinami je zavladal polumesec.
Težka je bila preizkušnja naroda v sužnosti. Poprej na visoki stopnji kultu* re, je sedaj popolnoma zaostajal v kultur' nem razvoju. Le površen pregled stanja države in visokega kulturnega nivoja, ki ga je dosegla srbska država za časa via* danja Dušana Silnega, nam že pokaže, kai ko neizmerna škoda za državo in za kuh turni razvoj naroda je bil poraz na Kos sovem polju. 500 let je zaostajal prosvetni napredek, 500 let je zaostajala kultura. Narod je ves ta čas mogel misliti edino le na borbo za osvobojenje, na borbo za maščevanje Kosova. Junaki, ki so našli vzor v Miloš Obiliču, Jug Bogdanu, car ju
Lazarju in drugih kosovskih borcih, so nes štetokrat poizkušali zbrati narod v osvo* bodilni borbi, a tlačitelj je bil premogom čen in ves jugoslovanski narod je okušal grenkobo tega suženjstva.
Ni ga menda naroda razen srbskega, ki bi dan svojega največjega poraza obhas jal kot spominski dan. Ampak le spomin na poraz je ustvaril v narodu moč za mas ščevanje Kosova.
Karadorde je dvignil svojo pest in tokrat se je omajala moč osmanskega ce> sarstva. Neizmerne borbe, pogum in sa; mozavest naroda so pripomogle k osvo* boditvi onih pokrajin, ki so postale src dišče vsega Jugoslovanstva.
Nastopilo je leto 1912. Narod se je uprl svojemu tlačitelju in pohitel preko Kumanova na Kosov® polje. Po dolgih 500 letih suženjstva je ponovno zasijala svo-boda tem pokrajinam in maščevan je bil poraz na Vidov dan leta 1389.
Komaj se je narod delno osvobodil izpod turškega suženjstva že je moral ponovno zapustiti svojo domovino. Na* stopil je novo Golgoto preko albanskih hribov. Toda zaupanje v lastno moč in želja po svobodi sta premagali tudi to Kosovo. Okrepčan in prežet ene same žet Ije po svobodi vsega jugoslovanskega na* roda se je ponovno dvignil ter se za ved* no otresel jarma.
Zasijala je svoboda skoro vsem Jw goslovanom, svoboda, posledica vidovi danske religije, ki je nad 500 let krepila vero srbskega naroda. Veroval je v osvo' bojenje izpod turškega jarma in veroval, da bo Kosovo vendarle maščevano.
Največji poraz na Kosovem je narod ohranil v trajnem spominu in ta spomin ga je navduševal v borbi za osvoboditev. Ves jugoslovanski narod je doživel 9. X. 1934. nov tak udarec. Za enotnost Jugo> slavije je padel maščevalec Kosova Vite» ški kralj Aleksander I. Zedinitelj. In kot je spomin na kosovski poraz krepil na> rod, tako naj smrt ljubljenega vladarja oživlja v nas slogo in krepi vero v moč in veličino Jugoslavije!
Tudi stanovska gospodarska politika bodi realna
»Učiteljski dom nai bi bil cenejši — in nai bi sprejemal tudi deklice.« Sklep sres. učit. dr. v Ljutomeru.
Ne vem sicer na kakšni konkretni podlagi je sprejelo ljutomersko učiteljsko društvo ta sklep, ki je staršem učiteljem kakor tudi upravi doma, prav gotovo silno simpatičen. Zdi se mi pa, da ga je rodila le — želja. Želimo si pa seveda lahko marsičesa. Škoda le, da zamoiremo tako malo svojih želj v današnjih razmerah uresničiti, iz enostavnega vzroka, ker nimajo realne podlage. In tako ostane večina naših želj neizpolnjenih, dokler ne poiščemo realne poti in sredstev za uresničenje. Zakaj vsako gospodarstvo — tudi stanovsko — je trda in često tudi trpka realnost, ne pa prijetna fantazija in pobožna želja. Človeku današnje dobe — in tudi zanamcem ne bo boljše v tem oziru — še ne zadostuje, da mu pokažeš cilj. Daj mu v oporo palico in pokaži mu pot, po kateri zamore dospeti do cilja!
Take in podobne želje glede našega doma v Mariboru imajo prav gotovo še mnogi drugi tovariši(-ice), čeprav jih ne izrazijo v Sklepih, kakor so jih oni iz ljutomerskega učiteljskega društva. Zato je prav, da pogledamo, koliko imajo realne podlage. Zakaj še le potem bomo videli, če so sploh izvedljive.
Internat »Učiteljski dom« naj nudi dijakom vso oskrbo za časa študija v Mariboru, primerno nadzorstvo in pomoč pri učenju. Oskrba, nadzorstvo in pomoč pa so silno raztegljivi pojmi, ki jih lahko stopnujemo od najnižje primitivne stopnje do pretirane popolnosti. Vsaka stopnja pa zahteva njej ustreza-jočih gmotnih sredstev.
Mislim, da je popolnoma prav, da gre učiteljstvo tudi v tem oziru srednjo pot. Tudi naši otroci naj imajo zdravo, tečno in zadostno hrano. Prebivajo naj v snažnih in zračnih prostorih. Iz lastne izkušnje in kot vzgojitelj vem najbolje, kako je to važno in potrebno ne samo za telo, ampak tudi v vzgojnem oziru. Našega stanu nevredno in neprimerno bi bilo, da bi se naši otroci potikali po vlažnih in temnih luknjah, da bi prezebali in stradali, kakor je moral marsikdo izmed nas.
In da je v našem domu za vse te zahteve preskrbljeno kar najbolje, o tem vedo pove-
dati celo lajiški krogi, ki so imeli v njem svoje sinove. Zato se vsako leto tako potegujejo za sprejem, ne oziraje se na višino me-sečnine. Učiteljstvo pa ima dovolj prilike, da si ves ustroj ogleda in na lastne oči prepriča — preden sodi.
Za vso oskrbo plačujejo mesečno 500 Din oskrbnine. Če pa upoštevamo, da dom odpiše prispevek za prehrano ob počitnicah nad 10 dni zlasti v začetku šol. leta, o Božiču in Veliki noči, se ta vsota še zniža. Tako je prišlo v ravnokar zaključenem letu zaradi teh odpisov povprečno Din 447.50 na mesec. Brez dvoma je, da nimate internata, kateri bi za to ceno nudil to, kar nudi naš dom. To je pa le na ta način mogoče, da se vsi dohodki gojencev uporabijo v prvi vrsti za nje same, oziroma še za uslužbence doma, ki so zaradi njih neobhodno potrebni. Uprava zadruge Učit. dom ne stremi za tem, da bi se dom s pomočjo gojencev amortiziral in obrestoval, pač pa, da se sam vzdržuje. Zakaj, če bi uprava doprinašala poleg žrtev obrestovani a in amortizacije dolga še žrtve za vzdrževanje, potem lahko napovemo v par letih — konkurz, ker bi potrošili vsa sredstva, ki smo jih z muko zbrali tekom dvanajstih let. Da bi pa dom tako končal, tega pa prav gotovo ne želi nikdo iz naših vrst.
Prav gotovo so tudi v naših vrstah starši, ki ne zmorejo lahko mesečne oskrbnine v tej višini. Zato pa ima zadruga v pravilih, da zamore upravni odbor to vsoto deloma znižati v res prav težkih socialnih primerih. A v tem primeru mora razliko doplačati internatu zadruga tako. da ne živi noben gojenec na stroške drugih, kar je važno ne samo iz gospodarskega, ampak tudi iz vzgojnega stališča.
Toliko glede cene. Zdaj pa še par besed o koedukciji.
Naš dom je tako pripraven, naraven in lep, da smo nanj upravičeno vsi lahko ponosni. S skrbno upravo si je pridobil lep sloves celo izven učiteljstva, kar je našemu stanu le v čast. Ima poleg vseh teh dobrih strani, velikanski nedostatek. Premajhen je. Iz tega razloga ne more sprejemati tudi deklic, dasi bi bile tudi te v marsikaterem oziru še bolj potrebne take oskrbe in varstva, kakor pa fantje. Zaradi tega je za sedaj koedukcija iz-
ključena. Pač pa je v rokah učiteljstva, da jo izvede. Ze z razširjenjem sedanjega doma, bi bila najlaže izvedljiva. Še bolj pa z nakupom kake sosednje hiše. — A za to so zopet potrebna sredstva. Brez teh pač nikjer ne gre. Taka je pač realnost, ki je često ne moremo spraviti v sklad z našimi željami in sklepi.
Ko smo prišli po 10 letih trdega in smotrnega dela vsaj do delnega uresničenja svojega cilja in pridobili naš dom, smo realni idealisti pričakovali, da se bo zanimanje in z njim tudi žrtve učiteljstva povečale. Pa smo se zmotili, ker se je zgodilo skoraj Tavno nasprotno. Priložnostni darovi so vedno red-
kejši in manjši. Dajemo drugim — sebi ne. Nad 1500 nas je v mariborskem okrožju. Učiteljski dom pa nima niti 200 zadružnikov, dasi znaša delež le 100 Din in še ta znesek lahko poravnamo v mesečnih obrokih. Prijate-lji(-ice), to nam nikakor ni v ponos!
Iz gornjih izvajanj pa vidimo, da še z daleka nismo uresničili vse prvotne zamisli, da še nismo dosegli popolnega cilja. Nedavno sem nekje zapisal, da vsi moremo vse, če le hočemo. In če hočemo imeti cenejši dom teT prostora tudi za deklice, tudi to lahko dosežemo ne sicer z željami in sklepi, ampak z delom in žrtvami.	ski.
Turneja Učiteljskega pevskega zbora po Bolgariji
nje je zbor vložil veliko poglobljenje in čistost, a rasaže nekoliko taktov dolge fuge so bile podobne angelskim odzivom.
Kompozicija »čače moj«, polna malih terc — že v samem začetku (c2a, cses2 itd.") — z neprekinjenim naraščanjem in padanjem v so-lih in zboru pri vzdihu »čače moj«, pri koncu »pesante« in unisonovem fikalu smorzando v a-molu, je mogoče najgloblje minorno delo Matetičevo. Kompozicija je bila zapeta s tako srce razdirajočo bolestjo, muko in trpkostjo, da bi jo človek prav gotovo lažje imenoval nagroben jok, a ne pesem. V njej so izlite soize vseh hčera Istorije — tak vtis mi je napolnjeval dušo in srce pri njenem izvajanju.
Vragova nevesta, Mlad junak, Bog je ustvaril žemljico, so muzikalni biseri, v katerih je stvariteljska sila velikega zborovskega mojstra E. Adamiča, umetniški na novo ustvarila narodna čuvstva, običaje, dekliške in fantovske brige, radosti in bolesti z vsemi svojimi nacionalnimi nijansami. Od teh kompozicij se je lila svežost. Ravno tako je bil izvajan najlepši rukovet (kitka) Mokranjca »Kožar«, ki se giblje v f-molu in f-duru.
Citirane kompozicije, a tako tudi vse ostale, izvajane za čas koncerta so izdelane v strogem stilu in v moderni harmonizaciji, napolnjeni z revolucijonarnimi disonančnimi akordi.
KRITIKA O KONCERTU V BURGASU.
»Bugarski Far« (»Burgaski svetilnik«), 29. V. 35.
V poslednjih mesecih je bilo v našem mestu dosti zborovskih koncertov. Najvažnejši pa je bil koncert ljubljanskih učiteljev dne 23. t. m. v dvorani oblastnega (banovin-skega) teatra. Iz okoli 75 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine tvoreči zbor je bil že pri dvigu zavese burno aklamiran od mnogobroj-ne publike, ki je prišla, da sliši pevsko umetnost in pesmi bratskega nam slovenskega naroda. Po himnah »Šuimi Marica« in »Bože pravde« je začel koncertni program. Topla slovanska muzika je zalila dvorano ter zajela srca slušateljev, in jih držala v vzhičenju do poslednjega akorda poslednje pesmi. Glede značaja programa zamoremo dirigenta samo pohvaliti, da je dal prednost seriozni, težki zborovi glasbi. Skoro vse pesmi, z izjemo neizbežnih bagatel, so napisane v polifonskem slogu. A njihovo prekrasno izvajanje je pokazalo visoki nivo zborovskega aparata in ravno tako srečen in bogat talent dirigenta g. Milana Pertota. Solistki gdč. Fanči Božič, sopran in Bogdana Stritar, alt sta prikovali naše zanimanje s svojima milim in sočnatima glasovoma v solovih pasažah »Jesenske noči« od Jos. Slavenskega in o »Mladem junaku« od Emila Adamiča, a kmalu za tem smo ju občudovali pretopljene v jasni harmoniji obče tonske mase (čače moj). Ocenjujoč koncert ljubljanskih učiteljev se ne moremo zdržati, da ne bi pokazali svojega navdušenja nad sijajno kvaliteto njihovega ansambla. Vse štiri partije (glasovi) so odlično odlansirane. Višine, zaokrožene in mehke, in nizki register basov spominjajo na mistični tembr or-gelj. Vsak posamezni pevec za sebe ima pravilen glasovni nastavek, vsi skupaj, ves zborovski aparat pa razpolaga z veliko pevsko tehniko, zvočnostjo in sposobnostjo za stilno izvajanje.
Dirigent g. Milan pertot se ne odlikuje samo kot organizator, temveč tudi kot muzi-kant s tankim čutom za stil, harmonijo in dinamiko. On je poglobljen umetnik — interpret, katerega srce bije v ritmu z izvajanimi pesmimi. Izogiblje se lahkih efektov, ki se zamore jo doseči s svojeobraznim dinamičnim niansiranjem, kakor jo iščejo površni zborovski voditelji. Dirigenta ljubljanskega učit. zbora zamoremo zato postaviti v kategorijo onih poklicanih muzikantov, ki se trudijo najti in podati v muziki le ono, kar ustreza estetičnim zakonom. Pri izvajanju pesmi na koncertu prisotnega velikega zbor. komponista g. Emila Adamiča je publika dala duška svojemu vzhičenju s prisrčnimi ova-cijami ter ga glasno aklamirala. V imenu bur-garskega prosvetnega društva je dirigentu podaril buket g. P. Vodeničarov ter pri tej priliki naslovil na drage goste nekoliko prisrčnih in lepih besed.
Bratje Slovenci, ki so nas seznanili s svojimi lepimi pesmimi, so nam postali tisočkrat mili, a za blagorodno nalogo, ki jo izvršujejo, da zbližajo duhovno vse južne Slovane, jih pozdravljamo od srca.
Konst. Konstantinov.
KONCERT LJUBLJANSKEGA UČIT. ZBORA.
»Iztok« Sliven 1. junija 1935.
Četudi utrujeni od dolgega potovanja in že podanih nekoliko koncertov v Sofiji, Plov-divu, St. Zagori in Kazanliku so se predstavili Ljubljanski pevci na Slivenski sceni z disciplino, predanostjo in vživetjem pri izvajanju svojega programa, kakor to zamorejo le veliki zbori. Na programu so bile zastopane zelo težke kompozicije Tajčeviča Marka, Mokranjca, Lajovica Antona, Slavenskega Josipa, Adamiča Emila, Matetiča-Ronjgova in dr.
Treba je v prvem redu zabeležiti tvorbe Tajčevičeve, Matetičeve, Adamičeve in Mo-kranjčeve in način njihovega izvajanja, ker so najsilnejše vplivale na publiko.
Od štirih religioznih stihov Tajčeviča — Hvalite ime Gospodnje (iz psalma 235), Glas Gospodenj (ps. 29), Kaži mi Gospodi (ps. 39) in Vospojte njemu (ps. 33, 71, 86), ki so polni religioznega odkritja in nebeške radosti, je zbor zapel samo prvi in četrti stih. V izvaja-
Luka Epitropov,
sekretar Prosvetnega Sojuza, ki je bil Učiteljskemu pevskemu zboru dodeljen za čas turneje po Bolgariji.
Naše uho, ki je navajeno samo na pravilnost, na rednost, na klasičnost, na melodič-nost, je bilo pogosto v zadregi. Akordi, kakor n. pr. c, cis, d, kakršne smo srečali v Ostercu Slavku so nas motili. Vendar so bile vse kompozicije kljub temu izvajane strojno, zvočno, ker Ljubljanski zbor razpolaga z zelo dobrim in'izšolanim glasovnim materialom, zlasti v damskih glasovih. Predvsem je to zbor z odlično tehniko, ker bi sicer jedva zmagal tako lahko zgoraj navedene kompozicije. To je zbor s čisto intonacijo in z odličnimi dinamičnimi nijansami. Pri pianissimih je treba pogledati le dirigenta! To je zbor, ki je dal visoko umetniška izvajanja. Ves zbor je podrejen volji g. Milana Pertota. ki igra na njem mojstrski, z lepimi, mirnimi dvigi, kakor bi igral na živ klavir, ako se smem tako izraziti. G. Pertot je dirigent, umetnik z zdravo intuicijo in širokim muzikalnim obzorjem.
H. Čekov.
VA B IL O
k občnemu zboru Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana, ki bo v četrtek, dne 11. julija 1935. v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 v prostorih JUU. Začetek ob 8. uri zjutraj.
Dnevni red: 1. Otvoritev.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Blagajniško poročilo.
4.	Poročilo računskih pregle-dovalcev.
5.	Volitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Pred občnim zborom bo kratka odborova seja, h kateri so vabljeni vsi člani odbora. V Ljubljani, dne 24. junija 1935.
Grum Rado, s. r., Kocijančič Ivan, s. r.,
predsednik.	blagajnik.
Splošne vesti
—	Tovarišem, ki bodo potovali na sokol-ski izlet v Sofijo. Za čas turneje no Bolgariji, je bil Učiteljskemu pevskemu zboru dodeljen tajnik prosvetnega Sojuza g. Luka Epitropov. Naročil je pevcem in pevkam naj javijo vsem tovarišicam in tovarišem, ki se bodo udeležili kongresa Junakov v Sofiji, da se obrnejo nanj, če bodo potrebovali svetovalca, tolmača ali kake informacije. Njegov naslov je: Luka Epitropov. Sofija, Boulevard Chr. Bote v 54. Pripravljen je voditi tudi grupo, ki bi rada napravila turistične izlete na Rilo, Pirnij, Vi-tošo ali pa v bližnjo okolico Sofije. Tov. Luka, kakor so ga nazivali člani pevskega zbora je odličen tovariš, informiran o vsem in bo marsikomu lahko nudil pomoč in dal dragocene informacije.
—	Nameščenje učiteljstva povzroča razne intervencije, razočaranja, solze in gorje. Ni čuda, saj bodo imeli škodo za vse življenje vsi, ki so bili zapostavljeni. Vse to bi izostalo, ako bi se prošnje obravnavale po vrsti, kakor so vložene in konec bi bilo samovolje in protekcij. — Popolnoma enostavno in lahko je biti pravičen.
—	Ciril Metodovi kresovi. Bliža se praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Kakor vsako leto naj tudi letos na predvečer tega praznika zagori j o kresovi na vseh hol-mih in hribih širom naše lepe slovenske zemlje. Zlasti ob državni meji naj zaplapolajo mogočni kresovi, ki bodo živo pričali, da tod prebiva slovenski rod, ki goreče ljubi svojo svobodno domovino, svoj jezik in svoje šege in navade. Ciril Metodove podružnice so prve poklicane, da organizirajo zažiganje kresov, učiteljstvo pa jim bo šlo rade volje na roko, sodelovala pa bo z veseljem tudi šolska mladina, ki se bo pri tem učila spoštovati lepe šege in navade svojih pradedov.
—	Uprava Učit. doma v Ljubljani prosi tovariše in tovarišice, naj priporoče staršem ob dani priliki penzionat v našem domu v Ljubljani, ki bo otvorjen z začetkom novega šolskega leta. Sprejemali se bodo za enkrat samo dijaki.
—	Učiteljska društva prosimo, da poravnajo članarino za tekoče šolsko leto pred banovinsko skupščino.
—i Upokojeni So: Koropec Ivan, sres. šol. nadzornik iz Maribora; Skala Ljudmila, učiteljica iz Šoštanja; Klemenčič Josip, učitelj iz Pobrežja; Tratar Josip, Vuga Ivan in Legat Stanko, učitelji ter Osredkar Ana, zabavilja iz Ljubljane: Kaučič Pavlina, učiteljica iz Višnje gore in Hajdu Marjeta iz Križevcev.
Naša gospodarska
organizacija
BOLNIM ČLANOM UČIT. SAMOPOMOČI.
Članom US in njihovim svojcem, ki nimajo lastnih dohodkov, iz Ljubljane, iz Maribora in bližnje okolice, kakor tudi onim, ki bivajo za časa bolezni na dopustu — v teh krajih, je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubliani dovolil z nižje priobčenim odlokom cenejši zdravniški pregled in cenejše zdravljenje v fizikalnih zdraviliščih v Ljubljani, Miklošičeva cesta, št. 20 in v Mariboru, Marijina ul. št. 13. V prvi vrsti pridejo v po-štev razne revmatične bolezni in raznovrstne kopeli.
Za prvi zdravniški pregled se plača v Ljubljani 50 Din, v Mariboru 40 Din, za razne kopeli, obsevanja in masažo v Ljubljani od 50 do 20 Din, v Mariboru od 40 do 20 Din. Na te normalne cene dobe člani US 20% popusta. Potrdila o članstvu v US izdaja zadružna uprava v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 osebnim priglašencem, pismeno pa le, če se povrne poštnina v znamkah 2 Din.
Odlok OUZD v Ljubljani se glasi:
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 11. junija 1935., opr. štev. 4344/12—1926.
Učiteljski samopomoči, reg. z. z o. z. v Ljubljani.
Na Vašo prošnjo z dne 30. maja 1935, št. 279 se dovoljuje Vašim članom in onim njihovim svojcem, ki nimajo lastnih dohodkov, da se poslužujejo vseh naprav in ordinacij fizikalnih zdravilišč OUZD v Ljubljani in Mariboru. Obenem se dovoljuje 20% popust na normalne cene. Prilagamo cenik obeh fizikalnih zdravilišč.
Vaši člani in njihovi svojci bodo deležni omenjenega popusta proti predložitvi od Vas izstavljenega potrdila, da je bolnik res član Vaše zadruge. Na podlagi potrdila bo izdala blagajna kopališča nakaznico za zdravniško ordinacijo proti plačilu zdravniškega honorarja
t Simon Škrabl
(1844—1935.)
Rojen je bil na Brestovcu pri Rogaški Slatini, nastopil službo proti koncu leta 1861. pri Sv. Križu, služboval tam 43 let, bil v pokoju 31 leto, dne 14. junija 1935 smo ga v Šmartnem ob Paki pokopali. Pri žalni službi božji je bila domača šolska deca, tucat učiteljstva, kakih 100 drugih ljudi, petje, venci, cvetje, nagovor, pa konec.
Kaj pa še hočete drugega. Saj, ko je odšel v pokoj, ni dobil ne medalje, ne zaslužnega križca, ja še pohvalnega dekreta ne.
Kaj hočete torej mnogo govoriti, za življenje itak ni bil več.
Tako tonejo v pozabljenje naši ljudje.
Naši dobri ljudje! Kajti pokojnik je bil med ustanovitelji naše stanovske organizacije, bil je med prvimi, ki so se žrtvovali za stanovsko solidarnost in sprejel od organizacije diplomo častnega članstva, do smrti je bil ponosen na njo.
Tožil mi je, da današnje učiteljstvo ne pozna tovarištva, ker ne ve, kaj je hudo.
Nastopil je službo kot neznaten poduči-telj, podrejen vsakomur, odvisen od vsakega. Ko je odhajal v pokoj, je bil priznan voditelj naroda v svojem okolišu, dobil je diplome častnega članstva 10 občin.
Pokojni naš tovariš Škrabl je bil narodnjak - junak.
Prva leta njegovega službovanja so zavita v sivo kopreno pozabljenja, kajti prvi njegovi učenci so klecnili v grob pred njim.
Ko je leta 1867. prevzel vodstvo takratne dvorazrednice z nad 500 otroki, je pričela
in vstopnice za zdravilišče, pri čemer bo upoštevala dovoljeni 20% popust. Predsednik:	Ravnatelj:
Podpis.	I.S	Podpis.
—g Članom Učit. samopomoči. Ker smo
imeli v juniju t. 1. samo 1 smrtni primer in da doprinesemo poštnino za računski zaključek v maju t. 1., Vam v teh dneh ne bomo poslali položnic. Prispevek za 251. smrtni primer bomo prišteli prispevku za julij t. 1. — Nekateri člani imajo visoke zaostanke. V teh dneh smo razposlali nad 80 opominov, ki dajo skupaj težke tisočake. Poravnajte te zneske takoj, predno greste na počitnice! O počitnicah imate dosti drugih izdatkov, zato radi pozabljate na US. — Ne pozabite sporočiti domačemu poštnemu uradu Vašega počitniškega bivališča! Vsake počitnice nam pošta vrača cele kupe nedostavljenih pisem. — Posebno se obračamo do članov, ki so prejeli podpore iz podpornega sklada, da nam mesečne obroke nakazujejo redno. Vsakega, ki do 10. julija 1935 ne bo imel vsega v redu, bo izročila zadružna uprava računovodstvu, oziroma finančni direkciji in bo zaprosila za odtegovanje najvišje mogočega zneska. Red mora biti tu kot tam. — Vsem zadružnikom US želi uprava: Vesele počitnice!
ČLANSKE SKUPINE US.
Zadružna uprava razpošilja vsem članom — navadno enkrat v mesecu — položnice za nakazijo članskih prispevkov. Vsaka taka po-šiljatev stane zadrugo 1 Din, in sicer: položnica 15 p, ovitek 10 p, znamka 25 p, od vsakega nakazanega zneska nam poštna hranilnica odbije za vknjižbo 50 p, skupaj 1 Din. Vsak odpošiljate! j plača na oddajni pošti za vsak vpis ene položnice 50 p. Mesečno razpošlje zadružna uprava okrog 2000 pisem s položnicami. Iz računskega zaključka za 1. 1934. vidite, da je znašal izdatek za pošto, znamke in poštno-hranilne stroške (vknjižba, položnice) Din 22.114.23.
Že večkrat se je poskušalo zmanjšati poštne in upravne stroške na ta način, da se je priporočalo zadružnikom združevanje v skupine s skupnim nakazovanjem članskega prispevka na eni položnici. Do zdaj imamo v evidenci 11 takih skupin s 148 zadružniki. Ti člani povrnejo upravi za vse leto 12 poštnin po 11 Din. to je 132 Din. Če bi nakazoval članske prispevke vsak sam, bi 148 zadružnikov izdalo na poštnini (samo zadružni upravi) 1776 Din. Ti člani si prihranijo na leto 1644 Din. Pri tem ne upoštevamo članskega izdatka po 50 p za vsak vpis na oddajni pošti.
Skupino tvori najlažje učiteljstvo (seveda zadružniki US) ene šole ali zavoda, ki skupno dobiva mesečne prejemke. Izmed sebe si zberejo enega poverjenika in ga pooblaste, da
njegova življenjska naloga, njegova trnjeva pot.
Baš takrat je Bismarkov pohlepni nacionalizem začel pripravljati gradnjo germanskega mosta proti Adriji, temelji enega stebra bi se morali zasidrati v Rogaški Slatini, graditelji so računali na Škrablovo pomoč, on naj bi v šoli vzgajal »Nemcem prijazne Slovence«.
Škrabl pa je sodelovanje odklonil, ga odklanjal do upokojitve in se za to pokoril vse življenje.
Kmalu je bil pri oblasti zapisan za bun-tovnika.
Šola je ostala še leta dvorazrednica, občine so bile za razširjenje oblasti proti. Na šolo so mu pošiljali bolehr.e učiteljice, »da bi se lahko na Slatini Iečile«, navadno so bi'e na dopustu, ker v prenapolnjenih razredih niso mogle zdržati. Poučevala sta torej s pok. tov. Kitom mnogokrat sama po 500 — 600 otrok. Nekega leta jih je imel Škrabl vsesam.
Temeljita so bila nadzorovanja. V starih 6pisih lahko čitamo:
Nekaj tragikomičnega iz mlajše preteklosti. Za 4. maj in sledeče dneve tekočega leta je cerkveno oblastvo napovedalo misijon, da se ljudje spokore za storjene grehe. Potom časnikov je zvedel za to cerkveno prireditev tudi naš požrtvovalni šolski nadzornik N. Takoj je zasumil, da bi znali križevski učitelji to priliko izrabiti za male počitnice in bi ne bilo slabo, če bi se jih presenetilo v sladkem brezdelju. Mišljeno, storjeno. Lil je dež, tulil vihar. Sedem ur daleč je brodil po blatu od Ptuja do sem, sladko je bilo upanje, da slednjič ugodi svojemu nagonu maščevalnosti. Vendar, neopedagog obrača, Nemesis obrne.
Pri misijonih hitijo ženskice, stare mlade, zelo zgodaj v cerkev, da si zasigurajo
pri izplačilu odtegne od mesečne plače vsakemu zadružniku določeni znesek, prejema od US pismena obvestila (položnice) in odpošilja članske prispevke za vse zadružnike na eni položnici. Na ta način si prihranite mnogo nepotrebnih izdatkov, potov na pošto, zadružni upravi pa olajšate delo pri razpošiljanju in vknjižbah.
Mogoča je še druga pot, ki pa le delno razbremenjuje člane in upravo. To je: Več zadružnikov se odloči, da prejemajo položnice v enem ovitku. Obračun za 10 zadružnikov po tem načinu bi bil sledeč: 10 položnic Din 1.50, 1 ovitek 10 p, znamka 25 p, za 10 vknjižb pri poštni hranilnici 5 Din, skupaj Din 6.85. Poštno-upravni stroški bi znašali posamezno za_ 10 članov 10 Din. Prihranek znaša samo Din 3.15, zato pa je vknjiževanje v upravi zamotanejše (preračunavanje stroškov računanih v parah za število zadružnikov v skupini). Iz tega vzroka kakor tudi z ozirom na malenkostni prihranek, je ta način manj priporočljiv.
Podpisana uprava poziva vse člane-za-družnike US, da se po možnosti združijo v skupine za skupna nakazovanja na eni položnici. Sporoče naj nam samo imena vseh zadružnikov v skupini in ime poverjenika, ki bo prejemal naša obvestila (položnice) in nakazoval US članske prispevke. Spremembe v skupini (priselitev novega zadružnika, odhod enega zadružnika drugam itd.) naj nam poverjenik pismeno sporoči, da popravimo naš seznam. Za našo evidenco to zadostuje, vsak poverjenik bo itak imel seznam vseh zadružnikov v svoji skupini.
Poskusite izvesti ta nasvet, saj bo v Vašo korist!	Uprava US v Ljubljani.
UČITELJSKA GOSPODARSKA POSLOVALNICA r. z. z o. z. v Mariboru
ima svoj redni letni občni zbor ob priliki ba-novinske učiteljske skupščine v soboto dne 13. julija 1935. ob 9. uri v prostorih sekcije učiteljskega udruženja v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1934.
5.	Likvidacija zadruge.
6.	Slučajnosti.
Poseben likvidacijski občni zbor Učiteljske Gosp. Posl. se pa vrši v soboto dne 13. julija 1935. ob 11. uri. kjer se bo sklepalo o likvidaciji zadruge.
Ako v določenem času ne bo zadostno število članov navzočih, se vršita občna zbora glasom pravil po čl. 10. % ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom.
Predsednik:	Tajnik:
Anton Hren. s. r.	Ivan Womer, s. r.
Učiteljska
tiskarna
KONGRES UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL.
Ob priliki kongresa učiteljstva meščanskih šol, ki bo v Ljubljani v začetku julija t. 1., priredi v zvezi z razstavo del učencev meščanskih šol znana ustanova »Schriftmu-seum«, odnosno založba Heintze Blackertz iz Berlina razstavo del učencev iz raznih delov sveta. Ta dela so izdelana na osnovi moderne metode pisanja in risanja z najmodernejšim orodjem. Posebno se bo pokazalo tako zvano Tif orodje za ročna dela, kot linorez, metal plastika, izrezovanje papirja in prespan radi-rung.
Priporočamo učiteljstvu obisk te razstave, ki se priredi v poslopju državne meščanske šole v Beethovnovi ulici.
Vse knjige za pripomočke te nove pisave ima na zalogi Učiteljska knjigarna v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru.
primeren prostorček. Ropotanje okovanih čevljev in zvonjenje me je spravilo iz postelje že ob štirih. V prvem svitu sem odšel v pisarno v prvem nadstropju, da si poiščem kako delo. Ker je bilo še pretemno, sem si na-žgal košček smodke in odšel v razred ob pisarni. Odprl sem okno pri mizi, nato drugo. Vse je bilo tiho. Ko pa sem stopil proti zadnjemu oknu, je nastal v kotu pod zadnjo klopjo nekakšen šum, se jačal, slednjič se je pokazal iz klopi pokvečen fijakarski klobuk na zabuhlem obrazu. Ta čudna prikazen me je čisto iznenadila, odskočil sem in se ozrl po čem že, da bi se lahko branil, če me napade. Pozdravil je »Guten Morgen« in po glasu sem spoznal vtihotapljenca, mojega ljubljenega prijatelja nadzornika N.
No, si boš mislil, mladi prijatelj, da je temu nepričakovanemu srečanju sledilo kako objašnjevanje. Čisto nič! Njegove strogosti nisem vprašal, ne kako. ne kdaj je prišel v šolo, ravnal sem po nauku našega največjega Učitelja, ki veli: Če te sovražnik udari na eno lice, nastavi mu še drugega! Nepričakovanega gosta sem odvedel v svoje stanovanje, mu dal toplo suknjo, kave, žganja (njegov element!), smodk. Ob devetih pa se je začelo. Šolo oz. učiteljstvo je temeljito inspiciral. se pa tudi temeljito blamiral, dve leti ga ni bilo k Sv. Križu.
To pa sem zapisal radi tega, da boste v poznih letih čitali, da so se med nami godile stvari, ki bi bile drugod nemogoče.
Pri takem nadzorniku je razumljivo, da Škrabl ni dobil starostnih doklad. Škrabl se je pritoževal, prišel je deželni šolski nadzornik, prišel predsednik upravnega sodišča, sam minister vitez Unger, našli niso razlogov za
Mladinska
matica
—mm V kolikor smo informirani, so sprejeli otroci letošnje naše publikacije skoro povsod z velikim zadovoljstvom. Ker nas zanima, kako so sprejeli otroci posamezne knjige, kaj je na njih ugajalo in kaj ne, bi bili tovarišem hvaležni, če bi nam o tem poročali. Poročilom naj bi dodali še svoje misli, želje in nasvete.
—mm Ekspedicija knjig M. M. je končana. Knjige so prejeli vsi, ki so plačali ves ] letnik »Našega roda« in so dodali še 2'50 Din za knjige. Kdor publikacij še ni prejel, naj jih takoj reklamira. Kdor pa še ni poslal denarja za knjige, naj to nemudoma stori, ker je sicer nevarnost, da ostane brez njih. Raz- j poslanih je že nad 20.000 garnitur knjig in je mogoče, da bodo kmalu pošle.
—mm »Naš glas« piše v svoji 12. številki o »Našem rodu«:
Z 8. štev. se je zaključil letošnji letnik tega najbolj razširjenega slovenskega mladinskega lista. V minolem letniku so sodelovali mnogi znani pripovedniki in ilustratorji. Med prvimi so Oton Župančič, Alojz Gradnik, Ivan Pregelj. Bogomir Magajna, Narte Veli-konja in dr. Ilustracije pa so prispevali Tone Kralj, Mara Kraljeva, M. Sedej in dr. List je skrbno urejevan in nudi mladini mnogo zanimivega in poučnega branja v lepi obliki. Priporočila »Naš rod«, ki je hkrati tudi najcenejši mladinski list, ne potrebuje.
Stanovska organizacija JUU Iz društev:
»oroClla i
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA je zborovalo v četrtek 6. junija prvič v dobi obstoja v Venčeslu ob prav lepi udeležbi, 44 članov.
Predsednik je predvsem pozdravil preglednika tov. Vranca in novo tovarišico Po-držajevo Justino iz Polskave. Dobrodošlico je nato izrekel šolski upravitelj tov. Povh. z željo, da bi odnesli iz tega podpohorskega kraja čim boljše vtise.
Po situacijskem poročilu predsednika, Iki je poudarjal zlasti dva važna dogodka zadnjega časa t. j. izvolitev 2 slovenskih tovarišev za poslanca in velik pomen zbližanja bratov Bolgarov in Jugoslovanov, ki ga vrši učiteljstvo potom naše pesmi, so se obravnavali najvažnejši dopisi. Predsednik je priporočal po-set pedagoškega tečaja v Mariboru in poslu-ževanje stanovskih ustanov pri raznih na-ročbah.
Za tem je tov. Vrane iz Studencev pri Mariboru poročal o svojem novem okvirnem učnem načrtu narodnih šol in vpletel vmes svoje vtise z zadnjega nadzorovanja. Uvodoma je dal nekaj osnovnih misli glede na današnji šol. pedagoški svet in je zaključil, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da bo šele potom nove družbe ustvarjena nova šola. ki hoče vzgojiti v človeku nekaj samostojnega in ne lutkarskega. Glede otroka se zahteva aktivno sodelovanje, glede učne snovi pa koncentracija, ki pa naj ne bo samo gola vez med posameznimi predmeti, ampak naj ima strnjeni pouk tudi neko idejno podlago. Okvirni načrt tov. Vranca upošteva vse zakonske predpise, na drugi strani pa odgovarja vsestransko v smislu delovnih načel moderne šole. Njegov načrt, ki se naslanja na sodobno gledanje pri pedagoškem in metodičnem delu v šoli, je učiteljstvo toplo pozdravilo, z željo, da bi se pouk po njem čimprej uveljavil.
Tov. Vrane je nato govoril kot preglednik o vtisih pridobljenih na zadnjem nadzorovanju in dal učiteljstvu nekaj nasvetov gle-
I——I— MIHI HI —1H— liHlllllimu IIH—||i»»ii
grajo, a starostnih doklad Škrabl le ni dobil.
Imel je zbrano nevesto, za rodbino so mu bili dohodki prepičli, ni se uklonil, ostal je samec.
Omagal pa ni pri delu. Roko v roki z domačimi duhovniki je ustanovil politično društvo in gojil nacionalno zavednost tudi med odraslimi.
To je bilo veselja, ko so leta 1892. naskočili pri volitvah občino Rogaško Slatino in jo dobili v roke. Res so potem zdravilišče izločili iz velike občine, mesto stebra je stal le količek.
Mi boste li verjeli, da je Škrabl leta 1882. ustanovil pri Sv. Križu kmetsko-nadaljevalno šolo? Obiskovalo jo je 35 učencev, Škrabl je imel v njej vsako zimo po 50 predavanj.
Iz njegovih zapiskov še nekatere zanimivosti, ki so še danes aktualne.
Leta 1899. Ob tridesetletnici državnega šolskega zakona. In vendar slišimo danes po tridesetih letih, da osnovna šola ne daje tega, kar se je od nje pričakovalo. Šola nima samo namena, da vzbuja smisel za širjave in spoznavanje oddaljenejšega, deco mora vzgajati za kmetski poklic. Ne iščimo najvažnejšega in najglobljega razloga za propadanje kmetstva v zunanjih razlogih, šola usmerja mladino proč od kmetijstva in poljedelstva.
Leta .... Nadzornik N. je odšel. Kaj je odnesel s seboj? Težko obremenjeno vest in prokletstvo učiteljstva.
Leta 1904. Tako radi nam pravijo o lepoti našega poklica in da stojimo na lestvici, ki pelje v nebeško kraljestvo idealov. Pozabljajo pa, da mora stati vsaka lestvica na real-
de moderno usmerjenega pouka, pri čemer naj bo vzgojni moment otroka v ospredju. Na nekaterih otipljivih primerih se je učiteljstvo seznanilo, kako se uspešno uveljavlja moderno usmerjeni poulk v studenški šoli, kjer so za to kajpak ugodne razmere. Svoja izvajanja je končal z željo, naj skupno čim več prispevamo, da ustvarimo našim otrokom boljšo bodočnost. Za svoja izvajanja je bil deležen zahvale predsednika in vsega prisotnega učiteljstva.
Učiteljstvo je v nadaljnjem sprejelo, od-nosno se je pridružilo sklepu in zadevni resoluciji logaškega učit. društva glede odtego-vanja uslužbenskega davka od stanarin potom kr. banske uprave, smatrajoč to kot nezakonit postopek. V celoti je sprejelo tudi resolucijo predlagano na zborovanju celjskega učitelj, društva v zadevi novih učnih knjig.
Po zborovanju je počastilo spomin narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, ki je pokopan na tamošnjem pokopališču in je poteklo lani ravno 100 let od njegovega rojstva. Tov. predsednik, je imel ob tej priliki lep spominski govor, zbrano učiteljstvo pa je zapelo žalostinko »Vigred« ...
To zborovanje izven mestnega prahu ie ponovno dokazalo, da se učiteljstvo. sicer vezano na štiri stene, v prosti naravi najbolje počuti.
Miloš Tajnik, preds. Ivan Kovic, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
je zborovalo dno 25. maja v Ptuju.
Navzočih je bilo 95 članov, to je 63.75%.
Po kratkem.situacijskem poročilu, ter či-tanju došlih dopisov se je prešlo na volitev delegatov za škupščini. Zaradi sklepa z občnega zbora se voli le en delegat in njegov namestnik. Tokrat pošlje društvo kot delegata na skupščino tov. Jurančič Josipa; za namestnico se mu pa določi tovarišica Kancler Julka.
Pokornemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v spomin postavi ptujski srez v Ptuju dispanzer za boj proti tuberkulozi.
Predlog glede pravnega konzulenta je bil sprejet.
Prispevek za Učiteljski dom v Ljubljani bo določil v prihodni seji odbor.
Sklene se, da bodo v prihodnjem poslovnem letu predavanja o tuberkulozi v učiteljskem društvu, in sicer v gledališču, da se lahko predvaja pripadajoč film.
Soglasno se sklene, da naj se po zborovanjih predvajajo filmi, ker ima učiteljstvo malo prilike prisostvovati kino-predstavam.
Referat o bolezenskem zavarovanju učiteljstva naj do prihodnjega zborovanja pripravita tov. Peček Uroš in Musek Ljudevit.
Nadalje so bili predebatirani in sprejeti ti-le predlogi in njih utemeljitve:
1.	Disciplinski postopek za učiteljstvo se naj izenači z onim ostalega drž. uradništva po uradniškem zakonu.
Utemeljitev:
a)	Učitelj je izmed vseh drž. uradnikov s svojim poslanstvom med narodom najbolj izpostavljen.
b)	Ker je učitelj drž. uradnik, naj ima tudi iste pravice kot ostalo državno uradni--štvo.
c)	Ker sedanje disciplinsko postopanje nasprotuje disciplinskemu postopku po uradniškem zakonu.
2.	Ukine naj se uredba, da mora učiteljstvo vlagati prošnje za dovolitev sodnega postopanja.
Utemeljitev:
a)	Iz prakse vemo, da je učiteljstvo na zelo eksponiranih mestih ter izpostavljeno najrazličnejšim nemoralnostim javnega življenja in se zato ne more braniti.
b)	Ker taka uredba krši najelementarnej-še ustavne pravice kot državljana.
3.	Ukineta naj se člen iz šolskega zakona in pravilnik o polaganju izpitov šol. nadzornikov.
nih tleh in da mora biti stalno naše stremljenje, da si ta realna tla ustvarimo t. j. za-siguran, spoštovan položaj. To pa dosežemo le, če smo složni.
Če pase več pastirjev na istem pašniku in so dobri tovariši, ne delajo razlike med svojim in tujim živinčetom. Če je zašlo tele v škodo, ga zavrne najbližji in ne sprašuje, iz čigave črede je. Če se je živinče izgubilo, ga iščejo vsi. Tako delajo dobri pastirji, tako ravnajo dobri tovariši, to bi naj storili dobri učitelji. Osobito pa skrbno čuvajmo svojo avtoriteto. Ne imejmo osebnih interesov, stati moramo mož ob možu, ramo ob rami in pokazati, da volja skupnosti in stanovska samozavest niso prazne besede. Blagor šole je v složnem učiteljstvu. ki mu načeluje idealno čuteč šolski nadzornik.
Mnogo se govori o tako zvanih prijateljih šole in učiteljstva. Jaz pa imam bogate izkušnje, spoštovani tovariš. Na take ljudi se ne zanašaj! Danes vpijejo: živijo, jutri pa: dol z njim! Tudi tam, kjer je prebivalstvo šoli in učiteljstvu naklonjeno, boš povsod našel kreature, ki (Rebelais) so med ljudmi to, kar je med živalmi ona, ki ne orje kakor govedo, ne nosi tovorov kakor osel, ne laja nad tatovi kakor pes, opica namreč, ki vse opljuva, vse razbije, obgrize vsakega in vsakomur škoduje.
Še mnogo je lepega v teh orumenelih listih. Vse bi moralo priti na vrsto, kajti to je zgodovina našega stanu, polna naporov za ljubljeni naš rod in stanovsko solidarnost. Ob Škrablovi smrti naj pride v javnost samo odlomek. Nešteto naših borcev iz dobe pred osvobojenjem je že leglo v grob, le malo jih je učakalo svobodne dneve, eno pa moramo reči pokojnim in živim, junaški delavci so bili!
Verk Miloš
Utemeljitev:
a)	Nadzorniška mesta naj zasedajo učitelji, ki so se pokazali ideološko, praktično in literarno kot dobri pedagogi ter uživajo ugled in spoštovanje pri stanovskih tovariših kot ljudje širokega obzorja in pretirija ter predstavljajo 'S tem avtoriteto. Ako nekateri nadzorniki niso na mestu, ni krivo učiteljstvo. Učiteljstvo naj tudi odločuje pri izbiri nad-* zornikov in potreba izpitov bo odvišna.
b)	Ker izpiti niso garancija, da bi z njimi izbrali res najsposobnejše pedagoge.
4.	Učiteljišče v Mariboru naj ostane in se naj ne osporava njegov obstoj, dokler bodo učiteljišča še obstojala.
Utemeljitev:
a) Ako nek zavod večkrat stoji v dilemi obstati ali ne obstati, mu to silno škoduje, j b) V principu smo za to, da se v državi vsa učiteljišča ukinejo, učiteljska splošna izobrazba prenese na srednje šole, končna strokovna in znanstvena izobrazba pa na učiteljsko akademijo, ki naj bo posebna fakulteta na univerzah. Le taka izobrazba bo učiteljstvu priborila mesto, ki mu gre, možna bo enotnost učiteljstva vseh kategorij šol, podobnih vprašanj kakor so n. pr. nadzorniški izpiti, pa sploh ne bo.
5.	Naša organizacija naj ne troši časa in sil na drugih popriščih kot na stanovskem in šolsko-političnem.
Utemeljitev:
Delo naše organizacije se cepi na toliko področij, da potem nima dovolj v vidu stanovskih in šolsko-praktičnih vprašanj.
6.	Skupščini sekcije JUU v Ljubljani in JUU v Beogradu naj izbereta vsako leto le nekaj najaktualnejših stanovskih in šolsko-političnih vnrašanj, katera naj izvršna odbora podkrepljena s kampanjami učiteljskih društev med poslovnim letom rešita. Na prihodnjih skupščinah morata izvršna odbora dati odgovor o uspehu in ovirah.
Utemeljitev:
a)	Obe skupščini sprejmeta vsako leto brezštevilnih aktualnih in neaktualnih predlogov v posebnih resolucijah, katere ostanejo večinoma na papirju. Isti predlogi se že ponavljajo leta in leta. Delegacijske skupščine pa so predrag aparat, da bi vsako leto isto ponavljale, a brez uspeha.
b)	Učiteljska društva med letom ne vodijo borbene kampanje in ne priganjajo izvršnih odborov, da bi predloge, ki so jih delegacijske skupščine sprejele, izvedle.
c)	Ker učiteljska društva in delegacijske skupščine v šumi aktualnih in neaktualnih vprašanj ne vidijo res najaktualnejše.
Stavila se je tudi interpelacija na sekcijo: Kaj je in kaj misli ukreniti JUU glede razvrstitve učiteljic ročnih del po uradniškem zakonu.
Končno je sledilo predavanje tovariša Debeneka: Od Od Šumave do Tater. Na podlagi skioptičnih slik nas ie predavatelj po-vedel po poti od Šumave do Tater. Pokazane slike je pojasnil z razlago, ki je kazala, da je budnih oči promatral dejanje in nehanje tamošnjega naroda v priprosti vasi in v razkošnih hotelih in barih Karlovih var. D. Šestan, preds. Kaukler Val., tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — Z AH. DEL je zborovalo dne 8. VI. 1935. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 105 članov.
V svojem poročilu o raznih društvenih dogodkih je tov. predsednik obsodil kritiko tistih učiteljev, ki napadajo društveno delovanje na javnih skupščinah, namesto da bi svoje pomisleke prijavili društvenemu odboru.
Poročal je, da je ponovno posredoval pri sekciji, da bi učitelji, ki imajo vodstvo šol. dobili zvanje (šolskega upravitelja. V zvezi s poročilom tov. predsednika glede socialnega sklada, je zbor sklenil, da bodo člani darovali prostovoljne prispevke, iz društvene blagajne pa je bilo določeno za to Din 500'— V navdušenih besedah se je spominjal UPZ in njegove poti po Bolgariji.
t Franc Šetinc
17. VI. smo spremili k večnemu počitku v Celju upok. šol. upravitelja Franca Šetinca. Služboval je v Šmarju pri Jelšah, na Ponikvi, večinoma pa na Prevorju, mali vasici daleč od prometa, saj tedaj še ni imela niti vozne ceste. Ves čas je bil član kozjanskega učit. društva, dolgoletni predsednik in častni član-Idealen, pesniško navdahnjen, delaven tovariš je bil med učiteljstvom in med prebivalstvom zelo priljubljen. Visoko izobražen, zelo sposoben mož je ostal pol svojega življenja v osamljenem kraju in tudi tedaj, ko je šolal svoje otroke, ni hrepenel po ugodnejšem službenem mestu. Ali je najti lepši zgled skromnosti in požrtvovalnosti? Tudi najmanjša, najbolj oddaljena vas rabi dobrega, delavnega učitelja. Vesten, delaven v šoli, delaven in požrtvovalen izven šole. Kjer ga je ljudstvo rabilo, je pomagal: pri krajevnem šol. svetu, pri občini, v cerkvi kot organist in v vseh zadevah kot svetovalec. Bavil se je s sadjarstvom in si postavil nebroj rastočih, spomenikov. Do smrti mu je bila najboljša prijateljica dobra knjiga, ves svoj prosti čas je posvetil svoji lepi in bogati knjižnici.
Težka izguba ga je zadela, ko se iz vojne nista vrnila vrla sinova.
Tudi po upokojitvi je ostal v malem naselju v bližini kraja svojega delovanja. Kdor ga je poznal, ga je spoštoval in ga bo ohranil v najboljšem spominu. Preostalim naše so-žalje!	. *
Pred nakupom si oglejte nova chromirana
PUCH kolesa
z novo zavoro na prednjo os.
Na ugodna mesečna odplačila!
IGN.VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7 Podružnice: Kranj, Celje, Novo mesto
Po predsednikovem poročilu je tovariš Grašič poudarjal, da mora naša organizacija izposlovati čimprej, da bo veljal tudi za učitelje disciplinski postopek, ki je določen v uradniškem zakonu skoro za vse ostale drž. uslužbence.
Nato je prečital neko okrožnico, ki jo ie poslal osrednji odbor »Društva kmetskih fantov in deklet« svojim podeželskim društvom V tej okrožnici zahteva vodstvo poročil o delovanju in mišljenju učiteljstva. Ta postopek je obsodil z ostrimi besedami, katere je soglasno in s protestom ves zbor odobravai.
V zvezi s tem, za učiteljstvo žaljivim pojavom. je zbor sprejel predlog tov. Grašiča, da se naj zakon o- nar. šolah spremeni tako, da bo učitelj ocenjen samo ?a šolsko delo, ne pa za izvenšolsko. kateremu se vsak posveti po svoji lastni volji in lastnem veselju. Prav k temu predlogu je tov. Vuk pripomnil, da je učiteljevo delo pri tolikih društvih, kakor se zahteva sedaj, malo uspešno, poleg tega pa tudi nalaga učiteljstvu pretežko gmotno breme.
Ko je tajnica poročala o reorganizaciji društvenih zborovanj in priobčila načrt za razdelitev v odseke, in ko je tov. Vuk prečital še dopis sekcije, ki govori o reorganizaciji, so člani zahtevali, naj se glasuje, ali naj se reorganizacija sploh izvede.
Večina je glasovala proti.
Po naročilu sekcije je društvo sklepalo o vprašanjih glede pravnega konzulenta in o podpornem skladu.
Pravnega konzulenta in s tem nov izreden prispevek po Din 5'— od člana so zborovalci odklonili.
Pri drugem predlogu, glede podpornega sklada, so posegli v razgovor tovariši: Troin, Vuk, Grašič in Lenarčičeva. Zbor je sklenil, naj se osnuje podporni sklad, ki pa naj ostane v upravi sreskega društva.
Končno je zbor sprejel Grašičeva predloga:
1.	Vsakovrstne ekskurzije naj učiteljstvo prireja o počitnicah.
2.	Pri našem sreskem društvu naj se osnuje pevski zbor, ki bo ob pogrebu z žalo-stinkami počastil spomin umrlega tovariša -člana.
Nato so bili sprejeti predlogi tovariša Faturja:
1.	Monopol šolskih zvezkov naj se odpravi. Če pa to le ni mogoče doseči, naj zvezki dobe vsaj barvaste ovitke ter naj se pocenijo.
2.	Denarne zbirke po šolah naj se popolnoma prepovedo.
3.	Zahvaljujemo se organizaciji, da je v sporazumu z drugimi uradniškimi organizacijami dosegla omiljenje uredbe draginjskih doklad za samske drž. uradnike. Prosimo, da to delo krepko nadaljuje, da se popravi ista težka krivica tudi poročenim uradnicam.
Tov. Vuk je prečital dopis Učiteljskega doma. Za banovinsko skupščino je zbor izvolil tri delegate, ti so:
1.	Mikuž Zdravko z Brezovice.
2.	Petrovčič Petra z Vrhnike.
3.	Lenarčič Ana iz Notranjih Goric.
Na državno skupščino bo šel samo tovariš predsednik.
Mikuž Zdravko,	Lenarčič Ana,
predsednik.	tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo dne 8. junija 1935. v Celju. Udeležencev je bilo 166 = 78%. Pred pričet-kom je posebej zboroval odsek za obrtno nadaljevalno šolstvo pod vodstvom tovariša Zdolška.
Po otvoritvi se spominja predsednik tov. Roš prerano umrle vzorne tovarišice Vande Medice, ki je službovala v Žalcu. Z zahvalo se je prečital dopis v pokoj odhajajočega tov. Rajka Vrečarja, ki je že 40 let član društva. Članstvo mu želi, da bi mogel še dolgo vrsto let posvetiti nadaljnjemu znanstvenemu delu, s katerim se je doslej odlikoval v javnosti.
Nato se prečitajo došli dopisi, v zvezi s temi se je sklenilo:
1.	Sekcija se naproša, naj izposluje, da se ukine vsako prodajanje na šoli.
2.	JUU bi moralo imeti pravnega konzulenta v celoti za vso državo. V centrali naj bi se reševala razna sporna vprašanja, stroški za pravno zaščito članstva naj bi se krili brez posebnega, fonda iz celotnih dohodkov, ker je pravna zaščita članstva najbistvenejša naloga vsake stanovske organizacije.
3.	O procentualnih nagradah poverjenikom Mladinske matice, ki so bile odklonjene, naj se načelno razpravlja na skupščini.
4.	Ustanovo učiteljskega bolniškega zavarovanja odklanja članstvo s pripombo, naj sekcija prične akcijo, da se dovoli učiteljstvu zopet brezplačno zdravljenje v II. razredu banovinskih in drž. bolnic.
5. Ako bi se v bližnji bodočnosti del članskih legitimacij ne mogel razprodati, naj se ta vrne JUU — sekciji v Ljubljani kot odvišen.
Prosti predlogi in resolucije:
1.	Sekcija JUU Ljubljana naj izposluje pri .poštni direkciji poštninsko prostost tudi za priporočena pisma in denarne pošiljke krajevnih šolskih odborov in šolskih upravitelj-stev.
2.	Z ozirom na dosedanji način podeljevanja podpor kr. banske uprave udeležencem risarskega tečaja, ki se vrši o velikih počitnicah v Ljubljani, apeliramo na sekcijo JUU v Ljubljani, da posreduje pri kr. banski upravi. naj se dajejo podpore tako, da prejmejo oni, ki ne stanujejo pri starših ali sorodnikih, sorazmerno več podpore, ne pa kakor se je vršilo doslej, da so oni, ki niso imeli nikakih izdatkov, prejeli ravno toliko kot drugi, ki so obiskovali tečaj ob povsem lastnih stroških. Istočasno naj sekcija posreduje, da se risarski tečaji skrajšajo na 6 tednov, tako da bi se vršil pouk vsak drugi dan tudi popoldne, ter bi udeleženci tečaja imeli vsaj 14 dni počitnic.
3.	JUU — Sresko društvo v Celju prosi sekcijo Ljubljana, da zastavi vse svoje sile v odstranitev stanja, po katerem so prizadete učiteljice ženskih ročnih del glede njihovega napredovanja.
4.	Poročenim učiteljem naj se zvišajo osebne in rodbinske doklade ter dodatek za ženo za najmanj 100%. Ta predlog naj se obravnava še na letošnji skupščini. Sekcija se naproša, naj ga dostavi vsem uradniškim organizacijam v državi, da sklepajo o njem. Dostavi naj se našim poslancem iz uradniških poklicev.
5.	Dejstvo je, da so učitelji vojaki, to je oni, ki so odslužili kaderski rok in postali celo rezervni oficirji, zapostavljeni v napredovanjih in s tem tudi v prejemkih. Kaderski rok naj se šteje kot dopust vsem bivšim in bodočim učiteljem - vojakom. V tem smislu naj se tozadevni člen uradn. zakona revidira. V to svrho naj predloži sekcija nekaj eklatantnih primerov, ki "bi pokazali na pravičnost te zahteve.
6.	Način napredovanja po sedanjem uradniškem zakonu ovira pravično napredovanje. Uvede naj se avtomatično napredovanje, s čimer bo nehala sedanja praksa.
7.	Kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo je težišče izvenšolskega gospodarsko-kulturnega dela učiteljstva na podeželju. Zato predlagamo, da se odsek za izvenšolsko delo v sekciji preosnuje v odsek za kmetsko-gospodinjsko in obrtno nadaljevalno šolstvo ter se njemu izroči organizacija izvenšolskega udejstvovanja učiteljstva po sodobnih dejanskih gospodarskih in kulturnih potrebah.
8.	Administracija šolske uprave se navzlic mnogim obljubam še vedno ni poenostavila. Pisarniški birokratizem absorbira velike energije učiteljstva, ki bi se lahko eko-nomičneje usmerile v pozitivno kulturno delo-Vrhu tega obremenja z obilnimi tiskovinami po nepotrebnem budžet šol. proračunov. Opustijo naj se vse tiskovine in poročila, ki so formalnega značaja. Mnoge zadeve rešujejo sreska načelstva lahko sama, ker imajo v Uslužbenskih listih in drugih dokumentih itak točne podatke.
Katalogi naj se poenostavijo ali pa uvedejo reformirani matični listi. Letna knjižica za učence naj se zopet zamenja z izkazom za osem šolskih let.
Jakob Fligl ded.
Ljubljana, Igriška ulica št. 10
Ustanovljeno 1. 1864	T e 1 e f o n št. 33-53
Toplovodne, mrzlovodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo
Strelovodi_
Krovec lesocementnih streh
Monopolski zvezki naj se povsem odpravijo ali pa pocenijo in modernizirajo.
9.	Navzlic formalnim prepovedim zbirk med mladino, se te nemoteno nadaljujejo. Narod je obubožan ter ne more pri najholjši volji prispevati večini zbirkam, pai naj so tudi najidealnejše zamišljene. Prodaja srečk je postala skoraj prisilna, ker jih učiteljstvo večinoma ne more vnovčiti. jih plačuje samo in je tako obremenjeno z novim davkom.
10.	a) Predlaga se: Učlanjenje vseh panog gospodinjskega šolstva v sekciji Jugosl. ženske zveze za dravsko banovino in potom te pa v Jugoslovenskem ženskem savezu.
b)	Reformirajo naj se učiteljišča tudi v gospodinjskem pogledu. Poleg teoretične naj se uvede tudi praktična izobrazba. Praktični pouk pa ne sme obremenjevati učiteljiščnic, odvzamejo naj se jim pa druge ure.
c)	Vsa vodilna mesta za gospodinjstvo naj se oddajo ženskim močem. Gospodu referentu za gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo naj se prideli še ženska učna moč.
O gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu je referirala tov. Jankovičeva.
Slučajnosti: Tov. Pogačnik poroča o delovanju pedagoškega krožka, ki je imel letos 9 sestankov, n® katerih je razpravljal tovariš prof. dr. Zgeč o vzgoji otroka na poljuden način v debati s starši in učiteljstvom. Izdale se bodo osebne popisnice za otroke, ki bodo služile v znanstvene svrhe. Nadzornik tovariš Pestevšek priporoča učiteljstvu. naj sodeluje pri tej akciji. V imenu društva izreče tov. predsednik zahvalo tov. prof. dr. Zgeču, tov. Pogačniku in tov. Tiranu za sodelovanje pri krožku. Tov. Volavšek podaja pojasnilo glede reorganizacije Samopomoči.
Kot delegati za pokrajinsko skupščino se izvolijo: tov. predsednik Roš, tov. Gosak in tajnica Žagarjeva.
Za državno skupščino: tov. predsednik, tajnica ter tov. Pogačnik. Četrti zastopnik naj odpade.
Društvo bo dalo pobudo k večjemu stanovsko manifestacijskemu zborovanju jeseni v Celju, ki naj bi se ga udeležila vsa bližnja društva. K temu zborovanju naj bi bil vabljen predsednik sekcije in JUU tov. Dimnik. Roš. Fran, preds.	Žagar Milena, ta j.
t. č. tajnica.	t. č. preds.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU je zborovalo dne 11. maja 1935. v Šmartnem ob Paki. Navzočih 26 r= 48%.
I.	48%! Ob zelo ugodnem času, pri najboljših prometnih zvezah in najlepšem vremenu. Manjkali so v prvi vrsti oni, ki so se najbolj navduševali za to, da se zborovanje vrši v Šmartnem ob Paki. Stanovska zavest, solidarnost...
II.	Iz predsednikovega govora!
Korigiranje uredbe o draginjskih dokla-
dah in mizernih plačah posebno začetnikov je še vedno aktualno in bo ostalo najbolj pereče, dokler se pozitivno ne reši. Na nas samih je ležeče, da se to zlo čim prej odpravi. Temu vprašanju naj organizacija posveti večji del svoje borbe.
Enako je z vprašanjem učiteljske stalnosti in disciplinskega postopka. Zaradi teh razmer se nikdaT ne razpisujejo boljša mesta, temveč se kar pod roko podeljujejo raznim protežirancem in stanovskim parazitom.
Pri komunalni politiki učiteljstvo po veliki večini nima nobene besede. To stanje je nenormalno predvsem s tega stališča, ker se z odklanjanjem sodelovanja učiteljstva nikdar ne bodo izboljšali odnošaji med občinami in šolami.
III.	Sklepi:
1.	Draginjske doklade naj se v polni meri vrnejo tudi omoženim tovarišicam.
2.	Določi naj se zvanje učiteljic ročnih
del.
3.	Šolski upravitelji naj pridejo kot vi-rilisti v občinske odbore.
4.	Brezpogojno zahtevamo stalnost!
IV.	Ker so drugi trije predavatelji odpovedali svoja predavanja, je predaval sam tov. tajnik o gospodarskem položaju, krizi in uči-teljstvu.
V.	Zadnji opomin! Kdor do konca tek. šol. leta ne plača članarine bo brezpogojno črtan.
A. Rozman, preds.	O. Hudales, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
je zborovalo dne 15. junija t. 1. ob 12. uri v sokolski dvorani v Krškem po uradni konferenci.
Tov. predsednik je otvoril 'zborovanje ob 12. liri in vse navzoče tovariško pozdravil.
V svojem poročilu je poudarjal težkoče s katerimi se ima boriti društvo, sekcija in centrala in zlasti opozarjal članstvo, da se obrača za intervencije samo preko sreskega društva, ker direktno usmerjene prošnje skratka ne bodo upoštevane. Radi pičlo odmerjenega časa je pozval članstvo, da naj vestno prečita poročilo iz sestanka predsednikov v »Učiteljskem tovarišu«.
Prečitani so bili došli dopisi izmed katerih je povzročil največ debate »Prispevek za podporni sklad in pravnega konzulenta«. Tov. Humer je poudaril, da si posameznik sam poišči svojega zastopnika. Za stanovske zadeve pa naj poskrbi sekcija, ki ima itak dovolj prihoda. Tov. Pečnik je pojasnil, da sekcija v ta namen nima nikakega fonda, da je celo znižala proračun in se sploh bori s finančnimi težkočami. Ker pa je pravni konzulent nujno potreben je priporočil članstvu naj vsekakor žrtvuje letno po 5 Din. Dal je predlog na glasovanje, ki je bil s 44 proti 22 glasovi osvojen oz. sprejet, s pripombo, da se začne prispevek plačevati s prihodnjim šolskim letom.
Delegatom sta bila izvoljena tov. Pečnik in Mikulič.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
1.	Narodne šole naj bodo ločene od politične uprave in podrejene banovinskim šolskim direkcijam (meščanske šole).
2.	Šolski zakon naj se prikroji uradniškemu v pogledu disciplinskega postopka.
3.	Učiteljska zvanja, ki niso bila vneše-na v uradniški zakon, naj se vnesejo (učiteljice žen. roč. del in veroučitelji).
4.	Učiteljem, ki gredo odslužit kadrsiki rok, naj se ta šteje v brezplačen dopust in
naj se jim istočasno zagotovi mesto, oziroma takojšnja nastavitev po odsluženju kadrske-ga roka.
5.	Vsa prosta službena mesta naj bodo razpisana, pa tudi ona, ki so zasedena eno ali dve leti po, tov. učiteljih novincih. (Glej urad. zakon § 95.)
6.	Učiteljstvo naj ima prvenstveno pravico poučevanja na obrtno-nadaljevalnih šolah.
7.	Nameščajo naj se v prvi vrsti abituri-enti, ki so slabo situirani, zlasti iz učiteljskih družin z velikim številom otrok.
8.	Predpisi praktičnega učiteljskega izpita naj se preurede v smislu praktičnih zahtev.
9.	Odloki kraljeve banske uprave v zadevi izplačil tangent krajevnim šolskim odborom naj se v polnem obsegu izvedejo. (Ako se lahko za eno šolo doklade zapleniio, naj to velja tudi za vse druge šole.)
10.	Ukine naj se odtegljaj davka na stanarino!
11.	Tovarišem, ki so bili nastavljeni iz bednostnega fonda, naj se ta službena doba šteje v efektivno službo! Isto veljaj za kon-traktualce!
12.	Učiteljstvu naj se dovoli ena prosta vožnja po vsej Jugoslaviji v svrho upoznava-nja naše domovine.
Pri slučajnostih je tov. blag. Čuk "ozval članstvo, naj točno plačuje članarino in naj zaostanke nakaže najkasneje do 10. julija kar je bil tudi sklep odbora.
Tudi tov. Okornova je želela, da člani Slov. šol. matice poravnajo svoj dolg.
Ker ni bilo nadaljnjih predlogov je tov. predsednik Pečnik zaključil zborovanje ob 13. uri, želeč članstvu najlepši počitek, da bo ' v jeseni zopet zastavilo vse svoje moči za vzgojo in podvig našega šolstva in naroda. Ivan Pečnik, pred.	Vidmar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo 16. junija t. 1. ob Yi20. uri na šentjakobski šoli.
Predsednik tov. Mlekuž je navzoče informiral o delu in sklepih predsedniškega zbora, ki se je vršil 9. junija t. 1. v Ljubljani. V. situacijsko poročilo je vključil vse važnejše okrožnice in dopise. Poročilu je sledila živahna razprava v zadevi uredbe o draginjskih dokladah, disciplinskega postopka, zaščite članstva, glede vprašanja nadaljevalnega šolstva, razpisa službenih mest, monopolizacije učbenikov, o delu in prizadevanju predsedstva, izvršnega odbora, glavnega odbora in opozicije v JUU. Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	Sekciji je pravni svetovalec neobhodno potreben, zato se članstvo soglasno izjavlja za stalnega pravnega konzulenta in pristaja za leto 1935./36. na nov izreden prispevek a Din 5"— od vsakega člana.
2.	Podporni fond naj začne v zmislu okrožnice z dne 14. maja t. 1., štev. 2349, služiti resničnemu podpornemu namenu, članstvo pa soglasno izjavlja, da pristane na plačevanje letnega prispevka a 5'— Din, ako bo predlog sprejet na banovinski skupščini.
3.	Članstvo uvidi nujnost, da se uredbe o draginjskih dokladah ukinejo, uvede nov disciplinski postopek, zaščiti članstvo in prepreči monopolizacija učbenikov in zvezkov.
4.	Predlog za obvezno zavarovanje naj bi bil prihodnje leto ponovno poslan društvom v razpravo.
Sledilo je poročilo tov. Kobala o Učiteljskem domu in poročilo tov. Kocijančiča o naših gospodarskih ustanovah. Sprejet je bil predlog, da opozorijo poverjeniki učiteljstvo na »Dimnikov sklad« — kamen po 50 Din.
Na dnevnem redu je bila tudi volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. Delegati za ban. skup. so tov. Grčar, Hartmanova in čučkova, njih namestniki pa tov. Sežun, Oman in Bercetova; delegati za drž. skup. tov. Bregant, Milka Rapetova in Marija Jeirmanova, namestniki pa Josip Mi-helič, Ivan Kocijančič in Jožica Likozar.
Ob sklepu je bil soglasno sprejet predlog, da odpošlje društvo predsedstvu in izvršnemu odboru JUU v Beogradu brzojavko, s katero izrekajo navzoči predsedniku centralne uprave JUU v Beogradu g. Ivanu Dimniku in vsem članom izvršnega odbora popolno zaupanje za njihovo nesebično delo v korist udruženja in splošnih interesov učiteljstva ter jih prosijo, da še dalje vztrajajo na svojih mestih in začrtani poti pri obrambi stanu v našem javnem, narodnem in državnem življenju.
Ker drugih predlogov ni bilo, zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje.
V. Mlekuš, s. r.,	Josip Mihelič, s. r,
predsednik.	tajnik.

nudi po izredno nizkih cenah lepe svilene srajce za gospode in veliko izbiro kravat Velika izbira damskih letnih oblek, bluz, perila, kopalnih oblek i. t.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo dne 15. junija v Kamniški Bistrici. Udeležilo se ga je 41 članov. Majhno število dokazuje, da peša zanimanje za stanovska vprašanja. Poleg običajnih točk so bili sprejeti tudi predlogi za banovinsko skupščino.
I.	Sekcija naj vsako leto poda poročilo o »predlogih, ki so bili izvršeni. Istočasno pa naj
objavi neizvršene, da se obnovijo. Na ta način se ne bi mogli ponavljati že realizirani predlogi.
II.	Vsa službena mesta naj se oddajo le potom razpisa. Pri namestitvi je treba poleg socialnih razmer upoštevati tudi kvalifikacije prosilca. Razpisati je tudi mesta, ki so bila začasno zasedena z novinci.
III.	Ker dosedanji disciplinski postopek ne ustreza, naj se uvede za učiteljstvo isti kakor za ostale državne uradnike.
IV.	Kmetsko in gospodinjske nadaljevalne šole nudijo kmetski mladini izpopolnitev izobrazbe. One so vez med narodno šolo in ostalim kmetskim prebivalstvom. Njih važnost in korist dokazuje stalno naraščanje novih šol, zato naj bo »Prosveta« v celoti na razpolago temu šolstvu.
V.	Da se olajša administracija in da ne postane organizacija preveč birokratična in v zmanjšanje stroškov naj se vse okrožnice splošnega značaja objavijo v posebni rubriki samo v »Učit. tovarišu«. S tem odpade pošiljanje okrožnic na sreska društva.
Po zborovanju so si ogledale skupine bližnjo okolico izvira Bistrice. Ostanek Franc, preds. Trobiš Štefan, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto 15. junija 1935. v Slovenjgradcu. Navzočih je bilo 35 članov = 75%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je pozdravil zbrano učiteljstvo in otvoril zborovanje.
1. Predavatelj g. dr. Radšel je v svojem predavanju »Tuberkuloza in šola« podal najprej zanimive statistične podatke o razširjenosti tuberkuloze med učenci in učiteljstvom, nakar nam je še predočil metode zdravljenja. Svoje lepo predavanje je ilustriral z mnogimi
rentgenskimi slikami in nam je omogočil tudi pogled skozi lečo mikroskopa na sicer majhne a tako zaklete sovražnike ljudskega zdravja'
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja je bil po precitanju odobren.
3.	Situacijsko poročilo predsednika je bilo vsestransko in dovolj obširno, tako da so dobih navzoči podrobne informacije o delu v organizaciji.
4.	Tajnik je poročal o doslih dopisih.
_ Na banovinski, kakor tudi na glavni skupščini bo zastopal društvo predsednik tov Kopač; njegova namestnika pasta tovariša Grum oziroma Mrovlje.
5 Predsednik tov. Kopač je prečital še predloge za banovinsko skupščino, ki jih je navzoče učiteljstvo soglasno odobrilo:
a)	Izposluje naj se ukinjena poštninska prostost šolskim upravam in kraj. šol. odborom.
b)	Udeležba na šol. ekskurzijah naj se smatra kot službeno potovanje in prizna pravica do brezplačne vožnje.
c)	Upravitelji z 12 in več razredi naj se oproste šolskega pouka, ker morajo poleg preobilnega šolskega dela vršiti še mnogobrojno izvenšolsko delo med narodom.
č) Vsa izpraznjena službena mesta naj se oddajajo le potom razpisov. Upraviteljska mesta naj se oddajajo z razpisom enako — kot učiteljska.
d)	Učitelj em, ki odidejo na odsluženje kadrskega roka, naj se dovoli dopust in naj se jim službeno mesto rezervira.
e)	Upokoje naj se vsi, ki so dopolnili 35 službenih let in nastavi na ta mesta novince, da se zniža število brezposelnih abiturientov.
f)	Ukine naj se predhodno dovoljenje ministrstva prosvete za vlaganje tožb pri sodiščih.
g)	Pogoji za dosego V. skupine naj se omilijo v toliko, da napreduje v V. skupino lahko vsak učitelj po prebitih 3 letih v VI. skupini s prav dobro kvalifikacijo.
h)	Tudi poročenim učiteljicam naj se zopet prizna pravica po polni draginjski dokladi.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v prvi polovici oktobra v Slovenjgradcu.
Predsednik:	Tajnik:
Kopač Leopold, s. r.	Iglar Rajko, s. r.
Inoszetnsko šolstvo in učiteljstvo
Šolstvo v Turčiji
Obrtne šole (meslek mektepleri). Sem spadajo trgovske šole (ticaret mektepleri). večerni trgovski tečaji, obrtne šole in razni rokodelski tečaji. Vanje se sprejemajo dijaki, ki so absolvirali pet razredov osnovne šole. Študij na trgovskih šolah traja 3 leta, na obrtnih pa 4 leta. K obrtnim šolam se prištevajo tudi šole, ki ne spadajo pod ministrstvo šol, kakor: poljedelska šola, železničarska šola, šola za svilarstvo, šola za izvežbanje bolniških strežnic, šola javnega dela v Carigradu in zavod za gluhoneme in slepe v Smirni.
Profesorji srednjih šol se vzgajajo na »višji učiteljski šoli« (yuksek umalhin mek-tebi), priključeni univerzi v Carigradu in njihov študij traja 3 leta. Dostop imajo absolventi gimnazije, ki so z uspehom končali zrelostni izpit, kakor tudi absolventi učiteljskih šol. Druga pot za dosego poučevanja na srednjih šolah (nižjih) je bila otvorjena z ustanovitvijo pedagoškega zavoda v Ankari 1927.1. Na tem zavodu, ki ima nekaj posebnih ode-ljenj za razne stroke, morajo učitelji in učiteljice osnovnih šol nadaljevati izobraževanje in se pripravljati na končni izpit, ki jih opravičuje do poučevanja na nižjih srednjih šolah.
Nadzorstvo nad turškimi šolami vrši tri vrste nadzornikov: Nadzornik osnovnih šol, deželni in generalni šol. nadzorniki. Turška republika je razdeljena na 12 šolskih okrožij. Predsednik vsakega od teh okrožij je obenem tudi administrativni in didaktični vodja vse šolske organizacije svojega okrožja.
Številčni podatki o stanju turškega šolstva.
Po uradni turški statistiki (Ankara 1934) je bilo v šolskem letu 1932./33. v Turčiji sledeče število šol, dijaštva in učiteljev: (Prva številka pomeni število šol, druga ^ število učencev, tretja učenk, četrta skupno število
obojih, peta učiteljev, ¡šesta učiteljic): Na osnovni šoli: 6733, 366.344. 201.619, 567.963, 10.440, 4624; na nižji srednji šoli: 109, 26.039, 9619, 35.658, 942, 448; na liceju (višji srednji šoli): 62, 5999, 1854, 7853, 1404, 423; na uči-teliskih šolah: 18, 1052. 1007, 2059, 230, 89; na obrtnih šolah: 39, 3806, 1170, 4976, 505, 100; na visokih šolah: 12, 4621, 876, 5497, 501, 1.
Osnovno šolstvo. Turška ima približno 14,000.000 prebivalcev in 1,500.000 šoloobveznih otrok. Po pravkar navedeni statistiki pa obiskuje šolo samo 600.000 otrok, to je dve petini. Vzrok temu nedostatku pa je iskati predvsem v pomanjkanju osnovnih šol in učiteljstva. Ta nedostatek namerava odpraviti vlada z graditvijo novih šol in z večernimi tečaji. V teh tečajih poučujejo učitelji srednjih in osnovnih šol otroke in analfabete citati, pisati in računati. Piše se v latinici, ki je bila uvedena z zakonom od 1. okt. 1928.1. Pravopis je fonetičen. Tudi v kasarne so uvedli zadnja leta osnovne šole. V njih se mora vsak vojak, ki služi poldrugo leto, naučiti brati, pisati in računati. Osnovnih šol je več vrst. Njihove vrste in število je naslednje: (Številke po istem redu kot zgoraj samo četrta izpade): državnih: 6544, 348.419, 187.704, 9813, 3798; internatov: 15, 2570, 504, 82. 22; zasebnih turških: 17. 1515, 919, 38, 40; vadnice pri srednjih in učiteljskih šolah: 9, 1223, 539, 51, 23; manjšinske: 104. 9567, 7975, 343, 563; inozemske: 44, 3050. 3978, 113, 178.
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
FR. P. ZAJEC
i i p r a I ■ ■ optik L¡uMJtutm, Stari trgi
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
I
OVO*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baska na otoku Krku
2.	Mesto Rab
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80 — nenalepljena Din 30'-. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru