Ano (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 33
ES LOVEN IA LIB
BUENOS AIRES,
Buenos Aires, 17. 8. 1981

Ne fjre samo za Berlin
Kriza, ki jo je letos znova sprožil Hruščev zaradi Berlina, se kljub vsem njegovim grožnjam o atomski vojni, o stotinah milijonov človeških žrtev itd., vendarle suče tako, d'a. bomo v prihodnjih tednih priče priprav na novo vrhunsko konferenco med ZDA, Anglijo, Francijo in ZSSR. Ob problemu Berlina se pojavlja istočasno vrsta težkih problemov, težkih za Nemčijo, Poljsko in ZSSR in zato težkih tudi za zahodnjake, ki jih bo treba reševati m pravilno rešiti, sicer bo žarišče nove vojne, ki jo je nenaravno zavezništvo med 2. svetovno vojno med zahodnimi demokracijami in ZSSR ustvarilo v srednji Evropi, tlelo naprej in se nekega dne nujno razžarelo v atomski konflikt.
Ob berlinski krizi ne gre namreč samo za Berlin in za združenje obeh Nemčij po. svobodnih volitvah v eno državo, temveč stopa v ospredje tudi problem Nemcem odvzetih in Poljski priključenih področij, ki si jih je prilastila ZSSR na vzhodu na račun Poljske.
V Potsdamu so ZDA, Anglija, Francija in ZSSR dale Poljski v upravo nemške province vzhodno od zgoraj omenjenih rek, in sicer Pomeransko, Šlezijo in Vzhodno Prusko. Te je Poljska dobila kot nadomestilo za področje, 'ki ji' ga je na vzhodu vzela ZSSR.
Komunistični blok je ponovno trdil, da smatra te nove meje Poljske odn. Nemčije za dokončne. Letos 15. junija je Hruščev celo izjavil, da se bo spustil v atomsko vojno, če bi Zahod poskušal to stanje predrugačiti.
Zahodni zavezniki pa vztrajno trdijo, da so sedanje meje med Poljsko in Nemčijo ter med Poljsko in ZSSR le začasne, in da bo treba to vprašanje reševati in rešiti istočasno z nemško mirovno pogodbo. Ta pogodba pa da bo podpisana, ko bo po svobodnih volitvah konec sedanje fizične in ideološke delitve Nemčije.
Zahodnjaki se doslej niso odločno izjavili, če bodo zahtevali vrnitev področij vzhodno od črte Odra—Neisse združeni Nemčiji. Zlasti Anglija in Francija ee za ponovno priključitev omenjenih področij svojemu staremu sovražniku Nemčiji ne navdušujeta.
Zahodna Nemčija pod vodstvom Adenauerja pa si je kot enega svojih velikih zunanjepolitičnih ciljev zastavila prav to ponovno pridobitev vzhodnih področij. Tudi socialistična opozicija vlado v tem podpira, ker si obe nemški stranki želita ponovno ustvariti Nemčijo iz leta 1937, ki je bila takrat dvakrat večja od današnje Zahodne Nemčije.
šlezija, Pomeranska in Vzhodna Prusija sd bile prevladujoče nemške dežele od srednjega veka dalje. Toda, ko se je rdeča armada valila v to področje ob koncu druge svetovne vojne, je od tam zbežalo ok. 60% od 11.5 milijonov tamkajšnjega prebivalstva. V naslednjih treh letih pa je še poljska komunistična vlada izgnala ostalo nemško prebivalstvo, tako da je tam danes samo še največ pol milijona Nemcev.
Poljska vlada se je namreč hotela znebiti nemškega prebivalstva zato, da bi preprečila bodoče zahteve za vrnitev področja k Nemčiji in da je izpraznila ozemlje za Poljake, ki so se morali izseliti iz vzhodnih področij Poljske, ki jih je vzela tej državi ZSSR.
Nemški begunci so Se večinoma naselili v Zahodni Nemčiji, tako da je danes tam skoro vsak četrti Nemec tisti, ki je do druge svetovne vojne živel na področjih, kjer sedaj vladajo komunisti. Njihova prisotnost in pa naravna težnja vseh Nemcev po ponovni veličini države sta tako vodilo zahodnonemške vlade v njeni zunanji politiki do Poljske in ZSSR, ko nikdar ne bo mogla pristati na dokončnost današnjih vzhodnim nemških meja.
Nemci za rešitev teh problemov predlagajo dve možnosti: Najenostavnejša bi bila, da bi ZSSR vrnila Poljski področje, ki ji ga je vzela in bi se tako Poljaki mogli znova preseliti iz nemških provinc na vzhod. Druga možnost pa bi bila, da bi 7 milijonov Poljakov, ki se jih je po drugi svetovni vojni naselilo v ' Poljski priključenih nemških provincah, ostalo tam in bi tako postali poljska manjšina v novi nemški državi. Nemci pa bi svojih enajst milijonov izgnanih ljudi ponovno naselili v teh provincah.
SovjetsM diktator j|roii ii» pro§i
Tudi pretekli teden se je berlinska kriza razvijala tako, da ni izgledov, da bi se napetost med zahodnjaki in Moskvo zmanjšala, niti ne, da bi se položaj zasukal komur koli od obeh taborov v prid.
ZDA, Anglija in Francija so se na konferencah svojih zunanjih ministrov v • Parizu in v NATO sporazumele, da bo verjetno še to jesen prišlo do nove vrhunske konference. Kaj. bo iz te konference prišlo, ne vedo. Imajo tudi malo upanja, da bi mogla rešiti kateri koli problem, najmanj berlinski .in nemški. Doslej še nobena vrhunska konferenca ni rešila nobenega problema. Zahodnjaki so se tudi pretekli teden vojaško pripravljali za prihodnje tedne. NATO bo povečal svoje oborožene sile na najmanj 30 divizij, prav tako pa je bilo objavljeno, da je nagrmadenost zavezniškega orožja v Evropi tako velika, d'a se zavezniki ne bojijo premoči sovjetskih sil. Istočasno računajo, da bi se v slučaju vojaškega spopada sami po sebi dvignili sovjetski sateliti proti komunističnim režimom, ki jim gospodujejo, prav tako pa nameravajo zavezniki v tem slučaju tudi storiti vse, da bi do uporov v satelistskih državah prišlo.
V Washingtonu so tudi objavili, da bodo ZDA sedaj takoj aktivno posegle v kakršen koli upor proti satelitskim režimom, in ne kakor so dovolile, da so propadli upori v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem. V Wa-shingtonu zagovarjajo to svojo novo politiko do uporniških protikomunističnih gibanj z izjavami, da tudi Moskva takoj pomaga kateremu koli komunističnemu uporniškemu gibanju.
Iz Vzhodne Nemčije še je pretekli teden beg prebivalstva na Zahod nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. Deloma se je število beguncev še dvignilo, tako da je v prvih desetih dneh avgusta pre-bežalo v Zahodni Berlin že nad 15.000 ljudi: Vzhodnonemški komunisti so poskušali ustaviti beg ljudi tako, da so poostrili kontrolo po cestah, ki vodijo v Berlin, na podzemskih železnicah in na cestah v Berlinu samem. Zaprli so tudi prehod skozi Brandenburška vrata.
Hruščev je imel pretekli teden več govorov ob raznih prilikah, v katerih je grozil, kakor navadno, z atomskim uničenjem zahodne Evrope in ZDA. Enega najbolj grozilnih govorov je imel ob priliki sprejema drugega sovjetskega astronavta Titova v Moskvi. Izjavil je, ■da bo ZSSR zgradila atomsko bombo, s silo 100 milijonov ton TNT. Grozil je, da bo nemški narod izbrisan s površja zemlje v slučaju vojnega spopada. Na sestanku z romunskim satelitskim predsednikom Georgiu-Dejom pa je grozil, da, bo na stotine milijonov ljudi pobitih v novi atomski vojni. Posebej je zagrozil Italiji, Grčiji in Norveški, da bodo nanje deževale atomske bombe, ker so dale zaveznikom na razpolago raketna oporišča na svojih področjih. Iz občutka manjvrednosti je dodal, da „smo tudi mi velika država“, iz strahu pred uničenjem tud'i Sovjetske zveze v novi atomski vojni pa je na koncu svojega grozilnega govora prosil: „Ne grozimo si več eden drugemu, ne širimo si razdora eden drugemu, pač pa sedimo za mizo in se mimo pogovorimo o teh zadevah. .. Sovjetska vlada bo storila vse, kar more, da bo preprečila novo vojno. ZSSR se ne boji ničesar, toda ne bo
prva, ki bi pritisnila na gumb za raketno vojno.“
Na drugi strani pa je s pristankom istega Hruščeva vzhodnonemška vlada v parlamentu objavila, da so se že začela pogajanja med njo in Moskvo in ostalimi sateliti za podpis separatne mirovne pogodbe. Mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo, po kateri bodo komunisti dobili kontrolo tudi nad Zahodnim Berlinom, da bo podpisana pred koncem letošnjega leta.
Za novega vrhovnega poveljnika 22 sovjetskih^ divizij v Vzhodni Nemčiji pa je bil postavljen sovjetski maršal Ivan Konjev, ki je bil do 24. julija lanskega leta vrhovni poveljnik oboroženih sil Varšavskega pakta. Takrat je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Tako so poročali iz Kremlja. Konjev je eden redkih sovjetskih vojaških veličin, ki je srečno prestal vse dosedanje čistke pod Stalinom in Hruščevom.
Medtem ko je Hruščev ponujal zahodnjakom razgovore za Berlin, pa je dal vzhodnonemškim komunistom in sovjetski vojski v Vzhodni Nemčiji ukaz, da 'so preteklo nedeljo zaprli mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Komunisti so pustili odprtih le 13 prehodov iz enega dela Berlina v drugega in sicer samo za prebivalstvo iz zahodnega Berlina, ki hodi delat v vzhodni del. Zapora je bila tako temeljita, da se je v nedeljo posrečilo pobegniti v zahodni Berlin samo 30 ljudem.

V	vzhodnem in zahodnem “ Berlinu je zaradi tega postopka komunistov med prebivalstvom zavrelo. Vrgli so se na uničevanje žičnatih jezdecev in drugih zaprek in se spopadli na več krajih s komunistično policijo. Sovjeti so poskušali napraviti mir tako, da so poslali na mejo svoje tanke in vojaštvo s strojnicami naperjenimi proti zahodu.
V	ponedeljek so komunisti zaprli še Brandenburška brata, glavno prehodno točko v Berlinu. Zahodno-berlinsko prebivalstvo se je tam spopadlo s komunistično policijo s kamenjem, ta pa je uporabila proti njim pline in vodne brizgalne. Položaj je postal tako napet, da so izjavili, da je potrebna samo iskra, pa se bo množica v zahodnem in vzhodnem Berlinu zagnala proti komunistom.
Zahodne velesile so označile zaporo meje v Berlinu za težko kršitev med-zavezniške pogodbe o upravi zasedenega Berlina. Zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije so po medsebojnem posvetu objavili, da je „položaj zelo nevaren“. Vlade omenjenih držav so imele izredne seje. Adenauer je objavil, da bodo zavezniki izvajali sankcije proti sovjetom in satelitom. „Zahodnonemška vlada poziva vse nemške državljane, naj zaupajo ukrepom, ki jih bodo izvedli zavezniki. Sedanji čas zahteva, da se upremo izzivanjem z Vzhoda odločno, toda mirno in da ne storimo ničesar, kar bi moglo položaj poslabšati,“ je zaključil Adenauer svoj poziv zahodnim in vzhodnim Nemcem.
20 milijard za lat, Ameriko
Na gospodarsko-socialni konferenci v Punta del Este v Uruguaju so se latinsko-ameriške države pod vodstvom Argentine, Brazila, Čila in drugih večjih latinskih držav strnile v zahteven blok proti ZDA, ki je s Kenned'yjevim načrtom za pomoč latinski Ameriki sprožila to konfere’ io. S silovitim pritiskom na Washington so te države izsilile od ameriškega delegata Dillona pristanek na pomoč v obliki 20 milijard dolarjev v prihodnjih desetih letih. Tej ogromni vsoti pa dà bo treba verjetno dodati še naslednjih 10 milijàrd dolarjev proti koncu omenjenfe dobe.
Dillon je od svoje strani zahteval, naj bi latinsko-ameriške države pod skupnim vodstvom, ki naj si ga same postavijo, izdelale v prihodnjih 18 mesecih točne načrte za svojo obnovo, nakar bodo začeli ameriški dolarji teči po južnoameriški celini. Po dolgih debatah je bil sestavljen vrhovni odbor za pripravo tega načrta, sestavljen iz šestih delegacij, kljub temu, da so se mnoge države upirale pristati na skupno planiranje.
Edino resnično oviro napredku konference predstavlja, kakor so vsi pričakovali, kubanskj komunistični gospodarski diktator Argentinec Che Guevara, ki je imel tudi dolg napadalni govor proti ZDA. V naslednjih razpravah pa je spremenil taktiko in postal miren, da ne bi Kuba ostala izključena iz gospodarskega načrta za obnovo, ki ga pripravljajo na konferenci. Toda ameriška delegacij^ je že izjavila, da Kuba kljub vsemu ne bo deležna ameriške pomoči, dokler se v Havani ne bo spremenil režim.
Opazovalci konference v Punta del Este ugotavljajo naslednje:
ZDA se v Punta del Este igra z
Trdijo, da bi področje moglo z lahkoto preživljati 20 milijonov ljudi zaradi svojega poljedelskega bogastva in razširjenosti premogovne, železne in tekstilne industrije.
Te predloge pa današnji poljski in drugi komunisti smatrajo za nov dokaz za to, da „zahodnonemški maščevalni militaristi“ nočejo sprejeti nase posledic svojega poraza v drugi svetovni vojni, In ker zahodnonemško vlado, kateri komunisti to maščevalnost očitajo, podpirajo zahodni zavezniki, tudi zahodnjake komunisti istočasno smatrajo za „maščevalne“.
Na bodoči in na kateri koli morebitni naslednji konferenci, ki se bo ba-vila s problemom Berlina, Nemčije in zgoraj omenjenih problemov med Poljsko in Nemčijo, bodo imeli zahodnjaki veliko enostavnejši položaj kakor ZSSR. Zahod bo mogel vztrajno zahtevati le pravično rešitev teh problemov, kar se bo moglo izvršiti z vrnitvijo odvzetih področij bodisi Nemčiji bodisi Poljski.
Moskvi pa se ob tem problemu pojavlja še vrsta ozemeljskih problemov z drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki so danes še njeni sateliti* in zato nezahtevni, ki pa se morejo čez noč spremeniti v njej sovražne režime in zahtevati od ZSSR vrnitev svojih področij, katera si je Moskva prilastila ob koncu druge svetovne vojne na podoben način, kakor od Poljske. Tako je Romuniji ■vzela Besarabijo, Madžarski del njenega vzhodnega ozemlja, Češkoslovaški prav tako, da ne govorimo o Finski in ne omenimo baltskih držav, katere Kremelj enostavno smatra za sovjetske province.
Sovjetski imperij bi začutil v trenutku, ko bi pristal na premikanje današnjih nemških odn. poljskih meja, ugrize na vseh svojih evrop. mejah. Zato tako vztrajno zahteva uzakonitev obstoječe deljene Nemčije, uzakonitev komunističnih režimov v satelitih in stremi za nadaljnjim razširjanjem svojih meja.
usodo latinske Amerike in s svojo, če bo dobila igro, bo v latinski Ameriki zgrajen nov svet, če jo bo pa izgubila, bodo posledice strahovite za lat. Ameriko in za ZDA samo. Vso svojo gospodarsko pomoč so ZDA sedaj usmerile proti latinski Ameriki, kakor so to storile po drugi svetovni vojni z Marshallovim načrtom proti Evropi, če jim načrt v latinski Ameriki ne bo uspel, bodo ZDA verjetno opustile sleherno misel o gospodarski pomoči drugim državam, ker se že sedaj pojavljajo glasovi, naj bi ZDA raje uporabljale svoje ogromne denarne rezerve zase in za svojo obrambo.
Ponujeno gospodarsko pomoč latinski Ameriki mnogi primerjajo z Marshallovim načrtom Evropi po drugi svetovni vojni. Toda v mnogih ozirih je bil Marshallov načrt enostaven in lahek v primerjavi z nalogami, ki sedaj čakajo latinsko-ameriške državnike. Evropski narodi so bili že razviti pred vojno. Imeli. So in imajo vrsto vzgojenih, talentiranih osebnosti in tehničnih genijev. Latinska Amerika jih ima pa silno malo. V Evropi so ZDA pomagale ranjenemu, toda zdravemu človeku. V latinski Ameriki pa poskušajo sedaj ZDA pomagati nevarno bolnemu otroku in ga spremeniti v zdravega odraslega človeka.
Priprave za vrhunsko konferenco
V zahodnih, diplomatskih krogih menijo, da bo nova vrhunska konferenca v drugi polovici meseca septembra. Najprej se bodo sestali zunanji ministri velikih štirih. Če bo ta konferenca štirih ministrov potekla v redu, potem se bodo sestali na vrhunsko konference Kennedy, MacMillan, De Gaulle in Hruščev.
Hruščev bi se rad sestal z zahodnjaki še pred odprtjem sovjetskega parlamenta v oktobru. Zahodnjaki pa bi hoteli zavlečj začetek vrhunske konference v drugo polovico septembra zato, da bi videli rezultat zahednonemškili volitev, ki bodo 17. septembra. Vendar pa, do danes še ni nihče, ne na Zahodu, ne na Vzhodu, uradno predlagal, kje in kdaj naj bi se konferenca vršila.
Menijo, da se bodo načrti za vrhunsko konferenco izcimili potem, ko se bo vrnil v Moskvo iz Washingtona ameriški veleposlanik Thompson. Angleški in francoski veleposlank pa se že nahajata tam.
Na nedavnem sestanku zahodnih mi- \ nistrov v Parizu je bila edina Francija ) tista, ki je bila proti inciativi zahodnjakov za novo vrhunsko konferenco..' j ZDA so predlagale, naj bi novo vrhunsko konferenco sklicali v oktobru ali novembru, da bi tako preprečili Hruščevu
IZ TEDNA V TEDEN
Po Čilu se je razširil val stavkovnega gibanja. Za železničarji so sedaj stopili v stavko tudi delavci in nameščenci v industriji bakra, k; je najvažnejša čilska industrijska panoga, ki državi prinaša največ 1 deviz. Juan José Diaz del Real, kubanski poslanik v Čilu, v tej deželi ni več zaželena osebnost. Ker se je vmešaval v čilske notranje zadeve s tem, da je podpiral komuniste, je čilska vlada pri kubanski zahtevala njegovo, zamenjavo z drugo osebnostjo.
Brazilski predsednik Janio Quadros bo 5. decembra odšel na obisk v ZDA. Podpredsednik Joao Goulard je na povabilo kitajske komunistične vlade odšel na obisk v Peking. — Brazilski zun. minister Alfonso Arinos je izjavil, da Brazil ne misli posredovati med Kubo in ZDA za zboljšanje odnosov med obema državama.
Kubanska vlada je objavila poročilo o aretaciji 159 ljudi, za katere trdi, da so pripravljali atentat na ministra za narodno obrambo Raula Castra, brata komunističnega kubanskega nasilnika in dosdeven napad' na ameriško bazo Guantanamo. Vse to naj bi se izvršilo po navodilih Osrednjega urada ameriške informativne službe. — Na havansko letališče je moralo prileteti veliko ameriško potniško letalo družbe Pan American Aimays z 81 potniki, med katerimi je bil tudi kolumbijski zun. minister Julio Cesar Turbay Ayala, ki je potoval iz Mehike v republiko Honduras. Letala se je med poletom še nad Mehiko polastil Alžirec Cadon ter z orožjem prisilil pilota, da je letalo usmeril proti Havani. Po pristanku letala, so Kubanci Alžirca Cadono zaprli, letalo pa je po večurnem zasilnem pristanku lahko nadaljevalo polet.
Podkomisija v ameriškem senatu je izdelala zakonski osnutek proti napadalcem letal. Proti 'tem najnovejšim zračnim roparjem je predvidena dosmrtna ječa.
V	ZDA je umrl šef glavnega ameriškega vojaškega štaba na evropskem bojišču general Walter Bedell Smyth. Po končani vojni je bil tri leta ameriški veleposlanik v Moskvi. Bil je med najboljšimi ameriškimi poznavalci razmer v Sovjetski zvezi ter taktik sovjetskega in svetovnega komunizma. Zato je knjiga njegovih spominov še danes zanimivo branje.
V	Organizaciji združenih narodov se bo 21. t. m. začela razprava o francoski pomorski bazi v Bizerti. Francija b0 razpravo bojkotirala, ameriške vlada je bila tudi proti sklicanju plenarne seje OZN, ker se noče zameriti svojemu zavezniku Franciji, 'tuniški predsednik Bourgiba je pa naprosil Moskvo, naj ga v vprašanju Bizerte podpre.
Don Juan, najstarejši sin zadnjega španskega kralja Alfonza, je poslal Francu pismo, v katerem ga prosi, naj bi ukrenil tako, da. bi si ljudstvo lahko v miru in popolni svobodi izbralo obliko vladavine.
Amleto Cicognani je novi vatikanski državni tajnik. Za sabo ima dolgoletno vatikansko diplomatsko službo, saj je bil papeški nuncij v ZDA 25 let.
Italija odločno vztraja na strani zahodnih zaveznikov in bo z njimi izpolnila vse obveze. To je čisto jasno povedala sovjetom. Tako je zatrjeval zun. min. Segni v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice.
Judovski drž. tožilec Giedeon Hausner je na procesu proti Eichmannu prosil sodni zbor, naj proglasi Eichmanna za krivega za načrtno uničevanje judovskega naroda, če ga bo sodišče proglasilo za krivega, b0 drž. tožilec predlagal kazen. Nobenega dvoma ni, da bo zahteval smrtno.
Indijski Nehru je obvestil svojo kongresno stranko, da se bo udeležil zborovanja tkzv. nevtralcev dne 1. septembra v Beogradu, po tem sestanku, da bo pa odšel na obisk v Moskvo.
Sovjetskemu astronavtu majorju Germanu Titovu so v Moskvi priredili prejšnji teden velik sprejem, pri katerem so bile navzoče vse sovjetske veličine. Postal je sovjetski narodni heroj.
• ■«f
podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Anglija pa je predlagala, naj bi bila vrhunska konferenca že septembra, da bi imeli zahodnjaki potem še dovolj časa za vojaške ali drugačne ukrepe proti ZSSR, če bi ta še vedno po vrhunski konferenci poskušala podpisati separatni mir z Vzhodno Nemčijo.

¡Sove komunistične valie in limanice
Slovenski dem. izseljenci v Argentini — skoro gotovo pa tudi po> drugih državah — so začeli dobivati od svojih domačih pisma, v katerih jih vabijo domov, „češ, da se je v Jugoslaviji vse že tako spremenilo, da lahko skoro vsi, razen največjih vojnih zločincev, pridejo brez nevarnosti domov“. Da so ta pisma pisana po naročilu in pod pritiskom miličnikov* je nam dobro znano.
Novi kom. načrti za razbitje demokratske emigracije
Za tiste, ki poznajo taktiko komunistov, je postalo takoj jasno, da je v teku nova kampanja komunistov za razbitje demokratične emigracije iz Jugoslavije v svobodnem svetu. To je bilo pričakovati. Zlasti potem, ko se je sam Tito prepričal med zadnjim zasedanjem Organizacije združenih narodov, da so bile v New Yorku vsak dan proti njemu demonstracije. Tudi Titovemu zunanjemu ministru Koči Popoviču se ob zadnjem obisku v Kanadi ni godilo dosti bolje. V Argentini smo v času enega leta imeli na obisku kar tri komunistične veličine, ki so bili vsi Slovenci. Najprej je bil predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, za njim minister za gospodarstvo v zvezni vladi Marijan Brecelj, nato pa predsednica Soc. zveze delovnega ljudstva, visoka funkcionarka v kom. partiji in poslanka zveznega parlamenta Vida Tomšičeva.
Vsi ti predstavniki sedanje komunistične diktature doma so se povsod lahko prepričali, da je demokratična emigracija' iz Jugoslavije ostala ideološko še naprej trdna in svojega odklonilnega stališča do komunizma in njegove tira-J nije doma prav nič ne spreminja in | tudi ne kaže nobene pripravljenosti za to. Ugotovili so, da se večina demokrat-!' skih emigrantov ne mara vrniti domov, se podrediti komunističnemu režimu in odreči svojemu delu za zrušenje komunistične diktature in vzpostavitve resnično demokratskega režima v domovini.
Spričo takega stanja v demokratski jugoslovanski emigraciji so komuni-
t stični funkcionarji napram emigrantom spremenili svojo taktiko. Nič več groženj proti njim,, ampak sirensko vabljivi glasovi za vrnitev v domovino. Samo. da bi se jih, na ta način znebili v demokratskem svetu, kjer sproti odkrivajo njihovo taktiko ter svobodni svet opozarjajo na nevarnost, ki mu grozi s te strani, kajti Titov način komunizi-ranja sveta je nevarnejši kot moskovski in kitajski, ker lahko nastopa tam, kjer moskovski in kitajski ne moreta.
Spregovoril je sam vrhovni šef komunistične policije
Kampanjo z vabljenjem domov povojnih izseljencev iz Jugoslavije je začel vrhovni šef javne in tajne policije kom. partije v Jugoslaviji Aleksander Rankovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta z izjavo, ki jo je dal 15. julija t. 1. direktorju beograjske „Politike“ Danilu Puriču in uredniku Ljubo-miru Stojanoviču na razna njuna vprašanja o jugoslovanskih izseljencih.
Na prvo vprašanje, kaj bi jima lahko povedal „o pomenu, ki ga prisoja vprašanju izseljencev, zlasti z njegovo ugotovitvijo, da so v odnosu do Jugoslavije nastopile pozitivne spremembe v
vrstah emigracije, ki se je izoblikovala po drugi svetovni vojni“, je Rankovič dejal tole:
„Samo dejstvo, da živi zunaj meja naše domovine približno 1,500.000 izseljencev, kaže, da moramo posvetiti pozornost vprašanjem, ki nastajajo v njihovih odnosih do Jugoslavije. Zato je naša vlada prisojala izseljenskim vprašanjem poseben pomen. Pri tem smo upoštevali, da gredo zveze z našimi izseljenci ter njihovimi združenji in kulturnimi ter stanovskimi organizacijami istočasno v smeri razvijanja vsestranskega sodelovanja naše države z narodi in državami, v katerih žive naši izseljenci. Negovanje in krepitev patri-otičnih čustev izseljencev do stare domovine, ob polnem spoštovanju njihovih čustev do dežele, v kateri sedaj žive, lahko samo prispeva k temu cilju.“
Po Rankovicu emigranti ne marajo domov „zaradi lažne sovražne propagande“
„O pozitivnem sodelovanju naše predvojne emigracije med vojno in po osvoboditvi naše dežele smo že večkrat 'govorili in to je bilo poudarjeno tudi v referatu na kongresu Zveze združenja borcev NOV Jugsolavije. Kakor vemo, je med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu ostalo v tujini ali zapustilo domovino kakih 200 tisoč ljudi. To so bili večinoma vojni ujetniki, t. j. pripadniki biv. jug. vojske, kakor tudi tisti, ki so se po končani vojni v raznih drugih okoliščinah znašli v tujini. Mnogi izmed njih so pod vplivom lažne sovražne propagande o razmerah v naši državi ostali v tujini in si tam prizadevali urediti vprašanje svojega obstanka. — Predvsem spričo ugleda, ki si ga je pridobila Jugoslavija s svojim doslednim bojem za mir v svetu, spričo doseženih uspehov v graditvi in čedalje uspešnejšega notranjega razvoja na temeljih novih demokratičnih in socialističnih odnosov, zlasti pa spričo čedalje globljega Spoznavanja stvarnosti o naši deželi, pa se je začela večina otresati zablod o svoji domovini in postopoma obračati hrbet peščici vojnih zločincev in drugih sovražnikov Jugoslavije. Naši izseljenci hkrati iz dneva v dan čedalje bolj izpričujejo pozitiven odnos do naše dežele in navezujejo poslovne stike z našimi predstavniki v tujini.“
Ta del Rankovičeve izjave o demokratičnih izseljencih je tak, da se mu mora smejati vsak kdor pozna resnico. Rankovič namreč noče priznati, zakaj smo šli v svet. Pravi, „da pod vplivom lažne sovražne propagande“. Ne prizna, da zaradi komunističnih zločinov. Pozabil je nanje in bi rad, da bi jih pozabili tudi mi. Trdi dalje, da se je večina začela „otresati zablod o svoji domovini“. Večina se pa v resnici vedno bolj zaveda, v kakšno zablodo in nesrečo so spravili komunisti našo domo-
Komunistična „velikodušnost“
Drugo vprašanje je bilo:
„Vi, tovariš predsednik, ste že leta 1951 ob interpelaciji v Zvezni ljudski skupščini govorili o tako imenovanih izseljencih in ob tej priliki omenili stališče vlade FLRJ do raznih kategorij teh ljudi. Ali bi nam, mogli povedati,
kakšno je sedaj stališče Zveznega izvršnega sveta do takšnih ljudi?“
Rankovičev odgovor se je glasil:
„Sedaj, po desetih letih, lahko rečem, da so se razmere v vrstah vojne in povojne emigracije v marsičem spremenile V pozitivni smri. Že takrat smo stali na stališču,- da sovražniki nove Jugoslavije niso vsi, ki so zapustili našo državo in ostal; v tujini, ker so jih privedle do tega različne okoliščine. Pokazalo se je, da je bilo takšno naše stališče pravilno. Že takrat smo poudarili, da je vlada FLRJ pripravljena pomagati tistim, ki žele najti svojo pravo pot. To je pripomoglo, da se je vrnilo v domovino mnogo izseljencev. — Drugi so se usmerili na ureditev svoT jega položaja v deželah, kjer so se znašli, hkrati pa so izrazili željo po lojalnih odnosih do svoje stare domovine. — Namen Zveznega izvršnega sveta je, da uresničevanje takšnega stališča ne samo nadaljuje, marveč, da z nadaljnjimi prizadevanj; tudi pripomore k ureditvi njihovih problemov. Razumljivo je, da to sedaj ne more veljati za tiste, ki so bil; veliki vojni zločinci ali organizatorji ter aktivni udeleženci sovražne dejavnosti iz tujine proti novi Jugoslaviji.“
Na vprašanje, • kaj lahko pove „o pozitivnih spremembah v vrstah vojne in povojne emigracije, in kako se te spremembe kažejo“, je Rankovič navajal, da se je od leta 1946 že vrnilo znatno število teh ljudi, pa tudi število tistih, ki se vračajo ali se žele vrniti, iz dneva v dan narašča“. Za tiste pa, ki so se odločili ostati v inozemstvu, pa pravi, da se prav tako „zanimajo za dogodke v naši deželi in skušajo urediti svoj odnos do svoje domovine“. Dokaz za to trditev vidi v dejstvu, da se morajo izseljenci obračati na jugoslovanska diplomatska predstavništva s prošnjami za izstavitev raznih dokumentov.
Rankovič o „ureditvi odnosov emigrantov do FLRJ“
Z naslednjim vprašanjem sta omenjena časnikarja hotela kaj več zvedeti od Rankovičeve prejšnje napovedi, „da bo Zvezni izvršni svet omogočil vsem, ki še niso uredili; svojega -odnosa do FLRJ, da to store“*, ^
Rankovič jima je. izjavil, „da so storili potrebne ukrepe, da bi omogočili vsem, ki svojega odnosa .do FLRJ še niso uredili, da to store“. To pa da zaradi tega, ker si „mnogi ljudje iz vrst vojne in povojne emigracije prizadevajo urediti svoj odnos do FLRJ“, kakor tudi zato, „ker si je večina že nekako uredila svoj gospodarski položaj v tujini“.
Kako si Rankovič predstavlja „ureditev odnosov do FLRJ“ pove v nadaljevanju izjave, ko pravi, „da gre predvsem za prošnje za registracijo v knjige državljanov FLRJ v naših predstavništvih v tujini, za izdajanje potnih listov, za ureditev nadaljnjega bivanja v tujini ali pa za repatriacijo“. Prav tako da se to nanaša „na odpust iz državljanstva za tiste, ki so že sprejeli državljanstvo dežele, kjer žive itd.“
Na vprašanje, če to „pomeni, da bo tudj vojnim in povojnim izseljencem omogočeno obiskati Jugoslavijo“, je Rankovič pojasnil, da bo to omogočeno
© C tl O ©
Mnogo se je že govorilo in pisalo, da še nimamo objektivne zgodovine dogajanj v Sloveniji med okupacijo in revolucijo. V tej smeri je bilo sicer veliko načrtov in obljub, do izvedbe pa ni prišlo. Tu in tam so v posameznih knjigah in revijah izšli odlomki iz dobe okupacije in revolucije. Tudi taki odlomki so koristni, da se dogodki ohranijo in da bodo služili kot snov zgodovinarju, kadar se bo pojavil. Daj Bog, da hi bilo to kmalu in da bi kmalu dobili vsaj poizkus opisa dogodkov iz dobe, ki so za usodo slovenskega naroda tako pomembni.
V zadnjem času sta izšli dve knjigi, ki sta tudi doprinos za poznavanje dogodkov med okupacijo in po revoluciji. Prva je
VETRINJSKA TRAGEDIJA
ki jo je izdal za 15. obletnico Zgodovinski odsek pri glavnem odboru Zveze slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Knjigo je samo pozdraviti, -ker je bTa potrebna. Ima tri dele.
Prvi del obsega opis Slovenije pod zasedbo v letih 1941 do 1945. Ta del je sam po sebi dober in nudi pregled glavnih dogodkov. Toda bralec se ne more otresti vtisa, da je bil prvi del te knjige pisan v naglici. V zvezi z dejstvom, -da nimamo še celotne zgodovine te
I h n j i g i
dobe pa je škoda, da ni popolnejši. Četudi bi ta ¿el knjige narastel — in potrebnih bi bilo vsaj še kakih 10 strani — bi to koristilo ne ie knjigi sami, ampak tudi stvari. Priznati je, da ne hi bilo lahko delo na tako omejenem prostoru dodati zgoščen pregled, vendar hi bil s sodelovanjem več za to poklicanih oseb tai cilj nedvomno dosežen.
Drugi del knjige ima naslov Vetrinj. V tem drugem delu naj hi bili prikazani dogodki, ki so vodili k strahotni tragediji pokolja desetih tisočev. Mnenja sem, da bi bilo za olajšanje razumevanja v zvezi s temi dogodki navesti sklepe Teheranske odnosno Jaltske konference in povedati, da so zapadni zavezniki vračali tedaj tisoče in tisoče najrazličnejših narodnosti in pokazati b,i bilo tudi okolnosti, v katerih so ta posel opravljali. Poleg tega bralec pričakuje, da bo o razvoju dogodkov v Vetri-nju samem dobil tukaj izjave še živih oseb, ki so imele ali vpogled, ali so sodelovale pr} razvoju dogodkov v Ve-trinju. Tako mi je prijatelj dobesedno rekel: „Bil sem prepričan, d'a bom bral pričevanja Krenerja, Vuka Rupnika, Cofa, Grčarja, dr. Basaja, dr. Meršola, dr. Bajleca, Janeza Gruma, msgra. škerbca, Smersuja, Boha, Bitenca, Krištofa itd.“ Ta pričevanja, hi od vseh strani osvetlila razvoj dogodkov, obenem bi pa bila
snov za bodočega zgodovinarja, kakor tudi za bralca, da si sam napravi sodbo o teh dogodkih. Tega pa v drugem delu knjige ni. iNele, da pogrešamo celo vrsto pričevanj oseb, ki bi mogle marsikaj razjasniti, sta glavna vira temu delu knjige neki dr. ^Godničev spis, ki ga je sestavil v Spittdlu leta 1947 in zapiski kurata Polde. V obeh je težko presoditi, kaj je pisano pod vplivom čustev, kaj pa je posledica objektivnega opazovanja. Pri tolikih še živih pričah bi ta dva spisa kvečjemu lahko služila za dopolnitev, ne pa za osnovo.
Neobičajno je tudi navajanje virov. Knjiga navaja, da se nahaja dr. Mer-šolov opis dogodkov v Godničevem spisu, iki nikdar ni bil publiciran. Dr. Mer-šol pa je nad.vse važen opis teh dogodkov objavil v Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1951. Vsekakor bi bilo primerneje citirati kje je dr. Meršolov spis objavljen, ne pa navajati, v katerem arhivu leži. škoda, da kljub vsej dobri volji to poglavje ni izpolnilo vrzeli, ki jo ima naša povojna literatura o vetrinjskih dogodkih.
Tretji del te knjige, ki ima' naslov „Usoda vrnjenih“, je najobšimejši. Ta je najboljši in v celoti zrel za tisk. S primernim uvodom bi bila to lahko samostojna knjižica, prevedena v tuje jezike.
Kot pomanjkljivost smatram tudi
„vsem tistim, ki bodo uredili svo odnos do FLRJ na zgoraj navedeni način“.
Naslednje vprašanje časnikarjev se je nanašalo na možnost obiska domačinov izseljencem ali izselitve družin. Povedal je, da je bilo v zadnjih petih letih izdanih kakih 80.000 dovoljenj državljanom za obisk sorodnikov v tujini. „Znatnemu številu“ pa da je bilo dovoljena 'tudi izselitev ter je v ta namen bilo izdanih „kakih 20.000 stalnih potnih listov“.
Končno je Rankovič odgovarjal na vprašanja o emigrantih v vzhodnoevropskih državah. Tu je navajal, da se je predvsem v sosednje dežele „izselilo določeno število naših državljanov za-rad; brezposelnosti in težavnih gospodarskih razmer v bivši Jugoslaviji“. S tem je trdil neresnico, ker se nikdar iz Jugoslavije ljudje „zaradi brezposelnosti in težavnih gospodarskih razmer“ niso jugoslovanski državljani izseljevali v Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko ali kako drugo vzhodnoevropsko državo, pač pa se je dogajalo ravno obratno, kajti življenjski standard v predvojni Jugoslaviji je bil mnogo višji, kakor pa v navedenih državah. Dalje je navajal, da živi v omenjenih državah nekaj jugoslovanski ljudi, „ki so delali v okupatorjevem civilnem ali vojaškem aparatu“, najmanjša pa je po njegovem mnenju skupina emigrantov „iz obdobja gonje Kominforma“. Za te pravi, da so „tisti elementi, ki so izdali svojo domovino, partijo in revolucionarno borbo svojih narodov v najtežavnejših dneh grobega pritiska na novo socialistično Jugoslavijo, boreč se iz tujine aktivno proti naši nacionalni neodvisnosti in graditvi socializma“.
Nazadnje je Rankovič zatrjeval, da je „čedalje manj tistih, ki iz pustolovskih ali podobnih pobud beže čez mejo“ ter napovedal, da so v „Zveznem izvršnem svetu že imenovali skupno komisijo pristojnih zveznih organov uprave“, katere naloga je preučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi z izseljenci iz Jugoslavije in pripraviti predloge za potrebne ukrepe, da se ho politika komunističnega režima do izseljencev izvajala tako kakor je napovedal Rankovič v gornji izjavil.
Kaj naj rečemo na gornjo Rankovi-čevo izjavo?
; Za danes samo to: S tako svojo politiko, kakor jo je napovedal v'gornji izjavi Rankovič bi sedanji komunistični
: režim rad na lep način spravil pod svojo kontrolo tudi vse demokratske izseljence iz Jugoslavije ter nadnje razširil fnreže svoje tajne policije in jih iz dosedanjih svobodnih ter neodvisnih ljudi napravil za sužnje svoje komunistične tiranije v svobodnem svetu.
■ ■■«■■■■■■■■»■■■■■■■•■■■■■■■■■■«■■■■••■■■■■■■■■■¡»■t
V SLOVENSKI PROFESORJI 4»
je naslov brošuri, ki jo je izdal dr. Jože Velikonja, vseuč. prof. Southern Illinois University v Carbondale v ZDA. V njej so objavljena imena, življenski podatki in študije vseh tistih slovenskih novonaseljencev-profesorjev, ki so v glavnem študij dokončali že v izseljenstvu ter sedaj poučujejo na raznih vseučiliščih in kolegijih v Zedinjenih državah Sev. Amerike in Kanadi. Letošnja brošura je spopolnjeno izdanje istoimenskega lanskega -seznama.
■ ■■»■■■■■■BUB BBBBBB O ■■■■■■BBBlillllBaCttB
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
to, d'a niso navedeni pisci knjige. Ta bi na vrednosti mnogo pridobila, ker anonimnost v takih slučajih ni na mestu. Ko bi bila objavljena vsaj imena članov zgodov. odseka, ki je knjigo „priredil ;in izdal“. Pa tudi tega ni.
Knjigo je tiskala tiskarna Ameriške domovine v Clevelandu. Prav je, da pride v vsako izseljensko knjižnico, pa tudi v družinskih knjižnicah naj je ne manjka.
Druga knjiga je
PRED VRATI PEKLA
ki jo je napisal Branko Bohinc, izdalo Baragovo r mdsijonišče, tiskala pa tiskarna Editorial Baraga, oba v Buenos Airesu.
Predno sem jo vzel v roke, me je neka gospodična opozorila, da pravijo, da je knjiga le za tiste, ki imajo dobre živce. Res me je pretresla. Pretreslo trpljenje in nezaslišano poniževanje človeškega dostojanstva, ki ga je moral pretrpeti slovenski duhovnik, pisec te knjige. Eden izmed mnogih, ki so šli to pot. človek se zgrozi nad dejstvom, da je bilo vse to, kar je opisano na 130 straneh te knjige sploh mogoče. Da je bilo to mogoče po končani revoluciji. Zgrozi se pa tudi nad tem, da komunizem s svojim materialističnim naukom more tako posuroveti človeka in ga pahnitti tako nizko, kakor je to storil s komunističnimi sodniki, ječarji
ARGENTINA
Vsa Argentina se danes hvaležno spominja svojega Osvoboditelja generala San Martina ob 111. obletnici njegove smrti. Pri glavni slavnosti popoldne bo navzoč tudi predsednik ter bo položil venec na osvoboditeljev spomenik, oddelek topničarjev pa bo v počastitev spomina očeta domovine oddal častno salvo 21 strelov.
V	noči od petka na soboto, t. j. 11. in 12. avgusta so poslušalci državne radijske postaje doživeli veliko presenečenje. Redna oddaja glasbenega programa je bila prekinjena in namesto nje je bil prebran revolucionarni proglas, ki je navajal, da je izbruhnila revolucija v zaščito narodnih in državnih koristi. Ta proglas je državna radijska postaja nato še večkrat ponavljala, poleg nje pa še druge. Do tega je pa prišlo takole: Skupina letalskih častnikov se je uprla in hotela izvesti državni udar. Tako je državno radijsko postajo v Bs. Airesu zasedel biv. let. kapetan in pobočnik admirala RojaÉí, podpredsednika republike po osvobodilni revoluciji, Hilarij Maldonado, medkrajevno telefonsko centralo pa bivši pomočnik orožniškega poveljnika Oscar Vicente Corres. Z obema je bilo še nekaj častnikov ter manjši skupini vojakov. Drž. tajniki za vojsko, mornarico in letastvo so odredili strogo pripravnost oboroženh sil ter izdali potrebne ukrepe za zadušitev upora. Pa za to ni bilo treba uporabljati nobenega orožja, ker so se uporniki takoj, ko so uvideli, da se jim nobena vojaška posadka ni pridružila, predali. Dogodek je bil tako neopažen, da je večina prebivalstva zanj zvedela šele iz jutranjih časopisov. V zvezi s 'temi dogodki je drž. tajnik za letalstvo brigadir Abrahin dal ostavko na svoj položaj.
Predsednik venezuelske kršč. socialne stranke COPEI dr. Rafael Caldera se je po III. mednarodnem kršč. demokratskem kongresu v Santiagu v Čilu mudil nekaj d'ni na obisku v Argentini. Obiskal je več ministrov ter bil sprejet tudi pri predsedniku dr. Fron-diziju. V glavnem je pa imel razgovore s prvaki argent. kršč. dem. stranke. V njenih glavnih prostorih v Bs. Airesu je imel tudi tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem odgovarjal na razna vprašanja. Iz Buenos Airesa je odšel na zbor zaupnikov kršč. dem. stranke v Rosario ter je na njem tudi govoril.
šef ameriške delegacije na gospodarski konferenci v mestu Punta del Este v Uruguaya Douglas Dillon, ameriški minister za trgovino, je bil prejšnji teden v Buenos Airesu ter je imel s predsednikom dr. Frondizijem daljši razgovor, po katerem je bilo izdano skupno poročilo, ki navaja vsa vprašanja,, o káterih sta izmenjala misli, zlasti o tistih, ki se nanašajo na ureditev argentinskega gospodarstva in pripravljenost Amerike, da jo pri tem vsestransko podpira.
Papeški nuncij v Argentini msgr. Monzoni je odšel na daljše potovanje. Najprej se ho ustavil v Rio de Janeiru, zatem se bo pa v čikagu v ZDA na povabilo tamošnjega nadškofa in kardinala udeležil sestanka ameriških katoliških organizacij. Po obisku ZDA bo odpotoval v Rim na poročanje papežu.
Y	provinci Santiago del Estero so oblasti odkrile pet tajnih letališč, ki so se jih posluževali tihotapci za dovažanje blaga iz inozemstva z letali.
in vsemi, v katerih rokah je usoda komunističnih j.etnikov.
Vsebina te knjige pa nam tudi znova pokazuje: Kadar se spopadeta materializem in duhovnost prvi dosega velike zunanje uspehe, toda zmagati ne more. Nevera z vsemi sredstvi in nasiljem ne more uničiti prave vere. V tem je ta knjiga slavospev trpljenju, ki očiščuje, utrjuje in vodi k zmagi duhovnost, vero in krepost.
Ta knjiga je nekako dopolnilo tretjega dela Vetrinjske tragedije „Usoda vrnjenih“. Ena in druga pričevanja so nam dokaz, kaj trpijo dobri ljudje pod komunizmom, kakšnih grozodejstev se poslužujejo sovražniki svobode in človeškega dostojanstva. Vera, moč in junaštvo trpečih pa utrjujejo naše upanje in* našo vero.
Ta pričevanja naj bi brali vsi v Sloveniji in v izseljenstvu, na naši in na nasprotni strani, pa tudi nekdanji „katoličani v OF“. Vsi bodo morali priznati globino besed, ki jih je zapisal v uvodu knjige Branko Bohinc, ko pravi: „Naj bodo ta doživetja popisana v imenu vseh- in tudi posvečena vsem, ki so prestal} še hujše dni, a morajo molčati in morda nikdar ne bodo spregovorili. Ni namen mojega pripovedovanja razpihovati sovraštvo, pač pa želja, da bi vsi prišli do spoznanja, da more samo ljubezen rešiti svet.“	M. P.
#
Dimice	iz
„Vajino skupno življenje“ je naslov knjižici, ki jo dobe v Ljubljani novo-poročenci, ki naj bi po pisanju „Dela“ dobili v njej „napotke za zakonsko in družinsko življenje“. Gradivo za knjižico je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije, članke So' napisali med drugim prof. Zima Vrščaj, d'r. L. Žlebnik, dr. Ruža Segedin, dr. Božena Sernec,. dr. Franc Novak, dr. Milica Bergant, ing. Cilka Maležič in Stanko Holy, ki novoporočencem dajejo nosvete kako. je treba živeti „v družini in zakonski zvezi, v socialistični družbi, o rojstvu prvega otroka, rojen naj bo samo zmaželen otrok, o vzgoji otroka itd.“ Vsebina knjižice seveda zametava božje in naravne zakone in vse družinsko življenje postavlja na komunistične osno-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Predavanja g. župnika Zaletela o Koroški
G. župnik Vinko Zaletel nadaljuje s predavanji o lepotah Koroške po slovenskih naseljih na področju Vel, Bs. Airesa. Povsod ga rojaki toplo sprejemajo in z velikim zanimanjem poslušajo njegova predavanja, ki jih spremljajo prelepe barvne slike.
Danes, na državni praznik — 17. avgusta — ima g. župnik Zaletel dve predavanji in sicer dopoldne ob pol 10 na slovenski Pristavi v Moronu, popoldne pa v Berazategui.
Dve zadušnici v Buenos Airesu
Hrvatsko kulturno in prosvetno društvo „Dr. Anton in Stjepan Radič“, ki je edinica Hrvatske seljačke stranke v Argentini, je imelo preteklo nedelje v cerkvi sv. Ignacija mašo zadušnico za pok. predsednika HSS Stjepana Radiča. Maše se je udeležilo lepo. število Hrvatov in tudi Slovencev poleg zastopnikov raznih drugih narodov V imenu Slovenske ljudske stranke se je maše in spominske proslave v dvorani poleg cerkve udeležil g. Rudolf Smersu. Pri maši je pel Hrvatski pevski zbor j Jadran, cerkveni govor pa je imel p. Metod, ki je po maši odpel molitve za pokojnega Radiča v hrvatskem jeziku. V dvorani je imel spominski govor predsednik društva dr. Ivan Majcan, ki je posebej pozdravil zastopnika SLS, kar so navzoči Hrvati sprejeli na znanje z vzkliki „živeli Slovenci“.
Ob istem času je bilo žalno opravilo ob 40-dnevnici smrti bivše jugsl. kraljice Marije, k; je umrla dne 22. junija v Londonu. Žalno svečanost je priredila srbska pravoslavna cerkvena občina v ruskj pravoslavni cerkvi. Obrede je ob petju ruskega pevskega zbora opravil duhovnik ruske pravoslavne cerkve. Med številnimi udeleženci so bili tudi Slovenci in to- iz vrst vseh slovenskih demokratičnih političnih strank.
Čajanka S, F. Z. na slovenski Pristavi
V nedeljo, 12. avgusta, se je zbralo okoli dvesto slovenskih fantov lin deklet na Pristavi v Castelarju, kamor jih je povabila SFZ na čajanko. Ob štirih popoldne se je odigrala tekma v odbojki med SFZ Moron in Naš dom iz San Justa: Rezultat je bil 3:0 za Moron.
ve, kar bo imelo za posledico, še večje nazadovanje biološkega razvoja slovenskega naroda, ker je že sedaj več smrtnih primerov, kakor pa rojstev in je naravni prirastek med Slovenci, pa tudi med Hrvati, neprimerno manjši, kakor .pa pri ostalih narodih Jugoslavije.
Koncertna poslovalnica v Mariboru je ' z zadnjim koncertom solistov proslavila 15-le‘tnico svojega delovanja. V tern času je organizirala 341 koncertov, s približno 180.000 obiskovalci.
Nada Gabrovič se je s svojim obsežnim delom „Jesen brez poletja“ predstavila Slovencem kot nova slovenska pisateljica. Njeno delo je izšlo v založbi Obzorja v Mariboru.
ARGENTINI
Moštva so bila sestavljena takole: SFZ: Poglajen, Markež, Kralj, Mežnar, Tomazin in Vivod. Naš dom: Grabnar, Modic, Bergant, Ind'ihar, Oven in Mehle.
Po odbojki je bila vsa navzoča mladina povabljena v šolske prostore, kjer so jih čakale lepo pripravljene mize s toplim čajem ih sladkim pecivom. Takoj se je pričel družabni del popoldneva.
Najprej je predsednik SFZ Tomazin pozdravil zbrano mladino. Napovedovalec F. Markež je predstavil navzočim mladega harmonikarja Tineta Štefeta, ki nam je zaigral nekaj komadov iz svojega obširnega repertorija. Nato je prev lepo odpel trli pesmi zborček SFZ pod vodstvom Malovrha.
Pri tretji točki sta se nam predstavila Sanmartinčana Janez Berčič in Marijan Boltežar, ki sta žela' velika pohvalo za svojo pantomimo Frankie Laine-a in Dany Kaye-a. Tud Jernej Tomazin in Kralj Tomaž, ki sta nam ob spremljavi kitare zapela nekaj pesmic, sta bila nagrajena z živahnim ploskanjem. Potem sta vnovič nastopila Berčič in Boltežar in Sicer s šaljivim prizorom iz špartnega sveta, ki je vzbudil mnogo smeha in dobre volje pri gledalcih.
Pri zadnji točki pmgrama se nam j je predstavil novi, mladi slovenski orkester „Triglav Jazz“, katerega sestavljajo: brata Benedičič, Kunčič in Grum. Res pohvale vredno je prizadevanje teh fantov, saj tvorijo pravzaprav prvi slovenski mladinski orkester v Argentini. Ob zvokih njihove glasbe se je mladina malo zavrtela ter se potem zvečer razšla na svoje domove vsa vesela in zadovoljna nad tako lepo preživetim popoldnevom in z željo, da bi se take čajanke še večkrat ponovile.	Elga
SAN MARTIN
Družabna prireditev Slovenske Besede, ki je sedaj v sklopu Slovenskega doma v San Martinu, se je vršila preteklo soboto v Santos Lugares in je, kljub dežju, privabila lepo število naših ro-. jakov. Mnogi prijatelj; in znanci so po daljšem času zopet dobili priložnost, da se pogovorijo, mlajši pa so se ob zvokih znanega orkestra Moulin Rouge veselo zavrteli. Pri srečolovu- sta bila glavna
MONSIGNORJU JANEZU Stari slovenski naseljenec g, Pangos nam je poslal v objavo naslednje pismo: Spoštovani gospod urednik!
Najprej Vas lepo pozdravim. Namenil sem se nekaj napisati o monsignorju Janezu Hladniku. Jaz sem prišel v Bs. Aires 8. avgusta 1938. Takoj, ko sem stopil na argentinska tla, sem se zanimal, kje je ob nedeljah slovenska maša. Povedali so mi, da je v cerkvi v Saa-ved'ri. šel sem tja. Ko sem prišel v cerkev, iso mi povedali, da tam ne bo več službe božje za Slovence. Ostal sem kakor brez plače. S časom mi je prišlo v roke „Duhovno življenje“. Bilo je meseca februarja 1939. Tedaj je imel g. Zmet novo mašo. Bral sem, da bo na Paternalu na Avda. del Čampo. Odšel sem tja in sem dobil naše slovenske ljudi. Vse polno jih je bilo. Ko sem vstopil, mi je prišel nasproti že g. Hladnik. Jaz sem se malo hal. Zato sem rekel g. Hladniku, da ne poznam nikogar. Odgovoril mi je, da smo vsi Slovenci, da smo si med seboj bratje in sestre. Potem sem pa res našel tam še dva svoja vaščana. To sta bila Lojze Kralj in Jože Suban. In Jože Suban je bil tud; boter novomašniku. Tako Lojze, kakor Jože sta me prijela in peljala tja, kjer so točili pivo. Rekla sta mi, naj ga kar pijem po mili volji. Vse je že plačano. Tam sem našel tudi g. Doktoriča, ld je prišel sem za tisti dan iz Montevidea. Z g. Doktoričem sem se poznal že iz Jugoslavije, ker sem hodil k maši v njegovo faro v Radomlje blizu Kamnika. Tako smo se po letih vsi znali; v daljnji Argentini. Tako se kolo časa zasuče. Kaj hočemo!
HLADNIKU V POZDRAV
Od tedaj' naprej sem pridno prebiral Duhovno življenje in sem stalno zasledoval, kje bo slovenska služba božja. Bila je seveda zmeraj na Paternalu. Najbolj sem bil vesel tiste številke Duhovnega življenja, ki je povedala, kdaj bo romanje v Lujân. Vsako leto smo šli tja, kot sedaj. Po 12 železniških vagonov je bilo samih Slovencev. Tudi v San Antonio de Padua smo šli vsako leto in pa na izlet na estancijo. Vsako leto je bila tudi prireditev Duhovnega življenja v dvorani San José. Zmeraj je bila polna Slovencev. To je bilo leto za letom, dokler ni prišlo leto J947, ko je naša kolonija zelo padla in je bilo na prireditvi Duhovnega življenja prav malo ljudi.
„Gospod Hladnik je propadel,“ sem s; mislil. „Kje je njegova priljubljenost, ki je bila prejšnja leta tako velika? Ali ga bo res vse zapustilo?“ Te misli so mi hodile po glavi. Pa se je izkazalo, da je naše ljudi zmešala samo politika.
V nedeljo, dne 16. julija 1961, se je videlo, da ljudje Hladnika niso zapustili. Veliko' staronaseljencev je prihitelo, pa znova počastilo svojega bivšega kaplana, kj nas je vodil na estan-cije ali pa k San Antonio de Padua iri v Lujân. Tam smo slišali, kako lepo znajo prepevati vipavski fantje in dekleta. To je bilo res lepo. Vsi mu ob imenovanju za monsignorja želimo obilo zdravja in sreče. Zadovoljni smo, da so ga povišali, ker je to izaslužil. Da bi le bili vsi taki, kakor je msgr. Hladnik!
Bog nam daj veliko takih delavcev, kakor je msgr. Hladnik.
Zbogom.	Ludvik Pangos.
dobitka dve krasni stensk; sliki brezjanske Marije, delo pok. Marijana Koritnika. Postrežba je bila v rokah odbornikov Slovenske besede in Slov. doma. Kot vedno, tako je tudi ob tej priložnosti marljiva ga. Koritnikova izredno požrtvovalno pomagala pri vsem delu in so jo zato navzoči nagradili z velikim šopkom rdečili nageljnov.
V Slovenskem domu v San Martinu je vsako soboto in nedeljo zelo živahno. čeprav ima dom več prostornih sob, ob teh dnevih številni gostje skoraj ne najdejo prostora. Preteklo nedeljo je imedl sanmartinskim " dekletom predavanje g. Marijan Marolt in sicer jim je govoril o slovenskih narodnih nošah. Fantje, organizirani v fantovskem odseku, pa so imeli svoj prvi redni sestanek. Prihodnjo nedeljo dopoldne pa nas bo obiskal g. Avgust Horvat z izredno zanimivim gospodarsko-socialnim predavanjem.
SAN JUSTO
Menda je glas o krasnih predavanjih g. župnika Zaletela Vinka, ki jih spremljajo čudovito lepe skioptične slike slovenske Koroške že prodrl do zadnjega Slovenca v Argentini, kajti izredno število rojakov je prišlo v nedeljo, 13. t.
m., v Naš dom sprejet enega največjih kulturno-prosvetnih delavcev na Koroškem g. Vinka Zaletela, ki se nahaja na obisku v Argentini. Najprej mu je domač pevski zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška občuteno zapel v pozdrav „Pesem slovenske zemlje“ in „Zdravico“. Tople besede v pozdrav mu je nato izrekel domači dušni pastir g. Mernik. Otroški zbor pod vodstvom gdč. Kianškove mu je zapel več mladinskih pesmi, med katerimi je zlasti ugajala zadnja „Na. zeleni gori“ s solonapevom Marjance Jenkove, katere jakost in barva glasu kažeta na mnogoobetajočo pevko. V imenu Našega doma in tu živečih Slovencev ga je v izbranih besedah pozdravil kulturni referent g. Oven ter mu čestital k srebrnomašni-škemu jubileju. Zahvalil se mu je za trud, ki ga je imel v zvezi s tem obiskom in predavanjem ter ga prikazal kot zgled marljivosti na kulturno-pro-svetnem področju.
Mala dvorana in še sosednja soba sta bili natrpani ljudi, pa jih je še skoraj polovica morala ostati zunaj, ker ni bilo prostora, ko je g. Zaletel začel s predavanjem, M je trajalo skoraj tri ure, še preko poldneva. Ljudje so kot zamaknjeni strmeli,. y .čudovito lepe slike na platnu in nikomur hiti ria misel n; prišlo kosilo, ki ga je morda doma čakalo. Tudi gospodinjam se je videlo, da niso bile lačne kruha, pač pa teh slik z naše lepe Koroške.
G. Zaletel je obljubil, da nas bo po vrnitvi iz čila ponovno obiskal. SLOVENSKA VAS j „Čudežne gosli“ v Lanusu
Sezona gledaliških prireditev v Slovenski vasi v Lanusu je v polnem teku. Pred štirinajstimi dnevi je mladina dala na oder pevno igro „Kovačev študent“, v nedeljo, 13. avgusta, popoldne pa so lanuški najmlajši uprizorili otroško igro Ernesta Tirana: „čudežne gosli“. Režiral je Lovro Jan, pripravo izvedbe je imela v rokah ga. Zdenka Jan, voditeljica šolskega tečaja v Slovenski vasi, ki je tokrat tudi kompcf-nirala pevske vložke v igri, zlasti pa še
SiOVEI£1
ČILE
Slovenci iz Sak ti ga in okolice se -vsaj enkrat ria mesec zbiramo pr; slovenski službi božji v kapeli bolnišnice Salvador, kjer imamo po zaslugi č. s. Vincencije Kaplja svoje zatočišče. Dušno pastirstvo med' nami opravlja z veliko gorečnostjo salezijanski duhovnik g. Martin Maroša, ki že drugo leto tudi urejuje naš Kst „Oznanila“, katerega smo poleg Svobodne, Slovenije najbolj veseli.
Koncem julija pa smo imeli obisk. že v junijski številki „Oznanil“ smo brali, da prideta na:: svetovni kongres krščansko-demokratskih Strank dr. Miha Krek iz Severne Amerike ter Miloš Stare iz Argentine. „Oznanila“ so jima v pozdrav objavila prisrčno dobrodošlico. Na' kongres je prišel iz Buenos Airesa tudi dr. Franc Bajlec. Proti koncu kongresa, t. j. v soboto, 28. julija, smo se popoldne zbrali v Salvadorju, kjer smo v veliko veselje mogli pozdraviti v naši sredi — in to prvič po tolikih letih — predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Kreka. Spremljal ga je dr. Bajlec, Stare pa je: 'bil nujno zadržan na kongresu. Po pozdravnih besedah s. Vincencije Kaplja in g. Maroše smo z zanimanjem sledili dr. Krekovemu poročilu, po katerem se je razvil prisrčen razgovor. Obžalovali smo, d'a ne moremo imeti dr. Kreksk večkrat v svoji sredi.
V ponedeljek po kongresu so si vsi trije slovenski delegati na povabilo g. Maroše ogledali’ salezijanski zavod, ki
NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI
G. župnik Vinko Zaletel, katerega predavanje s prelepimi skioptičnimi slikami vzbuja po slovenskih naseljih Vel. Buenos Airesa tolikšno pozornost, bo dne 27. avgusta pokazal in razlagal barvne slike KOROŠKA II. del, ki predstavljajo idilo podeželskega življenja. Dopoldne po maši v Slovenski hiši, R. Falcon 4158, popoldne ob pol petih pa v veliki dvoran; sester dominikank Zraven župne cerkve v Ramos Mejil.
, Videli boste delo in življenje ter navade koroških Slovencev pozimi, spomladi, poleti in jeseni. Seznanili se boste z delom slovenskih gospodinjskih šol na Koroškem in razstavami njenih gojenk. Občudovali verske Slovesnosti in prireditve, ženitovanjske običaje in štehvanje ter narodne noše Roža, Podjune in Zilje.
Vse slike so z zvočno spremljavo.
Na splošno željo bo g. župnik Zale-,, tel dodal še pasijonske igre v Ober-amergau-u.
petje til. Scena je bila delo g. Slavka Revna, glasbeni del pa sta spremljala gg. Špacapan (harmonij) in Ivan Mehle (violina).
Nastop lahuških najmlajših je moral marsikoga presenetiti. Igra zahteva mnogo zasedb in iz tolikšne skupine sta Znala ga. Zdenka, in g. Lovro Jan ustvariti lepo zvarjeno enoto, ki je posamezne prizore odigrala s sigurnim in prisrčnim tempom. Zgodba igre je preprosta, življenje so ji morali dati Otroci šairi; in to se jim je v celoti posrečilo. Največja odlika izvedbe pa je gotovo izredno vidna skrb za lepoto jezika, za obvladanje besedila, ki je bilo tolikšno, da so bili posamezni nastopi že kar dodelan; in popolni. Daši živi mladina v: tujem jezikovnem okolju, je prav to dejstvo pokazalo trdnost podlage, ki jo; mladina prejema pri pouku materinskega jezika.
Iz mladega zbora je ta resnica kar žarela. Glavna vloga ni bila lahka in jo je zelo dobro podajal Stanovnik Andrej (Pavlek); Anica Brolih (ministrova žena) je dosegala nosilca' glavne vloge v jasnem podajanju teksta, ljubko je izvedla svoj nastop Jolanda Celarc (kraljična)) prijetno in pogumno je odpel 'svoje vložke Franci Devjak (kuhar), v razmahu pa so jim bili v ravnotežju Špacapan Peter (minister) Jernač (Špacapan Bernard), Irena Jesih (mati), Rome Jože (Janez), Ivan Brolih (kralj), Nejko Kalan (Jakec), Mirko Špacapan in Vinko Bokalič (dva. glasnika) Miloš Jazbec in Franci Zabukovec (dva stražarja), Bokalič Janez (‘čevljar), Rome Danilo (krojač), Slavci Devjak (pisar) jn dobro je prestal svoj debut Palček (Vinko Glinšek).
Pevske vložke in plese, za to priliko posebej skomponirane, so podale vile: Bavdek Lenka, Bavdek Mojca, Urbanč Marija, Bokalič Mimi, Kalan Jelka in Slavka Urbanija.
Občinstvo je dvorano napolnilo, dasi je bila že na predvečer udeležba tudi številna. Vsi so nastopajočim priredili prisrčne aplavze, pa hvaležno ploskali tud; ge. Zdenki Janovi, ki je s svojo veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo omogočila tako lep uspeh.
PO SVET®
je velik ter zelo lepo organiziran. Ima obrtno šolo tako v tiskarski, mehanični in mizarski stroki. Mizarsko delavnico in mizarsko obrtno šolo vodi spretno z njemu lastno . sposobnostjo Slovenec g. Janez Prevc. Vodstvo zavoda je opoldne dr. Kreka z obema spremljevalcema povabilo na kosilo.
Popoldne pa so si Vsi trije vi spremstvu g. Maroše ogledali slovensko pristavo* kjer je lepo urejena prešičje-reja. Sprejela in pozdravila1 jih je s. Kaplja v spremstvu dveh slovenskih usmiljenk. Po ogledu pristave jih je povabila na prigrizek. G. Maroša, ki je tud; odličen glasbenik, je sedel za klavir in zaigral nekaj lepih melodijski so ustvarile tako prisrčno razpoloženje, da je kar .sama od sebe zadonela pesem „Slovenec sem“, ki jo je iz vsega srca zapela zbrana družba. Obisk gostov je bil : kratek, ker so imel;, še razne obveznosti v zvezi s kongresom. Ob slovesu so se zahvalili za tako prijazen sprejem ter izrazili željo, da bi Bog blagoslovil prizadevanja s. Vincencije Kaplja, g. Maroše in vseh Slovencev v Čilu, da bi Pristavo mogli čimprej tako izpopolniti in urediti, da bi bila res prijetno zatočišče in dom slovenskim izse-ljencejp v Čilu. ,
ERTitZIL
f Slovenec — prvi doktor latinščine na katoliški univerzi v Sao Paulo.
Naš rojak, univ. prof. in direktor oddelka klasičnih jezikov na državni fakulteti v (mestu Assis, Enij Alojzij Fonda, je bil 6. julija t. 1. na katoliški
V sah teden ena
PRIMULA
Simon Gregorčič
Poletni dan na zlatih žarkih iskril na svet je sončni prah, po tratah se vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v mah.
Tam sončne matere rojênci blede, zaprti v grob teman, svetov nebeških izseljênci
m.rjo v nesreči dan na dan.
Že zimski dan visi nad bregom, čez dol besni leden vihar in gozd in plan ječi pod snegom — gorjé ti, uboga sončna stvar!
Kako sirota zdaj trepeče, oh, da bi mogla gor nazaj, če ne, pa vsaj iz nočne ječe, da gleda vsaj domači raj!
In zlato sonce, glej, prigreje,
odpre sneženi se zapah in sončec sto tisoč prismeje se tam, kjer mrl je sončni prah.
Oj, to se v trami jasno bliska, po jarkih vse svetlo, zlato sto tisoč tam trobentic piska glasan pozdrav domu v nebo!
univerzi v Sao Paulo, ustanovljeni 1. 1908, promoviran za doktorja 'latinščine.
Novi doktor je že dalje časa pripravljal doktorsko razpravo, a ga je sredi priprave prehitelo imenovanje za univerzitetnega profesorja, ki smo o njem poročali v zadnji marčn; številki, kar je predložitev disertacije nekoliko odrinilo.
Ob času hranitve razprave so bili tako člani ocenjevalne komisije kot doktorant oblečeni v talarju podobne halje. Razprava, ki jo je Enij Alojzij Fonda kot prvi kandidat za doktorja latinščine na kat. univerzi v Sao Paulo predložil, nosi naslov: „Vulgarna latinščina v Peregrinatio Aetheriae Ad Loca Sancta“ (Ljudska latinščina v spisu Etorije: Potovanje v sveto deželo).
Nuna Eteria je v 5. stoletju popisala svojo pot v sveto deželo v tedanji Ijudsk; pozni latinščini, ko je klasična latinščina že bila izven rabe. Doma je bila Eteria iz Galicije v Španiji, a je pozneje živela v južni Galiji. Le tako se dajo razložiti vsi hispanizmi in ga-iikanizmi v spisu. Kljub temu, da spis že ne 'Upošteva nekdanjih slovničnih pravil, jo jezik vendarle lep zaradi izrazito osebnega sloga pisateljice in njene globoke psihologije, in ne vulgaren, kakor so ga doslej ocenjevali. Doktorant je dokazal, da je bogato literaturo o tem spisu temeljito proučil.
Člani ocenjevalne komisije so bili sami odlični univerzitetni profesorji iz raznih univerz države Sao Paulo, eden od njih je rektor filozofske fakultete, Vsi so laiki, doktorji in Evropejci po rodu. Na predloženi tezi niso. mogli ugotoviti nobene pomembnejše hibe in so po triurni javni razpravi, na kateri je doktorant svoje znanstveno stališče uspešno branil, kandidata za doktorat ocenili z najvišjo možno oceno („cum distinctione“), ki jo je rektor univerze navzočemu občinstvu slovesno objavil. Nato je predsednik ocenjevalne komisije, Tržačan dr. Ecsodi, novega doktorja predstavil kolegom in občinstvu kot Tržačana (dr. Fonda se je rodil v Trstu, a njegov dom je v Lokvi pri Divači) in kot Svojega nekdanjega najboljšega in najljubšega učenca v 15 letih delovanja na kat. univerzi. Povedal je, da je že ob prvem srečanju z njim, odkril v svojem učencu znanstveni talent. Poudaril je tudi, da Fondova doktorska teza dela čast kat. univerzi in je proglasil univ. profesorja za doktorja z besedami, ki so ob taki priložnosti v rabi v Srednji Evropi: „Doctorem te accipio“ (priznam te za doktorja).
Občinstvo je novega doktorja, proglasitev ocene in izvajanja dr. Ecso-dija nagradilo z navdušenim ploskanjem. Ker se je hranitev teze izvršila pred predvidenim rokom, d'r. Fonda ni utegnil obvestiti dosti Slovencev o času promoviranja. Kljub tu so trije Slovenci prisostvovali jav -■ raz;. - m z drugimi udeleženci delili svoje veselje nad uspehom mladega rojaka, zavedajoč se, da njegov uspeh ne dela časti le kat. univerzi, temveč tudi rojakom v Brazilu in vsem Slovencem. Zato so se radi odzvali vabilu dr. Fonda in ga spremili na dom, kjer so na njegovo željo skupaj z njim prepevali slovenske pesmi in poslušali slovenske plošče pozno v noč. Veselo razpoloženje je še povečal prihod dr. Ecsodija, ki je naslednji d'an odšel v ZDA v zavesti, da je njegovo delo v Brazilu rodilo lep sad.
V Sao Paulu je umrl 45-letni novo-naseljenec Leopold Zupančič iz št. Ruperta na Dolenjskem. Zadnja leta je veliko trpel zaradi hude naduhe, ki ga je tudi spravila v prezgodnji grob. N. p. v rtiiru.
Btran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Bs. Aires, 17. 8. 1961 - No. 33
DELO SLOVENSKEGA
ZNANSTVENIKA
15. julija je na Angleškem v Bri-stolu izšla 'knjiga: „Stoke Park Studies“. — Mental Subnormality. Izdal dr. J. Jančar, tiskal John Wright & Sons Ltd', v Bristolu. Knjiga obsega 14 razprav o zdravljenju duševno defektnih. Štiri razprave so dr. Jančarjeve. Vse so pa rezultat intenzivnega raziskovanja na tem'polju, ki je do zadnjih 10 ostalo skoraj neraziskano. Bristol je znan center tega dela. Po modernih metodah, z modernimi zdravili se zdravijo bolniki ter iščejo pota, kako pomagati tudi neozdravljivo bolnim. Tako zlasti z industrielno terapijo, ko se uče bolniki z mišljenjem 3—4-letnih otrok delati.
Knjiga je bila z navdušenjem sprejeta. Dr. J. R. Rees, direktor Svetovne federacije ža duševno zdravje, je zapisal, da jo bodo s ponosom dodali publikacijam, ki bodo na razstavi na 6. mednarodnem kongresu za duševno zdravje v Parizu od 30. avgusta d'o 5. septembra.
Prav gotovo smo pa tudi Slovenci lahko ponosni na znanstvenika, ki je izšel iz našega naroda ter vodi tako humano raziskavanje in pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
EN DAN V ZAVODU
Pod 'tem naslovom je bila akademija dijakov škofovega zavoda v Adrogue-ju dne 6. avgusta v dvorani kolegija v ulici Segui 942. Bila je ena najbolj zanimivih in lepih, kar smo jih imeli letos v Buenos- Airesu. Poročilo o njej je napisal g. Marijan Marolt ter je bilo objavljeno v zadnji številki Svob. Slovenije. V njej je pa po pomoti izpadla navedba zaključne točke na omenjeni akademiji učinkovite recitacije Prešernove Zdravice. Glavni recitator je bil Božidar Vivod, spremljal ga je pa govorni zbor.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Argentinska vlada je pri japonski industriji Kavasaki v Kobe naročila 150 motornih železniških vagonov za železniško progo Sarmiento. Prvih 10 vagonov je te dni že prišlo v Bs. Aires. Razen tega naročila je argent, vlada sklenila pogodbo tudi z japonskima tvrdkama Marubeni in Extransim-Argentina za dobavo 200 žel. motornih vagonov in ostalega žel. materiala za argentinske drž. železnice v vrednosti 35,070.000 dolarjev. V teku so pa tudi pogajanja z domačimi in inozemskimi podjetji za dobavo 300 žel. vagonov, z General Electric Co. pa za dobavo 160 Diesel lokomotiv.
Slinavka je argent, narodnemu gospodarstvu doslej povzročala veliko škodo, ker nekatere države zaradi te nalezljive živinske bolezni niso hotele sprejemati argent, mesa. Za preprečitev nadaljnjega širjenja te bolezni so •argent, oblasti sedaj podvzele radikalne ukrepe: Vso od slinavke okuženo živino v Patagoniji južno od reke Lista, Chico
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI I
II. ŠAHOVSKI TURNIR
v. .	.	,	13. avgusta je bilo v prostorih Ml.
Duhovno življenje. Vsebina: Juli]., doma odigrano VIII. kolo z naslednjimi Kri Kristusova — napoji me (B. R.); I rezultati: Prelog—Kunc 1:0, Mehle— Ljudje potrebujejo Boga (Dr. Lojze guc[a (prav do konca neodločena igra!) Šuštar); štiri podobe duše (B. R.); De-| ^.g^ Baraga—Posteiner odločena zalo za mladino jejpolj za krščansko Slo- ■ racjj bolezni prvega, Bujas—Marolt
venijo (Marko Kremžar); Očeta Slo vanskih narodov; Okno v svet; Družina z vedrim nasmehom (Past. pismo jug. škofov); Kako je na Kubi?; Ne skrbimo preveč (Al. Košmerlj); Daniel O’ Connell ( M. B.); Glas iz Rima; Osem ljudi govori o duhovniku; Fantom in dekletom; Kardinal Wendel; Bog in človek in prelivanje krvi; Med nami v Argentini; ''Naša pot skozi temno noč; Termometer našega slovenstva; Prof. Pavel Slapar; Primorske vesti; Tr; zaobljube (Janez Jalen). — Avgust: Je ne bodo premagala (A. S.) ; Poleti v vesolje in vera (Dr. Jože Prešeren); Sovjeti o Bogu, 'Cerkvi in nebesih; Kako je treba vzgajati v družini; Okno v svet; Pogovor z Bogom (B. R.); Laici-zem: Kuga naše dobe (Dr. Fr. Gnidovec); Caldercn de la Barca; Glas iz Rima; Iščimo božje kraljestvo (Alojzij Košmerlj); Fantom in dekletom; Smrt franc, komunista (M. B.) ; Fatima je pravo razodetje (Gregor Mali); Dva italijanska filma; Tudi Južna Amerika je v nevarnosti (Štefan Tonkli); Primorske vesti; Med nami v Argentini; Od doma; Ravn. M. Bajuk; Tri zaobljube (Janez Jalen). — Božje stezice.
Meddobje, 3-4. Vsebina: Revolucija, konservativizem in življenje kulture (Karel Vladimir Truhlar)? Zadnje irske pesmi: Zapoj mi svojo pesem, Svetlomodro razodetje, Otok otrok, Zakaj me biješ, Mnoge vode živijo, Bojim se prositi (Vladimir Kos); In bil je človek (Maris Kresna); Brodolomci, Sočno trkanje na okna, Sončna fant in deklica (Milena Merlak-Detela); Zapiski iz Velemesta (Milan Komar); Sestop (Karel Rakovec); Dogodek na ulici de la Pie-dad (Zorko Simčič); štirje eseji o poeziji (France Papež); Zablodela reka, Smrt mesečnice (Milena Merlak-Detela); Srečanje (Marko Kremžar); Stanko Majcen pripovednik (Tine Debeljak); čas na tribuni: Kultura za rdečimi zastori (Lev Detela); črke-Bese-de-Misli: Med črko in mislijo' — beseda (Ruda Jurčec); Knjige: M. F. Scia-cca, Les grands courants de la pensee montemporaine mondiale. I. paroramas nationaux (France Dolinar); Zapiski: Slovenska knjiga v letu 1960 (Martin Jevnikar). Izdaja Slov. kult. akcija, AlVarado 350, Ramos Mejia, Prov. Bs As., Argentina. Uredniki: Zorko Simčič, Ruda Jurčec in Rafko Vodeb.
Vestnik slov. protikom. borcev. Vsebina: Julij. Zadnje povelje (Emil Cof); Tragedija balkanskega orla (Ing. Fr. Grum); Klofuta v obraz pravici (ppolk. K. Novak); Gradivo k prisegi (Dr. J. R.); Poslanstvo slovenskega izseljenca (S. č.); Naše socialna zahteve (Družabna pravda); Rajhenburški trapisti pričajo, (zbral p. H. Vodenik); Brali smo: Iz Cianovega dnevnika; Paberki; Rudolf Žitnik — 60-letnik. — Avgust: Let. spominske proslave; Poslanstvo slov. izseljenca (S. C.'); Domobranstvo v idrijskem kotu; Nadporočnik Furlan 'Drago-Oran padel za domovino; Malo bilance; Ljubimo svoj jezik (J. Vom-bergar); Mrtvim v spomin; Gradivo k 27. marcu (R. Jurčec); Društveno življenje.
(Bujas je sredi igre žrtvoval konja za napad na kraljevem krilu in naposled prisilil nasprotnika, da je položil kralja) 1:0, Majcen—Šušteršič 0:1. Počival je Geržinič.
V četrtek, 17. t. m., ob 16 se bodo v istih prostorih odigrale prekinjene in odložene partije, v nedeljo, 20. t. m. pa se ob 16 prične IX. kolo, v katerem se bodo srečali naslednji pari:	Marolt—
Majcen, Posteiner—Bujas, Buda—Baraga, Kunc-L-Mehle in Geržinič—Prelog. Počiva šušterič.
Na lestvici trdno vodi Prelog z 8 točkami (od osmih možnih). Edini, ki mu še more odvzeti prvo mesto je Geržinič. Prav v naslednjem kolu se bosta srečala v brez dvoma, doslej najbolj važni tekmi turnirja.
Stanje po osmem kolu je naslednje:
	I	D	N Z P	T
Prelog .	8	8	— — —	8
Geržinič	6	5	1 — —	5y2
Marolt	7	4	12 —	4%
Šušteršič	8	4	— 2 2	4
Mehle	7	3	— 4 —	3
Bujas	6	2	— 2 2	2
Baraga	5	2	— 1 2	2
Posteiner	5	2	— 3 —	2
Buda	7	1	— 6 —	1
Kunc	1	1	— 6 —	1
Majcen O	6 — B V E S		— 6 — TILA	0
IX. kulturni večer SKA bo v soboto, 19. 8. ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Na sporedu bo predavanje dr. Rafka Vodeba o sodobnih muzejih, ki so popolnoma izpremenjene in izpopolnjene kulturne organizacije.
Dijakom, ki hodijo v sobotne tečaje sporočamo, da je tisti, ki bi moral biti 19. avgusta, preložen na soboto 26. avgusta. Pričetek tono ob 15.30.
Dijaki, redni sestanek ZSS bo v nedeljo, 20. avgusta, po sv. maši v Slovenski hiši. Nd programu zanimivo predavanje. Odbor.
V Našem dontu v San Justo bo v nedeljo, 20. avgusta, po sv. maši, pri(ka-
gwwvwwvwwwuwuwvwvww
teri bo pel otroški zbor, roditeljski sestanek. Predaval bo Rudolf Smersu o temi: „čemu je potrebna narodna vzgoja. Vljudno vabljeni vsi starši, posebej še, ker bo na programu tudi obč. zbor šolskega sveta tečaja Franceta Balantiča. — V nedeljo, 3. sept., pa bo istotam popoldne proslava 10-letnice tečaja s ipestrim sporedom. Vljudno vabljeni! .
Peti prosvetni setanek v Slov. domu v San Martinu bo v nedeljo, 20. avgusta ■dopoldne po sv. maši ob 10. Predaval bo g. Avgust Horvat „o sedanjih socialnih razmerah v Sloveniji“. Na to izredno važno in zanimivo predavanje vabimo prav vse Sanmartičane, še posebej pa vse fante in dekleta, da bodo spoznali razmere v naši domovini.
Sanmartinski odsek SFZ vabi vso slovensko mladino na popoldansko družabno prireditev, ki bo v prostorih Slov. doma v nedeljo, 27. avgusta ob 4 popoldne. Na sporedu so zabavne, vesele in zanimive toke. Vabljeni. Odbor.
Starešinstvo Društva protikomunističnih borcev vabi vse borce, pa tudi vse rojake k spominski sv. maši za pokojnima generalom Rupnikom in dr. Hacinom, ki bo 3. septembra — ob 15-letnici smrti — na Ramón Falconu ob pol 10 dopoldne. Odbor.
podjetje šeme—Bidovec je za veliko žrebanje ob priliki otvoritve Slomškovega doma darovalo sesalec za prah. Srečke so že v prodaji. Podprite velikodušno akcijo za Slomškov dom.
Razstava del slikarjev Franceta Papeža in Ivana Bukovca bo odprta dne 2. septembra ob 19 v Slov. domu v San Martinu. Ogled razstave bo mogoč še vso nedeljo, 3. septembra. K otvoritvi in ogledu razstave vabimo vse rojake iz Vel. Buenos Airesa.
Blagoslovitev in otvoritev Slomškoa-vega doma, bo v nedeljo, 17. septembra. Na celodnevno prireditev že danes vabimo vse rojake.
CERKVENI OGLASNIK
Romanje Slovencev v Lourdes bo v
nedeljo, 20. avgusta. Začetek romarskih pobožnosti ob 15.30. Po procesiji govor msgra. Janeza Hladnika.
ESLDVENiA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO : ARGENT 1N OŠ Central B f I .... j	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
in Sta Cruz bodo pobili.
Drugo uradno obvestilo vodstva SENZACIONALNE DVOJNE VELETOMBOLE 15. OKTOBRA
ZA PETO OBLETNICO NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU Učencem slovenskih šolskih tečajev in njihovim staršem!
Naš dom v San Justu hoče pokazati na važnost in dati poudarka slovenskim šolskim tečajem. Zaradi tega prireja to veletombolo pod geslom „VSE ZA NAŠO MLADINO“, kar pomeni, da bo ščl ves čisti dobiček za gradnjo novih šolskih prostorov in njih opreme.
Važna navodila učencem in učenkam:
1.	'V prihodu jh dneh bo vodstvo veletombole darovalo vsakemu izmed vas eno tablico, na kateri bo vaše ime, priimek in številka. Sezname učencev in učenk nam je pozdravljajoč našo- gesto stavilo na razpolago vodstvo slovenskih šolskih tečajev. Vsi učenci boste imeli torej možnost, da zadenete glavni dobitek, t. j. televizijski aparat ali kateri koli dobitek, toda le, če boste na tomboli osebno navzoči.
2.	Vsakemu izmed vas bo poleg tablice darovana še SREČKA s številko, pod katero ste vpisani v slovenskem šolskem seznamu. Tik pred pričetkom tombole bo namreč
MLADINSKO NAGRADNO ŽREBANJE za deško ali dekliško kolo, vredno 4.000 pesov
Do tega žrebanja imate pravico vsi slovenski šolski otroci iz Vel. Buenos Airesa, ne glede, na to* če ste na žrebanju osebno navzoči ali ne. To žrebanje s samo veletombolo nima nikake zveze.
VSI 151 OKTOBRA „VSE ZA NAŠO MLADINO“
BREZ CIGANKE!
Bodite sami svoje sreče kovač k Sami si izberite tablice, ki so že v prodaji, kajti
ogromnega obsega, zares zgodovinska bo
15. OKTOBRA
PEVSKI PRAZNIK SLOVENSKE MLADINE V CELOVCU
Dijaki Slovenske državne gimnazije so se letos že četrtič predstavili slovenskemu pa tudi nemškemu občinstvu. Slovenska državna gimnazija, ki je preteklo šolsko leto štela že 230 dijakov in šest letnikov, je s pevskim in dekia-macijskim sporedom pokazala, da krepko deluje, oblikuje in vzgaja slovensko mladino.
Koncert je bil v veliki celovški dvorani Koncertnega doma; med' častnimi gosti so bili deželni glavar Wedenig, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, kulturni referent deželne vlade dr. Rudan in številni slovenski izobraženci, ki so skupaj s starši in sorodniki nastopajočih dijakov napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Prireditev je pričel ravnatelj slovenske gimnazije dr. Jožko Tischler s pozdravom vseh častnih gostov, ki so se odzvali vabilu in prišli na prireditev. Glasbeni del je pripravil prof. dr. Franc
Cigan. Nastopili so deški, dekliški, mladinski, višješolski zbor, višek pa je bil dosežen v mešanem zboru, ki je združeval vse te zbore. Na klavirju je dobro. spremljala vse te zbore šestošolka Travnik Breda; pevci so zapeli tudi nekaj nemških pesmi. Za zaključek pa je zbor pripravil vsem poslušalcem presenečenje: Odpel je znano „Slovenec sem“ v novi melodiji, ki jo- je nalašč za to priliko skomponiral 80-letni skladatelj msgr. Stanko Premrl.
Poleg deklamatorjev, ki so recitirali nekaj pesmi znanih slovenskih in nemških pesnikov, je občinstvo prijetno presenetil tudi nastdp „Veselih godcev“ ped taktirko šestošolca Smoleta.
Pevski koncert Slovenske državne gimnazije je naletel na ugoden odmev tudi v koroških nemških časopisih. Nastop so dijaki ponovili tudi v drugih krajih slovenske Koroške tako v škoci-janu cb Klopinskem jezeru in na Bistrici v Rožu.
DVOJNA VELETOMBOLA
NAŠEGA COMA V SAN JDSTII
Preko 50 slovenskih podjetij je razumelo plemenitost postavljenega ges,la „VSE ZA NAŠO MLADINO“ in že prijavilo ozredho dragocene dobitke. Prvih osem podjetij, katerih dobitki skupaj presegajo
vrednost 50.000 pesov
Pavle Novak, Lomas del Mirador Bratje Oblak, San Justo Razinger Blaž, Bariloche Ivan Zupanc, San Justo Oskar Pavlovčič, San Martin Janez Janežič, Caseros Slavka Mehle, Tablada Luka Milharčič, Ezeiza
Cena tablicam je 10 pesov!
Nabava dokumentov
SIMON RAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 6. nadstr., pis. 3 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob sobotah)
V ndeljo, 10. septembra 1961, ob 16.30 popoldne v dvorani zavoda Marije Pomočnice, Yapeyu 132, Capital
spominski
koncert
v počastitev pokojnega ravnatelja in pevovodje
gospoda MARKA BAJUKA
Nastopili bodo vsi slovenski pevski zbori iz Vel. Buenos Airesa in peli Bajukove skladbe.
Vsi rojaki najvljudneje vabljeni
DRUŠTVO SLOVENCEV
Prvi hladilnik s slovenskim imenom sestavljen iz najboljšega materiala. Opremljen z „Garef“ motorjem
Moderna oblika Dvojna garancija Ugodne cene in dolgoročno odplačevanje.
Oglej in nabavi si ga pri
■	Cerrito 2245 Lomas del Mirador
■
ŠEME-BIDOVEC
5 Avda. d!e Mayo 2416, Ramos Mejia

JAVNI NOTAR
Francisco Eani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1’ Dpto D
T. E. 40-7636
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
bo priredilo v soboto, 9. septembra 1961, v prostorih Kluba Excelsior v Santo Lugares
D
DRUŽABNO PRIREDITEV
Igral bo priznani orkester Praga Jazz, nastopil bo pa tudi naš novi mladinski Triglav Jazz.
Čisti dobiček prireditve bo v pomoč našim invalidom in sirotam, čevapčiči, pečenice, kranjske klobase in domače pecivo
t Vabljeni
V nedeljo, dne 27. avgusta 1961, ob 4 popoldne se bodo začele
K O L I N E
v Slovenskem domu v Lanusu. Pristne klobase in pečenka. Zabaven spored.	Sodelujejo ŠKRJANČKI
Vsi vabljeni!	Sociedad' de Fomento
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom ?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Burilar, SR L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658- 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio aparatov, radio combinadbv, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo: samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
SLOVENSKO TRGOVSKO PODJETJE
ŠEME - BIDOVEC
ELEKTRIČNI APARATI — KUHINJSKE POTREBŠČINE PRAKTIČNA DARILA
Avda. de Mayo 2416	T. E. 658-9044	Ramos Mejia
Bliža se vrsta slovenskih prireditev.
Ne bodi v zadregi za dobitek, ki ga boš blagohotno poklonil za prospeh naših domov. Obišči nas in izberi primernega kot: brivski aparati, vtekočilniki, servisi) keramika slov. podjetja „Caces“ iz Mendoze, Termiglas, Marmicoc, likalniki, svetilke in še mnogo praktičnih predmetov za kuhinjo in dom.
SOCIEDAD ANONIMA EN LA CAPITAL FEDERAL
necesita,
EMPLEADO
para venta con conocimientos gráficos
EMPLEADO
para talleres (puede ser jubilado)
PORT0EO
Llamar T. E. 43-6583