Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dob«
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemno.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Štev. 44.
Znamenita šestnajststo-letnica.
„Mesto Ptuj je toli srečno, da se sme ponašati z razsvetljenim škofom in mučen. sv. Viktorinom."
Dr. M. Napotnik v knjigi „Sv.
Viktorin" (str. 181).
Letošnji vernih duš dan nas vodi v davno, davno minule čase, za celih tisoč in šest sto let nazaj, torej v leto 303 po rojstvu Kristusovem. Vse drugače je bilo Se takrat v naših slovenskih krajih na Spodnjem Štajerskem. Imena štajerske dežele Se ni bilo na svetu, ampak sedanja slovenska štajerska je bila s sosednim Ogrskim in HrvaŠkim združena v pokrajino Panonijo. Okoli leta 33 pred Kristusovim rojstvom je prišla ta bogata in lepa dežela p)d rimsko oblast. Ponosni Panonci so se sicer pozneje spuntali, toda 1. 8. pred Kristusom jih je Tiberij užugal. Rimljani so si po teh krajih pozidali lepe palače, napravili dobre ceste, ki se še deloma zdaj poznajo, in utrdili mesta, med katerimi je bil posebno imeniten Ptuj. Ko je cesar Trojan priSel v Ptuj, sta mu mesto in okolica tako ugajala, da je dal mestu svoje ime: colonia Ulpia Traiana.
Prebivalci pa so bili takrat še maliko-valci. Toda že zg)daj je priavetila v naše kraje tudi luč Kristusovega evangelija. Ptuj je bil po Dravi in po suhih cestah v zvezi z imenitnim panonskim mestom Sremom, kjer je učenec sv. Pavla, Andrcnik bil prvi škof; v Srem pa je prišlo krščanstvo iz So-
Listek.
Prisega v večnost.
(Resnična pripovedka; prevel Ivan Vuk.)
(Dalje.)
»Ne taka, kakor si vi mislite«, mi odgovori pikro. »Ali je pri človeku kaj drugega, če postane hrana črvov?«
»Če se vi primerjate zajcem«, mu odvrnem hladno, »ter darujete vaš duh v hrano črvom, potom že govorite prav, da —.«
»Duh! — to je ravno!« mi seže v besedo; »ne razumite me napačno! Jaz vidim v človeku višje bitje, večjo duševno zmožnost kot pri živalih, ki pa — vi imenujete duha — ki mora ravno tako svoje delovanje ustaviti, kakor hitro se ustavi kri.«
»Svoje delovanje v telesu, seveda!«
»Vi torej verujete na daljše duševno delovanje izven telesa, duševno delovanje po smrti, takoimenovano večnost ?« me \praga naglo.
»Ca bi ne verjel in bi tudi moj duh ne vedel, da je večnost, bil bi se postavil nižje od živine, na stališče vaših umorjenih zajcev«, sem mu odvrnil smehljaje.
»Ia če je torej večnost, življenje duhov, »li bodete tedaj tudi vedeli, da ste — da ste
V Mariboru, dne 29. oktobra 1903.
luna, kjer je sam sv. Pavel czaanjeval krščansko vero.
R mski cesarji so sicer z ognjem in mečem skušali zatreti krščansko vero, pa zastonj. Š rilo se je tako naglo, da sta v današnjem Spodnjem Štajerskem koncem 3. veka bili že dve škofiji in sicer v Ptuju in v Celju. Imena prvih ptujskih škofov se nam niso ohranila; prvi, ki ga po imenu poznamo, je slavni sv. Viktorin, ki je vladal ptujsko ški iiio okoli 1. 300 ter je dne 2. novembra 1. 303, ko je cesar Deoklecijan grozno pre-gaujai kristjane, umrl niučeniške smrti. Letos torej poteče 1600 let od smrti tega slavnega moža. Kje drugod bi se ta spomin gotovo obhajal kar najslovesnejSe, v naSih razmerah pa gre to bolj na tiho, a naše čitatelje moramo nekoliko opozoriti na to redko obletnico.
Sv. Hieronim, ki je bil bržkone doma iz Štrigove pri Ljutomeru, torej bližnji rojak Viktorinov, pravi, da je Viktorin bolj razumel grSki kakor latinski jezik. I« tega sklepajo mnogi, da je bil doma iz Grškega. Smemo pa vendar Viktorina svojiti si za dom&čina, ker na starih rimskih kamenih, ki se še najdejo pri nas, se večkrat najde ime Viktorin, torej je sv. Viktorin prav lahko domač rojak.
Kot ptujski škof je Viktorin delal z apostolsko gorečnostjo. Neutrudno si je prizadeval, da bi svoje ovčice dobro poučil v pravi veri ter jih obvaroval zmot, krivoverce pa pridobil za resnico. Kamor pa ni segnila njegova živa beseda, tamkaj je prižigal luč s svojimi spisi. Viktorin je spisal mnogo znamenitih knjig v latinskem jeziku; razlagal je sv. pismo in branil pravo vero zoper krivo-
Tečaj XXXVII.
verce. S svojimi spisi je Viktorin daleč za-slovil, a v poznejših viharnih časih so se njegova dela večinoma izgubila; poznamo jih le po imenu, ki nam jih je zapisal sv. H.e-ronim.
Uieni možje še dandanes iščejo z veliko skrbjo ostanke Viktorinovih spisov.
Kakor je Viktorin lepo živel in učil, tako je tudi slavno umrl za Kristusovo vero. Premagal je ves svet in smrt ter prejel venec neminljive slave, tako, da se po pravici imenuje Viktcrin, to je: Zmagovalec. Paganski templji mesta ptujskega so dandanes v razvalinah pod zemljo, kj«r zdaj slovenski kmetič orje svoje njive; nad razv&I.ntini pa se ponosno dviga križ Kristusove vere, za katero je Viktorin umrl. Pravična in sveta stvar enkrat gotovo zmaga nad krivico in hudobijo.
Starodavno ptujsko mesto, ki je nekdaj bilo središče katoliške vere za naše kraje, naj bi ne bilo v prihodnje več kovačnica hujskanja in laži, ampak lu5 pravice in krščanskega življenja. Di, Ptuj je lahko ponosen na svojega sv<tovn<xlavnega rojaka, a ta mež je bil ktt liški Sk> f in mučenec Kristusov . .. Bodi nam ljuba vera, za katero je Viktorin umrl, in domovina, ki ima tako slavno preteklost. Poleg sv. Cirila in Matoda, sv. Mohora in Fortunata, sv. Maksimilijana ce jskega rojaka, bodi nam v časti tudi ime in spomin sv. Viktorina. Stariši, dajajte svojim otrokom pri krstu lepo ime domačina Viktorina. Ker je smrtni dan Viktorinov 2 novembra vedno spomin vernih duS, zato se Viktorinov praznik obhaja v lavantinski šks fiji 3. novembra.
bili v sedanjem življenju in ali boste vedeli o vaSih bližnjih?«
»Da, to verujem!«
»Verovati, verovati — pa ne za gotovo vedeti! Kako naj verujem o čem, če se pa še nisem prepričal?« vsklikne porogljivo Ev&ld. »Vendar, čujte Šepet čudnega drevesa!«
Bila sva ravno pod mi g ičnim vejevjem »šepetajoče smreke«, in akoravno ni pihala nobena sapica, se je tresla cela smreka in to močneje kakor kedaj poprej, da me je spreletela lahna groza in sem se boječe ozrl na vse strani
Evald je to zapazil in z zaničljivim nasmehom dejal: »No, kaj mislite vi o tej pošastni smreki?«
»Da ima to tresenje nek naraven vzrok«, odvrnem mu naglo.
»Naraven vzrok!« se smeji Evald. »Seveda, vse je narava! Kaj je to naraven vzrok?«
»Vse tiste spremembe in reči, ki se gode v naravi iz navadnih in nam poznanih ali nepoznanih vzrokov«, mu odgovorim ostro.
»Resnično; potem mi pa povejte tudi vzrok te prikazni pri tem drevesu. Za to prosim!«
»Tega ne morem, ker mi ni znan vzrok tega tresenja.«
»Tudi drugih ne moretp dokazati«, reče hitro. »Kaj je torej? — foznaravno? —
Vse je narava! Vse se vrši po danih naravnih zakonih! Ali je torej kje kaj čeznaravnega?«
»Gospod Evald«, rečem resno, »vi morebiti nimate pravega pojma o naravi. Čs vi trdite, da je vse naravno, in v naravi je tudi mnogo reči, ki so morebiti po naravnih pravilih in zakonih dokazani, vendar segajo čez naravo našega mišljenja, torej so tudi čez-naravni. Stvarnik vsega tega je dal vsakemu svoje zakone, dal je tudi tej ali oni stvari moč, ki je tudi morebiti vezana na naravne zakone, vendar se tu pa tam bliskavo hitro prikaže in zopet izgine, na kar smo prisiljeni imenovati to čeznaravno moč.«
Evald je strmel pred se in za hip odgovoril: »Cajte, vem, da ste že slišali mnogo čudnih pravlj c o tem drevesu med prostim ljudstvom. Kaj mislite o tem?«
»Kar si sploh vsak trezen človek midi o takih pravljicah «
»Hočete torej reči, da je to vse laž in prazna govorica?«
»Tega ravno ne; vsekako je v tem nekaj stvarnega, česar pa ne moremo dognati in razumeti. Tako gre od ust do ust ter se delajo s pripovedovanjem raznovrstne pošasti, in povod temu pripovedovanju dajo reči, kakor n. pr. tukaj ta vsekako čudni šepat drevesa.«
Kdor bi se zanimal za sv. Viktorina, najde obširneji popis v lepi slovenski knjigi sedanjega lavantinskega knezoškcfa, ki je izšla na Dunaju 1. 1888, nekaj podatkov pa tudi v knjižici g. M. Slekovea, »Šicfija in nadduhovnija v Ptuji«, izšla v Mariboru 1889.
Spomin šestnajststoletnice se bo v Ptuju obhajal od 2—8. novembra. Sv. oče Pij X. je za to priložnost podelil popolni odpustek.
Nase kmetijsko Šolstvo.
(Iz strokovnjaškega peresa.)
Smoter nižjih kmetijskih šol je v prvi vrsti usposobljenje kmetskih sinov za umno kmetovanje na lastnih, navadnih, kmetskih posestvih; še-le v drugi vrsti pride v poštev vzgajanje kmetovalcev, ki posvečajo svoje moči drugim, večjim posestnikom, koji jih vsprejemajo v službo kot najemnike, oprav-nike, pristave itd. — Tu označenega namena bi nižja kmetijska šola ne smela prekoračiti; kajti s tem bi povzočila več zla nego haska.
Srednje in višje šole te vrste sploh, ki vzgajajo učence na temelju večje splošne naobrazbe, vsaj na podlagi izobrazbe nižjih ali tudi celih srednjih šol z zrelostnimi izpiti, stremijo seveda po višji stopnji strokovnega usposobljenja, nego nižja kmetijska šola, ki ji je zodostna podlaga splošna ljudsko-šolska izobrazba. — Kakor pa ni iskati učenosti v ljudski šoli, ravnotako je sposobljenost za kmetijsko-strokovno dovršenost, ki ima strogo znanstveno podlago, v nižjih kmetijskih šolah nedosegljiva. Tekmovanje kmet. šol nižjih kategorij z višjimi je torej nesmisel, ki se češče zelo maščuje. Vspehi, ki se pri tem dosežejo, služijo pa jedino posamezniku zlasti tedaj, kedar preslepijo protekcija ali drugi motivi merodajne kroge. V kolikor sn dobri stvari na škodo, v to imamo baš mi Štajerci več dokazov.
Da si pa more kmet svojega sina primerno vzgojiti kot samostalnega in dobrega — naslednika, treba mu je priskočiti na pomoč: tu se gre za sredstva, in če se tudi teh ima, računati je še s časom.
Običajno je na kmet. šolah, da dobivajo učenci ustanove; tako n. pr. so gojenci deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru dobli v šolskem letu 1899/1900 skupno 6778 K, oni deželne kmetijske šole v Grotten-hofu 5400 K v gotovini itd. —, vsi pa tega tudi ne morejo biti deležni po potrebi. Pa nekaj je že, a vse še ne. Kmetu je kar več let težko izhajati brez sina, ki mu je lahko glavna opora zlasti v tej dobi, ko trpi veliko pomanjkanje človeških delavnih sil. Pametni kmetovalec se pa tudi opravičeno boji, da se sin v daljšem času, izročen več ali manj tujim rokam, živeč pod tujim vplivom, tem lažje odtuji njemu in njegovemu delokrogu. Saj se to vidi pri gojencih kmet. šol, ki svoj namen češče zgrešijo, da si iščejo izven doma po svetu kruha, hrepeneč le po dobrih, navadno njh duševni obzor presegajočih službah. Domače kmetijstvo ima od takih
»In vendar je resnica, da se je v tem kraju in posebno pod tem drevesom odigral marsikateri grozovit prizor, kakor krvavo izdajstvo, napad, umor, brat je moril tukaj lastnega brata. Ta gruča zemlje tukaj pokriva kosti umorjenega; — ha! Vi se tresete! — Ali se bojite?«
»Vsekako ni tak kraj nič prijaznega«, mu mirno odvrnem. »Toda česa se naj bojim; ali mar napada?«
»Vi torej ne verujete na pošasti in duhove?«
»V navadnem ljudskem smislu ne!«
»In vendar; znabiti je ta šepet v teh vejah tožba tako grozno umorjenih žrtev; ko bi bilo to pripovedovanje o večnosti! Zakaj ne razumimo, so li to tožbe, pretenje morilcem ali pa svarjenje pred duhovi, ki imajo tukaj svoje bivališče?«
(Dalje prihodnjič.)
»kulturnih pijonirjev« bore malo koristi, in če ostanejo tudi v domači deželi. Nadarjeni kmet, ki se ni nikjer posebej učil kmetijstva, a pridno čita poučne strokovne spise, vspre-jema rad dobre nauke in nasvete, zna samostojno misliti in presojati ter se sploh zanima za napredek, je svojim sosedom mnogo ko-ristneji, za kar imamo tudi več dokazov.
Med gospodarskimi vprašanji se dandanes premleva tudi splošna zahteva po skrajšanju vojaške službene dobe; to je vendar že zaa-menje, da ne kaže, jemati za predolgo dobo zmožnih, delavnih, produktivnih močij kmetijstvu; zakaj bi se pa to godilo uprav tam, kjer velja: pomagati kmetijstvu!
Štipendij je premalo, torej naraščajo kmetu stroški razmerno z uporabljenim časom za strokovno izgojo njegovega sina na kmetijski šcli. Ako se zgoraj označeni namen te šole more doseči v krajšem času, tem bolje za posameznika pa tudi za celoto ; kajti pri jednakem številu ustanov bode teh podpor več učencev deležnih.
Važno vprašanje torej za nas: ali se more doseči na nižji kmetijski šoli smotru primeren vspeh tudi v manj nego treh letih ? — Vsak veščak in naj si bode te ali one barve, če je pravičen, mora odgovoriti: v sedanjih razmerah dveletno šolanje na nižjih kmetijskih zavodih namenu in dejanskim potrebam zadošča popolnoma, kar je razvidno tudi iz sledečih izvajanj. — OSividna, nepotrebna, tendencijozna izjema dela se pa na Štajerskem.
Sramota je za vlado ali druge odločilne faktorje, ki skušajo zavode, namenjene splošnemu kmetijskemu pouku, pobarvati z gotovimi barvami v — politične svrhe. Trditi se sme, da taka vlada s sličnimi nameni je nasilna ter se sploh ne zaveda svoje zvišene zadače na tem polju.
Štajerska ni ravno dežela, ki bi se odlikovala po mnogih nižjih kmetijskih šolah, dasi narašča od dne do dne večja potreba po njih. Število takih strokovnih šol vseh kategorij na Avstrijskem je poskočilo v dobi 10 let (1890-1900) od 103 na 165, število učencev pa od 3075 na 5684 — Od vseh šol sta dve visoki, 19 višjih in srednjih ter 144 nižjih šol. — Po učnem jeziku je 70 nem., 63 češ., 17 polj., 6 nem.-češ., 3 slo ven. (ako vračunamo tudi gospodinjsko šolo v Ljubljani, ki je društven zavod!), 2 ital., 1 šrb.-hrv., 1 nem.-ital., 1 nem.-rut. in 1 nem-rum.
Vse štiri šole na Štajerskem so nemške ter so bile ustanovljene:
1.	dežel. kmet. šola v Grottenhifu 1867. leta,
2.	dež. sadj. in vin. šola v Mariboru 1872. leta,
3.	drž. gozdarska šola v Gust>werku 1881. leta,
4.	strokovna šola c. kr. vrtnarske držbe v
Gradcu 1882 leta.
Prva ima 2 letnika ter posebej še pripravnico, druga 3 letnike (v prvem letniku baje tudi slovenski učni jezik?!), tretja en letnik in poslednja dva letnika.
I z tega se dovolj jasno razvidi, da mero-dajnim činiteljem ni toliko za zdravo kmetijsko-strokovno izobražbo naše mladine, ampak da jih preveva pri tem tisti dobro znani duh potujčevanja, germanizovanja. Dostaviti je še treba, da v celi Avstriji — razun par poljskih deželnih kmetijskih šol — nima niti ena nižja kmet. šola po več nego dva letnika, a vendar dosežejo določeni jim smoter.
Za nas prideta v poštev šoli v Mariboru in Grottenhofu. V letnem poročilu c. kr. poljedelskega ministrstva od leta 1900 beremo z ozirom na mariborsko šolo doslovno: »im 1. Jahrgange wird den slovenischen Zöglingen der Unterricht in ihrer Muttersprache erteilt.« — To se sicer lepo glasi, a vprašamo samo: koliko pa je resnice na tem, ko niti jeden strokovni učitelj ne razume slovenščine! Resnica je temveč, da se slovenski učenci morajo pošteno guliti nemščine, ki jim dela premnogo težav, predno morejo vsaj nekoliko slediti izključno nemškemu poučevanju. Ali je pa to v prcspeh strokovni naobrazbi? Nasprotno! Slovenski učenci zgubljajo zlati čas z učenjem nemščine, strokovnega pouka
samega pa še dolgo ne morejo razumevati, marsikateri tudi zgubi veselje do stroke, in če se jim še tako krasno predava; po taki metodi se ne da poučevati zanimivo na kmet. šolah, ker sodi le bolj v gluhonemnico . . . Če ti mladeniči v treh letih šolo z dobrimi vspehi dovršijo, zahvaliti se morajo več svoji nadarjenosti in vstrajnosti nego taki šoli, v koji nima mesta slovenščina pri pouku. Nadalje je neovrgljiva resnica, da mora tretje leto zgubljati ravno slovenski gojenec radi tega, ker ne razume učnega jezika.
Ravno tako je v Grottenhofu, samo da je ta šola bolj odkritosrčna, ker ne govori javno o treh letnikih, ampak samo o dveh,
—	no in o pripravnici, ki je pa namenjena Slovencem. Torej tudi na tej šoli se mora slovenski učenec vbijati 3 leta, dočim nemškemu zadostuje dveletno šolanje.
Nedogledna ¡p gospodarska škoda, ki jo trpi slovenski del Štajerske vsled takih kmet. šol že nad 30 let! Ali vseeno se gotovi ljudje zgražajo nad našimi zahtevami, liki bi nam delili milosti, ako sprejemajo tudi slovenske mladeniče v te zavode, za katere prispevamo več nego nemški sodeželani, po drugi strani pomagamo jim pa še iz največje zadrege; kajti resnično dejstvo je, da bi n. pr. na mariborski sadjarski in vinarski šoli bilo kmalu več učiteljev nego učencev, ako je ne bi pohajali ravno Slovenci.
Take vnebovpijoče krivice, ki jih trpi ena tretjina prebivalstva štajerskega, se pač motajo odpraviti takoj. To je pa mogoče le tem potom, da se mu da samostojna sloven. kmetijska šola z dvoma letnikoma, ki bode dosegla ravno isti smoter, kakor označeni dve šoli s tremi letniki (za Slovence!) ali pa druge take šole po Avstrijskem.
Najnavadneji kmet uvideva že dandanes, da samo »stara praksa« v kmetovanju ne velja več; kajti poleg pridnih rok treba je mnogo več zdravega pojmovanja in razumevanja, kakor v tistih »dobrih starih časih.« Do tega pridemo potom dobro organizovanih kmet. šol, kojih učni jezik pa mora biti materini jezik učencev. Omenjam na tem mestu slovensko kmet. šolo na Grmu pri Novem me3tu, ki dosega zelo povoljne vspehe ter se od leta do leta razvija krasneje.
Na nižji kmetijski šoli se da torej učni smoter stvari primerno popolnoma doseči že v dveh letih, če le nima taka strokovna šola postranskega namena, 'učence vežbati tudi v predmetih, ki nimajo za kmeta gospo-darja kot takega pravega pomena, kojim se pa, če jih rabi ali se za nje zanima, sicer lahko priuči. Dovršenih učenjakov pa niti dveletni niti triletni tečaji ne vzgojijo. Namen takih strokovnih šol je vendar, pokazati učencem pravo pot gospodarskega napredka, katero naj z gotovo žilavostjo takoj uberejo in po koji hodeč naj si nabirajo razne nove skušnje, uporabljajoč tiste temeljne vede, ki so si jih prilastili kot gojenci, vsprejemajoč nove nauke, ki pa naj jih umevajo ločiti v dobre in slabe ter jih tako tudi uporabljajo, in vse to v dobrem smislu spopolnjevanja.
—	Saj je bistvo njih podjetja tako, da se ne more nikoli reči; sedaj smo na vrhuncu, tu ostanemo, — temveč treba je upoštevati vse nove pojave na obširnem polju kmetijstva.
Da se pa razboriti učenci, ki niso več v otročjih letih, tekom dveh let povspnejo na primerno stopnjo usposobljenosti in zrelosti, o tem ni dvoma, ko vendar najdemo dokazov za resničnost te trditve v že obstoječih takih primerno urejenih šolah; objektivni opazovalec pa zasledi tudi premnogo plevela v vrstah gotovih nezdravih izrastkov tistih šol, ki skušajo na umeten način prekoračiti meje začrtanega jim delokroga.
Deželni zbor štajerski.
Železnica Zidanmost—Brežice.
Dne 23. oktobra je poslanec Žičkar vtemeljeval svoj predlog, naj deželni odbor ukrene potrebno, da se vpeljeta dva nova vlaka na tej železnični progi in se doseže
boljša zveza z Ljubljano in Celjem. Predlog se je izročil železničnemu odseku.
Deželne doklade se bodo povišale.
V seji finančnega odseka, dne 23. okt. je razlagal deželni odbornik dr. Deršata, kako malo denarjev se nahaja v deželnih blagaj-nicah in da bo treba deželne doklade zvišali vsaj za 4 odstotke. Pri tej priložnosti je povedal, da so 1. 1870 znašali vsi deželni stroški 6,156.000 kron, leta 1904 bodo pa znašali 20,464.000 kron. Eden odstotek deželnih do-klad je znašal 1.1870 80.000 kron, zdaj vrže eden odstotek že 140.000 kron. Vzrok tako groznemu pomnoženju deželnih stroškov je po mnenju dr. Deršate zboljšanje plač učiteljem, stavbe novih bolnišnic, zboljšanje plač dežel, uradnikom itd. Poročevalec o tej zadevi je baron Rokitansky, ki je predlagal, da se naj deželne doklade zvišajo ne za 4 odstotke, ampak za 5 odstot. Poslanec Žičkar je izjavil sledeče : »Tega neprimerno visokega povišanja deželnih doklad kar za 4% ali celo za 5°/0 ne morem nagovarjati pred svojimi volilci; zato bom glasoval proti vsakemu takemu zvišanju.
Za nas Slovence so pa še drugi vzroki merodajni, zakaj se mi protivimo temu povišanju deželnih doklad. V zasedanju deželn. zbora o veliki noči sem v imenu slovenskih poslancev razložil, zakaj mi sploh nismo mogli glasovati za začasno pobiranje dežel, doklad. Ravno tisti razlogi obstojijo še danes; razmere se na korist slovenskemu prebivalstvu na Štajerskem niso zboljšale. Zato tudi zdaj nismo v stanu, glasovati za povišanje.« K besedi se je oglasil poslanec katol. nemške stranke, Wagner, ki je želel, naj se zviša pridobitni davek, da ne bodo samo kmetje večjih davkov plačevali. Graškega mesta poslanec Hofman je dejal, da more on k večjemu glasovati za povišanje 4 % ; drugi graški poslanec Einspiner pa je izrekel, da je on tudi proti 4°/0- Bauernbündlar baron Rokitansky je pa iznenadil navzoče ude z izjavo, da bo on glasoval za povišanje. Predsedoval je tej seji finančnega odseka znani Walz, ki je zavrnil izjavo Žičkarja, češ : v Žičkarjevih besedah je zapopadeno očitanje večini deželnega zbora, kakor da ona ne skrbi za potrebe slovenskega ljudstva. Temu pa ni tako ; zato mora on kot predsednik odseka zavrniti besede g. Žičkarja. (Kako silno boli Nemce, če se jim pove resnica!) Grof Stürgkh se je bal, da utegne pasti predlog za povišanje deželnih doklad ter predlaga: naj se seja takoj zaključi, preden pridemo do glasovanja. Ta predlog se je sprejel in udje so se razšli, ne da bi stvar dognali.
V seji dne 23. okt. je vložil poslanec Žičkar prošnjo trga Sevnica, da se tam ustanovi meščanska šola s slovenskim učnim jezikom ; nemščina naj se poučuje kot obvezni predmet.
Politični ogled.
V zadevi najnovejših imenovanj je bila v odborovi seji »Katol. polit, društva za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor.« sprejeta sledeča protestna izjava: »Odbor katol. polit, društva za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah najodločneje protestuje proti skrajno krivičnemu in protipostavnemu postopanju cesarske vlade pri najnovejšem imenovanju sodnih in političnih uradnikov ter poziva naše državne poslance, naj v prihodnjem zasedanju takoj povejo vladi, kar ji gre, ter v državnem zboru brezobzirno razkrijejo, kako cesarska vlada cesarju zvestovdano slovensko ljudstvo prezira in tlači ter mu odreka po postavi mu zagotovljene pravice, dočim z vso ijubeznjivostjo podpira izdajalske Nemce in Lahe.
Shod slovenskih odvetnikov se je vršil zadnjo nedeljo v Ljubljani. Višje sod-nijske oblasti so v zadnjem času drzneje kakor kedaj poprej začele zapostavljati v uradih slovenski jezik, in za to je bilo nujno
potrebno, da se ravno naši odvetniki postavijo na branik za pravice slovenskega jezika. Slovenski odvetniki, v kolikor niso postali narodni odpadniki in tihi zavezniki nemških uradnikov, so bili poleg slovenskega duhovništva vedno neustrašeni boritelji za naša jezikovna prava, in odzvali so se le svoji zgodovinski dolžnosti, ako so sedaj krepko povzdignili glas proti znani nemški nasilnosti. V sodiščih nočejo več poznati našega jezika, vsiljujejo nam tujo nemščino in nastavljajo nam slovenščine nevešče uradnike. V zadnjem času je to vsiljevanje vedno hujše in nastavljanje nezmožnih uradnikov vedno pogosteje. Proti temu so odvetniki odločno protestirali. Uspehe pa bode imel odvetniški shod le takrat, če se bodo za te pritožbe zavzeli naši državni poslanci. Odvetniki so jih pač pozvali, naj to storijo, toda poznamo se predobro. Odposlanstvo bo se šlo poklonit Koerberju, mu prijazno naznanilo pritožbe, Koerber bo obljubil stvar resno proučiti, poslanci bodo šli in stvar je — zaspala. Dal Bog, da se tokrat ne motimo! Toda mi imamo že premnogo brit-kih izkušenj! Nobena delegacija bi zaušnic, kakor nam jih vlada daje zaporedoma, ne prenašala tako udano kakor naša!
Ogrski ministrski predsednik je postal grof Tisa. Pripada vladni stranki, a je v sedanjem boju, ki ga vodi vladna stranka proti cesarjevi volji, kateri noče dati Ogrom v armadi madjarskega poveljnega jezika, ostal zvest cesarju in zastopal njegovo voljo. Grof Tisa še je mlad, a vrlo dobro podkovan v različnih vedah, ki so v politiki potrebne. Razven tega se še o njem hvali, da je mož jeklene, neupogljive volje, ki z železno vstraj-nostjo zasleduje svoj cilj. Kmalu sestavi grof Tisa svoje ministrstvo ter se potem predstavi zbornici.
Dopisi.
Dobrna pri Celju. Obljubili smo zadnjič, da dobrnskemu politič. shodu dodamo še »dodatek«. Pred vsem zahvaljujemo celjsko politično društvo »Naprej«, da je sklicalo shod na Dobrni. O potrebi takih shodov govoriti bi bilo odveč. In če so taki shodi potrebni povsod, potrebni so tembolj na Dobrni.
I Različne moči združile so se v tajno zvezo z zlobnim namenom: zatreti slovenski živelj na Dobrni. Vino, pivo, denar, obljube itd., vse se ponuja, samo da bi se vrnili še enkrat blaženi časi nemčurskega gospodstva na Dobrno. »Oj pridi spet nam Div nazaj!« Nekateri ljudje bi pač strašno radi nekje in ne-kogar komandirali. Pa godi se jim tako, kakor sedaj dobrnskemu fajerberu, kjer so sami »šarži«, pa skoro nobenega moštva. Pa je res smola za človeka, kateri čuti v sebi zmožnost najmanj za generala, pa te zmožnosti svetu ne more pokazati. Da bi vsaj pri krajnem šolskem svetu šlo, pa še tam ne gre, ker ne more blizu. Ti preklicani »bindišarji«, da so tako trde buče, da nočejo uvideti koristi tujega gospodstva. In vse je bilo tako lepo napeljano, pa so se našli ljudje, ki so z zlobno roko razdrli take lepe naklepe! In ti naklepi so se v resnici na shodu temeljito razkrili in razdrli. Dobrnčani so spoznali svoje prijatelje in neprijatelje. Duhovi so se ločili. Vedno in vedno se je pripovedovalo od gotove strani: »Slovenec ali Nemec, vsak je človek; vsak mora živeti; zakaj bi se sovražili. Nemci veliko dobrega storijo Slovencem itd.« V stoterih različnih kiticah in napevih se je ista stara pesem naših nasprotnikov ponavljala vedno in vedno. In našli so se nerazsodni ljudje, ki so začeli verovati takim govoricam. Pa shod je razgnal temo, pojasnil temeljito nejasne pojme in Dobrnčani vedo, pri čem da so. Govorniki so krepko udarili na narodne strune in v ušesih je za-donelo tudi nemškuturjem. G. vitez Berks je povzdignil glas za združenje slovenskih dežel, g. dr. Dečko je krepko naglašal geslo: svoji k svojim! g. Schreiner je razkril početje in škodljivost nemškut8rstva in g. dr. Kukovec
je zavrnil zlobna očitanja nasprotnikov, kakor da bi Slovenci razširjali sovraštvo do Nemcev. Kakor smo zvedeli pozneje, bilo je tudi nekaj nemškutarjev na shodu in pod vtisom prepričevalnih besed je izrekel eden: »To je pa res, Nemci naj ostanejo skupaj in Slovenci skupaj.« Slišite,"Marošek, Trnovšek, Potočnik in drugi? Nemčurji sami so izrekli, da vas ne marajo, zakaj se jim dobrikate? Pustite nemškutarijo, in zopet bodete možje, ki vas bo kdo spoštoval, ne pa kakor sedaj, ko vse s prsti kaže za vami, rekoč: »Ta in ta je tudi eden izmed tistih...!« Vprašajte Tim-prana, kako se mu je godilo pri nemčurjih. To je zahvala! Enaka bo tudi vam! — Da bo shod nemčurjem jako neprijeten, vedeli smo lahko naprej, da bodo pa tako ob pamet, na prvi hip nismo mislili. Bili so tudi zelo zanimivi prizori med zborovanjem. Med »ži-vijo«-klici in ploskanjem po govoru g. viteza Berksa se zasliši nakrat hrlpavi »hajl«. Par trenotkov in posestnik hripavega grla pobiral je svoje korake od zborovališča. Da je bil Kavčič našuntan, jasno je ko beli dan. Kaj ne, g. P — — ? Pa se ni obneslo! Med drugim govorom se je oglasil pristaš ptujskega motovila. Bil je v žalostnem stanu. V tre-notku je bil pred vratmi. Ta prizor pa zasluži par besed. Oče Križečnik, pomilujemo vaše ravnanje v vaših letih, a vse priznanje vašima vrlima sinovoma, katerima se je gotovo srce trgalo pri žalostnem nastopu svojega očeta. B odete-li zamogli pogledati v oči svojemu sinu, kateri je bil primoran peljati vas od zborovališča? To je vzgled, ki ga dajete svojim vrlim otrokom in slovenski mladini! Vsa čast sinovoma, ki sta ohranila v takih razmerah narodno zavest! — H koncu še besedo na okolii.o Vrbo! Ne mislimo cele, a cela Dobrna ve, koga imamo v mislih. Da ne bomo preobširni, zmenimo se z Vrbo drugo-krat kakor tudi z gospodi — strelci!
Iz Rajhenbnrga. (Sola.) Dne 1. okt. blagoslovilo se je novo šolsko poslopje na Blanci. V obilnem številu so se zbrali učenci pod vodstvom g. nadučitelja ter se udeležili sv. maše v tri četrt ure oddaljeni cerkvici sv. Kancijana. V lepem redu so se potem podali k novi šoli, med procesijo moleč lita-nije vseh svetnikov. Ko je bilo poslopje blagoslovljeno od gosp. kateheta, imel je kratek, lep nagovor na učence gospod nadučitelj, v katerem jih je spomnil na zgodovino te šole ter jih opominjal k vztrajnemu učenju, da se tako skažejo hvaležne svojim ljubim sta-rišem, ki so jim šolo pozidali. Končno se je spominjal presvetlega vladarja kot najboljšega pospešitelja ljudske naobrazbe ter jih, vzbujajoč čut domovinstva v mladih njihovih srcih, pozval k trikratnemu »živio«. Po odpeti cesarski pesmi bili so otroci nekoliko pogoščeni z darili, ki so jih doposlali prijatelji in nekdanji kateheti te šole.
K tej slovesnosti bili so povabljeni tudi udje kraj. šol. sveta. Toda glej, niti enemu izmed njih se ni dozdevalo vredno pokazati otročičem, da so vneti za njihovo izobrazbo. Ne sv. maše, ne blagoslovljenja se niso udeležili, kar kaže njihovo mržnjo do šole. A ta mržnja ni nova. Na novo izvoljeni šolski oče, pravzaprav očim, je že dolgo časa delal zoper to šolo, ki je vendarle največja dobrota za blanško deco. Delal je velike zapreke prejšnjemu g. načelniku, ki je v svoji veliki požrtvovalnosti in ljubezni do otročičev — kar je pokazal tudi s svojo navzočnostjo pri slovesnosti — daroval v blagi namen velike svote. A ta mržnja do šole bo se še gotovo silno maščevala na »visokem gospodu«, ker tudi ljudem bodo se počasi odprle oči, in videli bodo, da ni vse zlato, kar govorijo in delajo »očka«. Nerazumljivo pa je, da se dajo drugi udje kraj. šol. sveta od blanškega mogočneža tako strahovati, dočim imajo dovolj moči in zdrave pameti, da vedo, kaj je prav, kaj ne. Za zdaj naj to zadostuje; ako pa še bodo oče Robek v prihodnje zmiraj tako visoki, bomo jim malo pokadili, pa tako, da se bodo malo posušili!
Razne stvari.
Iz domačih krajer.
Katol. politično društvo za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 8 novem, svcj občni zbor in politični shod, na katerega opozarjamo L> narčane in vse sosede. Nastopi več govornikov. Natančneji vspored objavimo prihodnjič. Pridite torej ta dan k Sv. Lenartu vsi zavedni rodoljubi celega okraja, da se natančno prgovorimo, kako bomo v bodoče delovali za napredek lenarškega okraja, branili naSo posest in krtačili vse tiste zaspance in izdajice, ki delajo sramoto celemu slovenskemu okraju! Skrajni čas je, da začnemo z odločnim delom Politično društvo bo zato v prihodnjih mesecih po vseh župnijah le-narčkega okraja sklicalo politične shode.
Osebne vesti. Premeščeni so: davčni pristav Leop. Hajnšek iz Maribora v Gradec, davčni tfuijal Ivan V rabi iz Ptuja v Maribor, davčna praktikanta Maks M e r č u n iz Ptuja v Maribor in Jernej V i d e n š e k iz Šmarja v Kozje.
Poročil se je v nedeljo, dne 18 t. m. v Celju g. Alojzij Gregorm, c kr. dežel.-sodni svetnik v Celju, z gospico Etno Le vičnikovo iz Celja. — Dne 29. t. m. se je poročil v Brežicah g Milan Marjano-vič, urednik »Crvene Hrvatske« z gosp co Anto Mrazovac, učiteljico iz Zagreba.
Zaročil se je g. dr. Franc Ceh, zdravnik z gospodično Ado Tratensek, hčerko poštnega kontrolorja gospoda J. Tratenšek v Gradcu.
Iz šole. V seji okr. šolskega sveta na Vranskem dne 29. avg. t. 1. se je izreklo zahvalno priznanje naduč. Antonu F a r č n i k in učiteljici Frančiški Gonzl v Polzeli zaradi gojenja in umnega vodenja tamešaje šolske kuhinje. — Na petrazredni narodni šoli pri Mali Nedelji ste začasno nastavljeni abs. učiteljski kandidatinji gospici Frančiška J a n d 1 in Olga Cvahte. — V pokoj je stopil nadučitelj g. Karol Valentinič v Laškem. Nadučiteljem so imenovani sledeči gg.: na ljudski šoli v Koprivnici nadučitelj Al. Trobiš v Zdolah; na ljudski šoli v Sp. Sv. Kunigundi učitelj Martin V od eni k v Brežicah; na ljudski šoli pri Sv. Lenartu pri Ormožu učit. Fr. Megla v Svetinjah Kot šolski vodja je nastavljen v Virštarju učitelj Fortunat Jelovšek iz D„bja. Kot učitelji ozir. učiteljice so nastavljeni sledeči gg. ozir. gdčee: na ljudski šoli v Podovi učit. Avgust A h i č od Sp. Sv. Kunigunde; na ljudski šoli v Sredšču začasni učit. Ivan Najžer kot stalen učitelj; na ljudski šoli v Čidramu pom. učiteljica Cecilija Teržan; na ljudski šoli v Laporju učiteljica Terezija Z e v n i k od S?. Benedikta v SI. gor. Kot učiteljica žen. ročnih del je nastavljena na ljudski šoli v Pamečah gospa Pavlina A r n e 1 č i č rojena Barle. Prestavljeni so: učit. in šol. vodja v Podovi Mart. Gobec v isti lastnosti k Sv. Miklavžu ter učit. in šol. vodja pri Sv. Miklavžu Vincenc Jug kot nadučit. v Podovo.
Mariborske novice. Kakor slišimo, se mislijo udeležiti obč. volitev tudi Slovenci v III razredu. — Tatu, ki je, kakor smo v zadnjem listu poročali, ukradel izložbeno okno pri urarju Fehrenbachu, so že prijeli. Tat je 20 letni delavec Martin Pečnik. Ure je skril pri svojem bratu v Poberžah. — V zadnji seji mestnega sveta se je sklenil nakup hiše »eskemptne banke«, da se razširi »Freihaus-gasse«. Hiša stane 116000 kron — Dravskemu pazniku Robiču je podelil občinski svet 100 K za njegove zasluge povodom povodni meseca septembra. — V četrtek, dne 18 t. m. je aretirala žandarmarija na tukajšnjem kolodvoru 28 letnega zidarja Alojza Fekonja doma od Sv. Barbare pri Vurbergu.
Fekonja je žugal z nožem branjevcu Pavku, ker je ta naznanil njegovo ljubico radi tatvine. — Dninar Jožtf Radolič, o katerem smo zadnjič poročali, da ga je našel zjutraj redar pijanega ležati v tržaški ulici, je minoli pondeljek v bolnišnei umrl. Zdravniki so našli, da je imel zlomljenih več reber. Ali si je te vsled pijanosti sam zlomil, ali mu jih je kdo drugi, se ne ve. — Od vojakov je pobegnil dne 24 t m. dragonec Fr. Ecker, 4. dr8g. polka. Dne 26. t. m. se je sam javil pri žandarmariji pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Iz Ptujske gore se nam javlja zopet prav vesela vest. Pri občinskih volitvah dne 27. okt. je zmagala vnovič v vseh razredih slovenska narodna stranka. Eaaka volitev pred dvema letoma izvršena se je ovrgla radi pritožb »Štajerfi;ancev«. Ži so kričali »Š.a-jerc« in njegovi sestrici »Pettauer« in »Mar-burger Zeitung«, da pridejo v prihodnji volitvi oni na površje. Zato je zavladalo tem večje veselje zdaj, ko je pravična stvar zopet obveljala. Bi li ne bila krivica, ako bi par zapeljanih kričačev nemškutarske »Štajerčeve« stranke gospodovalo nad ogromno večino poštenih, vernih občanov ? Pri znani škodljivi popustljivosti in nebrižnosti ob volitvah bi se skoro to zgodilo, ko bi nam ne prišli zopet na pomoč zavedni sosedi. Hvala jim, da se niso ustrašili naših nahujskanih žganjarjev. Ne bo še torej ukazoval našemu občinskemu odboru ptujski pek Ornigov Pepi, ki je v slovenskem zapeljivcu »Štajercu« v zadnji številki že trobil med svet, da je zmaga na strani njegovih pristašev. O ne! Zdaj še ne in v prihodnjič tudi ne! Gospodarili si bomo le sami, in tudi ptujskemu okrajn. zastopu vedno pomagali k slovenski večini. Nas-li razumite, Ornig?
Letošnje vino je povsod izvrstno, imelo je po 16 stopinj sladkorja, če se je poskušalo doma. Mešetarji so to dobro vedeli, zato po nekod niso hoteli priti na dom, ampak so naročali kmetom, da so ga morali voziti po
1—3	ure daleč; med potom je vino izgublo
2—3	stopinje sladkorja in se je kmetu tudi tako plačalo. Doma bi bil dobil kmet za vino 16 — 20 kr., v Mariboru ali drugod pa je dobil komaj 12—14 kr. Mešetarji so seveda od kupcev dobili pošteno plačano. To si kmetje zapomnite za naprej, da ne vozite mošta na ponudbo, kupec naj pride na dom, naj tam skuša in plača po vrednosti!
Odlikovan slovenski obrtnik. Slovenski brivec, lasničar in lasuljar gosp. Josip Holy v Brežicah je bil odlikovan na dunajski razstavi lasničarjev z zlato kolajno. G. Holy je bil letos tudi v Pragi odlikovan z bronasto kolajno. Vrlega narodnjaka priporočamo našim diletantom!
Naše poštne razmere. V rokah imamo dopisnico, Katera je bila poslana od Sv. Lovrenca nad Mariborom v Zerkovce pri Mariboru. Na pošto je bila oddana dne 2 julija 1903 ter je preromala skoro cele Slovenske gorice, ne da bi našla Zerkovce pri Mariboru. Na dopisnici pa je toliko pečatov, da se je moral prilepiti listič, kjer so imeli prostor nadaljni pečati. Slednjič je došla dopisnica čez tri mesece odpošiljatelju nazaj. Seveda nam ni treba pripomniti, da je naslov popolnoma slovenski in to je tudi edini vzrok, da ni prišla dopisnica na svoj naslov.
Za mladeniče-vojake. Veselo vest poročamo vsem mladeničem, ki so bili, so, ali bodo vojaki. S 15. nov. se namreč odpravi pri vojakih kazen »privezanja«, »špange« in »post«. Prvi dve kazni se bodeta samo v posebnih slučajih rabile v vojskinem času in pri vajah in sicer samo proti moštvu brez šarže. Vojno ministrstvo je tudi odredilo, da se naj sploh pazi na to, da ne bode kazen škodljiva zdravju. Skrajni čas je že bil, da so se odpravile te nečastne kazni, katere so druge države že davno odpravile.
Kužna bolezen pri kuretini se je pojavila v okolici mariborski in sicer dozdaj v dveh krajih. Nekemu posestniku v Slivnici je pocrkalo okoli 80 kokoši. Zato je uradno
prepovedano, perutnino iz tega kraja prodajati. Tudi v Poberžah se je že baje pojavila ta bolezen.
Z Bogom je govoril. V pondeljek, dne 26 t. m. je prišel k okrožai sodniji v Maribor 51 letni dninar Andrej Lubec iz M o š-kajne ter dejal, da je govoril z Bogom in da se bode svet čez nekaj dni podrl. Tudi mu je Bog povedal, kdo je tega kriv ter je rekel, da hoče javili sodniji tega hudobneža. Ker ni hotel iti iz sodoijskega poslopja, poklicali so redarja, ki ga je odvedel. Revežu se je zmešalo.
Zločinstvo. Ko se je dne 25. t. mes. vračal narodni mladenič Andrej Marko od zborovanja »Mladeniške zveze« v Št. Ilju pri Mariboru, ga je nekdo sovražno napadel in nevarno ranil.
Denar se je našel. Lastnik ga dobi pri c. kr. okrajni sodniji pri Sv. Lenartu v Slov. gor., oddelek I.
V Ljutomeru ima »Slovensko polit in gospodarsko društvo za ljutomerski politični okraj« v nedeljo, dne 8. novembra občni zbor in ljudski shod.
Umrl je minoli četrtek, dne 22. t. mes. v Ljutomeru gosp. Gabrijel Postružnik, posestnik in dosluženi učitelj. Imenovanec se je kot sin tamošnjega učitelja narodil dne 1. junija 1825. Leta 1841 dovršil je učiteljišče v Gradcu ter je službo nastopil v rojstvenem kraju ob strani svojega očeta, v Ljutomeru. Tu je služboval eno leto, potem pa štiri leta pri Sv. Petru ob Ottersbachu na nemškem delu dežele; cd tod se je zopet vrnil domov v Ljutomer, kjer je po svojem očetu prevzel posestvo in nepretrgoma učiteljeval do dne 1. septembra 1893, ko je stopil v zasluženi pokoj, katerega je vžival duševno in telesno krepek deset let. Učiteljeval je nad pol stoletja in malo je župljanov, ki bi ne bili njegovi učenci. Službo orgljavca pa je v cerkvi opravljal od 1. 1848. pa do dne 1. decembra 1897. Vrlemu učitelju svetila večna luč! — V Slovenjgradcu je umrla gospa Kat. Wof, mati skladatelja H. Wolf a, v 80. letu svoje starosti. — V D o 1 i č u je umrl dne 23. okt zaveden narodnjak Ivan Vivod, ki je storil veliko v probujo naroda. Bog mu bodi plačnik — naj v miru počiva! — V D r a m 1 j a h je umrl Blaž Kačičnik, oče g. župnika na Stranic? h. Pogreb je bil včeraj, v sredo.
Samomor. V Slovenski Bistrici se je obesil vojak-novinec. Našli so ga v nedeljo dopoldne obešenega na nekem drevesu v bližnjem gozdu.
Ogenj. V Vodulah, občina Kalobje, je zgorela klet in viničarija M. Vranka. Vini-čarju Antonu Vuga je zgorelo vse pohištvo in obleka.
Nesreče. V T r novci h pri Sv. Bol-fenku v Slov. gor. si je hotel 9. t. m. prirediti 73 letni prevžitkar Janez Kramberger kumare. Ker ni našel takoj ccta, prijel je za steklenico, v kateri je bila oetova kislina, od katere je eno žhco pokusil. Postalo mu je takoj slabo in je še isti večer umrl. — H.apca Filipa Rakuš v Moškajncih je udaril konj tako močno po trebuhu, da je 18. t. mes. v ptujski bolnišnici umrl. — V K r č e v i n i pri Ptuju se je igral 11 letni Franc Matjašič s patrono, katero je nabasal s smodnikom ter užgal. Dobil je težke rane na obrazu ter so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. — Pavel Zagoršek je udaril 18. t. m. Šim. Herga v Domovi tako močno za uho, da mu je raztrgal ušesno mreno. — Dae 18. t. m. je padel Jožef Zupan, posest, v občini Loka, rsz oreha, ko je hotel otresti orehe. Padel je tako nesrečno, da je kmalo izdahnil svojo dušo. —8 Mlad zidar, imenom Fr. Vogrinec, doma pri Ljutomeru, je dne 27. t. m. delal pri urarju Jlgerju v Mariboru po dnevu kuhinjo, po noči pa je imel nalogo s premogom kuriti v majhni peči. Siromak je bil zaspal ter se zadušil z og'je-vim plinom.
Cesarski namestnik grof Clary v Konjicah. Kakor se nam poroča, je dospel
namestnik grcf Clary minuli ponedeljek pred-poldne v Konjice, da si og'eda začasne prostore za novo c. kr. okrajno glavarstvo. Na povabilo okrajnega glavarja barona Miillerja so se predstavili namestniku duhovniki, učitelji, župani, uradi in druga zastopstva. Popoldne je naredil namestnik izlet v Cadram, da si ogleda tamcSnjo novo cerkev. Po trgu Konjice so visele avstrijske, cesarske in deželne zastave.
Cenilna komisija za osebni dohodninski davek za Maribor in ¡mariborski okraj. Volilni imenik vseh treh razredov je že izgotovljen ter je na vpogled od 1. do 7. novembra pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, uradni soba št. 6 med uradnimi urami od 8—12 dop. in od 2—6 popoldne, kjer se sprejemajo tudi tozadevne pritožbe. Vpogled se dovoli samo tem osebam, ki se izkažejo kot volilci.
V železničnem vozu umrla. V soboto je umrla v poštnem vlaku, ki vozi okoli 3. ure zjutrai, med Poljčanami in Ponikvo 13 letna deklica Frančiška Wildner iz Dunaja. Peljala se je v južne kraje iskat zdravja. V Celju so truplo vzeli iz vlaka ter obvestili stari Se.
Celjske novice. Sklep okrajnega zastopa celjskega, s katerim je bil odobren računski sklep za leto 1902, je deželni odbor razveljavil vsled pritožbe celjskih Nemcev. Deželni odbor je zopet storil svojim ljubljencem, celjskim Nemcem, majhno uslugo. — Š3 enkrat opozarjamo na gledališko predstavo »Na Osojah«, ki se vrši na dan vseh svetnikov v Narod. domu. — Včeraj dne 28. okt. je imel klub slovenskih kolesarjev »Celje« svc j prvi občni zbor. — V petek, dne 23. t. mes. padla je dveletna hčerka posestn. Lipovšeka v Medlogu pri Celju v mlako pri hiši. Ko so jo naSli, je b la že mrtva. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov priredi dne 15 novembra v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem diletantov celjsk. pev. društva. Na vsporedu je godba, petje, šaloigra »Dr. Hribar«, predstava voščenih figur, dražba Martinove gosi in ples. Voščene figure so obudile že lani splošno pozornost. Zunanji tovariši pevci so proSeni, da se učijo pesmi St, 59, 60, 61, 69 II. in St. 50 I. dela Mohorske pesmarice, s katerimi se bode nastopilo. Natančni vspored se še objavi. — Na okoliškem pokopališču pel bode letos na Vseh svetnikov dan popoldne ob 3. uri pomnožen pevski zbor del. podp. društva skupno s celjskim pevskim društvom žalostinke v spomin rajnkim.
Porotniki pri celjskem okrožnem sodišču za četrto porotno zasedanje: Glavni porotniki: Ant. Ožlak, posest, in trgovec na Ponikvi; Lorenc Majcen, posest. na Laškem; dr. Ant. Švab, zdravnik v Celju; Filip Pun-gerSek, posestnik v Pameču; Avg. Beheim, trgovec v Rogački Slatini; Janez Rak, posest, v Velenju; Jakob Božič, trgovec v Gornjem gradu; M. Benčan, knjigovodja juž.-štajerske hranilnice; Franc Fon, posestnik v Loki; Josip Hočevar, krojaški mojster v Celju; Franc Stiglic, župan v Rečici; Franc Cotl, trgovec v Vojniku; Chkar Reiter, trgovec v Slovenjgradcu; Gustav Šalk, trgovec v Sevnici; Viktor Paris, posest na Ljubnem; Joži! Rest, posestnik v Konjicah; Avgust Medved, lončar v Celju; Jožef Polanc, trgovec v Petrovčah; Leopold Hi fer, trgovec v Št. Ilju; Iv. Cesar, kipar v Mozirju; Gustav Lahnit, pek v Celju; Vilibald Svoboda, c. kr. notar v Konjicah; Miroslav Vambrehtzamer, trgovec na Planini; Franc Šarb, trgoven v Gornjemgradu; Anton Kunej, posestnik v Štolovniku; Anton Mlinar, trgovec in gostiln, v Mozirju; Jan. Zidanšek, posestnik v Suhem dolu; Jakob Majdič, posestnik v OtiSkem vrhu; Lorenc Vaupot, knjigovodja hranilnice v Slovenjgradcu; Fr. Vaukan, lesni trgovec v Š nartnu pri Slov. gradcu; Karol Šventner, trgovec na Vranskem; Karol Ban, posestnik v Babrem; Andr. Rom, posestnik v Košenci; Viktor Lihteneker,
trgovec v Celju; Janez Konečnik, posestnik v Vrheh; Franc Hausbaum, kavarnar v Celju; Namestniki porotnikov: Janez Teršek, hotelir v Celju; Franc Folgruber, mesar v Celju; Karol Vanič, trgovec v Celju; Lorenc Baš, c. kr. notar v Celju; Adolf Kosta Kun, knjigovodja v Celju; Anton Gajšek, lesni trgovec v Celju; Jokob LeskoSek, mesarski mojster v Celju; Anton Maloprou, založnik piva v Celju; Janez Hjfman, krojač v Celju.
Vtopljenec. Nekoliko nižje pod mostom, ki veže Krško in Videm, se je našlo pretečem petek ob savskem obrežju na štajerski strani mrtvo telo možkega, katero je Sava vrg'a na suho. Mož je velike postave. Zdravnik ni mogel zaslediti, da bi se mu zgod la sila; zato se je truplo pokopalo na videmskem pokopališču.
Trojčke je povila 22 letna soproga strojnega čuvaja Dolinšega v Hrastniku in sicer tri deklice, ki so čvrste in zdrave.
Iz Rajhenburga se poroča, da je trgatev dokončana. Že dolgo ni bilo tako dobrega mošta. Najmanj sladkorja je 12°, Sremič pa daja mošt, ki ima od 17°—22° sladkobe.
Cerkvene stv&rl.
Mili darovi za družbo vednega
češčenja: Laporje 46 63 K, Zavrče 8 80 K, Sv. Miklavž nad Laškim 12 K, Slivnica pri Mariboru 63 K, Svetinje 1434 K, Vuzenica 22 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 35 60 K, Griže 700 K, Škale 17 K, Belevode 10 K, cerkev sv. Alojziia v Mariboru 1191 K, Sv. Frančišek na Stražah 13 61 K, Frankolovo 48 bO K.
V Jarenini imamo tri stranske altarje jako okusno prenovljene. Naš veleč. g. dekan so jih blagoslovili v nedeljo, dne 8. oktobra. Prenovil jih je naš domači umetnik mariborski zlatar Šket. Ga toplo priporočamo 1
Iftrušiveiia poročila.
Gledališka predstava v Narodnem domu je bila zadnjo nedeljo prav dobro obiskana. Igri »Popolna žena« in »Bratranec« sta se spretno uprizorili in vzbudili mnogo smeha. Te predstave je priredila »Č talnica«. Ako bo posojilnica dala prostore, bo kmalu igralo tudi bralno in pev. društvo »Maribor«. Zdaj še jih noče dovoliti, ker bi rada izsilila združenje dramatikih odsekov obeh društev, česar pa društvi sami več ne želita.
„Podporno društvo organistov« s sedežem v Celju ima svoj občni zbor dne 17. novem. 1903, ob 11. uri dopol. v dvorani »Narod, doma« v Mariboru. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se drugi dve uri kasneje, pri katerem se sklepa v smislu § 24. društvenih pravil ne glede na število udeležencev. Redne ude lahko zastopajo pooblaščenci, vendar tem ni dovoljeno več udov zastopati. Vsi samostojni predlogi se morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom društvenemu vodstvu naznaniti. V zvezi z občnim zborom se bere ob 10. uri dopol. slovesna sv. maša v stolni cerkvi, pri kateri poje iz prijaznosti stolni pevski zbor.
Narodna čitalnica v Ptuju priredi v sredo, dne 11. novem. t. 1. ob 8. uri zvečer običajni »Martinov večer« s tamburanjem in petjem. K prav obilni vdeležbi vabi vse p. n. člane in prijatelje čitalnice odbor.
„Slov. pevsko društvo" v Ptuju naznanja, da se vrši glavni občni zbor omenjenega društva v nedeljo, dne 8. novembra 1903 ob 2. uri, oziroma pri vsakem številu došlih članov ob 3. uri popol. v Narodnem domu po sledečem vsporedu: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika in revizorjev, 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev, 4 slučajnosti. Zunanji gg. odborniki in člani, katerim se ni mogoče vdeležiti zborovanja, pa se prosijo, da svoje želje glede pesmi, kraja in časa za prihodnji koncert naznanijo odboru pismeno do 8. nov. t. 1. K mnogobrojni vdeležbi vabi odbor.
Jarenina. Zadnjo nedeljo, dne 25. okt.
je bila naša čitalnica natlačeno polna. Dobro, da tmo se v zadnjem našem listu malo skregali. Najprej je deklamirala deklica »dekliške zveze« krasno Gregorčičevo »Domovini«. Nato je bilo poučno predavanje o Stedljivosti. V ostrih besedeh je ožigosal zapravljivost našega ljudstva. Naša mladina se mora začeti učiti štedenja. Ne govorimo samo vedno — itak preveč govorimo — ampak pokažimo tudi v dejanju, da se hočemo poboljšati. Le po umnem stedenju bomo prišli do boljšega stanja. Le modro štedenje, zvesta ljubezen do Boga in neupogljivo narodno mišljenje more rešiti nas narod. Naj bo ta poučni shod ob enem ustanovni shod »Čebelice za mladeniško in dekliško zvezo« I In res fe 40 mladeničev in deklet takoj oglasilo svoj pristop k »Čebelici«. Zdaj pa pridno nosite kakor čebelice v koše vinarje in kronice. Privadili se boste štedljivost', tej socialni čednosti, ki je velikanskega pomena. Navdušujte tudi druge, da pristopijo k »Čebelici«! — Četrti poučni shod bo v nedeljo, dne 8 novembra. Poučno predavanje bo imel nek mladenič o jako zanimivem predmetu.
Iz dragih krajev.
Nevarno obolela je v Lucernu v Švici grcfica Štefanija Lonyay na vnetju trebušne mrene.
Eedaj je čas žetve po raznih krajih?
Čas žetve je po raznih krajih različen; vendar žanje se na svtti skoraj vsak mesec v letu. Januvarja žanjejo svojo pšenico Novozelandci in Argentinci; v februvarju in marcu prebivalci zapadne Indije in Egipčani. Aprila se žanje na otoku Cipru, v Mali Aziji, v Perziji in na Kubi; maja meseca na Japonskem in Kitajskem, meseca junija in julija pa v južni Evropi in južni Ameriki. V srednji Evropi in na Britanskem se pripravljajo na žetev meseca avgusta, na Šsredskem in Norveškem pa septembra in oktobra. V južni Afriki dozoreva žito v novembru, meseca decembra pa se nikjer na svetu ne žanje.
Cadne ženitve. Znan pariški bogataš se je zopet oženil s svojo ženo, od katere se je ločil pred 30. leti. Po ločitvi se je oženil z drugo, ko pa je ta umrla, se mu je zdelo življenje kot vdovcu neznosno. Poiskal je torej svojo prejšno ženo, ker si drugače ni znal pomagati, ter se zopet poročil ž njo. Mož se je torej trikrat poročil, imel pa je le dve ženi.
Skrajna raztresenost. V Norimbergu na Nemškem je uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v raztresenosti prodal tudi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo Moral je brez klobuka domov.
Amerikanski dvoboj. V Louisville (Ohis) v Ameriki je razžalil John Fowlers Reverenda Bowman, ker ga je zasmehoval. Zato ga je imenoval Bowman »osla«. Zaradi tega izraza ga je Fowlers pozval na dvoboj, katerega je njegov nasprotnik tudi sprejel. Ker pa ima na dvoboj pozvani pravico izvoliti si orožje, s katerim se bodeta dvobo-jnvala, izvolil si je Bowman »gnjila jajca«. Čeravno se je Fowlers straSno togotil, vendar je dvoboj moral sprejeti, sicer se mu bi predbacivalo, da je strahopetnež. Določeni dan sta prišla dvobojevalca, postavila se 15 korakov narazen in vsak je dobil košarico smrdlivih jajc. Vsak prime jajce v roko in bums je dobil Fowlers jajce v desno oko, da mu je kar lila smrdliva tekočina čez lica. Hotel je prekolniti, toda ko je odprl usta — bums je imel drugo jajce v ustih. Divji od jeze je začel metati jajce v svojega nasprotnika, toda niti z ¡ednini ga ni zadel. Bowman mu je pa hladnokrvno poslal jajce za jajcem: tretje v čelo, četrto v uho, peto in šesto v glavo, sedmo zopet v usta, ko jih je revež malo odprl, da bi si oddahnil. Ko je pa smrdlivo tekočino izplunil ter začel preklinjati, razbilo se je že osmo jajce med njegovimi zobmi. Zdaj se pa ni mogel več premagati ter je začel prositi svojega nasprotnika, naj odjenja,
kar je ta tudi milosrčno storil. Fowlers pa je baje prisegel, da ne bode nikogar več pozval na dvoboj.
Pridelek češpelj v Srbiji. Aprilski mraz je tako zelo škodoval drevesom, da bode češpljeva letina v Srbiji zelo slaba. V lansko leto se jih je pridelalo v Srbiji 3800 vagonov, letos pa jih bode komaj 1200 vagonov. Med tem, ko se je pripeljalo lansko leto 11,994.860 kg svežih češpelj in 2,028.296 kg suhih, znaša izvoz letošnjega leta le 1,788.704 kg svežih in 343080 kg suhih češpelj. Boljša je pa letina za žito. Upanje je torej, da se luknje, katere nastanejo vsled slabega pridelka češpelj v trgovski bilanci, zamašijo z izvrstnim pridelkom žita.
Otroške besede. V Berolinu je požrl štirileten deček tri srebrnjake. Jokajoč je letel k starišem ter jim to povedal. Seveda sta se stariša močno prestrašila posebno pa stara mati, ki je začela glasno ihteti radi te nesreče. Ko pa vidi lantič, da se joka njegova preljubljena babica, neha sam jokati ter jo potolaži z besedami: »Saj ni tako hudo, babica, oče še ja imajo več denarja !<
Cndno maščevanje. V neki majhni gorski vasici na Italijanskem se je spri neki
mož s poštnim potom, s katerim sta si bila prej dobra prijatelja. Ves razjarjen je prodal domačijo ter odpotoval v tujino. Sklenil je, se hudo maščevati nad svojim sovražnikom. Odposlal je namreč vsak dan pismo na vsakega vaščana dotičnega okolišča, kjer je bil njegov nasprotnik pošten pot. Na ta način je bil revež primoran, da je obiskal dan za dnevom najoddaljene, po gorovju raztresene koče.
Prevaran redar. Kolesar se je pripeljal zvečer v mesto. Ker ni imel prižgane luči, prijel ga je redar ter vprašal: »Kje imate svetilnico ?« »Tukaj, kakor vidite« mu odgovori kolesar. »Da, pa zakaj je niste prižgali?« »Kaj, ni prižgana? Pred nekoliko trenutki je še gorela!« »Neumnost! Saj je ploščevina popolnoma mrzla. Vi je še sploh nocoj niste prižgali!«, zakriči redar. »Kaj še! ploščevina
je tako tenka, da se v par minutah ohladi. To vam bom dokazal! Prižgal bom svetilnico ter jo zopet ugasnil; potem se bodem peljal tja do vcgla hiše ter zopet nazaj in videli bodete, da bode ploščevina svetilnice popolnoma mrzla.« Policaj je bil s tem zadovoljen. Kolesar se je vsedel na svojega železnega konja, se peljal do prihodnjega vogala ter izginil za njim. In policist....?
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 25.
sept. do 18. okt. poslali prispevke p. n. gg.: Tvrdka Ivan Perdan od vžigalio 1000 K, Iv. Jebačin od kave 200 K, Posojilnica v Ljutomeru 20 K, Savinska posoj. v Žalcu 40 K, izvenakad. podružnica v Gradcu 50 K. Družba je imela meseca septembra 1322'50 K dohodkov in 2930-61 K stroškov.
Loterijske številke
Gradec 24. oktobra: 20, 81, 88, 55, 58. Dunaj 24. oktobra: 46, 33, 3, 24, 86.
Društvena naznanila.
Dne 1. novemb. »Bral. društva v Pišecah« zborovanje ob polu 9. uri dopoldne v šolskem poslopju v Pišecah.
» » » Društva »Zvezda« na Dunaju zabavni večer v dvorani »Zum Regensbur-
gerhci«. Začetek ob 6. uri zvečer. Dne 15. novemb. »Društva slov. odvetn. in notar, uradnikov« občni zbor v mali dvorani Narod, doma v Celju ob 3. uri pop.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Nsjmanja objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vaška beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda | stane 2 v.
Večkr. objava i po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih se mora znamka za odgovor pridejati.
upravništra
7 najem se da.
Dobroidoča trgovina z drobnim in mešanim blagom, v bližini farne „cerkve, se da v najem. Kje, pove Mihael Cernčič, Biirgerstrasse 2, Maribor. 543 1—1
Proda se.
Naznanilo. Usojam si naznaniti vsem posestnikom novih nasadov, da prodam 4000 cepljenih trt in sicer: Burgunder na Portalis, V. Riesling na Portalis, Mo-zler na Portalis. 100 komadov velja 20 K. Oglasiti se je hitro pri Janezu Verbnjak, trtnarju na Turnišah pri Ptnju. 522 2-2
Sode po >/« H ('/« vedra), '/» hI (1 veder), 1 hI (2 vedra), 1'/, hI (2'/? vedra), 3 hI (polovnjak), proda po ceni Feliks Sckmidl v Mariboru, Koroške ulice. 538 1—1
Oddaja trt. Za vinogradnike imam oddati več tisoč na zeleno cepljenih trt in nekaj tudi na suho. Podlaga je riparija portalis in rupestris montikola. Cepljene so na najboljše trte, kakor: beli burgun-dec, laški rizling, silvanec, rulandec, moš-kat, kralevina, rebula, pinola, beli španol in rdeča kostenica; za črna vina, Portugalka, Verhpoc (ali Oberfelder). Razun tega imam nad sto tisoč cepičev oddati zgoraj imenovanih vrst in šest drugih vrst na Buho cepljene. Kupci naj mi naznanijo pravočasno, vsaj do konca 1. 1903. Trte se bodo kopale na zahtevanje naročnikov tndi proti pomladi, ker so boljše. Cena cepljenkam I. vrste za 100 komadov 22 K, II. vrste za 100 kom. 12 K, cena cepičem za 1000 kom. le 6 K. Cepljenk se pošlje najmanj jeden ducat. Pošilja se samo na neokužene kraje. Kdor hoče, da trte počakajo do spomladi, naj pošlje 5 K predplače na vsakih 10O komadov. — Josip Cotič, vinogradnik in trtnar v Vrh-polju, p. Vipava, Kranjsko. 535 5—2
Dražba vina. V Leskovcu pri Ptuju se bode dne 3. novembra okolt 70 hekto litrov cerkvenega mošta dražbeno oddalo. Začetek ob 10. uri dopold. — Cerkveno predstojništvo.	537 1—1
Pozor! P. n. gospode župnike, dalje mlinarje in hišne posestnike, opozarjam na moje, lastnega izdelka, na stroju spletene mreže, ki so najpripravnejše za vrtne ograje, preprežke okenj in cin, za presi-panje peska itd. Mlinarjem priporočam svojo zalogo sit in zajber vsake vrste. — Naročbe se prosijo pod naslovom: Josip Sadnik, Koroške nI. 7, Maribor. 541 3-2
Proste službe.
Organist in mežnar, oženjen, z dobrimi spričevali, želi službe. Pod naslovom Ludovik Butara, organ, in posestnik v Izlak št. 23. P. Izlak. Medija. Kranjsko. _535 5—2_
Mizarskega u£enca( 15 let starega, sprejme takoj Anton Pa valeč, mizar v Jarenini.	558 1—1
Trgovskega pomočnika oziroma poslovodjo, veščega z (barantanjem) kupčijo s špecerijskim in manufakt. blagom, kakor tudi s podrobnimi stvarmi v železnim", sprejme takoj „kmetijsko društvo v Leskovcu pri Ptigu. Taisto sprejme tudi ob enem učenca, ki se hoče izučiti trgovine. Javiti se je pri načelniku omenje-nega društva._550 2—1
Iiazno.
Sunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti g kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave, boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr. ogrske 1 gld. 80 kr. kilo. Velika klobasa ena 20 kr. Pošilja le dobro, pošteno blago od 5 kg naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju.	320 10
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Zahvala.
Povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda
Gabrijel a Postružnik-a,
učitelja v pok., veleposestnika, častnega občana, lastnika zlate jubilejske kolajne itd.,
kateri je dne 22. t. mes. v svojem 79. letu po dolgi bolezni preminul, se mi je od toliko strani ustmeno in pismeno izrazilo odkritosrčno sočutje, da me veže dolžnost, da tem potom izrekam za imenovane dokaze sočutja in za podarjene krasne vence svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Zlasti pa se zahvaljujem preč. duhovščini, posebno velečast. g. duh. svetovalcu in dekanu Martinu Jurkovič za izvrstni ganljivi govor ob gomili, slav. učiteljstvu iz Ljutomera in okolice, slavnemu pevskemu društvu za prekrasne žalostinke, slav. gasilnim društvom iz Ljutomera in okolice, slav. uradništvu, kakor vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč nepozabnega pokojnika spremit k večndtau počitku.
LJUTOMER, dne 26. oktobra lb03.	551 1—1
Marija Postružnik roj. Osenjak.
Amerika.
Odhod iz Havre vsako soboto.
Vozni listki od francoske družbe.
Dobra in hitra vožnja, izvrstna hrana z vinom in likerjem. — Natančneja pojasnila zastonj in franko pod naslovom: Französische Linie, Wien IV., Weyringergasse 8. 549 10-1
J®«
L71 Uradne
pečate
priporoča
tisis?. Cirila
t
Z bolestnim srcem naznanjam v svojem imenu in imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je umrl
Franc Markošek,
sluga v kn. sk. pisarni,
v Mariboru, v sredo, dne 28. oktobra ob tri četrt na dvanajst predpoldne, previden s sv. zakramenti po kratki pa silno mučni bolezni.
Pogreb bo v petek, dne 30. okt. ob četrti uri iz mestne mrtvašnice mariborske.
Sv. maša za dušo pokojnega se bo brala v šoboto ob 8. uri. Maribor, dne 28. okt. 1903.
Ivan Markošek,
1—1	korni vikarij v Mariboru.
I. F. FAYER, 158 14
kamnoseški mojster v Mariboru,
Kokoschlnegg- in Hilariusstrasse.
Predno se kdo odloči za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriča o moji ceni ter si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo
čez 100 izgotovljenih in zelo lepih nagrobnih kamenov.
Vsakomur dam vedno uljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu.
Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne klopi ter poslužim radovoljno z vzorci in proračuni.
Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah!
anr
Naznanilo.
Za polletni tečaj, ki se začne dne 2. januarja 1904 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na
revne in uboge kovače deset deželnih ustanov
po 100 S s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje tudi ustanove nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K.
Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podko-vanjem.
Razven tega so mora vsak prošnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo.
Prošnje se naj pošljejo deželnemu odboru v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti
do 20. novembra 1903.
Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treli dnij v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot poma-gači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico.
Gradec, dne 5. oktobra 1903.	531 2—2
Deželni odbor štajerski.
Med. vini v.
dr Ferdinand Kunej,
bivši zdravnik ljubljanske bolnice,
usoja si si. občinstvu naznaniti, da ordinira od današnjega dne naprej kot okrož. zdravnik na Vranskem.
520 3—3
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster K X £ v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 22 12—10
nagrobne spomenike IZZ^ZIIZZZ
razne velikosti po najnižjih cenah.
X
Ravnokar je izšla v zalogi
r J. Blasnika nasl. v Ljubljani „
VELIKA
PRATIEA
za prestopno leto
1904,
ki ima 366 dn!. Na svetlo dala c. Ur. kmetijska družba.
i* -tMl*
ft
5303-2
|Cy Blasnikova „Velika Pratika", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo „Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo ! I!
„Vel. Pratika" stane 24 ».
„Vel. Pratika" stane 24 v.

Usojam si naznaniti vsem posestnikom po trtni uši uničenih vinogradov, da imam letošnjo jesen ozir. prihodnjo spomlad okoli 40.000 komadov cepljenih trt na prodaj in sicer: 17.000 laški rilček (Waluchriesling), 6000 žlahtnina (Gut-edel), 6000 kraljevina (Konigstraube), 5000 burgundec bili (Burgunder weiss), 1500 nemški risling (Rheinriesling), 1500 rulandec (Rulánder), 1500 traminec (Traminer), 1000 šipon (Mosler), 800 burgundec modri (Burgunder blau), 700 sil-vanec (Silvaner).
Vse te trte so cepljene edino le na Rip. portalis.
Cena za v jesen odvzete trte je sledeča: I. vrste 100 kom. 20 K. II. vrste 100 kom. 8 K. — Na 1000 kom. dobi vsak 100 kom. II. vrste povrh. — Divjaki 100 komadov 4 K. — Na željo vinogradnikov pustim tudi cepljene trte skozi zimo na stalnem mestu v trtnici ter jih še le na spomlad pred saditvijo izkopam to je meseca marca. A vsled dela z osipavanjem trtnice v jesen in da se vsled tega zemlja otežkoči z izkopanjem trtnice na spomlad ter se stori manj sposobno za zopetno vlaganje trtnice, stane vsaka ta trta 2 vin. več. Cena tem trtam je torej: I. vrste 100 kom. 22 K, II. vrste 100 kom. 9 K. Na 1000 kom. dobi tudi vsak 100 kom. II. vrste brezplačno.
Oddajajo se le edino dobro zaraščene in vkoreninjene trte. Trte oddajajo se le v od trtne uši okužene kraje. Are je priložiti vsakemu naročilu 20% °d naročene svote. Na naročila brez are se ne bo v ozir jemalo. Ustrezalo se bode, dokler bo kaj zaloge. Naročila za tiste trte, ki bi nsy ostale čez zimo v trtnici, sprejemam le do 5. novembra tega leta. Oni pa, ki nočejo, da bi trte ostale v trtnici, se naj oglasijo pismeno ali ustmino vsaj do I. febr. prihodnjega leta pri
Antonu Slodnjak,	475 10~7
trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pošta: Juršinci pri Ptuju.
VpV V WN/VV/VV/S/V/ V\/\/W \7\7v s/ V/
(i) K
9 o
9 (!)
Antoii Holzl,
mizarski mojster v Mariboru
Viktringhofgasse št. 12.
S
I
o
/K se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v izdelovanje vseh cerkve- /l\ T nih del, kakor: altarje, prlznlce, ipovednlee, omare za V
Vi/ cerkveno obleko, cerkvene stole itd.	(p
(|)	V dokaz moje spretnosti so sledeča cerkvena dela, katera sem v teku (j)
O zadnjih let izgotovil: altar pri Sv. Martinu pri Vurbergu, altar pri Mali . Nedelji, stoli v Alojzijevi cerkvi v Mariboru itd.	>1*
O	Priporočam se tudi v izdelovanje vseh drugih v mojo stroko spa- O
(I) dajočih del.	534 3—2 (I)
60000000000^000000000006

e&ažsBO
DEMETRIJ GLÜMAC,
kollar y Mariboru
Kaserngasse št. 13.	> i .4	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni	265 23
bdajataij Id utetalk tat tUVu áruttn,	OdjoTorai «rtdsii; Fordo Leskovar,	Ii»k «iokani« n. Cirila.
Vsem vinogradnikom!
Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
veö tisoö na suho cepljenih, trt
različnih, dobrih vrst, na Ripario portalis, Rupestris montikolo in Salonis. Cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rumeni, Burgunder beli, Zelenčič itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je naslednja: I. vrsta 1000 komadov 180 K, II. vrsta 1000 komadov 90 K. Imam tudi manjšo trtnico za neokužene občine, kdor torej želi, za neokužene občine imeti te trte, naj se hitro oglasi. Cena tem trtam je štiri krone več 100 komadom. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. Kdor pa ima nov regol cd lani neposajen, naj ga posadi prihodnji mesec. — Posameznim oglasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor, se ne odgovarja. Oglasiti se mora vsaj do konca janu arja prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri	518 3—3
Filipu ]>Jnlec,
trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Ravnokar je izšla
-♦-•VWWWW-' za leto 1904.
Ne v Ameriko!
V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, proda se, ali pa da v najem ob zelo ugodnih plačilnih pcgojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji. — Pojasnila je dohiti brezplačno v pisarni g. dr. Gregorina v Trstu, Mo-lm'l piccoio 7. II 640 3-2
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
! Anton Paoluzzi
$ pes. v Cittanovi, Istria,
♦ prodaja lastnega vina. -25C
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, % belo domače „13 „ »i terau	„14 . „J
Po tej ceni Ivanko na postajo Trst; S v svojih sodih se podraži za 6 %- ♦ J 537 Vzorci se pošljejo zastonj. 1 J
P	M	ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran)
l	alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov
r Mph/sjS	priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživlja-
i« 1 iiffliir||fi	joče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po
&	u|Miyf	udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu
* \l i * «Ki! J«	(reumatizmu), glavobolu in zobobola. Ena ste-jj^ireA f Atfč-klcnica 120 gtd. z navodilom vporabe.
Basist ^ r	Stari konjak se PI>P°rciia posebno rekon-
j valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1'50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira.
Benedikt Ileril, posest, graščine Goli« pri Konjicah, Sp. Staj. zalogi pri Al. Quandest, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju pri Martinu Š u s t e r.	52fi 52—3
čili Za slovenske mladeniče in mladenke! fflS
V sedanjem mledenižkem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
~ 1111111	»I«
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin.
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. •••• Kdor vpošlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. •••• —~ Dobi se
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5.
Prodaja zemljišč.
Zemljišča, spadajoča h graščini Freistein pri Pragerskem, sosebno tudi lepe gozdove, razprodajam na drobno.
Natančnejši podatki izvejo se vsak dan v gradu Freistein pošta Pragersko (Pragerhof) in pri gosp. c. kr. notarju v Slovenski Bistrici; — glede onih parcel, ki ležijo v občini Poperk (Buchberg) pa še posebno vsak četrtek v gostilni „pri Sekolu" na državni cesti med Framom in Gornjo Polskavo, od koder se kupci lehko podajo na lice mesta teh parcel.	645 2_i
Freištein, 24. okt. 1903.
Anton Futrih.
Andrej Polak,
trgovec, Gradec, Anucustrassc št. 46,
„pri Črnem psu.««	508 4—4
poprej: Ivan Sajovic.
Stefan Kaufman
trgovec z železnino J*— y Radgoni
firiporoča lepo pozlačene križe n kotle po najnižji ceni. 305 5 5
Točna in solidna postrežba.
,Družinska pratih;^ za leto *9Q4
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, 9 je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. • Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posaiunim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri nasledrjih tvrdkah v Ljubljani: 546 1 Auer■ Korenčan, J. Kordik, A. Krisper,
H. Ničman in V. Petričlč Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila,
mm
Pozoj? Z Krščanska, domača firma!
Za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom različnih vrst žganja in ruma, 80 °/o ocetnega cveta itd. Mojih snovij za domačo pijačo nikar ne zamenjajte z onimi, ki jih agentje prodajajo. Z mojimi snovmi, ki so naravni pridelek in ne umetne esencije, lahko mešate vino in sadni mošt, delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Moje snovi so popolnoma neškodljive, ker je sestavina naravna, Vsled cene, ki je zelo nizka in finega blaga, ne pošiljam nikakoršnih agentov. Moja firma je po vsem Slovenskem znana in stara, poštena firma. Na zahtevo pošljem cenike in navodilo zastonj. Za na tropine in droži niso nobene druge snovi za rabo kakor samo moje. MS* Pazite na mojo firmo:
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naroČila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m notisku. zrzzzzzz:
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. ZZ^ZZZZ^ZZ^ZZZZZZ^^ZZZZ^.
rEXE
Tiskarna sv.
Cirila