. mv 1916 4*. fteviliuu oit.....Beilagefl Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. Izvenavstrijske áelel* t x. Me „Katoliškega Hakovnegc Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStvo: Koroška cesta štei 5 «prelesti naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila* stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Pl. Koerber - ministrski oredsednik Novo ministrstvo. Cesar je dne 28, okt, z lastnoročnim pismom i-menoval dr. Ernesta pl. Koerberja za avstrijskega ministrskega predsednika. Mož je star 60 let. Koerber ni prvikrat ministrski predsednik, ampak je to službo opravljal že pred 16 leti, od leta 1900 do kon-oa leta 1904, torej pet let. Od istega časa se je v Avstriji mnogo spremenilo. Dobili smo splošno in enako volilno pravico, ki je dala državnemu zboru in strankam drugo obliko in podlago. Vse stranke morajo sedaj delati politiko, ki je na korist ne posameznim stanovom, ampak širokim ljudskim slojem. Državni zbor je manj postavodajalen, toda tembolj nad-zorovalen nad celo notranjo upravo. Vsled tega se je postavodajalstvo otežkočilo, a naloga notranje uprave neverjetno poskočila. Vsak uradnik, od najnižjega >do najvišjega, je pod nadzorstvom tisoč in tisoč oči, njegovo življenje in delovianje je kakor na cesti, v-sakdo gre mimo, vsakdo ga vidi. Ko je sedaj med vojsko skozi dve leti moral državni zbor počivati, je ielja po državnem zboru silno naraščala. Ljudje ne želijo toliko novih postav, kakor nadzorstva nad u-pravo. Javno mnenje je radovedno, ali bo Koerber avaževal splošno željo po državnem zboru in kako se bo vedel v njem napram željam širokih ljudskih množic. Da Koerber misl; na državni zbor, to sklepajo nekateri iz okolnosti, ker se je neprestano posvetoval z ogrskim ministrskim predsednikom Tiszo zaradi nagodbe, predno se je odločil prevzeti mesto avstrijskega ministrskega predsednika. Ako bi nameraval Koerber nagodbo z Ogrsko uveljaviti s § 14, bi si je prej ne ogledoval tako natanko. Avstrijski državnozborski voditelji napram na godbi z Ogrsko ne bodo prizanesljivi, posebno kar se tiče skupnodr- žavnih in gospodarskih zadev, za to je pač smatral Koerber za potrebno, da si nagodbo, ki jo je dogovoril grof Stiirgkh, prej natanko ogleda, predno jo končnoveliavno sklene. Najmočnejša pa je zahteva, ki jo dejanske razmere stavijo do Koerberja, to je preskrba prebivalstva z živili, obleko in obuvalom. Vse drugo stopa v ozadje pred temi zahtevami. Kako se je dosedaj ravnalo v tem oziru, o tem so se slišale od mnogoterih strani hude pritožbe. Mimo teh vprašanj tudi Koerber ne bo mogel naprej. Za to nam je zelo umevno, da njegovi prijatelji že sedaj razglašajo, da se namerava Koerber najprej lotiti vprašanja, klako preskrbeti avstrijsjko prebivalstvo enakomerno z živili, in drugimi potrebščinami. Urad za preskrbovanje z živili hoče baje popolnoma preosnovati, vanj postaviti ljudi, ki poznajo življenje, ter uradništva ohraniti le toliko, kolikor je za pisarniške stvari potrebno. Ako se to res zgodi, potem upamo, da bo zares prišla preskrba prebivalstva z živili v praktično strugo in da bo vešča roka znala zadovoljiti pridelovalca in uživalca. Ako hoče Koerberjevo ministrstvo dalje časa o-stati na krmilu, se bo moralo baviti razvfcn s prehranjevalnimi tudi z notranjepolitičnimi, osobito z narodnostnimi vprašanji. Narodnostna zavest Je med vojsko pri vseh narodih zrastla ter se bo pokazala tajcoj v državnem zboru, posebno pa ob miru, ko pridejo naši možje in mladeniči zopet pod domači kro\ Kako stališče bo Koerber zavzel v teh vprašanjih, o tem je pač težko soditi po stališču, ki ga je zafv-z mal pred 16 leti, začasa svojega prvega ministrskega predsedništva. Gotovo se je Koerber v teh letih, posebno sedaj v vojski, marsikaj naučil, kar bo up-livalo na njegovo obnašanje in ravnanje napram različnim avstrijskim narodom. LISTEK. Vojni spomini. (Napisal Januš Goleo.) (Dalje.) Drugi celi dan sem pritrjeval papir od časnikov po stropu, da bi zabranil te nočne, neprijetjne, zemeljske plazove. Vrat me je pošteno bolel od celodnevnega budanja na kvišku, pa z nekako sladko zavestjo sem si zvečer na ležišču prižgal pipo, češ: nocoj bodeš pa dobro spal, saj ti ne more zemlja leteti v oči, nos in usta. Se pri luči so nas začele miži pozdravljati s cvilenjem in dobro je bilo Čuti, kako so prožile zemljo in ta se je ustavljala na papirju. IJgasnil sem luč, legel vznak, gledal mirno proti stropu in razmišljal doživljaje v mestu, čakajoč, da me kmalu objame spanec in prestavi v kraje, kjer ne tulijo psi in ne cvilijo miši. Mišja golazen je postajala vedno glasneja in dozdevalo se mi je, kakor da bi se vozile nad stropom. Dirindai nad mano je bil vedno hujši in jaz sem zrl mirno na kvišku, saj me je ščitil papir. Naenkrat pa je bil čuti pritajen — rsk — papirja in — cok! — mi je padlo nekaj kosmatega n: obraz. Zacvilil sem tudi jaz vslejd trenutnega presenečenja in izginil z zadeto glavo po'd odejo, urno in j < Ko to pišemo, še nam ni znano, katere može si .fe Koerber izbral za svoje sodelovalce. 2e iz tega se bo dalo precej jasno spoznali, kaj imajo avstrijski narodi pričakovati od novega ministrskega predsednika. Dr. Ernst pl. Koerber je rojen 6. nov. 1850 v, Tridentu. Njegov oče je bil major. Po dovršenih študijah je služil v različnih ministrstvih. Pod Badeni-jem je prišel v notranje ministrstvo ter postal oddelčni načelnik. Ko je Badeni padel, je prišlo ministr« stvo Gauč. V njem je bil Koerber že trgovinski minister. Za Gaučem je prišjlo ClMryjevo ministrstvo« v njem je bil Koerber notranji minister. Claryjevema ministrstvu je sledilo Wittekovo, v njem Koerber ni bil zastopan. A ko je padel Wittek, je bil dne 18. jar nuarja 1900 imenovan Koerber za ministrskega predsednika. V državnem zboru je divjala obštrukoija. Trudil se je, da jo uduši. Pri tem mu je največ pomagal rajni Stiirgkh. Leta 1901 meseca januarja so bile nove volitve za državni zbor. Razmere niso postale boljše. Poklical je Rezeka za češkega ministra-rojaka. Vse zaman. Leta 1903 je z Ogri dogovoril novo nagodbo, a, v državnem zboru je ni mogel dati skleniti, to se je posrečilo še le pozneje Beoku. Težave so naraščale. Nemci so razbili laško univerzo v Inomostu, izdajalstvo na Primorskem je vzdigovalo svojo glavo, vse narodno življenje je postajalo vedno bolj odločno in nespravljivo, ministri so odstopar li, tako da je Koerber nazadnje vodil že tri ministrstva sam, in tako je prišlo, da je Koerber koncem 1. 1904 moral odstopiti. Do leta 1915 je živel brez javne službe, a za politiko se je vedno zanimal, in kadarkoli so ministrstva padala, se je imenovalo njegovo ime. Februarja leta 1915 je moral iti Bilinski iz skupnega iinančnega ministrstva in Koerber je pos- bliskoma kot bi bila bobnila granata v neposredno bližino. Pod odejo tičoč sem čakal še nadaljnih mišjih granat. Res so se vsule z zemljo vred skozi papir na mene in Franclna, ki „e menil, da nocojšnjo noč ne bova posuta samo z zemljo, ampak tudi s kratkodlako mišjo golaznijo. Ti nesrečni, z veliko muko tu razpeti papir, bil je le nekako trenutno slepilo za nočne rušilce min, ki so na vsak način zahtevali popolno prostost ponočnih sprehodov. Vsak trer.otek se nama je zvalila katera na izpod odeje potegnjeni obraz in siromaka sva v strahu in gnusu zagrnjen;; preko glave komaj čakala, da zazori dan in izgjnoit noč in obiski. To noč naju je zibal spanec in sen le bore malo: zgodaj zjutraj pa je potrgal Franci ves papir s stropa, meneč, ,da imam čas, naj rajši napravim pasti, da bova lovila, pobijala in gledala t« nesramne sovražnike v lastni krvi pred seboj. Mešali so se mi po glavi spomini izza zgodnje mladosti glede mišjih pasti, 5e v jutranjih lahnih sanjah sem jih premotrival in gledal: okrogle iz žice, kaktor so jih prodajali piskrovezi in one na navadni „ploh", po muštru mojega očeta. Ko sem se popolnoma predramil, sem menil, da spleteni one okrogle iz žioe in z luknjo na vrhu, da vjameva miši žive in s lahko malo poradujeva in zarajava pri pogledu na Žive, klete žrtve. Vendar ta naklep sem opustil, ker nisem imel v zalogi žice, pač pa sem se oklenil ploha, zbitega iz dveh desk in obteženega s kamnom. Res je, da ta naprava zahteva po navadi mišjo kri in takoišnjo smrt, pa kaj to meni mar, saj sem bil že takrat obojega dovolj vajen. V ostri zimi in mrazu sem naslednjega dne ▼ potu svojega obraza žagal, sekal- dolbel, krivd ločne in pritrjeval prožilne klince na pasti. Večerni mrak je legel in objel našo grabo in jaz sem izgoto-vrl tri na ploh prožne pasti. Razdelil sem jih nastavljene in vabljive z ocvrto slanino po naših rovih in jedno sva obdržala midva s Franclom. V upu in v prepričanju, na uspešen lov in na skorajšnji krvavi pogled novih sovražnikov, sva tokrat prej nego po navadi upihnila luč ter čakala tiho brez običajnega uspavalnega razgovora, da se sproži nastavljena nar ša past. Nisva se premagovala v jeziku dolgo ; miši so se kmalu oglasile s cvilom in začele neovirane po nocojšnjem papirju svoje nočne obhode in obiske. — Najpredrznejši je zadišala dišeče opaljena slanina, in: trk — trk — pok — se je sprožila v smrt nastavljena past. Vem, da se ni Franol nikoli tako naglo vzdignil z ležišča, ukresal luč in hitel pogledat k sproženem plohu. Miš je tičala cela in še brcala pod deskama, samo dolgi njen rep je tudi meni pričal, da je vjet, in zadnjih zdihljajih vsaj eden izmed razbojnikov miru. Franol je s papirjem oborožen zagrabil ujeto miš za dolgi rep, jo hotel se živo potegniti iz gotove s--mrti in jo iz po vseh postavah odpustljivega maščevanja zažgati v peči. Zakričal sem mu: „Ne vleči je žive. sicer ti bode ušla", pa bilo je že prepozno. Koža se priznano rada omuzne raz rep vsakega "lodalca, posebno pa ti rada pusti miš aH podgana samo repov štorek v roki in uteče, če jo z-grf.biš samo za rep. Te izkušnje Franci kot sin mesta ni imel in s Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAH. 2. novembra 1816. tal skupni finančni minister, katero službo je opravljal do 28. oktobra t. 1., ko je bil imenovan — drugikrat — za avstrijskega ministrskega predsednika-Koerber ni oženjen, Po svojem zasebnem političnem naziranju je bil Koerber dosedaj nemški bberalec, precej naklonjen socialni demokraciji. Sedaj nastopa novo službo, kjer bo moral svoje zasebno naziranje aapostaviti ter delati in skrbeti le za to, kar bo v-•em avstrijskim narodom v korist in blagor Posr§do?anj^ pri c, kr. namestniku« Za Kmetsko Zvezo je deželni odbornik dr. K. Verstovšek zopet posredoval pri cesarskem namestniku in zahteval, da se naj kimetskim posestni-nikorn, kateri morajo oddajati krompir, plača vsaj tudi dovoz. Namestnik je izjavil, da je bil predlog v smislu, kakor so svoj čas zahtevali kmetslci zastopniki, od vlade na Dunaju odklonjen. Nadalje je deželni odbornik že sedaj opozoril cesarskega namestnika, da politične oblasti strogo pazijo na to, da se bo posestnikom, ki bodo morali dajati mleko v mesto, pustila potrebna množina za lastno potrebo in da se ne bo posestnikov sililo, da bi morali sami skrbeti za dovoz v mesto, temveč da se ta dovoz organizira od mest. Posebno se je pritoževal deželni odbornik radi zahtevane množine sena in krompirja in zopet namestnika pozival, da se posestnikom pusti krompirja in sena, kolikor ga rabijo za lastno domačo potrebo, ker bi sicer prišle oblasti še v večjo zadrego, 6e bi morale pozneje preskrbovati deželo še s temi pridelki od zunaj. Nadalje je zahteval dr. Verstovšek od cesarskega namestnika, da reši ugodno vloge raznih občin gornjegrajskega okraja glede rekvi-riranja krompirja in sena. Mesto in kmet* V gospodarskih vprašanjih, posebno glede nabave živil, se danes mnogo preveč zabavlja čez naše kmetsko prebivalstvo. Mestni ljudje pa pri tem še niti približno ne vedo, kako velikfe težave ima dandanes kmet, predno more kaj živeža pridelati, ter ga spraviti pod streho in nazadnje ne razpolaga ž njim tako prosto kot bogati tovarnar s svojim blagom. — Mestni veleobrtniki, tovarnarji, trgovci, prekupci in taki ljudje sami določajo po svoje cene svojim pridelkom. Edino za kmetske pridelke pa določajo cene drugi. Mnoge reči, ki so Ifile n. pr. dne 31. oktobra še v kmetovi shrambi, so stale 40 K, kakor hitro pa so v mestu pri bogatem prekupcu, stanejo dne 2. nov. že 50, 100 K in še več 100 kg. Oni, ki po mestih zabavljajo čez kmeta kot krivca sedanje draginje, le naj ves položaj presodijo tako, kakoršen je — in o-edravljeni bodo. Kmetje morajo seveda sami najprej v čvrstem združenju ustvariti podlago, da se potem morejo izriniti vsi tisti nepotrebni vmesniki, ki sedaj dražijo blago in ki so žalibog, dokler ni drugače urejeno, potrebni,. Po zgledu češkega zadružništva so se sedaj z veliko silo jela širiti kmetijska skladišča. Ra-vtno to vidimo pri nemškem zadružništvu na Mora-vi Leta 1915 je tam nastalo 14 skladiščnih zadrug. Na Moravi se je sploh kmetijsko zadružništvo sedaj krepko razvilo in po previdni razumnosti deželne v-lade in deželnega odbora dobilo v roke ne samo pre- skrbovanje s krmili, nego ves nakup žita za žitni zavod. Tri zadružne zveze ima Moravai —• agrarno in katoliško-narodno, ki sta češki, pa nemško. Te zveze so se domenile med seboj in vsaka je dobila nekaj okrajev, da dela v njih. To je lepa priprava za po vojski. Zadružništvo bo vodilo po ti poti trgovino s kmetijskimi pridelki tudi kasneje. S prodajo živine je ravno tista. Zadružništvo na Češkem in na Moravi poizkuša tudi tukaj napraviti red. Povsod so tudi zastopniki zadružnih zvez poklicani v deželne odbore, ki imajo edini pravico kupovati živino. Sedaj ta reč ni sama na sebi posebno važna, ker so z nakupom živine, kakor je sedaj urejen, same sitnosti in težave. Klavne živine je vedno manj in zato mora hočeš 'nočeš druga na vrsto. Menda vsak potrdi, da to ni kmetu v zabavo. Prav pa je, da je zadružništvo pri tem zraven, ker je to vendar le stopnja, ki se da po vojski v splošni blagor dobro uporabiti.. Ne smemo namreč nikoli pozabiti, da ima zadružništvo mnogo sovražnikov in da se vsi prekupci trudijo zadrugam omejiti ali sploh onemogočiti njih delo pri nakupu in prodaji. Kar si torej zadružništvo pribori za^se, je res priborjeno in če se mu kaj vzame, je to pač taka, kakor če se v vojaki izgubi kos zakopa. Iznova sovražnika ven poditi je sitno in težKo. Prepričani smo, da pojde tudi naša zadružna pot po izkušenih zgledih naprej in .če ni vse tako, kakor bi moralo biti, je temu najmanj krivo zadružništvo. Kmet — tudi naš — je pripravljen za svojo organizacijo, naj bodo le tudi drugi. Še le, ko bode kmet gospodarski organiziran, kakor so organizirani kmetje v drugih naprednih deželah, bo sam narekoval primerne cene svojim pridelkom. Po vojski bo moralo do tega priti. Kajti: Vsak tovarnar, vsak trgovec, vsak obrtnik sam narekuje in nastavi cene za svoje blago. Edino še pri kmetskih pridelkih po večini drugi ¡delajo cene. Recimo pa sedaj še drugemu taboru, kar mu gre. Konsumentje se imenujejo; povsod so, pa nikjer jih ne moreš dobiti zbranih, združenih; veliko jih je, brez števila, sami najmanj vedo, koliko. Spoznaš jih po tem, da vedno in na vsa usta zabavljajo, pa nič ne narede, ne škode sovražniku, ne koristi sebi. Med konsumente se seveda morajo, če se po besedi razlaga pojem (konsument je tisti, kateri pridelek ali izdelek sam zase porabi in ga s tem prej ali pozneje uniči) šteti vsi ljudje, ker ga ni, ki ne bi rabil jedi, pijače, obleke, kurjave itd. Vendar pa le mislimo, ko govorimo o konsumentih, pred vsem o ljudstvu po mestih in obrtnih krajih, ki za "svoj užitek samo nič ne pridela in ne izdela. Tem velja naša beseda: Kaj ste pa. storili, da bi si zagotovili od kmeta primernih cen, pred vsem pa potrebnega blaga! Zavednejše delavstvo je edino razumelo, da ni dovolj samo kregati se, ampak da je treba tudi delati in se jelo združevati v konsumna društva v veliko korist sebi, pa tudi v veliko pohujšanje mnogim svojim sodržavljanom. Tupatam je šel del uradništ-va ravno tisto pot. Mali obrtnik, ki bi bil to najbolj rabil, je pa ostal ob strani, obdarjen s pravico svobodnega zabavljanja. Mestne občine in občinski odbori obrtnih krajev se pa niso zganili. Ob slovesnej-ših prilikah, ko je potreba, še večkrat pa potrebo izrabljajoča strankarska politika postavila draginjo na dnevni red, se je pri sejah izsoplo nekaj govorov, sklenilo nekaj resolucij in protestov na vlado, državni zbor in na druge take kraje, kjer se nič blaga ne prodaje in ne kupuje, pa je bil svet popravljen-No, sempatja, večinoma na Nemškem, se je dobil tudi kak občinski odbor, ki je storil nekaj več. Občine so imele za meščane velike prešičje krmilnice, hleve, krave-mlekarice za otroke, perutninarske za- trudom vjeti sovrag ga je še brcnil za trud rešitve z zadnjimi nogami in jo omamljen od udarca deske odkuril prav umerjenih korakjov z opuljenim in golim repom brez kože pripovedovat tovarišem in prijateljem: kako vabljiva da je opaljena slanina, a — privezana v gotovo smrt. Nastavila sva past v drugič in jaz sem jo obtožil s svojimi okovanimi čevlji. Kmalu se je vjela druga miš, a tokrat na smrt, za to tretja, četrta, do jednajste. Mene je to pokanje pasti jezilo, ker je za mišji lov prevneti Franci pri vsakem poku ploha z glasnim krohotom vstajal, potegnil mrliča izpod deske in vnovič nastavil. Skoro do svita zore ni bilo mirno, in jaz sem se domislil največjega mišjega strahu, ki biva pri vsaki pošteni hiši, mačke. Sem že omenil, da je imel naš polkovnik slugo, po rodu opaljeno črnega Laha, ki ga je klical: Justo! Četudi Lahon. pa Justo je bil dobra duša — saj ga niso ljubili samo ljudje, ampak celo živali. Vsak psiček ga je počakal, če mu je Justo požvižgal iti vsak, še tako plašljiv muc se mu je dal radovolj-no prijeti. Neka vabljiva, privlačna sila. je cimila v njem, seve, njegovi tovariši so to razlagali na drugo plat: Justo je radi tega mačkin prijatelj, ker si večkrat privošči za kako grabo skrit mijavkasto dobro pečenko. So ga li tovariši po krivem dolžili ali ne, tega nisem dognal, pa tokrat sem ga prosil, naj stopi v bližnjo vas in naj kupi ali ugrabi dva. ali tri pošteni« mišje strahove. Justo je dobro rešil zaupano mu nalogo in je prinesel dva mačaka. Jednega prostaške, sive bar- ve in plašljivega vedenja, drugemu pa se je že na pisani barvi in napredno gledujočih očeh poznal njegov plemeniti in žlahtni rod. Seljaka-sivca je zaprl Justo v mojo luknjo, čr-no-belo pisanega žlahtnika pa je podaril gosj odu o-berstu. Zarobljeni in robati sivec je hudo občutil u-grabljeno mu prostost, grdo gledal, glasno predel — drgn — drgn in trdovratno zavračal vsaiko ponujeno hrano. Ali je v noči naš novi gost lovil in preganjal miši, ne vem, ker sem kljub cvilu in proženi zemlji skrit pod odejo dobro spal, a v jutro na vse zgodaj ga ni bilo več; vzela ga je noč, jaz mu bega niti nisem zameril, saj vsakdo ljubi prostost. Dva dni in tri noči sem zabil z mišjo golaznijo, četrtega jutra pa sem moral s polkovnikom v postojanke; prišel je namreč g. general pogledat tukaj sem, kako napreduje delo v strelskih jarkih. Stopali smo jeden za drugim. Naprej Jaz, potem g. oberst in za nami je pihal sam rudečehlači g. general. Moštvo je bilo že na nogah in pridno v potu čela rilo z lopatami pod zemljo, da je g. general zadovoljno kimal na levo in desno. Prišli smo do voda, k! je imel v noči stražo; in ti ljudje so spali, razun enega, ki je na vse kri-plje metal zemljo iz jarka. Ker le ni pogledal, zatopljen v delo, se ni ognil in ne pozdravil po postavi, sem ga torej podregnil: „Pozdravite! G. general so tu!" Mož me začudeno pogieda od pet do glave, in meče naprej zemljo iz jarka ter meni, kimaje z debelo glavo: vode, nasade zelenjav itd. — Dobro, toda teh par lepih zgledov jo kaplja olja v morje lenobe. Prišla je vojska! Brez milosti je v veliko stvareh pahnila trgovca na stran. Vsa javnost je prišla do prepričanja, da je treba občinskim odborom poseči vmes. Posegli so in kolikor kasneje, toliko slabše, brez uspeha pa splošno nikjer ne. Ta skrb naj jim ostane in ž njo zvezano delo tudi! In pri tem delu govorimo mi za slogo med mesti in deželo. S kmet-skimi organizacijami v dogovoru naj si zagotove cene in blago. Bog daj to edinost! Morda nas nauči vojska, da je vsem mestnim in takozvanim izobraženim ljudem treba s kmetov dobiti priprostosti t življenju, v hrani, v obleki, veselja do telesnega dela. Tega duha najprej, drugo bo navrženo. In mesto in vas bosta prijatelja za vedno! Mi žrtve za domovino. Od S v, Antona v S 1 o v. gor. se nam poroča: Zadet od sovražnika je izdihnil svojo junaško dušo dne 27. septembra Jurij Omulec iz Gornje-B r e n g o v e. Bil je od začetka vojske na skoraj v-seh bojiščih; ranjen v Galiciji; se je bojeval na Tirolskem in sedaj ga je zadela sovražna krogla tam pri naši ljubljeni Gorici. Na pokopališču pri Kostanjevici čaka njegovo telo vstajenja k boljšemu življenju. Ljubi Bog naj tolaži zapuščeno'mater in žalujoče sestre in brata, katerim je bil padli dober sin in ljubeči brat, rojstni hiši pa zvest gospodar. Na južno-zahodnem bojišču je padel Jan. Mur-šec, znan pod imenom Baha, želar v Trnovski vasi, župnije Sv. B o 1 i e n k v Slov. gor. Bil je prideljen trenu, ki oskrbuje moštvo na fronti s kruhom iz vojne pekarije. Na takem potu ga je, daleč še za fronto, zadela laška granata in ga raztrgala. Najbolj pretresla pa je vse dne 21. oktobra došla tu-žna vest, da je padel v bojih ob Soči dne 15. oktobra za svojo domovino obče spoštovani posestnik Jan. Cuček iz Trnovske vasi, zapuščajoč potrto ženo in 7 malih otrok. Pridno je skrbel za svojo družino; da bi otroci imeli svoj dom, je kupil k domačemu že itak obširnemu posestvu še manjše posestvo in gorico. A ni mu bilo dano, da bi užival kdaj sad svojega truda. V zimskih bojih je zbolel in bil potem dalje Časa a bolnišnici na Koroškem. Ko je nekoliko okreval, je prosil za dopust, da vidi še enkrat svoj dom in svojo družino. Prišel je domu na 8 dni; bil je to njegov iprvi, pa tudi zadnji dopust. Nekoliko bolehen še, je moral iti k svojemu krdelu. Rad bi bil še prišel za nekaj dni med svoje, prosil je še za kratek dopust; želja se mu pa ni izpolnila. Videl je svoje po prestani vojni bolezni prvikrat, videl tudi zadnjikrat. Druga usoda ga je čakala, da daruje življenje za svoje. Nesti je moral križ do zadnje postaje, izkusiti vojne grozote, muke in bolečine do dna. Med goriškimi brdi počiva zdaj njegovo v boju utrujeno junaško truplo in križ, ki ga je spremljal od doma do groba, čuje sedaj kot zvest prijatelj ob njegovem grobu. Mir njegovi duši! Žalujoči ženi naše srčno sožalje! Osirotele otroke pa priporočamo ljubezni nebeškega Očeta in varstvu Matere božje! Iz italijanskega bojišča se nam piše: Pred nekaj tedni mi je kruta smrt pokosila dragega tovariša Franca Simonič, doma iz Središča. Nisva bila sicer skupaj, ali vendar sva se mnogokrat sešla v strelskem jarku ter se pogovarjala o vsakdanjih razmerah. Med tem tudi nisva pozabila na milo domovino in na pretekle otroške čase, v katerih sva tako brezskrbno živela. Napočilo je lepo jutro. Sešla „Hentana para, kaj, general ste vi? Na, to pa že, tako mlad, pa general. Poglejte, ta le zemlja in to hlodovje je padlo ponoči na me; dobro, da me ni ubilo. Pa general ste, kakor hitro zmečem zemljo tu ven, vas bodem pa pozdravil — pa le počakajte še malo!" G- oberst je kar puhal od jeze nad to pripro-sto ravnodušnostjo; g. general pa je smeJiljaje potrkal dobrega moža po rami, a jaz sem bil od tistega časa prekrščen iz vojnega kaplana v — generala .. . Vrnila sva se z g. oberstom že okoli 9. ure dopoldne v našo grabo. Stari me je kot novokrščenega generala povabil v svoj stan na štamj)eii v jutranjem mrazu zasluženega konjaka. V njegovi postojanki je bilo pošteno mrzlo, Justo še ni bil zakuril v peči. Polkovnik je pa rad sam štorail po pieči in nalagal na ogenj drva. Tudi sedaj je hotel pripravljeno in že naloženo kurivo sam podlžgati, počenil je pred peč, si nataknil na nos ščipalnik in odprl pe-čna vratca. Kot od smrtne strele zadet se je ubogi gospod oberst po dolgosti zložil po sobi in iz glave mu je s-kočil njegov belo-črni, žlahtni muc in se plaho ustavil v kotu. jaz sem se pošteno smejal, stari pa si je dodobra otipal vse ude, predno je vstal in zapazil, da mu je nesramni mačak zbil ščipalnik in ga do krvi oprasnil po obrazu. Jeza ga je zgrabila in zarjovel je: ..justo!" fDalje sled j _ sva se spet pred mojim bivališčem. Sedla sva na klop in se pogovarjala o fem in onem ter zrla v jesenski svet, v razbite in požgale laško kraje. Ta dan je bil moj tovariš precej otožne volje. Med pogovorom sva prešla spet v mili domači kraj, nakar mi je de^al: „Dragi Ivan, jaz pa nimam upanja., da bi se še kdai vrnil, akoravno si tega močno želim." — „Beži, beži", sem ga zavrnil, „saj veš, da se naju ne prime nič." Težka slutnja ga ni goljufala. Na večer drugega dne je sklenil svoje mlado življenje. Hraber fant, vrl človek, blago srce. Priznanje ni izostalo. Močno si je želel še enkrat videti dragi domači kraj in svoje ljube starše, toda to mu ni bilo sojeno. Ob blatni lažki cesti na prijaznem pokopališču je irrast-la čez noč sveža gomila in iz nje se je dvignil skromen križ. Tam počivaš Ti, dragi France, mlad junak, ki si dal svoje življenje za čast in obstoj mile domovine! Daleč proč od domačih spiš, a ne zapuščen. Vsi, ki so Te ljubili, v mislih posečajo Tvoj grob in poljubljajo zemljo, ki Te krije. Tvoj žalujoči tovariš Ivan Bedjanič. Padel je na italijanskem bolišču dne 14. sept. poddesetnik Franc Trešer iz S p o d n j e - L o ž n i -c e pri S 1 o v. B i s t r i c i. Bil je leta 1914 ranjen v Galiciji, po ozdravljenju je prišel drugokrnt na rusko bojišče, kjer je zopet obolel. Pred meseci je moral na italijansko bojišče, kjer mu je granata pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil tib, miroljuben značaj in skrben gospodar. Zapušča mlado vdovo in tri otročiče. Ljubi Bog naj tolaži žalujočo rodbino, blagemu rajnkemu pa naj da večni mir in poktoj! Iz C i r k o v e c pri P t u j u se nam poroča: Dne 23. septembra je doletela družino Brumec v Mi-hovcih žalostna obvest, da je njen sin, oziroma brat', ki se je zadnji čas pri 87. pp. ob Soči bojeval, dne 17. septembra junaške smrti za domovino umrl. Izguba je tem težja, ker se tudi oče in starejši brat, ki se tačas istotakn nahaja na bojišču, za domovino bojujeta, Ne obžaluje ga samo njegova obitelj, temveč vsi sorodniki in znanci, ker je med vsemi bil zelo priljubljen. Bil je večletni naročnik „Straže" in ?? Slovenskega Gospodarja", katerega je zadnji čas tudi na bojišče dobival. Pred letom dni se ..e raznesla vest, da je umrl junaške smrti za domovino Franc Fekonja od S v. 1 r o j i c e v Slov. gor. Bil je tih in miren značaj, pa vendar ne brez mladeniške živahnosti. Zato ga je vzljubil vsak, kdor ga je poznal. Nestrpno so čakali uradnega obvestila, ki je pred kratkim došlo in potrdilo vest o smrti dragega Frančeka, Rajni ¡e bil zvest član Mladeniške Zveze, katere se je spomnil tttdi v svoji oporoki. — Pred par meseci je padel vrl tržiin Janez Barometler, pred tednom dni pa Janez Valner iz Oseka. Nekateri možje in fantje, ki so vjeti na Ruskem, so poročali domov, da je Alojzij Lopič, samski posestnik v S t. I 1 < u, v Sl ov. gor., umrl v ruskem vjetništvu, Vest pa še uradno ni potrjena, Lopič je bil nečak rajnega emureškega g. župnika in skozinskoz krščanskega mišljenja, Meseoa novembra 1915 je na italijanskem bojišču padel Frane Lubi, sin posestnika v Selnici ob Muri, všentiljski župniji. Padli je bil miren in priden mladenič. Iz L e s i č n e pri P i 1 š t a n j u se nam piše sledeče: V ruskem vietništvu, je umrl meseca grud' na 1915 vojak od 15. pp. Janez Bokalič. Bojeval se je v Karpatih, bil tam ranjen in ko je malo ozdravil, je šel spet pred časom prostovoljno nazaj na vojno in bil tam vjet. Bil je korajžen vojak, dober sin svojih staršev, katerega bodo težko pogrešali, posebno njegova bolan a mati, katero je posebno ljubil in jo podpiral. Zapušča očeta, mater, dva brata-vojaka in dve sestri. Došlo nam je žalostno poročilo od vojnega ku-rati č. g. M. Krajnca, da je junaške smrti za domovino in cesarja padel dne 6. junija t. 1. na gori Boskon občespoštovani mladenič Janez Ceh iz L e -v a n j e c pri Sv, Urbanu blizu Ptuja. Pride-Ijen je bil patrulji z naročilom, zalezovati sovražnika. Pri spopadu ga je zadela krogla v nogo. Ko si je hotel ustaviti kri ter rano obvezati, ga je zadela sovražna krogla, v srce. Po poročilu č. g. vojnega kurata je prejel par dni pred smrtjo sv. zakramente, Za padlim žaluj«io starši ter dva brata in dve sestri. Brat Franček se nabaja kot ranjenec v bolnišnici v Dunajskem Novem Mestu. Bog jim daj večni mir in pokoj! Rumunsko bojišče, Rumunija je v silnih škripcih, Od severozahodne strani prodirajo Avstrijci vedno globlje na ru-munsko ozemlje, v Dobruči pa je rumunsko-ruska armada tako oslabljena, da beži noč in dan proti severu. Iz Sedmograšicega so naše čete vdrle v prostor pri Sinaji in Kamjolungu že 20 do 30 km daleč na rumunsko ozemlje. Tudi pri Oršovi smo vrgli sovražnika nazaj čez mejo in smo zavzeli obmejno gorovje. V severovzhodnem dehi Sedmograške i-ma sovražnik zaseden le še ozek pas najšega ozemlja. Rusi pridno pošiljajo pomožne čete na rumunsko bojišče. Rumunski odpor postaja vedno močnejši, V D o b r u 5 i skoro teden dni ni bilo večjih bojov. Naši so pri zasledovanji bežečega sovražnika brez odbora zavzeli več mest in so še le dne 29. oktobra zopet trčili ob sovražnika, ki se je ustavil, da tako krije umikanje čet čez Donavo V Bukarešti vlada velika vznemirjenost, ker se je bati, da bodo naše čete od'severozahoda in od jugovzhoda začele prodirati proti rumunskemu glavnemu mestu. Rumunsko ljudstvo jo postalo zelo nevoli-no, ker so vojni hujskači zvabili Rumunijo v nepotrebno vojsko. Prodiranje v Do ruéi. Zadnjič smo med najnovejšimi vestmi poročali, da so bolgarske čete zavzele mesto Crnovodo ob Do navi. S tem je bila usoda rumunsko-ruskih čet v Dobruči za,pečatena. Sovražnik je odrezan od železnice in je stisnjen v ozko ozemlje med Donavo in Cr nim morjem. Ker manjka tudi mostov čez ve le tok Donavo, je položaj sovražnih čet zelo mučen. Bolgarske čete in njih zavezniki so bežeoemu sovražniku vedno trdno za petami. Mackensenova armada je od zadnjega, našega poročila zavzela v Dobruči sledeča mesta: Niči, Mari, Sejjmeni, Bonašič, Topalu in Har-sova od Donavi ter celo vrsto mest ob Črnem morju in v središču Dobruče. Danes, dne 31. oktobra, koto pišemo, pravijo poročila, da se je sovražnik bolgar-sl emu prodiranju ustavil in sicer na črti Ostrovo ob Donavi-Babadag blizu Cr:!. morja. Od Baba daga do ruskega brega Donave je samo še 40 km. od Ostro-ve ¡d° ruske meje pa 60 km. Rumuni menda hočejo s svojim novejšim odporom kriti umikanje rumunsko-ruske armade čez Donavo. Radi močvirnatega ozemlja je beg v severni Dobruči zelo otežkočen. *'e?>k plen v Dobruči V Dobruči ugrabljen plen je tako velik, da ga še dosedaj ni bilo mogoče spraviti. V skladiščih ob Donavi in Črnem morju je bilo nakopičenega za več tisoč vagonov žita, moke, riža, tobaka in enakega blaga. Rumunsko armadlno vodstvo je z gotovostjo računalo, da je Dobruča varna; radi tega so napravili Dobručo kot nekako žitno skladišče za Rumunijo, ker se jim Rumunija radi nevarnosti avstrijskega v-pada ni zdela dovolj varna. Uplenjenega žita in moke je baje toliko, da je cela našn balkanska armada za eno leto preskrbljena z živili. Bolgari pa so z naglim prodiranjem v Dobručo Rumune in cel četverosporazum bridko presenetili. Bolgari so v Dobruči uplenili dosedaj že čez 100 topov, 140 strojnih pušk in ogromne zaloge streliva, ter naprav za mostove. Število vjetnikov znaša k!rog 20,000 mož. i ; i | f ui | j | ICUSK Rusi so v V o I i n j j i zopet pričeli z napadar niem in sicer zahodno od Lučka pri krajih Zaturči, Szelvov in Pustomiti. S tem hočejo vsaj nekoliko razbremeniti Rumune. Dne 29. oktobra se je po srditem artilerijskem ognju navalila ruska infanterija v mnogoštevilnih, rojnih vrstah proti našim postojankam na goraj omenjeni črti. Naš ogenj je ruski naval docela zavrnil. Celi oddelki sovražnih čet so popadali mrtvi in ranjeni k tlom. V Vzhodni Galiciji vlada mir. V bukovinskih Karpatih so se naši zadnje dni preteklega tedna navalili v prostoru pri Dornivatri na glavne ruske postojanke, katere se na otfeh stra--neh tega kraja tudi zasedli. Tako je na rumunsko-ruski meji v sovražno armado zabita močna in trdna zagozda Rumune bi radi razbremenili. Pariški listi pišejo, da bodo Rusi v kratkem pričeli z zopetno ofenzivo v Karpatih in Voliniji, da taico razbremenijo Rumune. Car je baje dal Rumit-niji besedo, da bo z vsemi silami poizkušal rešiti Rumunijo. Ruske izgube. Ruski uradni izkaz o p^adlih, ranjenih in pogrešanih izkazuje od dne 1. januarja 1916 do dne 1. oktobra 1,787.522 mož in 85.981 častnikov. Največje izgube imajo sibirski in kavkaški jezdeci. Mir z Rusijo? Zadnji čas se mnogo govori in piše o posebej i tniru z Rusijo. Uradna poročila, avstrijska in rus-i ka, pa označujejo te vesti kot popolnoma iz trte izvile, neresnične. Na K r a s u se razvijajo novi boji, Dne 25. o-ktobra je italijanska artilerija pričela živahno obsi- pavati Vipavsko dolino in Kraško planoto. Artilerijski ogenj se je naslednje dni nadaljeval in je bil na južnem krilu posebno ljut. Naša artilerija dobro od-govairja. Italijanska infanterija, ki je naredila dne 27, oktobra ob cesti proti Opatjem selu izpad, Je bila z našim ognjem zavrnjena. Tudi vzhodno od G o-r i c e je sovražna infanterija po artilerijski prejdpri-pravi dne 28. oktobra poizvedovala proti našim postojankam, a je bila odbita. Radi slabega in meglenega vremena so boji dno 29. oktobra nekoliko pono-hali. Na Tirolskem nič posebnega. Primorska fronta neomajana. Vojni poročevalec! velikega berolinskega lista „Vossische Zeitung" piše, da je hotela Italija s svojo armado predreti avstrijsko primorsko fronto in si tako zagotoviti svojo posest na vzhodnem bregu Ad-rije in na Balkanu. A armada slovitega generala pl. Boroeviča ji zapira pot. Vsak posamezni borilec te armade ve, zakaj se gre. Radi tega taka občudova-niai vredna obramba Avstrijska fronta na Primorskem je dosedaj neomajana. Domovina in zavezniki Avstrijcev ne morejo nikdar biti generalu Boroeviču in njegovi armadi dovolj hvaležni, da je pot Italijanom čez Kras tako ctobro zastavil. Lah ne bo prodrl dalje! Iz soške fronte nam pišejo slovenski fantje od ... lovskega bataljona: Tudi mi poljski lovci imamo opraviti s krutim Lahom in ga držimo trdno nazaj, čeravno je silno lačen naše zemlje. Izključeno je, da bi še dobil vsaj 1 ped zemlje, kjer stoji slovenskii vojak. Akoravno s presilno pripravo svojega topništva bruha na nas granate vsakovrstnega kalibra in buta v skale, tako r bi hotel iz njih narediti ra.vne poljane, se mu ne bo posrečilo prodreti dalje v slovensko ozemlje. Ko pa le nekoliko poneha s svojim divjanjem, se zberemo prijatelji in si zapojemo našo navadno pesemeo: „Le naj ropoče in bobni, Iz tisoč topov naj gromi; Naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnemo." Srčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem in tudi bralkam „Slovenskega Gospodarja" ter staršem, bratom in sestram ter tudi poštenim slovenskim dekletom: Ceto(vodja Zižman Franc, Vogersko pri Gorici, podlovec Eder Franc od Sv. Jurija v Slov. gor., Kravanja Franc iz Primorskega, Filipančič Anton iz Buč, Arih Anton iz Marenberga, patruljni vodja Sovič Andrej iz Primorskega, Ivanuša Ivan iz Huma pri Ormožu, Jereb Rudolf iz Koprivnice, Barut Jo-sip iz Istre, loivci Novak Mihael in Pinter Matevž iz Makol, Kolarič Jožef od Sv. Urbana pri Ptuju, Bel-šak Jakob, Belšak Martin, Belšak Jožef, Žuran jF., Kmetec Simon, Kozel Ivan, Kaučevič Jakob, Farkaš Franc, vsi iz ptujskega okraja, Herič Jožef od Sv. Jurija ob Pesnici, Rijavec Štefan, Roje Alojz, Kw-harič Anton, vsi iz goriške okolice. Bojišče t h Mirenskem gradu. (Izvirno poročilo.) Naš 27. domobranski (ljubljanski) pešpolk je dobil povelje, dja mora dne 11. oktobra napasti sovražnega Italijana. Ko pridemo rano zjutraj na določeni kraj, se je naš 2. drugi bataljon razvil v bojno črto in tako je šlo po malem naprej. Sovražnik pa je nas pričakoval, kakor krvoločna zver svoj plen. In kar na en hip smo dobili hud ogenj vseh vrst mor -nega orožja. Od vseh strani je bobnalo s tako silo, da nam ni bilo moči ne naprej in mnogim tudi ne nazaj prej kot še le zvečer. Naši častniki so bili večinoma ranjeni, bili smo kot čreda brez pastirja. I-talijan je poskušal kar naprej predreti našo črto, a mi smo mu vse sunke odbili. Sovražnik je pošiljal proti nam vedno hujše moči. Na naši strani 1 bataljon, na laški strani pa napadajo kar 4 polki! Kot besni levi so se vrgli Lahi na nas popoldne ob 4. liri dne 12. oktobra. A sedaj nam pride na pomoč naša dobroizvežbana artilerija, ki je tako dobro streljala, da so težke granate metale sovražne Italijane kar do 10 metrov v zrak. Kar jih je še ostalo, pa smo z ognjem navadnih in strojnih pušk pomandrali k tlom in jih razpršili na vse strani.' To je bilo v resnici slika sodnega dne. Kako čudno in na različne načine se liudstvo pokončava. Le z božjo pomočjo si še človek otme svoje življenje. Nedolžni otroci! Molite za svoje očete, ako so v vojski, žene za svoje može in tudi neveste za svoje ženine, da se bomo po vojski vsi srečno vrnili k svojim dragim. Ljubi Bog pa dodeli, da bi se razburjeni narodi v kratkem pomirili in pobotali. Prosimo le pobožno ljubega Boga za skorajšni konec te strašne morije 1 Pozdravljam Vas, cenjeni bralci „Slovenskega Gospodarja", posebno Vas*.dragi Slovenci, v Gornji Savinjski dolini ter mojo družino! Tebi, „Slovenski Gospodar", pa želim obilo dobrih naročnikov! Frano Fedran, desetnik. Junaški slošta, poročila z doma, in nas obišče naš toliko zaželjeni „Slovenski Gospodar", kateri nas še naibolj zadovolji z novicami iz domačih krajev ter n >s vsaj nekoliko seznani z širnim svetom. Tako tu preživljamo svoje težke dni, kateri ne vzamejo konca, ter si želimo srečne vrnitve in skorajšnjega svidenja, v kar pomozi Bog ! Prav prisrčne pozdrave vsem domlačim, znancem in prijateljem pošilja iz daljnih dolomitskih gor Vaš hvaležni Pepi. Macedonsko bojišče. v Na macedonskem bojišču se je vojni položaj iz-premenil v prid Bolgarom, ker je ustavljeno prodiranje srbsko-francoskih čet pred Bitoljem in ob rekici Črni. Za Bitolj ni več nobene nevarnosti; Bitolj se nahaja trdno v bolgarski oblasti. Rumunija zahteva vedno glasneje, da se jo razbremeni z velikopotezno ofenzivo na macedonsko« bojišču. General Sarrail se pa do tega koraka ne more odločiti, češ, v njegovi armadi vladajo nalezljive bolezni in ker ima na razpolago zelo slabo vojažtvo — izmeček vseh naro- ; dov * Francosko bojišče. Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje velika angleško-francoska ofenzivni, ki že traja celih 21 tednov in se sme imenovati ena s¡ama nepretrgana velikanska bitka. Na velikem četverosporazumo-vem vojnem posvetovanju v francoskem mestu Boulo-gne dne 19. oktobra so sklenili razbremeniti po možnosti Rumunijo in izvojevati še pred pričetkom zime odločilnih vspehov na francoskem bojišču. V ta namen si je francoski vrhovni poveljnik general Jo-ffre izbral ozemlje pri Verdunu. V štiridnevni borbi od 20. do 23. oktobra so se Francozi vrgli z vso silo na verdunsko predutrdbo Douaumont. da prebijejo na tem ozemlju nemško bojno črto. Posrečilo jim se je sicer dne 23. oktobra zavzeti Douaumont, toda glavna želja, prebiti na tem ozemlju nemško bojno črto, se jim ni posrečila. V zadnjih dneh se je še tudi posrečilo angleško-francoskim četam zavzeti dve porušeni vasi in pridobiti nekaj ozemlja severno od Somme, toda na južnem bregu Somme so pa izgubili nekoliko ozemlja. Angleški listi pišejo, da bo trajal;; angleško-francoska velika ofenziva baj« do dne , decembra. ^a'cn je p s de! Douaumont. V hudih bojih za Verdun v letošnji spomladi se je Nemcem posrečilo zavzeti važno verdunsko predutrdbo Douaumont, ki leži severno-vzhodno od Ver-duna. V izvanredno srditih štiridnevnih bojih so Francozi dne 23. oktobra iztrgali Nemcem to v razvaline spremenjeno utrdbo. Borbo za Douamont opisuje očividec sledeče: Od 20. do 23. oktobra so Francozi s tako silo obstreljevali Douaumont, da je bobnela zemlja kakor ob najhujšem potresu. Iz 120 velikanskih topovskih žrel so padale granate na to u-trdbo. Bobnelo in grmelo je, kakor bi bil sodni dan. Dim iz topov je bil tako gost, da je zatemnelo soln-ce in zrak je bil več kilometrov naokrog tako gorek in smrdljiv, dušljivi plini tako gosti, da je slehernemu živemu bitju zapiralo sapo. Pet' francoskih divizij se je navalilo na Verdun. Ker so se v utrdbi v-nele zaloge bencina, je bila nemška posadka prisiljena zapustiti gorečo utrdbo. Ko so vdrle prve francoske čete v razbito utrdbo, je bila ista že izpraznjena in Francozi so zavzeli kup razvalin. Borba za utrdbo Douaumont prekaša glede srditosti vse dosedanje trdnjavske boje. Mir na Hrskem Zdi se, da je vsled dvornih vplivov iz Rusije in Anglije gonja proti kralju Konstantinu ustavljena. Med kraljem in četverosporazumom Je prišlo do sporazuma in sicer se pravi, da na tej-le podlagi: Kralja se ne bo več nadlegovalo, ako hoče ostati nepristranski ter se noče udeležiti vojske. Pač pa kralj ne bo oviral onega dela dežele, ki se je pridružil Ve-nizelosu, da se udeleži vojske nasproti Bolgariji. Kralj bo moral vse opustiti, kar bi ogrožalo četvero-sporazumove čete v hrbtu, a kralja se bo za to pustilo v mirni posesti vlade in onega dela dežele, ki mu je ostal zvest. Cetverospo^azum ne bo pripoznal Venizeiosove vlade. Iz Grške prihajajo poročila, ki pravijo, da so kraljevi pristaši srečni nad tem izidom več kot enoletnega domačega prepira, a Venize-losovi pristaši so potrti. "NVnvrika i't N mčHa Ker je Nemčija potapljala tudi norveške ladje, ki so vozile Rusom vojno gradivo, je Norveška prepovedala vsem podmorskim čolnom plovbo v norveških vojdah. To je bilo seveda naperjeno proti Nemčiji. Nastala je med obema državama velika napetost, in bilo se je bati, da pride do skrajnosti. Sedaj pa že razglašajo norveški državniki, da Norveška ne mara vstopiti v vojsko. Japonska in Am rika. Da Japoska hoče med svetovno vojsko dobiti nadvlado nad Kitajsko, je Znana stvar. Rusiji in Angliji sicer to ni nič kaj po godu, toda ker sta z J«r ponsko vojni zaveznici, ne moreta ničesar storiti. A bolj razburjena se kaže nad japonskim postopanjem Severna Amerika, ki hoče imeti za svojo trgovino prosta in odprta vrata na Kitajsko. Severna Amerika pa se boji sama začeti vojsko z Japonsko. Za to se še bolj ogleduje za pomoč angleškega broidovja. In iz tega bo sledilo, da bo v bližnjem času Severna Amerika Angležem nasproti še bolj prijazno, a Nemcem nasproti še bolj sovražno postopala. Na Japonskem so dobili novega ministrskega predsednika Te-rauchirjat o katerem se pravi, da je mož brez strahu. Duhovniške vesti. Na Bizeljsko je prestavljen kot kaplan č. g. Alojzij Musi s Polzele. C. g. Bog- dan Lendovšek, kaplan v Vojniku, je vpoklican kot vojni kurat ter odrine te dni na bojišče. — C- g. Jakob Palir, kaplan na Bizeljskem, je prestavljen kot provizor na Žusem. Ogrski Slovenec-bogoslovec umrl. V Trnju je umrl, kakor poročajo »Novine«. bivši bogoslovec somboteljskega duhovnega semenišča, Matjaš Horvat. Pred šestimi leti je moral radi jetike zapustiti semenišče. Na domu je po smrti svojega očeta bil skrben gospodar, nekak oče osmerim mlajšim bratcem in sestricam. Z velikim veseljem je opravljat vse kmetsko delo. Pogreba se je poleg številnega ljudstva udeležilo 5 gg. duhovrikov. Vojni kurat č. g. Rajmund liratanič piše svojemu prijatelju J. L. iz sibirskega vjetni^tva (Dauri-ja, Transbajkalskaja doroga) med drugim,: Dragi! Bil sem mnenja, da mojega pisanja nisi dobil; zato danes ob prejemu Tvoje dopisnice veselje toli večje. Kaj novega tam? Sedaj si ¡delam veliko upov, da bo-dem še pred koncem vojne poslan domov. Radost nad tem v slučaju uspeha bi bila nepopisna. Saj si pa to tudi zaslužim po tako dolgem vjetništvu. Upam ;Te zdravega in čilega. Prisrčne pozdrave iz svojega prognanstva pošilja Tvoj R. B. — Počtovaja fcartočka, pisana dne 1. avgusta in cenzurirana v Irkuts-ku, je potrebovala do cilja 80 dni. f Fr. Vraz. V četrtek, dne 20. oktobra, je u-mrl jeden izmed najbolj delavnih mož narodne, krščanske organizacije, nečak slavnega pesnika Stanka Vraza — župan Fr, Vraz, posestnik v Cerovcu pri Svetinjah, najlepšem delu Ljutomerskih goric. Pokoinik je vkljub svojim 67 letom z mladeniško živahnostjo zasledoval naše gibanje, sodeloval pri vseh gospodarskih, izobraževalnih in političnih organizacijah, nastopal neštetokrat pri raznih zborovanjih in prireditvah ter z njemu lastno prijetno in šaljivo besedo navduševal zborovalce za dobro stvar. Neomajno je stal v vrstah katoliško narodne stranke in z vsemi močmi delal na to, da je v njegovi občini, v kateri je županoval nad 30 let, ostala ista na krmilu. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pričal pogreb, ki se je vršil v soboto, dne 28, oktobra, predpoldan-Krasen jesenski dan je bil, toplo je solnce pripekalo na lepe Ljutomerske gorice, ko se je vil dolg sprevod od Vrazovega doma po od pokojnika tako ljubljenih in negovanih vinskih goricah k farni cerkvi, kjer se je pridružila še množica njegovih prijateljev in častilcev. Sprevod je vodil vlč. g. šmarski dekan Ivan Bohanec ob asistenci 8 gg. duhovnikov iz 3 dekanij, Sprevoda se je udeležila visokorodna obitelj grofa d' Avernas, koje posestva je pokojnik oskrboval, in položila na njegovo krsto krasen venec s pomenljivim napisom, zastopnik državnih uradov, zastopnik naSe organizacije, veteranska društva iz Svetinj in Ljutomera, mnogo županov in odličnih oseb iz oktrajev Ormož in Ljutomer in nepregledna množica domačega ljudstva. Po odpeti žalostinki in izvršenem pogrebnem obredu je imel vlč. g. dekan Ivan Bohanec lep, globoko v srce segajoč govor, v katerem je lepo orisal pokojnikove zasluge in njegovo neumorno delo za dom, družino, cerkev, narod m organizacije. Pokojniku je določeno za njegovo požrtvovalno delo za javni blagor odlikovanje, a ga ni učakal, uživa pa gotovo odlikovanje v nebesih kot plačilo za svoje vz-gledno, krščansko življenje. Počivaj sladko, nepozabni delavec naše organizacije, nepozabni sorodnik slavnega Stanka Vraza! Narodna krščanska organizacija bo ohranila župana Fr. Vraza v hvaležnem spominu! Našim društvom. Tajništvo S. K. S. Z v Ljubljani, mora izpopolniti kataster vseh društev Slovensko krščansko socijalne zveze, ki se za čas vojske ni bil vodil. Vsa društva zato prosimo, naj na naslov »Slovensko kršč. toc. zveze« v Ljubljani,, nemudoma naznanijo svoje odbore in vodstva odsekov. Prosimo tudi, naj vsako društvo S. K. S. Z. v Ljubljani vselej poroča, kedaj bo priredilo svoj letni občni zbor in po občnem zboru naznani S. K. S. Z. v Ljubljani sestavo odbora in morebitne sklepe splošne važnosti. Tudi sklepi sej, ki so splošne važnosti, naj se javijo centrali. Splošni občni zbor Cecilijanskega društva za Lavantmsko škofijo. Občni zbor tega društva se vrši v četrtek dne 9 novembra ob 4. uri popoldne v prostorih, mestnega Cecilijanskega društva (mariborsko stolno župnišče). Novi 181etniki. »Arbeiter Zeituog« piše: Sedaj nabijajo razglas, ki pripravlja na prebiranje mlade-ničev, ki leta 1917 dopolnijo 18. leto. Po § 14. čmovojniške naredbe morejo namreč tiste ki leta 1917 dopolnijo 18. leto, že 1. januarja 1917 poklicati na prebiranje. Kdaj da bo to prebiranje, še ni znano. V razglasu se pa naznanja, da so imeniki na Dunaj pristojnih leta 1898 rojenih mla-deničev že gotovi in bodo od 3. do 10. novembra na magstratu razpoloženi v vpogled. Kdor opazi kako nepravilnost, jo mora uradu naznaniti. Štajerski Slovenci branijo koroško slovensko zemljo. Iz italijanskega bojišča se nam piše: Tudi mi imamo dosti opraviti z verolomnim polentar-jem, ki si z vso močjo prizadela., da bi se pola stil naših planin in vdrl v našo ljubo slovensko domovino. Mi ga dobro odbijamo na vsej koroški zemlji, katero straži domači koroški pešpolk Tukaj nas je tudi precej štajerskih Slovencev. Vsak teden nas tudi obišče »Slov. Gospodar«, ki ga z velikim veseljem prebiramo. Pa že bolj veseli bi bili, ako bi nam donesel novico, da bo skoraj Bog dal tolikanj zaželeni mir. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam »Slov. Gospodarja« in našim dragim doma ter tovarišem na bojiščih: pešci Gorjanc Franc iz Spitaliča, Crešnar Metod iz Rešnika, Kovačič J. iz Bi?eljskega, Jazbinšek Ignac iz Planine, Lorber J. iz Želai, Lesar Jakob iz Ptujske gore, Gorišek Anton iz Cirkovc, Hrabošek Jurij iz Ponikve. Pozdrav in Wollersdorfa. Iz velike tovarne za. strelivo v Wollersdorfu na N-iž e Avstrijskem se nam piše: Srčne pozdrave uredništvu in vsem znancem pošiljamo slovenski fantje in možje 87. pešpolka. Čeravno sedaj nismo na bojišču, pa vendar ravno tako pomagamo vničiti našega sovražnika z izdelovanjem granat, bomb, šrapnelov in sploh z na pravo municije za artilerijo. Tudi nas vsak teden obišče vrli naš list »Slov. Gospodar« in prinaša nam novice iz daljne domovine. Alojzij Tominšek iz Gornjegagrada Jožef Repič iz Zagorec, Mihael Ogrin iz Ribnice, Jurij Uršej iz Šmartna pri Slo-venjemgradcu, Ivan Grušovnik iz Ptujske gore, Anton Malus iz Brežic in Appel Frider.k iz Gradca. Tretji zimi nasproti. Naši prijatelji nam pišejo iz bojišča: Zopet nas je tretji zimski čas posetil s svojim ledenim obrazom, toda z železno pctrpežiji vostjo bomo še to prenesli. Našim ljubim domačinom pošiljamo iskrene pozdrave: Miha Sadjak od Šmihela pri Pliberku, Pavel Krušic iz Rožne doline, Anton Kapel iz Kalobja pri Celju (Ti trije so bili odlikovani s srebrno svetinjo II. vrste), Anton Eroer-šic od Sv. Barbare v Halozah. Štefan Vesenjak iz Zavrča, Franc Sovič od Sv. Mihela pri Šoštanju in Anton Krajnc iz Št. Ilja pod Turjakom. Na zasneženih planinah. Piše se nam: Dragi mi »Slov. Gospodar«, mi se Te že v soboto veselimo, ko nas prideš obiskat v daljne hribe in nam doneseš mnogo novic. Tukaj nas je že prišel dvakrat saeg obiskat in kolikokrat še nas bo. to nam je neznano. Zdravi smo tukaj vsi; imamo svež zrak. Vse Slovence in Slovenke ter prijatelje na bojnem polju lepo pozdravimo iz soške fronte: Anton Pučko iz Smolincev, Franc Štelcar iz Bren gove in Jakob Rojs iz Kralovcev, vsi od Sv. An tona v Slov. gor. Pozdrave iz Kraške planote, vsem cenjenim či-tateljem »Slov. Gospodarja« pošiljamo Slovenci od 30 5 cm motorne baterije. Tudi mi smo pri osmi ofenzivi imeli mnogo opraviti. Marsikatero *mrto nosno granato smo p03lali tja na izdajalca. Mislim da smo marsikateremu pomagali se preseliti na drug svet A kljub vsem naporom se še mi vedno dobro počutimo. Imamo tudi upanje, da nas Bog ohrani pri krepkem zdravju do slavne zmage. Vse za vero dom cesarja! kličemo podpisani: Desetnik Martin Maček od S?. Petra v Savinjski dolini, pred-mojster Jožef Štakelj iz Verač pri Virštanju, top-ničarji Jožef Drolc iz Polzele, Franc Žilih iz Lesc pri Bledu, Vinko Opara iz Divače in Franc Ogra jenšek iz Gornje Ponikve. Želje slovenskih pioniijev. Slovenski pionirji nam pišejo iz italijanskega bojišča: Tekoče leto se nagiba h koncu. Drevje že zgublja svoje listje in vsa narava se pripravlja za zimo, ki nam je že pred durmi. Največ pa ima v sedanjem času opra viti kmet Treba je spravljati poljske pridelke, sad je, treba je obsejati polja, pripraviti drv za zimo, stelje za živino itd. Sploh nobeden dan ni kmetu dovolj dolg, posebno v sedanjih razmerah ko je treba vse bolj natančno spraviti in z vsem bolj varčno ravnati. Mi slovenski kmetski fantje dobro vemo, da Vam kmetom manjka delavskih moči, toda letos Vam še ne moremo pomagati. Slovenski fantje in možje še stojimo na bojnih tleh z orožjem proti sovražniku. Trdno kakor skala bra nimo našo milo domovino, dokler ne bomo slavnostno vzdignili zastavo zmage ter po končanih bojih zopet srečno prišli k Vam v zaželjeni domo vinski kraj. Tudi mi željno pričakujemo dneva, da se od našega truda oddahnemo ter ob zopetnem miru obiščemo naše vinske gorice. Pripovedovali si bomo o dogodkih is sedanjega časa ter hvalili Boga, ki nas v tolikih in tolikih slučajih tako čudežno obvaruje. Ve pa slovenske žene in dekleta, ki nas v vseh gospodarskih opravkih za topate, dobro oskrbujte naš dom, in ob najboljših prilikah se spominjajte nas, ki krepko odbijamo vse so vražne napade. Iskrene pozdrave pošiljamo z bo jišča v slovensko domovino vsem sorodnikom in znancem, ženam in dekletom ter čitateljem »Straže« in »Slov Gospodarja«! Alojz Pupoher. desetnik, doma od Sv. Duha pri Lučanah; Jožef Blazina iz Žetal; Josip Mahnič; Konrad Puil, desetnik iz G>rnjih Hoč in Ivan Sedevčič iz Grgarja. • Za goriške slovenske begunce. Naprošeni smo, da objavimo: Kot pooblaščenca c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in zaupnika odbora za begunce iz juga na Dunaju iščeva stanovanje za slovenske goriške begunce. Oba stanujeva v Tacnu pri Ljubljani, železniška postaja Vižmarje. Točasno je na razpolago več stanovanj na kmetih v stranskih in nekaterih hribovitih krajih. Stanovanja so samostojna, ne med družino ter so že sklenjene pogodbe za najemnino. One družine iz izpraznjenih krajev Goriške, ki gostujejo v ozadju pri drugih ljudeh, naj se obrnejo do nas; dopošlje se jim naslov stanovanja, ter pogojena cena. Oglašajo pa naj se res le taki, ki se morejo, če treba, za dolgo dobo samostojno vzdrževati. Skoro povsod bo dobiti ka4 zemljišča v najem, za ceno pa še ni pogojeno. Nastaniti se pri drugih ne svetujeva preveč; bolje je imeti svoje stanovanje ter hoditi od tam k posameznim kmetom na delo, Tako je več svobode in več reda. Piše naj se e-nemu podpisanih: Ivan Mermolja, načelnik gospodarske zadruge za goriško okolico, in Franc Cernic, župan iz St. Petra pri Gorioi. Gospodarske novice. Glede rekvizicije žita. Ker nam vedno prihajajo vprašanja, koliko žita si sme posestnik na podlagi cesarskih ukazov obdržati, zato ponavljamo: 1. Za klajo si sme obdržati: ovsa 300 kg za vsakie-ga konja; ječmena eno četrtino, odračunši poprej za seme potrebno množino; grašice dve tretjini vsega pridelka; turšice eno četrtino, odračunši prej za seme potrebno množino, 2. Za živež si sme obdržati: za osebo 132 kg žita na leto. Leto se računi od 15. avgusta, zato sedaj do nove žetve razmeroma manj, recimo sedaj približno 100 kg. Od teh 100 kg si sme obdržati za živež na osebo in leto 75 kg rži ali pšenice ali ječmena, drugih 25 kg pa ali turšice ali ovsa ali ajde; ako nima turšice, ovsa in ajde, pa se sme vseh 100 kg obdržati ali rži ali pšenice ali ječmena. Od ovsa, kjer ni drugega živeža, se pa sme zaradi pičlega zamletja obdržati 200 kg. Fižola se sme obdržati 12 kg za osebo na. leto. Proso-pšeno se ne bo odvzemalo. 3. Vsakega semena se sme obdržati toliko, kolikor ga misli vsejati, fižola pa 1 desetino vsega pridelka. — Ako se od posestnika več zahteva, naj se pri oddaji pove, da nima več kakor kar mu gre po cesarskih ukazih. Seveda mora biti priznanje resnično. Vaga lil mera. En hektoliter (100 litrov) ima teže: pšenica 76 kg rž .68, ječmen 64, oves 44, proso 88, zmes 72, turšica 80, ajda 60, fižol 88, grašica 92. Pri nezluščeni koruzi se računi pri vaigi tri četrtine zrnje in ena četrtina stročje. Pri moki se računi 80 kg moke, je toliko kakor 100 kg žita. Kdo sme kupovati seno. Vprašanje: Za naš kraj je določena zadruga v Račah, da po naročilu o-krajnega glavarstva nakupuje za erar seno. Zadnji čas je prišel mesar Pukl iz marib. okolice v vojaški obleki ter pravil, da on kupuje seno za erar. Kaj naj storimo? Odgovor: Naznanite zadevo okrajnemu glavarstvu. Kupčija s Puklom ni veljavna, ako ga okrajno glavarstvo, ni pooblastilo. Karte za sladkor in kavo na kmetih,. Vprašajo nas: Pri moji hiši je 11 oseb za preživljati. Dobiti bi moral 11 sladkornih in 11 kavinih kart, a dobil sem jih v nedeljo, dne 29. oktobra vsakih samo po 7. Enako se je pri oddaji prikrajšalo število kart tudi mnogim drugim, dočirn so nekateri dobili polno število kart. Kaj naj storim? Ali imajo morda gospdd-je, ki razdelujejo karte, navodilo, da morajo kmets-kemu in delavskemu prebivalstvu dajali manj kart? Odgovor: Dosedaj še ni izšla nobena odredba, po kateri bi se kmetskemu prebivalstvu smelo odtegovati sladkorne in kavine karte. Za vsako osebo se mora dobiti za štiri tedne eno sladkorno in eno kavino karto, v Vašem slučaju torej 11 sladkornih ln 11 kavinih kart'. Pozovite urad, kjer dobite karte, da naj Vam naknadno da manjkujoče karte, sicer pa se pritožite na okrajno glavarstvo. Bakrena gallca in žveplo. Okrajni zastopi zbirajo sezname, s kakim uspehom se je leta 1916 borilo proti peronospori in grozdni plesnobi. Občine naj takoj poročajo okrajnemu zastopu, ali je bilo bakrene galice premalo za škropljenje, koliko bi je občina rabila za uspešen boj proti peronospori in koliko pa žvepla proti plesnobi. Zvieza gospodarskih zadriig, ki ima na skrbi dobavo galice in žvepla, bo na podlagi teh poročil zahtevala od vlade, da se mora pri- hodnje leto za boj proti trtnim boleznim dati vinogra^ dnikom dovolj galice in žvepla na razpolago. Oddaja sena. Vprašanje: Naša občina bi morala spraviti sena skupaj 150 vagonov, a ni ga mogoče več kot 50 vagonov. Kaj naj storimo? Odgovor: Obrnite se telegrafično na okrajno glavarstvo in na cesarsko namestništvo v Gradcu ter prosite, da se zahteva zmanjša. Mleko, maslo, sir itd. Vsi ti pridelki so prosti, niso zaseženi. Za to se jih lahko prodaje, kamor se jih hoče in nihče ne more biti prisiljen, da jih sploh proda ali da jih mora gotovi osebi prodati. A ker pa po mestih in industrijalnih krajih primanjkuje teh živil, za to se nameravajo po posameznih občinah ustvariti prostovoljna nabiralna mesta, kjer se bodo zgoraj imenovana živila nakupovala in odkoder se bodo oddajala določenim mestom, oziroma krajem. Na Dunaju je bilo dne 22. t. m. tozadjetvno posvetovanje pri Splošni zvezi kmetijskih zadrug. Slovensko zadružništvo je zastopal dr. Korošec, Določilo se je nazadnje, da si občine same, ki potrebujejo omenjena živila, organizirajo nakupovanje, ki je seveda popolnoma prostovoljno. Cena vinu v Po3avju in ob Sotli. Piše se nam iz Brežic: Cena novega vina se giblje med 2 in 3 kronami. Vino je že precej prodano. Najvišjo cene za vino na Tirolskem (pridelek 1916) je namestništvo določilo za trgovino na debelo naslednje: Vino, ki ima do 8% alkohola (navadna namizna vina) 80 K, od 8—9% ([navadna namizna vina) 100 K, od 9-10% (točilno vino) 125 K, od 10-11 % (posebno vino) 140 K hektohter. Cene za nadrobno prodajo bodo določile okrajne politične oblasti, a vendar pa cene ne smejo presegati 40 v za navadno namizno vino, 50 v za točilno vino in 60 v za posebno vino za 1. Razpis službenih mest za deželne dacarje. Deželni odbor bo sprejel 45 paznikov in 110 vodij postaj in revizorjev za pobiranje užitninskega davka na meso, vino, mošt in sadjevec. Prošnje se naj vlagajo najdalje do dne 10. novembra 1916 na »Štajeiski deželni urad za pobiranje užitninskega davka v Gradcu, deželni dvorec«. Več o tem v inseratu v današnjem »Slov. Gospodarju« na 8 strani. Neosnovane govorice radi klanja in rekvirira^ja svini. Po deželi širijo gotovi ljudje vesti, da od 1. decembra 1916 naprej ne bo smel nihče več svojih svinj doma zaklati, ampak jih bo moral za peljati v mestno klavnico. Te vesti so popolnoma od prvega do zadnjega izmišljene. Kdor jih širi, mora biti kaznovan. Treba ga je samo naznaniti oblasti. Opozarjamo naše ljudi, naj ohranijo mirno kri. Svinje se smejo prej ko slej doma prosto zaklati. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu je bilo v pretekli dobi zelo živahno popraševanje po tujem, zlasti štajerskem hmelju. Cene za štajerski hmelj so vnovič poskočile za 10 kron pri 50 kilogramih ia so se gibale med 115 do 130 K za 50 kilogramov. Razpoloženje trdno in se domneva, da bodo cene za hmelj še za nekoliko narasle, zlasti cene za hmelj iz Savinjske doline, po katerem živahno poprašujejo. Letošnja hmeljska letina v Savinjski dolini. Iz Braslovč se nam piše: Sedaj smo za letos s hmeljem pri koncu. Pridelalo se ga je manj, kakor so se ga hmeljarji nadejali. Bila je slaba, srednja letina. Seveda so bile tu in tam izjeme. Zaradi cen te je zadnji čas kazalo, da se bo hmelj precej dobro prodal; pa takoj, ko nam je Rumunya napovedala vojsko, je kupčija čisto izostala. Polagoma so ga začeli zopet kupovati po 80—100 K 100 kilogramov. Pred nastopom Romunije so hmelj ko smo ga še obirali, plačevali po 180 K. A sedaj se je skoro res Savinjski hmelj poprodal po slepi ceni ol 70 do 100 K 100 kg, kar nikakor ne pokrije pridelovalnih stroškov. Sedaj, kakor pravijo poročila, bi bil hmelj dražji, pa ga ni več. Hme-jišča se bodo še bolj krčila. Florijan Rak. Živinski sejmi na Kranjskem prepovedani. Na kranjskem je deželna vlada prepovedala živinske sejme in sicer sejme za govedo in svinje. Prepoved je stopila v veljavo dne 29. okiobra t 1. Ovčereja. Štajerski c. k. deželni kulturni inšpektorat posreduje za Štajerske posestnike nakdp plemenskih ovac in ovnov. Kdor se hoče pečati z ovčerejo in želi nakupiti ovac ali ovnov, naj se obrne na deželni kulturni inšpektorat pri cesarski namestniji. Ovčereja je sedaj, ko je volna izredno draga, zelo dobičkonosna in se posebno hribovcem priporoča, da se začnejo zopet skrbneje pečati z rejo ovac. Stran 6, ButvBHflia aeammum. 2. novembra 1016; Jesenska otava in mlada detelja izborno krmilo za svinje. Od vseh strani se pritožujejo svi-njerejci, da letos silno primanjkuje svinjske krme. Temu bi se lahko odpomoglo. Mnogokje je Se sedaj opaziti lepo mlado deteljo in jesensko otavo, ki bo skorogotovo vzela konec. Priporočamo, da se deteljo in mlado otavo takoj pokosi in zeleno na tanko natrosi po različnih podih in svislih. Na ta način se detelja in otava dobro posuši in je posušena izborno krmilo za plemene s\inje. Taka detelja in otava se na drobno zreže in se surova ali skuhana primeša drugi krmi. Razne novice. Osli pridejo do veljave. V Trstu so začeli prodajati oslovsko meso, prednji del po 2 K 40 v, zadnji del po 2 K 60 vin. en kilogram. To ni nobena novost za Trst, ker se je oslovsko meso prodajalo že davno poprej, seveda na skrivaj. Tako je bil nek mesar zasačen, ker je prodajal meso mladega osla za teletino. Ljudje niso našli nikake razlike, le to je mesarja izdalo, da je pozabil na mizi »ušesa«. Takrat so mu zaprli mesnico, sedaj pa jo bo gotovo zopet smel odpreti. Celokupne izgube vojujočih se držav znašajo po računu, ki ga je napravilo kopenhaško društvo za študij socijalnih posledic svetovne vojne, v prvih dveh vojnih letih 4,631.500 mrtvih, 12 milijonov 245.300 ranjenih in 3,373.700 i n-v a 1 i d o v. Vojna znanost je iznašla najrazličnejša sredstva za pokončevanje ljudi. Sedaj se listi iz Nemčije pritožujejo, da so francoski letalci, ko so 22. oktobra bombardirali Metz, metali na mesto bombe s plinom. V nekem predmestju Metza je ta plin zadušil pet oseb, sedem oseb pa je smrtno-nevarno obolelo. Vsled plinov takih bomb nastane čez nekaj dni gnojenje pluč in konec je strašno trpljenje in grozna smrt. Od ključavničarskega pomočnika do učenjaka. V Pionu na Nemškem je umri ravnatelj profesor dr. Oton Zacharias. Rojen j« btl 1. 1846. v Lipsku in postal ključavničarski pomočnik. Šele v starosti 19 let se je učil gimnazijskih predmetov in to po leg svojega ključavničarskega dela, napravil maturo in se po-vetil prirodoslovju. Postal je jako zna menit učenjak ter si pridobil za znanost in za narodno gospoda rs t o velike zasluge Strašna lakota v Afriki. O. Keiling, apostolski preiekt v Angoli, poroča: Že 20 let sem tukaj, a videl sem že mnogo besede ter bil priča mnogemu o-pustošenju, toda nikdar še nisem doživel toliko gorja! V onih pokrajinah, kjer je vladala najliuj&a suša, je umrla tretjina vsega prebivalstva, v nekaterih deželah celo C0%. Cele karavane so bežale iz enega . kraja v druge, da se rešijo pred grozno smrtjo la-kote. Kdo prešteje one, ki so onemogli na potu? Tu si lahko videl, kako zapušča, sin očeta pod senco v naglici urezanih vejic, kako pospeši mož korake, da ne bi več slišal klicanja in tožbe svoje od lakote u-mirajoče žene; tam zopet, kako grebe nesrečna mati pesek, da pokoplje svojega mrtvega otroka. Taki in enaki prizori, eden strašnejši od drugega. Dopisi. * Maribor. Tukajšnji lekarnarji so vsled pomanjkanja lekarniškega osobja sklenili, da bodo v z ruskih mesecih odprli lekarne še le ob 1J2S. zp.traj in zaprli ob 8. zvečer. Glede ponočne službe se pa ničesar ne spremeni in bo dotična lekarna, ki bo imela ponočno službo, označena s posebno tablico ki bo nabita na vratih dotične lekarne. Sv. Peter pri Mariboru. Kakor smo že poročali, smo spremili dne 9. okt. k zadnjemu počitku daleč naokrog znanega Matijo Šnueta posestnika na Vinički gori. Kako je bil rajni priljubljen, je dokazala množica ljudij, ki ga je spremila na nje govi zadnji poti deloma od doma, deloma se pridružila med potjo sprevodu. Hvala, hvala vsem ki ste nam bili v tolažbo v težkih dneh in počastili s svojo navzočnostjo spomin prerano umrlega, imenoma bodi izrečena najsrčnejša zahvala: vlč. g župniku ŠtrakI za tolažljive besede ob odprtem grobu. č. g. kaplanu Zaje, ki je vodil 1/22. uro da leč sprevod in g. Krajncu, nadučitelju od Sv. Barbare kot zastopniku tamošnje posojilnice kakor tudi vsem sosedom in znancem. Še enkrat hvala! Ohranite t Na vrsro pa pride gotovo ▼ prihodnji žteviiki. Oprostite! — It>to *elja za dopise iz Podgorja, Pušencev, M«go\e itd. Kar ni ¡sp.siarclo, prida vse na vrsto. Kupim malo ali srednje veliko, zloženo, za veako kulturo,, posebno za sadje- in živinorejo pripravno posestvo v prijetni zavetni suhi legi z dobrimi poslopji. Zahteva se toliko gozda, da je dovolj stelje, drv in potrebnega les* za gospodarstvo. Morebitne ponudbe z navedbo površine ia eene se prosi na naslov: Trg št 333. p. Št. Jur »k južni železnici. 7©t Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi dosli povodom smrti preblagega, nad vse ijubljenega soproga, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v toliko obilnem številu, izkazajoč mu poslednjo east, spremili k večnemu počitku. Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 29. okt. 1916. Marija Pišec, vdova c. kr. žandarm. stražmojitra. 708 Ob izgubi naše ljube in predrage matere Barbare Cede* katerih nenadna smrt je nas otroke tako žalno in bridko zadela, se iz celega srca zahvalimo veleč. gg. župniku in g. kapelanu žalskemu, vsem blagim sorodnikom, sosedom in dobrotnikom naše očetovske hiše za njih sočutno dejansko ljubezen in ravno tako vsem blagim župljanom grižkim, ki so se tako obilno udeležili pogreba in molili za njih. Bilo je nam otrokom vsem v tolažbo. Bog plačaj! Porance v Grižah, dne 23. okt. 1916. Jnlijana Poteko, Jožef, Marija, dr. Anton Čede. ssi 2. «OTCmbra 1&16. SLOVBNSGa eoseoui. Stcafl L KNJIŽEVNE NGVOS3CS. UAlodar za slovenske vojake za leto 1917 je ravnoirar izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta Sotedar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupil. Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo skoraj 2 meseca močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske (tur" mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpora zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preski oa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik", ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Bogomila, molitvenik za dekleta. To knjigo si je naročilo silno veliko deklet. A žal že več tednov Tiskarna sv. Cirila v Maritforu nima nobenega izvoda več, ker knjigoveznicam manjka materijala in (Jelavcev. Zato naj naročniki blagovolijo potrpeti. A kakor hitro knjigo dobimo, jo takoj razpošljemo. Tudi cene knjigi So se zvišale za 66% in bodo gotovo §e rastle; zato stalnih • cen niti določiti ne moremo, dokler knjig ne dobimo. Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljen Jem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli: »Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v ko-adst krščanskim vojakom." Knjiga vsebuje evangelija vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh »pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe ibožje; naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v domačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno lušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam se dobi tudi knjiga v nem-fkem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor i:ir Slavič. A.omad stane 30 vin. Tudi nemško knjigo dobijo vojaki zastonj Loíjs"'Številke* liradec, dne 25. ok oura 1916: 75 31 8« «8 83 Line, dne 28 ok.oúra 1916: 47 32 2 tí 38 Dobra gostilna z malo prodajal nico tik cerkve in šole se na Koroškem odda z norim letom v najem. Več pore IJrban Jaučnik, veleposestnik na Zlebnu, p. Podrav-lje (Koroške). 681 Majer z 3—4 delavskimi močmi, kateri se dobro razume na živinorejo in poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinarstvo, se išče. Dobi za nagrado zemljo in denar. Kartop spomladi (febrnaja ali marca). Okraj Konjice Natančneje pove Franc Satler, Lintfort Itoers, posflogernd. Rheinland, Nemčija. ' «81 ~Spre>jri eta se dva dijaka na hrtao m «tarioTaaje pri g. Rad Past v Krčevini 190, 1. aaditr pri Uari-fen 684 Jabolka kapaje tvrdka U. Bordais, Maribor, pa uajkoljii caai. tiitg.i ieu. H»«;»« fcojiSice is kiii 'ieajur nt d» bi tt «JiS« olw«i»»te> ¡prek*»»»». Z« y*it! t» ?oitao bnaSOsa ' . ». -«ptk» Ra&tai davek »"»¿a Posojila se dajafo W=rs i' 'S.v^r^SSt pr«naae posojilnica > jrtsti «tecSo*, ¡¿»ar premrMa H »»/,%, KS Ttasjiit» VTB&aitaih t» rfcjJtSba deia _ ia )[Jnš«v m* častil ¡**»«Žh ¿tat» k kelk«. Uradna tir^ " «d» te, fitfrtek <4 O. £• &*u» depold»» i« «ak* o^m» ws ^jolint- Posojilnica Lana ftsdi aa razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) Stev. 29965. Razpis službenih mest. Sprejmejo se pazniki in vodje postaj za pobiranje užitninskega davka na meso, Tino, mošt in sadjevec. Za pobiranje užitninskega davka na meso, vino, mošt in sadjevec za leto 1917 in nadaljna leta bo sprejetih 45 paznikev, 110 vodij postaj in revizorjev. Plače so: Za paznika: Za postajevodjo: V 1. in 2. službenem letu 1000 K 1200 K „ 3. „ 4. „ 1100 K 1300 K „ 5. „ 6. „ „ 1200 K 1400 K „ 7. ., 8. 9. ,. 1300 K 1500 K „ 10. „ 11.12. „ „ 1400 K 1600 K „ 13. „ 14 15. „ „ 1600 K 1700 K letne pače; revizorji dobijo začetno plačo 1800 K ter 3 službene starostne dokiade vsaka po 200 K po dovršenem 3. oz. 6. in 9. službenem letu, za potovanje po železnici III. razred železnice ter 10 K dnevščine; vrhutega dobijo vai nameščeni; od slučaja do slučaja od deželnega odbora odmerjene draginjske dokiade, ki znašajo tačas za neoženjene 210 K, za oženjene z enim ali dvema otrokoma 300 K in za oženjenega, ki ima več kakor dva otroka 360 K. Ako je postajevodja v položaju, da se nastani na način, ki bi odgovarjal namenu, pisarna v njegovem lastnem stanovanju, še dobi tudi stanarinski prispevek, kateri se določi od slučaja do slučaja. Vsak postajevodja ali paznik mora položiti varščino (kavcijo) v znesku 100 K; varščino lahko plača tudi v obrokih, vendar se vloži varščina v , kako hranilnico še le tedaj, ko je bil vplačan zadnji obrok. Pro3ilci morajo vložiti tozadevne prošnje naj- _ dalje do 10. novembra 1916 na štajerski deželni urad za pobiranje užitninskega davka v Gradcu, deželni dvorec. Prošnjam je priložiti prepis spričeval o dosedanji vporabi, krstni list, domovnico in potrdilo od zdravnika o prosilčevem zdravju. V prošnji se mora navesti tudi znanje jezikov. Prosilec se naj osebno predstavi samo tedaj, ako se to posebej zahteva Piosilci, ki so še ceuki v zadevah pobiranja užitninskega davka, se morajo, predno so končno-veljavno sprejeti, podvreči na lastne stroške šestdnevnemu pouku in morajo nato napraviti izpit. Gradec, dne 24. oktobra 1916 (20 Kiemr.) Od štajerskega deželnega odbora. Apno prodaje Kmetijska Zadruga v Racah. KOZJE. Bakrena galica. Kozjanski okrajni zastop je vračal te dni občinam preplačila za bakreno ga-lico. Vkljub visokim denarnim plačilom velja kilogram galice le 3 K 17 v, v kar gre hvala veleč. g. načelniku Tomažiču. eso Javna zahvala Dne 29. prosinca 1916 sem dala podpisana svojega sina pri c. kr. avstr. vojaškem vdovskem in s rotinskemu zakladu zavarovati ter sem plačala premijo 45 K. Avgusta 1. 1916 je moj sin v vojaški bolnici v Pragi umrl in zgoraj imenovani zaklad mi je po deželnem zastopstvu v Gradcu celo za-varovaloino 1000 K popolnoma izplača1. Zahvsdju jem se tem potom kar najiskreneje c. kr. avstr. voj. vdovsk. in sirot, zakladu, kakor tudi c. kr. davčnemu asistentu g. Fricu Pirkmaierju, ki me je na to zavarovanje opozoril in zavarovalnino sprejel. Priporočam to zavarovanje vsakemu, kar najto pleje. Žabjek, (pošla Laporje) ene 19. oktobra 1916. m Pirš Kunigunda. Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj. Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis in na Gohe št. 9. Trte se dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vkore-ninjene, za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (L. 1915). Cena trtam je po dogovoro. Franc Siodnjak, trtnar v Rotmanu pošla Juršinci pri Piuju. 092 Uljneariea (hišiua), v gospodarstvu, kuhinji, perutninarstvu in izdelovanju surovega masla dobro izurjena, energična, slovenskega in nemškega jezika zmožna, z večletnimi spričevali, se išče za vlastetinstvo na Hrvaškem (Zagorje). Absolventinje kake gos.odinjske šole imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Trajnost štev. 680« na upravništvo tega lista. Kapljice za svinje. Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinke vanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pa hvainih pisem, p, Pfllll, mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15. Zahvala Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem »s prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporoča» to zdravilo vsem Bvinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjakih kap Ijic za rdečico in Bicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdraven; Ivan Škorjanc. 8 radii j & vas, dae 6. avgusta 1916. C. kr. pri v Vzajemna zavarovalnica zoper opij = y Št 2000. RAZGLAS. Po § 92 društv. pravil se bo za naše ude vrši društveni občni zbor v pondeljek dne 27. novembra 1916 ob 10 uri dopoldne v 9ejni dvorani našega zavoda v Gradcu, Gosposka ulica 18-20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno p smeno vabilo. DNEVNI RED: 1. Računsko poročilo z računskim zaključkom za 87. upravno leto 1915. 2. Poročilo računsk h revizorjev o pregledovanju letnega računa za !. 1915. 3. Proračun za upravno ieto 1916. 4 Poročilo o cesarski naredbi z dne 22. no-' vembra 1915 drž. zak. 343 radi upeljave predpisov o zavarovalni pogodbi sn zavarovalnem redu, r adalje poročilo o temu potrebni spremembi zavod-nih pravil. 5. Podaljšanje funkcijske dobe za sedanje dru-šlvene odposlance. 6. Volitev dveh upravnih svetni! ov (z fukcijsko dobo do 1917 in 1920) 7. Volitev treh računskih pregledova'cev in enega nadomestnega revizorja. Gradec, dne 1. novembra 1916. Upravni svet Penatii se ne plačuje. W8 X---X Jožef Martine, Maribor (astanorljeno 1860^ razpošilja: 701 galanterijsko, Igralno, pleteno blago in drobnarijo po najcenejših dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se točno reSujejo. ^__y Odgovorni «rednfk: V »koala» Stopam. T tek tiskarne ar, Orla ▼ Maribora,