avgust 1 T Vezi sv. petra , 5, Procijunkula 4 S ^id.av.štefan« ; J Dominik + - - Jg^g Snež. I £ KaieuiT 5 S ?iH3ak « il fccvianney "I&T * " P l1- Mbinfc- 15 T v"'C;bii © AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V ^ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 6LOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SREDA, 2. AUGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 2, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. gTsko-rumunske meje prihajajo potrocila o praskah med stražami obeh držav. — Tem malim dogodkom se Pripisuje velika važnost, ker se sluti, da stoji za njimi ^azijska propaganda s ciljem oslabitve Rumunije. Ri sice'm' Ital'Ja. — Gdansk se Wv . vedno smatra najbolj učnim točkam v Evropi, iz bi -k? grozi švi£niti iskra, ki Vg 011 a usodna za celi svet, nclar se v diplomatskih kro-žan vidi Možnost, da se polo- •> Preokrene čez noč in se Pfest;' Poln ^ga a-Vi nevarnost na kak po-°ma drugi kraj, za kate- Se točasno nič ne sluti. Poj takih kra.iev> kJer se rne-aVlja n 0 v a nevarnost, je jo !"ed O^sko in Rumuni-lel Zatfnje dni je prišlo nam-p tamkaj poročilo o spo-> cllh med stražami obeh :av- Sicer dr- BOJSTAVKAR-JEV S POLICIJO Plinske bombe in voda razkropile do 6000 piketov. Cleveland, O. — Pozorišče razburljivih spopadov med pi-keti in policijo je bil ta ponedeljek prostor pred tovarno Fisher body, last Gen. Motors, v katerih je bilo ranjenih 34 oseb. Ogromna množica piketov — kakor trdi policija, jih je bilo do šest tisoč — se je k n ~Tr S° bile t0 le manj" zbrala Pred kvarno, da pre-sve' ' vendar se jim počuti velika Pozornost, kajti n 1 Se» da utegnejo biti le uedigra biti k večjim dogodkom. obema državam'a niso cas p0 vojni vladali po- pri-J'ateljski odnošaji, q 1 Rumunija je dobila od vev. Po mirovnih pogodbah UCJ1 kos zemlje in tega Ma- ^ciri Uj ;v_ m«0 pozabili. Ogrska dainjS'na v tem ozemliu se ni te^.a asittHlirati in še vedno svojo prejšnjo domovi- no sih Prejšnjih normalnih ča- njo Slcer ni imela Rumunija z $a Pregiavic, kajti zna- 'e osem odstotkov vsega dob Valstva v državi, toda v '' kakoršna je zdaj, se 'mo-v Pa celo s tem drobcem ra-i^ati. na'm^"eč Do-Ti dve nezadovoljni P^i zna Nemčija vpreči v preči stavkokazom dostop. V tej tovarni namreč vlada stavka že tri tedne. Policija je nastopila proti množici s plinskimi bombami, katere je izstreljevala iz okna tovarne; oddala jih je kakih 300, predno je demonstrante razkropila, pri čemer ji je pom'agala tudi požarna bramba, ki je spuščala vodne curke proti piketom. -o- NESREČA Z RAZGLEDNI-ŠKIM AEROPLANOM Chicago, 111. — 12 potnikov s pilotom vred je treščilo zadnjo nedeljo v bližini tukajšnjega mestnega letališča, ko je odpovedal eden motorjev na razgledniškem trimotor-nem aeroplanu, ki jih je vzel na zabavno vožnjo preko mesta. Defekt se je pojavil kmalu, ko se je letalo dvignilo, in pilot je skušal kljub temu držati ravnotežje, toda ni uspel, na kar se je približal zemlji, toda tudi pristanek se mu ni posrečil. Letalo je treščilo na tla s krilo'm naprej, na kar se je prevrnilo. Pilot je zletel 15 čevljev daleč iz njega in dobil znatne poškodbe na glavi; osem potnikov je bilo tudi poškodovanih, a ne resno, dočim so ostali štirje dobili le praske. Domneva se, da so potnike obvarovali pred resnejšimi poškodbami rešilni pasovi, so jih imeli na sebi. --o- VOJAŠKI RAZGOVORI Angleško-francoska vojaška komisija odide v Moskvo. London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain je v ponedeljek "v parlamentu objavil, da so pogajanja z Rusijo za, medsebojno obrambno 2.vezo napredovala v toliko,da bo ta teden odposlajna v Moskvo skupna angleško-franco-ska vojaška komisija, ki bo vodila s sovjeti razgovore o enotnih obrambnih načrtih, kaikor se je že pred nekaj dnevi poročalo. Komisija bo obstojala iz samih višjih vojaških častnikov. Istočasno se bodo nadaljevala pogajanja za politični sporazum. SVARI PRED NEVTRALNOSTJO Cleveland, O. — Novi administrator federalne zavarovalnine, McNutt, se je v svojem govoru v nedeljo izrazil, da bi bilo za Zed. države nujno potrebno, da sodelujejo z drugimi narodi pri preprečevanju vojne. V nasprotnem slučaju, je posvaril, bo potrebovala Amerika trikrat večjo mornarico, kar bo lahko usodno za njeno gospodarsko življenje. PRIVOŠČIL SI RAZKOŠNO POTOVANJE Rim, Italija. — Semkaj je prispel zadnjo nedeljo iz Indije princ iz Misore, ki namerava potovati po E v r o p i. Splošno pozornost je vzbudilo veliko razkošje, s katerim se obdaja ta indijski potentat. S seboj na potovanje je pripeljal okrog 50 oseb spremstva; med njimi je deset muzikan-tov, nekaj plesalk in štirje slavni pevci iz Indije. Spremljajo ga seveda tudi ■ njegovi kuharji, ostalo osobje tvori služinčad. Princ, v katerega družbi je tudi njegova žena, bo ostal v Rimu teden dni, na kar se bo vozil po Evropi s posebnim vlakotti. MISLILA MENDA, DA GRE V SIBIRIJO KRIZEMSVETA — Monakovo, Nemčija. — Na nobeni gasolinski postaji niso mogli dobiti avtomobilisti zadnjo nedeljo gasolina. U-službenci so dali pojasnilo, da je ves gasolin kupila arma(da za svoje manevre, ki se bodo začeli 15. avgusta. — Moskva, Rusija. — Ob 25. obletnici izbruha svetovne vojne je zadnjo nedeljo zapisal tukajšnji list Izvestja, da se je v glavnem zahvaliti sovjetski Uniji, da ni še izbruhnila druga vojna, češ, da je ta unija zdaj odločilen faktor. — London, Anglija. — Zunanje ministerstvo je zadnjo nedeljo podalo izjavo, v kateri se je zanikala govorica, da bi 'bila angleška vlada skušala pritisniti na Poljsko, naj se poda Nemčiji in ji odstopi Gdansk. s ci-njih doseže države, ali sv0j — --------- 'ien Pr°Pagandni jarem C «a potom v«ai . Tazkroj hitt "•'eno oslabitev. Kakor Pa bi Rumunija prišla bj kontrolo Nemčije, potem vevSe tudi Poljska ne mogla Ij * "Pirati, ker bi bila ohko-a od treh strani. Vsled ta-t0j. l2£ledov se posveča zdaj Pozornost malim pra- OSEM OSEB BILO PRIČA KATASTROFI Chicago, 111. — Na zabavno vožnjo po jezeru je vzel zadnjo nedeljo na svoji jahti 53 letni F. J. Arnold devet oseb, od katerih jih je bilo osem žensk v skupini. Arnold je skušal razpeti glavno jadro, toda v tistem trenotku je potegnil močen veter in Arnolda je jadro vrglo v vodo. Ko ga ostali niso mogli potegniti ven z resPlnim pasom, je skočil za njim še Shapps, da 'm'u pomaga. Morda bi bila mogoča rešitev, ako bi ženske,ki so ostale na jahti, znale vozilo u-pravljati. Ker pa se ni nobena nič razumela, je jahta vozila naprej in pustila oba mo-! ška v vodi; predno pa je pri-j šla pomoč, sta tudi oba že utonila. ' Kansas City, Mo.— Iz Sheffield, Anglija, je prišla semkaj na obisk k svoji sestri 63 letna Mrs. Betsy Gordon. Ženska pa je morala imeti kaj čudne pojme o ameriškem podnebju. S seboj je namreč prinesla težko volneno spodnjo obleko in velik zimski kožuh. Pravi, da so ji doma v Angliji pripovedovali, da je v Ameriki tudi vroče, a jim ni ki j verjela. Ko je prispela sem-|kaj, je našla temperaturo 103 stopinj. KOLIKO SE JE ZANESTI NA DENAR New York, N. Y. — Tistim, ki stavijo vse svoje zaupanje na denar in pričakujejo, da jim bo ta nudil zaželjeno sigurnost za življenje, daje dober vzgled neki Peter De Vito. Ta mož je napravil v letu 1929 pol milijona dolarjev, imel je hišo, vredno $60,000, v njegovi službi je stalo 4000 mož ter je lastoval 700 trukov. Danes, po 10 letih, je mož popolnoma "suh" in zadnjo nedeljo je bil aretiran, ko se je spravil ,nad nekega sorodnika med prepirom za par dolarjev. Njegova obleka je bila razcapana in v žepu je imel 10 centov. Talko obubožan je že zadnji dve leti. RAZID MOŽEN TAJEDEN V kongresu se hiti, da bo moglo priti, do sobote do razpusta. — Predsednik želi konec zasedanju. Washington, D. C. — Koncem tega tedna se utegne kongres razi'ti na počitnice. Da se uresniči ta žel j a, ki jo gojijo kongresni voditelji, kakor tudi predsednik Roosevelt, se deluje v obeh zbornicah s polno paro, da se doseže rešitev najbolj nujnih točk, ki so točasno v razpravi. Ena glavnih zadev, ki je bila že več dni v ospredju, je bil predsednikov predlog za posojila. Že dosti viharjev je bilo glede tega predloga in nasprotnikom se je posrečilo koncem zadnjega tedna, da so v senatu od prvotnega načrta, glasecega se za dve miljardi in pol, odstrigli celih 850 milijonov dolarjev, in celo glede ostale svote je bilo v ponedeljek Se negotovo, ali bo odobrena pri končnem glasovanju. Sedanje zasedanje o katerem se upa, da bo končano ta teden, je delalo predsedniku Rooseveltu več preglavic kakor katerokoli prejšnje zasedanje, kajti bilo je do skrajnosti uporno. Vsi predlogi predsednika so zadeli na odpor in so bili ali zavrženi, ali pa do nes.poznanja izmaličeni. Ni" čudno, da je predsednik med tistimi, ki si razpusta najbolj žele. -o- FORD OBHAJAL ROJSTNI DAN Detroit, Mich. — Znani industrijalec Henry Ford je obhajal zadnjo nedeljo svoj 76. rojstni dan. Kljub visokim letom je mož še čil in živahen in ne misli še,da 'bi se umaknil v penzijon. Da se je ohranil v tako krepkem stanju pripisuje Ford temu, ker se, kakor sam pravi, ne vdaja skrbem, ne je preveč in stalno živi v največjem zaupanju, da vse, kar se mu pripeti, je v njegovo največje dobro. MOST SE PODRL med Ogri in Rumuni. Prireditve, ki »o oglašane ▼ "Am. Slovencu" »o. vedno u-jpesne. . . i*.'... Usodna nesreča se je nedavno pripetila v bližini Alexandria, Pa. ko se je pod nekim trukom podrl most čez reko Juniata. Truk je zgrmel navzdol ter se postavil po koncu, kakor kaže gornja slika, pri tem pa pokopal pod seboj v vodo neki avto, v katerem je našla smrt neka družina Kaufman, obstoječa iz očeta, matere in malega otroka. lil Jugoslavije Nenavaden dogodek v Slovenski Bistrici, ki je povzročil v vsem mestu in okolici izredno senzacijo. — Po sedmih letih pojasnjen požig v Veliki Lašnji. — Smrtna kosa, nezgode in drugo. ' ■M.&. Na mrtvaškem odru oživela Maribor, 12. julija. — 50 letna žena delavca Marija Pučnik v Slovenski Bistrici je že dolgo časa bolehala. V ponedeljek je dobila zopet močan napad, tako da so domači poslali po zdravnika, ki ji je dal injekcijo, njene domače pa je pomiril, da se napad ne bo končal s smrtjo*. Vendar pa tudi zdravniška pomoč bolnici ni mogla več pomagati ter je umrla. Nekoliko ur po smrti so prišle sosede, ki so pokoj-nico umile ter preoblekle v mrtvaška oblačila. Truplo je bilo že popolnoma mrzlo in trdo. Potem so pokojnico položili v krsto ter jo dali na mrtvaški oder v hiši. Okrog nje so prižgali sveče ter jo okrasili, s cvetjem in z venci. V hišo so prišli sosedje in znanci kropit in molit. Ko pa so ljudje stali okrog krste ter gledali mrliča, so naenkrat onazili, da so na prsih sklenjene roke popustile ter so omahnile vsaka na svoja stran. Poskusili so roke zopet skleniti, pa so videli, da niso več otrple. To je bilo vsekakor nenavadno, postali so pozorni ter so nato ugotovili, da tudi drugi udje niso več mrtvaško odreveneli in otrpli, temveč se dajo z lahkoto pre-gibati, kakor pri spečem človeku. Tudi so nekateri mislili, da -čutijo, kako postaja telo pokojnice toplejše, kakor da bi se znova začelo po njem prelivati življenje. Vse je ta pojav kakor elektriziral. Telo so zopet vzeli iz krste ter ga položili na posteljo, mrtvaški oder pa so hitro odstranili, prav tako tudi sveče in cvetje. Vse je bilo namreč prepričano, da se bo pokojnica spet prebudila v življenje, pa so ji hoteli prihraniti pogled na •mrtvaški oder. Dogodek se je zgodil ponoči, ko ni bilo takoj pri roki zdravniškega veščaka. Ljudje so dajali razne nasvete, kako bi se pomagalo, začeli so telo. ki je bilo še vedno negibno, \ postelji najprej drgniti s kisom, ker pa to ni imelo uspeha, se je nekdo spomnil ter priporočil s kisom prekvaše-no ilovico, s katero so telo obdali. Toda tudi to sredstvo ni pomagalo. Polagoma je začela voljnost udov ponehavati, prevzela jih je spet mrtvaška odrevenelost in naenkrat je postalo telo zopet t.a.ko otrplo kakor poprej. Ljudje so uvideli, da je pokojnica res mrtva, spet so jo oblekli v mrtvaška oblačila ter položili na oder, danes pa jo bodo pokopali. -o- Vse pride na dan Ljubljana, 8. julija. — Ora-žem Marija je imbla v Veliki 'Lašnji s slamo krito hišico, ki je bile zavarovana pri dveh ljubljanskih. zavarovalnicah za 5500 din. Hišica je 4. juni- ja 1932 do tal pogorela in je Oražmova prejela /izplačano zavarovalnino, ker takrat niso mogli ugotoviti krivca pož;iga, kakor tudi ne pravega zasno-vatelja načrta za požig. Sprva je bila požiga osumljena lastnica hišice Marija Oražmova. Ta je dokazala svoj alibi in je navajala da je bila že od 3. aprila omenjenega leta zdoma, ker se je preselila k svoji hčeri Mariji omož. Hvastja na Stožice. Zaradi pomanjkanja dokazov je bilo kazensko po-topanje proti njej nato ustavljeno in Oražmova je dobila zavarovalnino izplačano. Nastali pa so v družini hudi prepiri, ki so letos odkrili pravega požigalca. Obnovljena preiskava je ugotovila, da je hišico zažgal oženjeni čevljar iz Novih Jarš France Benedik in da ga je k temu nagovorila 51 letnica železničarjeva žena Hvastja iz Stožic. Hišo pa mu je pokazal njen m'ož Ludvik Hvastja. Vse je izdal zaradi nekega prepira nezakonski sin Marije Hvastja Ora-žem Franc. Benedik je požig priznal. Hvastja Marija je vse priznala, navajajoč, da je sklenila zaradi pomanjkanja zažgati materino hišico, tako bi dobila zavarovalnino. K požigu je nagovorila Benedika, ki je bil leta 1932 pri Ilvastje-vih na hran;'. Obljubila mu je primerno nagrado. Tretji, Ludvik Hvastja, je zanikal krivdo, za načrte požiga ni vedel, Benediku pa je le pokazal hišico v Vel. Lašnji. -o- Vodovod V Trnovi j ah pri Novi cerkvi v celjski okolici, so pričeli graditi vodovod, katerega so si vaščani že dolga leta želeli, pa niso imeli dovolj sredstev na razpolago. Sedaj jim je priskočila na pomoč banska uprava in jim nakazala podporo 100.000 dinarjev. Vodo bodo zajeli v velikem studencu v Lipi. j- -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Ivana Kolmjah, zasebnica fcitara 62 let. — V ljubljanski bolnišnici je umrla Josipiha Marin, rojena Novak, soproga davčnega uradnika v pokoju, go-stilničarka in posestnica iz Arclina pri Vojniku stara 53 let. — V Mariboru je umrl Franc Čerič, narednik v pokoju star 76 let. Nagla smrt V Ormožu so našli tehnika okrajnega cestnega odbora Ivana Mlinarica v njegovem stanovanju v postelji mrtvega. Nagla smrt je povzročila številne govorice, dokler se ni ugotovilo, da je pokojnega zadela kap, ker je že več let bolehal na srčni hibi. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ■tan £ AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 2. augUsta lOSO Amerikanski Slovenec [Prvi in najstarejši slovenski . list v Ameriki. S Ustanovljen leta i891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto .......................................$5.00 Za pol leta ........................................2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene ^tNewspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the1 day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as-second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dva nauka Nietzsche, ki je postavil moč nad pravico, in Marx, ki uči kraljestvo enakih, izhajata iz iste korenine, čeprav si na svojih skrajnih koncih nasprotujeta. Nihče ni tega spoznal tako globoko, kakor veliki kristjan Dostojevski, ki je v Raskolnikovu pokazal zlom nadčloveka, v "Besih" pa slika nujni razpad socializma. Dostojevski ni poznal Nietzscheja in njegovega nauka, niti ni študiral Marxa, toda njegov genij je iz duha časa dozrl oba tipa in tudi vedel, kaj ju druži. Kakor Nietzsche, išče Marx nadomestek za Boga, ki ga oba tajita, in sicer raj na zemlji, in sodobni človek mu je samo sredstvo, da se ustvari bodoči, in sicer s silo. S to silo hoče tudi Nietzsche ustvariti bodočega človeka in družbo, samo da Marx stremi Za najpopolnejšo družbo, Nietzsche pa za nadčlovekom, ki bo namesto Boga. Obema tema nadomestnima verama je skupno to, da tajita osebno svobodo, brez katere ne more biti resničnega bratstva; Nietzsche, učitelj sodobnega nacionalizma, pa je vsaj toliko odkritosrčen, da bratstva sploh ne priznava, dočim se marksizem z njim ponaša. Toda to bratstvo je le utvara. Marx hoče idealno državo enakih, Nietzsche trinoštvo nadčloveka. Toda v brezbožni družbi ni mogoča bratska enakost brez trinoga, ki jo jamči, kakor ni tiranije, ki ne bi privedla k enakosti vseh tlačenih. Kjer se ne priznavajo nadvesoljske moči ter božji izvor in namen stvarstva, tam ni pravega bratstva, katerega ni brez osebne svobode in dostojanstva. Diktatura in proletariat, nadčlovek in množični človek rasteta iz iste zemlj.3. Nauk o nadčloveku in nauk o raju na zemlji brez Boga sta ena in ista stvar, gledana vsakokrat od druge strani. Oba nauka navidez hočeta nekaj nasprotnega, dejansko pa dosegata isto: zaton nravstvene svobode. Oba moreta svoj vzor družbe doseči in vzdrževati samo s silo, in s stališča krščanske vere ni med sodobnim nacionalizmom in marksizmom bistvene razlike, če prvi razlaga svet iz telesne lakote, drugi pa meni, da oblikuje zgodovino nadčlovek v lakoti za slavo in močjo. Oba nauka sta si v bistvu enaka, ker sta materialistična, to je brezbožna. Kdor je nagnjen k osebnostnemu pojmovanju zgodovine, bo pritrdil Nietzscheju in postal nacionalist v sodobnem smislu, kdor pa obožuje občestvo, se bo zapisal k komunistom. Rezultat je isti: diktatura. Med Nietz-schejem in Marxom je isto sorodstvo kakor med Raskol-nikovim in Verhovenskim Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Dostojevski je pravilno spoznal, da končni cilj socializma ni gospodarska preureditev družbe, ampak uresničenje brezbožne družbe. Enako kakor poganski nacionalizem, je marksizem dokaz, da se v človeštvu vrši strašna borba za Boga in proti njemu. Pravi nasprotnik socializma ni kapitalizem, ampak krščanstvo, in tudi o Nietzscheju vemo, da je napisal Antikrista. Te misli najdemo v nedavno izišli knjižici Walterja Schuberta: Dostojevski in Nietzsche. Sicer niso nove, a zelo dobro in močno povedane. ^ •• ^^ » " p "■ ■» Krščanska mati Ob priliki proslav, ki so zadnje čase bile po vsej Italiji, da se poudari ogromna vloga in pomen matere v življenju naroda, so se listi spomnili tudi matere svetniškega papeža Pija X. Mati beneškega patriarha Jožefa Sarto, ki ga Her-derjev katoliški leksikon imenuje največjega reformnega papeža od časov Pija V. dalje, se je imenovala Margerita Sanson in se je poročila z občinskim slugo in pismonošo Ivanom Sarto v Riese leta 1838. Bila je nepismena in se je morala pod poročno listino podkrižati. Zato pa je imela ta preprosta žena globoko srčno izobrazbo, združeno s prirodno modrostjo in prirojenim taktom, ki ga včasih ne moreta dati niti srednja in visoka šola. Margerita je rodila 10 otrok, od katerih je eden umrl že kot dojenček. Vse ostale je vzgojila v dobre državljane, ki so bili v življenju vsi na svojem mestu, drugi sin Giuseppe pa je postal papež, kakor vemo. Vemo, kaj je ta Margeritin sin pomenil za Cerkev. Od matere je imel skrajno preprosto bit, brezkompromisno poštenost in odkritost ter neustrašeno srce. V vsem njegovem delu, ki pomeni v delavnosti Cerkve novo dobo, označeno po katoliški akciji, je, kolikor je vanj vtisnjena papeževa osebnost, nrav in miselnost, veliko duha njegove preproste krščanske matere. Listi se spominjajo zlasti dogodka, ki je zelo značilen za resnično krščansko miselnost Margerite Sanson. Ko je bil postal Jožef Sarto škof v Mantovi, ga je seveda prišla prva pozdravit njegova mati. Potem ko mu je spoštljivo poljubila škofovski prstan, ji je ta smehljajoč rekel: "Glej mamica, kakšen lep prstan sedaj nosim." — "Res je, Bep-po," mu je odgovorila, "toda ti bi ga ne nosil, če ne bi jaz nosila prej tega," in mu je pokazala tenki poročni prstan na svoji žuljavi roki ter dodala: "Bog daj, da bi te škofovi prstan ne tiščal tako, kakor je mene večkrat tiščal ta-le." Margerita Sarto se je namreč po zgodnji smrti svojega dobrega moža morala hudo boriti z revščino in stisko. Ko je škof Jožef Sarto postal kardinal, ga je opominjala, naj ostane preprost, kakor je bil, in naj se od bleska škrlata ne da zapeljati v nečimernost in častihlepje. Le materi se je imel ta njen sin zahvaliti, da je postal papež. Ko je namreč njen mož umrl, je bil Jože star 17 let, najmlajši otrok pa šele štiri dni, nihče pa ni bil preskrbljen, ker mati ni imela ne rente, ne vdovske podpore in se je hotel Jožef zato odreči nadaljnjemu študiju. Mati je pa to žrtev odločno odklonila, češ, Bog, ki ga je poklical v stan, katerega si je bil že zgodaj izbral, bo že skrbel, da ga doseže. Pij X., ki je svojo mater neizrecno ljubil, se ji je tudi po smrti oddolžil s prelepim nagrobnim napisom, ki bo še stoletja in stoletja pričal o eni najboljših mater naše dobe KAJ NOVEGA NA OBALI PACIFIKA? San Francisco, Calif. Tukaj so nas obislcali iz stare domovine č. g. Josip Oven. Zelo smo se jih razveselili. Pač škoda, da niso vsaj pal' dni med nami. Na tem oddaljenem pacifiku s'rrio malokdaj tako srečni, da nas kak slovenski duhovnik obišče. Zato ga pa toliko bolj prisrčne-je sprejmemo, kadar nas kakšen obišče. — Ra^no tisti večer je imelo samostojno Slovensko Amerikalisko 'bratsko društvo svojo redno sejo in ko so Smeli po seji mali družabni sestanek,so na ta eestanek povabili tudi č. g. Oven-a in č. g. Albina Gnidovca iz Rock Springsa, Wyo., ki so ravno bili tukaj z g. Oven-om. Pač škoda, da se č. g. Gniidovec radi kratkoodmerjenega časa, niso mogli nekoliko delj zadržati med nami in se povabilu odzvati. Zelo zanimivo jc bilo poslušati č. g. Oven-a, ki so nam povedali veliko zanimivih stvari. So prav izvrsten govornik. Ob tej priliki so nas tudi navduševali za našega bodočega slovenskega duhovnika č. g. Martina Starca, kateremu da naj gremo na roko. On bo prišel sem iz Ljubljane enkrat v začetku meseca septembra mu kličemo dobrodošli. — m Najlepša hvala čč. nikoma za obisk! 'Ml ..*!•!«! gg. duhov- J. B. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj n»- roče! DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline Mostu nad Žužemberkom ni več. Zaradi silnega deževja koncem maja je Krka tako silno narastla, da je podrla Roj-čev most nad Žužemberkom. S tem je prizadeta vsa bližnja in dalnja okolica, predvsem pa Budganja vas, šmiheljska župnija in tudi velik del hinjske in ambruške župnije. Tudi v Otočcu pri Št. Petru je porušila silno narastla Krka zasilni m,ost 11 have a big party or picnic to get more itimately acquainted, and to extend to Chicago a personal welcome, in other words, to put on a big old-fashioned ^•ebration. If plans materialize on this idea, announcements will be made »ocally. Watch for it. finančno poročilo zsz od i. januarja do 30. junija 1939. ^NANCIAL REPORT OF THE WSA FROM JAN. 1 TO JUNE 30, 1939. Prejemki od društev — Receipts from lodges: f-e i * & 1 3 4 5 6 7 <) 11 13 14 15 16 17 Ž0 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 36 37 38 40 41 44 45 46 48 51 52 53 54 55 56 57 58 174 216 49 111 43 157 21 108 19 11 76 26 198 62 37 77 34 39 50 8 31 12 19 58 19 10 68 102 6 83 28 28 17 184 ■ 18 26 13 42 22 23 4 21 IS 10 7 6 •a •=> JE a ^ >» "S . rt c 2 £ o C. —H t/i $874.84 1140.02 246.36 653.85 208 67 822.55 132.58 489.56 82.58 -58.64 391 55 197.81 1004.43 331.46 204.39 370.50 244.71 243.26 237.18 46.56 186.32 48.31 81.78 322.38 87.12 68.56 339.44 295.09 50.10 320.67 86.10 146.46 83.28 962.33 102.85 117.01 65.84 88.52 125.64 164.52 16.80 181.09 133.63 59.98 23.90 1.07 •o •a ^ .2 c sklad ind ITi «+■< . Boln. ski Sick Ber Odškod. Indemn. Dobrode' Benefct. $714.00 $151.35 $20.98 860.10 183.90 25.82 178.50 42.45 5.66 488.85 101.85 13,66 171.00 35.10 5.04 650.25 137.25 ' 18.78 94.50 18.90 2.50 461.25 97.50 13.42 72.60 • 18.00 2.40 48.75 9.75 1.42 336.00 67.20 9.08 108.75 21.75 3.02 752.10 172.65 23.38 261.75 52.35 7.32 155.25 31.95 4.50 308.25 62.55 8.92 150.00 30.00 4.12 165.75 34.05 4.78 126.00 43.20 5.74 36.00 7.20 .96 148.50 30.90 4.48 45.00 • 10.65 1.54 81.00 16.20 2.28 240.60 51.30 7.64 83.25 16.65 2.22 27.75 8.25 1.22 272.15 59.25 8.32 196.50 67.35 10.86 21.75 5.25 .82 219.60 60.15 9.06 126.00 25.20 3.36 122.25 24.45 3.24 76.50 15.30 2.04 548.30 152.55 21.70 78.60 16.20 2.16 102.00 20.40 2.72 41.25 12.45 1.66 185.25 37.05 4.84 99.00 19.80 2.64 89.25 17.85 2.38 18.00 3.60 .48 94.50 18. /J 2.52 75.00 15.00 2.00 41.00 10.20 1.36 __— 6.45 .86 —.— .90 .70 J "S js 2 o o MU S 5 $52.45 64.55 14.15 34.15 12.60 46.95 6.25 33.55 6.00 3.55 22.70 7.55 58.45 18.30 11.25 22.30 10.30 11.95 14.35 2.40 11.20 3.85 5.70 19.10 ' 5.55 3.05 20.80 27.15 2.05 22.65 8.40 8.10 5.U0 54.25 5.40 6.80 4.15 12.10 6.40 5.95 1.20 6.30 5.00 3.40 2.15 1.75 t h v. C .b m W & ta $267.50 $36.59 322.75 31.34 70.75 171.75 63.00 235.25 31.25 168.00 30.00 17.75 123.10 37.75 307.50 92.00 57.00 114.4.0 52.00 60.75 71.75 12.00 56.00 19.25 28.50 95.75 28.00 15.25 104.50 135.75 10.50 114.25 42.25 41.00 25.50 273.25 27.00 34.95 21.00 66.65 33.00 29.75 6.00 31.50 25.00 17.90 10.75 8.75 n o a 12 c/i H Razni izdatki — Miscellaneous disbursements: 3.98 15.39 4.83 2.44 3.88 3.98 7.59 .57 10.14 6.41 3676 24.08 4J5 3.24 5^46 3.39 40.21 27^16 10.94 79.99 6A7 / .56 16.38 2.99 Športne aktivnosti in organiziranje — Sport actvities............$ 345.00 Plače gl. uradnikov — Officers' salaries .................................... 1361.24 Collector of Internal Revenue — Social Security Tax........................36.64 Dr. J. F. Snedec, Supreme M. D......................................................................................................127.50 Izredna pomoč v gl. uradu — Home office employee........................35.64 Vozni stroški in dnevnice — R. R. Fare and per diem....................268.44 Zavarovalninski oddelki — Insurance Departments................................171.00 Najemnino pisarna — Office rent ...............................»•■•........................115.00 Tiskovine in oglasi—Printing, stationery & advertising................180.79 Poštnina in telefon — Postage and phone ................................................................140.20 Pečat za dr. št. 57 — Seal for lodge No. 57............'.......................................5.50 Uradno glasilo — Official organ ........................................................................................................951.28 Bentley McMullin, odvetniški stroški — Legal expenses................125.00 Kurjavo in razsvetljavo — Fuel and lights ................................................................11.78 Colo.-Wyo. Fraternal Congress ...................................................................5.00 Phil B. Twitchell, Actuary .......................................................................................................50.00 Zavarovalnino proti ognju in poroštva — Fire Insurance and Surety bonds ...............................................138.65 "* » 1938 General taxes ..............................................,..........................................................9.85 Sec'y. of state — Filing amended articles of inc..........................................1.50 Varnostni predal — Valut & Escrow — First Nat'l Bank.... 27.40 Zapadla posojila na certifikatih—Loss on certiifcatc loans.... 18.84 Vnovčenje kuponov — Exch, charges oji coupons ................................76.67 Zgubljeno na likvidiranih obvez.—Loss on bonds liquidated 2669.67 Premije na kupljenih obvez.—Premiums on bonds acquired 943.10 Dotečeni obresti na kupljenih obveznicah — Acct. interest on bonds acquired ........................................................................................296.72 Neplačani kuponi vrnjeni — Unpaid coupons returned........................518.75 $8,631.16 Skupni izdatki — Total disbursements ,........................................... 28,947.40 Preostanek — June 30, 1939 Balance ..................................................$283,248.34 Izdato posameznim društvom sledeče: Disbursed to Individual Lodges, To-wit: Posojila na certifikate — Certificate loans............................ 10,338.26 Skupaj —'Total ...................................................................$283,248.34 - ; Rekapitulacija — Recapitulation: 1.53 27.36 $2117.71 2628.48 561.85 1479.50 500.24 1913.47 289.86 1267.26 211.58 139.86 957.22 377.20 2328.65 769.59 464.34 923.68 491.13 520.54 522.30 105.12 441.75 131.84 , 215.46 742.23 226.18 124.08 804.46 772.91 90.47 773.54 291.31 356.44 207.72 2092.37 232.21 290.35 146.91 410.79 286.68 312.69 46.08 334.81 255.63 133.84 45.64 40.53 Dr. Bolniške Oper. in Izredne Nagrade za št. Smrtnine podpore odškodnine podpore nove čl. Skupaj Lodge ) Death Sick ben. Oper. & Special Commis. for No. claims claims indemnities benefits ncw-membs. Total 1 $1338.46 $464|50 $75.00 $-.- $47.00 $1924.96 3 500.00 1137.00 200.00 50.00 11.00 1898.00 4 —.— 140.00 75.00 —,— 8.00 223.00 5 1100.00 1079.00 75.00 —.— 9.00 2263.00 6 —,_ 206. Q0 _,— —,— 7.00 213.00 7, „—,_ 334.50 —.— 25.00 17.00 376.50 8 —.— 244.00 —.— —.— —.— 244.00 9 500.00 306.50 75.00 —.— 3.00 8.84.50 11 486.78 —.— —.— .— ■—.— 486.78 13 —,— 92.50 —.— —.— —.— 92.50 14 —.— 688.50 75.00 —.— 4.00 767.50 15 —.— 167.00 .—.— —.— -—.— 167.00 16 1000.00 434.00 225.00 —.— 127.00 1786.00 17 95.00 435.00 —.— —.— 3.00 533.00 20 —.— 269.00 75.00 —.— —.— 344.00 21 178.00 345.50 —.— —.— 6.00 529.50 22 —,— 154.50 —.— —.— 6.00 160.50 23 —.— 67.00 —.— —.— 2.00 69.00 24 —.— 128.00 75.00 —.— 3.00 206.00 25 —.— 19.00 —.— —.— —.— 19.00 26- —.— 169.00 —.— —.— 4.00 173.00 27 —,— 40.00 —.— —.— —.— 40.00 28 —.— 317.50 —.— —.— —.— 317.50 29 1000.00 363.50 125.00- —-.— 2.00 1490.50 30 —.— 33.00 —.— —.— —.— 33.00 32 250.00 392.50 —.— —.— 3.00 645,50 33 —.— 175.00 150.00 —.— 64.00 389.00 36 500.00 199.00 75.00 —.— 8.00 782.00 37 .—.—. 110.00 —.— —.— 1.00 111.0C 38 _._ 116.00 .—,— —.— —.— 116.00 40 —_ 137.00 —.— —.— —.— 137.00 41 500.00 132.50 275.00 —.— 117.00 1024.50 44 _._ 55.00 50.00 —.—■ 7.00 112.00 45 _._ 418.00 50.00 —.— —.— 468.00 46 _f— 41.00 —.— —.— —.-T. 41.00 48 _.— 389.00 75.00 —.— 13.00 477.00 51 _,_ 133.00 75.00 —.— 4.00 212.00 52 ___ 132.00 75.00 —.—. 13.00 220.00 54 _._ 207.00 —.— —.— 29.00 236.00 55 ____ 32.00 —.— —.— 5.00 37.00 56 _ 12.00 —.— - 6.00 18.00 57 _t_ —.— —.— -.- 25.00 25.00 58 —.— —.— —.— 23.50 23.50 7448.24 10315.50 1900.00 75.00 577.50 20,316.24 INVESTICIJE — INVESTMENTS: r 51 2.392 12140.29 9127.60 2041.20 284.60 711.50 3608.25 418.01 28,376.50 01. Ob Oh Razni prejemki — Miscellaneous receipts: Podpreds. za 4 znake—Supreme Vice-Pres. for 4 embs.. festi resti 2.00 na obveznice — Interest on bonds................................ 5528.12 (v""ou na hranilne vloge — Interest on savings accts......... 81.71 ji resti na posojilo certifikatov—Interest on cert, loans........ 13.27 gojilo certifikatov zvišano — Loans on certs, increased.... 284.63 j/'^icek na prodanih obveznieah — Profit on bonds sold.... 1746.87 0tlcesije na kupljenih obvez. — Concessions on bonds........ 20.00 7,676.60 Skupni prejemki — Total receipts ........................................................ 36,053.10 Preostanek — December 31, 1938 Balance....'.................................... 276,142.64 Skupaj - Total ........................................................................................$312,195.74 Izdatki — Disbursements: ______________ s -----r-TT-rr-i-r- * ^"■tnine — Death claims ............................................................$ 7448.24 Or, Podpore — Sirk benefits .............................................. 10315.50 I^^cijske podpore — Operation benefits ............................ 1900.00 Bonds: U. S. Savings, Alamogordo, N. M. Sch. Dist. No. 1, Alamogordo, N. M. Water, Alamosa, Colo. Ref., 1 ' Alamosa, Colo. Pav., Alamosa, Colo. 'Sewer, Alamosa, Colo. Sch. Dist. No. 3, Arkansas Highway, Arkansas Highway, Ser. B., Aurora, Colo. Sewer Dist. No. 1, Baker, Montana, Browning, Mont. Ref., Chaffee, Co., Colo. Court, Conejos, Colo. Sch. Dist. No. 10, Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 10, Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, Crowley Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, Crowley Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, Dolores, Colo. Sewer, Dumas, Texas. Sewer, Edgewater, Colo. Ref., Farmington, N. M. Water, Florence, Colo. Rev. & Water, Florence, Colo. Sewer Dist. No. 4, Hot Springs, N. M., Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51, Los Angeles Co., Calif. San., Middle Rio Grande Conservancy Dist., Mo'untaiuair, N. M. Water, Nogalesj Ariz. Ref., Nogales, Ariz. Sewage & Water, Ordway, Colo., Water Works, Ouray Co., Colo. High Sch., Perth Amboy, N. J., Pinal Co., Ariz. Elect. Dist., Pritchett, Colo. Judgment, Pueblo, Colo. Selvage Disposal Pueblo, Colo. Water Dist. No. 1, Pueblo, Colo. Ref., Pueblo Co., Colo. Sch. Dist. No. Roosevelt Co., Mont-, Ros well, N. M. Imp., San Juan Co., Colo. Sch. Dist. No. Sheridan Co., Mont. Funding, Springfield, Colo. Pav., ' Trinidad, Colo. Water, Trinidad, Colo. Pav., Walsenburg, Colo. Ref., Wellington, Colo., Town of Williams, Ariz. Williams Co., N. D. Funding, Benedictine Society of Colo., Denver Elks Home Assn., Masonic Temple, N. Platte., Neb., Methodist Episcopal Church, Metropolitan Props., Houston, Presbyterian Hospital, Denver, Republic Bldg., Denver, University of Denver Stadium, 2.90%................$7500.00 4%................ 4000.00 4'4%............ 7000.00 4%................ 3000.00 6%................ 4000.00 6%................ 500.00 4yz%............ 5000.00 5%................ 6000.00 3/2%............ 5 y2%............ 6%................ 4Va%............ 6%................ 5%................ 5^2%............ t>r . ® podpore — Special benefits 'JXl2ijc in nagrade-Commissions & prizes for new membs. 75.00 577.50 fck: Hp n i izdatki društvom — Total disbursements to lodges 20,316.24 13, 1, r 694.98 3000.00 2000.00 5000.00 2000.00 3000.00 1000.00 2500.00 2000.00 5'/2%............ 2000.00 4 '/2%............ 4000.00 6%................ 4000.00 6%................ 6000.00 4%................ 5000.00 5'/2%............ 4000.00 4y4%............ 6000.00 6%................ 1000.00 —................3000.00 S'A%............ 1000.00 5>/A%............ 7000.00 4%................13980.00 6%................ 2000.00 4%..„,........... 3000.00 4%................ 3200.00 4%................13000.00 3y4%............ 6500.00 5%................ 5000.00 6%................ 8000.00 5 'A%.„......... 1950.00 3/2%............ 4000.00 4%................ 5000.00 4!4%............ 4000.00 4Y2%............ 4000.00 6%................ 1000.00 — ................ 2000.00 4%................ 4000.00 & 5%................ 9000.00 6%................ 5000.00 4%................ 4000.00 6%................ 3000.00 414%............ 5000.00 2%................ 7500.00 4%................ 4000.00 6%................ 2000.00 1 — ................ 675.00 2%................ 2750.00 5%................ 2000.00 — ............... 8000.00 3%................ 2173.32 3%................ 6000.00 5%................ 3000.00 5%............... 2000.00 ''W Skupaj — Total ..........................,............................-............$247,923.30 Čekovni račun—The First Nat'l feank, checking acct..... 11,143.12 Railway Bldg. & Loan Assn. Savings Acct., 4%..............- 5,000.00 Reliance Federal Sav. & Loan Assn., 3%................ 3,891.04 Prvo vknjižbo — First Mortgage, 7%................ 1,000.00 Bivši blagajnik) Joe Videtich, former treas............................ 3,952.62 "41 T" :p "TT jst..........~....... • Smrtninski sklad — Mortuary fund ...................................................„.$264,236.16 Bolniški sklad — Sick benefit fund ............................................................ 9,789.57 Odškodninski sklad — Indemnity fund .................................................... 2,351.40 Dobrodelni sklad — Beneficent fund .......................................................... 1,627.15 Konvenčni sklad — Convention fund ........................................................ 3,399.84 Stroškovni sklad — Expense fund .............................................................. 1,844.22 Skupaj — Total ........................................................................................$283,248.34 Fraternally submitted, LEO JURJOVEC, Pres.; ANTHONY JERSIN, Sec'y.; MICHAEL P. HORVAT, Treas. We the undersigned Board of Trustees of The Western Slavonic Association have on this 28th day of July, 1939, examined and audited the preceding statements and account of the income and disbursements for period from January 1, 1939 to June 30, 1939 and find same correct. MATT J. KOCHEVAR, Chairman, . " MIKE POPOVICH, 2nd Trustee, JOE BLATNIK, 3rd Trustee. SS. Stafe of Colorado, } City and County of Denver J Subscribed and sworn to before me this 28th day of July, A. D. 1939. MY COMMISSION EXPIRES JANUARY 27, 1942. RALPH B. DF,RGANCE, Notary Public. IZ URADA DRUŠTVA KRALJICA SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7, ZSZ. Denver, Colo. Naznanjam članicam našega društva, da društvo v nedeljo 6. avgusta ne bo imelo svoje redne mesečne seje, ampak bo seja v ponedeljek 7. avgusta ob 7 uri zvečer. — Seja je bil preložena zaradi tega, ker bodo ob 1 uri popoldne v nedeljo 6. avgusta igrali baseball na 49th in Washington Street. Igrali bodo igralci iz Chicage, 111. in Ball team iz Denverja, k,'i vsi spadajo pod okrilje ZSZ. — Prosim članice, kateri je mogoče, naj se udeleži te baseball igre, da xbodo igralci bolj korajžno igrali in pa da damo fantom, ki so prišli od tako daleč čast. — Sesterski pozdrav. Anna Težak, preds. -o- OD DRUŠTVA SLOVENSKI SINOVI ŠT. 48, ZSZ. Vancouver, Že dolgo If B. C. Canada se nismo nič oglasili iz daljne Kanade. Berem vsakovrstne dopise in novice širom A'rrierike, vesele in žalostne. Seveda, beremo tudi o aktivnostih na društvenem polju. Veliko se bere o raznih veselicah in zlasti piknikih, kar je sedaj v poletnem času kaj navaden pojav. Tega dose-aaj pri nas še nismo imeli, kajti vreme ni dopuščalo. Imamo skoro večino dež in hladno. Hrvatska društva so se pripravila štiri nedelje zaporedoma za piknik, pa so bili vselej zadržani doma zaradi dežja. Morda bo sedaj kaj bolje,vsaj pričakujemo da bo. — Drugih posebnih' novic nimalrrfo. — Naš sobrat Jov. Čelič se je podal v staro domovino na ob,isk za tri mesece in mu želimo srečno potovanje in še veliko bolj srečno snidenje z domačimi kakor tudi srečno vrnitev. Ostalo naše članstvo je večinoma zaposleno v tukajšnjih hribih. Sekajo, žagajo, da vse leti križem. Parne žage še dosti dobro obratujejo. To je pa tudi vse, kar tukajšnje kraje zdržuje, namreč hribi z gozdovi in vode. Sedaj je sezona za ribe. Velika flota ribičev se je podala na morje, kajti sezona traja od 15. julija. V tej eezoni je na tukajšnjih vodah vse živo. Toda, kakor hladno in deževno vreme v poletnih mesecih nikjer ni prijetno, tako veliko škoduje tudi pri ribištvu. Lov na ribe je kot igra. Nastaviš, pa ne veš,koliko boš zadel. Včajsih se ti posreči in si naenkrat bogat, včasih pa še to izgubiiš, kar si poprej irriel. Tukaj torej vidimo, da ima vsako delo ne samo svoje sončne, aimpak tudi senčne strani in težave in zapreke. Je pač človeško življenje ne-polnjeno s trpljenjem. Veselja je le majhna merica. Pa, vse se prestane, samo da je človek zdraiv. Da, na zdravje bi morali vsi naj'bolj paziti, pa dostikrat vidimo ravno naro be. Ta in oni ne more,ker ima nevarno delo. Res je, da se dandanes bolj moderno živi pa je pri delu mnogo bolj nevarno, kot je bilo nekdaj, ko ni bilo toliko strojev. Ravno tukaj v 'mestu Vancouver, se vidi po ulicah prav veliko ljudi, ki hodjijo ob berglah. Človek bi mislil, da je to posledi-a kake vojne, pa pravijo fla so to le žrtve dela. Pravijo, da delavce precej priganjajo pri delu, potem pa se zgode uesreče. Sama tet?a nisem videla, toda pravijo tako. Zato tudi imamo toliko našjih članov poškodovanih, kar nam dela skrbi in dela to skrbi glavnemu uradu Zč)Z. Zapadna Slovanska Zveza v resnici veliko pomaga naščim članom. Pomislimo sa'mo, da. smo prejeli preko $500.00' bolniške podpore v šestih mesecih. Zato priporočamo vsemu članstvu ZSZ., pomagajte in držite se v članstvu ZSZ., kateri pa še niste člani,pristopite v tp dobro podporno organizacijo. •— Vemo, da bo glavni odbor imel polletne seje in da bodjo raz-motrivali o tem in onem',. Trdno upamo, da bodo zsč naše društvo ukrenili po svoji najboljši razumnosti in uvidiievno-sti kar najbolje. Naš najood je čvrst in zdrav in kolikor jih je pod bolniško* podporo, $so vsi tam po slučajni nesreči.. Tako je sobrat Tony Gregorič na bolniški podpori zaradi i.tega, baseball teams, is our guest. The Supreme Board is in session for their senft-annual meeting. Pueblo will be hosts to the visitors, and many other towns are anxiously hoping that the Chicago folks will find time to call on them. All of these are set to make final preparations on a minutes notice to entertain them. While the rest of the WSA world is busy working on the Victory Campaign, and doing other things for the good of the Association, many of us Out West are engaged in a good will affair that is going to do a world of good for the WSA All eyes arc focused on WSA in Colorado. Mike Popovich and his group of 14 boys arrived in Denver Thursday afternoon about 3 p. m. and all reported a most enjoyable trip. The boys look good, well and are happy and eager to play their baseball. They can hardly wait to get around to see things, do the visiting, especially in our beautiful mountains. The other group from lodge No. 33 had trouble with their conveyance before they got out of Chicago but proceeded to Denver by bus arriving here at 10:45 p. in. a bit tired, but jolly, healthy and happy—and con- fident to do real good in the tournament. Their spirit and enthusiasm is excellent. All the Chicago boys were taken to sleeping quarters furnished through the generosity of our WSA members. Friday morning the gang turned out feeling fine and immediately got busy for a stiff practice at 49th and Wash. In the evening a geueral meeting was held at the Slovenian Hall. Mr. Geo. Miroslavich presided giving the boys instructions, read the rules and regulations of the tournament and made a fine pep talk for them. Other Supreme officers present talked and they were Messers. Jurjovec, Jersin, Horvat, Kochevar, Blatnik and Popovich. The latter then retired to hold a night session of the Supreme Board to complete much business in order to he oble to attend the ganie at Merchant's Park in a body. It is expccted that a laxge crowd of followers will be out there to see the boys perform. Well, we're off to the ballgame, and a report of same will be given when we come back. -o- AN INTERESTING CONTEST LETTER We are happy to publish a letter from Mary Jane Grande, who was a juvenile delegate at the last convention and who is an alert, active worker for the juvenile department. By the way, she and Rosie Plutt are working hard to get enough credits to again be delegates for the Chicago convention in 1941. They already have a lot" of credits. Dear Mr. Miroslavich: Well, I hope you won't get tired reading this for I am afraid it's going >to, jsXwtch. a little. First of all, I want to thank you, Dr. Shier, all the officers, supervisors and hejp for the swell picnic at Elitch's Gardens. We all enjoyed it very much and had a very nice talk with some of the Supreme Officers, especially Mr. Matt' Kochevar. Now, I'll describe the trip my parents, sisters and I took. Starting Monday, July 10, to begin the clay it was very sad one for sis and I, fro our pet cat "tootsie" died that morning. W.c ker mu je veja drevesa, ra zpa-1 started from home about 7 a. m. to- I wards Leadville over Loveland Pass ra težkega dela, pa se tu pa tam: zgode nepredvidene nesreče.. — Malo sem preveč zavlekla, s tem dopisom, zato ga sklenem s pozdravom na vse mo« je prijatelje v Denverju, katerim sem dolžna pisati; po-* zdrav mojemu stricu A. Grdi-ni, ta/ko bratu J. Grdina in sestro Mrs. M. J. Wais v West Park. Cleveland; vse prijatelje in sorodnike v Clevelandu; F. A. Sodac v daljni Alaski in; njegovi družini ter vse citate?-1 je Amer. Slovenca, kakor tudi vse članstvo ZSZ. Annie Zitko, tajnici ZSZ ENGLISH SECTION AT MERCHANT'S PARKJ IN DENVER The firpt game is over and our boys were defeated by the Kansas City Life team, 9 to 5, but they covered themselves with glory as they out hit this tearn of College stars who were leaders in the Elitch leagu«! wliiich is composed of some of the best semi-pro players in Denver. The crowd in the stands were alll for the WSA team of Chicago and ;were thrilled by the way our boys came up from behind several times to worry their opponents, tying them up in the seventh inning. The WSA team had zip and pep, but the "breaks" were against them. It was a great game. We are proud pf you boys. -o--I OUT WHERE THE WEST > BEGINS Out here in Denver, Colorado, we have a "Western Slavonic Week" because a Chicago delegation, with two which is a very beautiful drive and ra-] very interesting for it's the first time OStiCne. we went to Leadville, and we were surprised how large a town it is. I stopped at Mr. and Mr«. C. Jako-'pich and they and the whole family were very hospitable. We stayed there over night, then we saw Mr. and Mrs. T. Savoren, but sorry I didn't see Johnnie, Jr. the delegate to first juvenile WSA convention. Mr. and Mrs. F. Klun, Mr. and Mrs. J. Kenik, Mr. aifd Mrs. Griden and Mrs. Bosick all were' .very nice to us. Thanks to Joe Jakopič,h for taking us around to see the fish1 hatchery, soda springs and famous llatchlcss Mine of Mrs. Tabor. Thank- to you all. Then Monday we went towards Sal-ida and stopped to see Twin Lakes and took pictures. In Salida, Mrs. K. Drobnich was -(expecting us so we had an enjoyable Jinic there. Went to Poneha Springs to swim. That evening we wenl to s.'.e Mary Ann Jiutala. another delegate of Juvenile Convention. Had a nice ta Ik with her, mainly lodge activities. Th.mk you Drobnich family for board and .lodging. Will return it when you conW to Denver. Wednesday noon ve started fo.r P'ueblo. (Oh! the weather was hot niffst of the way) In Puteblo we stopped fit Mr. and Mrs. Anton Rupar'j; place. Gosh, but they axc' swell folk and tfieir children, too. Mr. Rupar told us' how they are gett.'ng alonj: with thvc membership campaign and we saw the Trophy won last .vear—-is it a beafcty? Too bad Mr. Rupar had to take St to the Western Star meeting that evening so we didn''f see tt again. We went to see sonic* more friends pi my parents'. Thursctay morning we went to seč Frances Krall another delegate and was I glad to see her. We had mother fake our picture. (Will send you one if it turns out good) Then Mrs. Rupar and her youngest daughter, Rosemary, went with us to Mr. and Mrs. Pertekel's farm and Oh Boy! that chicken diitner was sure swell. Will come again Mrs. Pertekcl. We sure enjoyed the whole stay through the orchard and farm yard, just "couldn't get started for home. When we came back to Mrs. Ru-par's place and called Mr. Matt Kochevar—Oh! was I disappointed as he had to go out of, town on an emergency call, so I didn't get to see him. We ought to be proud to have a person like Mr. Kochevar as one ot .tha (Cont. on page 4.) Bfran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 2. augusta 1939 Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE ;$T PREDGOVOR. In ti, moj rod? Kjer sodijo usode, Narodov se, tam glas se tvoj ne čuje. Kdaj ti ponosno vodil boš narode, • Kdaj pride doba, da Slovan kraljuje? Stritar. Položaj slovanskih narodov na jugu že od časa, kar so se naselili v teh krajih, ni bil ravno najsijajnejši. Bila je sicer kratka doba, ko so bili svobodni in so imeli svoje kralje. A od vseh strani so prežali sovražniki na nje, ki so si hoteli podjarmiti te narode. Najhujši so bili od ene strani Turki, ki so pritiskali z vedno večjo silo na jugoslovanske narode ter jih imeli zasužnjene več stoletij. Od druge strani pa se je razširjala moč Avstrije vedno bolj in kar ni prišlo pod turški jarem, je zgubilo svojo samostojnost pod avstrijskim orlom, ki je razprostiral v znamenju nemškega duha vedno dalje svoje peruti. Ti narodi, katerim še ni zamrl čut, da so bili nekdaj svobodni, pod svobodnim solncem, so prenašali svojo usodo le z veliko bridkostjo; ni tedaj čuda, da so se četudi v težkih okovih skušali otresti jarma tuje vlade, da bi prišli zopet do svoje svobode. Tak' pojav je tudi zarota Zrinjskega Frankopana in drugih zaveznikov, ki se je v svetovni in krajev zgodovini obširno 3pisov'ala in se seve tudi različno presojala, večinoma pa s stališča, ki ga je zavzemala v tedanjem času avstrijska vlada napram tem možem, vsled česar je tudi ni osvetlila v luči prave zgodovinske resnice :n nepristranosti, kar je ravno za zgodovinarja neobhodno potreben pogoj. Zaloigra Zrinjski-Frankopan ni nič drugega kakor odpor zoper brezobzirno nadvlado tujerodnih gospodov v prilog samostojnosti ogrske in hrvatske države, ki sta imeli neizpodbitno pravico do samo uprave. Odkar so Turki leta 1450. zavzeli Carigrad, je stala vsa Evropa zoper dednega sovražnika krščanskega imena. Glavni namen Turkov je bil, da si osvoje vse narode, zato so se tudi vmešavali v vse zadeve sosednih držav. Naravno je bilo, da so nastali boji, ki so prinesli naazdnje krščanskim četam sijajno zmago, katero so izvojevali 1. avgusta 1664. pri Sent Gothardu v Pjrekmurju. A avstrijske čete so bile tako izmučene, da se poveljnik Montecucculi ni upal dalje zasledovati Turkov, ki so imeli še dosti svežih rezerv. Vsled tega se ta zmaga ni mogla, tako izkoristiti, kakor bi bilo za končni uspeh potrebno. Avstrija je sklenila v Železnem gradu — Vasoar — s Turčijo mir, ki je povzročil nepopisno ogorčenje, kajti upanje otresti se turških pohodov je bilo s tem uničeno. Posebno nevoljo je vzbudilo dejstvo, da se je sklenil mir, ne da bi se posvetovala vlada s prizadetimi stanovi. 0-sobito je bolelo Ogre in Hrvate, da je pošiljal cesar brez dovoljenja deželnih zborov med nje nemške čete, ki so plenile, ropale ter mučile prebivalce. To postopanje je bilo očividno kršenje Ustave. Med Hrvati in Ogri na eni ter dunajsko ylado an drugi strani se je ustalila neza- upnost; kaj čuda, da so začeli misliti na to, da se otresejo nemškega gospodstva Najsposobnejši in najodločnejši, Nemcem toraj najnevarnejši mož, poln domo-ljublja, je bil hrvaški ban Nikolaj Zrinj-ski. Njemu ob strani je stal brat Peter, pogumen mož, bogat in častiželjen. Ker je imel Peter Zrinjski za soprogo Ano Katarino Frankopan, je stopil z obema v zvezo tudi Fran Krištof Frankopan, lep mladenič, krepak, bojevit. Zveste zaveznike so dobili na ogrski strani v osebah ostrogonskega nadškofa Jurija Sippay, palatina Frana Wessele-nya in grofa Frana Nadasdya. Velik vpliv je imela v tej zvezi soproga Petra Zrinjskega, Ana Katarina. Od narave krasne, velike postave, ognjevitega pogleda, je bila nad vse ponosna, odločna ter pogumna. Iskreno je ljubila svojo domovino in zato je z vsemi sredstvi želela, pripomagati k temu, da se domovina otrese tujega jarma. Kadar je drugim upadel pogum in so bili ozkosrčni in omahljivi, je bila ona, ki je zopet vžgala v srcu omahljivcev pogum. Reči moramo, da je bila Ana Katarina Zrinjska duša cele zarote in je imela vse niti v rokah. Ona je bila tudi tista, ki je pridobila častihlepnega, a omahljivega grofa Ivana Erazma Tatenbaha za to zavezo, ta pa je pridobil svojega prijatelja goriškega deželnega glavarja grofa Karola Thurna. Ko so leta 1665. slovesno kronali cesarja Leopolda I. za ogrskega kralja, je ta slovesno prisegel, da bo upravljal Ogrsko in Hrvatsko v smislu določil, ki vele, da se mora držati kralj pri izvrševanju ogrskih poslov samo Ogrov, pri hrvatskih pa samo Hrvatov. Te prisege pa cesar ni držal; ne samo da ni branil Ogrske in Hrvatske, onemogočil je celo njeno samoobrano. Ker avstrijski dvor ni izpolnjeval obljube, se tudi Ogri in Hrvatje niso smatrali za obvezane, držati se obljub. Tako sta bila nezadovoljna oba naroda; iz nezadovoljstva je nastalo ter vedno bolj naraščalo stremljenje, da se odpravijo te neznosne razmere. Smele načrte so zasnovali zarotniki, hoteli so spraviti ljudstvo tostran in onstran Donave na noge, vpasti v Moravsko, se združiti s Poljsko, tudi Štajerska, Koroška in Kranjska naj bi se dvignile; pogajali so se tudi s Francijo in Turčijo. Toda kmalu so zarotniki morali uvideti, da so osamljeni, kajti na Poljskem je bil izvoljen za kralja Mihael Wisnavicky namesto princa Conti, ki se je zavzemal za stvar zarotnikov; a tudi francoski kralj Ludovik XIV. se je začel umikati Ogrom in Hrvatom, ker ni imel od njih pričakovati toliko, kolikor si je želel. Nesreča je tudi bila, da sta pred izbruhom zarote nagloma umrla palatin grof Franc Wesseleny, ki je bil zastrupljen in grof Nikolaj Zrinjski, katerega je raztrgal obstreljeni merjasec. Prvotni namen, da se podajo Ogri in Hrvatje pod pokroviteljstvo francoskega kralja, se je moral opustiti. Ako bi kralj to ponudbo sprejel, vzbudili bi ustajo in s kraljevo pomočjo bi začeli osvobodilno vojno. Nakup in prodaja živine pod državnim nadzorstvom S 1. julijem je v veljavi predpis,da je treba vsako prodajo goveda in svinj izven živinskega trga beležiti na posebnih sklepnih listih. Potrebni formularji se dobijo pri okrožnih ,kmetskih vodstvih. Sklepni list izpolni kupec,pod plišeta ga pa prodajalec in kupec in sta oba enako odgovorna za pravilno izstavo lista. Sklepni list se nato pošlje okrožnemu kmečkemu uradu, predpis tega lista pa ohrani kupec. Nesreče in smrti. — Število prometnih nezgod se vedno bolj množii, zato bo za naprej posebna prometna policija v uniformah in v civilu vsepovsod nadzirala promet in vsak prestopek prometnih predpisov najstrožje kaznovala. V 'zadnjem času so prometne nezgode zopet zahtevale več človeških žrtev: Na bel jaški cesti je osebni avto povozil 18 letnega mesarskega pomočnika Franca Kuesa iz Dol pr,i Tinjah in ga poškodoval do smrti. Ob ribali Vrbskega jezera je zadel ob drevo z motornim kolesom 26 letni Ilorst Halrtung. Z njim se je peljala tudi njegova nevesta Elfrida Rainer. Oba sta bila na licu mesta mrtva. — Na progi Be-Ijak-Lienz je iztiril osebni vlak. Pr,i tem je 18 letna Edit Hausendiorfer padla skozi okno pod kolesa, ki so jo raz-mesarila do smrti-. — , Veliko je smrtnih slučajev tudi pri kopanju: Prve dni julija so u-tonili France Pilšnik, Maks Altmab in 16 letni Tone Pav-lenič, ki ga je pogoltnila Dra- uv bližini Svetne vasi. * Koroški! planinci ne smejo čez mejo v Jugoslavije Za Koroško pristojni alpinistični referent javlja, da prekoračenje državne meje proti Jugoslaviji ni dovoljeno tudi ne članom nemškega alpskega društva. Meja se sme prekoračiti samo po železnici ali državnih cestah s potnim listom. Na gorskih poteh in vobče na gorah je prestop državne meje vsakomur prepovedan. — Istočasno je beljaško okrajno glavarstvo z ozirom na dejstvo, da se je v radovljiškem okraju pojavila slinavka in parkljevka, odredilo, da je paša dovoljena samo na onih rožanskih planinah, ki so vsaj 1000 metrov oddaljene od državne meje. Koder domača živina lahko pride v stik z jugoslovansko je paša sploh prepovedana. Tudi po tem odloku je osebni promet dovoljen samo po določenih cestah in po železnici. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Koroška 459.-000 prebivalcev. Podatki po narodnosti še niso objavljeni. Posebna policija v uniformah in v civilu bo odslej povsod nadzirala promet in vsak prestopek prometnih prepisov takoj na mestu najstrožje kaznovan. V preteklem tednu so prometne nezgode zopet zahtevale več človeških žrtev: na bel jaški cesti je osebni avto do smrti povozil 18 letnega mesarskega pomočnika Frana Kuesa iz Dol pri Tinjah. Ob obali Vrbskega jezera je zadel ob drevo z motornim kolesom 26 letni Horst Hartung. Z njim se je peljala tudi njegova nevesta Elfrida Rainer. Oba sta bila mrtva. Na progi Beljak — Lienz je iztiril osebni vlak. Pi-i tem je 18 letna Edit Hausendorfer padla skozi okno pod kolesa, ki so jo razmesarila do smrti. Veliko je smrtnih primerov tudi pri kopanju: prve dni juliju so utonili France Pilšnik, Maks Altmann in 16 letni Tone Pavlenič, ki ga je pogoltnila Drava v bližini Svetne vasi. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' SLUŽBA NA FARMI Zakonski par, ki se razume ra farmarstvo, dobi službo na farmi blizu mesta Michigan Cjity, Ind, Krasen dom in izvrsten prilika za prave ljudi. Za pojasnila pišite na Mr. Martin, 713 Van Buren st., Gary, Ind., ali pa pokličete CANal 5544. IVERI. Marsikdo bi si marsičesa želel. Žal, da mora ostati pogo-stoma le pri željah. Prav resno sem nameraval tik pred vojsko potovati v Rusijo. Ni prišlo do tega radi razmer, in roba ali.želja bi mi bila kmalu prinesla še bolj vroče kaše in še več ričeta. Nič ra tem. Tedaj" bi bil videl le caristično Rusijo, zanimivo bi bilo, ampak dosti bi ne bil videl. Zdaj bi si pa res želel videti, kako je v Rusiji v resnici, ker pogostoma ne vem, kje mi glava stoji, ko vidim zdaj tako, potem pa tako. Prav radi moje "nevere," da bi bilo v sedanji Rusiji vse sijajno, so me pri "Napreju" obdolžili, da bi bil jaz za mizerijo, revščino, bolezni, nekulturo, vojsko, barbarizem in menda še za bestijalizem. Stalinovci nimajo nobenih težkoč pri "veri" v Rusijo, kvečemu se malo izgovarjajo, da tako hitro ne gre, ampak bo jutrj. Ne zamerim jim te vere. Kar pove vam Stalin, to jim je evangelij, in Stalin je povedal, kakor sam vidim, mnogo vrlo dobrih in sijajnih reči že o sedanji Rusiji. Sijajno na kolhozih, v šolah, kulturi, industriji, pri mezdah, prehrani, inteligenci, povsod pač. Sicer bo Stalin hvalil, to je naravno, ampak blufati vendar ne more. Sicer so še mnoge reči, kakršnih Stalin ne pozna, ali po svoje tolmači, n. pr. osebna svoboda, verska svoboda ne le na papirju in v ustavi, demokracija itd.,ampak za zdaj bi šlo nekako za kruh, zaslužek, obleko, šole, izobrazbo, inteligenco. . .in tu je po Stalinu sijajno, in pri stalinovcih trdna vera. Vsaj jaz pa imam svoj križ, ker mnogi, ki so bili v Rusiji in videli z lastnimi očmi, malo drugače poročajo. Morda pa ti le lažejo, le obrekujejo? Sami vidite, da bi jaz rad šel v Rusijo, in rad videl, kako Je> < Žal, da mora ostati le pri željit in bojim se, da bom imel sam svoj križ pri Rusiji še napreji in bodo imeli z menoj svoj križ radi moje nevere pri Rusiji-Kadar bom videl poročila tudi od ljudi, ki grejo v Rusijo, da je tam tako, kakor poroča Stalin sam, potem jaz in stalinovci z menoj ne bomo imeli nobenih križev, dasi se bo treba še tedaj o marsičem resno pomeniti-Svetovnega naziranja, kakršen je komunizem, ni mogoče rešiti le s kosom kruha, ali z mezdami, ali s šolami, kratko, s številkami, in če jih navaja sam Stalin. Skoroda nemogoče je, da bi bil Rev. Coughlin rasen anti-semit. Ta and other points in the West are going to try to go with us. Za dobo od 7. avg. do IS. okt. so določene znižane cene retur kart za Par" nike. Ako ste namenjeni v tem času stari kraj za kratek obisk, nam tako) pišite za pojasnila o cenah in drug' zadevah. * ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILJK Izkoristite nove znižane cene za de' name pošiljke v stari kraj. Iste so: Za $ 2.30.... 100 Din 4.50.... 200 Din 6.60.... 300 Din 10.26.... 500 Din 20.00.... 1000 Din 39.00....2000 Din 95.00....5000 Din Te cene so gori ali doli. Za $ 3.25.... 50 L,r 6.30.... 100 Lir 12.00.... 200 L;f 17.30.... 300 L){ 29.00.... 500 Lir 57.00....1000 Lir 112.00....2000 Lir podvržene sprememb1 . Pri večjih zneskih »e daje sorazmeren popust. DRUGI POSLI S STARIM KRAJTEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, ali, kadar '"mate s starim krajem kako drug0 opravilo, je v vašo korist, da se obrne* te na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc-302 E. 72nd Str., New York, N. 'ŽIVI IZVIRI' Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ft** in stane samo: Naročila sprejema • Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsak^ ga zanimati. Spisal jo je znani slovens^ pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjiZ0 "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finec® knjižnem papirju, platnice klasično mode*' no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: ? Knjigarna Amerikanski Slovenec 1G49 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois