LETNIKXVIII., ST. 14 (833) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 18. APRILA 2013 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Damijan Terpin Glas za SSk je glas za vse nas! Izidi deželnih volitev, ki bodo v nedeljo, 21., in v ponedeljek, 22. aprila, so glede na dosedanje napovedi in raziskave javnega mnenja prava neznanka. V igri so štirje predsedniški kandidati, Franco Bandelli za gibanje "Un'altra Regione" (Drugačna Dežela), ki je izraz desne sredine, Save-rio Galluccio za Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla, Debora Serracchiani za levosredinsko koalicijo, s katero nastopa tudi Slovenska skupnost, ter dosedanji deželni predsednik FJK Renzo Tondo za desnosredinsko koalicijo. Ankete za zdaj napovedujejo tesen izid, saj so trije glavni kandidati - Galluccio, Tondo in Serracchianijeva - zelo blizu, tako da je kakršna koli realna napoved izida izključena. V deželi FJK velja večinski sistem, kar pomeni, da kandidat oz. koalicija, ki prejme največ glasov, lahko tudi en sam glas več od drugouvrščenega, dobi večino deželnih svetnikov. Kot znano, bo v deželnem svetu FJK po novem kar 9 svetnikov manj kot doslej, saj je parlament odobril spremembo zaradi zahtevanega "krčenja stroškov politike" in znižal število svetnikov na 49, kar pomeni, da bo izvolitev za vsakega svetnika tokrat bistveno težja. Bistveno težje bo torej tudi izvoliti slovenske deželne svetnike, kar pa ne velja za kandidate Slovenske skupnosti, saj se je tudi tokrat SSk edina predstavila na volitvah kot stranka, ki je izraz slovenske narodne skupnosti in je torej za slovensko stranko vstopni prag bistveno nižji kot za vse ostale, saj za izvolitev svojega zastopnika v deželni svet potrebuje le 1% vseh veljavno oddanih glasov. Težje bo torej le za vse ostale slovenske kandidate, ki so prisotni bodisi na listi Demokratske stranke kakor tudi na listi SEL. Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih komunistov nista bili sposobni predstaviti svojih list. Kot je napovedal deželni tajnik SIK Stojan Spetič, se številni njihovi člani nagibajo k temu, da bodo glasovali za Slovensko skupnost in predvsem za prof. Borisa Pahorja, ki kandidira v okrožjih Videm in Pordenon. Trda prede torej vsem ostalim slovenskim kandidatom, Ukmarju in Waltritschu na listi PD ter Vižintinu in Periču na listi SEL. Na novoletnem sprejemu Slovenske skupnosti v palači Attems ob koncu januarja letos sem parlamentarce iz naše dežele pozval, naj se ne udeležijo glasovanja v poslanski zbornici, ko so dokončno potrjevali ustavno spremembo o znižanju števila deželnih svetnikov, ne da bi pri tem poskrbeli za zajamčeno zastopstvo, in sem jim predlagal, naj raje znižajo plače poslancev v Rimu in na Deželi, nisem pa bil uslišan. Račun za takšno "šparanje" bomo sedaj plačali prav Slovenci, k sreči pa vsaj ne tisti, ki kandidiramo na listi lipove vejice, saj obstaja realna možnost, da bo v prihodnjem deželnem svetu sedel le zastopnik SSk. Pred nekaj tedni je dosedanji deželni predsednik Tondo v radijski oddaji izrecno dejal, da je uporaba furlanščine v deželnem svetu "una cazzata" (uporabil je točno ta besednjak) in da enako misli, tudi kar zadeva uporabo slovenščine. Že zaradi tega slovenski volivci ne moremo slediti človeku, ki razmišlja na takšen način, in čas je, da upravo, ki je vodila deželno vlado zadnjih pet let brez kakršne koli razvojne vizije, dokočno zamenjamo. Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti pa smo lahko zadovoljni, da je predsedniška kandidatka Debora Serracchiani, ki jo podpira tudi naša stranka, za svoje glavno volilno geslo izbrala: "Postanimo zopet posebni-Torniamo ad essere spe-ciali", kar pomeni, da namerava, končno, našo deželno avtonomijo, ki letos praznuje 50 let, uveljaviti in ovrednotiti, še posebej v luči dejstva, da prebivajo na ozemlju dežele FJK kar tri narodne manjšine, slovenska, furlanska in nemška. / str. 14 Slavnostna akademija ob 50-letnici deželnega statuta Mi smo Slovenska skupnost v imenu neke manjšinske resnice Mi smo Slovenska skupnost v imenu neke manjšinske resnice. Ta stavek, ki ga je izrekel pisatelj in kandidat stranke lipove vejice na prihodnjih deželnih volitvah, že sam na sebi vsebuje sintezo večera, ki sta ga Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček priredila v ponedeljek, 15. aprila, v veliki dvorani Narodnega doma. Priložnost slavnostne akademije je bilo obhajanje 50-letnice dežele FJK s posebnim statutom in hkratnega samostojnega političnega nastopanja Slovencev v zametku SSk na prvih volitvah za deželni svet. Večer je izzvenel kot spomin nekdanjih protagonistov SSk na izkušnje v palači na Oberdankovem trgu, obenem pa je bil tudi popotnica za prihodnjo volilno preizkušnjo ta konec tedna, ki bo - v primeru, da bo SSk prestopila volilni prag 1% - ponovno potrdila svojega kandidata v prihodnji zakonodajni dobi. Kljub kakovostni paleti kandidatur, med katerimi izstopa že omenjeni pisatelj, je nedvomno ime Igorja Gabrovca tisto, ki ima dejansko največje možnosti za ponovno izvolitev. Tega se zaveda sam Boris Pahor, ki je v svojem posegu jasno in glasno podprl dosedanjega deželnega svetnika. Resnici na ljubo je razmišljanje Borisa Pahorja zaobjelo celotno bit slovenske narodne skupnosti v Italiji in v matični domovini v vidiku krepitve vedrejše prihodnosti: narod in narodna zave- st, kar preprosto pomeni skrb za drugega, lahko obstajata le v primeru, da bodo prihodnje generacije ohranjale svojo identiteto. Žal pa je to nagnjenje pri nas in v Sloveniji podvrženo silnicam levičarskih strank, ki so identiteto posameznika razvodenile v poplitvenem pojmu interna-cionalizma, ki se je naposled prelevil v idejo večkulturnosti in se danes kreta okrog pošasti globalizacijskih smernic. V tem vidiku je sploh pod vprašajem obstoj "partikularnega", to je elementa, ki dejansko sestavlja Evropo narodov, še več, izoblikuje obličje tistega evropskega človeka, o katerem je govoril Kosovel. Slovenska narodna skupnost v Italiji je v tem pogledu večkrat kot sirota, saj je politika matične domovine bolj podobna mačehovskemu odnosu: "Ali poznamo kakšnega slovenskega pesnika, ki bi poleg Alojza Gradnika opeval našo usodo", se je vprašal Pahor, ki je ostro obsodil hlastanje po oblasti politične garniture RS. Pozitivno noto je Pahor naglasil ob spoznanju, da se taki politični subjekti, kot je pri nas SSk, bojujejo za ohranjanje in razvijanje naše prihodnosti na tem robu slovenskega etničnega ozemlja. Izsek dosedanjega prizadevanja SSk na ravni deželne politike so po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja povzeli nekdanji deželni svetniki Slovenske skupnosti, Jože Skerk, Drago Štoka in Bojan Brezigar. Odv. Skerk se je spomnil zametkov skupnega na- stopanja štirih ločenih gibanj, ki so ravno za deželne volitve leta 1964 zedinile moči in izvolile svojega kandidata. Jože Skerk je prisotnim zaupal, da so bili njegovi somišljeniki in on sam nasprotni ustanovitvi dežele, saj so se bali, da bi s to upravno enoto krajevni nacionalistični dejavniki povečali svoj vpliv na državni ravni. Spomnil se je številnih aktivistov tedanje slovenske liste in volilne kampanje, ki je bila izredno napeta (sile javnega reda so načrtno ovirali volilne shode), zlasti pa je poudaril volilni podvig, ki je njega uvrstil v prvo zakonodajno dobo deželnega sveta. "To je bil dogodek, ki je odmeval bodisi v Beogradu bodisi v Rimu", je dejal in obenem podčrtal idejne temelje, ki so botrovali zmagi. "To so bili slovenstvo, demokracija in neodvisno politično nastopanje"! Štafetno palico je Jože Skerk predal Dragu Štoki. Bil je to čas, ko so nekdanje upe, da bi dežela suvereno in polnopravno odločala o naših potrebah kot narodni skupnosti, razblinili zatohli politični interesi. Štoka je svojo razlago osnoval na prepričanju, da so Južne Tirolce in manjšince v Dolini Aoste prepričano ščitile njihove matične domovine: za nami pa je stala Jugoslavija, ki je za razliko od Francije in Avstrije podpirala vključevanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti v italijanske stranke. Tudi zato smo Slovenci v Italiji ostali za deželo in njene zakone zgolj 'nosilci posebnih interesov'. V letih so se stvari polagoma izboljšale, veliko se je spremenilo, zlasti če primerjamo politični spekter tedanjih strank z današnjimi: "Vse stranke so izginile, mi smo še tu", je z zadovoljstvom ugotovil predsednik Sveta slovenskih ogranizacij Drago Stoka. /str. 2 IG ■ Zlata grla Na 13. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov je spet zazvenel zvonki glas rosnih grl Predavanje v Gorici Anton Komat je v Gorici govoril o strupenih snoveh, ki ogrožajo naše zdravje . Nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman odslej počiva v domovini v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani S1. strani Srečanje s kandidatom Avguštinom Devetakom "Vsak glas za Slovensko skupnost je glas za vse nas Mi smo Slovenska skupnost ••• V četrtek, 11. aprila, se jev sovodenjski občini predstavil volivcem Avguštin Devetak, kandidat za deželo na listi Slovenske skupnosti. V gostilni pri Francetu je poudaril, da je sprejel kanditaturo, ker želi dati svoj doprinos Slovenski skupnosti, edini slovenski stranki v Italiji. Cilj je doseči prag enega odstotka deželnih glasov, kar bo stranki omogočilo izvolitev svetnika v deželni svet. Kot izkušen in uspešen podjetnik je pristonim jasno in odločno povedal, da se Slovenci moramo sami boriti za naše pravice in za naše ozemlje. Upati na milost oz. nemilost drugih, za katere je naša stvarnost nedvomno sekundaren problem, je utvara. Kot podjetnik je obenem poudaril, da si moramo Slovenci aktivno prizadevati, da bomo doma gospodarili sami. Le tako bomo samostojno krojili svojo prihodnost ter usmerjali razvoj ozemlja, brez katerega naprej! K temu nehvaležnemu pisanju so me izzvali vsaj trije močni razlogi: dvakratna izjava ministrice RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, medlo reagiranje "drugorazrednih" medijev v Italiji in nova izgubljena priložnost le-teh, da bi skupno, odločno in glasno nastopili, čeprav sem to predlagal. Slovenci vedno najdemo vsaj en razlog, da ne bi nastopili skupaj! Televizijska mreža RAI 3 je prejšnji teden, 4. aprila, predvajala intervju z novo ministrico gospo Tino Komel. Reševanje težav Primorskega dnevnika in Novega Matajurja je zanjo "v tem trenutku prednostna naloga" in da je ta dva medija treba "rešiti takoj". Isto misel je priobčil tudi Pdk 7. aprila na 22. strani. Kmečka logična pamet se samodejno takoj oglasi: Če ene- nikakor ne bi bili kot skupnost prepoznavni. Prav zaradi tega je vsak glas za Slovensko skupnost glas za vse nas, ker bomo z izvolitvijo v deželni svet Slovenci dejansko imeli svojo politično težo na Deželi in bodo območja, kot so Kras, Brda, Benečija itd., imeli na deželni ravni nekoga, ki jih bo v prvi osebi zastopal in jim krojil prihodnost v skladu z našo kulturo in našo identiteto. ga rešuješ po prednostni, prvorazredni, hitri... poti, pomeni, da vsi drugi pridejo na drugi tir, kasneje (če sploh) na vrsto! Ne zamerim toliko mladi in še novi ministrici, kot urednikoma, ki dobro poznata vse zamejske tiskane medije in njihove težave. Glede ministrice pa me malček (tudi kot rojaka) skrbi le za njen spomin, saj je bila natanko dva meseca prej, 4. februarja, (kot podpredsednica Komisije v DZ RS) na poldru-gournem srečanju na sedežu Goriške Mohorjeve podrobno seznanjena s težavami Novega glasa, Pastirčka in knjižih izdaj Goriške Mohorjeve družbe! Na tem srečanju nismo pozabili, poleg že zgoraj omenjenih, pošteno našteti tudi vse ostale tiskane medije v Italiji in našo enako zaskrbljenost zanje, saj smo zaradi enakih razlogov v enaki godlji: Naš vestnik, revija in založba Razvoj ozemlja pa nedvomno pomeni tudi sredstva za izboljšavo infrastruktur, to pa se lahko zgodi le s pravimi stiki na Deželi. V teh petih letih je SSk prav preko svetnika Igorja Gabrovca dokazala, da je take stike znala ustvariti in da je marsikateri občini priskrbela deželna finančna sredstva. Devetak je nato poudaril potrebo, da prepričano investiramo v naše ozemlje, da bo postalo privlačnejše, tako da se bodo tu razvili gospodarstvo, mali turizem, gostinska ponudba, malo obrtništvo, kmetijstvo, kar predstavlja dolgoročno jamstvo za naš obstoj. V tej luči je bližajoča se obletnica prve svetovne vojne enkratna priložnost za zagon turizma, na katerega smo do danes vsi premalo stavili, je sklenil Devetak. Srečanja se je udeležil tudi Igor Gabrovec, ki je prisotnim prikazal delo v svojem mandatu ter podprl predloge in Devetakova prizadevanja. P. Č. Letos praznujemo 50-letnico dežele FJK in nujno je, da je slovenska stranka nadalje prisotna v deželnem svetu, kjer so in bodo njeni izvoljeni predstavniki vedno dosledno, vztrajno in odločno zagovarjali pričakovanja vseh Slovencev v Italiji in bili stalna vest ostalim strankam pri obrambi pravic slovenske narodne skupnosti v deželi FJK. Zaradi vsega tega Svet slovenskih organizacij vabi zavedne slovenske volivce v naši deželi, da gredo množično v nedeljo, 21. aprila, na volišča in oddajo svoj glas volilni listi Slovenske skupnosti, zbirni stranki vseh Slovencev v deželi Furlaniji Julijski krajini. Mladika, Galeb, Dom. Je ta dejstva ministrica morala "pozabiti", kot mnogi pred njo, z manjšimi presledki, od leta 1945 do danes? Nič novega! Trdno sem prepričan tudi, da ni vedno v najtežjih težavah ali najbolj pomemben tisti, ki o sebi vedno močno kriči in jamra, od drugega, ki tiho stisne zobe, zbere vse možne energije in gre naprej -za narodov blagor. Zato me je zelo razveselilo poročanje Pdk 9. aprila na drugi strani o srečanju Pavšiča in Štoke z odgovornimi za zamejce dan prej v Ljubljani. Pa se le splača kričati! Gospod Drago Štoka je v slovenski prestolnici le priboril novo, črno na belem zapisano skovanko "in drugih" tiskanih občil ter misel "da mora Primorski dnevnik postati časopis vseh Slovencev v Italiji". Še bolj vesel bom, ko bo namesto "in drugih " vedno stala vejica (,) med naštevanjem vseh medijev ter namesto (šele) "mora postati" - "je in bo! Potem se bo v zamejstvu z močnim odmevom razlegal vsaj š tir ikra tni Aleluja! Marijan Markežič, Gorica Kot je sam poudaril, je Bojan Brezigar bil deželni svetnik v najbolj vznemirljivem geopolitičnem obdobju našega prostora, ko je ob razpadanju Jugoslavije nastajala neodvisna Slovenija. Tedanja deželna vlada pok. Adriana Biasuttija si je takoj prizadevala za priznanje nove države, kar je dejansko pokazala s simbolno potezo, ki je bila v vojnem obdobju še kako tvegana. "Delegacija dežele FJK je bila takrat prva mednarodna skupina, ki je obiskala Ljubljano v tako kočljivem trenutku", je dejal Brezigar, po čigar mnenju je takratna drža FJK botrovala normalizaciji odnosov med državo Italijo in slovensko narodno skupnostjo na njenem ozemlju. Brezigar je glede bližajočih volitev podčrtal nujo po jasni podpori SSk: glas za kandidata stranke lipove vejice je koristen glas za celotno manjšino in tudi za demokracijo v naši deželi. Od preteklosti v svežo sedanjost. Za govorniški pult je v sklepnem delu akademije, ki jo je obogatil nastop Moške pevske skupine Sv. Jernej, povezovala pa Maruška Guštin, stopil dosedanji predstavnik SSk v deželnem svetu Igor Gabrovec, ki je sedanjo politično kampanjo primerjal tisti, o kateri je poprej spregovoril odv. Skerk: sicer ne zato, "ker bi v nas lučali kamenje, ampak zato, ker se nestrpnost ljudi do politike čedalje stopnjuje". Prav zato je potrebno tudi v zadnjih predvolilnih dneh spomniti, da je SSk bila vedno na strani zagovarjanja pravic manjših etničnih skupin in drugih manjšin. Gabrovec je prepričan, da bo SSk tudi v prihodnje privlačna preprosto zato, "ker se sklicuje na svoje korenine”. Tako je dejal in se spomnil svojega predhodnika, Mirka Špacapana, ki še danes na deželi velja za "pravega poštenjaka". Na isti valovni dolžini je bil tudi deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki je poudaril, da Slovenska skupnost "lahko gre s čisto vestjo med ljudi. V času politične krize nam predstavniki Grillove stranke nimajo kaj očitati". Kandidat SSk bo najbrž po vsej verjetnosti tudi edini Slovenec izvoljen v deželnem svetu, zato je Terpin povabil slovenske volivce, naj se množično opredelijo za to, da bo "lipa" čim bolj brstela v prihodnji zakonodajni dobi. Pokrajinski tajnik za Tržaško Peter Močnik se je navezal na Terpi-nove besede in s svojim razmišljanjem šel še dlje: v primeru, da bi vsi slovenski kandidati nastopali na slovenski listi, bi lahko izvolili tudi več svetnikov, kar bi nato omogočilo ustanovitev samostojne slovenske svetniške skupine. SSk se je po Močnikovem mnenju v teh petdesetih letih znala prilagajati različnim okoliščinam, preživela je tudi v obdobju, ko ni bila zastopana v deželnem svetu: ohranila se je pri moči in se razvijala naprej verjetno prav zato, ker je bila edina izbira za Slovence, ki so avtohtoni prebivalci tega ozemlja že celih 1.300 let! Ob koncu slavnostnega večera je pripadnike SSk razveselilo lepo presenečenje. Saša Rudolf je namreč, v imenu vdove Marka Udoviča, izročil deželnemu tajniku Terpinu in deželni predsednici Fulvi Pre-molin sliko, ki je svojčas krasila glavno dvorano sedeža Slovenske demokratske zveze v ul. Macchiavelli. Odslej bodo umetnino namestili na sedež Slovenske skupnosti, kamor dejansko spada. Povejmo na glas Z vso močjo za dosego odstotka Smo tik pred deželnimi volitvami in odveč je poudarjati, kakšne odločilne važnosti so za našo narodno skupnost. To toliko bolj, ker smo bili uvodoma oškodovani vsaj zaradi dveh odločitev, ki sta nas prizadeli in ponovno pokazali, kako naša razdrobljenost ne more več zadovoljivo odgovarjati na izzive novega časa. Prva odločitev je zmanjšanje števila deželnih svetovalcev za deset, pri čemer sta Dolina Aoste in Tridentinska-Južna Tirolska ohranili isto število zaradi prisotnosti narodne manjšine, ki je med drugim temeljni pogoj za poseben statut omenjenih dežel. Desnosredinsko vodenje naše dežele te posebnosti ni uveljavilo, in to v škodo naše narodne skupnosti kakor dežele v celoti. In potem je tu še predvolilna izločitev radikalno levega krila politične stvarnosti, kar nas tudi prizadeva. V tej situaciji je posledično jasno, da ima realne možnosti za izvolitev verjetno le kandidat Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, čigar dejavnost je bila v prejšnjem mandatu nesporno učinkovita in uspešna. In za njegovo ponovno izvolitev je potrebno doseči en odstotek vseh glasovna deželni ravni, kar pomeni vsaj sedem, če že ne osem tisoč pravilno izpolnjenih volilnic. Kot se zdi ta rezultat dosegljiv, pa izkušnja uči, da nikoli ni priporočljivo biti preveč prepričan o ugodnem izidu, saj to lahko vodi v uspavanje in s tem v manjšo volilno udeležbo. Vodstvo Slovenske skupnosti se na srečo tega dejstva še kako dobro zaveda, zato bo stranka s samostoj- nimi listami prisotna v vseh petih volilnih okrožjih z več kot štiridesetimi kandidati. To je najboljši odgovor na nevarnosti, ki jih ni ma- lo in so v prvi vrsti neznanka Gibanja petih zvezd, nadalje škandali v zvezi s trošenjem denarja deželnih svetovalcev in ne nazadnje nelahek položaj Demokratske stranke v luči neenotnega vodstva in pa možnega vsedržavnega dogovora z Ljudstvom svoboščin. V tem okviru je širši cilj stranke Slovenske skupnosti kakor tudi celotne naše manjšine zmaga levosredinske politike, ki ima do nas neprimerljivo primernejši odnos, kot ga imajo sile desne sredine. Te se še vedno niso otresle zgodovinskih predsodkov, ki postajajo v duhu nove Evrope vsak dan bolj preživeti in brez kakršne koli koristi. Resnici na ljubo bi lahko bila tudi levosredinska politika v obravnavanju jezikovnih manjšin smelejša in bi s tem gotovo pridobila vidljivost. Kot smo na tem mestu že omenili, bi ji veljalo igrati pravna slovensko karto. Sicer pa je nemara tukajšnje razmišljanje, ki naj spodbudi naše volivce, utemeljeno le v eni točki. Le v tej, da je cela vrsta neznank tista, ki kliče h kar največji možni udeležbi. V ostalem je za volivce Slovenske skupnosti in tudi vse druge dobro znano, da že sami z zrelostjo presojajo vsakršno novo volilno preizkušnjo. Zavedajo se namreč, da s svojim glasom predstavljajo nepogrešljiv delež za soustvarjanje boljše tukajšnje družbe in njeno boljšo prihodnost. Janez Povše Izjava Sveta slovenskih organizacij o volitvah Prisotnost SSk v deželi je nujna Pred nami so volitve v deželni svet Furlanije Julijske krajine, na katere gleda Svet slovenskih organizacij z velikim zanimanjem. Dežela FJK praznuje letos 50-let-nico odobritve v rimskem parlamentu statuta, ki je leta 1963 omogočil prve deželne volitve; te so bile maja 1964. Na teh prvih deželnih volitvah je edina slovenska stranka v Italiji zmagovito prodrla in izvolila v naj- višji administrativni in politični organ svojega poslanca in ga potrdila na vseh naslednjih volitvah razen v času, ko je krivični deželni zakon dejansko izločil slovensko stranko oz. ji onemogočil prisotnost v deželnem svetu samem. Sledila so huda leta odsotnosti slovenske stranke v deželnem svetu. Šele leta 2003 se je SSk lahko ponovno vrnila v deželni zbor FJK. Prejeli smo Drugorazredniki, Igor Gabrovec (foto IG) SKUPNOST DRUŽIN SONCNICA | Predavanja 2013: gost Anton Komat Škodljive snovi vsepovsod ogrožajo naše zdravje V domu Franc Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici je bilo v petek, 22. marca 2013, zadnje srečanje v nizu predavanj, ki jih Skupnost družin še bi lahko naštevali. Na goriškem srečanju je ob strokovnem nizanju podatkov, statistik in raziskav dal v razmislek mnogo iztočnic, ki nas morajo privesti do tega, da se od- Množenje strupov v organizmih JE SKUPEK IREH FENOMENOV: 1. BIOMAGNIFIKACIJA je množenje enot strupa skozi prehranjevalno verigo zaradi borih 10% Izkoristka biomase rastlinske mlkroalge živalski plankton vodna bolha male ribe 0,1 10 100 1.000 (število enot str večje ribe 10.000 upa) človek * 100.000 2. BIOAKUMULACIJA je nalaganje v maščobi topnih (lipofilnih) strupov v maščobnem tkivu. 3. BIOKONCENTRACIJA je množenje strupov Iz vode preko kože In škrg, zato so recimo ribe najboljši blolndlkator. Sončnica že vrsto let prireja v postnem času za rast duha, pa tudi za prevetritev našega splošnega znanja. In prav v ta kontekst je spadalo izredno zanimivo predavanje Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste, ki ga je imel Anton Komat (1951, Ljubljana). Njegovo izvajanje je sicer zelo težko učinkovito strniti v zgoščeno poročilo, zato bodo morda bralcem v pomoč pri razumevanju vsebine dodane sheme, povzete po spletni strani, ki prinaša Komatovo predavanje v Murski Soboti iz leta 2004. Anton Komat je slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in naravovarstvenik. Že od mladih nog ga je zanimalo področje biologije, geologije in fizike. Veliko je potoval in bil zaposlen v tujini. Je avtor kar nekaj knjig - nekatere so lahko kupili udeleženci predavanja v Gorici -; spisal je preko 500 samostojnih člankov v raznih revijah, predava v programih Zavoda za šolstvo in slej odločimo živeti čim bolj zdravo, kolikor seveda zmoremo na tej naši od raznih strupov tako onesnaženi zemlji. Če želimo kaj storiti za bolj zdravo življenje, moramo tudi kot posamezniki biti pozorni na vse, tudi in predvsem, ko gremo po nakupih. Izogibati bi se Klasični Paracelsusov aksiom (star okoli 300 let) razlaga delovanje običajnih strupov na žive organizme. področje brez vidnih znakov zastrupitve »varna« doza morali embalažam, predvsem plastičnim, izbirati bio izdelke, jesti čim manj govejega mesa, predvsem mešanega, za katerega ne vemo, od kod prihaja, v ribarnici se moramo osredotočati na manjše ribe, kajti te so "bliže" začetku prehrambene verige, pri kateri se odstotek v vodi prisotnega toksina (0,1) vsakič dviga za 10 enot (glej shemo 1), izogibati se moramo školjkam (te uskladiščijo strupene snovi v tkivu) in kupovati, če mogoče, svežo zelenjavo od najbližjega kmeta, seveda pod pogojem, da ta ne uporablja pesticidov. Morali bi se odpovedati vsem sprejem, tudi tistim za "odišavljanje" stanovanj. Vselej je treba ob nakupu hrane in vsega, kar uporabljamo za hišo, natančno prebrati in preveriti, kakšni dodatki so v tem, kar bi radi kupili. To je samo delček "praktično uporabnih" navodil, ki bi jih lahko izluščili iz dveurnega, intenzivnega predavanja, na katerem so poslušalci izvedeli marsikaj, kar nas mora strezniti. Žal pri tej tako žgoči temi o hormonskih motilcih, kemikalijah, ki so v našem okolju, in o posledicah delovanja le-teh smo kar precej nebogljeni, saj ne moremo posegati v vsestranske interese velikih družb, ki proizvajajo te strupene snovi. Predavatelj je poudaril, da ne bi rad strašil poslušalcev, ampak želi, da spoznajo problem in da se znajo primerno zavarovati. Med drugim je povedal, ________________ da je po mnenju strokovnjakov zaradi kemikalij človek najbolj ogrožen prav v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Komat je strnjeno nanizal potek raziskav, ki so pokazale, da živimo v takem svetu, "kjer centri moči odločajo, kaj je problem, kdo ga bo reševal in kako bo rešen". Tudi informacije se pretakajo po presoji teh središč. Udeleženci ________________ predavanja so izvedeli, da so pesticidi bolj škodljivi kot atomsko sevanje. Raziskave, ki so potekale na treh različnih prizoriščih (ob Velikih jezerih med Kanado in ZDA, na Floridi in Danskem), so pokazale, da so kemikalije, ki vplivajo na DNK (glej shemi 2 in 3), eden izmed najpomembnejših vzrokov za pojav neplodnosti, posebno pri moških, in za rakasta obolenja pri obeh spolih. Malfor-macije, ki so jih zabeležili pri ptičih in plazilcih, so se pojavljale tudi pri človeku; moškost pri samcih je bila zelo ogrožena. To se dogaja žal tudi pri človeški "vrsti". Komat je podčrtal vznemirjujoč podatek, da se je v zadnjih 40 letih število spermijev v mladih moških zmanjšalo za 50%; znižal se je ne "zna" ločiti naravnih hormonov od sintetičnih kemikalij. Prav zaradi teh motenj pride do rakastih tvorb na rodilih obeh spolov. Pri noseči materi npr. te strupene snovi prehajajo na plod, ravno tako pri dojenju. Komat je spomnil tudi na to, da se toksini v našem telesu nakopičijo v maščobi in tu niso nevarni, saj ne krožijo po krvnem obtoku. Zato pa moramo biti zelo previdni pri hujšanju, ki mora biti postopno, dru- Hormonski motilci in njihovo delovanje na sistem žlez z notranjim izločanjem hipofiza scitnica nadledvične žleze testisi (moda) ovariji (jajčniki *TESTIKULARNI DISGENETSKI JE ZBIR TREH RAZVOJNIH ANOMALIJ FANTKOV: 1. NESPUŠČENI ALI NEPRAVILNO RAZVITI TESTISI 2. SPERM COUNT (ZMANJŠANO ŠTEVILO SPERMIJEV) 3. RAK TESTISOV (MOD) B TRAJANJE NOSEČNOSTI V MESECIH 9 V RAZVOJNEM OKNU „A” kemični pritisk iz okolja poškoduje Sertollljeve celice, ki proizvajajo spermije V RAZVOJNEM OKNU „B” se poškodujejo Leydigove celice, ki skrbijo za razvoj sekundarnih spolnih znakov DOZA STRUPA tudi moški hormon testosteron. Za 350 % je poskočilo pa rakasto obolenje mod (glej shemo 4), ki je najbolj pogost tumor pri moških od 25 do 35 let. Posledica tega so tudi anomalije novorojenčkov moškega spola - npr. nespuščeni testisi -. To so res izjemno skrb vzbujajoči izsledki, ki zadevajo vse vretenčarje, vključno človeka. Komat je obrazložil tudi delovanje teh novodobnih strupov, ki ne delujejo več po starem Paracelsusovem aksiomu (Paracelsus znani srednjeveški zdravnik in alkimist, ki je pojasnil prvo pravilo toksikologije): večji so učinki, hujše so posledice (glej shemo 5). Pri radioaktivnem sevanju npr. že nekaj molekul lahko povzroča nepovratne poškodbe, pa tudi določeni toksini so zelo strupeni že v najmanjših koncentracijah: to so hormonski motilci, ki povzročajo npr. hude motnje pri delovanju hipofize, ki gače toksini, nakopičeni v maščobi, prehitro prehajojo v kri. Anton Komat v svojih predavanjih vselej opozarja tudi na to: čeprav živimo zdravo - ali vsaj se trudimo za to -, se v našem telesu kopičijo škodljive snovi: od derivatov bro- Hlpofiza daje NAVODILA posameznim žlezam, (modre puščice), le-te Izvršbo ukazov javljajo hipofizi nazaj preko t.i. NEGATIVNIH POVRATNIH ZVEZ (rdeče puščice). Hormonski motilci zmotijo to povratno komunikacijo, zato hipofiza nenehno stimulira proizvajanje novih celic, kar posledično vodi k rakavim obolenjem. Ta fenomen imenujemo KOMPENZATORNA HIPERPLAZIJA CELIC. dinjski aparati, tako trdijo znanstveniki. Kemične spojine iz skupine PCB, recimo, dodajajo barvam, da bi preprečili vnetljivost izdelkov iz plastike. Izpostavljanju tem snovem se ni mogoče izogniti, zato prav vsi hodimo po svetu s "strupenim koktajlom v krvi". Vrsta in koncentracija strupov se razlikujeta glede na prehranjevalne navade, življenjsko okolje in rojevanje otrok. Nevarne snovi se z mater prenašajo na novorojenčke. Neka švedska raziskava zatrjuje, da se po šestmesečnem do-j enju količina strupov v telesu mater zmanjša za polovico, dojenčki pa prav v tem času z mlekom "prejmejo" 16 odstotkov vseh kemičnih snovi, ki jih bodo "deležni" v življenju, kar pomeni, da so od 70- do 100-kratbolj izpostavljeni od odraslih. Druga študija, tokrat nizozemska, prinaša še bolj skrb vzbujajočo ugotovitev: nosečnice, ki na zarodke "prenašajo" veliko kemičnih substanc, rojevajo otroke z nižjo inteligenco, slabšo imunsko odpor- KANCEROGENEZA Medsebojni vpliv imunskega sistema in kancerogenih kemikalij v okolju na razvoj rakavih obolenj. Primer: Zaradi kemikalij v okolju nastane v telesu 4-krat večje število rakavih celic Imunski sistem je zaradi stresa in kemikalij oslabljen na polovico V razmislek Utrinek iz Komatove knjige Simbiotski človek Erozija vsega in vseh Erozija ne pomeni samo genske erozije, temveč vsesplošno erozijo biotske pestrosti, rodne prsti in atmosfere, pa tudi temeljnih kulturnih fenomenov, kakor so znanje, pestrost jezikov ter osnovne človekove pravice. Poleg biotskih virov na enak način izgubljamo tudi posebna ekološka znanja o njih. Splošna ekološka destrukcija naravnega in kulturnega okolja presega koristi zgolj profitno naravnane eksploatacije. Javni interes mora vimenu trajnostnega razvoja in varnejše prihodnosti človeštva prevladati nad zasebnim, ki je vedno kratkoročno naravnan. Morda je za marsikoga presenetljivo, da izginjanje vrst poteka po podobnem vzorcu kakor ig-zinjanje jezikov, kultur in znanja in da v jedru vseh teh procesov stoji izguba enakopravnosti ljudi. Dejstvo, da erozija naravnega in kulturnega okolja povzroča in spremlja erozijo človekovih pravic, utemeljujejo naslednji podatki: - vsako leto v svetu izumre najmanj 4000 do 90.000 vrst organizmov. Ocene se razlikujejo zato, ker jih večina ni niti popisana: - izginotje ene same višje rastline povzroči izumrtje vsaj 30 drugih vrst; -veni človeški generaciji je uničenih 60 do 70 odstotkov koralnih grebenov: - vsako leto je uničen en odstotek tropskega deževnega gozda; - genska pestrost domačih živali se zmanjšuje za 5 odstotkov na leto; -nepovratno uničena je že četrtina namakanih površin, tj. 250 milijonov hektarov; - rodno prst uničujemo 13-krat hitreje, kakor nastaja v naravnih procesih; - od druge svetovne vojne je bilo uničenih 1,5 milijarde hektarov ali 37 odstotkov vseh njivskih površin. Proces se še pospešuje, saj je zdaj vsako leto uničenih 5 do 12 milijonov hektarov. Za sanacijo razmer se v svetu porabi 250 milijard dolarjev na leto; - reka Amazonka na leto odplavi v ocean vsaj eno milijardo ton erodirane prsti, Modra reka 1,1 milijarde in Ganges 3 milijarde ton. Zadnji dve reki odplavljata rodno zemljo iz najgostejše poseljenih predelov sveta; - vsako leto se na enega zemljana premesti 20 ton prsti in mineralnih virov, kar je enako delovanju vseh vulkanov, potresov in plazov na planetu; -poraba pitne vode je dvakrat hitrejša kakor naravna obnova vodnih virov. Leta 2025 bo 1,8 milijarde ljudi (tretjina svetovnega pebivalstva) odrezanih od virov pitne vode; - vsako leto v svetu izumreta dva odstotka jezikov; - 80 odstotkov vseh prevedenih knjig je izdanih v štirih evropskih jezikih; - sredi 21. stoletja bodo večino svetovnih ekosistemov poseljevali ljudje, ki v svojem jeziku ne bodo sposobni opisati, uporabljati in ohranjati biotske pestrosti, kar je, bo še ostalo; - obstoj in razvoj kulturne pestrosti ter pravico do njene uporabe onemogočajo monopoli nad intelektualno lastnino in prevlada korporacij nad oblastjo; - splošno erozijo znanja spremljata razpad socialne varnosti in usihanje upanja. = 8-krat večja možnost obolevanja za rakom! Po raziskavah je 80% do 90% vseh rakavih obolenj okoljskega izvora! ma, klora, pesticidov do zloglasnih poliklorbifenilov (PCB) ali sintetičnih organskih substanc, ki so pred leti npr. povzročile afero z dioksinskimi kokošmi. Strupi prihajajo v kri s hrano, "oddajajo" pa jih tudi obleka, pohištvo in gospo- nostjo in hormonskimi težavami. Kljub intenzivnim prizadevanjem znanstvenikom doslej ni uspelo ugotoviti posledic 99 odstotkov škodljivih kemičnih snovi za zdravje ljudi in okolje, zato je treba sistematično preučevati vse, ki jih v industriji ali kmetijstvu uporabljajo v večjih količinah. Navedeno je le drobec tega, kar je povedal predavatelj Komat. Kdor želi kaj več vedeti o obravnavani temi, lahko seže po kateri izmed njegovih knjig ali pobrska po spletnih straneh. Iva Koršič Škodljivi E-ji Aditivi ali dodatki v hrani Ti E-ji so narejeni po skupinah: E 100 do E 181 so barvila, E 200 do E 290 so konzervansi, E 296 do E 385 so antioksidanti, Strupi v naši hrani: E 400 do E 495 so emulgatorji, E 500 do E 585 so proti zgoščevanju, E 620 do E 640 so umetne arome, E 900 do E 1520 so pa sladila (teh je zelo veliko) in imamo tudi neklasificirane dodatke. Ta prva skupina so barvila, umetna seveda. Navedemo naj nevarne E-je iz te skupine barvil: E 102, E 110, E 122, E 123, E 127, E 131, E 132, E 133, E 142, E 150, E 151, E 153, E 154, E 171 in E 173. Za zdravje je dokaj tvegana tudi uporaba teh konzervansov: E 210, E 220, E 223, E 232, E 249, E 250, E 284 in E 285. Tretja skupina so antioksidanti, ampak ne oni, kijih priporočajo proti raku. To so antioksidanti za hrano in ne za nas. Ti antioksidanti so: E 308, E 310, E 311, E 312, E 320, E 321. Četrta skupina so emulgatorji: E 407, E 472, E 473. Peta skupina so sredstva proti zgoščevanju hrane, to je skupina 500, in sicer: E 512 in E 553. V skupini šest so umetne arome: E 620, E 621, E 622 in E 626. Zadnja skupina so pa sladila. Pri teh moramo biti še posebno pozorni Tu bodite pozorni na aspartam, ker je izjemno nevarna snov. Nevarna sladila so pa: E 942, E 950, E 951, E 952 in E 954. 18. aprila 2013 Kristjani in družba Komentar Osma številka otroške revije Pastirček Kdor je brez greha, naj prvi "Vrnila se je lastovica vrže kamen... pod rodni krov" Ko smo pred dnevi v evangeliju poslušali Jezusov odgovor tistim, ki so želeli kamenjati ženo, je marsikdo povesil glavo ob spoznanju, da smo tudi sami prepogosto pretirano kritični do dejanj prijatelja, znanca, državnika ali cerkvenega učitelja. Še več, če pogledamo komentarje na spletnih straneh, bi lahko rekli, da uživamo ob branju o napakah drugih in z veseljem dodamo še svojo 'strupeno cvetko'. V času globalne informatike, predvsem pa spletnih medijev, je ta Jezusov odgovor tako zelo aktualen, da bi ga, če bi bilo v moji moči, zapisala ob začetku vseh komentarjev. Tudi svojega. Ob razglasitvi novega papeža Frančiška kar ni manjkalo pohval in za dušo božajočih sporočil. To nam da slutiti, da svet potrebuje duha sv. Frančiška, ki ni le svetnik katoličanov, temveč idol mladih in starih, ljudi, ki potrebujejo mir in usmiljenje, ljudi, ki se znajdejo na robu in ljudi, ki želijo pomagati. Skratka, v vsej svoji polnosti se je pokazala prikrita potreba in hrepenenje sodobnega človeka. Ko je pred leti znana ruska slikarka upodabljala sv. Frančiška, je šla v Assisi, da je začutila barvo duše, kot mi je sama rekla. Malo ljubosumno sem ji povedala, da je sv. Frančišek svetnik naše vere, toda njen odgovor je bil jasen. "Sveti Frančišek je ideal vsakega človeka, ki hrepeni po dobrem". Sama menim, da je bil prav zaradi te resnične potrebe človeka po dobrem, tukaj in zdaj, odziv katoliške in nekato-liške javnosti na ime novega papeža Frančiška tako impulziven. Tudi sama sem že tisti trenutek vzkliknila: "Svet potrebuje novega Frančiška..., imamo ga"! Vendar ime ni dovolj, bojim se, da od papeža Frančiška pričakujemo preveč. Morda svet in mi mislimo, da bo vse naredil namesto nas. On nam je s Škofijska karitas Koper Pomagam pomagati Škofijska karitas Koper se ob Materinskem dnevu in Tednu družine zahvaljuje vsem, ki pomagajo na različne načine, da lahko pomaga številnim družinam in posameznikom na področju Primorske. V ta namen je bila pripravljena zgibanka Pomagam pomagati, ki vabi k enkratni ali stalni pomoči. V prvem primeru je dovolj nakazilo, v drugem pa odločitev za Namensko pomoč ali Posvojitev na razdaljo. Zgibanka se dobi v vseh Centrih karitas. Gospodarska kriza, naraščajoča brezposelnost, nizki dohodki ali neizplačane plače so vzrok, da se s prošnjo za pomoč na karitas obrača vse več ljudi, ki so zašli v materialno stisko. Številne družine in posamezniki, med katerimi je veliko enostarševskih družin, težko shajajo iz meseca v mesec. - Materialna pomoč družinam in posameznikom v stiski se v Škofijski karitas Koper izvaja v 13 centrih karitas, kjer so podatki za leto 2012 naslednji: - pomoč v hrani je prejemalo 3.580 družin in 1.456 posameznikov - pripravljenih je bilo 18.681 paketov - oblačila, obutev, pohištvo in druge osebne predmete je prejelo 4.485 družin -skupna teža zbrane in razdeljene hrane je znašala 428 ton, pri tem glavnino predstavlja hrana iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v EU -za pomoč pri plačilu položnic je bilo porabljenih 84.467 evrov - pomoč s šolskimi potrebščinami je prejelo 2.212 šolarjev, od tega je 143 otrok vključenih še v Posvojitev na razdaljo. Karitas ima za družine tudi številne programe nematerialne pomoči, kot je spremljanje družin in posameznikov, laično svetovanje; za otroke deluje program Popoldan na Cesti, počitniški programi; starejši so deležni obiskov, družabnih srečanj in konkretne pomoči. V letu 2013 potrebe niso nič manjše. Prav v teh dneh v Centralna skladišča karitas prihaja hrana EU, v prvi dobavi bomo v Centralno skladišče v Ajdovščino, ki pokriva celotno Primorsko, prejeli 130 ton. Iz EU dobimo mleko, olje, moko, testenine, riž in pšenični zdrob; ostale artikle dokupimo iz sredstev, kijih zberemo v raznih akcijah, zato hvala, številne družine bodo hvaležne. Pripravila je Jožica Ličen, gsm 041 429 713, e-pošta: jozica. Iicen@rkc. si svojim življenjem dal vzgled, vzgled, ki vleče, vabi, pričuje. Prepričana sem, da nam bo vzgled dajal še naprej. Morda bo kakšna njegova odločitev za koga boleča, ker se bo potrebno odpovedati bahaštvu in razkošju, kajti le tako bo postalo prvotno sporočilo resnično. Le tako bo lahko nadaljeval pot, po kateri že hodi, in izpolnil poslanstvo, ki ga je veselo in ponižno sprejel. Ze zunanji znaki, kot so preprost križ in oblačila, pa številne zgodbe o pomoči revnim, so razumljivi vsem in vsakemu. Zato dragi bratje in sestre, prijatelji in znanci, opravičila, da ne razumemo, kje je mesto Cerkve, ni več. Res, v Cerkvi ni nič slučajnega, veter veje, koder hoče..., pot so mu že tlakovali njegovi predhodniki, Gospod nas je po njih že poučil, kaj je dobro in prav. Samo spomnimo se pričevanja bi. Janeza Pavla II.; a ni s svojim trpljenjem dobesedno vlival pogum bolnim in ostarelim? Pa papeža Benedikta XVI. Njegovi okrožnici Bog je ljubezen in Ljubezen v resnici sta bili jasen in glasen krik k prenehanju z individualizmom in s čaščenjem novodobnih malikov. Kljub teološko dovršenim besedam je bilo iz okrožnic tudi preprostemu človeku jasno sporočeno, da le ljubezen in resnica sta pravi podobi Boga. Številni dogodki v svetu in vesoljni Cerkvi povedo, da je bil ta poziv večkrat preslišan. Še naprej so se dogajala izprijena dejanja in špekulacije. Kot bi mislili, da so te besede namenjene drugim, ne pa tebi in meni. Še naprej smo pogumno metali kamne v druge, sami zase pa mislili, da smo brez greha. Vse kaže, da je Bog uvidel, da ljubezni in resnice ne razumemo v polnosti. Spet nam je dal priložnost, da spoznamo zmote in se vrnemo na pot oznanjevanja z besedami in dejanji, na pot, ki so jo hodili njegovi prvi učenci. Sama čutim, da je papež Frančišek velik človek, vendar potrebuje milijardo in več sodelavcev, ki bodo v skorumpiran svet in Cerkev prinašali sočutje in spoštovanje. Kot pouk ali posmeh, vzemite kakor hočete, se je pri nas dogajala zamenjava vlade. Spet kamni, kaj kamni, skale so se valile z desne in leve. Kar naenkrat se je našlo na stotine dušebrižnikov, ki so organizirali proteste in vstaje, številnim so bili edina skrb lačni otroci, drugim obubožani delavci, tretji so se pripravljali na prevzem oblasti, celo zamrznili so se, samo zato, da zavladajo, ko pride odjuga in pomlad. In prišla je, vendar kamni se še naprej valijo. Dobili smo novo, malo tudi staro, vlado. Hoteli smo mlajše, imamo jih, hoteli smo ženske, imamo jih, hoteli smo pravične in poštene ljudi, no ja... morda pa jih imamo. Dajmo jim priložnost, da to dokažejo. Z vsem se ne bomo strinjali, spoštovanje pa je le potrebno. Podajmo jim roko, tako, kot jo je naš predsednik podal papežu in kardinalu. Spoštljivo in z nasmehom. Naj ne bo razumljeno, da kažem s prstom na tiste, ki so po mojem mnenju boljši, in tiste, ki so slabši. Pri karitas bomo zaradi tega imeli enako število pomoči potrebnih, ne morem trditi, da lačnih, kajti, če že ne država, je vsaj Evropska unija poskrbela, da je hrane dovolj. Zal se tudi število brezposelnih še dolgo ne bo spremenilo. Zato dragi levi in desni, pa tudi 'pikčasti1, kot bi rekel Iztok Mlakar, prosim vas, če že ne morete od svojega darovati za revne, vsaj ne packajte razprav s pripombami, ki nas prav nič ne zanimajo, ne prilivajte strupa, predvsem pa pozabite na kamne in poskrbite za kruh. V tako domovino in Cerkev naj pride pomlad in veselo sporočilo Velike noči. Pa vse dobro vam želim. Jožica Ličen Tako se začenja prva kitica trikitične pesmice Velika noč, ki jo je na papir zlila nežnočutna dušajariljublje-ne pesnice Ljubke Šorli; v letošnjem aprilu poteka dvajsetletnica njenega odhoda v večnost. Vselej, ko se njeni verzi pojavljajo v Pastirčku, žlahtnijo njegovo vsebino. Njeni stihi o velikonočnem veselju so radosten spev pomladi, predvsem pa vstajenjski slavi Jezusa Kristusa, ki je zmagoslavno premagal želo smrti. V osmi številki Pastirčka, ob razgibani ilustraciji Janine Cotič, najprisrčneje nagovarjajo bralce, naj razmislijo o čudežu cvetoče pomladi in vstajenjskem slavju Božjega sina. Pastirček tudi z njimi malim in velikim prijateljem želi blagoslovljeno Veliko noč. Na malce bolj sladke radosti tega velikega praznika je pa uglašen strip v živih barvah o velikonočnih dobrotah. Iz številnih zapisov tokratne številke otroške revije neustavljivo veje pomladni vetrič; prijazno nas spominja, da v aprilu goduje sv. Jurij, ki je vse svoje imetje razdal revežem in življenje posvetil Bogu. Nabožni ljudski motiv ga prikazuje, kako s sulico premaguje zmaja, zimo. V Beli krajini je še živa navada jurjevanja: mladeniča oblečejo v zelenje in ga vodijo od hiše do hiše, da bi prinesel družinam srečo. Pri nas je jurjevanje povezano s skavtskimi obljubami. Da so trobentice kot kup zlatnikov, poje pesmica Trobentice izpod peresa Vojana T. Arharja. Veselega fantička s temi cvetkami v rokah je ilustrirala Danila Komjanc, otroci pa imajo nalogo ga čim lepše pobarvati. Krhka vijolica, ki si želi, da bi jo veter zazibal, je pro- tagonistka pomenljive basni Janeza Trdine Ni vse za vsakogar. Zelo posrečeno je debelo-lični veter in prestrašeni cvetki narisala Graziella Zavadlav. V. T. Arhar je ob prikupnih ilustracijah Danile Komjanc avtor otroške enodejanke Spomladanska pravljica. Prav primerna je za šolsko uprizoritev. Rubrika za naj mlaj še, Besede v podobah, ki jo pripravlja Danila Komjanc, je tudi vsa pomladna: deček s coklami na nogah in z rokavicami se gre vrtnarja v vrtni uti in presaja raz- lične cvetice, ki jih bodo otroci pobarvali v primerne barve. Pomladno razpoložen je tudi Pacek VValterja Grudine, ki ugotavlja, da se spomladi vse prebuja, on pa je še bolj zaspan! Med sprehajanjem po gozdu s prijateljem Hermesom je Fof, ki je izšel iz domišljije Anonelle Del Bianco, srečal čudno žival... Otrokom, ki imajo radi pravljice, je Mariza Perat, izredno zvesta sodelavka Pastirčka, namenila zgodbico o vodni kapljici, ki je rada opazovala, kako se beli oblaki podijo po nebu, in hrepenela zaplavati z njimi... Volk z odprtim gobcem in ostrimi zobmi je tokratni protagonist rubrike Živali v gozdu. Otroci ga bodo lahko sami izdelali, če bodo pazljivo upoštevali navodila, ki jim jih za njegovo izdelavo daje Tatjana Ban. O reševalnih psih, zelo dragocenih pomočnikih pri iskanju oseb ob nesrečah, na prijeten način piše Paola Bertolini Grudina, ki je zapisu, kot vedno, pridala simpatične in domiselne ilustracije. Ista avtorica v križanki in ilustraciji predstavlja prizor iz Sv. pisma Stare zaveze. V drobcih zgodovine je tokrat bi. Anton Martin Slomšek. Na kratek, a učinkovit način o njem daje nekaj podatkov Berta Golob. Škofa Slomška v družbi otrok je ilu- striral Marjan Manček, ki je tudi hudomušno upodobil Besedilo motovilo Berte Golob. S pesmico avtorica opozarja na jasnost pisanja. Stric Maks, kateremu je cilj izleta prišepnil Marijan Markežič, je svoje prijatelje iz Goriške in Tržaške peljal v vas Korte nad Izolo spoznavat bogato zgodovino tega dela Istre. V aprilski številki Pastirčka so še poučni in razvedrilni utrinki, pesmica Jezus k tebi smo prišli Dominika Krta in seveda Pastirčkova pošta, v kateri se zapisi osnovnošolcev iz Sovodenj, Doberdoba, Štandreža in z Opčin nanašajo še na zimski čas. Iz 39 objavljenih risbic malih risarjev kar prekipeva živahnost barv. IK Slovensko romanje v Porčinj (Porzus) 2013 Lepi občutki ob obisku romarskega kraja V soboto, 6. aprila 2013, je bilo organizirano romanje slovenskih vernikov na novo božjo pot v Porčinj nad Čedadom. Naslednji dan so tja poromali italijanski verniki. Tam se je leta 1855, v času hude kužne bolezni, Marija večkrat prikazala 10-letni deklici Tereziki Duš in se z njo pogovarjala v slovenščini. Manjši avtobus romarjev je prišel iz Brd, nekateri pa so prišli z avtomobili iz Kobariške in Brd, tako da so v celoti napolnili manjšo župnijsko cerkev v Porčinju. Romarje iz Brd je vodil župnik v Šlovrencu Emil Kramar, pomagal pa mu je župnik v Vipolžah Marijan Kožlin. Čedad je zelo blizu Brd, zato romanje ni bilo zahtevno, potekalo pa je zelo lepo. Do Porčinja so prišli romarji iz Čedada in Fojde in se potem dvignili na višino po ozki, vendar lepo vzdrževani cesti. Sveto mašo je v slovenščini daroval novogoriški dekan Aleš Rupnik ob somaševanju omenjenih briških in dveh domačih duhovnikov. V Porčinju prav zaradi čudežnih dogodkov iz leta 1855 delujejo redovnice. Po sv. maši so bile pri kapeli prikazovanja litanije Matere Božje, še prej pa je bila procesija iz cerkve do rojstne hiše Terezike Duš in do kapele na kraju prvega prikazovanja. Čudežno srečanje Terezike z Marijo in vse dogodke iz leta 1855 je v knjižici opisal italijanski duhovnik G. Carlo E. Gamberoni; letos je bi- iz Porčinja leta 1855. Marija je v la knjižica prevedena tudi v slo- slovenščini naročila desetletni venščino z naslovom Dogodki Tereziki, naj ljudje ne delajo ob praznikih in naj ne preklinjajo. Deklica je ob teh izrednih doživetjih dobila zlat križec na hrbtni strani desne roke, ki ni izginil vse do njene smrti. Ljudje iz Porčinja in okoliških vasi so bili vznemirjeni in videmska Cerkev je deklico poslala v sirotišnico v Videm, čeprav je imela žive in delavne starše. Pozneje je bila nekaj let v samostanu; umrla je stara 25 let. Romarji so imeli preprosto kosilo v restavraciji pri redovnicah. Iz Porčinja je čudovit razgled na Furlansko ravnino in vse do morja. Ravno pri sv. maši se je po dolgem času zvedrilo in takšno je bilo tudi občutje romarjev na nekdanjem robu slovenstva. S. P. Kristjani in družba 18. aprila 2013 Delovanje škofa G. Rožmana v zdomstvu Bil je edina vez med rojaki v Škofa Rožmana sem imel priložnost spoznati v Združenih državah Amerike, kamor sem se kot begunec z ženo preselil leta 1951. Vrsto let, vse do njegove smrti, sem se z zaupanjem obračal nanj, ko sem potreboval njegov nasvet in pomoč pri uresničevanju pobud v korist slovenske skupnosti. Ne poznam njegovega dela v Ljubljani, saj sem kot primorski Slovenec živel ločeno od matične domovine, lahko pa sodim o njegovem povojnem delovanju in visokih etičnih načelih, ki jih je odslikavalo njegovo delo ali pa sem jih odkrival v pogovorih z njim. Gregorij Rožman je po vojni vse svoje moči posvetil skrbi za razseljeno slovensko cerkev. Iz Clevelanda je vodil "škofijo", ki je segala od obeh Amerik in Zahodne Evrope do Avstralije. Kolikor so mu razmere dopuščale, je obiskoval nastajajoče skupnosti povojnih slovenskih beguncev, vodil duhovne vaje, blagoslavljal novonastale župnije in verske centre. Bil je edina vez med rojaki, ki jih je povojna usoda zanesla na vse strani sveta. Prav njegovo vodstvo jih je povezova- lo v skupnost in jim nudilo uteho v najtežjih trenutkih begunstva. Posebno prijetno se je počutil v buenosaireški skupnosti Slovencev, toda zavedal se je, da za svoje delo potrebuje finančno podporo, ki mu je komaj nastajajoča skupnost argentinskih Slovencev ni mogla dati. Iz praktičnih razlogov si je tako za bivališče izbral Cleveland, vendar je Argentino trikrat obiskal. Predvsem pa je skrbel za tamkajšnje slovensko semenišče. Na to "svojo" ustanovo je bil upravičeno ponosen, saj so iz nje izšli mnogi duhovniki, ki so skrbeli za begunce v Argentini in po vsem svetu. Namenil ji je tudi večino denarja anonimnih dobrotnikov, tihih podpornikov njegovega dela. S škofom Rožmanom sem se seznanil, ko so me kot nekdanjega predsednika slovenskega odseka italijanske Katoliške akcije v Gorici povabili, naj se pridružim v Clevelandu delujoči ljubljanski Katoliški akciji. Ta je zaživelajarav s škofovim prihodom. Cez dobro leto sem postal njen predsednik, kar me je s škofom Rožmanom še bolj povezalo, saj je Katoliški akciji posvečal prav posebno skrb. Kmalu se nam je pridružil tudi inženir Jože Sodja, škofov nekdanji ljubljanski sodelavec, s katerim sva veliko sodelovala tako v Katoliški akciji kot pozneje, ko smo s privoljenjem škofa Rožmana ustanovili Marijino legijo. Po škofovem navodilu smo se namreč morali pridružiti lokalni škofiji, kjer pa Katoliške akcije ne poznajo, zato smo se preoblikovali v Marijino legijo in se vključili v to organizacijo ameriških katoličanov, ki je katoliški akciji najbolj sorodna. Prav z inženirjem Sodjo sva tudi prišla do ideje, da bi po vzoru ameriškega Memorial Day, spomina na vse ameriške padle vojake, tudi ameriški Slovenci organizirali dan spomina na padle domobrance. S to zamislijo sva seznanila tudi škofa Rožmana in ga prosila za vodenje bogoslužja. Škofov odziv na najino pobudo mi bo ostal vse življenje v spominu. Njegove besede mi še vedno živo odzvanjajo, saj so me presenetile. "Z veseljem bom vodil spominsko pobožnost", nama je dejal, "VENDAR BI SE MORALI SPOMNITI VSEH PADLIH V PRETEKLI VOJNI. MI NE MOREMO SODITI. TO PREPUSTIMO BOGU". Njegove želje se niso popolnoma uresničile, vendar je kljub temu vselej rad maševal na vsakoletnem spominskem srečanju za padle domobrance pri votlini Lurške Matere Božje na Chardon Road v predmestju Clevelanda. Z veseljem je vodil tudi odmevna romanja na razne ameriške, predvsem ohajske božje poti, romanja, na katerih nas je pri bo- goslužju razvajal z navdihujočimi pridigami. Poleg pastoralnega dela je bil škof Rožman vselej pripravljen spodbujati in podpirati vsa prizadevanja za ohranjanje slovenske besede med ameriškimi Slovenci vseh generacij. Rad se spominjam njegove pomoči pri ustanavljanju slovenske sobotne šole, ki sem jo s privoljenjem domačega župnika Louisa Baznika organiziral v župniji sv. Vida, pa tudi njegove spodbudne navzočnosti na vseh njenih šolskih slovesnostih. Zame, kot goriškega Slovenca, je bila posebej dragocena njegova skrb, ki ni veljala le beguncem, pač pa vsem Slovencem po svetu. Ta se je posebej pokazala, ko sem ga prosil za podporo pri zbiranju pomoči za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Nanj sem se obrnil, ker sem bil v času pobude v clevelandski skupnosti Slovencev še nepoznan, zato nisem mogel računati na večji uspeh. Škof je sprejel pokroviteljstvo nad akcijo, s svojo besedo spodbujal k sodelovanju tudi tiste, ki so zaradi nepoznavanja razmer imeli pomisleke, spremljal njen potek in tudi sam finančno pomagal z mašnimi intencijami. Škof Rožman je svoje zadnje zemeljske trenutke preživel v St. Alexis Hospital, kjer je deloval njegov osebni zdravnik dr. Franc Jelarčič, rojak s Tržaškega. Njegove zadnje ure je pretresljivo opisal clevelandski pomožni škof Edvvard Pevec v homiliji ob petdeseti obletnici Rožmanove smrti. Škofa Rožmana je imel nam- reč priložnost dobro spoznati, saj je na začetku svoje duhovniške poti opravljal kaplansko službo v župniji sv. Lovrenca, kjer je tedaj deloval tudi nekdanji ljubljanski škof. V pogovorih je večkrat omenjal, da je Gregorija Rožmana zelo cenil in da mu je bil vzor duhovništva. V njem je videl božjega služabnika, ki je že pred drugim vatikanskim koncilom spoznal, da škofovsko poslanstvo niso pravice in privilegiji, pač pa odgovornost in služenje tistim, ki so mu bili zaupani. Pogovor z bolnišničnim kaplanom, ki je spremljal umirajočega, se je škofa Pevca zato prav posebno dotaknil. "Umrl je svetnik", je po Pevčevih besedah prizadeto dejal kaplan, ki škofa Rožmana prej ni poznal in ni vedel za njegovo življenjsko kalvarijo. Kot rimski stotnik pod križem, ki je v trpečem Kristusu v trenutku prepoznal božjo navzočnost, je tudi kaplan bolnišnice St. Alexis začutil svetost odhajajočega. Tudi mučeništvo; ne mučeništvo trenutka, pač pa zavesten sprejem križa, ki ga je škof Rožman nosil dolgo vrsto let. Svojo zemeljsko pot je škof Rožman sklenil 16. novembra. Seveda smo naslednjega dne v slovenski skupnosti v Clevelandu pričakovali vsaj poročilo o dogodku. Nič takega se ni zgodilo. 17. novembra me je že zjutraj poklical Vinko Lipovec, tedanji urednik Ameriške domovine. Kot zadnjega predsednika Katoliške akcije v Clevelandu me je prosil, naj vendar skličem molitveno pobožnost v škofov spo- min. Poklical sem vse prijatelje in znance in z njihovo pomočjo organiziral uro molitve. Še istega dne proti večeru smo se zbrali v dvorani Baragovega doma, begunskega centra na Aveniji St. Clair. Odzvalo se je nepričakovano veliko število beguncev, tako da vsi sploh niso mogli v osrednji prostor, vendar so osta- li in sodelovali tudi v predprostorih in celo na parkirišču. Molitev in žalne obrede so vodili duhovniki. Z odhodom škofa Rožmana v večnost je slovenska begunska skupnost v Clevelandu izgubila človeka, ki je edini znal in zmogel povezovati množico različno mislečih z vsemi njihovimi travmami komaj minulih dni in nemalokrat težkimi izkušnjami negotovih začetkov v novi domovi- ni. KarlBonutti Od Clevelanda do Svetega sedeža Prizadevanja za prekop škofa Rožmana Po skoraj šestdesetih letih, ki so minila od smrti škofa Gregorija Rožmana, se bomo njegovim posmrtnim ostankom lahko končno poklonili na domačih tleh. Vem, kako zelo si je želel biti pokopan doma, v Ljubljani, ki ji je kot škof dolga leta služil. Prav zato sem si v letih po njegovi smrti tudi jaz prizadeval - pa ne le jaz, temveč tudi mnogi drugi povojni begunci - to njegovo željo uresničiti. Sprva so bile to seveda le pobožne želje, brez prave možnosti za uresničitev. Moj del stvarnejših prizadevanj, ki so te dni postale resničnost, se je pravzaprav začel v poznih osemdesetih letih, ko me je nekega dne poklical predsednik clevelandske jezuitske univerze John Carroll, na kateri sem nekaj let prej predaval o katoliški socialni doktrini in z njenim vodstvom tudi pozneje ohranil dobre stike. Prosil me je, ali bi organiziral predavanje o marksizmu in krščanstvu, ki naj bi ga na univerzi John Carroll imel ljubljanski profesor dr. Zdenko Roter. Dr. Roterja nisem poznal, vendar je imel pisno priporočilo msgr. Franca Rodeta iz Vatikana, kar me je prepričalo o primernosti predavatelja. Prevzel sem organizacijo predavanja, se tako seznanil tudi s predavateljem in z njim ohranil kolegial-ne stike. Ko je po osamosvojitvi dr. Roter postal svetovalec v kabinetu predsednika Milana Kučana, sem se kot slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu z njim srečal in mu predstavil pobudo za ureditev pravnega statusa škofa Rožmana in s prizadevanji za prenos njegovih posmrtnih ostankov iz Lemonta v Ljubljano. Zagotovil mi je, da bo o tem spregovoril s predsednikom Kučanom in ga seznanil z mojo pobudo. Po nekaj tednih me je dr. Roter povabil v svojo pisarno, kjer me je seznanil s predsednikovim odzivom. Povedal mi je, da predsednik Kučan v znak pietete do umrlega škofa podpira prenos njegovih posmrtnih ostankov v Ljubljano. Pripravljen da je tudi poskrbeti za vse formalnosti, a pod pogojem, da se to ne sprevrže v politično manifestacijo. Škofove rehabilitacije ni nihče omenil. Dr. Roterju sem svetoval, naj se predsednik Kučan obrne na tedanjega vatikanskega državnega tajnika, kardinala Angela Soda-na, ki je 6. oktobra 2001 prišel v Ljubljano na posvečenje vatikanskega diplomata slovenskega rodu, msgr. Ivana Jurkoviča, v nadškofa. Predsednik Kučan je izkoristil protokolarno srečanje in kardinala Sodana prijetno presenetil s pobudo za prenos škofovih posmrtnih ostankov v Slovenijo. Sodano je obljubil, da bo o tem nemudoma obvestil ljubljanskega ordinarija, saj brez njegovega soglasja prekop ni mogoč. Kot slovenski veleposlanik v Vatikanu sem bil posrednik v vseh nadaljnjih stikih. Negativni odgovor cerkvenih krogov, ki so prenos trupla pogojevali z obnovitvijo procesa, je predsednika Kučana prizadel. Ob tej priložnosti je znova poudaril, da si škof Rožman zasluži grob v domači zemlji že po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in da ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta, predvsem pa ne more biti povod za kakršenkoli triumfalizem. KarlBonutti Po 54 letih počivanja v tuji zemlji spet v domovini Škof Rožman se je vrnil v svojo stolnico V ljubljanski stolnici se je zbralo približno 2000 vernikov, duhovnikov, redovnikov, škofov in nadškofov, da bi se poslovili od ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Ljubljanski škof Rožman se je vrnil v svojo stolnico Pri oltarju so se mu poleg 200 duhovnikov in apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza pridružili še mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, novomeški, koprski in murskosoboški škofje Andrej Glavan, Jurij Bizjak in Peter Štumpf, upokojeni škof Metod Pirih in pomožni škof Anton Jamnik. "Biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica, poznana že pred tisočletji. Danes jo škofu Gregoriju s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Na to je čakal več kot pol stoletja v daljni tujini. Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče. Zato želim v tem trenutku izreči priznanje in zahvalo vsem ljudem dobre volje - ljudem s področja zgodovinopisja, sodstva in politike - ki so s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi današnji dogodek omogočili. Zahvaljujem se tudi ameriškim Slovencem in še pose- bej bratom frančiškanom iz Lemonta, ki so ves ta čas skrbeli za njegov grob. Vsi, ki želimo našemu narodu in državi dobro, se te vrnitve veselimo. Prepričan pa sem, da se tega veseli tudi rajni škof Rožman sam. Ne zaradi sebe, ker tega na onem svetu več ne potrebuje, ampak zaradi nas, ker to potrebujemo mi. Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje. Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo. Zato želim, da bi bil ta pokop pastirja ljubljanske krajevne Cerkve v njegovi stolnici tako sprejet in bi temu tudi služil", je v nagovoru dejal nadškof Stres. Ob 9. uri je bila sveta maša po sprejemu pokojnega škofa Rožmana. Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. "V svojo sredino sprejemamo telo rajnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Svoje življen- je je kot pastir Cerkve popolnoma posvetil Kristusu. V njem je črpal moč za vsakdanje darovanje in življenje ter mu postal podoben tudi v njegovem trpljenju. Naj bo to srečanje z njim izraz naše hvaležnosti za njegov zgled pokončnega človeka, Bogu vdanega kristjana in zvestega delavca v Gospodovem vinogradu", je ob krsti molil sedanji ljubljanski ordinarij dr. Anton Stres. Po dopoldanski sveti maši so se množica vernikov in ljudje dobre volje poslovili od pokojnega škofa Gregorija Rožmana, ki so ga zjutraj sprejeli na nadškofijskem dvorišču. Uvod v popoldansko sveto mašo je bila akademija, med katero so ljubljanski bogoslovci prebirali besedila iz škofovih pastirskih pisem, pridig in drugih nagovorov. Škof Rožman, čigar posmrtne ostanke so iz frančiškanske grobnice v Lemon-tu pri Clevelandu prepeljali v Slovenijo, je dobil svoje zadnje počivališče v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici. Politiki na slovesnost niso bili vabljeni, a so se je nekateri vseeno udeležili. Že pri dopoldanski maši je bil prisoten evropski poslanec Milan Zver, pri popoldanski pa je bilo med drugim opaziti tudi predsednico NSi Ljudmilo Novak in poslanca SLS Jakoba Presečnika. Novakova na to, da bo škof Rožman pokopan v svoji domovini, gleda z zadovoljstvom. Kot je ob prihodu dejala v izjavi novinarjem, si vsak Slovenec, ki si to želi, zasluži, da je pokopan v domači zemlji. Zagotovo škof Rožman, ki je bil po njenih besedah tudi zaveden Slovenec. Spomnila je, da je lani v času vodenja urada za zamejce in Slovence po svetu v Lemontu obiskala njegov grob. Tam pa so ji tudi povedali, kako velik dušni pastir je bil Rožman in da je bil v veliko tolažbo vsem Slovencem, "posebej tistim, ki so neprostovoljno odšli iz domovine”. Presečnik je dejal, da se je mašne slovesnosti udeležil iz človeških razlogov, da se poslovijo od člove- ka, ki je v Sloveniji živel in delal številna leta. Ob tem upa in si želi, da bo pokop škofa Rožmana v domovini po 54 letih njegove smrti vsaj majhen korak k temu, "da bomo približno vsi enaki". Slovesne svete maše so se udeležili tudi zgodovinarji, ki so raziskovali zapuščino pokojnega škofa Rožmana, med njimi sta bila dr. Tamara Griesser Pečar in France M. Dolinar, prisoten pa je bil tudi nekdanji državni tožilec Anton Drobnič. "Današnja žalna slovesnost je priložnost, da z obžalovanjem ter medsebojnim oproščanjem in sprejemanjem obrnemo nov list naše zgodovine in se skupaj pripravimo za izzive, ki jih pred nas postavlja prihodnost", je v izjavi ob pokopu škofa Rožmana zapisal predsednik republike Borut Pahor. Kratke Tradicionalni Praznik frtalje in praznovanje sv. Marka v Rupi Dne 25. aprila se bodo v Rupi praznovanja začela že zjutraj. Pevci MePZ Rupa-Peč bodo ob 9.30 peli pri spomenikih na Peči in v Rupi. Ob 10. uri bo v Rupi slovesna sv. maša s procesijo na čast zavetniku sv. Marku. Po maši bodo vaški otroci vsadili pred cerkvijo dve mladi lipi, ki bosta nadomestili 80 let stara drevesa. Ob 16.30 se bo v prostorih pod cerkvijo pričel Praznik frtalje, ki ga prireja prosvetno društvo Rupa-Peč. Najprej bodo nastopili otroški pevski zbori iz vasi in okolice, pa tudi harmonikar Matej Emili, sledila bosta tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje in ples z ansamblom Kraški muzikanti. Praznik frtalje se bo nadaljeval v nedeljo, 28. aprila, ob 16.30. Udeležencem bo svoje spretnosti prikazala plesna skupina športnega društva Vipava s Peči, častni govornik bo časnikar Andrej Černič, sledila bo predstava dramske skupine Tik Tak Teater iz Gorice. Zvečer bo ples z ansamblom Arena. Člani društva Rupa-Peč vam bodo postregli z jedmi na žaru, domačo kapljico in seveda tradicionalno frtaljo. Uspeh učencev SCGV E. Komel na 4. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov "A. Salieri" v Legnagu (VR) Pretekli konec tedna se je v mestu Legnago (pokrajina Verona) končalo 4. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov “Antonio Salieri’’, kije potekalo od 5. do 7. in od 12. do 14. aprila 2013. V različnih kategorijah so tekmovali mladi glasbeniki v naslednjih disciplinah: klavir, harmonika, godala, harfa, kitara, pihala, komorne skupine in harmonikarske skupine. V 4. sekciji, kije obsegala harfe in kitare, sta tekmovala tudi mlada učenca SCGV Emil Komel iz razreda harfe prof. Tatiane Doniš. Vida Boškin je v kategoriji A prejela 2. nagrado, Ivan Devetak v kategoriji B pa 3. nagrado. Velja poudariti, da sta bila oba odlična v svojih kategorijah, ker 1. nagrade žirija ni podelila. Mladima Števerjancema iskrene čestitke. Violinski recital Aleša Lavrenčiča v Podturnu V petek, 19. aprila, bo ob 20.30 v dvorani Incontro v Podturnu mladi violinist Aleš Lavrenčič izvedel samostojni recital ob koncu študija predakademske stopnje violine s prof. Jurijem Križničem na SCGV Emil Komel. Ob klavirski spremljavi očeta Hilarija bo na večeru izvajal dela J. S. Bacha, F. Schuberta, L. M. Škerjanca, N. Paganinija in H. Wieniawskija. Na koncertu se bo z dvema skladbama predstavil tudi Alešev mlajši brat Jurij, ki študira violončelo na SCGV Emil Komel v razredu prof. Federica Magrisa. Za konec bodo Aleš, Jurij in oče Hilarij postregli poslušalcem s klavirskim triom. Večer organizira Centra Parrocchiale Incontro iz Podturna, ki želi z glasbenimi večeri predstaviti goriški publiki mlade obetavne in talentirane glasbenike. Pred dvema tednoma se je na takem srečanju predstavil pianist Giuseppe Guarrera, učenec podiplomskega študija klavirja pri prof. Gadžijevu na šoli Komel. Likovna srečanja z arh. Cejem Na osnovni šoli Otona Župančiča potekajo likovna srečanja pod mentorstvom goriškega arh. Jožeta Ceja. Doslej so se zvrstila že tri, v programu pa sta še najmanj dve. Namenjena so učencem 4. razreda. Arhitekt Cej se je prijazno odzval povabilu razredne učiteljice in v prostem času popolnoma brezplačno prihaja na šolo in razdaja svoje znanje. Predvsem vodi učence v svet perspektive, obzorja, likovne globine, proporcij, človeških likov, saj jim želi tako razblinjati stereotipe v zvezi z risanjem, ki se jih otroci naužijejo ob gledanju risank in ker niso navajeni na opazovanje realnosti. Uči jih razlikovati in reproducirati posamezne barvne odtenke. Srečanja potekajo umirjeno, vendar zelo strokovno. Arh. Cej se prijazno posveča vsakomur, rad odgovarja na zastavljena vprašanja in daje individualne napotke. Otroci nestrpno pričakujejo srečanja z njim in se mu želijo skupaj z učitelji iz srca zahvaliti za tako nesebično pomoč, ki jo šola, tudi v sedanjih težkih finančnih okoliščinah, še kako potrebuje. / (mg) Abonmajska sezona SSG v Gorici Komični utrinki ob čudežni "burundangi" Po marčni pavzi se je v ponedeljek, 8. aprila 2013, spet "prebudila" sezona Slovenskega stalnega gledališča v Gorici, ki malce bolj "skopo", po kapljicah, nudi tudi goriškim abonentom nekaj gledaliških užitkov. Tokrat so člani SSG, Tjaša Hrovat, ki je s svojim vstopom v naše gledališče prinesla prijetno prevetritev, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Vladimir Jurc, ki se je tudi tokrat vsestransko izkazal kot steber SSG - brez njegove mojstrske interpretacije bi predstava igralsko izgubila pra- vi ton in uravnoteženost -, prikazali komedijski splet Bu-rundanga, ki ga je stkal katalonski pisec Jordi Galceran (1964), spretno, z občutkom za jasno razčlenjevanje in harmoničnost celote pa zrežirala Nenni Delmestre. V njem avtor z duhovitim prizvokom spregovori o večnih sopotnikih človeka, ljubezni in strahu, pa še, malce bolj v fantazijskem slogu, o burundangi, la v torek, 9. aprila, tudi matinejo, namenjeno goriškim višješolcem licejskega in tehničnega pola, ki so popolnoma zasedli veliko dvorano Kulturnega doma v Gorici. Predstava je z malega odra tržaškega Kulturnega doma brez kakih "travm" prešla na večji oder in iz nje sta veli še bolj poudarjeno tista interpretacij ska svežina in igralska ubranost, ki smo ju zaznali že na premierni uprizoritvi. Ob mlajši igralcih, ki niso imeli težav se preleviti v dramske like-svoje vrstnike, v mladi, bolj preudarni študentki in v fanta, naivna in dokaj nespretna zadnja pripadnika baskovske teroristične organizacije Ete, je tudi na go-riškem odru nevsiljivo stopila v ospredje igralska moč Vladi- mirja Jurca, ki s povsem naravnim izvajanjem razkriva svoje odrske izkušnje, take, ki dobrega igralca privedejo do razpoznavne, bogate interpretacij ske zrelosti. Gotovo so to občutili tudi dijaki, ki so zelo pozorno - take tišine v dvorani ob njim namenjeni predstavi že dolgo ni bilo! - spremljali odrsko dogajanje. Očitno jim je bila vsebina tematsko blizu, saj so uje- li vse njene odtenke in se s smehom odzivali le ob utrinkih duhovitih replik in komičnih situacijah. Izkazalo se je, da imajo mladi še radi gledališče, bolj izbirčni pa so pri izbiri vsebin, ki morajo ob sicer resnejših temah vsebovati tudi razbremenjujočo komično obarvanost. IK nekakšnem mamilu, ki ima ču- mieri, ki je bila hkrati sloven- dežno moč izvleči iz tistega, ki ska krstna uprizoritev. Doda- ga zaužije, prikrito resnico. O mo lahko še to, da je predstava predstavi smo v našem tedniku v Gorici poleg ponedeljkove imeli daljši zapis ob tržaški pre- abonmajske ponovitve dožive- r "ir.ir i' -" .!. 13. tekmovanje otroških in mladinskih zborov Zlata grla Kar tako naprej! Za mlade pevce in ljubitelje zborovske glasbe je bil ta pomladanski konec tedna še posebno pester. Že trinajstič zapored se je namreč v režiji Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela zvrstilo srečanje otroških in mladinskih zborov, Zlata grla. V soboto, 13. aprila 2013, je bil na vrsti revijski del, ko je v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici nastopilo sedem zborov. Goriško so predstavljali OPZ Mali Veseljaki iz Doberdoba, OPZ Štmaver (na sliki) , Otroški cerkveni pevski zbor Štandrež in OPZ F. B. Sedej iz Števerjana. S Tržaškega je tokrat pripotoval samo en zbor, OPZ Vesela Pomlad z Opčin, posebno pa so bili veseli kar dveh zborov iz Benečije, in sicer OPZ Mali Lujerji in Dekliškega mladinskega zbora Glasbene matice iz Špetra. Zvrstil se je pisan program, prevladovale so ljudske in umetne slovenske skladbe, slišali pa smo lahko tudi ritme angleške lahkotnejše glasbe. Poleg izkušenih in poznanih dirigentk in dirigentov so zbore vodile tudi sveže pečeni zborovodje, kar dokazuje živost in stalno razvijanje zborovske scene v našem prostoru. V nedeljo, 14. aprila, so odrske deske KCLB imele v gosteh tekmovalni del Zlatih grl. Strokovno žirijo so tokrat sestavljale tri slovensko in evropsko uveljavljene dirigentke, Andreja Merljak, Damijana Vončina ter Tamara Stanese, ki so presojale izvedbe petih zborov. Umetniško vodstvo je letos prevzela Mateja Černič, dirigentka DVS Bodeča neža. Ob jskem ali državnem tekmovanju, lepo priložnost naj torej zbori izkoristijo. Komisija je OŠ Livade iz Izole in podelitvi priznanj je vsem udeležencem čestitala in podčrtala visoko raven tekmovanja ter složnost mnenj med žirantka-mi. Prireditelje je ob letošnji izvedbi veselilo predvsem dejstvo, da so zbori prišli tako iz Goriške in Tržaške kot iz Benečije in Slovenije. Pogrešali pa so večji odziv zamejskih zborov. Tekmovanje želi namreč biti predvsem priložnost soočanja z mnenjem strokovne komisije pred nastopom zbora na regi- Mladinski vokalni skupini Vesela Pomlad ter zborovodji obeh sestavov Andreji Štucin Cergol podelila srebrno priznanje. Zlato priznanje je prejel OPZ Dr. Bo- gomirja Magajne iz Divače z dirigentko Ado Škamperle, obenem je zbor tudi dobitnik priznanja za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Pod vodstvom Mirka Ferlana so zlato zaslužili tudi pevci in pevke M1PZ Igo Gruden iz Nabrežine, ki so ob tem slavili tudi kot najboljši mladinski zbor in prejeli posebno priznanje za najboljšo izbiro programa. Presenetil je OPZ osnovne šole iz Romjana pod vodstvom Lucije Lavrenčič, ki je bil nagrajen z zlatim priznanjem z odliko in bil obenem najboljši otroški zbor, prejel pa je še dve posebni priznanji, za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe ter za najboljšo klavirsko spremljavo, ki je izvenela izpod prstov pianistke Zulejke Devetak. Oba popoldneva sta uvedla OPZ Vrh Sv. Mihaela s prisrčno recitacijo pozdravnih verzov ter misel predsednice društva Karen Ulian (na sliki spodaj). Predsednica je poudarila predvsem pomen vztrajanja pri vlaganju truda v zbore, saj lahko po lastnih izkušnjah pove, da iz malega raste veliko in da je vsak trud nazadnje poplačan. Dobro izpeljano dvodnevno pevsko srečanje naj zborom, podobno kot pomlad, prinese novih energij in vzpodbud za nadaljnjo kakovostno rast in glasbeno poustvarjanje. S toplim vabilom za udeležbo na 14. izvedbi ter klicem "kar tako naprej! " se Zlata grla poslavljajo. Do naslednje pomladi! LT Deseta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Z domišljavim petelinom slovo od čarobnih srečanj Kljub mrzlemu vremenu na samem pragu pomladi se je v ponedeljek, 18. marca 2013, zbralo v prijazni toplini mladinske sobe Feiglove knjižnice okrog dvajset zvedavih malčkov, da bi prisluhnili še zadnji letošnji Pravljični urici. Tokrat je bila z njimi Martina Šole, ki jo otroci dobro poznajo, saj se je že večkrat izkazala kot spretna in prijetna pravljičarka, ki zna vzbujati njihovo radovednost. Tako je bilo tudi na zadnji urici, na kateri je najprej povprašala male poslušalce, katera žival sploh znese jajce. Bistro so znali vsi odgovoriti in nato zvedavo spremljali pravljico O petelinu, ki je hotel znesti jajce. Pravljično zgodbico je napisala Mojiceja Podgoršek, z ličnimi ilustracijami pa jo je opremil Ivan Mitrevski. Pete- lin Pepin je bil izredno domišljav. Stopal je po domačem dvorišču, razkazoval svoje perje in nagajal kokoškam, tako da so se pritožile kmetici. Ta mu je seveda zabičala, naj jih pusti pri miru, ker drugače ne bodo mogle znesti jajc. Pepinu se je to zdelo prava neumnost: znesti jajce ni namreč nič posebnega! Še sam je poskusil, pa seveda ni šlo. In končno je njegova domišljavost izpuhtela. Kokoške so mu za trud in izkazano pozornost podarile jajce in ga s tem ze- lo razveselile. Mladinsko sobo je Šolčeva z živim in razgibanim pripovedovanjem, ob spreminjanju intonacije glasu in z gestiku-lacijo, preobrazila v pravi hrupni kokošnjak, tako da so otroci uživa- li ob njenem razpletanju pravlji- ce, ki lepo pojasni, da ne smemo biti ošabni in moramo spoštovati delo, ki ga vsakdo opravlja. Tako so se tudi za to šolsko leto končale Pravljične urice, lepa ponedeljkova srečanja v Feiglovi knjižnici, ki na prijeten način razkrivajo otrokom bogastvo, "skrito" pod platnicami ilustriranih knjig, ki vabijo otroke, naj jih vzamejo v roke, jih prelistavajo in s pomočjo staršev ali starejših sester ali bratov tudi prebirajo. Da so si tudi letos lepo in nemoteno sledili ti pravljični popoldnevi, imajo zaslugo knjižničarke Breda, Luisa in Martina, ki so povabile k sodelovanju pravljičarke, mladi ljubiteljski igralki Lucre-zio in Stefanio ter celo najstniško igralsko skupino 0'Klapa in večkrat izdelale spominski dar za otroke, ki se radi zbirajo na teh njim namenjenih srečanjih, s katerih odhajajo vselej zadovoljni in zaradi lepe izkušnje bogatejši. IK hmme Komorni zbor Ipavska: sakralna dela velikonočnega časa Nepozaben pevski večer Goriška občinska svetnica Marilka Koršič, ki z našim tednikom pogosto in plodno sodeluje, nas je v ponedeljek obiskala v uredništvu. Sproščeno smo se pogovorili o bližajočih se deželnih volitvah, na katerih kandidira tudi sama, o vlogi, ki jo lahko ima Slovenska skupnost kot zbirna stranka, pa tudi o težkem stanju, v katerem so se zaradi krčenja javnih prispevkov znašli naš tednik in druge naše ustanove. Samostojni koncert sakralne glasbe, ki so ga priredili dekanija Štandrež, pastoralna enota Soča-Vipava in župnija sv. Andreja, so uvedle in sklenile pesmi dveh znamenitih in priljubljenih vipavskih skladateljev: na začetku je namreč KZ Ipavska predstavil pesem Žrtvi velikonočni Ivana Ščeka, na koncu pa Poglejte duše in Graduale velikega Stanka Premrla. Jedro programa je obsegalo skladbe dveh sodobnih skladateljev z dveh koncev Tržaškega zaliva: najprej so izzvenele tri Marijine hvalnice Ambroža Čopija (Ave Maria, Salve Regina in Ave, Regina caelorum), sledilo je več skladb tržaškega skladatelja Marca Sofianopula; nekatere je pri orglah spremljal Lovro Frelih. Pri pesmi Regina coeli je kot solistka zablestela odlična sopranistka Ana Kodelja. Bučno ploskanje občinstva je zbor nagradil s pesmijo francoskega skladatelja Mauricea Durufleja in z mogočno Alelujo. Čudovit glasbeni večer! Težko je ne uporabljati presežnikov, ko se govori o Komornem zboru Ipavska. Gre namreč za enega tistih slovenskih sestavov, ki se odlikujejo po svoji posebni kakovosti, s katero so se uveljavili - in se še naprej uveljavljajo - na domačih in tujih odrih. Pravi užitek ga je bilo poslušati tudi v župnijski cerkvi v Štan-drežu v soboto, 13. aprila, ko je predstavil sakralna dela velikonočnega časa na koncertu v počastitev papeža Frančiška. Primorska duša posebno rada poje, sploh pa so velikonočni spevi posebno bogati in izraziti; z njimi so gostje resnično ogreli srca poslušalcev, je o "imenitnem zboru" povedal župnik g. Karel Bolčina. Komorni zbor Ipavska ima sedež v Vipavi, združuje pa pevce iz vse doline, s koreninami katere je povezan in nanje navezan. Od leta 1996 je njegovo umetniško vodenje prevzel priznani, daleč naokrog znani in karizmatični zborovodja Matjaž Sček. Zbor, ki šteje nekaj nad 30 članov, izvaja obsežen repertoar slovenskih in tujih skladateljev, rad sega po priredbah ljudskih pesmi, posebno rad poje dela primorskih skladateljev, pa tudi najrazličnejše zahtevnejše glasbene novitete. Po potrebi nastopa v ženski, moški in komorni zasedbi, pač glede na program. Z resno zastavljenim delom je tako -zlasti v zadnjih 15 letih - dosegel vrsto vidnih uspehov, odličij in nagrad v Postojni, Mariboru, Rivi del Garda, Tolosi, Toursu, Gorici, Zadru, Negotinu, Neu-chatelu, Ohridu in drugod. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vljudno vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja KAZIMIR HUMAR vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki MARIZI PERAT petek, 19. aprila 2013, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na slovesnosti: poklon učencev OS Josip Abram iz Pevme, ki nas bodo popeljali v svet pravljic Marize Perat utemeljitev priznanja Majda Zavadlav PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ DRAMSKI ODSEK Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE režija Jože Hrovat ob 50. ponovitvi in v spomin na Marinko Leban dolgoletno članico gledališke skupine četrtek, 18. aprila 2013, ob 20.30 Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Standrežu VSTOPNINA: prostovoljni prispevek za oddelek za invalidno mladino - Stara Gora Vljudno vabljeni! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Obvestila V baletni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž bo potekal tečaj za dobro počutje in sprostitev; udeleženci bodo spoznali, kako se lahko na najbolj enostaven način otresemo dnevne napetosti. Naučili se bodo tehnike za sprostitev psihofizičnega sistema. Obenem bo potekala delavnica boljše počutje S pisanjem. Na treh srečanjih, namenjenih pisanju izkušenj, se bodo tečajniki lahko naučili samozavesti s pisanjem, tudi v smislu izražanja in eksperimentiranja ter s tem spoznavanja lastnih sposobnosti. Tečaje bosta vodili dr. Emanuela Masseria in dr. Alessandra Simonetti. Informacije na tel. 389 7907657 ali po mailu: infovikara@gmail. com Vabilo na romanje v Medjugorje: od 3. do 6. maja letos. Poleg vzpona na Križevac in Hrib prikazovanj se bodo romarji letos udeležili češčenja Sv. križa in Najsvetejšega in tudi svetih maš. Udeleženci romanja potujejo z veljavno osebno izkaznico tako iz Italije kot iz Slovenije. Vpis za Gorico: Darko 00393703201305 ali 0481 32121; za Tržaško Jože Markuža, župnik v Zgoniku 040 229166; za Slovenijo 00386 5 3022503. Poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013. Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Vpisovanje se končuje, pohitite najkasneje do 18. aprila. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi-dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 1Z462 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2Cjpripisom: za SKUD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Iščem delo kot pomočnica v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, kuhanje) ali negovalka starejših oseb. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111. Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505. Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. +386 31 449311. Darovi V spomin na Hermana Srebrniča daruje Zofka Ožbat za Novi glas 50 evrov in za misijone 50 evrov. Za lačne otroke daruje Oskar Kovic s Peči 100 evrov ob 5. obletnici smrti žene Valerije Petejan. Sožalje Ob izgubi dragega očeta Rada izreka Janku Toplikarju občuteno sožalje Goriška Mohorjeva družba. Z njim iskreno sočustvujejo tudi vsi goriški prijatelji in nekdanji člani SKAD-a. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 19.4.2013 do 25.4.2013) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 19. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih Brireditev - Glasba iz studia 2. edelja, 21. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 22. aprila (v studiu Andrej Baucon): Narodnozabavna in zabavna glasba -Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta Zanimivosti iz naših krajev -Obvestila. Torek, 23. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 24. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Slovenske pridige škofa Attemsa - Izbor melodij. Četrtek, 25. aprila (v studiu Andrej Baucon); Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu - Obvestila. Iz nadškofove beležke Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli se bo srečal v soboto, 20. aprila, ob 16. uri v prostorih oratorija Pastor Angelicus v ul. Rabatta z veroučitelji goriške nadškofije. V nedeljo, 21. aprila, bo ob 10.30 podelil zakrament sv. birme v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Stražicah. V torek, 23. aprila, bo ob 17.30 pri sedežu Karitas (trg sv. Frančiška) posegel ob predaji kombija, opremljenega s hladilnico, ki ga bo daroval Rotary Club; ob 18.30 bo v stolnici v Krminu vodil slovesno somaševanje ob prazniku zavetnika Adalberta. V soboto, 27. aprila, bo ob 18. uri podelil sv. birmo v župniji sv. Roka v Turjaku. DEŽELNE VOLITVE 21. IN 22. APRILA 2013 Kandidati SSkza Goriško acal (1907-2000), Avgust Černigoj (1898-1985) in Tone Kralj (1900-1975). Novost in adut goriške pobude je gotovo njena umestitev znotraj muzejske ustanove, tako da bodo nekatera dela postavljena na ogled v okviru stalne galerijske postavitve. Tudi na ta način želijo pobudniki opozoriti širšo, celo nepoznana imena umetnikov, ki so se rodili na Goriškem ali so tu ustvarjali. Med te sodijo Avgusta Šantel ml. (1876-1968), pranečakinja Jožefa Tominca, Avgust Bucik (1887-1951), ki ga na razstavi zastopa prizor gradnje mosta, Milko Bambič (1905-1991), Spazzapanov učenec in avtor logotipa Radenske, Riko Debenjak (1908-1987) in Rudolf Saksida (1913-1984), ki se je v tridesetih letih s Cralijem in Cenisijem ogrel za futurizem in Demetrij Cej (1931-2012), Silvester Komel (1931-1983) in sodobniki Bogdan Grom, Silvester Komel: Prizmatična skladnost; 1974 nes skoraj tonil v pozabo. Ta seznam dopolnjujejo še Cvetko Ščuka (1895-1987), Albert Sirk (1887-1947), Jože Cesar (1907-1980), Ro- Rudolf Saksida: Zenske sanje Andrej Kosič, Klavdij Palčič, Vladimir Klanjšček in Franko Vecchiet, avtor mozaika na trgu Evrope (Transalpina), oz. na Kolodvorski. Prvič je na razstavi na ogled svojevrstno Mušičevo delo. Gre za papir, ki je bil doslej znan samo po risbi na hrbtni strani, kjer je leta 1945 umetnik skiciral veduto Rafuta, griča pri Gorici; v palači Attems je končno na ogled prednja stran lista, na katerem je izrisana fasada beneške cerkve San Moise'. Ta je služila kot predloga za gvaš iz leta 1944, ki ga danes hrani Galerija Mihe Maleša v Kamniku. Posebna in enkratna vrednost lista se skriva ravno v časovnem razmiku, ki ločuje nastanek obeh risb, saj je v tistem časovnem "in-termezzu" Mušič bil v Dachauu, ki ga je sam umetnik preimenoval v šolo življenja. Odprta obzorja v Gorici poudarjajo tudi zanimiv zgodovinski podatek, ki nesluteno povezuje javno ustanovo in zasebno podjetje. Širši publiki je znano, da Pokrajinski muzeji domujejo v palači Attems Petzenstein - Pečanski vse od leta 1900, maloštevilni pa vedo, da je delniška družba KB1909 neposredna dedinja Kmečke banke, ki so jo leta 1909 ustanovili v isti palači Attems Petzenstein. Tu so imeli sedež tudi Slovensko kmetijsko društvo, Slovenska kmečka stranka in uredništvo časopisa Kmečki glas. Pobudniki razstave so Pokrajina Gorica - Pokrajinski muzeji in KB1909 delniška družba. Urnik ogleda razstave: od torka do nedelje od 10. do 17. ure. Vstopnina: redna 3,50 evrov, znižana 2,50 evrov. Info: t. +39.0481.547499; f. +39.0481.531798; mu-sei@provincia. gorizia. it Zaradi postavitve razstave so bili pokrajinski muzeji v četrtek izjemoma zaprti do 18. ure. Množica gledalcev je v sredo, 3. aprila 2013, napolnila veliko dvorano Kulturnega doma v Gorici: začel se je namreč letošnji jubilejni abonmajski program trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo, ki so si ga pred desetimi leti zamislili pri go-riškem Kulturnem domu in zadrugi Maji iz Gorice ter povabili k sodelovanju še druge slovenske - tudi tiste "čez mejo" -in italijanske ustanove. Komigo je takoj naletel na dober odziv gledalcev. Njegovo priljubljenost je tudi letos potrdilo število gledalcev, ki so vpisali abonma in se z veseljem in radovednostjo udeležili prve predstave, pred katero je kot vselej občinstvo nagovoril ravnatelj KD Igor Komel. Zahvalil se je publiki za izkazano zaupanje, kljub kriznim časom, in podčrtal, da bodo letošnji festival izoblikovali predvsem domači ustvarjalci. Nato je oder prepustil igralcem in odličnim pevcem Simoni Vodopivec Franko, Romani Krajnčan, Danijelu Malalanu in Marjanu Buniču, ki so ob spremljavi v živo pianista Mirana Juvana - vrsti se z Rokom Lo- našega življenja, v katerem igra veliko vlogo ljubezen. Ta vzburja naše čute, ko smo mladi, vodi naše življenjske dni, ko nas tarejo družinske radosti in skrbi, pa tudi greje naša srca v poznih jesenskih dneh našega življenja. Zaljubljamo se v osebe, ki so različne od nas, saj nasprotujoča si pola se privlačujeta, potem pa bi radi spremenili ljubljeno osebo po svojem okusu, namesto da bi se sami skušali spremeniti in se tako še bolj približati ljubljenemu/ni. Kolo življenja se pa kar vrti naprej in njegova os je gotovo ljubezen, ki nas tako ali drugače spremlja od rojstva do smrti. Včasih jo zapravimo ob misli na uspeh, kariero ..., včasih pa nas noče obiskati, kot se to dogaja eni izmed protagonistk v predstavi, ki je na porokah vedno le priča, nikdar nevesta. Muzikal spregovori tudi, kako smo moški in ženske različni, pa tudi o osamljenosti, željah, hrepenenju, seksu, zvestobi, težavah, ki jih imajo starši z otroki, in še o marsičem. Vse to izražajo nastopajoči v živahnem in zabavnem, večkrat prav komičnem slogu; vse pa je posuto z drobci JOLKA MILIC Fery (Ferruccio) Folkel TUJI PESNIKI O NAŠIH KRAJIH IN LJUDEH TR1EST TRST TRIESTE Moje ubogo mesto imenovano italijansko ki živiš od spominov na preteklost sprašujem se kdo, kurbirska zgodovina, te je že pred neštetimi leti uročil. Tisti Jakec Joyce priliznjeni irski zvodnik italofonski Svevo velik pripovednik nesrečen meščan ali italijanski Saba skoraj ljubeznivo bitje. Potem pa naprej naprej na vso moč bojne ladje Erzherzog Ferdinand, Prinz Eugen -zastavna gala nedotaknjeni mitraljez na najvišjem drogu rumena in črna zastava našega cesarja. V tej zimi štiriinsedemdesetega leta brez burje in snega in vsakega domotožja kot črn potepinski maček iščem v Trstu geto skočim v posteljo veni od palač arhitekta Pertscha ali Valentina Valleja skrijem se v ulici Starega lazareta prikažem se v Velikem kanalu na Rusem mostu ves zadihan zdirjam do Stare mitnice. Lahko povem koga iščem? Samo tebe, moje ubogo mesto, moje oboževano mesto imenovano italijansko. AUCHDU, PAPA Kolikokrat sem ti rekel, ata, povej mi a najbrž razdalja s tvojim svetom postaja neizpolnljiva und traeumend trage ich das Schicksal weiter. Noch einmal noch einmal Papa moj stari Jud povej mi kakšen odlomek iz Geneze iz Devternomija in, če moreš, tudi o čudovitem svetu, ki se s teboj potaplja. Triest Seudbahnhof, ob nedeljah zjutraj, eskspresni vlak za Dunaj preko Ljubljane. Daj mi rok 'co - si pravil, in to ponavljal po nemško. In jaz sem pobožno hodil za teboj. O avtorju Znani judovski pesnik, pripovednik in esejist Fery (Ferruccio) Folkel je bil rojen v Trstu leta 1921, takoj po "katastrofi", kot piše sam, na zavihku svoje zbirke, in nadaljuje približno tako: "Živel sem v poitalijančenem mestu do izdaje fašističnih zakonov o rasni diskriminaciji. Vrnil sem se leta 1948, a že leta 1952 sem skušal najti delo v najbolj oddaljenih krajih našega planeta. Šele leta 1956 mi je neka milanska založba ponudila srednje dobro mesto, ki mi je dalo možnost preživetja". V poznih sedemdesetih letih je zbral do takrat raztresene verze za zbirko Monqde - naslov v triestinščini pomeni Pizdarije, sposodil si je izraz pri Jamesu Joycu iz nekega pisma Italu Svevu - zbirko je opremil s podnaslovom: 33 poesie del Giudeo (33 Judovih pesmi), izšla pa je pri znani parmski založbi Guanda leta 1978. Leto kasneje je objavil knjigo La Risiera di San Sabba (Rižarna pri Sveti Soboti), ki je čez leta doživela več ponatisov in je še vedno naprodaj, gre za dokumentacijo nadvse bridkega in sramotnega obdobja na Tržaškem. Leta 1990 je bila prevedena tudi v slovenščino pod naslovom: Rižarna, vrata v smrt (nacistično taborišče pri Trstu). Izšla je pri ZTTju v sodelovanju z Obalno organizacijo Zveze združenj borcev NOV v Kopru, v prevodu Vide Gorjup Posinkovič. Potem je izdal še dve knjigi o humorju pri Judih Aškenazih, in sicer Storielle ebraiche (Judovske zgodbice), 1988 in Nuove storielle ebraiche (Nove judovske zgodbice), 1996. Pri tržaški založbi II Ramo d'Oro, v knjižni zbirki Spominski arhivi, je izšel ponatis Pizdarij s spremno besedo publicista in univerzitetnega prof. Elvia Guagninija in z daljšim, silno odkritim in zanimivim predgovorom samega avtorja. Poleti 2002, ko je bil v Gra-dežu na počitnicah, zaradi nenadne slabosti so ga takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je 12. avgusta nepričakovano umrl, še poln načrtov, star 81 let. Zapis in prevod pesmi Jolke Milič V? patičem -, in saxofonista, flavtista in klarinetista Blaža Trčka, ki ga včasih nadomešča Primož Fleishman, odigrali oz. odpeli muzikal Ljubim te, spremeni se! (ILoveYou, You’re Perfect, Now Change) v priredbi in režiji Gašperja Tiča, ki je kot igralec tudi sam bil že nekajkrat gost Komigo. Angleško besedilo, ki ga je napisal Joe DiPietro, je v slovenski jezik prelil Milan Dekleva; avtor glasbe, ki zaobjema različne ritme, je Jimmy Roberts. Glasbeno vodstvo je prevzel Lojze Krajnčan, pevsko pa Simona Vodopivec Franko. Muzikal je v bistvu lepljenka raznih prizorov, v katerih nastopajo različni ljudje, ki so pari ali bi želeli vzpostaviti ljubezensko vez, pa si ne upajo, ker so pri tem malce nerodni ali nespretni. Te raznolike kocke mozaika odslikavajo in preigravajo situacije in dogodke, ki smo jih kdaj sami doživeli ali so jih naši prijatelji ali znanci. V prizorih se namreč zrcalijo utrinki iz resničnih življenjskih izkušenj, ki imajo večkrat tudi grenak priokus. Četverica pevcev-igral-cev, ki jih je v kostume črno-be-lih barv oblekel David Matej Goljat - DMG, je brez zadreg preigravala vsebino in se preobražala v različne tipe oseb in znala dobro označiti njune značajske karakteristike in opisati nihovo obnašanje. Za koreografijo, ki poživlja pevske dele, je poskrbela Fiona Johnson Kocjančič. Greta Godnič si je zamislila scenografsko podobo, pri kateri, poleg redkih elementov, igrajo pomembno vlogo projekcije v ozadju, ki s pridihom preteklosti uokvirjajo prostor, v katerem se dogaja prizor. Publika je nagradila izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem in tako pokazala, da ji je bil muzikal všeč. Predstava je imela tudi solidarnostni prizvok, saj so bili prispevki za "sponke” namenjeni otrokom, obolelim za rakom. ne Kulturni dom Gorica / Komigo Muzikal o ljubezenskih vezeh Kratke Zoran Mušič v naši kulturni in družbeni zavesti V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 22. aprila, zanimiva okrogla miza o slikarju Zoranu Mušiču. Ob stoletnici njegovega rojstva, leta 2009, je bil v Ljubljani dvodnevni simpozij o njegovem življenju in delu. Priredila ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kije večji del zbranega in delno dopolnjenega gradiva lani izdala v obsežnem, bogato dokumentiranem in ilustriranem zborniku Videnja Zorana Mušiča. S simpozijem in knjigo ter z razstavami, ki so se zvrstile ob stoletnici, naj bi se veliki umetnik dokončno zasidral v slovenskem zgodovinskem spominu in v naši kulturni ter družbeni zavesti. Dolga povojna leta so to ovirali ideološki predsodki enoumnega sistema. 0 pomenu slikarja Zorana Mušiča in o knjigi, v kateri najdemo tudi prispevke tržaških rojakov Borisa Pahorja, Mira Oppelta in Iva Jevnikarja, bodo spregovorili njeni uredniki Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan ter koordinatorka Barbara Dovjak. Na ogled bo tudi izvirni televizijski intervju z umetnikom, ki gaje leta 1995 v Parizu posnel Miro Oppelt. Začetek kulturnega večera bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu. Srečanje Vidali-Renzi V sredo, 10. aprila, je prispel v Trst Matteo Renzi, župan iz Firenc in eden izmed vidnejših predstavnikov Demokratske stranke, da bi podprl kandidatko Demokratske stranke Deboro Serracchiani, ki se bo ta konec tedna preizkusila na deželnih volitvah. Renzi je pred številnim občinstvom spregovoril o vsedržavnem političnem položaju in bližajočih se deželnih volitvah. Ob koncu srečanja seje s častnim gostom srečal predsednik tržaškega pokrajinskega sveta in kandidat stranke Slovenska skupnost na prihodnji volilni preizkušnji Maurizio Vidali. Ta je Renziju predstavil trijezični letak Slovenske skupnosti in mu spregovoril o svoji volilni kampanji 'od vrat do vrat', kar je naletelo na odobravanje župana. Vidali je Renziju predstavil posebnosti naše dežele, zlasti dejstvo, da razpolaga dežela z avtonomijo tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Renzi je Vidalijev letak vzel s seboj in obljubil, da ga bo prebral. Igor Gabrovec na srečanju z županom Mirkom Sardočem Vse deželno območje je posejano z opuščenimi kasarnami in sličnimi vojaškimi objekti, ki so bili v povojnih desetletjih grajeni in zamišljeni po logiki hladne vojne. Večina teh poslopij je že več let popolnoma zapuščenih. Nekatera so še vedno v lasti in režiji ministrstva za obrambo, za druga naj bi skrbela državna domena, veliko pa jih je bilo že pred leti predanih v last občinam. O njihovi uporabi, možnih novih namembnostih in predvsem o potrebnih finančnih sredstvih za njihovo preureditev sta se pred kratkim pred nekdanjo smodnišnico pri Briščikih pogovarjala zgoniški župan Mirko Sardoč in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Župan Sardoč je svetniku Gabrovcu, ki ponovno kandidira za mesto deželnega poslanca, podrobno orisal načrte, ki jih ima Občina Zgonik za območje nekdanje smodnišnice in za bližnje kasarne, ob katerih je tudi pristajalna steza za manjša športna letala in za potrebe civilne zaščite. “Vojaške objekte, ki so bili dolga leta znamenje delitve in sovraštva, lahko danes preuredimo v nove priložnosti za gospodarski razvoj območja, za razvijanje novih podjetniških zamisli in ustvarjanje krvavo potrebnih delovnih mest”, je posebej poudaril deželni svetnik Gabrovec, kije v teh letih na Deželi vedno zagovarjal in podpiral prenos opuščenih vojaških objektov na krajevne javne uprave. “Ob tem je potrebno, da z namenskimi programi in razpisi tudi mednarodnega (evropskega) značaja evidentiramo možnost financiranja novih dejavnosti na teh območjih, saj gre za dejansko investicijo v ovrednotenje naših krajev in s tem tudi pot iz sedanje družbenogospodarske krize”, je še dejal kandidat SSk Igor Gabrovec. V torek, 16. aprila, dopoldne je bil deželni kandidat Slovenske skupnosti Gabrovec na tradicionalnem torkovem semnju na trgu sv. Roka v Nabrežini, popoldne pa je z volilnim avtodomom “Potujoče ideje” krožil po devinsko-nabrežinskih vaseh in srečeval domačine. Maurizio Vidali in Matteo Renzi (foto IG) Na kavi s knjigo Davida Bandlja Odhod je lahko izbira za življenje Pesniška pot Davida Bandlja se je začela že dolgo pred izdajo njegove zadnje pesniške zbirke Odhodi, ki je lani izšla pri založbi Mladika. Kot je povedal v pogovoru z Jadranko Cergol v Tržaški knjigarni na srečanju ob kavi v sredo, 10. aprila, je prve verze stkal na šolskih klopeh v takem razrednem vzdušju, ki je kot nalašč spodbujal literarno oziroma ustvarjalno žilico posameznika. "Tedanje okolje je obrodilo verjetno edinega prozaista mlajše generacije slovenske književnosti v Italiji, Matjaža Klemšeta", je dejal Bandelj, ki se je v teh letih tudi sam preizkušal v prozi: sogovornici in občinstvu Tržaške knjigarne je zaupal, da je že začel pisati roman, "sicer časa za to literarno zvrst imam malo. Poezije lahko pišeš v postelji, romana nikakor ne". Pesniško ustvarjanje Davida Bandlja se je od prvih začetkov krepilo ob temeljitem strokovnem izobraževanju, ki ga je popeljalo tudi do poučevalnega obdobja. David Bandelj je predvsem pesnik, obenem tudi esejist in literarni zgodovinar (uredil je antologijo slovenskih pesnikov v Italiji z naslovom Rod lepe Vide). Trenutno pa se ukvarja zlasti z glasbo, saj ta, kot je poudaril, odmerja vsakdanji kruh njemu in njegovi družini, ki se čedalje množi... Prvi del srečanja je bil namenjen sproščenemu pogovoru med dvema prijateljema: Cergolova in Bandelj se že več let poznata, skupno sta delila tudi skavtsko izkušnjo, ki je imela pri iskanju skupnega izhodišča zbirke nezanemarljivo vlogo. Bandelj je obrazložil, da se skavtkso obdobje razvija do takrat, ko se mora posameznik odločiti, ali naj svojo formacijo nadaljuje kot načelnik v sklopu organizacije ali naj na podlagi svoje izkušnje sam poskrbi za svojo osebno rast. "Tej ključni izbiri pravimo skavti odhod, kar ni nikakor žalosten trenutek, je predvsem mejni trenutek v rasti posameznika, ko načrtuje nadaljnje korake v življenju". Bandelj je tako v svoji zbirki zbral tekste, ki bi na tak ali drugačen način zrcalili pojem odhoda in izbire. Tako kot pri svojih prejšnjih pesniških izkušnjah je Bandelj tudi pri najnovejših primerkih sledil notranjemu vzgibu, da občutke preprosto prelije na papir. Sicer je vsebino, nato še verze in izraze pilil in pilil. Urjenje sloga je zanj postalo ključnega pomena zlasti v zrelejših ustvarjalnih letih: "Pri svojih prvih pesmih sem imel občutek, da je njihova oblika dokončna, danes pa ni nikakor tako. Verjamem, da težje pišeš, ko si neko- liko starejši", je zaupal. Pogovor se je dotaknil tudi pojma manjšinske literature: izraz manjšinski pa je za Bandlja dejansko omejevalen. Literatura Slovencev v Italiji je namreč tesno povezana po eni strani z italijanskim okoljem, po drugi pa se nenehno oplaja ob književnosti matične domovine: srčika našega besednega ustvarjanja je zato neraz-družljivo vezana na oba sistema, ki ožino našega prostora presega. Kot pa je poudarila Cergolova, se literatura pripadnikov etničnih manjšin na obeh straneh meje razvija na podlagi podobnih toposov, kot so identiteta, navezanost na ozemlje, diahroni-ja med mestom in okolico. V tem vidiku pridobi ideja o manjšinski literaturi zrcalno vsebinsko ogrodje. Resnici na ljubo se mlajše generacije od teh vidikov čedalje oddaljujejo, je opazil Bandelj. Že omenjeni Klemše in ostali pripadniki mlajše generacije, Igor Pison, Primož Sturman, Andrej Kralj, se v svojih delih lotevajo drugačnih tematik, v katerih bivanjska razsežnost prebija krog golega vprašanja pripadnosti. Res je tudi, da je naše okolje dokaj nenaklonjeno mlajšim ustvarjalcem. David Bandelj je ugotovil, da je bila v manjšini v zadnjih petnajstih letih (se pravi v obdobju po njegovi maturi na višji šoli) zamujena marsikatera priložnost, da bi mladi zaživeli v polnosti. Mladi se zaradi zatohlega ozračja raje selijo drugam, kar se še zlasti pozna na Goriškem. Trst lahko kljub vsemu ponuja kaj več, kljub temu da ga Bandelj nima rad kot Kosovel, ko se je vanj zazrl ob prihodu na kraški rob: "Trst je v primerjavi z Gorico, ki je večja vas, metropola. Po eni strani je preveč kaotičen, po drugi pa ostaja periferija nečesa večjega. Res pa je, da Jadran v njegovem objemu ta negativni vidik nekoliko omili..." IG Novo pri Mladiki Predstavitev monografije za italijanske bralce V knjigarni Minerva v Trstu so na okrogli mizi, pri kateri so sodelovali zgodovinar Aleksej Kalc, pravni zgodovinar Samo Kristen, raziskovalka Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem v Kopru Monica Rebeschini, zgodovinar in novinar, doma iz Kopra in avtor številnih člankov o slovensko-italijanskih odnosih ter o procesu slovenske demokratizacije Stefano Lusa in urednica Nadia Roncelli, predstavili publikacijo, ki je izšla lani pri založbi Mladika, v sodelovanju z Društvom 2000 in Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani, izpod peresa Sama Kristena. V italijanščino jo je prevedla Alessandra Foraus. Namen knjige Confini e missioni. I dilemmi della delimitazione del confine sloveno-croato in Istria nella bufera militare, politica, diplo-matica e dei servizi segreti du-rante la Seconda guerra mondiale je predstaviti italijanskemu bralcu dogodke, ki so se zvrstili med drugo svetovno vojno na tem ozemlju, od delovanja tajnih obveščevalnih služb do slovenskih političnih izseljencev in ozadja tajnih dogovorov med britansko kraljevino in jugoslovansko republiko. Avtor je doma s Ptuja, zaposlen pa je kot raziskovalec pri Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Eno izmed težišč njegovega raziskovalnega dela predstavlja vprašanje slovenske zahodne meje oz. diplomatska zgodovina tržaškega vprašanja. Izdal je dve publikaciji in več zgodovinskih raziskav. Predstavitev knjige za italijanske bralce je povezovala urednica Nadia Roncelli, ki je najprej predstavila vse oblikovalce knjige, nato pa predala besedo raziskovalki Monici Rebeschini. Ta je naglasila dejstvo, da knjiga, ki zaobjema 250 strani, prevzame bralca prav zaradi asimetrij: kar pritegne ital- ijanskega bralca, mogoče ni toliko zanimivo za slovenskega. Na to vplivajo predvsem besede, ki jih uporabljamo za zgodovinopisje, o katerih je leta 2010 pisala tudi prof. Marta Ivašič. Aleksej Kalc je opozoril predvsem na pomen arhivov, zaradi katerih lahko danes beremo to knjigo, ki nudi širok vpogled v omenjeno zgodovinsko obdobje. Opisana tema ima svojo težo, a je znotraj publikacije tako dobro organizirana, da jo beremo z izjemno lahkoto. Poleg dogodkov so opisane tudi podrobnosti. Glavni junak publikacije je po besedah Kal ca Jugoslovanski odbor v Italiji, ki so ga ustanovili leta 1940; njegovi glavni cilji so bili politični, vojaški in tudi, da bi se posluževal angleških vezi ter z denarno pomočjo organizacij izvajal sabotaže. Novinar Lusa je spregovoril o pomenu začrtanja slovensko -hrvaške meje, medtem ko je avtor monografije spregovoril o povodu za pisanje knjige, in sicer o dokumentu iz ljubljanskega arhiva, poimenovanem Šepičev elaborat. Dragovan Šepič, šef predsedniškega kabineta v jugoslovanski vladi Ivana Šubašiča, je v elaboratu začrtal grob potek etnične meje med Slovenci in Hrvati v Istri. Celoten elaborat je objavljen v knjigi. Doslej še ni bil tako podrobno predstavljen. Metka Šinigoj Foto Kroma Robert Friškovec gost v Društvu Finžgarjev dom Mladih ne glejmo v negativni luči! Na 4. srečanje niza predavanj o odnosih v družini in družbi so organizatorji Društva Finžgarjev dom povabili duhovnika in koordinatorja za duhovno oskrbo kaznjencev, ki s svojimi nastopi povsod žanje odobravanje in simpatijo. Tudi na Opčinah je g. Friškovec vzbudil veliko zanimanja, saj so obiskovalci napolnili dvorano. Predsednica Društva Finžgarjev dom Luč- ka Susič je povedala, da so versko temo Mladi odhajajo - kaj lahko storimo, da bi se ljudje in mladi ne oddaljili od vere? izbrali glede na bližajoče se velikonočne praznike in na letošnje leto vere. Gre za zahtevno temo, ki muči vse tiste, ki v hudih okoliščinah današnje družbe vztrajajo in delajo v Cerkvi. Že takoj po uvodnih besedah predavatelja Roberta Friškovca je bi- lo čutiti, da njegovemu zunanjemu nekonvencionalnemu videzu odgovarja tudi notranja drža do življenja in vere. Njegova karizmatičnost in prepričljivost verjetno izhaja prav iz dejstva, da mu ni do narejenosti, neiskrenosti, pozunanjenosti. To velja za vsa področja njegovega delovanja: do kaznjencev, ki jih spremlja, ima npr. človeški odnos; v njih ne vidi manjvrednih ljudi ali grešnikov, nasprotno, sam jih obravnava kot popolnoma enakovredne ljudi in od drugih zahteva prav tako spoštljiv odnos do njih. Kaznjenci so ogleda- lo naše družbe, velikokrat so nesrečni, trpeči ljudje, ki so jih življenje in okoliščine pripeljali do kri- minala in ki jih družba in mediji slikajo kot nevarne kriminalce. Po drugi strani pa živijo med nami tako imenovani "zgledni državljani", ki so potencialni kaznjenci in ki bi se jih lahko bali. Ko obiskuje kaznjence, se predstavi predvsem kot njim enakovreden človek, šele v drugi vrsti kot katoličan in nazadnje kot duhovnik. Kot duhovnik ima podoben odnos do vernikov: meni, da mladim ne moremo ničesar vsiljevati, ampak jih moramo predvsem znati poslušati, jim znati dati zgled iskrenega, ne pozunan-jenega krščanstva. Zaupal je tudi, da je bila njegova pot do vere prav tako nenavadna: izhaja namreč iz družine, ki mu je nudila ateis- tično vzgojo. Cerkvi in veri se je približal, ko je zabredel v popoln nesmisel, v veliko trpljenje. Najprej je pri vernikih v cerkvah predvsem odklanjal to, kar se mu je zdelo nedoživeto ali celo zlagano: motilo ga je npr., da je žebranje molitev popolnoma brezizrazno, avtomatizirano in nedoživeto, ali to, da večina globokega pomena simbolike gest, kot je križanje, opravlja avtomatično in brez razumevanja. Kasneje se je spraševal, kako da vera, tako velika dragocenost, ki jo verniki premorejo, ne spremeni njihovega odnosa do življenja in do ljudi. Mladih in njihovega iskanja ne vidi v negativni luči; meni, da namesto se pritoževati nad njimi, naj jim raje prisluhnemo in vidimo v njih, kar je dobrega, npr. to, da odklanjajo vsako zlaganost. Namesto da se nad njimi zgražamo, ko se oddaljijo, se raje vprašajmo, ali znamo imeti do njih oseben odnos. Vprašajmo se, kdaj smo se jim zadnjič približali in jih vprašali, kako jim gre. Po drugi strani pa morda nismo dovolj v oporo tistim, ki v Cerkvi še delujejo. Vprašajmo se tudi, ali smo prepričljivi in ali mladim nudimo dovolj. Če je odgovor nikalen, pa je treba kaj ukreniti tu in takoj, ne čakajmo na naslednje generacije, tudi če moramo poklicati koga na pomoč! A P. NOVI 23. Primorski slovenistični dnevi na Opčinah Bogat program v odkrivanju posebnosti Primorske Primorski slovenistični dnevi so kulturna in strokovna znanstvena srečanja, ki jih vsako leto prireja eno izmed slavističnih društev: koprsko, novogoriško ali tržaško. Letos je to čast imelo Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem. Kot je na odprtju kongresa dejala predsednica, prof. Marija Pirjevec, je predlog, da bi se predavanja in kulturni dogodki povezali v celoto, kar bi prispevalo k odkrivanju jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih posebnosti Primorske, dal prof. Silvo Fatur. Letošnji 23. Primorski slovenistični dnevi so potekali v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in so obsegali pester program. V četrtek zvečer je Vilma Purič vodila pogovor s tržaškim pesnikom, ki bo letos maja slavil okrogel jubilej in je objavil že štiriindvajset pesniških zbirk ter petnajst proznih del za mladino in odrasle, za katere je prejel celo kopico nagrad. Marko Kravos je iz zadnje pesniške zbirke Sol na jezik prebral pesmi, ki so ob občuteni glasbeni spremljavi Aleksandra Ipavca in prijetnem klepetu s prof. Puričevo izzvenele v prepričljivi celoti. Petkov dopoldan je bil namenjen jeziku v kulturni zgodovini, točneje Franulovi italijansko-slovenski slovnici. Martina Ožbot s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je posvetila temi s stališča slovensko-itali-janskega kontrastivnega jezikoslovja in gramatikografije, medtem ko je redna profesorica za zgodovino slovenskega jezika Irena Orel primerjala Franulovo slovnico, napisano v izrazito poljudnem jeziku, s Kopitarjevo in Vodnikovo slovnico. Po metodoloških razlikah med tremi slovnicami je zgodovinar, publicist in borec za slovenske stavil recepcijo slovenskega tržaškega romana v osrednjem slovenskem tisku. Analiziral je deset romanov petih romanopiscev, rojenih po letu 1950 (Dušana Jelinčiča, Igorja Škam- Foto Kroma pravice naše skupnosti Samo Pahor opisal izvor tržaškega plemiča in mestnega svetovalca Vincenca Franula de Weis-senthurn. Zvrstili so se še referati Milana Pahorja o Slavjanski čitalnici, Ivana Vogriča o Lovru Žvabu, tajniku Slavjanske čitalnice in Levstikovem prijatelju ter Milene Mileve Blažič o Kazimirju Humarju in slovenskem mladinskem slovstvu. Prof. Marija Pirjevec je v petek popoldne predstavila idejno strukturo Rebulove kratke proze v 50-letnem časovnem razponu, za katero je ugotavljala, da jo predstavljajo bivanjska tematika, transcendenca, narava in lirični pejsaži. Mlada raziskovalka Maja Smotlak je spregovorila o narodni identiteti v sodobnem tržaškem romanu. Dr. Robert Jereb je zbranim v dvorani pred- perleta, Sergeja Verča, Marka Sosiča in Marija Čuka) preko šestintrideset recenzij in kritik v tisku, ki so prejeli nadpovprečne ocene. Petkov popoldanski del se je končal z okroglo mizo s tržaškimi romanopisci. Prof. Loredana Umek je vodila pogovor z generacijo avtorjev po letu 1950, ki so v obdobju od 1990 do 2013 izdali skupno 24 romanov. Ti odstopajo od Pahorjeve in Rebulove tradicije pisanja, tako da uvajajo nova romaneskna žanrska določila in lastne ubesed-itvene postopke. Umkova je najprej spomnila na predhodno generacijo avtoric, kot so Ivanka Hergold, Irena Žerjal in Evelina Umek, nato pa začela pogovor s Sergejem Verčem, ki uporablja kriminalne romane kot sredstvo za preučevanje tržaških družbenih travm. Marij Čuk je mnenja, da literatura ne nastaja zato, da bi jo ljudje brali ali da bi avtor zaslovel, ampak za iskanje odgovora na veliko utopijo. Dušana Jelinčiča odlikuje "žanrska hibridnost", in sicer piše potopisne, gorniške, kriminalne, ljubezenske, fantastične romane in zgodovinske pravljice. Jasna Jurečič, ki se prepozna kot samoniklo drevo tržaške literature, je predvsem opazovalka, njena romana pa nam nudita notranji vpogled v ranljivo žensko psiho. Marko Sosič je postal H prepoznaven po prvem romanu Balerina, balerina, kateremu sta sledila Tito, amor mijo in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Igor Škamperle, ki živi in dela v Ljubljani, se še vedno rad vrača v Trst, o katerem pravi, da je zapleten, a svojevrsten, z različnimi dinamikami. Na koncu je prof. Umek postavila vprašanje še najmlajši ustvarjalki, Vilmi Purič, ki je po prvencu Burjin čas izdala lani še Brez zime. Pisateljica se je spraševala, koliko bolečine prednikov lahko podedujemo oziroma kako lahko to prerasemo in živimo svobodneje. 23. Primorski slovenistični dnevi so se končali v soboto s strokovno vodenim sprehodom po slovenskem Trstu, ki se je začel pred Narodnim domom. Erika Bezin je zbranim postregla z obilico zanimivosti o zgodovinskih in literarnih dogodkih. Slovenisti so tako spoznali Trst tudi iz citatov znanih pesnikov in pisateljev ter se sprehodili od Oberdankovega trga preko Rusega mosta do Velikega trga in se povzpeli na grič Sv. Justa. Metka Šinigoj Obvestila Slovensko dobrodelno društvo vabi v petek, 19. aprila, na svoj redni občni zbor na sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu, in sicer ob 17.30 uri v prvem, ob 18. uri pa v drugem sklicanju. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 22. aprila, na okroglo mizo o slikarju Zoranu Mušiču v slovenski kulturni in družbeni zavesti. 0 zborniku Videnja Zorana Mušiča, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, bodo spregovorili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Barbara Dovjak. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu. Boljunska župnija in Mladinski dom Boljunec prirejata v nedeljo, 28. aprila 2013, ob 18. uri potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni! Vabilo na romanje v Medjugorje: od 3. do 6. maja letos. Poleg vzpona na Križevac in Hrib prikazovanj se bodo romarji udeležili češčenja Sv. križa in Najsvetejšega ter svetih maš. Udeleženci romanja potujejo z veljavno osebno izkaznico tako iz Italije kot iz Slovenije. Vpis za Gorico: Darko 00393703201305 ali 0481 32121; za Tržaško Jože Markuža, župnik v Zgoniku 040 229166; za Slovenijo 00386 5 3022503. Poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013. Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Vpisovanje se končuje, pohitite, najkasneje do 18. aprila. Igor Gabrovec o jusih in srenjah Z revizijo deželnega zakona do polnega priznanja pravice in dostojanstva jusov in srenj “Obstaja pri nas plemenita oblika skupne lastnine, ki ji na Tržaškem in tudi na Goriškem pravimo jusi in srenje. Skupina zanesenjakov jih je pred več desetletji obudila, potem ko jih je fašistična oblast že obsodila na smrt in predstavljajo pristne oblike samostojnega gospodarjenja z območjem, ki je za nas izrednega pomena tudi z narodnega vidika. Agrarna skupnost je kot povezovalec in promotor bitke za preživetje in razvoj jusov in srenj opravila velike korake in si zasluži vso pohvalo in priznanje. Na tej poti je potreben le še korak, ki je v dometu zakonodajnih pristojnosti deželnega parlamenta. Potrebno je, da deželni zakon št. 3 iz leta 1996 spremenimo tako, da se na novo ustanovljenim in že danes pravno priznanim jusom in srenjam prizna lastninska pravica do premoženja, ki je na njihova imena vpisano v zemljiških knjigah. Decembra lani smo bili tik pred tem dosežkom, ki gaje v zadnjem trenutku izjalovil poseg togih in nenaklonjenih deželnih funkcionarjev. Zato je revizija tega zakona prioriteta in obveza do naših ljudi in ozemlja, ki jo ponovno potrjujem tudi v svojem političnem programu”, je povedal deželni svetnik in ponovni kandidat SSk Igor Gabrovec, ki je tudi nastopil na srenjskem zborovanju na Dolgi Kroni pri Dolini. V petek, 12. aprila, dopoldne seje kandidat Gabrovec na tržaški pomorski postaji udeležil skupščine organizacije AEA, ki združuje ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestnim vlaknom. Popoldne je z volilnim avtodomom obiskal razne zaselke devinsko-nabrežinske občine in se srečal tudi s trgovci in z drugimi gospodarskimi operaterji. GLASBENA MATICA | Lep dogodek na Velikem Trgu Glasbeni aperitiv v kavarni degli Specchi Elegantne kavarne so od nekdaj tudi kraji glasbenih nastopov, ki niso nujno samo prijetno ozadje družbenih "obredov". S tem prepričanjem je Glasbena matica navezala lani stik z dvema tržaškima zgodovinskima kavarnama in predlagala glasbene aperitive z učenci šole. V tem primeru gre za prave koncerte, ki - sicer pred pozornim občinstvom - potekajo v razbremenjenem vzdušju vsakdanje dejavnosti kavarne. Med sproščenimi strankami in natakarji, ki hitijo s pladnji v rokah, so se note mladih glasbenikov prvič oglasile lani v kavarnah san Marco in Tommaseo, letošnji aperitivi pa so se pričeli v ravno tako reprezentančni kavarni degli Specchi na Velikem trgu. Učenci mentoric Tamare Ražem Locatelli in Tatiane Doniš so privabili veliko število poslušalcev, ki sta jih uvodoma pozdravila ravnatelj šole Bogdan Kralj in upravitelj kavarne Enzo Friolo, ki je izrekel dobrodošlico tudi v slovenščini in pohvalil mlade glasbenike, ki kažejo motivacijo je bilo za učence prav gotovo posebna izkušnja, kot je povedala harfistka Martina Carecci: "Na tovrstnem nastopu začutiš toplino publike na še bolj izrazit način, ker so poslušalci zelo blizu in pričakujejo od tebe bolj sproščene, prijetne glasbene vtise". Tudi za pianista Maxa Zulianija je bil obračun večera pozitiven: "Na takih koncertih je sestava občinstva manj jasno določena, saj je kavarna odprta za vsakogar, zato nastopom lahko prisluhne mimoidoča stranka kot tudi oseba, ki je prišla prav zaradi glasbe. Ta zavest pripomore k temu, da izvajalci čutimo manjšo napetost pred nastopom in med njim”. Poleg njiju so spomladanski glasbeni aperitiv oblikovali tudi pianistka Julija Kralj, harfistka Paola Gregorič in pianist Simon Kravos. Vsi nastopajoči so posebno nadarjeni učenci Glasbene matice, ki in ljubezen do umetnosti. Zahteve glasbe in kavarniške dejavnosti so se ubrano uglasile z zadovoljstvom gostov in gostiteljev, nastopanje v kavarni pa se pogosto odlikujejo tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Gregoričeva je na primer pred kratkim osvojila prvo absolutno nagrado na 5. izvedbi Mednarodnega tekmovanja v Trevisu, Kravosu in Zulianiju pa je ravno na osnovi solidne izvajalske izkušnje na raznih odrih uspelo se odmakniti od konteksta, da sta lahko podala tankočutne, poglobljene in doživete izvedbe izbranih skladb. Po vsestranskem uspehu prvega srečanja se bodo aperitivi Glasbene matice nadaljevali maja, tudi tokrat v neposredni bližini morja, saj bo na sporedu nastop učencev (z drugih oddelkov in razredov) v kavarni Principe di Metternich v Grljanu, v senci Miramarskega gradu. PAL Posvet ob 50-letnici deželnega statuta Prihodnost FJK je še vedno v mednarodni razsežnosti Ob 50-letnici statuta dežele Furlanije Julijske krajine je Slovensko kulturno gospodaska zveza priredila v dvorani Tessitori, tik ob sedežu deželnega sveta, okroglo mizo, na kateri so Renzo Travanut, Alessandra Guerra, Roberto Antonione in Tamara Blažina odgovarjali na vprašanja, ki so jim jih postavljala odgovorni urednik Primorskega dnevnika Duško Udovič in odgovorni urednik slovenskih novinarskih programov deželnega sedeža RAI Ma- rij Čuk. Na srečanju so tako sodelovali trije predsedniki deželne uprave, ki so se zvrstili v devetdesetih letih (Travanut je kot predstavnik tedanje Demokratske stranke levice predsedoval deželi nekaj mesecev leta 1994, Alessandra Guerra je kot takratna ligašica bila na čelu uprave v obdobju 1994-1995, Antonione pa je deželo vodil od 1998 do 2001), in nekdanja deželna svetnica, Tamara Blažina, ki je kot predstavnica Demokratske stranke sedela v deželnem sve- tu v zakonodajni dobi 2003-2008. Osrednja vprašanja so se sukala okrog posebnosti naše dežele in njenega statuta. Travanut je pojasnil, da so na dodelitev 'specialnosti' naše dežele vplivale mednarodne okoliščine (vzhodna meja FJK je takrat ločevala Italijo od vzhodnega komunističnega bloka). Svojo posebnost je dežela do padca berlinskega zidu oziroma do nastanka samostojne Slovenije dobro izrabljala, zlasti v vidiku snovanj mednarodnih vezi. Polagoma pa je to njeno poslanstvo hiralo, zlasti po letu 2004. Razlogi za posebnost naše dežele so zato zamrli, v novih razmerah Evropske unije so nastali sicer novi izzivi, ki pa jih trenutno deželna poli- tična garnitura premalo izrablja. Mednarodno poslanstvo naše dežele je bila tema, okrog katere so svoja razmišljanja razvili tudi ostali sogovorniki. Poudarili pa so sicer, da so dežele s posebnim statutom v Italiji glede na sedanje politične in gospodarske nenaklonjene okoliščine trn v peti bodisi desnici bodisi levici (tako se je izrazila Guerrova). Paziti se moramo obenem pasti, ki nam jih postavljajo lažni prijatelji, zagovorniki makroregij v Italiji. Po mnenju Antonioneja bi FJK v tem vidiku izgubila svojo posebnost in postala privesek sosednjih močnejših dežel, zaradi stališč zoper te politike je bila Guerrova celo 'izobčena' iz Severne lige. Pri ponovnem ovrednotenju razlogov za posebnost statuta je treba, po mnenju poslanke Tamare Blažina, na primernejši način zabeležiti prisotnost slovenske manjšine, in sicer v vidiku snovanja novih mednarodnih oziroma čezmejnih vezi. Z njo se je strinjal Travanut, za katerega slovenska manjšina 'dela' našo deželo "bolj evropsko". Res pa je, da se je deželna politika v letih krepko spremenila do vseh etničnih, družbenih in gospodarskih dejavnikov, dejansko je spremenila odnos tudi do same sebe. V teh predrugačenih okoliščinah mora najti primerne oprijeme tudi slovenska narodna skupnost. Po mnenju Alessandre Guerre so Slovenci v Italiji še vezani na nekdanje politične kalupe desnica/levica. Antonione je pojasnil, da za kronično zamujanje pri izplačevanju denarnih pri- spevkov ni odgovorna politična volja, ampak predvsem okostenela italijanska birokracija. Blažinova je poudarila, da je določeno stagnacijo občutiti tudi v manjšini sami: ta položaj morajo Slovenci v Italiji prerasti s kakovostnejšim korakom. Tudi tako bomo premostili zaprtost nekaterih večinskih krogov, je dejala in poudarila, da morata sicer država in dežela spoštovati zakone, ki nas obravnavajo. Uvodno in sklepno misel je izrekel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, prisotne je pozdravila tudi ministrica za Slovence v za-mejstvu in po svetu Tina Komel: spregovorila je v slovenščini in italijanščini, saj - kot je sama povedala - pripada italijanski narodni skupnosti v Sloveniji. IG 'levi etični “SBiijiliiil1 Šesta številka mladinske revije Galeb Misel na pomlad v zasneženem februarju Mag. Nadja Ušaj Pregeljc o Filipu Terčelju Koprski zapori - ena od postaj na Terčeljevem križevem potu N/ O le bomo o Filipu Terčelju govorili, se /ga pogosto spominjali in o njem pripovedovali, bomo drug drugega obogatili", je magistrica Nadja Ušaj Pregeljc sklenila predstavitev življenja in dela duhovnika, pesnika, pisatelja in prosvetnega delavca Filipa Terčelja, čigar svetniški lik se je zapisal v srca mnogih ljudi, zlasti rojakov na Vipavskem ter na Goriškem, a tudi marsikoga na Gorenjskem, posebno v Davči in bližnjih krajih, kjer je skupaj s sobratom duhovnikom Francem Krašnjo mučeniško končal svojo zemeljsko pot. Predstavitev je v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev potekala v cerkvi sv. Bassa v Kopru, ki v zadnjem času postaja prizorišče različnih dogodkov, zlasti pogovorov, povezanih s krščansko vero, etiko in kulturo. Predavateljica Nadja Ušaj Pregeljc je v svoji magistrski nalogi, za katero je letos na si Terčelj zaradi svojega svetniškega življenja zasluži čast oltarja. Po izčrpni predstavitvi Terčelj eve življenjske poti - mimogrede: v Kopru danes le malokdo ve, da so bili tamkajšnji zapori ena od postaj na Terčeljevem križevem potu, saj so ga v njih sodelavci fašistične tajne policije zasliševali in mučili z namenom, da bi jim razkril mrežo slovenskih in hrvaških duhovnikov, povezanih v tajno krščansko socialno zvezo; dobesedno nepredstavljivo je, kakšno gorje bi se zgrnilo nadnje, če bi Terčelj takrat klonil - in njegovega dela na literarnem področju, je predavateljica spregovorila še o njegovih etičnih načelih, med katerimi je kot gonilno silo njegovega delovanja prepoznala globoko, živo vero in dejavno ljubezen do vseh ljudi, še posebej zatiranih in zapostavljenih. Ta se je v letih fašističnega nasilja kazala v njegovem prizadevanju Teološki fakulteti v Ljubljani prejela Tomaževo nagrado, raziskovala življenje in delo Filipa Terčelja v luči krščanske etike. Z obravnavo njegove krščanske etične drže, ki jo je primerjala s sodobno krščansko etično mislijo, je avtorica želela pokazati, da za Slovence, ki so se pod Italijani znašli v hudih socialnih stiskah, v času po drugi svetovni vojni pa za nemške družine, ki so jih nove oblasti izgnale iz Davče. Svojo zvestobo krščanskim načelom ter njihovemu praktičnemu uveljavljanju je Terčelj plačal z življenjem. "Njegovo življenje in delo dokazujeta, kako se je zavzemal za temeljne krščanske vrednote, kot so oseba, družina in narodna skupnost. Zadnjo je razumel kot tesno povezano z verskim prepričanjem. Na teh temeljih je gradil svoje duhovništvo, ki ga je sprejemal kot osebno poslanstvo in v moči tega zakramenta ostal zvest Kristusu, tudi za ceno največjih žrtev. Vzporedno ljubezen do naroda mu je narekovala nuja tedanjega časa, namreč nečloveški nacionalistični pritisk na Slovence s strani italijanskih fašističnih oblasti. Zavedal se je dragocenega pomena verskega in narodnega izročila, ohranjanja korenin na osebni, družinski ter narodni ravni", je poudarila predavateljica. Med udeleženci večera, ki ga je povezoval zgodovinar in publicist Tino Mamič, je bil tudi duhovnik magister Bogdan Vidmar, ki je vicepostulator v postopku beatifikacije Filipa Terčelja. Na pobudo poslušalcev je spregovoril o tem, kako poteka zbiranje dokazov in pričevanj, ki je po dolgoletnem molku - o Terčelju se več kot pol stoletja sploh ni govorilo - seveda zelo zahtevno in oteženo. In kaj nam kristjanom Terčelj sporoča za sedanji trenutek? "V Terčeljevih spisih marsikje naletimo na razmišljanje o tem, kako katoličani premalo poznamo svojo vero in premalo živimo iz nje. Svojemu poslanstvu bomo zadostili le, če bomo s svojo držo in ravnanjem družbo in svet spreminjali tako, da bo v njem zavladala socialna pravičnost", je poudarila predavateljica in dodala: "Vsi vidimo, kaj se nam dogaja. Z izgubo vere se izgubljata pravičnost in ljubezen, izgubljata se dialog in medsebojno razumevanje. Verovati in živeti iz vere je Terčeljevo sporočilo današnjemu kristjanu". V februarski številki Galeba je še vse odeto v sneg. Letos ga je bilo kar nekaj tudi v naših krajih. Ponosen snežak s klobukom na glavi med snežinkami veselo krasi naslovnico še- Razmišljanje O grabežu, orožarski aferi in vstajništvu nekoliko drugače V glosi v PD z dne 7. 3. 2013 je prof. dr. Jože Pirjevec med ostalim navedel nekaj trditev, ki ne prenesejo resne presoje, kot npr.: “da je orožarska afera vnesla v naš politični prostor elemente kriminala in zasebnega bogatenja, kakršnega v zgodovini še nismo poznali", da je Drnovškovo pragmatično u-pravljanje države imelo za posledico "propad vrednot v našem prostoru in prevlado brezobzirnega grabežljivega neoliberalizma ", pa da je "edino upanje v vstaji, za katero so se odločile ljudske množice". Zgodovinski rop družbenega premoženja Rop družbenega premoženja se je začel že ob spremembi sistema z “Markovičevo zakonodajo", ki je omogočala privatizacijo zdravih jeder podjetij s strani menedžerjev, neperspektivni deli pa so z dolgovi in odvečnimi delavci končali v stečaju, s čimer so se dolga leta ukvarjali mediji, parlamentarne komisije ter revizijski in represivni organi. SDK je npr. v svojem prvem poročilu o reviziji lastninskega preoblikovanja v 70 podjetjih ugotovila (Delo, 10. 11.1993) za okrog 180 milijonov mark oškodovanj družbenega premoženja (nepravilna delitev dobička, neutemeljeni odpisi terjatev, škodljive pogodbe, beg kapitala v tujino idr.). V drugem (Slovenec, 13. 1. 1996) za 576 pregledanih podjetij pa so oškodovanja dosegla že eno milijardo in 72 milijonov mark in tako naprej skozi vso tranzicijo do megalomanskih menedžerskih prevzemov podjetij, tudi s pomočjo neustrezno zavarovanih "tovarišij-skih " kreditov, ki so zamajali banke, in ob čemer je vsem nam dobesedno zastal dih. Pri preiskavah bega kapitala v "ponikalnice" v tujini (Elan, Primex, Adria Air-ways idr.) smo imeli priložnost brati, da se je to dogajalo tudi z blagoslovom takratnega IS SRS in celo NB, pa da je bil takratni predsednik države Milan Kučan seznanjen z obstojem anonimnih sredstev v tujih bankah in da so bili najdeni zaupni dokumenti iz obdobja sestopa partije z oblasti, v katerih naj bi pisalo, "da bo zaradi ustanavljanja političnih strank v Sloveniji treba zagotovi- ste številke revije Galeb, ki izhaja v Trstu. Narisala ga je Milena Milič, drugošolka OS Alojz Gradnik Col. Raznoliki sneženi možički njenih sošolk in sošolcev pa razveseljujejo Galebov kotiček, namenjen malim dopisnikom. V njem so "portreti" sv. Miklavža in pisemca o njem, ki so jih napisali učenci različnih razredov omenjene šole. Zimska idila kraljuje tudi v pesmi Narod in jezik, ki jo je spe- snila Zvezdana Majhen, ilustrirala pa Mojca Cerjak. Hladno, a zato nič manj koprneče je srce malega Hladilnika Gorečnika, ki je do ušes zaljubljen v pečico. Njegove prigode piše Maja Gal Štromar, ilustracijo pa vsakič prispeva Štefan Turk. Vse skrivnostno in mrzlo je tudi v petem nadaljevanju Oblaki, leteči dežnik in kamniti most, ki pripoveduje o neverjetnih dogodivščinah Tadeja in njegove prijateljice Teje. Zgodbo je s prisotnostjo "škrata" Deža-na in drobne, prosojne vile Snežinke v čarobne odtenke obarvala Helena Jovanovič, prisrčne ilustracije pa je pridala Živa Pahor. Kako krut je boj za obstanek volčje družine, prikazuje zgodba Volčja ljubezen Štefke Kac Marn ob ilustracijah Katerine Kalc. Andreja Peklar zelo privlačno in šegavo s čopičem spremlja zgodbo o čajanki pri Kozimi in Kamili, ki jo duhovito opisuje Anina Oblak. Marjeta Zorec je zgodbo o povodnem možu Gestrinu, ki je živel v Divjem jezeru in so mu morali ljudje zmeraj kaj darovati, da jim ni storil kaj žalega, povzela po idrijski ljudski pripovedki. V razkošnost barv je utrinke zgodbe odela Marjana Šegula Miš. O svinčniku in Domnovem rojstnem dnevu pišeta Nina Kokelj in Saška Rakef, ob malce bolj temačnih ilustracijah Nine Mrčtenovic. O zajcu, ki nastopa v ljudskih reklih in besednih zvezah, piše Klarisa M. Jovanovič, v dobro razpoznavnem slogu pa vsakič dodaja ilustracije Veno Dolenc. Medved in Miška v izredno simpatičnem stripu Majde Koren z živahnimi ilustracijami Bojana Jurca sta vsa prevzeta od pustnega časa in najmlajšim Galebovim bralcem duhovito prikazujeta razliko med "velikim in malim”. Najmlajšim so namenjene uganke Jožeta Petelina; pri reševanju bodo otrokom v pomoč ilustracije Chia-re Sepin. Razkošni zamahi čopiča Štefana Turka pa izvrstno ponazarjajo drobno zgodbico v verzih Martine Legiša Poseben bolnik o prehlajenem zvončku. Strokoven pečat nosita zapis Federice Papi o gozdu Pirčeve doline na tržaškem Krasu in prispevek Martine Malalan ob ilustracijah Katerine Kalc o rožmarinu in njegovih zdravilnih značilnostih, ki so jih poznale že naše none; rožmarin so uporabljale tudi kot učinkovit lek proti revmatičnim bolečinam. V šesti Galebovi številki so še Šk-robkov recepet za pripravo sneža-ka iz cvetače in beljaka, Galebov kviz, križanka na hrbtni platnici in Galebova likovna delavnica, v kateri prof. Jasna Merku' uči bralce barvanja pirhov. IK ti transfer denarja (v tujino) tudi na neustaven način" (Slovenec, 23. 7.1994). Na ogorčene odmeve javnosti v zvezi z navedenim grabežem se je nekajkrat odzval tudi Kučan (npr. s knjižnega sejma leta 1993), vendar ne z obsodbo grabeža, ampak z obsodbo medijev, ki naj bi nabrekli od obtožb brez dokazov, domnev brez argumentov, obrekovanj in ponavljanja laži, vse bolj zastrupljali ozračje. In danes je že vsem jasno, da so pri tem grabežu imeli glavno besedo "old boysi", to je nekdanja politična in gospodarska elita, ki se je po demokratizaciji v veliki meri zatekla v Kučanov forum 21, njihov podmladek pa v druga združenja, in ki že dve desetletji pridno zaposlujejo preiskovalce gospodarskega kriminala in sodišča. Orožarska afera V zgodbo o orožarski aferi, ki so jo mediji naprtili v glavnem Janezu Janši, se sam nisem podrobneje poglabljal in se o njej ne morem merodajno izrekati. Bi pa rad opozoril na nekatera relevantna dejstva, ki demantirajo obtožbe medijev na Janšev račun. O trgo- Sebastijan Valentan - Maribor 2013 Nadzvezdja mir Slovenski duhovnik Sebastijan Valentan si je za trideseto pomlad privoščil svojstven spomenik. Izdal je svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Nadzvezdja mir. Tisti, ki poznamo prvi dve: Božje vedute (2009) in Rojstvo vstajenja (2012), opazimo, da je zbirka Nadzvezdja mir precej drugačna od prvih dveh. Prešel je iz neke zavite simbolike, ki smo je bili navajeni v prvih dveh zbirkah, v drugačen izrazni svet. Tokrat pesnikovo izražanje daje bralcu občutek srečevanja s trinitarno povezavo, kot so vera, minevanje, smrt. Ali pa domovina, ljubezen, vera. Lahko pa tudi preteklost, sedanjost, prihodnost... Ta trinitarna izraznost nam v prvem hipu da občutek slovesa, bodisi z zemljo, ljudmi, mislimi, ali pa celo odhoda iz tuzemskega časa in prostora v brezprostorje in brezčasje. Stihi so oblikovani zelo razumsko, da bralec v njih zelo hitro najde smisel, in tako sporočena misel stopi sama predenj. Nekaj primerov: “Kopni, se topi in premine... v njem bom jaz in v njem boš ti... le jutro je, kot jutra vsa ... kot je želela, kot je verjela, kot tu med nami je živela” NADZVEZDJA MIR A Sebastijan Valentan ... Mojstrsko postavi človeka v okolje, kjer je istočasno predstavljena njegova življenjska pot: “Ob Dravi, reki mariborski, teklo njeno je življenje, a zdaj ob Temzi, reki tej kraljevski, jesensko šelestenje”. Tokrat pa je pesnik pričaral izrazno toplino, ki smo jo v prejšnjih dveh zbirkah pogrešali. To ponazarja tudi slika na naslovnici. Slikarka Maria Martha Alegria de Valladares Lanza je v akrilni tehniki upodobila pegaza, ujetega v planet z zlato meglico. Ta simbolična ujetost ponazarja bralca, ki ga mimogrede objame avtorjeva misel in ga kar nekaj časa zadržuje.... Zbirka je prava zakladnica za komponiste, saj so tokratne Sebastijanove pesmi kot nalašč za prepevanje. Le odkriti jih je treba in mimogrede začutite enkratno melodiko, ki jo danes, še zlasti pri mlajših pesnikih, zelo pogrešamo. Trideset avtorjevih življenjskih let, trije pesniški sklopi, tri magična sporočila in končno bralčeva zaobjetost v lepoto izpovedne stvaritve so več kot dovolj za čudovito doživetje Sebastijanove poezije, obenem pa lep poklon njegovi trideseti pomladi pa tudi vsem, ki se s to poezijo srečamo. Ambrož Kodelja vanju z orožjem je Janša podal dvoje poročil predsedstvu in vladi RS, na podlagi katerih je bila potem tudi opravljena primopredaja z Jelkom Kacinom, ki ga je zamenjal na položaju obrambnega ministra, in v zvezi s katerimi ni imel nihče nobenih pripomb. Predlagal je tudi njihovo obravnavo na DZ ter umik zaupnosti in s tem njihovo odprtje za javnost, kar se pa ni zgodilo. Mediji so začeli dvigovati prah šele nekaj let po opravljeni primopredaji. V svojem govoru na seji DZ z dne 12. 4. 2011 je Janša dejal, "da bi morali sprožiti kazenski postopek proti njemu, če so pristojni mislili, da poročilo ni točno. Končno je tranzicijska levica imela vso oblast v rokah dvanajst let". K temu bi sam dodal še to, da bi ga tudi sicer utopila v kozarcu vode, če bi mu dokazala karkoli sumljivega. Nasprotno pa je Janša na seji citiral Drnovškovo izjavo iz leta 1999, da sta "dvome o nepravilnosti v zvezi s prodajo orožja v osamosvojitveni vojni skušala ugotoviti vlada RS in DZ v prejšnjem mandatu, vendar naše aktivnosti takratnih domnev niso potrdile", kot tudi izjavo Antona Ropa iz leta 2003, "da do danes še nihče ni dokazal predpostavke o nezakonitostih pri trgovanju z orožjem". In, končno, je citiral tudi izjavo Boruta Pahorja z dne 11. 4.2011, "da je preiskava o trgovanju z orožjem v DZ izguba časa, saj so bile v zadnjih dvajsetih letih ustanovljene številne komisije, ki niso ničesar odkrile". VstajniStvo kot rešitev? V zvezi s samoproglašeno "slovensko ljudsko vstajo"imam sam zelo hude pomisleke. Prvič, z izjemo Maribora in Ljubljane, ne moremo govoriti o nobeni ljudski vstaji, saj se je v ostalih mestih zbrala peščica ljudi, komaj za kak dober pevski zbor. In to v glavnem obrazi z nostalgijo po nekdanjem sistem u, ki se je kljub razsipni sociali, žal, sesul sam vase zaradi svoje nedemokratičnosti in gospodarske neučinkovitosti. Drugič, so vstajniki kljub sloganu o odstopu političnih elit linčali v glavnem politike pomladne opcije. Ubogi Jankovič je bil na silo potisnjen v isti čoln, ker ga je, zdi se, levica morala vsaj delno žrtvovati zaradi njegovih preočitnih grehov in napak. Tretjič, s padcem Janše je vstaja kar naenkrat zgubila sapo, zahteve po odstopu elit so izginile s transparentov, kar bi lahko pomenilo, da je bil glavni cilj vstaje dosežen. Ob napovedi novih vstaj se namreč slišijo v glavnem medle zahteve "po etičnem ravnanju politikov", “po odpravi korupcije" ipd., kar bolj spominja na kavarniško debato kot na kaj resnega. Ne podcenjujem nezadovoljstva s sedanjo družbeno krizo, ki je zajelo tudi Slovenijo, kot tudi ne iskrenih namenov in naporov iskanja izhoda iz nje. Vendar hkrati mislim, da so bili slovenski protesti spretno zmanipulirani predvsem proti določenim tarčam, ki so morale pasti. Zato bo šele čas pokazal, s čim imamo pri nas opravka. Milan Gregorič Davčna uprava razkrila utajevalce 930 izpuhtelih milijonov Opozorila in zahteve iz EU slovenski vladi Vlada naj hitro sprejme program reform V Sloveniji se politična kriza nadaljuje, saj se trenja in polemike o razmerah v državi in njeni prihodnosti nadaljujejo in ob raznih dogodkih celo zaostrujejo. Politiki, v zadnjem času pa tudi osebnosti iz sveta kulture in pisateljstva, v javnih občilih objavljajo svoja mnenja in ocene skoraj o vsem, kar se dogaja v družbi in državi. Vendar gre za enostranska opredeljevanja. Potrebovali pa bi dialog z drugače mislečimi, bodisi v t. i. levem ali v t. i. desnem ideološko-političnem taboru. Navajamo primer. Dr. Boris Gaberščik iz Ljubljane je v tedniku Demokracija objavil obširno analizo stanja in razmer v Sloveniji kot odgovor na še zmeraj aktualen poseg univerzitetnega profesorja in zgodovinarja dr. Boža Repeta na partizanski proslavi v Dražgošah. Morda bo odgovoril na analizo svojega političnega nasprotnika, s čimer bi bil dialog vzpostavljen; taki primeri pa bi lahko prispevali k politični pomiritvi v Sloveniji. Predsednica vlade Alenka Bratušek nastopa in deluje bolj strpno v odnosu do prejšnje vlade in njenega predsednika Janeza Janše, kot pa je to ravnala ob oblikovanju svojega kabineta. Na prvem obisku pri predstavnikih najvišjih organov EU pa je bila le delno uspešna. Na njeno izjavljanje, da nova vlada potrebuje čas, da bo lahko sprejela program reform in drugih ukrepov za premaganje krize, je dobila odgovor, da je tak program treba sprejeti čim prej, najpozneje čez nekaj tednov. Premierka se je hitro odzvala in zagotovila, da bo vlada program reform in drugih ukrepov sprejela v času do 9. maja in ga poslala evropski komisiji v Bruselj. Vlada bo omenjeni program izvajala v hudih razmerah naraščajoče finančne krize. Spremenili bodo državna proračuna za leti 2013 in 2014, vlada pa preučuje tudi možnost povišanja davka na dodano vrednost. V parlamentu ima vlada dovolj glasov in podpore, njeno delovanje pa podpirajo tudi vsi dnevni časniki, nacionalna RTV Slovenija in tudi največja komercialna TV postaja. Pomanjkanje finančnih sredstev pa je tolikšno, da je zmeraj mogoče, da bo morala Slovenija zaprostiti za mednarodno finančno pomoč. O tem so prepričani tudi skoraj vsi tuji časniki in radijske ter TV Novogoriški kriminalisti so zaradi več kot štirimilijonskega oškodovanja ajdovske Teksti-ne in državnega proračuna kazensko ovadili njenega direktorja Simeona Spruka in še osem pomagačev. Po pisanju časnika Dnevnik jim grozi večletna zaporna kazen. Časnik je že poročal, da Špruk, ki je pred kratkim pred davčnimi organi skril vse svoje premoženje, tudi večinski delež v Tekstini, sistematično izčrpava tekstilno tovarno, ter da je prišlo do vrste spornih poslov, predvsem vprašljivih preprodaj finanč- postaje, ki v obdobju krize veliko poročajo o Sloveniji. Pritrdila jim je tudi znana časnikarka Dela Tanja Starič, ki je 11. aprila na prvi strani časopisa objavila komentar z naslovom Na robu prepada, mišljen je mogoč propad države. Vlada bo pri svojem delovanju morala upoštevati ali izničiti zahteve t. i. vstajnikov, ki za 27. april napovedujejo peto t. i. slovensko vseljudsko vstajo. Sicer pri nas še zmeraj poteka družbeno vrenje, ki ga ponazarjajo tudi skrb vzbujajoča razmišljanja znanih osebnosti. Prof. dr. Alojz Uhan, pisec esejev, s katerimi spodbuja razprave o občutljivih družbenih vprašanjih, je v pogovoru za revijo Vzajemnost dejal, "da smo v Sloveniji trenutno že sredi brutalne gen- eracijske vojne. Tretjina mlajše generacije namreč živi v vlogi tretjerazrednih državljanov. Položaj teh mladih ljudi je osrednji problem današnje družbe". Pisatelj in dramatik Evald Flisar, ki ima veliko uprizorjenih del v tujini, zatrjuje "da se je večina ljudi že umaknila iz spon, ki nam jih nadeva neoliberalizem. Ne hodijo na volitve. Mlajših generacij, z nekaj izjemami, politika ne zanima. Bojijo se je. Ko bo število tistih, ki čutijo, da so pritisnjeni ob zid, doseglo kritično maso, se bo sprožil plaz, in takrat, šele takrat, bo prišlo do sprememb". Prav grozljive, čeprav kruto resnične, so psihopatske podobe politike, ki jih je v eseju, objavljenem v tedniku Mladina, razkril in utemeljil dr. Dušan Nolimal, specialist socialne medicine. Zapisal je, "da v Sloveniji ne gre le za posamezne etične napake in pokvarjenost vplivnih posameznikov, ampak za bolezen političnega sistema in gospodarstva. Psihopati so si oblast in moč pridobili z laganjem, izigravanjem demokracije in z domnevnim prizadevanjem za skupno dobro. Na lestvici t. i. oblastniških poklicev, kjer je za- nih naložb, v katerih so visoke razlike obtičale pri neznanih posrednikih. Na sume oškodovanja Tekstine je pokazala tudi posebna revizija, ki so jo zahtevali mali delničarji. Novogoriški policisti so 27. decembra lani na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper devet fizičnih in sedem pravnih oseb, in sicer zaradi suma kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in davčne zatajitve. Iz ovadbe izhaja, da naj bi bi- poslenih največ psihopatov, so predvsem na vrhu politiki, sledijo direktorji in predsedniki uprav, poslovneži in odvetniki. Pri opravljanju teh poklicev se pogosto pričakujejo govorjenje polresnic, zavajanje in sleparjen-je, vse za doseganje koristi in dobička". Umiritev duha in primer strpnosti, čeprav sta trajala omejen čas in le pri delu prebivalstva, je pomenil pokop nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. O njem je bilo objavljenih ali izrečenih zelo veliko ocen, mnenj in tudi trditev, ki jim domnevno ne gre ugovarjati. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres je med obredom v stolnici dejal tudi, "da bo potrebno še veliko resnicoljubnosti, da bo podoba škofa Rožmana v narodni zavesti bolj ustrezala resnici". Sporočilno vrednost ima tudi izjava predsednika Slovenije Boruta Pahorja, "da je žalna slovesnost bila priložnost, da z obžalovanjem in medsebojnim oproščanjem obrnemo nov list naše zgodovine". Dr. Karel Bonutti, nekdanji slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, se iz svojega obdobja v ZDA spominja odziva škofa Rožmana na pobudo ameriških Slovencev, da bi pripravili Dan spomina na padle domobrance. Škof je odgovoril, "da bi se morali spomniti vseh padlih v pretekli vojni, saj mi ne moremo soditi, kaj je bilo prav. To prepustimo Bogu". Zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pečar, ki velja za eno najboljših poznavalk Rožmanovega življenja, je v intervjuju, objavljenem v tedniku Družina, dejala, "da je red-kokatera oseba v novejši slovenski zgodovini bila predmet takih nasprotij in hkrati tako številnih laži in podtikanj kot škof dr. Gregorij Rožman". Dr. France Dolinar, vodja Nadškofijskega arhiva, se je na pokop odzval z mnenjem, "da moramo mrtvim pustiti njihov mir, do njihovega življenja in dela pa naj se opredeli stroka. Nove podrobnosti o škofu Rožmanu bodo morda znane po odprtju vatikanskih arhivov, povezanih s papežem Pijem XII. Vendar to še ne bo kmalu". Marijan Drobež la družbama Tekstina in Tek-stika povzročena skupna škoda v višini več kot štiri milijone evrov, davčna uprava pa naj bi bila oškodovana za 238.959 evrov. Vodja okrožnega državnega tožilstva Nova Gorica Branka Oven je za časnik povedala, da državna tožilka, ki ji je bila ovadba dodeljena v reševanje, v zadevi še ni sprejela tožilske odločitve in da sedaj v zvezi z naznanjenimi kaznivimi dejanji opravlja poizvedbe pri drugih državnih organih. Davčna uprava je Spruku naložila plačilo 350.000 evrov Slovenske oblasti so se odločile za nov poseg na področje finančne nediscipline in netransparetnosti pri poslovanju. Davčna uprava je razkrila in javno objavila seznam davčnih utajevalcev. To ni prva tovrstna poteza, ki so si jo "privoščile" slovenske oblasti. Že pred časom je namreč slovenska država javnosti omogočila vpogled v transakcije slovenskih podjetij z davčnimi oazami: gre za zneske, ki jih slovenske pravne osebe nakazujejo v davčno ugodnejša območja in ki so zelo pogosto jabolko spora za zainteresirano javnost. Dejstvo, da se vsote denarja prenašajo v t. i. davčne oaze, namreč ni a priori nezakonito: je pa res, da se zaradi tančice skrivnosti, ki obdaja davčne oaze, zelo pogosto lahko izrablja njihova specifika v povsem nelegalne namene, začenši z davčnimi utajami in pranjem denarja. Še pred tem je pred več kot dvema letoma Komisija za preprečevanje korupcije javnosti predstavila še eno sredstvo, s katerim naj bi dosegli večjo transparentnost v poslovnem svetu. Spletni su-pervizor, ki omogoča vsakomur, da preveri, s kom poslujejo organi in institucije javne uprave, je tako postal orodje za nadzor porabe proračunskega denarja. Pravica javnosti do informiranosti ali voayerizem? Gre za tri primere ukrepov, s katerimi so država in njeni organi skušali v javnosti izboljšati svojo javnomnenjsko podobo. Da ne bo pomote, ukrepi res učinkovito pomagajo pri ustvarjanju transparentnega okolja. Je pa tudi res, da niso dovolj za odpravo vseh napak in nejasnosti, ki jih v sebi nosi sistem slovenske države. Vsak od teh treh ukrepov je ob njegovi najavi sprožil tudi vrsto polemik o tem, ali je zakonito in pravilno objavljati imena in priimke v takih kontekstih in predvsem v primerih, ko dejanje samo po sebi še ni kaznivo. Nasprotniki so se pri tem sklicevali na zasebnost, ki da je nedotakljiva. Drži namreč, da je vsakdo, ki se znajde na takem seznamu, zaznamovan in stigmatiziran, pa čeprav je nedolžen. Kljub temu pa je javna debata o umestnosti takih objav kmalu potihnila: utajevanja davkov, pranja denarja in vseh možnih skrivalnic zaslužkov je toliko (tudi v Sloveniji), da je večina le pozdravila omenjene ukrepe. Težava pa se tukaj kaže nekje drugje: vsi ti ukrepi pomenijo sicer večjo mero transparentnosti, a ne delujejo preventivno. S prstom jasno pokažejo na krivca, a dejanja neposredno ne pre- neporavnanih davčnih obveznosti, a je on premoženje še pravočasno spravil na varno. Delež v krovnem podjetju Testine, družbi Svila In, je prepisal na soprogo Matejo Spruk za le 100 evrov, delež pa je nato ob pomoči poslov- prečijo. Javnost spozna grešnika, a šele potem, ko je bil greh že storjen. Skratka, v stanju krize, v katerem smo se znašli danes, so poteze transparentnosti potrebne, a niso dovolj. Poseči bi bilo treba tako, da bi se število podobnih kaznivih dejanj čim bolj omejilo. In na tem mestu bi morala poseči zakonodajna veja oblasti s strožjo zakonodajo na področju kaznivih dejanj belih ovratnikov: sistemska korupcija, pranje denarja, netransparentno poslovanje s partnerji dvomljivega slovesa. Sodstvo bi moralo imeti na tem področju, ki se tiče velikih finančnih goljufij, večja pooblastila: po zdravi kmečki pameti bi lahko rekli, da bi morale biti sankcije take, da bi se prestopnikom ne splačalo tvegati kaznivega dejanja. Bernie Madoff je v ZDA zaradi zavajanja investitorjev in goljufij na njihov račun (škoda naj bi znašala 50 milijard dolarjev) dobil zaporno kazen v višini 150 let. To je lahko zelo plastičen primer, pri katerem se mora prestopnik zamisliti, ali se mu goljufija izplača ali ne. V Sloveniji 930 milijonov evrov davčne utaje Zaradi majhnosti trga so v Sloveniji številke seveda manjše. Za slovenske razmere pa so še vedno zelo izrazite. Iz dokumenta, ki ga je objavila Davčna uprava, izhaja, da je v Sloveniji 16 tisoč davčnih dolžnikov (fizične osebe in podjetja), ki skupno slovenski državi dolgujejo 930 milijonov evrov. To je približno 3 odstotke BDP: v primeru, da bi slovenski državi ta znesek uspelo izterjati, bi, na primer, skoraj izničila proračunski primanjkljaj, ki je napovedan za letošnje leto. Problem pa je, da so utajeni davki v številnih primerih danes neizterljivi: podjetja in posamezniki, ki so jih zakuhali, so namreč pogosto že v postopku stečaja. Največji posamezni dolžnik je tako podjetje Maxicom iz Ljubljane, ki ima čez 20 milijo- nih partnerjev dodatno zavaroval z vpisom zastavne pravice. Tudi na obsežna zemljišča v Dolu pri Ljubljani poleg tovarne Jub je vknjižil zemljiški dolg, ki so se ga pred njim posluževali že številni toženi in ovadeni me- nov evrov neplačanih davkov: podjetje je (seveda) v stečaju. V kategoriji dolžnikov med 10 in 20 milijoni evrov najdemo drugi dve podjetji v stečaju: HTC 2 in Vegrad, ob njiju dveh pa še prvo "fizično" osebo, podjetnika Zorana Trifunoviča. Vegrad je ime, ki seveda najprej in zelo izrazito pade v oči: nekdaj eno od večjih nepremičninskih podjetij je danes samo še razvalina, kup neplačanih dolgov in gora odpuščenih delavcev. Nekdanja prva Vegradova dama Hilda Tovšak je bila prejšnji teden še drugič obsojena, tokrat zaradi prisvajanja sredstev (220 tisoč evrov), ki so jih delavci vplačeva- li kot prispevek za pokojninsko in zdravstveno blagajno: del teh sredstev je bil celo namenjen družinam nekaterih preminulih kolegov. V seznamu davčnih utajevalcev najdemo še nekaj znanih imen. Med podjetji je veliko takih, ki so poslovala v gradbeništvu: hčerinske firme največjega podjetja na tem področju, ljubljanskega SCT, in nato še CM Celje, CPM, Gradis Celje in druge. Tekstilno industrijo med neplačniki zastopa Mura, v kategoriji utajevalcev pa najdemo tudi Merfin (podjetje, s katerim je Kordež skušal olastniniti Merkur) in nekdanjega logističnega velikana Viator&Vektor. Zanimiv je nazadnje še pogled na nekatera znana imena posameznikov - utajevalcev. Med njimi najdemo nekdanjega politika in gospodarstvenika Igorja Bavčarja, Jankovičevega tesnega sodelavca Roka Furlana (dobavitelj cementa za gradnjo Stoži c) in propadlega založnika Mateja Raščana, ki je zaradi poskusa prevzema spravil v stečaj podjetje Delo revije. Seznam je še dolg, a od tega tedna javno dostopen vsakomur: grešnike torej sedaj imamo. Vprašanje je, ali bo država sposobna narediti naslednji korak in grešnikom preventivno preprečiti kazniva dejanja. Andrej Čemic Obvestilo KOMEN V petek, 19. aprila 2013, ob 20. uri, bo v Kulturnem domu v Komnu gledališka skupina KD “Rudija Jedretiča” iz Ribnega pri Bledu uprizorila komedijo v treh dejanjih Carla Goldonija in Petra Turrinija Krčmarica. Režiser Sergej Verč. nedžerji. Časnik med najbolj spornimi posli navaja kupčije z delnicami Elektra Maribor iz leta 2008, v katerih je neznani posrednik na račun Tekstine in njene nekdanje odvisne družbe Tekstika zaslužil skoraj pol milijona evrov. V drugem poslu iz leta 2009 je Tekstika kupila neko podjetje za 1,2 milijona evrov in ga nekaj mesecev kasneje prodala za slabih 200.000 evrov. Že pred tem se je odvrtel posel z zemljišči Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), kjer ga je Tekstika kupila za dober milijon evrov in manj kot pol leta kasneje prodala za 644.000 evrov. Na drugi strani so bile delnice Tekstine uporabljene za izčrpavanje družb iz skupine GPG, kjer je okrogel milijon evrov obtičal pri prav tako neznanem posredniku. Kazensko so ovadili direktorja Simeona Spruka in njegove pomagače Ajdovsko Tekstino naj bi oškodovali za več milijonov evrov Alenka Bratušek NOVI GLAS ampak zagotovili, da bodo manjšine od tega imele korist. Kot je pri mladinskih srečanjih že v navadi, so del časa seveda namenili tudi neformalnemu izobraževanju. Udeleženci seminarja smo v nedeljo skupaj prisostvovali protestantski božji službi, se zapeljali do severne obale, v glavnem mestu Frizije Leeuwarden (v frizijščini Ljouwert) izvedli "mestno igro na prostem", pri kateri smo preučevali položaj Frizijcev na Nizozemskem, se spoznavali s "hitrimi manjšinskimi zmenki", najzanimivejši pa je bil zagotovo večer, v katerem smo vsi oblečeni v tradicionalne noše predstavljali tradicionalno hrano, pijačo in glasbo. Seveda ni manjkala niti degustacija, ki je poskrbela, da je druženje postalo živahnejše in smo se udeleženci seminarja še bolje spoznali in tesneje povezali. Poleg Velikonočnega seminarja, ki je osrednja prireditev, YEN vsako leto organizira še več manjših seminarjev - izobraževanje mladih voditeljev, glasbeno srečanje Glasovi Evrope... Dejan Valentinčič vrnejo z novimi idejami in energijo, ki naj poživi organizacije, v katerih so aktivni, ter tako pripomorejo k izboljšanju položaja manjšine, katere del so. Rdeča nit, ki se je vlekla skozi vse dni, je bilo geslo Nikoli ni mladih odvisna prihodnost Evrope in sveta, zato sta vse večje nedelovanje mladih in nezanimanje za javne zadeve zelo zaskrbljujoči. Velik projekt, ki Mladi tržaški in koroški Slovenci na evropskem srečanju mladih manjšincev prepozno, enojezičnost je oz dravljiva! Večjezičnost se splača!. YEN je namreč tesno povezan z organizacijo Lan-guage diversity, katere cilj je spodbujanje večjezičnosti. Večjezičnost se splača! Organizacija YEN - Mladina evropskih narodnosti, ki združuje mladinske manjšinske organizacije iz vse Evrope vsako leto okoli Velike noči organizira svoj letni seminar, namenjen druženju in izobraževanju mladih pripadnikov manjšin. Velikonočni seminar, ki vsako leto gostuje na drugem območju, kjer živijo manjšine, je letos potekal v majhnem idiličnem mestecu Grou v pokrajini Frizija na severu Nizozemske. Udeležilo se ga je približno 95 ljudi iz 25 različnih manjšin, tudi predstavniki Mladih Slo- venske skupnosti in Mladih na odkrivanju skupnih poti (MO-SP) iz Tržaške ter Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, Koroške dijaške zveze in Mlade Enotne liste iz Koroške. Osrednji temi letošnjega seminarja, ki je bil organiziran v obliki delavnic, predavanj, razpravljanj in druženja, je bilo aktivno državljanstvo in priložnosti za manjšine, ki jih ponujajo novi mediji. Cilj je bil mlade naučiti, kako promovirati svoj je- zik, kulturo in regijo. Zelja organizatorjev je bila, da si mladi izmenjajo izkušnje in se domov Pomemben vidik seminarja je bilo aktivno državljanstvo. Več govorcev je poudarilo, da je od ga v prihodnjem letu YEN načrtuje z evropsko manjšinsko organizacijo FUEN, je evropska državljanska pobuda, ki jo od sprejema Lizbonske pogodbe omogoča Evropska unija. Če se v enem letu zbere en milijon podpisov iz vsaj sedmih različnih držav, ki so članice EU, lahko zbiratelj na Evropsko komisijo naslovi zahtevo, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. YEN in FUEN v tem letu načrtujeta oblikovanje evropske državljanske pobude o manjšinskih pravicah in zbiranje podpisov zanjo. Trenutno poteka zelo aktivno preučevanje predpisov in iskanje možnosti, kako vsebinsko formulirati pobudo, da bi bila glede pravic in izvedbe realna možnost, da bi jo EU sprejela, a pri tem ne bi preveč popustili, Razstava Danteja Pisanija v priljubljeni tržaški gostilni "London" združuje Se ves april je na ogled v notranjem salonu tržaške gostilne Citta' di Londra, v ulici Ghiberti 2, izbor kakih sto risb in skic slikarja Danteja Pisanija, ki se je rodil v Miljah 1924 in je preminil pred dvema letoma. Razstava zajema portrete, ki so v glavnem nastali v omenjeni gostilni in pričajo o znanih in manj znanih likih mesta Trst. Tržaški slikar in kipar, ki ima za sabo več kot 50 razstav v pol stoletju dela, znan po ciklusu "filozofov" in edinstevni tehniki "kriptoslikar-stva", je bil nekakšen domač umetnik priljubljene gostilne, ki je na strateški lokaciji v uličici za konservatorijem Tartini, v bližini proge openskega tramvaja in med trgom Liberta', kjer je sedež podružnice Zadružne kraške banke. Tu je organiziral razstave raznih krajevnih slikarjev, tudi obiskovalcev gostilne, ki jo upravlja zadnjih trideset let družina Rossa. Angelo Rossa in žena Amalia Prodan sta se sredi 50. let odselila iz rodne Villa Rosse (Rošini) pri Poreču in se z družino nastanila naj- de Ferro" v ulici Torre-bianca, od leta 1972 do 1980 gostilno Citta' di Londra v ulici Santi Martin, od leta 1980 pa Citta' di Londra na obstoječi lokaciji v ulici Ghiberti. Očetu Angelu in mami Amalii so pomagali hči Maria, sinovi Marino, Claudio, 0 [ tit' n • a K - M prej v krajih Mu-scoli pri Červinja-nu in Terzo d'A-quileia. Družina se je najprej preživljala s kmetijstvom, medtem pa je oče dobil službo v Trstu in se sem preselil ob koncu 60. let z vso družino. Tu so upravljali za kratek čas znano gostilno "Mona Ezio, ki se je prej ukvarjal s prevozništvom, in najmlajši Bruno, ki je več let delal v tujini kot akrobat (v cirkusu Orfei, v Hol-lywoodu itd.). Gostilno, ki jo krasijo velike slike o Londonu in originalna britanska rdeča telefonska govorilnica, sem spoznal že v 90. letih, ko smo se tam dobivali sodelavci in somišljeniki Novega lista, navadno ob ponedeljkih na kosilu, na NOVI GLAS ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SVVIFT ali BiC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh , fiC Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 16. aprila, ob 14. uri. neformalnih uredniških sestankih, ki so bili nekakšno nadaljevanje jutranjega uredniškega dela. Takrat so se okrog glavnega urednika Draga Legiše zbirali še sodelavci Helena Jovanovič, Jurij Paljk, Antek Terčon, Marko Tavčar, Martin Brecelj, včasih je prihajal tudi sijajni sodelavec iz Mirna, žal pokojni umetnostni zgodovinar Marko Vuk..., pa še bi lahko našteval. Ob pristni kapljici in okusni "Barkovljanki" ali kalamarih, ki sta jih ponujala Marino in Ezio, so se kresali mnenja in debate o aktualnih vsebinah, ki so se nanašale na krajevno ali zamejsko problematiko, na državno politiko in kulturo, na razmere v novi slovenski državni in družbeni stvarnosti, ki se je lotevala vseh novih institucionalnih vprašanj, ekonomskih rešitev, računov s preteklostjo. Umirjena, humanistična in z branjem vsedržavnega tiska podprta razprava doktorja Legiše, Antkovi prešerni in zbadljivi komentarji, Jurijeve idejne, politične, literarne in umetniške polemike, teze ostalih sogovornikov mi bodo za vedno ostali v spominu. Pri tem bi omenil tiho in plemenito radodarnost dr. Legiše, ki je večkrat sam častil te naše tedenske "agape". To srčno intelektualno prijateljevanje se je žal sklenilo z združitvijo Katoliškega glasa in Novega lista ter s selitvijo uredništva v Gorico, a posebnemu, pristnemu in toplemu vzdušju "Londona", njegovi kuhinji z ribjimi in tudi mesnimi specialitetami, sem ostal še naprej zvest. V "Londonu" se srečujejo umetniki, glasbeniki Tartinija in uredniki slovenske redakcije RAI (Pavle Merku' je bil stalni gost, Marija Maver j a pa še danes srečaš), uradniki bližnjih državnih in krajevnih ustanov, tu lahko dobiš politike in kulturnike različnih nazorov ter profesorje slavistike z visoke šole za prevajalce. Gospodar Ezio (njegov brat Marino se je leta 2000 preselil v Devin in ob obali odprl restavracijo Al Caval-luccio) in prijazna natakarja Gio-vanni in Silvia ponujajo okusne "tržaške" dnevne jedi tudi števil- nim uslužbencem, delavcem, profesionalcem in gostom od zunaj, ki se radi vračajo. Mladi uslužbenec iz Koprščine, ki dela v Trstu in prihaja vsak dan na kosilo, mi je priznal, da kljub vsemu vztraja in ostaja v našem mestu tudi zato, ker obstajata "London" in njegova edinstvena domačnost. Tu lahko srečaš domače obraze, slovenske deželne in pokrajinske svetnike, mednarodne operaterje in špediterje, ki imajo urad v soseski, ter bančne uradnike nekdanje TKB (sedanje MPS/Antonvenete) in ZKB, ki sedejo za isto mizo. Sem prihajajo tudi Tržačani diaspore, ki živijo v Milanu ali drugod po Italiji, in ko se vračajo, ne zamudijo postanka v "Londonu". Ezio, ki med slavnimi gosti šteje nobelovca Daria Fo'ja in pevca Marca Masinija, se je poročil s Slovenko Lilijano Skok iz znane vinogradniške družine iz Vipolž v Brdih, zato se pri njem poleg domačih tržaških dobijo tudi briška vina. Kot pripadnik kmečke istrske kulture je vzljubil ženine rojstne kraje in mejno kulturo sožitja, morda je tudi zato čutiti posebno odprtost in domačnost v njegovem lokalu, morda tudi zato "London" združuje. (Razstava je odprta od ponedeljka do petka v času obratovanja gostilne, za informacije tel. 040365188). Davorin Devetak S1. strani Glas za SSk... V teh časih, ko se javna sredstva krčijo in proračuni javnih uprav postajajo vedno bolj podobni brlogom cerkvenih miši, je ključno, da FJK svoje pristojnosti še ojači in od Rima posledično prejme ustrezna finančna sredstva, da bo te pristojnosti lahko tudi izvajala. To je najbrž edini način, da se naša dežela na neki način izvije iz finančne blokade pakta stabilnosti, ki je občinam, pokrajinam in deželam dobesedno zaustavil možnosti investiranja. Druge dežele s posebnim statutom, zlasti pokrajini Bočen in Trento, se s takšnimi problemi ne ukvarjajo, saj so svojo avtonomijo v celoti uveljavile in same v glavnem upravljajo ključne storitve, od šolstva do infrastruktur. Za našo deželo bi bilo ključno, da bi iz Rima prenesla vse pristojnosti na področju izobraževanja in šolstva, saj bi to omogočilo bistveno bolj fleksibilno delovanje in urejanje te - za prihodnost naših ljudi - ključne panoge. Šolstvo in izobraževanje mladih sta namreč najboljša investicija, da jim bomo omogočili zaposlitev in jim ne bo treba s trebuhom za kruhom, še zlasti tistim, ki so si s trdim delom pridobili ustrezno izobrazbo. Da morajo iskati delo v tujini, pa je prava katastrofa ne samo za deželno stvarnost nasploh, pač pa še posebej za našo narodno skupnost, ki s tem izgublja najboljše kadre, mlade in prihodnje družine. In končno je naloga nove deželne uprave, da ljudem, družinam, delavcem in podjetjem na našem ozemlju nakaže vsaj smer, po kateri bi se lahko počasi izvili iz krize, ki pesti vse nas. Doslej takšne vizije nismo videli, zato je, kot rečeno, sprememba nujna. Slovenci v Italiji, prav zato, ker imamo slovensko stranko - SSk -, lahko torej z zaupanjem pričakujemo izid deželnih volitev, ki bodo zagotovo na novo zarisale obrise deželne politike, znotraj katere mora imeti ustrezno mesto in spoštovanje tudi slovenska narodna skupnost, ki je temeljni element te naše bogate stvarnosti. Glas za Slovensko skupnost je torej glas za vse nas! Tržaški pokrajinski naslov under 18 Prvi odmevnejši dosežek odbojkarskega projekta Zalet Novinarsko zavajanje Cerkev v Sloveniji ne plačuje davka! Sobotna ljubljanska dopisnica Primorskega dnevnika ga. Darja Kocbek nas velikokrat preseneča. Tako seji je 6. aprila 2013 zapisalo: "Finančne težave in zaradi njih velikansko moralno škodo pa ima tudi RKC (Rimskokatoliška cerkev), kiji davkov v glavnem ni treba plačevatiPotem nadaljuje: “Tako bo moral v začasni izgon (v benediktinski samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem) tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije”. Najprej bi rad pripisal dopolnilo k tej zadnji trditvi: Omenjeni benediktinski samostan ima že dve leti v državi Sloveniji svojo davčno številko zaradi posesti, ki mu je bila vrnjena, zato nas takšen ali drugačen izgon kogar koli že tja ne preseneča. Kako pa je z davki in RKC v Sloveniji? Katoliška cerkev v Sloveniji (RKC) ima registriranih nekaj nad 800 pravnih oseb. Sem spadajo: škofije, župnije, samostani in tudi nekatere redovne skupnosti. Vse te cerkvene ustanove plačujejo naslednje davke in prispevke: - davek od vseh stavbnih zemljišč razen za cerkev kot sakralni objekt, - davek od dohodkov pravnih oseb v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu (prodaje, najemnine, obresti...) (Od tega so izvzeti darovi, donacije, dotacije in drugi dohodki iz nepridobitne dejavnosti - isto kot velja za društva, fundacije, politične stranke in reprezentativne sindikate), - davek od prodaje nepremičnin, - prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (kjer so lastniki gozdov v cerkveni lasti), - obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (kjer ima Cerkev zemljišče), - 20 % DVD - davek na dodano vrednost - pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva. Ker pa cerkvenopravne osebe v Sloveniji niso zavezanci za davek na dodano vrednost, plačanega DD ne dobijo povrnjenega. Tudi vsi duhovniki na ozemlju države Slovenije so davčni zavezanci. Kolikšna je vsota posameznih davkov, ki so bili plačani leta 2012, javno ni na voljo, ker vsaka pravna oseba v RKC vodi svojo evidenco, skupne podatke pa so dolžni voditi samo pristojni državni organi. Kolikšna sredstva pa država prispeva posameznim cerkvenim pravnim osebam? Cerkvenopravne osebe so lastniki več kot 80 % vseh kulturnih spomenikov v državi Slovenija. Za to vzdrževanje država prispeva 20 % deleža, ki ga sicer daje od deleža v ta namen. DDV se plača ob obnovi stavb, ki so kulturni spomeniki. Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 ureja, da se za uporabo stavbnih zemljišč za stavbe verske skupnosti, ki se uporabljajo za verske dejavnosti, ne plačuje davka. Ostale cerkvene stavbe so iz tega izvzete. Prav tako se ne plačuje nadomestilo za objekte tujih držav - sem spada zgradba nunciature, če ni v mednarodnem sporazumu drugače sklenjeno. Iz vsega tega se vidi, da je v državi Sloveniji tudi RKC obdavčena. Žalostno pa je, da nekateri naši novinarji to prezrejo, bodisi nalašč ali pa iz nevednosti, in potem širijo med bralce neresnico in sovraštvo do Cerkve. Ambrož Kodelja Pokrajinski finale v Repnu dne 24. marca 2013 -1DB0JK f.'A^»you V nedeljo so odbojkarice združene ekipe Zaleta starostne kategorije do 18. leta nastopile v deželnem finalnem četveroboju za prvaka Furlanije Julijske krajine. Na koncu so sicer zasedle nehvaležno četrto mesto, vendar že sodelovanje kot tržaški prvak v končnem tekmovanju smetane deželne mladinske odbojke je bil velik dosežek za postavo trenerja Martina Maverja in prvi vidnejši uspeh celovitega projekta o sodelovanju slovenskih društev na Tržaškem, ki gojijo žensko odbojko. Dvanajsterica z znamko Dvigala Barich, pri kateri je kot pomožni trener sodeloval tudi Erik Calzi, je odraz res vseh klubov, Bora, Brega, Kontovela, Sloge in Sokola. Pomemben dogodek je bil pred nedavnim tržaški play-off najboljše četverice po rednem delu lige na pokrajinski ravni. Celodnevni nedeljski finale je pri Briščikih in v Repnu organiziral Zalet v sodelovanju s pokrajinskim odborom deželne zveze FIPAV in z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. V polfinalu so zaletovke ugnale s 3:0 (sicer ne brez težav) Virtus, v velikem finalu v nabito polni lepenski telovadnici, v kateri se je zbral ves odbojkarski Trst in je vladalo sijajno vzdušje, pa so po dveh urah izenačene igre s 3:1 prekosile še trdoživo Alturo. Proti temu nasprotniku sta se oba dvoboja v rednem delu pr- venstva končala po petih nizih, kar pomeni, da sta si bili šesterki res enakovredni. Uspeh Zaleta pa je bil navsezadnje zaslužen tudi glede na potek vsega prvenstva, v katerem so naše vodile na lestvici od prvega do zadnjega kroga. Koristno je bilo tudi nedeljsko merjenje moči v Pordenonu z zmagovalci skupin iz ostalih pokrajin. Zaletave mladinke so se spoprijele z ekipama, v vrstah katerih so tudi posameznice, ki so si že nabrale nekaj izkušenj tudi na članski drugoli-gaški ravni, kar se v odbojkarskem znanju in intenzivnosti v polju tudi pozna. Sicer tudi večina igralk združene vrste je v letošnji sezoni že okusila igrišče v deželnih članskih ligah. Dekleta so praviloma delovale izjemno složno in homogeno kot kolektiv, v napadu pa sta izstopali posamez- nici, ki že nastopata tudi v prvi ekipi v C ligi, visoka Fulvia Gridelli in skočna Petra Grgič, ki so jo na nagrajevanju pokrajinskega finala tudi proglasili za najučinkovitejšo igralko zaključnega turnirja. Cela vrsta drugih odbojkaric pa se letos kali v drugi Zaletavi članski ekipi v D ligi, kjer nekatere igrajo tudi že vidno vlogo. Sijajna sezona mladink pa ni letošnja edina pozitivna nota iz Zaletavega tabora. Mlade igralke iz našega lani ustanovljenega enotnega gibanja uspešno igrajo tudi v mlajših kategorijah ter v članski prvi diviziji, paradni konj projekta, prva ekipa v deželni C ligi, pa je dejansko že dosegla primarni cilj -obstanek med tretjeligaši. Resda so dekleta trenerja Božiča zgrešile cilj uvrstitve v skupino za napredovanje, vendar v play-outu za obstanek so zdaj na prvem mestu, tako da jim rešitev ne more več uiti. Žilavo se nazadovanju iz D v prvo divizijo protivijo tudi rosno mlada dekleta Zaleta D, ki jih trenira Maver, toda v konkurenci precej bolj izkušenih postav bo zanje naloga kar se da zahtevna. Kdaj drugič v našem kotičku o navdušujočem deželnem naslovu v kategoriji Ul 7 fantov goriške 01ympie. HC Nihče INSIEME Al SACERDOTI INSIEME Al PIU DEBOLI Ko ne bi bilo duhovnikov ob strani mnogih, kdo bi bil? WWW.INSIEMEAISACERDOTI.IT POLITIČNO VOLILNO SPOROČILO / NAROČNIK: SLOVENSKA SKUPNOST V JL T %jpu BODI SAMOSTOJEN voli SLOVENSKO SKUPNOST! PORDENON Boris Pahor Mara Černič Bernardo Spazzapan Katja Dolhar Adriano Corsi Franca Padovan Maurizio Vidali Marilka Koršič Milko Di Battista Silvestra Primosig Damijan Terpin GORICA Igor Gabrovec Mateja Černič Avguštin Devetak Marilka Koršič Damijan Terpin TRST Igor Gabrovec Mara Bertocchi Igor Pavel Merku’ Tanja Peric Marco Milkovič Milena (Milenka) Rustia Peter Močnik Marko Pisani Igor Poljšak TOLMEČ Anna Wedam Igor Gabrovec Katja Dolhar VIDEM Michele Coren Manuela Ouaranta Špacapan Boris Pahor Tanja Peric Mara Černič Ota Matjaž Pintar Katja Dolhar Maurizio Vidali Franca Padovan Marko Pisani Marilka Koršič Marco Milkovič Damijan Terpin <^PNQ/ smistra ecologia Lfctm- DEBORA SERRACCHIANT DEBORA SERRACCHIANI TORNIAMO ESSERE SPECIALI Avtonomija Teritorij Predstavništvo Delo Pravice www.slovenskaskupnost.org ■p