i* rntn r

^hajs v tak da a
dalj iu
>,utd dailv
glasilo slovenske: narodne podporne jednote

Uradal&kl ta upravaiiki pn> •Uri i rni n Lawadalu a v.

Offloe of pabUoallon: "887 ho. Uwad|lr ave. J IVIcphonv: Laaradalv 40M.
M
YEAR
PaUliM nI
li.U
i. *■«»■	■sararg ir^. - vsa^:^ cm«** iu.. ^ 10. j^j. <j«. u§ 1920.
V^V	(No. 14») auikariMd k, tka
SukacriplU« $4.00
TMfi|,
stev.—number ix
IZIJA SOCIJA-tlSTOV RAZBURJA EDNO VEČJE KROGE
protestirajo proti tuspen-siji tooialittov.
PREDSEDNIŠKI KANDI-DATJE STARIH STRANK.
Vsaka skupina hvali svojega moža.
PREDLOG ZA PREKLIC SIJSPENZLJE.
\ y, N. Y. — Medtem, ko ijuuarji kujejo načrte, kako Iržali suspenzi j o socialistie )oslancev, ae alifiijo glasovi, v zbornici napravi ponoven pia, da se prekliče suspenzi j a etičnih poslancev. >ublikan8ki Poslanec Williara ios is New Yorka je nazna |a stavi predlog, da sociali-poslanci zasedejo svoje ae-poslaniški zbornici. V pon-je bil tak predlog odklo-; 71 proti 33 glasovom, isednik zbornice Swett se je ideljek precej skliceval na lentarni red, da ne pride do ,'anja. Ali čudno je da se iki predsednik ni skliceval irlamentarni red, ko je bila )žena resolucija za suspenzi-•ialističnih poslancev, ki je I ^protislovju z.jgepubh-formo vlade*, pravijo pa-in rasodni političarji, ki lejo v republikansko formo in ustave kot temeljen za-katerem so izdelane vse in sprejeti vsi zaključki, ivni prokurator Newton je veliki zadregi in menda ne tj mu je- storiti, kajti dejsi ne ve, če bo Elihu Root po-zagovarjati susperizijo, ko vprašali, je pozval njega, pomaga pri delu
KANDIDATOV JE VEC, KOT JIH POTREBUJEMO.
tno
»jela rezolucijo, v kateri [protestira proti izključitvi itičnih poslancev in Proti ti nominaciji James W. fcwortha senat orskim kandi-
Haven, Con. — Bivši pred-Taft je pred svojim odho-rekel, da ao suspendirani so? upravičeni do nepristran-zaslifianja in če se jim ne dokazati nič veleizdajniške-da so hoteli s silo slrmogla-flado, naj ae takoj vpostavijo >rnico.
BO PLAČAL GODBO? -NE KONZUMENT?
m. — Že prihajajo v glasovi, a sporazum med fnim tajnikom in mesarako > ni izpadel tako za mesar->t so pripovedovali nekateri <ti, ko so prišle prve vesti v it, da ostsne mesarjem na-le kontrola nad klavnicami Kiii mi produkti, nir M. Evans, ekonomist, da ni padla cena gazollnu ftroleju, ko ae je doeegel sVo-no sporazum s Standard Oil Bilo je tudi takrat precej a o razpustu oljnega tru-ili praksa je dokazala, da umenti niao bili nič na bolj-Bporazum z mesarsko Petori-ksterem* je bil razpuščen tvsni mesarski trust, tudi ■u pokaže, če bodo konžulje ceneje plačevali meao. Do-plačnje ljudstvo" meao »e io po stari ceni.
tTVA" ŽENA JS OŽIVELA.
atrton, V. B. — Priprave, da »pijejo 90-letno m rs. Mary E oney, ao bile v teku, ko je pomik naenkrat opazil, da se je i č premaknil. Pogledal je ie rs t, da sa prepriča, če ga niso le njegove oči, a v tem t reko je vatala stara lena v rakvi rpraiala: "Kaj pa delate z me-V
'ogreb oo aeveda takoj odložili nedoločen čaa.
Washington, D. C. — Konvenci ji starih strank se nista pred durmi, a že se oglažajo predsedni ški kandidatje, ki upajo, da dobe nominacijo pri republikanski sli demokratični stranki. Stranki se delita ali razpadata v več interesnih skupin, vaaka taka skupina pa ima svojega moža in sku£a prepričati druge skupine, da je njen mož najboljSi kandidat, od katerega je pričakovati najboljše de lo. Zanimivo je, da Se nobeden teh mož, iki jih priporočajo razne skupine v obeli n t arih nt ran kali, ni prišel na dan z jasnim in določnim konstruktivnih in soeial nim programom, a vseeno vztrajajo skupine pri tem, da je njih mož pravi predsedniški kandidat, od katerega ima dežela priČakova ti največji blagostan, če bo izvoljen predsednikom. Nekateri taki možje, o katerih sodijo, do se potegnejo za predsedniško kandidaturo, je že povedalo nekaj lepo ln krasno donečih fraz, ki se pa seveda ne morejo smatrati za kakšen program iz enostavnega razloga, ker fraze ne morejo na resnega in razumnega človeka napraviti vtisa, da so program in da bodo zboljSale socialne in gospodarske razmere v veliki ameriški republiki.
Nekateri taki možje so slišali šepetati ali zvoniti, da v podjetniških krogih žele močne roke in
memi. 2000 Američanov ae umi k a iz Transbajtkailije proti obali acifi&kega oceana. (Ta depeša pomeni, da je približno 8000 A-ineričanov, ki ae še vedno naha* a jo v Sibiriji, v kritičnem polo laju.)
Politični krogi v Angliji urgl rajo vlado, da naj takoj začni direktno akeijo sa obvarovanje baltiških držav. Neki tbrfefdci dipl (»mat, iki se je pravkar vrnil r uthra Državne IAffC	*V6je *ov#ranee in BoJtika, pravi, da vsa^krb Angli
AMERIČANI V BOJU S KOZAKI IN JAPONCI
Ameriška armadica v Sibiriji med dvema ognjema; Irkutak v plamenu. Spopad nad Japonci in boljševiki je bllao.
KITAJCI BODO POMAGALI BOLJŠE VIKOM?
London, 15. jan. — "l)aily M sil" je prejela poročilo is Har bina, ki se gfasi, da so se Američani v Sibiriji spopadli a kosa ki geuerala Setneuova, vrhovne ga poveljnika "vaeruske" arma de. V (boju sta bila -ubita dva ameriška vojaka in trije so rauje ni. Američani ao pognali kozake •beg in osvojili »klopni vlak. Boj se je vrttil v Trsnsbajksliji med Bajkalskim jezerom in Vrb-neudintlkoiii
liarbin, Mandžurija, 12. jan. Iz Vrhnoudinaka jsvljajo, da ao se ameriške čete spopadle s Ja ponci. Podrobnosti Še niso znane. Položaj na Železnici med Baj-kalskitu jezerom ln Vrhueudln skom je kritičen,,
BLondg% 15. Jt^ Irkntap glavno meato v Sibiriji, je v pU Hf^^
janja po |eh željah, izničenih v Šepetu in pritajenem zvonenju.
V	republikanski stranki je na pr. cela vrsta kandidatov, o katerih govore, da se potegnejo za predsedniško kandidaturo. Ali s" temi glasovi prihaja v javnost Šepet, da imajo starine v republikanski stranki, ki radi sebe nazivi jejo "stara garda", svojega moža, ki se pokaže malo pred konvencijo in ki zanesljivo dob! nominacijo za predsedniškega kandidata na konvenciji. Nekateri govore, da je ta misjerijozna oseba general Pershing. drugi pravijo. da je nekdo drugi.
V	demokratični stranki so ravno taka prerivanja in ugibanje, kdo bo predsedniški kandidat ln slišijo se različni glasovi. Nekateri pravijo, da predsednik Wllson v tretjič kandidira, drugi pa trdijo, da to ni res, ampak predsednik bo ssmo zsgovsrjal moža, ki bo nadaljeval z njegovim programom. Drugi hočejo zopet vodeti, da ae Bryan zopet požene na predsednišk9 kandidaturo .ali neka druga akupina izjavlja odločno, da Bryan ne bo kandidiral.
Truatovsko časopisje je razdeljeno v dva tabora, ali v teh tabo-rih se zopet deli po skupinah, ki imajo vaaka svojegs ksndklsta.
Edino politično organizirano delavstvo molči, kdo bo kandidat delavske stranke. Sliši se le toliko, da bo kandidat imenovan šele v juniju ali juliju, to pomeni z drugimi besedami, da bo imenovan šele sredi poletjs.
Politično organizirano delsv stvo se tudi ne brigs, kdo bo predsedniški ksndidst pri stkrib strankah, ampak je pridno no delo, da izdela avojo politi« no or gsnizacijo, da Ik> lahko poseglo krepko v volilni boj.
NOREC JE PODLEGEL MRAZU.
Moline. III. — Slaboumni John llolland je pobegnil is državnega zavoda za umobolne v Water-towttu. Našli ao ga zmrznjenega v koruzne mpolJ"
je mora biti wdaj posvečena ne varnosti, ki preti Indiji. Najno vejše vesti se glaae, ds jo is bruhnila boljševiška revolucija \ Kav kazi ji in velika petrolejska središča Batum, Baku in Tiflit st v skrajni nevarnoati. Polom Kol čakove armade in vlade v Sibiriji je popolen.
London, 15. jan. Iz Moskve poročajo, da ho se uprle Semeno-ve čete v Amurju. Sovjetska sr« mada ae bliža Irkutsku. Značilna je tudi vest iz "Moskve, ki se opi-ra na neko poročilo iz Celjabin-ska, da bodo kitajske rdeče čete pomagale nmkim boljševikom pri rcokupsciji vzhodne Sibirije, Kitajci bodo operirali v obrežnih pokrajinah. Moskovaka vlada pričakuje, da se sovjetske Čete vsak Čas spopadejo z Japonci. Izvrše-valni centralni odbor sovjetske vlade je izdal manifest ns ruski nsrod, 'ki se glssi, ds je srmsds delavcev in kmetov zopet enkrat strls sovražnika ns jugu Rusije in združila bogate dežele s sovjetsko republiko. Msnifest pravi dalje, da "nevarnost Japomievin zavezniških va/aIk na zapadu sili vlado, da bo morala nadaljevati Vojno." — Moskovsko poročilo i menuje Ictoke in Hjake napade v okoliJu Dvtnsks le lokalno ofenzi-brw. pomena. Fronta v Turfte stauu je dolino zavarovana.
Pariz. — "Tempa" porota, ds je zsvezuiški vrhovni svet sklenil pripoziuiti popolno ueodvisnont Armenije, tleorgije in Azeiimja na na Kavkazu.
NEOPOJNE PIJAČE TUDI V NEVARNOSTI.
Sadovi prohibioija ao te pokazali * na potniškem parmku
PROHIBICIJA MNOŽI UPRAV NESTROftKE.
Waahington, D. 0. — Prohibici-ločnim konstruktivnim in soeial la je ukuhano aadje, grozdni sok ln jabolčnlk podvrženo prohibiei jonlškim poatavam in da vaakdo izvrši kasnjivo dejanje, ki pro daja ukuhano sa^je, grozdni sok iu jabolčnik, če vsebujejo več kot pol odstotka alkohola. Ta odločba itopi v veljavo z narodno prohibi eijo dne 16. januarja. Kdor krši to določbo, bo ravno tako kazno Vau. kot Če je tihotapil z žganjem Kremer je apeliral na kongroa no zbornico, da dovoli dva miljo ia dolarjev, da lahko nastavi dva tisoč pet ato atražarjev, da bodo HtraŽili žganje v vladnih skladi Ičih v Kentuekyju in v drugih iržavah. Žganjekuharji zahtevajo več 'stražnikov, ker morajo aa vsak ukraden galou žganja plaketi #6.40 davka.
Ali s tem še niso pokriti vsi broški, ki jih prinaša prohibioija.
MEHIŠKE HOMATUE.
Zaslišanja pred senatnim pod
ADJA KUCE VA pomoč
jf. 0. - Pamik oba Adama", ki je odphil U ^•ga v Urand I laven, ja afctš-h kda «a »Rjo sapadae U
aala. m._
' ~w ^Hvr	Kk ^ tmmm ♦—./ ,. m
Lt^š.t
|cbt«*ago in okoliea^ neoUlno iu najbri| ki aevernovzhodni i«
t rovi. SoMni iakod ob 7 :1«, zahod ob 4:44. . ^
TiS. — Senatni pododaek, kateremu predseduje seaator Fall is Nove Mehike, je pričel s zasliševanjem prič od do-godkih v Mehiki T. M. McBee, živinorejec b nekoga ohamjuega mesta, in še drugi so bili taslišsni kot priče, ki ao izpovedali, da nl življeaje v Mehiki vredno pišks-vega oreha, št oe Američan nahaja r tampikfcem okraja ali v katerem dragem kraja na severne ai dela mehiške republike, ki ni di-
!>odo iskali tihotapske šganjeku harje ln izdelovalce drugih opoj nlh pijač, Ti sgeutje bodo preje-»sli precej visoke plače in tudi število bo precej veliko. Possmea-le drŽave bodo naatavile aeveda *ndi svoje prohibieijoniške urad* like, njim bodo sledili okraji in mestne občine, tako da pojde v »plodnem mogoče več donarja za plačevanje teh uradnikov in agen-tov ,ket so preje Ijudjt izdali sa '»pojit* pijače. Denar sa pMevf ije urednikov in agentov bo pa «eveda prišel is ljudskih šopov.
Parls, Vran. — Francoski pasa« tirji, ki potujsjo na francoekih »arniklh med New Vorkom in Hfavrom, ae sgrašajo nad Ameri* sni, ki so plesali vaako noč ua w»tu iz Amerike v Evropo. . Pol tueala IVancoskinj. ki ao ravnokar dokončale pot prek oceana, je nisalo francoski parobrodni družbi proti iaseivemu plesanju Ame-rieanov. Izjavile ao, da ao Ameriški Pasaži rji bili. vsako noč vau noč pokonci in pili opojne pijače, da je bilo strah in gtoza.
I'arobrodtia družba je odgovo« rile, da amorlški pasažirji komaj čakajo, da ao zunaj prohibieijoni-škega pasa, kadar ae a parnikom mI peljejo iui PraiK^oako In zate-gadel se jim ne sme zameriti, Če ao malo pregiaani, kor po dnevih prohibieije žele čašo opojne plače.
Dogodek pove jasno, da prohibieije nl poboljšala ljudi niti *a las, ampak da jih je Še poalabša-la. kajti kaj takega še nl bilo čl-teti o ameriških pasaširjih.
Annapolis, Md. —* V Irgisls! urne m sonetu je bils sprejeta resolucija. ki apelira na kongres, da se skliče ustavna konvencija, ds prekliče osemnajsti smend-me nt, to je prohibiei joniškl Mracndment. Resolucija pravi, da ao legialatnre sprejele ta emend-ment v hitriei, ko je bilo veliko Število volllcev zunaj dešele tia bojišču v Franciji.
SLOVENCI SO ODLOČNO PROTI NOVEMU REŠKEMU KOMPROMISU.
- ---feiMF
Jugoslovanski delegatje v Parizu niso edini med seboj. Clemenceau in Lloyd George sta zavrgla Wilsonovo stališče, ker se bojita revolucije v Italiji! Ultimatum belgradski vladi. Nesramno barantanje v Parizu.
LADJA Z REKRUTI JB NA-
Fla. — Zvezna ladja, katera ime ni znano in na kateri jo vkrcanih W) mornariških re* krutov, je aaaodla pri Elliot Kejr ju. I^adja je bila na potu U New Vorka v Pensaeols.
ŽRTEV DOKIiLJIJB.
Tork, V. T. — Ko je pri šel d4mot f-letni Jobnar Hlake Is šole. jc našel avojo mater % mlaki krvi ia a prersaaolm vrstam. Po-leg nje je ležalo 7-meeečnu del Ne misi je bik nota, na Imteri je Blakova sapisols, da jo aovrsšijo vsi sossdje la aalagadel gre p§ t emrt, Vrat ol je pi MMMHbv .t .
Pariz, 15. jan. — Jugoalovantkt zaatopniki v Parizu to razdalj eni a oairom na kompromisni načrt
glada Raka. Nesporazum je prišel v trenutku, ko so imeli Italijani »prejeti načrt, katerega sta odo* brila Clemenceau in Llojrd Qeor-ge. Kolikor je nuigOŠO izvedeti, se kompromis glasi, da Italija opusti nekaj teritorija na dalmatinakem obrežju in zato dobi Reko s kosom ozemljit, ki bi vezalo Reko z latro ua zapadu.
Slovenoi to odločno proti temu kompromisu, medtem ko to Hrvatje in Srbi pokazali raipotošenje, da sprejmejo kompromis. Kar Ja bil sporazum nemogoč, ja končno jugoslovanska delegacija aa-vrgla kompromis in ta postavila na Wilaouovo stališče, da mora biti Raka jngotlovantka.
Clemenceau In Lloyd George ata nato podala Jugoslovanom teke vrste ultimatum, da mora vlada v Belgradu bres odloga skleniti, kaj hoče, in dati mora kategorični odgovor "da" ali k* na italijanski kompromis. Nemogoče je isvedeti, dali je lil najnovejši kompromisni nsčrt zs rešitev jadranskega vprašanja Predložen Wilaonu. Načrt je abso-utno v nasprotju s VVilsonovim stališčem Ne ve te tudi, dali je talija v splošnem sprejela kompromis.
'Pariz. 15. jan. — Italija je sprejele nsčrt za pogodbo glede na rešitev reškega vprašanja. Načrt je bil isročen jugoslovsn-skbn delegatom, ki so ga poslali irzojavno v Belgrad Iu odgovor ae pričakuje v pete"k.
Pariz, 15. jan. — Lloyd George Clemenceau In NHtl ao včeraj nadaljevali razpravo o reškem vprašanju. Stvar je bila že hllso rešitve, toda Jugoslovani niso prfŠli na sejo vrhovnega aveta. Slovenci protestirajo proti načrtu Italije, ds uaj l>o Raka svobodno mmto z vsem teritorijem do se-dsnjc italijanske meje.
(V sledečih vrstlreh prinaša ino poročilo iz Pariza, za kstero> raga je odgovoren llenry Waloa, koraspondent čikaške "Trllm-ne.")
Pariz. 14 jan. Lloyd Gaor« ge In Clemenceau sta danes apro menila njuno atallšče, ki ata ga zavzemala še v pondeljek, Sprejela sta nov načrt, ki poatavlja Kako pod suverenstvo Italije, 0> ba mlnist rslu prsdseduiks ste dala več pojasnil, ksj Ju je pf|. vedlo do iega, ali Iz gotovih krogov ae poroča, ds j« glsvni vzrok ts, ker ju je Nltti prrbiufal, da lm v Italiji revolucija ali boljševl-sem, ako ns bo lUks snsktlrsua Te grožnje ata se Lloyd George in Clemencesa najbolj ustrsšlls.
i>rugi iMilitični opssovslci ps pravijo, ds sta Lloyd George In Clameneoau naredila premlšljetrn potezo proti Wgs<Ntu, da na ts način hailks is ameriške vlade deklaracijo dali ae »»odo %drul<-ue drtbve še zanimalo ta evrop »ke zadeve ali ne. Vaa stvar izv> ra la spora m«d zaveanlUdml ve. lesilaml saradl delkve Turčije i* ker Amerika Še vedno mol/( g o sirom na piKiodetil aiandat v Ar meniji
Jugoslovani ao naravno sa vrgli novi načrt, tada nihče ee ne bo oziral na proteste Trumbl/a lo Pašiča, ako jima ne pride WIU<h na pom&i Trum*>U prisnsva, da
HRVATJE RI SE RADI VRHIU V AMERIKO.
Gospič, Hrvaška, 14. jan, — O-krog tisoč Hrvatov, ki ao zapustili jaklarne v Plttsburghu ln Ga-ryju in stopili kot proatovoljei v jugoslovanske polko, ki ao bili po* slani na solunsko fronto, jo ape* lirslo ns ameriško pomožno komisijo, da jim naj pomaga vrniti se v Ameriko. Komisija je obljubila Hrvatom, da sporoči njihovo prošnjo delavskemu dopartmentu ameriške vlade.
2ELEZNA NOSKOVA PEST VLADA V BERLINU,
48 ubitih in 105 ranjenih prt tor* v kovih demonatraotjah.
OENERALNA STAVKA V NEMdLJI.
Berilu, 15. jan, - Voditelji spartakoveev ln neodvisnih soeia-listov to danea pozvali delavstvo
fSnTStrlj? kit pn.test'protU^h*
sodnemu ttanju, ki ga je raagla-sila vlada v torek svočer. Vodni v <» KdeČcga križa je <ianea popitldue n M/.Iia n I In, da je število mrtvili fil torkovih demonatr^ljah narastlo na 67.
London, 15. jan. V tukajšnjih (liplomatičnih krogih se* rtz-kirja bojaten, da ae re vol uetona r* no gibanje v Nemčiji razširi v Avtrljo, Položaj na Dunaju Je skrajno slab ln le majhne lakrlce jo treba, da se rasplainti it nje • požar,	•
Berlin, 15. jau. Včeraj je bil mir v Berlinu. V meatu vlada No* ske s železno roko. Vojaške čela patruljlrajo ulice Vsi javni alun dl so pnripovedaul.
Na deželi se ponavljajo nemiri in stt^ke, Sinočno uradno poročilo se glaal, da je bilo pri torkovih demoustrseljsh pred zbornično pelsčo ubitih 42 osni* Iu 105 jo ranjenih; me<l ubitim sla tudi dva policaja in deset je ranJanMt. O stali ao di4avc|, ki ao Jih pokosile krogle Iz Noskovlh strojul«,
Vlada ja tvrnils vso krivdo ua neodvisne socisllote. Predsednik kabineta Itauer je obdolžil štiri imslanoa naodvlsne soclallalične strstike, ds so med demonatrael* jami atall pri oknih in t rokami dajali gnanisnjs ss napad na ps Isčii Isvršrvslnl odbor večinske stranke je isdal apel na člane, da naj se ue udeležujejo nobouln slnslov ali demonstracij,
Nasprotno obtožujejo voditelji neodvisnih socialistov vlado, da Jo njena polletja zakrivila krvo litje, ko je pričela streljati s stenic parlsments na mirne de moimtrente ki neki polleief je ee* lo zagnal bombo t gosto meao ds< lavatva ua trgu.
Berlin, jan. — 9'oloiaj je telo kritičen in nMiŠe ur ve. kaj prinese jutešnjl dan. Danes poro* <*sjo. da ja število mHvik pri tor* kovih drmonatraeljab naraaMo na 50, ker je mnogo ranjanaav včo-raj umrlo; ubite ao bila tudi Šli* ri ženske In «den otrok.
ftorlln j« danes k*or vojaški t s bor tolumiifint palgša je obdana a kordonom vojaštva a stroj, nlesmI in po btllnjtb nltaafc ne-prtnehoma rapošajo oklopni avtomobili. Is katerih štrle strojne pušk«. Noska jo
ia <*>**!* v

PTW

GLASIIX) SLOVIN9KE NASOPNE PODPORNE JEDNOTE
IHA'kL0VgM8Kt MASODME POPPOEKE JEDNOTE
Cene oglasov po dogovora. Rokopitl it o« vrašsje.
Naroinina: Ze4l«jene države (izven	^
81.00 m p«n«u i« 11.00 a« tri »—»t chisnse taji—mm
kta, $1.40 m tri aM»sece, in ko inozemstvo $9.99.
"PROSVETA"
UIT 8«. Lo»ešiiU —' ff* 11
"THE ENLICHTENMEICr
Ol|MI of
Adv«rtiaiat rstaa on

> »na Canada $4 pav ysez;
KDO JE PODRAŽIL SLADKOR?
Od izbruha svetovne vojne pa do današnjega dne se
ni nobena reč tako podražila kot sladkor. Pred izbruhom
svetovne vojne so prodajali funt sladkorja po sedem cen- in ki »k«0 tov in tudi ceneje, danes je pa navadna cena eden to** |
DOPISI.
Milwaukee, Wn. — Fanatizem jo pokvarjeno mišljenje, ki ne dopusti nikakega drugega jtiflH vzkipeli je možgan, kateremu sledi ofcčue razburjenje celotnega orga. nisms; abnormalno stenje duševnih sil, katere z neizprosno trdo-vratnoetjo delujejo se izpolnitev svojih idej in dosego gotovega cilja. Fanatizem pobijati z logičnimi dokazi, z v lotevanjem rezmčr ali x mogočimi posledicami, je rev n i tako nemogoče, kot streljati na luno.	. ■
Da jc temu tako, smo imeli V naši naselbini priliko ponovno se prepričati na shodn v Harmonia dvorani, ki se je vršil dne 21. decembra 1. I. Slehernemu človeku, ki je zdrav in "normalen v zgornjem delu", je bilo znano, da «tf prišla rojaka dr. Perič in Frane Svctek v našo naselbino t namenom, da nam pojaanita položaj v stari domovini in sicer resnU položaj, kar sta tudi storila. O tem smo bili prepričani vsi, ki smo navajeni misliti z lastnimi možgani "folkmere"
kritičnem čseu hud udarec iu se niti ne zavedajo, da se s tem Škodovali sami scfci iu sploli vsemu delavstvu. Že način, kako sp iutri girali njih voditelji na konvenciji v Chieagu, je saoje aiabo izpričevalo in vsled tega imajo jako malo zaupanja pri vseh treiuomisle-iih osebah. Nadalje so napravili veliko napako na sfcorovanjn v Bochestru, N. Y., ko so zavrgli predlog, da naj oztane strsnka celotna in da naj se ne cepi in da naj se uporabi stara in uajbolj preizkušena metoda, namreč, da naj se stranka reorganizira in odpravi morebitne napake, katere so ae pojavile v organizaciji. S tem >f se ne razdiralo, kar se je zgradilo s tolikimi gmotnimi in moralnimi žrtvami* temveč izboljšalo iu gzadilo. Notranje delo bi se imenovalo v tep slučaju izboljšanje n iskanje boljše poti, zunanje de o pa razbiranje, iu uničevanje Veliko bi se lahko še napisalo o taktiki gotovih voditeljev komunističnega gibanja, toda tu ni mesti) za take razprave in hočem le še omeniti srdite boje, katere so vodili sedanji komunisti proti S P.' in ta stranka proti komuni stom. Toda danes so vsi na enaki poti, toda kljub temu se še vedno M&ijajo z raznimi neumnimi fra zami. Ako čitamo njihove čaeo*
set centov, ponekod morajo konzumentje plačati celo pet,
ce, kot je to slnčej pri " in dvajset centov za funt sladkorja.	komunistih, ki so pokazali na o-
Proti visokim sladkornim cenam je ljudstvo «PfeT^t^^v	l, 1
veliko protestov, napisani so bili tudi članki, a vse ^ZTiS^t^Z	t^^^JZ^m
ni izdalo nič, cena sladkorju je šla navzgor. bjuaje so kl
ho bili nesdaj v "zlato-črno-ru.1
oovnraševali zakaj gredo cene za sladkor navzgor, zakaj menih" časov v službi "kršitn-Sn^ mize nironScov, toda odgovora ni bilo	fcaS££* "
Zdaj je ta mtaterij reien. Wall Street Journal, glajrtlo	lp-MllH..
veleflnančnikov in podjetnikov, je razvozljalo vozel. Od- lho(, ^ 1bm11 nili toHUo toie krito ie zdaj, kam gre trdo zasluženi delavčev denar, zakaj iw«, <u m dovolili govornikom
S S JS*
je Sel proflt, ki «0 ga prineale viaoke sladkorne cene. Zda: ^ m ...Jj^T tol p,^. je tudi jasno, zakaj nimajo nekateri kaj jesti, drugi bode v«ok«mu runmmin človeku j« pa odslej odhajali na Kubo, da se umaknejo prohibiciji sil. d^trf.1 m bil j« » in tam rajajo v senci palm in žive brezdelno iivijenje^	i^^tvt
V	Združene države izvozi največ sladkorja Luban- Ur vti udt!eWM tega shoda z na-American Sugar kompanija. Njeno letno poročilo izka- menom, da si«jo poročilo, ne pa zuje, da je drulba imela $7,091,296 čistega dobička kon- ia
cem njenega fiskalnega leta, ki jt končalo 80. »eptembrs	"Komuni« Lsbor Par*". Bed.,
1919. Ta prdfit je popolnoma čist, od njega so odbiti zc \ n „ po^n to priuko, da so po-vsi davki. Ali povedati je treba fte nekaj, da pravilno | basali zvojo nestrpnost, še bolj ps razumemo, zakaj se je sladkor podražil. Družba je mi nolo leto napravila $2,864,094 več profita kot v letu 19
V	prejšnjem letu je vsak delničar prejel na vsako d nico $86,74. Vsa glavnica je znašala $9,999,500. V zad njem letu je pa vsak delničar prejel na delnico $65.38?
tvojo ntizobrezbo. . Ko je bil zko* končzn je li ^A-ftrl zatvornioo svojih duševnih sil, ki se pa pokazale tndi najtorl na ijegofo lastno začudenje, da imajo podobo pristnega švicarskega dra... Ti ljudje te vrata ne vpošte-
glavnica je pa znašala $10,000,000. Na prednostne del-1 tjo"^SS^m gospodarskega niče je bilo izplačanega $652,566.	| akone. ki odločuje pri drušafcnem
novo "Noetewbtrko" po politični J/l^tdaTaA l«nla^aTiA ali od lanskeira leta ie ostalo ! asvoju, s katerim moremo ver nih vodah, to se reče samo nekaj
fte $17,000,000 prebitka, prebitek V letu 1919 se je pa lod#moF pmobrazlti zedanji dro- vzmega obrežja, so naenkrat is-
množil na $22,867,181. Torej prebitek znafta dvakrat to- ulmi r6dt „evpoštevaje naravnih poznal, ds je v tej barki velika
liko kot fflavnica, ali dvanajst miljonov dolarjev več, kol a kon 0 v narodnega čuta, ne rasli- "luknja", in da je barka v ne-
vln«i? v nndietie Ta Drebitek se vrne zopet gospodarskeft. zakona te ali O. varnosti. To luknjo w Ukoj priče SO delničarji Vložili V podjetje, ra preDlWK se vroe1 zop« ^ drfavfl< u nk je wmo ero, H mOiti in sicer s predmetom, ka-
V podjetje ali bankam, ki tvorijo del denarnega trosi«, oa nerodttino: Bovijct. TO je njih za- teregaao pred nekaj tedni zaniču-
lahko zaseže s tem denarjem druge trge.	iatek in konee, njih zveUdanje in još zavrgli, -e politično akcijo.
Finančno poročilo, ki ga je podala družba, katerega | ešitev. "Sovijet" ti grmijo na Da bi pa njihovo blamašo vsaj ne-
koliko olepšali, so celo stvar ma
-------- -	■	■	lavljaH, ako bi naleteli na Bakra*
jasno, zakaj se je podražil sladkor, da lahko vsak človek A t ^990V0 ufeno<tjo ali pa Dio- zzejeno politično akcijo, namreč, Z normalnimi možgani zapopade, zakaj se je podraži) \imm , njegovo zvetHko. Oni to da člani njihove organizacije sme-
ri ni izmislil kakšen neiadovoljen delavec, govori take | ^^tTit^e.i ni^Jsktraii in kdaU izjavo, da .0 .. o-
ti
Hladkor. Komur pa'poročilo,"ki ga je izdala kompanija,I^i«^kSLiurna ne odpre oči, temu pa ni pomagati. Tak človek je težko »M *reho ali v vodts ka^m«itama
zapopadljiv in spametovali ga ne bodo tudi drugi —
gumenti.
ar-
""V"
vojimi histeričnimi napsdl indl; | k Hi dervlšev ali svetih skakalcev itonešno so kronali avoje junaštvo ia tem shodu a tem, da ao prečita i praznim stenam dvorane neka-
Dela veki program brez delavcev. — Wi!l Hays, predsednik komiteja republikanske	^^ W ^ Mkha slušila vrste delavske stranke hitro množe. NupnivUJe pojedino I gko jo	^^ rtHlo. v hotelu Congrmm v Chieagu, pri kateri je hitro izdelal vom, kot dokument duševne rev-delavski'program za republikansko stranko. Edini de- «čtne prvih apostolov komunistič lavci, ki so sodelovali pri tem prognimu, so bili naUkarji, ^ ki so nosili pripadnikom republikanske stranke jedi in|vH ln m0|r0#e ualltof>il kon)uai_ pijačo na miso.
nje ne samo socijalizma, temveč tudi še kaj drugega. Kdor je enostranski, ta je neveden
Bleer je pa prišla ta čudna organizacija, ki se danes imenuje "komunizem" že sama s seboj v nasprotje. Ko ao ustanovili "komunistično stranko'* so zavrgli vsako politično skcijo in šli a indijanskim kričanjem v boj. Toda že na prvem potu so se sprli in razdvojili. Kden del je sMml na svej prepor že novo ime in sieer
so si pa v laseh in se prepirajo toda sami ne morejo raztolmačit čemu, in bi si tudi nikdar ne mogli, ako bi jim soeijalisti ne pove-dali na ušesa, da je vee ta prep r samo intrigirsnjc "would be vod tel)ev" ali duševnih velikanov *'ln spe". / :
Potem, ko so njih "champions" vodili nekaj časa in krtnarUi to
Komunisti so prUafejaU socija- sode Busije, temveč sta bila poti-1 i..... htranki v njem m najbolj kana sama od razmer naprej, pro-
i gotovemu cilju. Za vse to nam e priše njih poznejše postopanje, ter sta v mnogih ozirih izpremi-njala avojo taktiko in mnogo opustila ia predrugačiia. Tako a. pr. izročila sta vse večje*- industrije nazaj v privatne roke, ostalč »o samt> pod državno kontrolo. Izve ti v industriji so doWii narav nost ogromne plače, ki so naj\eč-»at presegsle desetkratno one ^uiuS in Trockija. Siiočetka so ifeve^etMl dobKali enake |>lače kot pripfosti delavci, toda pozneje so prišli do zaključka, ds js nciuogo-in da industrija ne more napre-dOvati. Nekemu lastuiku kemičuih tovarn, ki je bil sam izvedenec v t€(j stroki, je dr|ava ponudila 300 tišo* rubljev letne plače, da je vodil tovarno pod državno kontrolo; Pozneje sta vpeljala v vsek industrijah plačo od kosa in Ta^lorjev sistem in to. edino radi tega, ker ni bilo drugače mogoče in ker se delavci niso driali discipline in je produkcija vedno nazadovala. Ob-državaii so v tovarnah seje po cele dneve, ne da bi prišli do praktičnega zaključka, ker še niso bUl zreli za socijalteem Se desetkrat mauj pa za komunizem. Ruski de lavci so morali »poznati fiele po izgubah in trpljenju, da je nemo goče predrutfačitl celega sistema kar čez noč in se ne da vse doseči, kar je na socialističnem profrr«-mu. Pozneje so boljševiki ponujali celo raznim kapitalističnim sindi katom razne koncesije, da na ta
duševna revščina, česar pa fana tilni člani ne opazijo. Prazno kričanje ne pomaga nič, *bračo ko- način omogočijo razvoj lastnega manlstl"!, pač pa temeljito zna- gospodarstva in industrije ter «ks-
domačih naravnih za-
ploitacijo kladov.
Kakor so napravili napake bolj ševiki, tako so jih napravili špar-takovci v Nemčiji iu komunisti na Bavarskem in na Ogrskem. Vsepovsod se je poku zalo, da domače gospodarske razmere še niso bile dovolj razvite iu da so bili delav ei še vse premalo organizirani in disciplinirani. Da se to razvidi, so mors citati merodajna poročila resničnem položaju v zadnje ime novanih deželah, kjer so revoluci jonarji napravili velikanske na pake, katere so jim ugrabile veči norau vse sadove njih žrtev, kate
roaebuo v	«u mj uapac-
Mi pff&^^^^^H^npOŠte-1 vati Hedanji družabni red in zadovoljiti »e s tem kar jo^tfogoče dobiti Z < .zit oiu na razmere, f kakr-šuih m* nahaja mam dejstva, m, Mine se pa delavstvo s silo potiskati iz uszadnjaštva Mt naravnost v ogenj najhujšega radikalizma. Če bi ae.aam^M jUiliset itfeuhrtuli v nekaj letif ki ztepH^er«pselali-stično Ktrauko, ^ Jk$ajao to povz-rocilo velikansko izpremembo celega gospodarskega Nisteisja iu vplivalo bi to na celi avet. Komuni«! i pa hočejo te mase napraviti cez noč radikalne in nimajo Šass-pihja ne delavstva za soboj. Toda naučiti se morajo, da je vse, kar so izpremeni na političnem in go-»podarskem polju, le plod razvoja, in da drugače ne more biti in da se ne da nobena »tvgr prisiliti Drveti naprej nesmigelno in brez pravega ciljji, brez izobreŽevalDe-ga dela na gospodarskem in polij tičnem polju med ne^i sanii pa povzroča ssmo zuiesujavH ia^(iodiye delavstvu saipemu. Čss bo pokazal, da je bila *uciaj(atičnu stranka \Wno na pravem potu, a koravno so se pripetile kake napake, kajti storjene n^pske nas učijo, kako je mogoče napredovati. Ona oseba ali stranka, ki ni napravila nobene napake, ne more
uspevati.	im^^fc-
Komunistična stranka pa sedaj obuto ji deloma iz sebičnih voditeljev in k zapeljanih ubc^ih delavcev, ki slepo fdr vi jo čez drn iu strn za fanatičnimi oacbami. Toda spoznali bodo prej aU slej, da mi bili na nepravem potu, toda izučil jih bo šele čas, ker z njimi je nemogoče polemizirati. —' Naročnik.
re so doprinesli.
Mttt^t* •<;..." "	1 1 ; v, *
* * ' """
JE
da
se s splošnim lovom aa ban elite, ne odpravijo banditt

samo — proaim parla-mesta raznih javnih
o da se jim ieognallittfctietf d da ti ne mre varijo možgan	•
V določevanju taktike,
H
4
L Tudi U apel ostane fte glas vpijočega v
Tuskeegeejev inšUtut je podal poročUo, ki pokazuje, da je bilo v letu 1919 linčanih 78 oseb v južnih državah, mad katerimi Je bilo devet dosluženih vojakov.
Bili so seveda sami zamorci, ki so postali žrtev podivjane cestne drhaii. s
D'01ler, iu poved nik postaje Ameriške legije, si j« to žalostno dejstvo, ki tvori sramotno pego na naši civiliaa-ciji, vzel tako k srcu, da je izdal na belopolte!« doehižene vojake poaiv, da naj varujejo v mejah zakona zamorce v južnih državah pred surovimi inštinkti cestne drhaii.
Apel je sicer plemenit, ali malo Je upanja, da bo kaj iidal v državah, v katerih odloča pri balopoltnih ljudeh
nlepa strast, kadar je treba nastopiti proti zamorcem.
_ * v.
Alt ae Doaikša kosa? — Po zadnjih vesteh pritiskajo boljše viške čete od vseh strani na Denikinove čete. Levo krilo Jt stoto, središče in desno krilo sta pa mod dvoma ognjema. Mogoče je sdaj Denikinu žal, da ni tako hitro
mm* sibir^ jiii
Pri naa pa niso dosegli dni gega, kot da smo izgubili zadnje simpatije do teh modernih vlteaov javnega naallja.
5 ■ • ' '
V soboto S. januarja ao obiskali drftavni uradniki razna shajališča
aaeij le ae odvedH v zapore 98 Členov komunistične stranke. Ako-ravne ne odobravamo v vsem tel pogone, vendar saoramo priznali, da iHlt^iilki sami t|t|k vsega tefa ia eo aem i lakrivili, da ae na ktjaje v jako tele vnem položaju. Pomilovanje zashiAlje ls v toliko, v kolikor ee jih lahko sodi, da ie bili saftlepljeii deloma od nevednih. deloma od sebičnih voditeljev katerim so sledUi bres temeljitega prevdarka Za MUikees soclslista je pe sploh velika napaka In enem slebo ki pričevale, ako se' 4m jlg^PT' rssnim aehlčnKn in
MaoiaAiMaa ^^^MA^aajs^g^' feM^MlAA^I
nrrrnnim Toonujfa,	% iem
palcašp, da ne zna »s« mlsIHi la
vodki od drugih In da so haeN nlkskegs
tako kltro in kres vsakih tešav It-pirmeni svojo mnijenje.
katero
morajo imeti delavci ene ali druge dršave, je predvaem potrebno, da vpoltevajo gospodarske razmere kakor tudi značaj naroda samega. Kar je v Rusiji mogoče in dobro in mogoče tudi recimo Za Ogrsko, Poljsko ali Rumuuijo, nikakor pa ni n pr. za Ameriko, Nem čijo ali pa katero drugo moderno drlavo. 1* sanjači morajo trditi, da ni raallke med Rusijo, Rumu ni jo in Ogrsko ali Poljako, in na drugi strani Ameriko. Kns država, ki ima nad 75$ analfabetov in industrijo Me v prvem razvoju lina popolnoma drugačne predpo-
Se za gospodarske in politične remembe, kot pa ona. ki ima uetrijo na najvišji stopinji in aamo 6 ali 7% analtzbetov, kakor n. pr. ZdmŠatfe drftava
Politični otroci in alepei trdijo, da sta samo I*ntn in Tro<>klj na-redila sedanjo Rusijo, medtem ko je vsekemu razsodnemu človeku aaso in jeano, da ao bile neispro-sne make razmere iiali, ki eo na* refcevsls tema dvema taktiko, tri sta jo poaneje zavzemala. imela uspehe, ja pripisovati dejstvu. da ata opazovala boje in uspehe In psdee Korenski je in da »ta opnstlla napake, ki jih jc prvi na-pravil In priiagodiis svoje delovanje razmersm In zahtevam deluv-stva. ker prlproetl mnMkl pri po. IMčaem In d i lavnem prevratu ni-
vpllvs
Jasno je In razvidna, da nista Le-
Viia ki T ročk i j
Pred nekaj tedni je prinesel "Berliner Vorwaerts", da so neodvisni socialisti napadli vojnega tajnika Noskeja na nekem javnem shodu, ker je poslal vojaštvo na Westfakko, kjer je izbruhnil štrajk premogarjev. Na ta napad je Noske odgovoril sledeče:
"Stavkujoči premogarji so uničili en del rovov in nameravali so uničiti vee, ker je vsakemu znano. Tako sem bil prisiljen rabiti vojaštvo, da sem preprečil katastrofo, ki bi sledila uničenju premogovih rovov." Potem je vprašal dotične-ga, ki ga je javno napadel, kaj bi on storil v iem slučaju in ta mu je odgovoril, da bi storil isto in branil rove z vojaštvom. V Nemčiji se spartakovci niso osirali niti najmanj, da je drŽava na robu propada in da je odvisna od zaveznikov in so zahtevali popolno socialkdra-nje vsega. Niao premislili, da se Nemčiji lahko pripeti isto, kot se je Ogrski, ko so prišli komunisti nakrmilo. In to bi takorekoč vpropaatilo Nemčijo, kot je še ta* korekoč Ogrsko in menda je vsakemu znsno, kaj sc sedaj dogaja na Ograkem pod vlado belih teroristov in monarhistov, ds še preseda belo zaveznikom. Ako bi osta-Is na Madžarskem prvs seelalifti-<?na vlada, ki je ob razpadu A\ -»tro-Ogrske monarhije, pfrvzela vlado v svoje roke in tii fanatični komuidsti ne ovrgli te vlade, bi bile razmere na Madžarskem vse dnige, kot so pa danes iu s treznim delom bi lahko sčasoma dosegli marsikaj. V avstrijski republiki Je Priedrlch Adler, kateremu gotovo ne bo nihče očital, da ni radikalen, sedaj vedno in vsepovsod zagovarja zmerno stranko In se bori proti komunističnim zahtevam. Pred nekaj meseci jt bil poklican na konferenco čehoelo-vaških aoeializtor, kjer jim je dal svoje nasvete ter jim pomagal v njih težavnem položaju V poŠte-vajmo tudi korake, ki sts jih pod vnela prva voditelja soclslizms Ksutoky In Hernstsin. Prvi se je ogorčen vsled delovsajs sparia-k<»tv*v preselil v avstrijsko repn-Mlko. med tem ko je drugi i salo-pil ii stranko "assdvlsnili soctaN-«tov. To ata pač dalekovidna mo-ša in Imata glebok razum ter ata «»rils, kar je ta delarttvo najbolje. Komuni«ti |»a hočejo pornAti ■edanji dmiaimi red kar če« noč ki zgraditi nekaj v nsglici brcr
Chicago, 01. — V soboto iu ne-1 deljo je policija napravila sploicu lov na vaakovrstne .kriminalce Kjerkoli ho detektivi izvohali človeka, ki se ni mogel izkazati, da dela ali da je kapitalist, so ga gnali v zapor, Na U način je bilo
t začetku nepravega trdnega temelja
prijetih okoli tisoč oseb. ro kou-čani gonji so pa policijske korifi-je izjavile, da so zločinci polov-I jeni in da jc to edina metoda, h katero je mogoče znižati število zločineov v Chieagu. Ali slavo-.spev na to metodo jc malo čssa držal. Trije neznani banditje so v sredo ustavili Emil .Tolyisona, ko se je peljal v avtomobilu. Vzeli so mu petnajst dolarjev in ga vrgli iz avtomobila. Banditska trojica še nI bila zadovoljna, z tem činom, ampak je oropala lekarnarja llans Braunsa fca tri zto dolarjev In kožuh, lekarnarje C. W. Grasalejja pa za petnajst dolarjev, nakar je Izginila s pozorišča.
INPLUENOA JI TtJKAST
ki,.v ,,.. .. ■ ' idm-,	4.
Chicago, m. ■— Zdravstveni komisar naznanja, da so se bolniki na influcnci podvojili V zadnjem tednu in da so v t redo trije boltiV ki umrli za influenco. V zednjil' šest in tridesetih urah jc obolelo na influcnci 1IJ7 oseb.
Izdal je tudi več navodil, ki ps nimajo za delavce nobene veljav , kajti zdravstveni komisar priporoča. da naj se vsakdo po, tir sprehaja vsaki dan v svežem xra ku. fV i>o delavec hodil vsaki dan na »prehode v sveži zrak. ne bo tudi nič zaslužil. Če pa delavc nič zasluži, ps tudi nima kžj jesti , Nepotrebno je tudi priporočilo zs delavce v tej draginji, da n^j nikar preveč ne jedo in pijejo opojnih pijač,, kajti malokateri dela-, vt«e ime toliko denarja da bi se preveč najedel. Kleti t raznimi opojnimi pijačemi so nabassli premožni ljudje In ne delt vet. ki zaslužijo komaj za najpotrebnejše 21 vi jen tke potrebščine .
H
co
D. 0. — Zvezna obrtnt komisija je ngstopitk ^roti mesarski tvrdki Armour A P« čeprav je jji»tični tsjnik »ki-mir z mesarsko petorico Komisijs obtožuje mesarsko tvrdko. da iin« kontrolo nad f<ookout Reflnjhg kompsnijo v Chsttsnoogi, TenS^ ki iadelnje olje It bombeftvcevega »emeua, nademeatila za mast bi itaaolja Dalja, je mesamka tvrdks olitelena, da jš dobila tod tvojo oblast Ifairas Tsnnrrjr kom psnijo. M je kila ksnaeje nosnana pod imenom Sylra Tsnnlng psnijs v ?eylrl, It. C.
HMlIlil ifll^TOliiMlMi.......


Hodit«
Jugeslsv Ruresu v N<*w Yorku jmimm*s, da pride v nekaj tednih v Ameriko jugoslovauaka misija /u proučevanje ahmrifikih iudu strijalniii in poljedelskih razmer.
Ameriški poelatok^v Belgradu H JVrcival Dodge je brzojavno sporočil sledeči' informacije o tej
»aiji:
Jugoslovanski kabinet je sklenil poslati gospodarsko misijo Združene države in upati je, da uiiaija odpotuje v treh tednih. Osobje misije ae iti imenovano, Ii bržkotne ho imela 15 delegatov in ua čelu ho vsedtukor Popovi* tli pa Cvijič. Prvi je bivši poala-„,.,• iu miniater in sedsj je predsednik aifoskih poliedekkih lirug; ustanovil js tudi novo politično stranko, agrarno stranko. Cvijič j«	geograf in ijrofe-
MT in v zadnjem času je tehnič ni svetovalec jugoslovanske delegacije »a mirovni konferenci. Drugi člani bodo najlbrže dr. Nin žiČ, pristal snbske staroradikalne »trartke in prejfoiji finančni minister, Marinkovič, tudi (bivši nii-unter in pristal srbske napredne stranke, in dalje bodo zastopniki finančnega, trgovinskega, poljedelskega- in mračnega- ministrstva ter trgovdktti «bomie, industri-jalnih in obrtnih oranizacij. Za-stopniki bodo iZbram iz vseli d< lov države, zlasti iz Belgrada, Zsgrsha, Ljubljane in Sarajeva. Z misijo bosta prišla v Ameriko tudi dva srednješolska profesorja kot zastopnika naučnega mini Ktrstva, ki bosta obiskala in proučevala norjhalne šole v Združenih dišavah. Naučni minister v Bel gradu je namreč slišal veliko dobrega o ameriških normalnih Molab in želi izvedeti, dali bi se mogle metode teh »ol uvesti v šole v Jugoslaviji.
Misija sama na seibt želi stopiti v zvezo z ameriškimi trgovci in finančniki in si oglodati trgovska in industrijalna podjetja ter poljedelske metode. Dobiti hoee in-formacije v svnho posnemanja pri enakih jugoslovanski^ podjetjih iu vpogled v način ameriške produkcije, poslovanja in življenja spAoh.
Druga in menda najbolj važna Kvrha misije pa je, pogajanje, za dva posojila.
Kno posojilo bi služilo zasigu-ranju nove dinarske valute, ki bo izdana v svrho odjkupa avstrijskih kron. Jugoslovsnski finančni minister je dfejal, da jc sedanju dinarska valuta ddbro pokrita. dočim so avstrijske krone, ki ho dedščina avstrijskega gospo daivtva, popolnoma nepokrite. IVciskava, izvršena zadnjo spomlad, je -pokazala, da kroži v Ju-goslaviji približno osem mlljard (osem tisoč miljonov) kron, aH ta vsota Je od tedaj bržkotne na-laKtflu. Ceni se, da danes kroži dvanajst do trinajst miljard kron. Kmaht se bo zahtevalo oznamlko-vanje vs<fli kron in tedaj se bo malo, kolika je natančna svota kron v Jugoslaviji. Način izmenjave kron v dinarje Še id apre-R Ako se bodo krone izmenjavale v dinarje, na primer na pod-hgi treh kron <za en dinar, tedaj t* treba skHbeti, ds ima novi di-nir primemo pokritje, dasi ni da bi bilo pokritje ravno MetaliČnei, Jugoslovanski finančni minister je mnenja, da kritje '•»Ao obstoji iz kreditov in od »neriskih sindikatov bi se dal dobiti kredit v vsoti sto miljonov dolarjev, ki bi jsmčll novo valuto Na ta način se ne bi odtegnil »Msk resnični denar iz 7'druŽe-nih drtsv;
goslgvanska vlsda more v Um o-ziru nudfoi dobro jamstvo, ker i-um velika državna poseotva. Jugoslavija iuitt obširne gozdove, rudnike in državne železjdce in tiruge koncesije.
PBOSVEVA,
mese-
TIH0TAP8TV0 Z ŽOANJSM OB BOJI CVETE
»1 Paso, T«x. Tihotapci iaoaul} novo sredstvo za Vtihotapi j en je žganja čez mojo. Neki iili<rta4>eo se jc spomnil, da so psi za tihotaprfko delo zelo pripravui iu pričel je učiti pse tihotapstva. Se ni dolgo, ko jf neki stražnik UHtrelil psttl, ko je plaval Čez reko Hio Grand* Na psu bile pri vej zane štiri steklenice mehikauske m žganja. Pes je opravljal tihotapski posel skozi več cev.
Pes je pričel s svojim poslom navadno ob dveh zjutraj. Zuame nje z lučjo je povedalo tihotapcem ns mehiški «traui, da so ti-hotupci na ameriflki atraui pripravljeni »prejeti blago.
Stražniki so ugibali, kaj je povzročilo, da so tihotapci izginili. Ko so tako prežali>že nekaj mesecev na tihotapce, seveda brez u-speha, so opazili, da psi večkrat plavajo čez reko. Pričeli ao streljati na psa, ki je plaval Čez reko in ga ubili. Pri njem so našli majhno vrečo, v kateri so -bile štiri steklenice žganja. Uganka o uspešnem tihotapstvu je bila raz-vdzljana. Seveda niso ubili psa pri prvem poizkusu, ampak pes je imel stražnike skozi več noči za norca, ki so bili slabi strelci.

Slovenski Narodna
Podpona Jednota.
Kašelj
U.t.nuvljaa« aprile
laoa.
Drugo posojilo bi služilo za re-konzt nikcijo driave, to je zs gradnjo in .popravljenje železni* «.*eet, m ost d v ln jatnlh zgfatlb, M« ds se more država peataviti "» Isatue noge in se oskrbi * go-*P<»larsko opremo za nadaljni fezvoj. Znssek tega posojila je kar ha mogOče dobiti in v*čji del bo potrošen v Ameriki
*	"skup m stori jat s. IM poaojils
*	rezerviral zs pridobivanje k»<iilov i* kvalificirane jugo
sn»ka trgtvra, ki lele kupoli blago v ZdruŽruih držsvsh Tudi to poseda bi torej odlag •Ne le malh gotovine Iz JMruJe-sih držav.
SLOVSVOI SO ODLOČNO PBO TI NOVEMU REŠKEMU KOMPROMISU
(Nadaljevanje s 1. strani.) sla vije, in pravi, da bo Jugoma vi ju oropana edinega pristanišča, ako se ne bodo Združene države potegnile, da se zavrne najnovejši načrt.
Kakor hitro pa Jugoslovani spoznajo, da je Wilson brez moči, da bi jih še dalje zagovarja', bodo prisiljeni iskati kompromis z Italijani glede na vse jadransko vprašanje in bodo skuSali dobiti odškodnino v Albaniji. Medtem pa Clemenceau in Llo.vd George čaikaita, kaj zdaj stoti Wilson.
POTREBUJEMO
delavce, , ciparje,
livarje,
POMOČNIKE.
dobra plača.
«
Oglasite se pri:
AMERICAN BLDG. St POtJNDRY CO.,
2300 S. Springfield Ava., • Chicago, Hh
ZA UOKNJK, DA POSTANEJO BOfcNljKB STREŽNICE. Čemu delati, v kuhinji za $15.00 tedensko, ko lahko zaslužite od $30 do IP na teden pri postrežbi bolni-kom po nekaj tednih učenja? Mi vem preskrbimo delo kadar se priučite.
DOUULAS PARK HOHPITAL,
1900 So. Kedzie Ave., <	Chicago, lil.
Balsam
for Lungs
ukfp. ir. j«oi|a*iaav v drševt IliUoO.
VNI STAN. 268741 tO. LAWNDALt AVB., CHICAOO, lU|NO!g.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO ltl*lft2.
Isvršavalni odbor.
UPRAVNI OOStK
Ut,
POTREBUJEMO NAVADNE DELAVCE.
FOTBBBUJ1MO
20 delavcev sa livarno in livar-skih pomočnikov. Oglaalte se uradu za delo med 8 uro zjutr. in 5:90 P. M.
ILLINOIS MALLEABLE IBON OOMPAH®
1809 Diversey Parkway, Chicago.
__ . Aelee Nenat, a«« l«o. CvmA««« P«. tajkiz, jonn vaaocaaAS. aves s^ u.^uiTaZ cm. tajnik aouniaaGA oodzuča. r.ui i«m ho« a
blagajniki Amtmm J. TMWV«C, S- q(m, lil.
uea^viTZU glasila i rtu, o^. aear as se. unm av^. cm w is.
POaOTNI ODSZK. JOa <e>nltl, »oliiaus. a« Ml, CM«uWuri, Pm. J+* UMUrtr^S, SSS tU, Si., Sertatlto«. IU. NeHfti ltlwSw, Im STS, ImW(m, Ok*. Jmm.	Bee 4SS, Mml+im, r*
piesh Mammkt SSSS rramr Av... CI«v«Im4. OSle.
BOLNIŠKI ODSZK.
SiliS!!?	^	SSST-SS a UnSI. At, Ckk.k«, IS,
v /MODNO okkožjzi RuMI miinMi. Im 4JS. Sr«a.vUI«, C.
Amtm S«<y.S, Um TS, Wuk H.vm, K ZArAONO OKKOŽJZi Amn Šeler, a*» 104. Cr^. K«T» w ,	u* K«lwr, ae« S4S, OSter(. Hlmm.. m
Stalno delo; dobra plača ln de-ovno stanje. Oglasite se pri:
PULLMAN CAR WORKS, HOth Cottsge rove Ave., Pullman, IU.
ŽELEZNA NOSKOVA ROKA VLADA V BERLINU.
(Nadaljevanje s JL strani.) Luksemburgove. Vlada je ustavila lista "Die Freiheit" in "Dle Kol e Pahne."
V šleziji se razširja železniška stavka in poroča se, da je bilo razrušenih nekaj mostov z dina-mitom.
Ženeva, 15. jan. — Sem je prišlo poročilo, da se južne nemške države nočejo pokoriti odredbi vojnega stanja.
Berlin, 15. jan, — Danes so se ponovili veliki izgredi iu boji v Berlin. Vlada je pojačila čete.
NAUČITE 01 IZ SKUŠNJE DRUOIH,
kako imate varovati sebe.
Veliko tujcev v New Yorku je bilo obsutih od takih ljudi, ki se pozi vije jo, da so profesijomrtm v teh delHi. Ds obvarujete sami se-be pred takimi ljudmi, je zelo u-mestno, da se prej prepričste pri The Central Mercantile banki v New Voiku. katere princip je vs-rovsti pred »gobo obresti in pri pošiljanju denarja v Evropo, menjavo denarja, pričeti z novo vlo go, kupovanju parohrodnih listkov, preskrbeti potni Ih*. vanju davka in enakih stvareh, ki ao vam v korist.
Ako Želite prihraniti vaš trdo prisluženi denar, jc torej v va*o korist, ds se posluiits gornjih na-vodil in pišete ns	^
rn oijmui »»^urriLE BANK Of NBW TORK. i ptnh Ava., Naw Tark, N T.
Aka Id sineriškl finančniki zs «*v.li posfbne garancije, je mi| skier peipravljsn pokaditi jem-U as flMBMM^I

,. A.. * _>•
KAP II I2VBIAL
za naslov svojsg« bratranea 9f. Zadel po domaČe ukatov, doma Ii Jurlef. Cenjme rojake prualm. če kdo ve za njegov naslov, da ml to namani ali ako bo aam črtal ia oglM, gs prn-l«.	^
in iwt rele kskor sem Je* njem« pred sedmimi meseci. Mni na*iov Peter «adel. P O. -Jur Undlng, Pa. ^
POTREBUJEMO # C IZUČENN MIZARJE.
Stalno delo, dobra plača in dobro delovno stanje.
Oglasite se pri
PULLtfAN CAR WOBKfl, . HOth Cottage Orove Ave., Chiosgo, I1L v
ZDRAVJE JB LAHKO VAŠE ZA SAMO DVA CENTA.
Potrebujemo več močnih mož ka razlaganje premoga, železa th koksa. Delo od kosa, plača vsak dan. Oglasite se med 8 dop, in 5:30 pop. v uradu za delo pri: Illinois Mallesble Iron Co. 1890 Dlversej Psrkway Chicago, IU.
POTREBUJEMO
75 DRKLBT ZA TOVARNIŠKO DELO OD KOSA
mii« «31
Zssluži ae od $tl do 9121, Oglasite se pri:
AMERICAN INSULATED WIRE CABLEGO, »54 W. Uit stTeet>
Chicago, Iti
GRAMOFONSKE PIOSCE
1
lalogm
m in
zlatnine
itfS
SI t ter
SHSStCUlrA
Ako trpita valeč želodce ali ob letnih ,, aatfdnoMti, 'H)ina»- ,lll|a> ss-
JHPk • aa«HL
prebava, uwajs-nnet, sguba moči, imate bolečine v hrbtu! JUVITO TABLKTE sestavljene it najčiatejftegs želita, pozna nafa sdravnllki vedi Is priporočeno pO tiaočih zadovoljnih viivalcev, ld je zdravil« katerega potrebujete. Po*. Ijite nam en dolar.SS eno bokso ali pet dolarjev sa fteet boks. PrlložlU t 1ctBt« J?	davek aa vaako
boltas. Ako hočete poskusiti to čudovito naravno adravilo, predno ga naroč te, piiite nam po tri doevoo zdravljenje prezptačno, bres vsake
JUVITO	Btr,,'ni' N""lovltt
H&i Branch
Krasno raznobarvni, 20 p^cev visok i".. 10 P«l°«v širok stenafk koledar JUG08LAV1JE za leto 1»80, pošlje-me ssstonj s vsakim naročilom.
mb-tnum
kako se vredi dor sa 11,00, Rleno sgaaje, rasna vina Jamčimo. Praj Ne ponaredke. III sme biti
Nadaorni odbor.
iseiv Wmm«m aa, CeUle«ee4 Oble.
Jtmmm swsr>«u. 44 s matm si.. zv^mk, mim. J«. Balaa, 100T a J4tk SiH CUv«Im4. Okle.
Tiskovni odbor.
Vle«M Celeber, Jelš Ae*reSM ta M.m r«ir*vM.
znauinvzNi ooaon. rsZDSZDNIKi frmmk AleA, SIS4 H CnvlerS Av«., CkUe«* Ul. Jete TrMi, Sm isi, Lwni«i, F«. utkm OfM, SSS lnh«^ 1).U»U, MUk. Jee. SSuk. I ISI a SS. Si., Cle««tM4, Okk, kUrr US.VU. 1S44 U. S..i«. Ave, CkU«t*. UL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. j. K*r», SSOS St. CUlr Ave* Omloi OkU,
oooavonNi ukzdnik tsosvzti". j««a eozoai m šmmrtm e^SJelv« le Hwl, k< m «U.j. |L AaeHeealeesa i*eaeae »ek*. eel M *USJa|« Im eealevi Joku V.rA^k«r. SSST4S Se. I seaStli Cktaase, UL
Vsa mSsvs MaUke pedeers a«J ss MUjeis raal Ssr^je, ujalke kelellke«*
v fL iiraiSi
|k* srtaaibe eMs mlw»l. v «1 l.vri«v.lM» e*eni se aal selKjale M. IStrevM*. ••A^ka »liiirni siksrs. <i«.r n«»Uv )• um).
Vsi artstvi aa sL snui e4sisk se aaj eeliU«Ja ee C—sw«fcnrfc Pe> - 'jT
Vse >HliSi erell areasMlvu sUsSa sa aa| ee«ai«|e VImmm OaeJlMrju.
Vsi feeis* le	s^L aesaealla. stlssl, mmntmto* te seUk vee, _ ^ ,
■ flesSen s, ea| se peilljs aa asslevi MPr*svelaN, SSST-SS «e, LaoaSila A
money
tov denar.
VVILLIAM KLAKS INSTITUT« Dapt 11, Mllvraukaa, Wla.
DR. JOS. V. GRAHEK
adlni slovenski adcavnik in ranocelnik v Pehnsylva-niji. Zdravi vaa otročje, ženske in moška bolezni.
Uradna ura ao: 10 ura zjutraj do 2 ure popoldan.
Bali Telaphona Cedar 2388 < 843 E. Ohio Stroot, N. S. PITTSBURGH,PA.
RESNICA Kds
RESNICA	Is dsssšo pe<
la asi dršaealaa y ■ ' fcaafoi lvr«lkii
^iiiiiiB^M^HSB
n» 9 1
rv.
EMIL
katera že sad dvajset let pešUjs ssšlm Uadem
domovino la Ima vedae »ejaJiJe eeae.
PAZITE NA SEDANJE CENEi & |ooo,..,,... ,g II.SO K. loooo«,,,,,,.>$m<( K. as.OOO..,,,,,, .0171.00 K. §0,000,,,,,,,, ,1
mmmmmmmm
KDOR noto, DA SI
ohrani adravja in dobro voljo naj poskusi naš "Hmelj in Malt". Samo enkrat, pa aa boste prepričali, daje doma kuhani najboljši. Jamčimo vsako pošiljatev v vsa kraja, 10 galun sa $2.26. Tvrdka
FRANK OGLAR. 6401 Snperlor Ave., Cleveland, Ohio.
Priporočamo naše cet Ifath Petrovlch, store, 15017 Waterloo Coltinwood, Ohio. A Vidrich, 054 Mafn Street, Johnstown, Pa. fn Krištof Grocery, 1700 K. 31 si Strvet Lorsin, Ohio.
POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO!
VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO!
Zs vst potrebna poja«nila obrnite se ns:
EIVIIL KISS, BANKER,
133 Socond Ave., cor. Bth St., Naw York, N. Y«
SPREJEMA HRANILNE VLOOB IN
PLAČA 4S OBRESTI! J«
SLOVENSKE GOSPODINJEI
Ako ste coper dragH»Jo, kupujte pri assl
V »a log i Imamo gfocrijako blage vseh vrst, do msšs la Importirsso. Vdllui seloas kave. alsdkor|e, Md|e, teles|eve Is vsak drugih potrebi*!« Is Mil.
Naše ceae ae zs 20 proe. nitje.
OtfCaalte ae pri sss In prihranile
MATT PICHONI,
tUl Flrtl Sire e i.
VENDAR ENKRAT
PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA / DALMACIJO!
Csssrdev parobred "PANNONIA" odpluje direktne v Da-i»roviuk dne lE januarja. RsjaWs Id tele potevaU a fes« t»Mrobrodom, naj bode v naSem siedu v New Torka fl« dae
IjfUi domov nemoteno bres vsskih nsprilik Kebei lahke lš» kolikor vam diafo pritljsg*. VeSe (kafre) k«HMa Ls po ekepreeu ns r»a* ne«lwv In ml se pobrigsmo sanje. ii U nsa^ kedaj prideu- v New Vork tukaj vas Imde pe*
DENAR V STARI KRAJ.	i
Ml peAiljam« denar v vse kraJe nals aiUe desaevi Is eeno. Desar vam jsm«b
<«k»i
Ms« I« ee»o. Deaar vem jamčim«. PeslU as pit ki vsm ds j« jo ve« denarje kekor )m v rasalel vreden, j denar t«di brzojavno, treiki ss braojsvso p*AUjal«v
Ako si iellte kakrieegakoll naevela glede pokljs^s S«, nerie, potevanje v domovino, dobiti evoje« sem Is domovi«« e Amerike, se vselej obrni Ur di ,u u p«jaentla la ml vsm
dobre, te*«e I« po najnlftjl eeai astrelemo.
100 Kron sa
»TATI BANK
10 z
N«r Yorh, N. Y.
PBOSVETA
Mar Mn p*Mf* muli u tr «r* 4mU as A-4.VIU M i»Mhiitmi po po ZASTONJ. U	k*4mi * al*Uwj« - «
Inozemstvo.
Vemčija dobi mandat sa uničenja boljševizma?
London JL Brezžična brzojavka iz BerJina pravi, da zavezniki nameravajo poveriti Nemčiji nalogo uničenja boljševizma v Ru al ji. Berlinski liati ae norčujejo iz t« veati in vprašujejo, na kak način more Nemčija to izvršiti.
Napad na irskega prohibicionista
Trslee, Iraka. — Pred nekaj dnevi je bil izvršen napad na Živ I je u je iAlezandra M. SuM Ivana predsednike neke irske prphibi stične organizacije Napad je Iz-pod J ete I Aretiranih je biio enajat oseb. Hinfajnovei izjavljajo, da nimajo noben« zveze a tem napadom.	i






im. ■ i
■jsijsp*
Slovenska zemlja. KAMNIŠKE AU sAvnrjsn
ALPE, JTJIH ZGRADBA nr NJIH LICE.
Spisal Perdinand Baidl.
Kamel zapuščajo llesvig.
Kopeuhagcu. Dsnskš. — Nem ške čete ao pričel« izpraznjevati prvo zono provhicije Alezvig, kjer se bo v smislu mirovne pogodbe vršil plebiscit, ki odloči, dsli bo dežels pripadla Danski. Dan cl v Slezvlgu no le pričeli z volilno agitacijo zs sdružitev z Dsn-sko. (ilaaovauje v prvi zoni se vrši 2. februarja, v drugi zoni «pa 26. februarja t I.
Angleški islszničarji sprejeli mesdno ponudbo.
London. — Delegstje unije Že lezničarjev so v četrtek sprejeli mezdno ponudbo vlsde in s tem je nd vrnjena' nevernost stavke. Ponudba je bila ie enkrat zavrnjena, ker ne nudi dovolj povišanja plače. J. H. Thomas, tajnik flslezuičarske organizacije, je dejal po sestanku z vladnimi za stopuiki: "Nsši delegstje so sprejeli Ponudbo vlsde z zelo majhno večino."
Merniki daisrterji sa vračajo v domovino.
Ženeva, ftviea.—Rezultat sploi-ne amnestije za vojaške dezerter-v inozemstvu, ki je bila nedavno sprejeta v narodni nemški *hort)H je, da se kar eele čete Nemcev vrsčsjo v domovino iz ftvice. Večinoma so to dezerterji, ki so pobegnili med vojno v ftvl-eo. Vrsčsjočih se deserterjev je toliko, ds so morali ssdnje dni podvojiti število viškov, ki vozijo proti Nemčiji.
Bivši turški
minister ja vodja gibanja proti
Attglsžem v Aziji.
fonevs, Nvies. —■ iz Bskujs poročajo, ds je Knver paša, bivši turški vojni minister, vodja bolj-ševiškegs gibanja v Turkestsnu, Afgnnistsnu iu Bslučistami v Asiji. (libanje je naperjen« proti kolonijam Velike Brltsnije v jtiinozspsdni Aziji, posebuo proti Indiji. Novjctska vlada v Moskvi (•odpira to gibanje. Knver se je dal pred nekaj meseci okllesti zs k rs Ijs v Kurdistaun., Kot se poročs, ni Knver paša s svojimi priataši vred noben boljievik. toda obrnil se je na Rusijo sa pomoč v vojni proti Angleiem.
■■■■i' v
(Nadaljevanje.	Pod Me-
eeanoveci« <13« m) pa se je obrnila Bistrica v pravem kotu n4 ravnost proti jugu, vaprejela na tera potu Umš<i« o iu Moščenik ter pri Tržiču prodrla HtoržUe-vo skupino — pač med tem, ko se je ta dvigala kvišku. Tako si je utrle pot v (lorenjsko kotlino. Knako je BegunjŠčics prodrla i sto gorsko skupino imd Begunjami in Završnies v slikovitem pri zoru pri Mostah.
Na vzhodu so usedline starega veka stisnjene v ozko panogo, ki lef.i med glavnim slemenom o »rednje skupine Kamniških Alp iu Karavanškim grebenom, ki se ga od Košute do Olševe. Panoga je tako o/.ka, da nima flrostora za samostojno razvito vodovje. Tem h i rta je tu trijadna plošča Sa vinjskih Alp. Na njej preskrb-Ijuje odtok vodovja vrsta potokov, ki vsi hitijo v obče proti severu. Izmed njih si je pa le eden znal utreti pot v Koroško kotlino; to j« potok Bela,, ki je u Kpešuo prodrla Karavanke; med tem ko so se dvigale kvišku. Od tokoma iz florenje in Dolenje jezerske Koline (Kočne) je dobrodošel prelom med Bkubrovim vrhom in Vernikovim Orlntavcem, ds sts našla izhod na južno stran proti Kokri
Teiaven položaj je imela mlada Savinja, dokler si je vendar sms-goslsvno utrla izhod iz gorovja. H rez dvojbe je segala plošča gornje! rijadnega apnlka prvotno zdržema od Rsduhe preko Rožne ga vrha do Mrzle Gora in Pla ujave. Ks severni strsni glavne gs slemena Savinjskih Alp ja plo šča visela prvotno proti severu, sieer M si ne bila mogla Savinja izdolbstj Logarske doline. Na ju ini strani Olšave pa so gor^vor ne pod zemeljske sile uSbočile to ploščo in sicer vegasto tako, da ležijo njene spodnje plasti pri I Kli tisoč metrov uiije nego v sosednji Itaduhi, ki tvori levo krilo kadunje ln šesto metrov niija nago v Veii, ki tvori deano krilo Proti temu najnižjemu kraju je torej Savinja obrnila in tu dobila odtok v Mozirsko vdrtlno Uornjetrijadne plošče med Radu ho in Mrzlo goro ni več. Zatore tii možno zasledovati, aH so prelomi v njen začrtali »svinji pot usjprvo v l/ogarrfki dolini prot severu lu potem ovinek ns viko« no strsn proti Solčavi in sopet o-vinek ua jugovzhod proti tgl Savinja j« imenovano ploščo na tej poti prerezala ter jo peveem porušila s pomočjo pritokov iz Matkovega ln Robanovega Kota in drugih jarkov. Podrtlno pa je odnesla izven Alp v mnogotisoč letnem delu drobec sa droboem nekdaj nad Iglo in sedaj jo ie
odnaša mimo Igle. ydoil>la se je celo ie globoko v podlago one plošče, ki jo tvorijo usedline spo <nje in srednja trijadne » tvorbe werfeuaki skladi in školjkoviti apnik.) V tej podlagi je očiten prelom med SMčero in lemani-kovo Pečjo na ovinku, kjer krene Savinja iz Logarske (Joline proti vzhodu. Menda se ne motimo, ako si mislimo, ds je ta prelom pofea zal Savinji pot proti Solčavi.
To naše rssmotrivanje velja, sko si mislimo, ds je gorenji tok Ssviitje imel od **ga počet ka sedanjo zs vito pot. Prav možno pa je, da je Savinja prvotno odtok izpod Olševe i« je pritekla po Jurčevem jarku. Na> desni strani je sprejela pri SolČavf pritok, ki jr prispel od Pribešulka ob imenovani lomni črti. Terasi jc zopet odtok iz Logarske doline (domačini ga imenujejo: Črna) dovajal obilno vode. Mi pa smo se navadili smatrati vodotok, ki Je sestavljen i« vseh treh kosov (I. Črna v Logamki dolini. 2. Podbrežni k -Solčava, 3. Solčava Luče), čeprav so bili izprvs drug drugemu podložni, za enoten, ker se nam zdi primerneje, iskati iz virek alpaki reki Savinji v glav nem alpskem slemenu, nego i msnj ugledni Olievi. imenovani trije oddelki so se psč bržkone ustanovili vsled položaja, ki smo gs rssmotrivsli zgorsj ln ns prejšnji strsni.
I me se, da ne moremo z vso
POTOP.	
	
gotovostjo presoditi vseh podrobnost i j, ki so v dgvnominolth ter-cijarnib tisočletjih korak za korakom določevali smer in c/bra zovali oblike dolinam in gorovju. Pred nsmi je njih velikanski u speh in rsztolmsčiti št ga moremo pogostoma le v biatvu.
OI> zatonu tercijarne dobe bila izkfessns panoga glavnega slemens Savinjskih .Alp in izo brsženi so bili njeni odrastki na severni in južni strani, Med njimi ps so šumeli v globoko izdolbenih dolinsh predniki sedanjih gorskih potokov.
In vendar ao najznamenitejše višine pa tudi najznačilnejše doline imele le povsem drugo lice nego je sedanje. Poznaval «- Sa Vilkih Alp bi v tedanjem go lovjuaaAndan	okoli |M|
primerjal bi in spoznal s*glssj v temeljnih potezah glavnega si mena in strsnskih odraatkoi$| dolinah bi začul šumenj? znanih mu gorskih potokov, a brc* do gega pomišljanja . bi vendsrle prevsren vzkliknil: To niso Savinjske Alpe!
V kranjski sliki je. v Hi in jim« nitnejši del gore. On prvi in naj bolj obrne pozornost motrllčevo na»»e. Oblika vrha odločuje celoti nI utis. V" *
(Dslje sledi.)
(Nadaljevanja.) > ' ^
S temi besedami zgrabi Butrim Andreja za vrat, poslednji pa pograbi Butrin*. Med tem sta vrtala tudi 'Aa Kknličeva sinova, dotikaje se t glavami stropa Kozma vpraša očeta: 'OČe, mar naj udrihneva po njem T" 'Udrihuita!" odvrne stari Kimlič ter izvleče sabljo.
Med tem se odpro vrsta z ropotom in Jo£ko-vi vojaki planejo v sobo. Takoj sa njimi pridrvi tudi Kimličeva družina. £ V ... >
Joža je pograbil z levico Andreja za vrat, v desnici pa je drfal gol, kratek meč ter ga dvignil nasprotniku nad glavo. Dasi ae ni odlikoval Kmitic s takšno herkulovo močjo, ga je tudi pograbil kakor s kleščami za vrat. Jožku so izstopile oči is jam. Z držajem svojega meča je hotel »drobiti Kmitieu roko, a ni mogel, ker ga je Kmitic poprej loputnil z držajem avoje sablje po glavi. Prsti Jo#kove roke, a katero je deial nasprotnika za vrat, se takoj odpro, pa tudi sam je omahnil nazaj. Kmitic je še porinil njegovo roko od sebe, da bi dobil prostora za mahanje ter ga udaril s sabljo po obrazu.	. " ^ ff'
Butrim je padel vznak kakor hrast ter butil z glavo ob tla.
"Bij ga!" zakriči Kmitic, v katerem se je takoj vzbudil nekdanji pretepalec.
Toda tu ni bilo treba apodbudje, kajti v sobi je že kipelo kakor v loncu- Dva mlada &imltfa sta sekala s sabljami ter časih bodla z bučami kakor dvg bika. Za vsakim udarcem Se je zvrnil nasprotnik. Takoj za njima je naatopil tudi starec, pripogibal se »je k tlom in rabotal s sabljo za hrbtom svojih sinov.
Toda Soroka, vajen na bitke po krčmah, ua tesnem prostoru, je širil največ ugonobljeuja. Približal se je nasprotnikom za toliko, da ga niso mogli dosegi s sabljami. Ustrelivši poprej v tolpo s samokresom, je bil sedaj s sabljo po vseh, kogar je le dosegel. Kimličevs družina in dva Kmiticeva vojaka so mu pomagali., ^*
Tepež se je prekotslil od mize v drugi konce sobe. La vdane i ao se besno branili; od trenutka, ko je Kmitic vrgel Jotka ter takoj po)*žil ie drugega Butrima na tla, se je zmaga nagibati ua njegovo stran.
Tudi Redzijanovo spremstvo je planilo v sobo s sabljami in čakuni in dasi je/kričal Redzijau: "Bij!" vendar ni vedelo, kaj ima učirnti, ker ni molo razločiti nasprotnikov, saj Lavdanci niso imeli vojaške oprave. Čakalo je tore> v splošni zmešnjavi samo konea.
Redzijan se je obnašal ves las pretepa kaj previdno. Želel je dobiti Kmitiea na muho ter ga vNtrelili, toda pri slabi svitlobi z agnjitfa mu je neprestano uhajal izpred očij; le časih pa časih se mu je prikazal, rdeč kafkor tak, pa znovič tegi
v nesreči: — "Nek moj prijatelj je padel v škaf in v njem Zaspal, v katerega je tekla voda. .
"Ali je voda pričela teči U škafa po aobif"
"Ne. sreča je bila, dfc je imel uata odprta. *' v >
nll v mraku.
ITpor Lavdaneev je oslabeval vsaki hip. (Poboj Joška ln strašno ime Kmkieevo sta jim vzela pogum. Toda besno so se brsnili. Med tem ps je dospel krčmsr tiho med pretepsče z vedrom vode ter polil ž njo ogenj ns ognjišču. V sobi je postslo popolnoma temno, Borilei so se tako stisnili sku-j, ds so se mogli samo s pestmi pretepevati. Za kaj časa je krik prenehal in čuti je bilo samo globoko dihanje in neredno topotanje škorenj. Med tem so skozi odprta vrata zbežali najpOprej Radzijanovi ljudje, za njimi Lavdanci, a za njimi Krnitieevi.	:	Tj ■
V pojasnilo.

Začela je gonja v veži, potem pred vežo in v akednju. Začulo ae je nekolfco strelov, krik ter resgetanje konj. Bitka ae je ponovila pri Radzi ja novih vozovih, pod katere so nbečali njagovi ljudje. Pa tudi Navdane i ao iskali pod njimi vetja, in takrat so jih smatrali služabniki napad uikom in jik etreljMb
*"Udajte se!*' je kričsl stari Kimlič in sUdal z ojstro sabljo med vozove, med skrivajoče se ljudi
"Prenehaj, udarno sel" je odgovorilo nekoliko g) aaov.
In družina najemnika iz Voaoše je takoj jela metati izpod voz salblje in čakune. Konočno sta mlada Kimliča izvlekla tudi njih ssme.
"K vosovoml" zskriči stari IGmUČ. "Vzemi-te, kar vam pride v roke I Urno, urno, k vozovom r
Mladeniča si nista dala dvakrat ponavljat i naročila. Planila sta k voeovom, rasvezovala vr-vi, izpod katerih so štrleli Redzijanovi napolnjeni zaboji. Že ata segala po culjah, kar nakrat zagio-mi Kmiticev glas:	•>'
"Stoj!" je zakričal ter podprl svoj ukiu z udarcem okrvavljene sablje.' ^ ^ b' \
Kozma in Damijan skočita ifrno na stran.
"Mar se ne sme... vaša milosti" vprsšatu pokorno.
"Proč!" zakriči Kmitic. "Poiščita starosto!"
Mlsda Kimliča in za njima starec odrinejo skokoma in Čez Četrt ure se vrnejo z Redzijauom, kateri se Kmitien nizko prikloni ter
"Oprostite, vaša milost... kajti krivica se mi godi in jaz z nikomur nisem iskal boja. Jaz grem samo obiskat znance, kar vendar vsakdo sme ..
Kmitic, podprt ob ssbljo, je težko dihal ter molčal. Redzijan torej nadaljuje:
"Jaz ni Švedom, niti knezu hetmanu nisem učinil kake škode; samo k gospodu Volodijevske-mu sem nsmenjen, ker je moj davni manec in sva se skupaj bojevala na Ukrajini. V Kejdaneh tudi nisem bil ter mi ni mnogo mar to, kar se je pripetilo tam... Jaz pazim samo na to, da odnesem celo koio in da ne propade to, kar mi je Bog dal;/. Saj ničesar od tega ni ukradenega, marveč vse sem si pridobil pošteno, v potu svojegs obraza. Vsa vaša zadeva me ne briga. Dovolite mi, velmo-žni gospod, da odidem svobodno ..."
Kmitic je težko dihal ter nekako raztreseno gledal Redzijana.
"Prosim vas najpokornejše, velmožni gospod," začne zopet starosta. "Vi sami ste videli, da nisem poznal teh ljudi, niti bil njihov prijatelj. Zato, da ao vas nspadli, so že dobili plačilo; tod« čemu imam tu poleg jaz trpeti, čemu imam priti v izgubo blaga! Kaj sem zakrivil t Ako le ni drugače, oddam vojakom vaše milosti nekoliko odkupnine, dasi ne morejo tirja^i veliko od mene reveža. Vsakemu dsm srebrnjak, da nc bo njihov trud zaman ... Da, dam jim celo dva... pa tudi vi dobite kaj od mene ..."
"Pokrijte te vozove!" zapove nakrat Kmitic. "X4 ps poberite ranjence ter pojdite k vragu !" h
"Pokorno se vam zahvaljujem," reče najemnik iz VasoŠe.
Medtem se približa stari Kimlič, pomoli ns- <
M
wm
prej dolnjo ustnico ter zsjecljs :
'Vaša milost... to je naše... Zrcalo pravice . . . to je naie . . S/
Toda Kmitic ga pogleda tAko, da se je kar sključil starec k tlom ter ni smel izpregovoriti več besede.
Redzijanovi služabniki so urno skočili h konjem ter jih jeli vpregsti. Kmitic pa se obrne znovič h gospodu starosti t
"Vzemite vse tukaj ranjene in pobite," reče, "odpeljite jih h gospodu Volodijevskemu ter recite mu, da nisem njegov sovražnik, marveč mogoče boljši prijatelj nego si on misli. Nisem se pa hotel srečati s njim, ker še ni prišel čas zs to
"Pazite na menjajoče cene/9
Slovensko v*
Sedenje cene so a poštnino vred:
mogoče pošiljati denar v staro domovino In kronah, v kraje zasedene po Italijanih pa v lirah.
Fmneosks predsedniška volitvs p m senei bajonetov, f
Pariz. — Jutri ( v «obpto J ^imnarji) si. vite v Versailleau volitve predsednika fraueoske republike. Poslanci lu senatorji par. lsiueuts se »bero v stsri palači kot narodna »kupščlna in volili bodo Predsednika. 4A00 vojakov In 780 iamlarjev Im nt rešilo palačo krog inkrog med volitvami. Zanimivo
§ je, da ae še danea, 34 ur pred volitvami ne ve, kdo bo kandidiral ra pretlaetlnika. (lovori se is ne-ksj mesev, ds Im I»voljen Clemen-ccstt. samo če Im kandidat.
2.40
3 60
4.80
500 kron 1,000 Im 5,000 km 10,000 kron
| 6.00 ,11.20 M.00 11LOO
lahko y staro domovino, toda parnlki so pre-_ a pjirnlJlov jf u	y
OJOJ,
O. - O jo J, oj.
«j. pripisvimo se ns smrt, kajti pre*aatltl rev, WIIMam Burgess. član druft* vlgilantov v lllinoi , ** je napovedal, da bo Amerika pokončana kot ata Mit avelopl setaakl »ne,11 Nlnlve In TIr, ako •te takoj na odpravi fmhujšanje. ki ga širijo gledališča In ktnema t ©grafična gledališča Oudha je tudi sa nič, je rekel veliki ap» komik Rekel ja, da ao kinoma tog rafalne predstave direktno \ pruilalovj« a Aolaklmi in eorkve nimi nauki.
» "Sreti" mol je taiavil da je enako gledališča pr*dpm«tnr pe-
k kla .... .Mff;
r.VL
11INGS THAT NE VER HAPPEN
•Spinight,
alcer nu
100 kron 900 km 300 kron 400 kron
hi:H

i

n* .Jpa vennk Ia

vouse







vati
čaka aa prostor d« vsakdo malo
AUSO
Trt

potrpi,
IT
TiAtfet
1HC


P os

v^l
FRANK
THAT
nteoae
¥4CtK

SAKSER,
Sw Ymkf N« Y«
ZASTONJ! FONOGRAF VSAKEMU! ZASTONJ!
ISO
m oo
ept n • ..........•*.••, jug
~ n •«» ...•..••••.•., nJt
Ml Ur ss ...	4g.fi
I^^pbbf ss . . . .............. saaa
IM
fo/U
SSBfiO-^
II
T
KupovaBta: "Zavijte mi ta kolaček v papir; upam. da je
dober in
Pek: "Motile ae, gn*» Ta k <4a*»k ni ave«. Uial je le takaj tri dal la v istoibenem oknu nem ga ie poprvj Imel
en leden."	* ....
EUROPEAN WATCH CO^ Bkm A**- Dapt 806, Ckicago, UL
Sedaj lahko naročite li.t
rro-
ter 00