primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČJN
!L!RSKA B!STR!CA, !ŽOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Koper, 23. februarja 1990
Št.8
Občina Koper
-	QDLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o sestavi in pristojnosti zh<iro\. dotočitvi vo!i!nih enot ter o vohtvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta.
-	ODLOK o spremembah odtoka o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in o povprečnih stroških komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča.
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o priznanjih in nagradah občine Koper.
-	ODLOK o zazidatnem načrtu Kare oh vzhodni vpadnici.
Občina Piran
.	.	- j -t	-- . ' : * *	— ' r r	*
-	ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za ruratno območje ptanske cetote !2 v občini Piran.
: -, - -
Občina Postojna
-	ODLOK o spremembah odtoka o okvirnem obratovatnem času na področju prometa htaga na drobno, gostinstva, obrti in drugih storitvenih dejavnosti v občipi Postojna.
Občina Sežana
- ODREDBA o dopotnitvi odredbe za obvezne veterinarsko-sanitarne pregtede in dovotjenja.
V	13. votitni enoti se za beseditom *PE Škofije - trgovina« doda nastednje besedito ^Študentski center - študentski tabor Ankaran«;
V	14. votitni enoti se za beseditom *DAR Koper« doda nastednje besedito *VAKUPAK Koper«;
V	16. votitni enoti se za beseditom "Propaganda Koper« doda besedito *MAK DES1CNE Koper*; za beseditom »AEG1D1A Koper« pa nastednje besedito *PEJO Koper, S1MEX Koper, MEDIA-COMMERCE Koper, MAKROPET Koper, FINOR Koper. FiBA Koper. MAKSIKONTO Koper«;
V	19. votitni enoti se za beseditom *Zveza kutturnih organizacij« doda nastednje besedito *DS Zveze tetesnokutturnih organizacij Koper«, za beseditom Partizanska knjiga-TOZD Zatoiba-predstavništvo in knjigarna Koper« se doda nastednje besedito *ČGP Deto Ljubtjana - TOZD Deto - dopistništvo Koper«, za beseditom
*MOVIAFILM Koper« pa besedito *TRANSADRIA Koper«
3.	čten
V	8. čtenu se v 22. votitni enoti za beseditom Rcpubtiški zavod za zapostovanje - enota Koper doda nastednje besedito *Repubtiška uprava za zdravstveno varstvo - območna enota Kòper, Avto moto zveza Stovenije - tehnična baza Koper, DS Avto moto touring ktub Koper, DS Obatne gasitske zveze Koper«.
4.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 088-6/90
Koper, 20. februarja 1990
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ, t.r.
OBČtNA KOPER
Na podtagi drugega odstavka 18. čtena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXX1X k ustavi SR Stovenije (Uradni tist SRS, št. 32/89), drugega odstavka 4. čtena zakona o vohtvah v skupščini (Uradni tist SRS št. 42/89) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji druibenopohtičnega zbora 20. februarja 1990 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVt IN PRISTOJNOST! ZBOROV, DOLOČITVI VOLILNIH ENOT TER O VOLITVAH FUNKCIONARJEV OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA
1.	čten
V	prvem odstavku 6. čtena odtoka o sestavi in pristojnosti zborov, dotočitvi votitnih enot ter o vohtvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90)
se besedito pod točko a) *v kateri se voti $ detegatov«, nadomesti z beseditom *v kateri se voh 6 detegatov«.
Besedito pod a) 1. *in se votita 2 detegata« pa se nadomesti z beseditom *in se volijo 3 delegati«.
2.	čten
V	6. čtenu se v 4. votitni enoti za beseditom *KTL TOZD Embataini servis Koper« doda nastednje besedito *Grafika Koper«;
Za beseditom VEKOMMERCE Koper« pa besedito *PRIMA Koper«.
V	9. votitni enoti se za besedilom *ŽG ŽITO Ljubtjana - TOZD za elektroenergetiko - odsek za VM Koper«, se doda nastednje besedito itŽG ŽTO - TOZD za promet Sežana - postaja Koper«;
V	11. votitni enoti se za beseditom *TARABAN Koper« doda nastednje t)csedi!o *PRIMULA COMMERCE Koper«;
TOZD prodaja -^podružnica Koper, LILBT Maribor - prodajalna *°pc. SAVA Kranj - proilajatna Koper.;
* K=-'*-'.3ifwy	^
. -fi ^	..
Na podtagi 41). čtena Zakona o razglasitvi in o prisitnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni tist SRS. št. 5/80 in 30/8/).
7..	!2. in 20. čtena Pravitnika o enotni metodotogiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni tist SRS. št. 8/87) in 239. čtena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja !990 sprejeta
ODLOK
O POVPREČN! GRADBEN! CEN! STANOVANJSKE PO VRŠtNE !N O POVPREČNIH STROŠKtH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJtŠČA
!. čten
V !. čtenu Odtoka o povprečni gradbeni ceni stanovaniske povšinc m o povprečnih stroških komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča (Uradne objave, št. 7/89) se tetnica !989 nadomesti z tetnico !990
2.	čten
2.	čten odtoka sc spremeni tako. da se gtasi:
"Povprečna gradbena cena za m' stanovanjske površine znaša 6.920,00 din izračunana na dan 3! !2. )989 «
3.	čten
3.	čten odtoka sc spremeni tako, da se gtasi:
"Povprečni stroški komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča znašajo:
-za komunatne naprave individuale rabe	6.0$ %,
-za komunatne naprave kotektivne rabe	t2.$0 %,
skupaj za komunatne naprave	!8.55 %
od povprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka «
4.	Čten
Ostata dotočita odtoka o povečanju povprečne gradbene cene zaradi možnosti uporabe zaktonišča in o koristi za raztaščeno stavbno zemtjišče ostanejo še naprej v vetjavi.
5.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 381-2/90
Koper, 20. februarja 1990
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ, I.f
* ;

T',S

46
URADNE OBJAVE
Petek. 23 februarja 1990 - $t. 8
Na podtagi 12. in 238. (tena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper n% seji zbora združenega deta. na seji zbora krajevnih skupnosti in mf* seji druibenopotitičnega zbora na seji dne 20 februarja sprejeta	.
ODLOK
O SPREMEMBAH tN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRtZNA NJtH !N NAGRADAH OBČINE KOPER
t. čten
Tretji odstavek !0. čtena odtoka o priznanjih in nagradah občine Koper (Uradne objave S/76 in 6/88) sc spremeni in se gtasi:
^Predtog za podetitev priznanj občine Koper poda komisija za nagrade in priznanja obline Koper po predhodno opravtjenem razpisu.^
PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
2.	čten
Za !8 (tenom se doda nov !8 a čten. ki se gtasi:
!8. a čten
Natoge komisije iz tretjega odstavka !(). čtena odtoka opravi v tetu t990 odbor za nagrado !3. maj«
3.	č(cn
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah St.: 902-3/90
Koper. 20 februarja !990
Predsednik RAUL StSKOVtČ. t.r
Na podtagi 39. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Uradni tist SRS. št. 18/84 , 37/85 in 29/86) in 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja
1990 sprejeta
<
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU *KARE OB VZHODNI VPADNIC!«
! * -
I čten
S tem odtokom se sprejme zazidatni načrt KARE OB VZHODNI VPADNICI, ki ga je izdeta! Invest biro Koper pod št. proj. 89-7 v oktobru 1989.
2.	čten
Zazidatni načrt iz 1. čtena tega odtoka vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično obtikovanje. funkcionatne in obtikovatske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega omrežja. komunatnega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor
3	čten
Zazidatni načrt iz I. čtena tega odtoka vsebuje nastednje sestavine :
a)	TEKSTUALNI DEL
-	prostorske pogoje za reatizacijo odtočitev
-	odtok
-	sogtasja
b)	GRAFIČNI DEL
-	izris iz dotgoročnega ptana občine Koper
-	izris iz srednjeročnega ptana občine Koper
-	topografski načrt 1:1000
-	mapno kopijo 1:2000
-	arhitektonsko zazidatno situacijo 1:1000
-	zbimo karto komunalnih naprav 1:000
-	načrt parcetacije 1:1000
-	načrt zakotičbe 1:1000
-	načrt etapnosti^graditve 1:1000
4.	čten
Meja območja, ki ga ureja zazidatni načrt, poteka po stedečih orientacijskih točkah:
na severozahodu po ogrtici. na severozahodu po vzhodni vpadnici (\ gradnji). Na jugovzhodu območje omejuje žetezniška proga in time naprave postaje Koper Jugozahodna meja območja poteka od meje s kompteksom PTT centra proti severozahodu v rahtem tevem toku do ogrlice Po vzpostavitvi zemtjiškega katastra na območju bodo meje dotočene po parcelah
5.	člen
Območje, ki ga ureja zazidatni načrt je namenjeno:
- izgradnji in žritvi programov obstoječih objektov in naprav za transportne dejavnosti - kamionski terminal s spremtjajočimi dejav ai .
- : -r.i' */**<-33* . - t* .r-*.

*
-	izgradnji manjših skladiščnih objektov v okviru kamionskega
^ izgradnji objektov servisnih, ustuinostnih dejavnost!
-	izgradnji postovnih prostorov
-	izgradnji kovinarske šote	.	,
-	izgradnji servisnih delavnic in poslovnih prostorov Slavnika s spremljajočimi objekti in napravami
-	izgradnji spremljajočih objektov	*	,
-	izgradnji prometne in komunatne mfrastrukture
-izgradnji parkirišč osebnih vozi! za obravnavana in sosednja območja
6.	čten
Funkcije in pogoji obtikovanja:	*
-	objekti in naprave posameznih dejavnosti so razmeščeni v funkcionatne prostorske zaktjučene cetote
-	fleksibitna zasnova dopušča razdruževanje večjih prostorskih skto-pov v manjše prostorsko enote v okviru danih prostorskih možnosti in gtede na potrebe porabnika
-	obtikovanje objektov mora upoštevat! enoten koncept urbanistične in funkcionatne zasnove. Arhitektonsko obtikovnaje objektov mora biti kvahtetno, posebej še na gtavnih fasadah
-	ttorisni gabarit se gibtje znotraj dopustne zazidane površine, ki je razvidna v grafičnem detu zazidatnega načrta; za zazidano površino je potrebno upoštevati obvezne odmike od prometnic in parcelnih mej
-	višinski gabariti objektov so etažni P do P + 4. Višine etaž morajo biti sktadne s funkcionatnimi zahtevami objekta, kar je razvidno iz grafičnih sestavin
-	gradbene tinije objektov in naprav označene v grafičnem detu so obvezne
-	odmiki od parcetnih mej in prometnic so obvezni ter jih ni dovoljeno spreminjati. Konkretni odmiki so razvidni iz grafičnih sestavin zazidatnega načrta
V smistu zagotavtjanja začrtanega prometnega režima morajo biti dostopi na gradbeno parceto na točno določenem mestu.
7.	čten
Prometna in komunatna infrastruktura
-	Prometno bo območje navezano na predvideno vzhodno vpadnico, ankaransko cesto in ogrtico
-	Tetefonsko omrežje bo treba povezat! od kabelske kanalizacije ob Kolodvorski preko Ankaranske ceste Območje se naveže z VN priktjučkom na obstoječo TP - kontejnerski terminal. Zgrajeno bo potrebno števito TP z razdetitnim omrežjem. Za preskrbo z vodo je potrebna izgradnja novega razdelilnega omrežja, izgradnja rezervoarja na Škocjanu in cevovoda od rezervoarja do vhoda II Luke Koper.
-	Potrebno je zgraditi fekatni kanalizacijski zbiralnik, ki bo priključen na gtavni zbiratnik pri Intereuropi ter de! meteornega odprtega kanata, oboje s pripadajočim omrežjem točene kanatizacije.
-	cetotno območje bo potrebno nasuti na koto minimalno + 2,5 m
8	člen
Ostali pogoji za izvajanje zazidalnega načrta so:
-	odprti prostor se mora enotno urejati
-	poenotena mora biti urbana oprema (svetita, klop!, ttaki. posode za smeti, smerokazi)
-	etementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionatne etemente obtikovanja
-	zunanje površine morajo biti maksimatno ozetenjene. pri izboru zetenita je potrebno upoštevat! regionatne značitnosti. funkcijo ter estetsko vtogo zetenita
-	za odtaganje trdih odpadkot morajo biti posebno urejeni prostori s kontejnerji, ki morajo biti ograjeni in ozetenjeni
-	vse tehnotoške odpadne vode je treba pred izpustom v javno kanatizacijo predhodno očistiti gtede na stopnjo in vrsto onesnaženosti
-	imisijc v zrak ne smejo presegat! predpisanih dopustnih nivojev
-	upoštevat! je treba pogoje, ki vetjajo za vptivno območje kulturnega spomenika Koper
9	člen
Etcment) za funkcionatne m obtikovatske rešitve objektov in naprav so razvidm iz grafičnih sestavin zazidatnega načrta iz 2. čtena tega odtoka
10	člen
Urbansihčno arhitektonski koncept zahteva smiselno etapnost gradnje V I etapi je predvidena izgradnja kamionskega terminala s spremtjajočimi objekti, izgradnja večjega parkirišča za osebne avto-mobitc ter izgradnja I faze kompleksa Stavmka.
.	*	*	— ^ 'if *	<
ii.ae.
rn posegih v prostor so dopustne le tiste tolerance višinskih gabaritov, ki izvtrajo iz tehnoloških potreb	.	:
Tlorisni gabarit! objektov se lah^o razvijajo Jmotraj v graBčaih sestavinah ZN predvidene zaddljitt površine. ,	* 'J t.
'	''M'"' I" -
Petek. 23. februarja 1990 - $t. 8
URADNE OBJAVE
47
#	12. čten
Zazidatni načrt je sta!no na vpogted pn Zavodu za družbeni razvoj občine Koper	.	?-
^	13. č!en
Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja urbanistična inšpekcija Skupnosti obatnih občin Koper. ^
^ ^ * *
14. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah St.: 352-9/89
Koper. 20. februarja 1990
Predsednik RAUL Š1ŠKOV1Č, t.r
OBČ!NA P!RAN
Na podtagi 221. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. t2/78. 6/82. 4/86 in 21/86) in 25. ter 39. in 40. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Uradni tist SRS. št. t8/84. 37/85 in 29/86) ter 11. čtena navodita o vsebini posebnih strokovnih podtag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni tist SRS. št. 14/85). sktadno z dotgoročnim ptanom občine Piran (Uradne objave, št. 25/86) za obdobje 1986-2000 in srednjeročnim družbenim ptanom občine za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1990 sprejeta
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA RURALNO OBMOČJE PLANSKE CELOTE 12 V OBČIN! PIRAN
t	-	.	-	-	* '	!
! UVODNE DOLOČBE
1.	čten
S tem odtokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ruratno območje ptanske cetote 12 znotraj katere se ! TRAJNO UREJAJO NOTRANJA UREDITVENA OBMOČJA Z 12/! kmetijske površine, dotina Dragonje in Drnice ! 12/2 Ktavnica Sečovtje, detavnice DO Droga TOZD Vina Koper Z 12/4 kmetijske in gozdne površine
4.	člen
Ureditvene enote so v prostorsko ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega obtikovanja podrobneje razčtenjena na morfo-toške enote:	*	'
Z 12/ A. a, b. c. d - (S !2/5Aa. S !2/8Aa, S !2/9Aa, S !2/5Ab, S t2/8Ab. S !2/9Ab, S !2/5Ac, S 12/8Ac, S !2Ž9Ac, Sl%5 Ad. S !2/8Ad)
5 čiett	,	*
Meje območtj prostorskega urejanja, notranjih ureditvenih območij m ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih pritog katastrskega načrta v meritu 1: 5000, meje morfotoških enot pa so razvidne iz grafičnih ^ pritog katastrskega načrta v meritu 1:!Q00, ki so sestavdi det tega odtoka
6.	čten
Prostorski ureditveni pogoji sktadno s ptanskimi usmeritvami doto-
čajo:
!. Uvodne dotočbe 11. Sptošne dotočbe til Funkcijo območja
!V. Sptošna merita in pogoje za urbanistično urejanje V Merita in pogoje za obtikovanje objektov in naprav ter kmetijskih in gozdnih površin
Vt Merita in pogoje za komunalno určjanje VI! Merita in pogoje zadruge posege, ki trajno spreminjajo prostor V!!!. Merita in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin sptošnega pomena
IX.	Merita in pogoje za urejanje prostora za potrebe SLO in družbene
samozaščite	'
X.	Etapnost izvedbe posegov
X! Obveznosti investitorjev in izvajat&v pri izvajanju prostorskega
izvedbenega akta
Xtl. Prehodne in končne dotočbe
1! SPLOŠNE DOLOČBE
7.	Čten
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
1.	tekstuatni det
2.	grafični de!
3.	sogtasja
4.	odtok
2.	TRAJNO UREJAJO UREDITVENE ENOTE
S 12/5A Raven S 12/5B - Raven S 12/5C - Raven S 12/5D - Raven
3.	ZAČASNO UREJAJO NOTRANJA UREDtTVENA OB MOČJA
S 12/6 Ivankovec - stanovanja S !2/7 Kortina stanovanja S 12/8 Nova vas - stanovanja S 12/9 Padna stanovanja S 12/10 Orešje
Z 12/1! kmetijske in gozdne površine
4	ZAČASNO UREJA UREDITVENA ENOTA
5	12/5E Raven
Prostorske ureditvene pogoje, grafični in tekstuatni det, ki jc sestavni det tega odtoka jc izdetata FAGG. VTOZD Arhitektura pod št. proj 43/87 v anuarju 1988.
2. čten
Notranja ureditvena območja pod oznako 12/..X s pretežno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora sc detijo v ureditvene enote:
Z !2/..x (Z !2/!!K) - pretežno kmetijske površine Z )2/. x GK (Z 12/4GK, Z 12/1! GK) - gozdne površine s posameznimi kmetijskimi površinami (proizvodni gozd)
Z !2/..xG - (Z !2/4GK. Z 12/tt G) - pretežno gozdne površine (varovatni gozd)
3.	čten
Notranja ureditvena območja pod oznako S 12/. x s pretežno stanovanjsko namembnostjo se detijo v ureditvene enote:
S !2/..xA - (S 12/5 A, S 12/8 A, S 12/9A) - vaško jedro S !2/..xB - (S 12/5 B. S 12/6B, S 12/7B. S 12/10B) -
-	območje razpršene pozidavč
S 12/. X C - (S 12/5C) - strnjeni zasetek brez možnosti širitve S 12/..X D - (S 12/5D, S 12/6D. S 1277D, S 12/8D, S 12/9D, S 12/10D)
-	potencialni prostor za novo pozidavo ' ' '


f .. ^ ^
!. Tekstuatni det obsega: uvod,
povzetke ptanskih dotoči! in usmeritev, katatog posebnih storkovnih podtag, posebna merita in pogoji
2. grafični det obsega:
! pregtedna karta prostorskih in notranjih ureditvenih enot PKN v M t:5(X)0
2.	prostorski ureditveni pogoji za ruratno območje ptanske cetote 12 Y občini Piran PKN v M t 5000
3.	zbirna karta komunatne infrastrukture in rezervatov ITN v M
!:5000	;
4a Raven S 12/5 PKN v M 1:2000 4b. Raven S !2/5 PKN v M 1:1000
5.	Ivankovec S !2/6 PKN v M 1:2000
6.	Kortina $ !2/7 PKN v M 1:2000 7a Nova vas S !2/8 PKN v M t :2000 7b Nova vas S 12/8 PKN v M 1:1000 8a Padna $ !2/9 PKN v M t :2000 8b Padna S !2/9 PKN v M ! :!000
9. Orešje s 12/10 PKN v M t:2000 !0 Ktavnica - Sečovtje ! !2/2 PKN v M t tOOO
3. Pritožena sogtasja:
!. Sanitarna inšpekcija
2.	Požarna inšpekcija
3.	Etektro Primorska TOZD Etektro Koper 4 Rižanski vodovod Koper
5.	Podjetje za PTT promet Koper
6.	Komunatno podjetje Piran - TOZD Projektiva Inženiring
7.	Repubtiška skupnost za ceste
8.	Cestno podjetje Koper
9	Zveza vodnih skupnosti SRS
10	Območna vodna skupnost - Hidro Koper
11.	MZVNKO Piran
12.	KZS Izota - Piran	,
13.	Gozdno gospodarstvo ZPMK Sežana 14 Oddetek za LO občine Piran 15. KS Sečovlje 16 KS Raven
7 4?'. *--	*


46
PRIMORSKE NOVtCr
23 fetyuarja 1990 - 5t. 8
H! FUNKCUA OBMOČJA
8.	Ren
Na obravnavanem območju občine Piran prev!aduje kmetijski značaj. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor Za ohranjanje prebivalstva na podeželju bomo usmerjali pretežni de! novogradenj na nepoznana stavbna zemljišča Posegi v ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva
IV. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO URE JANJE
9.	člen
Splošna merila in pogoj! se nanašajo na vse tiste posege v prostor za katere je predviden upravni postopek r
-	po $0. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobitr lokacijsko dovoljenje
-	po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje m potrebno in zadošča priglasitev de! pri pristojnem občinskem upravnem organu
10.	člen
Legalizacija nedovoljenih gradenj objektov in naprav v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij in zaselkov je možna v skladu s splošnimi merili in pogoji za posege v prostor od 11 do 20 člena.
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.
11.	člen
V območju kmetijskih površin so dovoljeni:
-	kmetijski prostorski ureditveni posegi,
-	gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti,
-	ureditev športno rekreacijskih in poljskih poti.
12.	člen
V območju gozdnih površin so dovoljeni:
-	gozdnogospodarski ureditveni posegi.
-	gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodar ski dejavnosti,
-	gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti
13.	člen
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, ki so grafično prikazan!, so dovoljeni posegi :
-	dopolnilna gradnja - novogradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe stanovanja, kmetijske, obrtniške in turistične dejavnosti ter šport in rekreacijo
-	nadomestna gradnja stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov.
-	gradnja javnih objektov lokalnega pomena.
-	gradnja objektov storitveno proizvodnih dejavnosti,
-	sprememba namembnosti.
-	dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela, postavitev pomožnih in začasnih objektov.
14.	člen
Izven ureditvenih območij naselij in zaselkov gradnja novih stanovanjskih objektov načeloma ni dovoljena Dovolijo se:
-	adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih stanovanjskih hiš in gospdoarskih objektov, ki so naseljeni in v rabi
-	gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v sklopu kmečkih dvorišč in ob njih. kadar se ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča (I. območje).
-	gradnja dopolnilnih objektov med dvema ali več že obstoječih stanovanjskih hiš. če objekti med seboj niso oddaljeni več kot 40 m.
-	gradnja novih kmetij na slabših kmetijskih zemljiščih, če so ta že arondirana v novo posestvo
15.	člen
V območju proizvodnih dejavnosti je dovoljena dopolnilna gradnja proizvodnih objektov in drugih naprav in objektov v okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča, ki so namenjeni osnovni dejavnosti pod pogojem, če z dopolnilno gradnjo niso bistveno poslabšani ekološki in prostorsko funkcionalni oblikovni pogoji.
16.	člen
Sprememba funkcije in namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo naselja, temveč se ohranja spletna funkcija območja.
'	^	*** * '	' r- - *-*'	-* -	*	-	—: *
. .	' V.'	-	-	*"	IT*—
4	-	-,
. <
17.	Ren
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom je možna zradnja športnih objektov in naprav na zemljdRh kt so v sklopu obstoječega javnega ali stanovanjskega programa m steer na površinah, ki ne sodijo v I območje kmetijskih površin
18.	Ren
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom oziroma v programih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev
19. Ren
V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo ^ prostorskimi ureditvenimi pogoj) so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirah izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odoka
V MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER KMETIJSKIH IN GOZDNIH POVRŠIN
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1.	velikost funkcionalnega zemljišča
2.	lego objektov
3.	oblikovanje objektov
4.	dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov
5.	pomožni in začasni objekti
6.	vzdrževalna dela
7.	urejanje okolice
8.	urejevanje kmetijski!? površin
9.	urejanje gozdnih površin
10.	vodnogospodarske ureditve
11.	urejanje prostora
20. člen
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.
1.1.	Za stanovanjske hiše
-	širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je praviloma od 3 m do 10 m
-	v strnjeni vaški pozidavi se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje zgradbe,
-	v strnjeni gručasti zazidavi je možno objekte zgraditi stikoma ali tako. da se v vmesnem 6-metrskem pasu postasi dve garaži ali pomožna objekta, ki pa smeta po višini obsegati samo pritlično etažo,
-	vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3-3.5 m
-	gradbena parcela je praviloma 600 m2 na ravnini ali v rahlo nagnjenem terenu in praviloma 800 m2 v hribovitem predelu,
-	izkoristek zemljišča je načeloma 0.3 - izkoristek zemljišča v vaškem jedru in strnjenem obstoječem zaselku je lahko večji.
-	na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor.
1.2.	Za kmetije
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov.
-	velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m)
-	širina dovoza 3.5 m
-	velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000 m2.
1.3.	Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja
-	širina ob objektu od 3 do 10 m
-	dovozna pot širine 3.5 m
-	izkoristek zemljišča do 0,5 m
-	na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na štev. zaposlenih in velikosti delavnice) najmanj 3 parkirna
mesta.
1.4.	V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost
2. LEGA OBJEKTOV
.i -
-
21. člen
Nove stavbe, stanovanjske in druge stavbe morajo biti odmaknjene
! rs31	- j <'__________!^	**s^t*a

^	^ -'*,*: .* *-- - ^ - p*.	" J . ,
* .	f'*?- it*.-';..*-S.-	. 4 ? - *
Petek, 23. februarja 1990 - št. 8
PRIMORSKE NOVICE
49
roma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen.
OdmM od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest somin. 3 m, razen v vaških jedrih, kjer gre za strnjen stavbni niz in je pridobljeno soglasje upravljalca cest.
3	OBLIKOVANJE OBJEKTOV
<<	22. člen
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti urbanističnih in arhitekturnih tradicij lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti. ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine
3.0.	Novogradnje
3.0.	1. Stanovanjski objekti
Tradicionalne stanovanjske hiše so pritlične, enonadstropne, ali enonadstropne z mansardo, običajno* brez kleti. Kletni prostori so v pritličju ali v samostojnem objektu na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše
-	tloris objekta je podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je pri samostojnih objektih 2:3 ali 1:2, pri objektih v nizu pa 1:1,25. 2:3, 1:2.
-	tlorisni gabarit stanovanjskega objekta je okvirno 8 x 12 m z dovoljenim odstopanjem + - 10 % v istem razmerju,
-	v zadnji etaži sme biti širina objekta največ 8 m z maksimalno širino venca 0,3 m oziroma sme biti tlorisna širina strehe (med zaključki vencev) največ 8,6 m brez odstopanja v povečanje.
-	tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške, vetrolove, balkone, pokrite terase in stopnišča,
-	preko maksimalnega tlorisnega gabarita so dovoljene izvedbe enoramnih zunanjih stopnic z nadkritim vhodom (baladurji) ter izvedbe gankov do maksimalne širine 1.30 m,
-	če je objekt podkleten, višina venca nad terenom ne sme biti večja od 5,5 m; izjemoma je možno povišanje kote venca v tistih primerih, kjer so v neposredni bližini obstoječi objekti enakih višinskih gabaritov.
-	strehe so praviloma simetrične dvokapnice naklona od 18 stopinj do 22 stopinj krite s korci; izvedbe ravnih streh niso dovoljene,
-	smer slemena strehe poteka praviloma vzporedno s plastnicami terena,
-	ograje zunanjih stopnišč, balkonov ali teras so ploskovno polne. Okenske odprtine so pokončni pravokotniki, razmeščeni po kompozicijskem principu simetrije. Zasteklitve gankov, pokritih teras in pokritih vhodov (baladurjev) niso zaželjena, razen v primerih izrabe pasivne sončne energije.
-	za posamezne morfološke enote, za katere so izdelani tipski projekti stanovanjskih in drugih objektov, se praviloma upoštevajo tipski projekti,
-	v posameznih morfoloških enotah je potrebno nove nadomestne gradnje prilagajati tipu objektov in gabaritom večinske gradnje avtohtone pozidave značilne za posamezno morfološko enoto.
3.0.	2. Gospodarska poslopja
-	tloris objekta je podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama najmanj 2:3 v korist daljše stranice objekta
-	velikost objekta je odvisna od funkcije
-	po višini obsega največ dve etaži, pri čemer višina venca ne sme biti večja od 5,50 m nad koto terena
-	streha je simetrična dvokapnica naklona 18-22 stopinj krita s korci ali mediteran strešniki opečne barve.
3.0.	3. Nove kmetije
Izjemoma se dovoli oziroma obravnava lokacija nove samostojne kmetije izven ureditvenega območja naselja (na kmetijskih površinah) na predlog kmetijske zemljiške skupnosti. Za gradnjo veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja iz točke 3.0.1 in 3.0.2. tega člena
3.0.	4. Počitniški objekti
Gradnja počitniških objektov je možna samo v okviru zansanega območja naselij in zaselkov pod enakimi pogoji, kot za stanovanjske objekte.
3.0.	5.
Za potrebe turizma je možno obstoječe stanovanjske hiše adaptirati in dozidati pod pogoji, ki veljajo za stanovanjske hiše iz 23. člena, točke 3.0.1.
3.1.	Nadomestne gradnje
Nadomestni objekt pokriva vsaj 50 % površine starega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari zgradbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt oziroma en mesec po vselitvi v novi objekt. Obveznost odstanitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
4	DOGRAJEVANJE IN PRENAVLJANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV
23.	člen
Dograjuje m prenavlja se lahko stanovanjske in gospodarske objekte (razen pomožnih objektov) v okviru ureditvenih območij naselij in zaselkov, izven naselij pa samo tiste, ki so stalno naseljeni oziroma v stalni uporabi ter vsi mlajši objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Nadzidave objektov so možne do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote.	*
Dograditev in prenova objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili iz 22 člena
Dograjevanje in prenavljanje objAtov. za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
5	POMOŽNI IN ZAČASNI OBJEKT!
24.	člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
-	51 členu ZUN (Uradni list SRS št, 18/84)
-	veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih (Uradne objave, št. 27/89)
-	z merili in pogoji tega odloka	i
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju
prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje. Šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srenjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
< ^ *
6.	VZDRŽEVALNA DELA
! - ]
25.	člen
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela. s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba, tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost
in se z njimi ne posega v njihove konstrukcijske elemente.
* - . - ) - * .** '.-.* "*-*-*.*
7.	UREJANJE OKOUCE
26.	člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvapi v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena; v kolikor so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem.
Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom do višine 0,5 m.
Pri ureditvenih delih se uporabljajo avtohtoni materiali in značilni vegetacijski predstavniki!
8.	UREJANJE KMETIJSKIH POVRŠIN
27.	člen
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
-	naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora)
-	morfologijo prostora
(relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov)
-	značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
-	in ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel,
-	v kmetijskem območju (Z 12/4 GK) je predvidena lokacija za strelišče s pomožnimi objekti, za katero je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.
9.	UREJANJE GOZDNIH POVRŠIN
28.	člen
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnost kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
-	značilno razporeditev goznih mas v prostoru
-	značilnosti oblikovanja gozdnega roba
-	značilni vzorec gozdnih cest in pód ter ostalih antropOgenih^ elementov prostora.


..... J

50
URADNE OBJAVE
Petek. 23. februarja 1990 - Št. 8
v	-	.	-	_
!0. VODNOGOSPODR5KE UREDITVE
.	29. č!en
Ohraniti in zaščititi je potrebno vse obstoječe vodne vire Vsi obstoječi vodni viri. zbiratniki in vodna zajetja v območju, ki ga ureja ta odtok so zavarovani in ni možen noben gradbeni poseg v taki btižini vira ati zbiratnika. da bi te ta bi! ogrožen.
Vzporedno s poseganjem v prostor je potrebno urejati struge vodotokov in ob strugah predvideti prosti pas širine 4 m za zagotav-tjanje dostopov in opravtjanje vzdrževatnih de!
V	območju varstva vodotokov, morja in podtatja se tahko spuščajo te čiste vode, ki ustrezajo dotočitom Strokovnega navodita o tem. katere snovi se štejejo za nevarne in škodtjive in o dopustnih temperaturah vode (Uradni tist SRS št. !8/85).
Posege v raščen teren, predvsem na strmih in terasastih območjih je potrebno izvesti tako. da bo preprečena erozija zemtjišča.
Za vodnogospodarske ureditve (regutacije vodotokov, gradnja zbiratnikov za zagotavtjanje protipoptavne varnosti kmetijskih zem-tjišč in nasetij) je upoštevati sprejete ptane Območne vodne skupnosti.
V	območju, ki ga ureja ta odtok sta dva vodna vira (pod Padno in
v dotini Dragonje - Bužini), ki jih je potrebno zaščititi pred onesnaževanjem.	*
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko sogtasje oziroma dovotjenje v sktadu z Zakonom o vodah (Uradni tist SRS, št. 38/8!).
t. UREJANJE PROMETA
30.	čten
Za vse posege pri urejanju in sanaciji obstoječega ter načrtovanja in izvajanja novega prometnega omrežja je potrebno upoštevati:
-	rezervat obatne ceste in avtoceste, ki znaša 100 m od roba cestnega tetesa
-	pri dotočanju tokacije novih objektov naj se poizkuša zagotoviti, da ima več objektov skupen priktjuček na javno cesto ati pot
-	Zakon o cestah (Uradni tist SRS. št. 37/87)
-	Dotočita občinskih ptanskih aktov.
VI. MERILA !N POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
31.	čten
Da bi v območju, ki ga ureja ta odtok zagotoviti primerne bivatne in detovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative za opremtjanje s komunatno infrastrukturo.
Komunatna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo. etektrično energijo, cestnim in PTT omrežjem in naprave za zbiranje, kondicioniranje in dispozicijo odptak. Vsi objekti morajo biti priktjučeni na obstoječe oziroma novo zgrajeno komunatno omrežje.
Za izdajo tokacijskega dovotjenja za tokacijo infrastrukturnih objektov in naprav po tem odtoku se izdeta tokacijski načrt oziroma tokacijska dokumentacija.
50 enotami - prebivatci), da so objekti dispergiamola zemtjišču tako. da bo možno izdetati trajnejšo tokatno dispozicijo Odptak v teren brez nevarnosti, da bo prišto do onesnaževanja sosednjih objektov in naprav. Individuale greznice so sprejemtjive te v krajih, kjer nì javnega vodovoda s tem. da so nepretočne.da v kraju m predviden vodovod ati pa da so za to podani terenski pogoji (disperzije gradnje).
Sestavni de! tega odtoka je Idejni projekt kanatizacije za vasi Raven, Padna, Nova vas z zasetki. ki ga je izdetato Komunatno podjetje Piran - TOZD Projektivainženiring v decembru 1989 pod št. projekta 44/89	^
OSKRBA Z ELETEKTRlCNO ENERGIJO
34. čten
Vsi objekti morajo biti priktjučeni. na etektrično omrežje po pogojih, ki jih upravtjatec dotoči v etektroenergetskem soglasju.
PTT OMREŽJE
35 .-čten <
V	sktadu z vetjavno zakonodajo se predvidi razvod tetefonskega omrežja.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
36. čten
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odtaganje smeti in odpadkov je dotočeno ž Odtokom o odstranjevnaju komunatnih odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 8/83).
Neurejena odtagatišča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na za to dotočeno odtagatišče v občini Piran (pri Dragonji), zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
Za odtagatišče komunatnih odpadkov v btižini Dragonje bodo izdetane posebne strokovne podtage in podani pogoji za urejanje te deponije..
Ves odpadni gradbeni materia! in zemtjino se mora odtagati na deponijo gradbenega materiata pri tetatiŠču v Sečovtjah. Lokatna odtagatišča niso dopustna.	1	;
V	nasetjih in zasetkih bo organizacija pristojna za odvoz gospodinjskih odpadkov skupaj s predstavniki KS in občani dotočita mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev.
Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualo odtaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih).	:	*
Za dispozicijo gnoja in gnojevke je treba zagotoviti tokatne objekte (pokrita gnojišča, nepretočne gnojnične jame).
Pri novogradnji ati spremembi namembnosti objektov je potrebno opredetiti odtaganje in dispozicijo morebitnih odpadkov (mineratna otja, pesticidi, herbicidi ipd ).
VIL MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR
VODOOSKRBA
32.	čten
Na območju z javnim vodovodom se morajo vsi novozgrajeni objekti in objekti, ki se prenavtjajo. priktjučiti na to omrežje. V nasetjih. kjer vodovodno omrežje nc zagotavtja zadostne rezervne požarne vode. je potrebno urediti požarne bazene ati zagotoviti dostop k naravnim odvodnim virom po pogojih občinske požarne inšpekcije.
Za oskrbo z vodo iz tokatnih zajetij in kapnic daje sogtasje sanitarna inšpekcija.
Obstoječi cevovod AC 0 80 mm od rezervoarja Breči do odcepa za Ivankovcc je potrebno obnoviti.
Oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda se zagotavtja pod pogoji upravtjatca javnega vodovoda
KANALIZACIJA
37. čten
Pri metioracijah, obnovi in graditvi potjskih in gozdnih poti in ostatiti zemetjskih detih ter pri urejanju brežin vodotokov je potrebno poteg tehničnih in proizvodno funkcionatnih pogojev upoštevati tud) pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kutturne dediščine in kvatitete obtikovanosti kutturne krajine.
V dotini Dragonje je predvidena agrometioracija in hidrometioracija reke Dragonje. Za to območje bodo izdetane posebne strokovne podtage in podani pogoji za urejanje tega območja.
Vlil MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
33.	čten
V strnjenih nasetjih. ki jih nc bo možno priktjučiti na javno kanatizacijo in naprave za kondicioniranje in skupno dispozicijo ter bodo štete več kot 50 prebivatcev. je potrebno zgraditi zbirno kanatizacijo za odptakc in zgraditi ustrezno dimenzionirano tokatno čistitno napravo s predhodno izvedbo študije za dispozicijo prečiščenih odptak gtede na geotoške in hidrotoške pogoje in dotočitev sistema dispozicije. Dotočiti je tudi mejno števito objektov, ki se bodo tahko priktjučevati na tokatno čistitno napravo.
Začasno do izgradnje kanatizacijskega omrežja je dovotjeno odvajanje odptak v greznice locirane tako. da bo po izgradnji kanalizacijskega omrežja možen priktjuček na javni kanat. Do greznice mora biti urejen dostop z avtocistemo za praznjenje.
Gradnja tokatnih individuatili ati skupinskih greznic je sprejemljiva ob prehodno dokumentirani oceni, da niso v nevarnosti Vodni viri* vodovodne napeljave, da gre za manjše števito objektov (z manj kot
jo. eten
Za posege v območjih, za katere vetjajo pogoji varstva naravne in kutturne dediščine, je potrebno pridobiti sogtasje in jih izvajati pod pogoji pristojne spomeniško varstvene stužbe.
39.	čten
Kutturna in zgodovinska dedščina
Predeti z arheološkimi najdišči se varujejo z varovatnimi režimi za to dediščino.
Ti predeti so:
-	izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunatnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorstvom pristojne spomeniško varstvene slpibe, . a .
-	na podtagi ugotovitev dobtjenih pri raziskovanju območja je to^ možno prekvatibeirati v višjo ali ^iiijq stopnjo varov^oja, kar opravi


Petek. 23. februarja 1990 - St. 8
URADNE OBJAVE
51
? možna gradnja, se o3dajo investitorjem, v s!adu s 34. in 36. (tenom ^ Zakona o stavbnih zemtjiščih (Uradni tist SR5, št. 18/84).
Površinske, geomorfotoške in hidroto^e naravne znamenitosti m karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom. Umelno^na stavbna dediščina
-	gradnja novih stavb v vidnem potju sakratne arhitekture, če zapira njeno veduto ati ruši prostor ob njej, ni možna.
-	pri gradnji nadomestnih in novih stavb je treba v ^vaških jedrih upoštevati utično tinijo.
. z novogradnjami in dozidavami ni dovotjeno spreminjati značitnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in tego stavb z ozirom na utico, trg. itd).
Naravna dediščina Vedute in situate
-	območja s karakterističnimi pogtedi na nasetja, oziroma posamezne tokacije so nezazidtjive (izjemoma s sodetovanjem pristojne varstvene stužbe),
-	novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo ne smejo izstopati iz sithuete nasetja,
-	območje Grič STENA in REKA DRAGONJA S PRITOKI se urejajo z odtokom o razgtasitvi naravnih znamenitosti v občini Piran.
VAROVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
40.	čten
Kmetijska zemtjišča I. območja so zavarovana v sktadu z Zakonom o kmetijskih zemtjiščih. Dovotjeni posegi so dotočeni s tem odtokom oziroma Srednjeročnim družbenim ptanom občine Piran z Zakonom o varstvu kmetijskih zemtjišč pred spremembo namembnosti (Ur. tist SRS. št. 44/82).
OHRANJEVANJE STARIH VAŠKIH JEDER
41.	čten
Za ohranjevanje starih vaških jeder je treba upoštevati tipotogijo in lego stavb ter ohranjevati karakteristično ^sithueto nasetij in zasetkov.	!	.	;
Med vaška nasetja se uvrščajo: Raven, Padna. Nova vas.
Med zasetke se uvrščajo: Koritina. Ivankovec, Orešje. Šterenci in Koščiči.
I. Merita in pogoji za novogradnjo, adaptacije in dozidavo
-	tlorisi objektov morajo biti podotgovati v enakem atj podobnem razmerju kot ostati objekti v vaškem jedru,
-	po višini obsegajo prittičje in nadstropje, odvisno od ostatiti objektov
v nizu vaške pozidave,	i
-	strehe so pravitoma simetrične dvokapnice, krite s korci ati ceto s kamnitimi ptoščami v posebnih primerih,
-	objekti naj ohranijo oziroma posnemajo ambientatne značitnosti in arhitektonske detajte, značitne za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, dvorišča),
-	v vaških jedrih naj se ohrani strnjena vaška agtomeracija z notranjimi zaprtimi in odprtimi dvorišči
Po Zakonu o varstvu pred hrupom ^ naravnem in bivatnem okotju (Uradni tist SRS, št. 15/76 in 29/86) mora biti sestavni de! lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. čten).
Cc je protihrupna zaščita potrebna mora biti grajena sočasno r izgradnjo objekta
IX. MERILA IN POGOJI ZA POTREBE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
43. čten
Obravnavano območje se ureja na podtagi vetjavnih predpisov In v sktadu z občinskimi ptanskimi akti.
V obravnavanem območju gradnja zaktonišč osnovne zaščite ni potrebna. V primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni sc na tem področju gradijo zaktonitniki in drugi zaščitni objekti po posebnem odtoku občinske skupščine V obravnavanem območju je potrebno zagotoviti nastednja območja občasne rabe za potrebe SLO in DS:
-	območje začasne nastanitve prebivatstva (Nova vas. Dragonja).
-	odtagatišče ruševin v btižini zasetka Orešje,
-	pokopatišče za živati na obstoječi deponiji smet)
X ETAPNOST IZVEDBE POSEGA
44 čten
S tem odtokom se ureja prostor ruratnih nasetij in zasetkov ter širši kmetijski prostor.
Ker potreb večinoma individuatiti graditetjev ne poznamo, je prioriteto oziroma faznost posegov v tem območju težko dotočiti Posetitvene površine predvidene za gradnjo bodo pozidane na podtagi ureditvenih načrtov oziroma izjemoma na podtagi ureditvenih situacij.
XI.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZ-VAJANJU PROSTORSKEGA IVZÈDBENEGA AKTA
45.	čten i
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti tokacijsko dovotjenje za gradnjo objektov in naprav.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
* : - * * . * 1
46.	čten
Legatizacija objektov zgrajenih brez tokacijskega in gradbenega dovotjenja je možna samo za tiste objekte, ki izpotnjujejo pogoje iz tega odtoka in so na dan objave tega odtoka v tjlradnih objavah, zgrajeni najmanj do III. gradbene faze.
! } - -
47.	čten
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogted občanom, organizacijam združenega deta in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Piran na Komiteju za družbeno ptaniranje in družbeno ekonomski razvoj, v Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran in v KS Raven-Padna- Nova vas in KS Sečovtje.
VAROVANJE IN IZBOLJAŠNJE OKOLJA
42.	čten
!. Sptošni pogoji
Za zagotovitev kvahtetnih pogojev bivanja in varovanja okotja je potrebno:
-	zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem,
-	ureditev tokatnih odtagatišč komunatnih odpadkov,
-	sanacija območij, ki so izpostavtjeni hrupu.
2. Varstvo zraka
Organizacije združenega deta in druge pravne osebe morajo statno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okotici na način, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka
48.	čten
Nadzor nad izvajanjem tega odtoka opravtja urbanistična inšpekcija Skupnosti obatnih občin Koper.
49.	čten
S sprejetjem tega odtoka preneha vetjati odtok o spremembi novetacije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave, št 3/88)
50.	Čten
Ta odtok prične vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-9/88	Predsednica
Piran, 6. februarja 1990	TATJANA KOSOVEL, t.r.
OBČtNA POSTOJNA
3.	Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režim in območja vodnih virov so dotočnei s predpisi, ki urejajo to področje (Zakon o vodah, Ur.!. SRS, št. 38/81. 29/86).
4.	Varstvo ta!
Vsa sktadišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča iztiv v vodotoke ati podtatnice.
5.	Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take sprem! jajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Objekti za obrt* in proizvodnjo morajo biti tocirani in zasnovani
tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
-
;HY. ' 'n y ^	. . .	. -

Na podtagi 26. čtena Zakona o temetjnih pravicah iz detovnega razmerja (Ur. tist SFRJ št. 60/89) in t68. čtena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja !990 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRNEM OBRATOVALNEM ČASU NA PODROČJU PROMETA BLAGA NA DROBNO, GOSTINSTVA, OBRTI IN DRUGIH STORITVENIH DEJAVNOSTI V OBČINI POSTOJNA
1. čten
V odtoku o spremembah in dopolnitvah odtoka o okvirnem obratovat nem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva,
--
? *< .<	...	'.1	. ."iL—"T!
52
PRiMORSKE NOViCE
Petek. 23. februarja 1990 - št. 8
obrti in drugih storitvenih dejavnosti v občini Postojna (Ur objave ^t. !4/83) se !. odstavek 7. č!ena spremeni tako. dà se na novo giasi :
Zasebni gostinski obrat je^tahko zaprt dva dni v tednu, vendar pravitoma ne na dan državnega in repubtiškega praznika Le v izjemnih primerih je zasebni.gostinski obrat, v sogiasju s Krajevno skupnostjo in na podiagi dovoijenja pristojnega občinskega upravnega organa, iahko zaprt na dan državnega in repubiiškcga praznika.
Navedeni obrati so iahko zaprti največ 3(Pdni v !etu zaradi ietnega dopusta
2.	čien
V odioku o okvirnem obratovainem času na področju prometa biaga na drobno, gostinstva, obrti in drugih storitvenih dejavnosti v občini Postojna (Ur. objave St. 20/82)	20. čien črta.
* * . -
3.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. ! 4-2/82
Postojna, dne 30. januarja Ì990	,
Predsednik TOMAŽ TUŠAR, i r
OBČ!NA SEŽANA
Na podiagi 28.1 29.30. in $2. čiena Zakona o zdravstvenem varstvu živaii (Ur. iist SRS št. 37/85). Odioka o pristojbinah za zdravstvena spričevaia in potrdiia ter o kriterijih in meriiih za doiočttev pristojbin za veterinarsko sanitarne pregiede in dovoijenja (Ur. iist SRS št. 48/87) in !93. čiena Statuta Občine Sežana (Uradne objave št. 25/83) je izvršni svet Občine Sežana na svoji seji dne. 14 februarja 1990 spreje!	* .
ODREDBO
O DOPOLNITVI ODREDBE ZA OBVEZNE VETERINARSKO SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA L čien
V Odredbi o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne pregiede in dovoijenja (Uradne objave št. 4/90) sc pristojbine, navedene v l .čienu.točka 1.2..3.. 4..5 ; in 2. in 5. čienu povečajo za 58 %.
Vrednost za izračun pristojbine je nova režijska ura dipiomiranega veterinarja t.j. 225.60 din.
2. čien
Ta Odredba začne veijati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev : 340/89	' Predsednik
Datum: 12. februarja !990	BOGDAN FON, Lr.