GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 PLAZOVI V SLOVENIJI SNE@NI V[EKA MIHA P SNE@NI ISBN 961-6358-71-5 PLAZOVI 6 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 8 7 2 1 7 8 5 3 MIHA PAV[EK Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Miha Pav{ek Na{e védenje o pojavu, imenovanem »snèni plaz«, stalno nara{~a; … Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in etnolog, vendar vse to znanje zimskim smu~arskim popotnikom ne koristi kaj prida; … asistent z magisterijem iz knjig se namre~ ni {e nih~e nau~il in tudi na osnovi teoreti~nega znanja Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, ni mogel {e nih~e natan~no dolo~iti pobo~ij, na katerih se proìjo snèni plazovi. 1000 Ljubljana, Slovenija Do teh spoznanj je mo~ priti le zunaj, v zasneènih gorah. Faks: +386 (0)1 425 77 93 Do njih se dokopljejo tisti, ki imajo dar vìvljanja v pojave, Telefon: +386 (0)1 470 63 61 ki nam jih velikodu{no ponuja Narava in se po~utijo kot njen sestavni del ter jo imajo radi. E-po{ta: miha.pavsek@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/miha.htm Henry Hoek 1928 Rojen je bil leta 1965 v Ljubljani, kjer se je tudi {olal. Leta 1986 je kon~al gimnazijo, leta 1992 je diplomiral, leta 2000 pa magistriral. Leta 1992 se je zaposlil na Sekretariatu za urbanizem in varstvo okolja tedanje ob~ine Ljubljana Moste-Polje, od leta 1993 pa dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Objavil je prek 150 razli~nih bibliografskih enot, ki so ve~inoma povezane s problematiko naravnih nesre~ v Sloveniji. Sodeloval je pri {tevilnih projektih na in{titutu in drugih raziskovalnih ustanovah, med drugim tudi pri zbiranju podatkov za kataster snènih plazov, rednih meritvah ledenika pod Skuto, regio- nalnogeografski monografiji Slovenije, geomorfolo{ki inventarizaciji Kamni{ko-Savinjskega regijskega parka, pregledu zemljepisnih imen na topografskih kartah ter pri pripravi besedil in urejanju fotografskega gradiva za obsène monografije, kot so Krajevni leksikon Slovenije, Slovenija – pokrajine in ljudje, Druìnski atlas sveta. Kot predavatelj redno sodeluje pri izobraèvanju na podro~ju varstva in za{~ite pred naravnimi nesre~ami, {e posebej snènimi plazovi. V zadnjih letih za nekatere medije pripravlja redne poljudne prispevke z geografsko vsebino. Leta 2000 ga je Zveza geografskih dru{tev Slovenije nagra- dila s pohvalo za uspe{no delo na podro~ju geografije in prizadevno sodelovanje v organih zveze. Geografija Slovenije 6 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Miha Pav{ek Na{e védenje o pojavu, imenovanem »snèni plaz«, stalno nara{~a; … Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in etnolog, vendar vse to znanje zimskim smu~arskim popotnikom ne koristi kaj prida; … asistent z magisterijem iz knjig se namre~ ni {e nih~e nau~il in tudi na osnovi teoreti~nega znanja Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, ni mogel {e nih~e natan~no dolo~iti pobo~ij, na katerih se proìjo snèni plazovi. 1000 Ljubljana, Slovenija Do teh spoznanj je mo~ priti le zunaj, v zasneènih gorah. Faks: +386 (0)1 425 77 93 Do njih se dokopljejo tisti, ki imajo dar vìvljanja v pojave, Telefon: +386 (0)1 470 63 61 ki nam jih velikodu{no ponuja Narava in se po~utijo kot njen sestavni del ter jo imajo radi. E-po{ta: miha.pavsek@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/miha.htm Henry Hoek 1928 Rojen je bil leta 1965 v Ljubljani, kjer se je tudi {olal. Leta 1986 je kon~al gimnazijo, leta 1992 je diplomiral, leta 2000 pa magistriral. Leta 1992 se je zaposlil na Sekretariatu za urbanizem in varstvo okolja tedanje ob~ine Ljubljana Moste-Polje, od leta 1993 pa dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Objavil je prek 150 razli~nih bibliografskih enot, ki so ve~inoma povezane s problematiko naravnih nesre~ v Sloveniji. Sodeloval je pri {tevilnih projektih na in{titutu in drugih raziskovalnih ustanovah, med drugim tudi pri zbiranju podatkov za kataster snènih plazov, rednih meritvah ledenika pod Skuto, regio- nalnogeografski monografiji Slovenije, geomorfolo{ki inventarizaciji Kamni{ko-Savinjskega regijskega parka, pregledu zemljepisnih imen na topografskih kartah ter pri pripravi besedil in urejanju fotografskega gradiva za obsène monografije, kot so Krajevni leksikon Slovenije, Slovenija – pokrajine in ljudje, Druìnski atlas sveta. Kot predavatelj redno sodeluje pri izobraèvanju na podro~ju varstva in za{~ite pred naravnimi nesre~ami, {e posebej snènimi plazovi. V zadnjih letih za nekatere medije pripravlja redne poljudne prispevke z geografsko vsebino. Leta 2000 ga je Zveza geografskih dru{tev Slovenije nagra- dila s pohvalo za uspe{no delo na podro~ju geografije in prizadevno sodelovanje v organih zveze. Geografija Slovenije 6 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 SNE@NI PLAZOVI V SLOVENIJI Miha Pav{ek Z A L Ž B A Z R C 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 SNE@NI PLAZOVI V SLOVENIJI (GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI IN PREVENTIVA) MIHA PAV[EK LJUBLJANA 2002 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 SNE@NI PLAZOVI V SLOVENIJI Miha Pav{ek © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2002 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Tomà Vrhovec Kartografi: Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin Fotografa: Stane Klemenc, Miha Pav{ek Prevajalka: Jana O{tir Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC, ZRC SAZU Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik zalònika: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. Avtor fotografij na naslovnici in strani 10 je Miha Pav{ek, na predlistu Igor Lapajne, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 551.578.48(497.4) 502.58:551.578.48(497.4) PAV[EK, Miha Snèni plazovi v Sloveniji : (geografske zna~ilnosti in preventiva) / Miha Pav{ek ; [kartografi Meta Ferjan, Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin ; fotografa Stane Klemenc, Miha Pav{ek ; prevajalka Jana O{tir]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, ZRC SAZU, 2002. – (Geografija Slovenije ; 6) ISBN 961-6358-71-5 120914688 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 SNE@NI PLAZOVI V SLOVENIJI Miha Pav{ek UDK: 911.2:551.578.48(497.4) 551.578.48(497.4) 502.58(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Snèni plazovi v Sloveniji Po oblikah povr{ja razgibano in pokrajinsko raznovrstno Slovenijo ogroàjo {tevilne naravne nesre~e. V primerjavi z drugimi nesre~ami ogroàjo snèni plazovi le majhen del njenega povr{ja, vendar so problemati~ni predvsem zaradi svoje krajevne in ~asovne spremenljivosti, poleg tega pa ogroàjo tudi nekatere vitalne dele komunikacijske infrastrukture in naselij. Po {tevilùrtev v naravnih nesre~ah v Sloveniji so med vzroki zanje na prvem mestu prav snèni plazovi. Ve~ina plazov se trga s pobo~ij nad dolinami na sredogorskih in visokogorskih pa{nikih in travnikih ter v gozdnatem svetu, kjer to omogo~ajo oblike povr{ja, nekateri pa celo v neposredni okolici vi{je leè~ih naselij. Izku{nje in spoznanja o snènih plazovih, ki jih uvr{~amo k pojavom snène erozije, se zaradi velike spremenljivosti snènih plazov praviloma ne prena{ajo med generacijami. Ljudje, ki zahajajo na ogro- èna obmo~ja, pa jih ne poznajo ve~ tako kot nekdaj. Prav latentna prisotnost grònje je {e nevarnej- {a, razmere pa hitro spremenijo izjemni dogodki, na katere moramo biti zato vedno ustrezno in pravo~asno pripravljeni ali opozorjeni. Avtor z vsem zbranim in obdelanim gradivom ter z novimi spoznanji o snè- nih plazovih s posebnim poudarkom na preventivi nadaljuje dolgoletne raziskave sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na podro~ju problematike naravnih nesre~ v Sloveniji, saj je bila prav {tudija o snènih plazovih med letoma 1950 in 1954 ena prvih te vrste. Avtor v tej knjigi na primeru podrobnej{ega preu~evanja naravnogeografskih zna~ilnosti snènih plazov v Sloveniji s poudarkom na alpskih pokrajinah najprej predstavi pojav kot eno od sestavin ogroè- nosti povr{ja zaradi naravnih nesre~. V nadaljevanju opredeli pomen in veliko {tevilo ter stopnjo soodvisnosti med pokrajinskimi prvinami in snènimi plazovi, popisanimi v lavinskem katastru. V sklepnem delu nato s pomo~jo geografskega informacijskega sistema locira in omeji {e drugo, potencialno ogroèno povr{- je. Na ta na~in opredeljena obmo~ja uporabi kot izhodi{~e za natan~nej{e krajevno preu~evanje ogro- ènosti povr{ja, s ~imer izpostavi pomen preventive pri varstvu in za{~iti pred snènimi plazovi. Slovenija je bolj ogroèna s snènimi plazovi, kot to kaèjo rezultati dosedanjih raziskav. Zato avtor meni, da bi morali v prihodnje lavinski kataster raz{iriti {e na obmo~ja, ki niso bila vklju~ena v dosedanjo obdelavo in so pri simulaciji opredeljena kot obmo~ja z veliko ogroènostjo zaradi snènih plazov. Ve~ina ukrepov trajnega varstva je ekonomsko nesprejemljiva, zato sta pravo~asno in so~asno prila-gajanje ~loveka in njegovih dejavnosti na ogroènih obmo~jih {e toliko bolj pomembna. Avtor povsem na koncu na izbranem plazovitem obmo~ju nad Borjano v Poso~ju (zahodno od Kobarida) prenese del ugotovitev in spoznanj v prakso. Tako nam na konkretnem primeru plaznice predstavi problematiko sona-ravnega varstva s pomo~jo gozda oziroma pogozdovanja, ki se je izkazalo kot najustreznej{a trajna za{~ita ogroènega obmo~ja. Velika gozdnatost slovenskega ozemlja je namre~ eden od najpomembnej{ih naravnih dejavnikov varstva in za{~ite pred snènimi plazovi. KLJU^NE BESEDE fizi~na geografija, snèni plazovi, naravne nesre~e, ogroèna obmo~ja, lavinologija, lavinska preventiva, lavinski kataster, Slovenija 5 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ABSTRACT Avalanches in Slovenia Slovenia with its varied relief forms and landscapes is endangered by a number of natural disasters. In comparison to other disasters, snow avalanches endanger only a small part of Slovenia's surface, but they are problematic mostly because of their spatial and temporal unpredictability. In addition to this, they also endanger some vital parts of the communication infrastructure and settlements. Avalanches, which are a form of snow erosion, are the major cause for death casualties occurring in natural disasters in our country. Most avalanches tear off inclined mountain and alpine pastures and meadows slop-ing on towards valleys, or in the woodland, if the relief allows it, while some avalanches even occur in the direct vicinity of high-lying settlements. Since avalanches are a highly changeable phenomenon, knowledge about and experience of them is generally not passed over to the next generations. The people who venture into areas at risk are not as familiar with avalanches as were our ancestors. The latent threat becomes even more dangerous, since the existing conditions are quickly altered by exceptional events, for which one must always be prepared or pre-warned. The author, in collecting and processing material and including new findings on avalanches with special emphasis on accident prevention, is carrying on the many years of research conducted by associates of the Anton Melik Geographical Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The 1950–1954 study on avalanches, performed by this very Institute, was one of the first of its kind. In the book, the author first presents avalanches as a form of natural disasters which endanger the earth- 's surface. He does this by studying the natural geographical characteristics of snow avalanches, focus-ing on alpine landscape. The author then proceeds to define the number and significance of landscape elements and reveals the correlation between landscape elements and the avalanches registered in the avalanche cadastre. He concludes by using the geographical information system to locate and demar-cate areas which are potentially at risk from avalanches. Areas, defined in this manner, then serve as a basis for more detailed local studies of areas at risk. Thus, prevention as a major element in avalanche accident prevention is emphasized. Slovenia is actually more at risk from avalanches than is indicat-ed by the results of research performed to date. The author therefore suggests that the avalanche cadastre should be extended to areas which have not been included up to now, but in simulations have been identified as areas at high risk from avalanches. Most measures of permanent protection from snow avalanches are economically unacceptable, hence the importance of timely and co-ordinated responsive action. The author concludes the book with an illustration. He chooses the avalanche-prone area above the settlement Borjana (west of Kobarid in the upper So~a basin, NW Slovenia) to transfer part of the findings and discoveries into practice. He uses the specific example of the avalanche path to present the issue of sustainable protection which makes use of the forest, i. e. afforestation, which has proven to be the most suitable permanent protection of the endangered area. The fact that a large portion of Slovenia is covered with forest is, indeed, one of the most important natural factors in protection from snow avalanches. KEYWORDS physical geography, avalanches, natural disasters, areas at risk, snow science, avalanche accident prevention, avalanche cadastre, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 VSEBINA PREDGOVORA .................................................................................................................................................................................................................................................. 11 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 13 2 VIRI IN LITERATURA O SNE@NIH PLAZOVIH .............................................................................................................................................. 15 3 IZRAZJE .............................................................................................................................................................................................................................................................. 19 3.1 POKRAJINA, SNE@NI PLAZ, NARAVNA NESRE^A .............................................................................................................. 19 3.2 GEOGRAFSKEMU PREU^EVANJU PRIREJENO LAVINOLO[KO IZRAZJE ...................................... 21 4 METODOLOGIJA .................................................................................................................................................................................................................................... 25 4.1 PODATKOVNA ZBIRKA ZA SNE@NE PLAZOVE V SLOVENIJI (OSNOVNI LAVINSKI KATASTER) .................................................................................................................................................................... 25 4.1.1 TERENSKO DELO IN PRIPRAVA PODATKOV ZA VNOS V DIGITALNO ZBIRKO .................................................................................................................................................................................... 25 4.1.2 POPISNI OBRAZEC SNE@NEGA PLAZU IN [IFRANT PODATKOVNIH POLJ ...................................................................................................................................................................................... 27 4.1.3 VZOREC PLAZOV ZA NJIHOVO PODROBNEJ[E PREU^EVANJE V SLOVENSKIH ALPAH ................................................................................................................................................................................ 31 4.2 PRIPRAVA IN DOPOLNITEV BAZE PODATKOV ZA SNE@NE PLAZOVE NA OBMO^JU JULIJSKIH ALP (DOPOLNJENI LAVINSKI KATASTER) ...................................................... 35 4.2.1 RAZDELITEV ZNA^ILNIH OBMO^IJ PLAZU NA PODOBMO^JA .................................................. 35 4.2.2 DODATNI [TEVIL^NI IN OPISNI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI TER DRUGI PODATKI O PLAZU OZIROMA PLAZNICI .................................................................................... 38 4.3 PREGLED UPORABLJENIH SPLO[NIH MATEMATI^NIH OPERACIJ IN FUNKCIJ TER STATISTI^NIH METOD .............................................................................................................................................. 40 4.4 UPORABA PODATKOVNIH SLOJEV GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI PRIPRAVI TEMATSKIH ZEMLJEVIDOV SIMULACIJE LAVINSKE OGRO@ENOSTI POVR[JA V SLOVENSKIH ALPAH .............................................................................................................. 43 4.5 PODATKI V LAVINSKEM KATASTRU IN DEJANSKO STANJE SNE@NIH PLAZOV ...................... 44 5 OBDELAVA PODATKOV IZ OBEH LAVINSKIH KATASTROV IN PREDSTAVITEV NJIHOVIH ZNA^ILNOSTI Z IZBRANIMI STATISTI^NIMI KAZALCI .................................................................................. 46 5.1 [TEVIL^NI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI .......................................................................................................................... 46 5.1.1 VI[INSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU ...................... 46 5.1.1.1 POVPRE^NE ZGORNJE, SPODNJE IN SREDNJE NADMORSKE VI[INE .......................................................................................................................................................................................................... 47 5.1.1.2 POVPRE^NE VI[INSKE RAZLIKE ...................................................................................................................... 49 5.1.1.3 ZNA^ILNOSTI VI[INSKIH ZNAKOV IN ZAKONITOSTI NJIHOVE MEDSEBOJNE POVEZANOSTI ................................................................................................................................ 52 5.1.2 DOL@INSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU .............. 54 5.1.2.1 POVPRE^NE DOL@INE ...................................................................................................................................................... 54 5.1.2.2 ZNA^ILNOSTI DOL@INSKIH ZNAKOV IN ZAKONITOSTI NJIHOVE MEDSEBOJNE POVEZANOSTI ................................................................................................................................ 57 5.1.3 NAKLONSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU ............ 57 5.1.3.1 POVPRE^NI NAKLONI ........................................................................................................................................................ 61 5.1.3.2 ZNA^ILNOSTI NAKLONSKIH ZNAKOV IN ZAKONITOSTI NJIHOVE MEDSEBOJNE POVEZANOSTI ................................................................................................................................ 64 5.1.4 POVR[INSKI PODATKI O OBSEGU SNE@NIH PLAZOV .............................................................................. 65 7 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 5.1.4.1 POVPRE^NA POVR[INA PLAZNIC PRI MAKSIMALNEM OBSEGU IN NJIHOVE ZNA^ILNOSTI ............................................................................................................ 65 5.1.5 NAJPOMEMBNEJ[E ZAKONITOSTI POVEZANOSTI MED [TEVIL^NIMI NARAVNOGEOGRAFSKIMI ZNA^ILNOSTMI PLAZOV .................................................................................. 68 5.2 OPISNI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI ...................................................................................................................................... 71 5.2.1 PODATKI PO ZNA^ILNIH OBMO^JIH PLAZU ............................................................................................................ 72 5.2.1.1 PREVLADUJO^A OBLIKA POVR[JA .............................................................................................................. 72 5.2.1.2 PREREZ IN TLORIS .................................................................................................................................................................. 74 5.2.1.3 PORA[^ENOST PLAZNICE ........................................................................................................................................ 75 5.2.1.4 STABILNOST PODLAGE .................................................................................................................................................... 78 5.2.1.5 RODOVITNOST ZEMLJI[^ ............................................................................................................................................ 79 5.2.1.6 AREAL GLEDE NA GOZDNO MEJO ................................................................................................................ 80 5.2.2 PODATKI ZA CELOTNO PLAZNICO ............................................................................................................................................ 82 5.2.2.1 PREVLADUJO^A EKSPOZICIJA PLAZNICE IN SLEMENITEV NAD NJO ...................................................................................................................................................... 83 5.2.2.2 VIJUGAVOST IN NAVPI^NA STOPNJEVITOST PLAZNICE ............................................ 86 5.2.2.3 PREVLADUJO^A KAMNINSKA ZGRADBA PLAZNICE .......................................................... 87 5.2.2.4 OSNOVNI TIP PLAZNICE IN TIP PLAZU GLEDE NA [TEVILO PODPLAZOV ........................................................................................................................................................................................ 89 5.2.2.5 PRISOTNOST DRUGIH NARAVNIH NESRE^ .................................................................................... 91 5.2.2.6 PORE^JA ................................................................................................................................................................................................ 93 5.2.2.7 PLAZOVI PO NARAVNOGEOGRAFSKIH REGIJAH .................................................................... 97 5.3 DRUGI POMEMBNEJ[I PODATKI .................................................................................................................................................................... 99 5.3.1 TOPOGRAFSKE PRVINE .......................................................................................................................................................................... 99 5.3.1.1 KRAJEVNA OPREDELITEV PLAZOV .............................................................................................................. 99 5.3.1.2 POIMENOVANJE PLAZOV .......................................................................................................................................... 101 5.3.2 PRVINE OGRO@ENOSTI ........................................................................................................................................................................ 104 5.3.2.1 PLAZOVI IN NASELJA ........................................................................................................................................................ 105 5.3.2.2 OGRO@ENOST PROMETNIC .................................................................................................................................. 110 5.3.2.3 PREVLADUJO^A OGRO@ENOST DRUGIH POKRAJINSKIH SESTAVIN ........................................................................................................................................ 115 5.3.2.4 POGOSTOST PLAZENJA IN STANJE OBSEGA .......................................................................... 117 6 OGRO@ENOST POVR[JA ZARADI SNE@NIH PLAZOV IN PREVENTIVA ........................................................ 123 6.1 LAVINSKI KATASTER KOT PRVINA VARSTVA PRED SNE@NIMI PLAZOVI IN SIMULACIJA LAVINSKO OGRO@ENEGA POVR[JA NA OBMO^JU SLOVENSKIH ALP .............................................................................................................................................................................................................. 123 6.1.1 LAVINSKI KATASTER IN VARSTVO PRED SNE@NIMI PLAZOVI .................................................. 123 6.1.2 SIMULACIJA LAVINSKO OGRO@ENEGA POVR[JA NA OBMO^JU SLOVENSKIH ALP ............................................................................................................................................................................................ 125 6.1.2.1 NAKLON ................................................................................................................................................................................................ 127 6.1.2.2 RASTJE PO VI[INI .................................................................................................................................................................. 129 6.1.2.3 EKSPOZICIJA ................................................................................................................................................................................ 129 6.1.2.4 TRAJANJE SNE@NE ODEJE .................................................................................................................................... 133 6.1.2.5 MAKSIMALNA VI[INA SNE@NE ODEJE .................................................................................................. 134 6.1.2.6 NADMORSKA VI[INA ........................................................................................................................................................ 136 6.1.2.7 PODNEBJE ........................................................................................................................................................................................ 138 6.1.2.8 OSNOVNA SIMUALCIJA LAVINSKE OGRO@ENOSTI .......................................................... 138 6.1.2.9 PONDERIRANA SIMUALCIJA LAVINSKE OGRO@ENOSTI .......................................... 148 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6.1.2.10 DOPOLNJENA PONDERIRANA SIMUALCIJA LAVINSKE OGRO@ENOSTI ...................................................................................................................................................................... 149 6.1.2.11 PRIMERJAVA POTENCIALNO IN DEJANSKO LAVINSKO OGRO@ENEGA POVR[JA ...................................................................................................................................... 149 6.2 VARSTVO IN ZA[^ITA PRED SNE@NIMI PLAZOVI (LAVINSKA PREVENTIVA) S POUDARKOM NA GOZDU ................................................................................................................................................................................ 158 6.2.1 KRATEK PREGLED LAVINSKIH NESRE^ IN IZREDNIH DOGODKOV V SLOVENIJI TER IZHODI[^A ZA LAVINSKO PREVENTIVO V SLOVENSKIH ALPAH ............................................................................................................................................................................ 158 6.2.2 GOZD – NAJPRIMERNEJ[A IN TRAJNA ZA[^ITA PLAZOVITEGA POVR[JA ........ 164 6.3 LAVINSKA PREVENTIVA S POGOZDOVANJEM NA PRIMERU PLAZOVITEGA OBMO^JA NAD BORJANO .................................................................................................................................................................................... 168 6.3.1 GEOGRAFSKA IZHODI[^A ZA TRAJNO UREDITEV .................................................................................. 172 6.3.2 ZASNOVA TRAJNE UREDITVE ...................................................................................................................................................... 186 7 POVZETEK .................................................................................................................................................................................................................................................. 192 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 198 9 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 204 10 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 208 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 PREDGOVORA Naravne nesre~e nastopajo v intervalih, v enem razdobju so pogoste, v drugem prizana{ajo naravi in ljudem. Tako je tudi s snènimi plazovi. Na za~etku leta 1916 so morili vojake na so{ki fronti, v katastrofalni zimi 1950/51 so pusto{ili v visokogorju, februarja 1952 pa ru{ili domove ter zasuli ljudi v dolinah Zgornjega Poso~ja. Zadnji ujmi sta bili povod za za~etek na~rtnega zbiranja podatkov o snènih plazovih v preteklosti in njihovi grònji v sedanjosti. Pri Hidrometeorolo{kem zavodu in kasneje v Podjetju za urejanje hudournikov je nastal izpopolnjeni kataster snènih plazov, v katerem so temeljni podatki o lokaciji in obsegu plazov ter ogroànju prometa. Zbiranju podatkov se je pridruìl tudi avtor knjige, ki je kot {tudent na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za seminarsko nalo-go obdelal snène plazove in druge naravne nesre~e v Kotu in Vratih. Ko je risal obseg plaznic, je spoznal, da jih pravzaprav lahko podrobneje opredelimo samo na njihovem koncu v dnu doline, kjer odlagajo poleg snega {e drugo, na dolgi a neznani poti nabrano gradivo. Kaj se je dogajalo vi{je na plaznici, se je z nasprotnega pobo~ja {e dalo oceniti po po{kodbah na drevju. [e vi{je, med travni{kim in skalna-tim ostenjem, pa plazovi navadno ne pu{~ajo vidnih sledov. Kot planinski vodnik in asistent na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je avtor knjige ponovno vrnil k snènim plazovom. Spoznal je, da je mogo~e s topografskih kart in z drugih virov pridobiti precej ve~ topografskih podatkov, kot so jih v obstoje~i kataster vnesli drugi. Nekoliko starej{e podrobne karte so s kr~evina-mi nakazovale nekdanje poti plazov, nad gozdom pa izurjen lavinolog lahko iz podrobne topografske karte oceni in tudi izra~una mnoge pomembne prvine obmo~ja proènja plazov. Z uporabo statisti~nih metod in ra~unalnika je bistveno poglobil poznavanje razmer, ki v plaznicah dolo~ujejo tok snega in {ko-do plazov. Z izra~unavanjem soodvisnosti med mnogimi dejavniki je na{el veliko razlik med pokrajina-mi in vrstami plazov ter njihovimi zna~ilnostmi. S tem je poglobil znanje o plazenju snega in vremenskih razlogih za njihovo proènje. Na temelju izpopolnjenega katastra in ugotovitev o soodvisnosti dejavnikov je obogatil lavinolo{ko znanje o plazovih v Sloveniji in podrobneje v Julijskih Alpah, prav tako pa tudi o ogroènosti naravnega okolja in prebivalstva. Vse to omogo~a bolj{e na~rtovanje preventivne-ga ukrepanja na plaznicah nad gozdno mejo, kjer je plazovitost najve~ja. S podnaslovom knjige avtor tudi poudarja osredoto~enost raziskave na preventivo. Velik del snè- nih plazov v Sloveniji se utrga pod zgornjo gozdno mejo. Od katastrofalnih plazov na za~etku petdesetih let 20. stoletja se je ta ob~utno dvignila in se pomika vedno vi{e proti vrhovom. Tudi to je eden od vzrokov, da je v zadnjem ~asu snènih plazov manj, manj pa je tudi snènih padavin. Premirje gotovo ne bo trajalo v nedogled. Zato je razumljiva misel, da bi s posaditvijo dreves na plaznici pod potencialno gozdno mejo zmanj{ali lavinsko ogroènost gozda in ogroènost poseljenih in prometno pomembnih dolin. Avtorja knjige je pri iskanju primerov najugodnej{ih mònosti za pogozditev obmo~- ja proènja plazu presenetil neuspeli poskus krajevne zasaditve dreves visoko nad vasjo Borjano. Obmo~- je je leta 1952 plaz hudo prizadel. Drevesa so zasadili v prisojah pod Malim vrhom (1405 m), nedale~ od kobari{kega oziroma breginjskega Stola (1673 m), na katerem je v osojah zgornja gozdna meja pri 1550 m. ^eprav je tam prst precej humusna in prekriva preperino, se je ve~ina sadik posu{ila. Ali je zato kriv ~lovek ali narava? Ta pojav kli~e tu in drugod v podobnih primerih po nadaljnjem raziskovanju, saj se pod zgornjo potencialno gozdno mejo utrga velik del snènih plazov v Sloveniji. Iluzorno je misliti, da se vreme, kakr{no je povzro~ilo katastrofalne plazove v zimah 1950/51 in 1951/52, ne bo ve~ ponovilo in da se snèni plazovi v preglednicah naravnih nesre~ v Sloveniji ne bodo ve~ uvrstili visoko na prva mesta. Kratkovidno je tudi zavra~ati potrebo po preventivnih ukrepih in po izdelavi programa zanje. Knjiga, ki je pred vami, je dobra podlaga zanj. Seveda pa to v njej ni edina novost, ki priteguje pozornost lavinologov, naravoslovcev, hudourni~arjev in vseh drugih, ki se zavzemajo za varstvo in za{- ~ito prebivalstva pred naravnimi nesre~ami. Ivan Gams 11 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Knjiga Snèni plazovi v Sloveniji je za istoimensko razpravo Ivana Gamsa, ki je iz{la leta 1955 v Geografskem zborniku 3, drugo obsènej{e znanstveno delo s tega podro~ja in prvo knjìno. Pisec in okolje, v katerem je delo nastajalo, zagotovo zasluìjo vso pohvalo. Precej zaslug gre tudi Mladinski komisiji in Komisiji za Gorsko re{evalno slùbo pri Planinski zvezi Slovenije, v katerih je pisec dolga leta v ìvo spoznaval nevarnosti snènih plazov in problematiko varstva pred njimi ter se izpopolnil v njihovega dobrega poznavalca. Kot aktivni gornik in turni smu~ar ter zbiralec podatkov za kataster snènih plazov je avtor dodobra spoznal in dojel vlogo ter pomen treh glavnih dejavnikov pri snènih plazovih: prostora, vremenskih razmer in ~loveka kot mònega povzro- ~itelja in `rtve plazu. Seznanil se je z nevarnostmi ter osvojil bolj ali manj vse znane na~ine samoza{~ite in varstva, spoznal pa je tudi njihove nosilce doma in v svetu. Kot predavatelj in vzgojitelj je posredoval znanje {tevilnim, ki se sre~ujejo s snènimi plazovi pri svojem delu ali preìvljanju prostega ~asa. Kot soavtor katastra snènih plazov je spoznal nenazadnje tudi ve~ino obstoje~ih in mònih plaznic v Sloveniji. Prek dela v Podkomisiji za snène plazove Gorske re{evalne slùbe je pridobil znanje òrtvah snè- nih plazov ter spoznal naloge, delo in pomanjkljivosti Slùbe za sneg in plazove pri Hidrometeorolo{- kem zavodu oziroma dana{njem Uradu za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje. Kot mladi raziskovalec – geograf se je v razumevajo~em delovnem okolju ob dobrih mentorjih in kakovost-nih tematskih zemljevidih ter pri obstoje~em katastru snènih plazov lahko poglobljeno posvetil celo-vitemu vrednotenju in razlagi vpliva zemlji{~a na nastanek, velikost, obseg in mo~ snènih plazov. Dognanja je najprej strnil v svoji magistrski nalogi Fizi~nogeografska pogojenost snènih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo ter, kon~no, {e v tej knjigi. Glede na pi{~evo gorni{ko pot in razvoj ter usmerjenost ni ~udno, ~e so bile med delom pred o~mi tudi prakti~ne posledice: za{~ita, varnost in imetje ljudi v gorskem okolju. Odtod tudi opozarjanje na tiste gorske predele, ki bi jih bilo {e treba zajeti v kataster plazov. Precej{nje {tevilo plaznic s podro~- ja Triglavskega narodnega parka so pred desetletji è obdelali in opisali gorski re{evalci Maks Medja, Ciril Pra~ek in Niko Tancar. Morali bi jih poiskati in v celoti vgraditi v obstoje~i kataster ter, seveda, dopolniti. Razmeroma majhno {tevilo in pogostnost `rtev oziroma {kode zaradi snènih plazov v Sloveniji imajo, ~e jih primerjamo s stanjem v drugih alpskih deèlah z vidika preventive, precej slabih posledic. Predvsem pa bode v o~i uspavanost in prepri~anje pristojnih, da se zaradi dosedanjih nesre~ in {ko-de zaradi plazov skoraj ne spla~a vznemirjati ter zato tudi ne vlagati sredstev v gradnjo in vzdrèvanje nujnega varnostnega aparata. Kot vse poznavalce te problematike nas tudi avtor knjige opozarja na to, da so potrebe po dobri in stalni slùbi za varstvo pred snènimi plazovi, ki bi v okviru ustreznega dràvnega organa skrbela za opozarjanje in za{~ito, ve~ kot o~itne. Upam, da je izid tega dela tudi stvaren, otipljiv in neposredno uporaben prispevek na poti k temu cilju. Knjiga Plazovi v Sloveniji je v letu 2002, ki ga je Organizacija zdruènih narodov razglasila za med-narodno leto gora, eno od redkih monografskih del o problemih in njihovih posledicah v na{ih gorskih pokrajinah. Avtorju Mihu Pav{ku, ki se je na ta na~in domiselno vklju~il v praznovanje mednarodnega leta gora, k opravljenemu delu iskreno ~estitam z èljo, da bi {e dolgo in uspe{no deloval na tem podro~ju. Pavle [egula 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 1 UVOD Po oblikah povr{ja razgibano in pokrajinsko raznoliko Slovenijo ogroàjo {tevilne naravne nesre- ~e. To {e posebej velja za gorate in hribovite alpske pokrajine z vmesnimi, bolj ali manj obljudenimi dolinami in kotlinami. Zato je njihovo poznavanje in spremljanje temeljnega pomena pri preu~evanju posameznih pokrajinskih sestavin. V dosedanjem na~rtovanju prostorskega razvoja so bile naravne nesre- ~e pogosto podcenjene. Namesto da bi jih upo{tevali kot pomemben omejitveni oziroma prilagoditve-ni dejavnik razvoja, je bila problematika obmo~ij, ogroènih zaradi naravnih nesre~, predstavljena dokaj splo{no in pogosto tudi zelo povr{no. Zaradi vse ve~jih neposrednih in posrednih vplivov in posegov ~loveka na teh obmo~jih so potrebe po natan~nej{em na~rtovanju prostorskega razvoja vse ve~je. Z bolj- {im poznavanjem naravnih nesre~ in opredeljevanjem njihovega krajevnega in ~asovnega pojavljanja lahko najve~ pripomoremo predvsem na podro~ju preventive. S pravo~asnimi in premi{ljenimi ukrepi lahko zmanj{amo ali celo prepre~imo {kodo in nenazadnje tudìrtve. Naravne nesre~e pozna samo ~lovek, ~e jih preìvi, narava sama jih ne pozna. To slikovito, a hkrati pou~no izjavo so po enem od vsakoletnih {tevilnih izrednih dogodkov s snènimi plazovi novinarji dopolnili {e z njihovim opisom. V tem primeru imamo namre~ opravka z »zmajem rahlega spanca« (Evers in drugi 1999). In tako je tudi z ve~ino naravnih nesre~. Izredni tovrstni dogodki nas presene~ajo iz leta v leto, nekateri ve~krat v ìvljenju, drugi nikoli, saj gre za tako imenovane stoletne in ve~stoletne nesre~e. Ko se »spe~i zmaj« prebudi, je za ukrepanje najpogosteje è prepozno, zato je osnovna naloga varstva pred naravnimi nesre~ami ta, da smo nanje pripravljeni. Temelj za to pa je ~im bolj{e poznavanje vzro~no-posledi~nih mehanizmov in vplivov posameznega naravnega pojava kot tudi njegove vloge in delovanja pri spremembah v pokrajini. To v veliki meri sovpada s cilji raziskav na podro~ju geografije, pri kateri je temeljni predmet prou~evanja prav pokrajina. Snèni plazovi so le ena od sestavin ogroènosti povr{ja zaradi naravnih nesre~ v Sloveniji. V primerjavi z drugimi naravnimi nesre~a-mi ogroàjo manj{i del slovenskega povr{ja, v primeru zelenih zim pa jih je zelo malo, vendar pa so po dostopnih in znanih podatkih med vsemi vrstami naravnih nesre~ pri nas ravno snèni plazovi tisti, ki so zahtevali najve~ smrtnih `rtev (Male{i~ 1992 in 1998; Oroèn Adami~ 1993; Vrhovec in Velkavrh 1997). Resnosti problematike snènih plazov pri nas so se zato med prvimi zavedli prav geografi. »… Najve~ji in najneizprosnej{i sovrànik planincev je vse uni~ujo~i plaz. Nasproti njegovi stra{ni sili je ~lovek brez mo~i. Zato mora planinec biti dobro pou~en o plazovih, vedeti mora, kako nastajajo, kdaj in kje. Do sedaj so {e najve~ `rtev na zimskih turah zahtevali plazovi …« so besede, s katerimi je poljud-noznanstveni pisec, geograf in pionir slovenskih tabornikov Pavel Kunaver (1889–1988) opisal snè- ne plazove v prvem slovenskem gorni{kem priro~niku (Kunaver 1921, str. 118). Svoje pozive za bolj{e poznavanje snènih plazov za manj nesre~ v gorah je kasneje {e stopnjeval in nadgrajeval. Skoraj dve desetletji kasneje je v Planinskem vestniku (Kunaver 1939, str. 83) napisal: »… Odkar so na{e gore oìvele tudi pozimi in jih pose~a vedno ve~ ~astilcev na smu~eh in brez njih, se v na{ih vrstah pripe-tuje bolj in bolj pogosto bela smrt. Zato je za nas nujnost, da dodobra prepoznamo najbolj zahrbtnega sovrànika, ki pozimi in pomladi, v visokih gorah pa ob vsakem letnem ~asu, ogroà ìvljenje planincev …« in nadaljeval: »… Res je seveda, da sama teorija ne re{uje; vendar je dokazano, da so se mnogi ljudje re{ili iz nevarnosti ali celo niti vanjo niso za{li, ~e so se ravnali po dolo~enih pravilih. To~ne dokaze, koliko ti pomaga, ~e se ravna{ po dobrem nauku, imamo iz svetovne vojne, ki je v svoj ognje-ni vrtinec potegnila tudi velik del Alp. Plazovi so tam zahtevali tiso~èrtev; na onem odseku pa, ki so mu dodelili slavnega planinca Juliusa Kugyja (1858–1944) za planinskega svetovalca se je skr~ilo {tevilòrtev, ki so pomrle pod plazovi, le na nekaj odstotkov v primeru z onimi, kjer so trmasti in nepou- ~eni poveljniki tirali ljudi naravnost v objem bele smrti …«. Njegove ugotovitve je nekoliko kasneje slikovito strnil {e en geograf, namre~ Rudolf Badjura (1881–1963) v svoji knjigi Ljudska geografija (1953, str. 151), kjer je zapisal, da so »… snèni plazovi strahovite snèni{ke prikazni! Pojavljajo se pri nas pozimi in spomladi redno ob svojem ~asu, navadno po isti stari poti plazini; njih razdiralna sila je ogromna …«. 13 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Z vsem zbranim in obdelanim gradivom ter z novimi spoznanji o snènih plazovih s posebnim poudarkom na preventivi tako le nadaljujem dolgoletno delo sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU na podro~ju problematike naravnih nesre~ v Sloveniji. Nenazadnje je bila ena prvih nalog tega in{tituta na za~etku petdesetih let ravno preu~evanje snènih plazov (Gams 1955). Geograf Anton Melik, tedanji predstojnik in{tituta, je povabil k sodelovanju vse, ki jih je na kakr{enkoli na~in zanimala problematika snènih plazov. Ivan Gams, avtor obsène {tudije in hkrati tudi mentor magistrske naloge, na kateri temelji knjiga, je è takrat zapisal, da »… bi bilo mòno plazove, ki smo jih evidentirali lo~iti po sestavi snega, po obliki plazine in poteku plazenja v ve~ variant in zanje najti primerne izraze. To bo delo mladega plazo-slovja (lavinologije) v bodo~e …« (Gams1995). S krajevno problematiko naravnih nesre~ v na{ih alpskih pokrajinah sem se seznanil è med {tudijem geografije (Pav{ek 1987). Knjiga, ki je pred vami, je le posledica nadaljevanja raziskav s podro~ja naravnih nesre~ kakor tudi pionirskega dela geografov na tem podro~ju. Razen seminarske naloge o snènih plazovih v Poso~ju (Lipu{~ek 1977 in 1988) od takrat pa vse do danes ni bilo drugih obsènej{ih raziskav, ki bi predstavila to problematiko na celovit in pregleden na~in. Po drugi stani pa se s pri~ujo~o knjigo po svojih mo~eh pridruùjem leto{njemu praznovanju mednarodnega leta gora, ki so ga razglasili Zdruèni narodi, saj pi{em predvsem o na{ih gorskih pokrajinah, kjer je tudi najve~ snènih plazov. Prav ve~ znanja in vedenja o teh pokrajinah bo pripomoglo k temu, da bomo pri obisku in posegih v to ob~utljivo, marsikje {e vedno prvobitno okolje bolj preudarni in manj {irokopotezni, kot pa smo bili doslej. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 2 VIRI IN LITERATURA O SNE@NIH PLAZOVIH Ker je najve~ plazovitih obmo~ij in `rtev zaradi snènih plazov prav na obmo~ju alpskih pokrajin, so se za~eli zanimati zanje najprej njihovi obiskovalci. Tja so prihajali pod vodstvom izku{enih doma- ~inov, kasnej{ih gorskih vodnikov, za katere so bili snèni plazovi le eden od mnogih naravnih pojavov v njihovi doma~i pokrajini. Najstarej{i podatki o snènih plazovih so povezani s posameznimi izrednimi pojavi, ki so povzro~ili ve~jo {kodo, nekateri med njimi pa so zahtevali tudìrtve. Tovrstne navedbe najdemo predvsem v ùpnijskih in drugih kronikah, nàrtve v snènih plazovih pa nas opominjajo tudi spominska obelèja (Male{i~ 1992). Na starih voja{kih zemljevidih iz 2. polovice 18. stoletja sta na pomembnej{ih prometnicah, ki vodijo prek plazovitih obmo~ij, lo~eno vrisana letni in zimski potek ceste (Raj{p 1997), kar je bil glede na namen zemljevidov izredno pomemben podatek. V voja{kem opisu poti na tej sekciji lahko preberemo: »… Deèlna cesta, ki vodi tod mimo od Trbià preko Rablja do Predela, ima dobro podlago in bi bila sicer uporabna ob vsakem ~asu. Ker pa je morala biti speljana med takimi gorami, s katerih dero snè- ni plazovi in hudourniki, ki jo v zimskem in poletnem ~asu naredijo neuporabno, je bila zavoljo varnosti speljana med Rabljem in Predelom dvojno, da bi se lahko izognili ve~jim teàvam; zaradi tega je bila poimenovana zimska in letna cesta …«. V opisnem delu iste sekcije je pri naselju Predel navedeno, da »… cesta, ki vodi skozi to vas in pelje proti Strmcu … ni vedno prehodna … Pozimi je cesta na ve~ mestih izpostavljena snènim plazovom, kar pomeni, da je na takih mestih pogosto neprehodna. Tem teàvam se zaredi slabih razmer ne da izogniti …«. Iz leta 1777 je prva omemba nesre~e v snènem plazu na dana{njem slovenskem ozemlju (Male- {i~ 1992). V istem viru najdemo tudi opis drugih nesre~ s snènimi plazovi. Dopolnjujeta ga {e dva podobna, a nekoliko bolj zgo{~ena tovrstna pregleda ([egula 1987b; Mulej 1994). Z vzponi na vrhove v zimskih razmerah in s pojavom turnega smu~anja med obema svetovnima vojnama je bilo vse ve~ nesre~ tudi med gorniki. Zato imamo iz tistega ~asa o snènih plazovih è nekatere poljudne prispevke, kjer niso v ospredju le posamezni primeri nesre~, temve~ tudi opisi in razlage nekaterih poglavitnih zna~ilnosti snènih plazov ter nekaj prakti~nih napotkov za gibanje po zasneèni pokrajini. [e posebej izstopa v uvodu omenjeni gorni{ki priro~nik (Kunaver 1921), v katerem avtor opisuje splo{ne razmere v gorah pozimi, posebno poglavje pa je namenil snènim plazovom. Med publikacijami, kjer najdemo prve prispevke o snènih plazovih, je najpomembnej{i Planinski vestnik. Tudi Jakob Aljà je posvetil snènim plazovom enega od svojih zapisov v okviru ciklusa Planinski spomini (Aljà 1923), desetletje pozneje pa {e Henkrik Tuma (Tuma 1936). Kratek opis snènih plazov in nekaj temeljnih opozoril najdemo tudi v prvem smu~arskem vodniku po Sloveniji (Badjura 1934). Nekaj let kasneje pa nas je nanje ponovno opozoril Kunaver (Kunaver 1939). Njihovemu opisu je dodal nekaj splo{nih navodil za gibanje po plazovitem svetu. Leto dni kasneje je iz{el {e ~lanek (Per{i~ 1940), v katerem avtor è nekoliko podrobneje pojasnjuje najpomembnej{e dejavnike, ki sodelujejo pri nastanku snè- nih plazov ter njihove glavne vrste. V povojnih letnikih Planinskega vestnika (takrat se je imenoval Gore in ljudje) najdemo {e nekaj ~lankov o snènih plazovih (Hodali~ 1947), najpomembnej{a pa sta dva obsè- nej{a prispevka (Malovrh 1950; Av~in 1951), kjer so poleg opisov è tudi nekatere skice in razlage temeljnih lavinskih pojmov in pojavov. France Av~in se je è leta 1947 udeleìl lavinskega te~aja v {vicarskem Davosu, zato je pojme opisal {e nekoliko bolj sistemati~no. Velik del ~lanka namenja razlagi fizikalnih zna~ilnosti snega in snène odeje ter razvrstitvi snènih plazov glede na na~ine njihovega nastajanja. Na za~etku petdesetih let sta bili v Sloveniji dve zelo snèni zimi z ve~ `rtvami in veliko gmotno {ko-do. Zato je iz{lo nekaj ~lankov o njunih posledicah v gozdovih (Kunaver 1952; Rainer 1952; Tregubov 1952; @agar 1952), na Geografskem in{titutu SAZU pa so se lotili na~rtnega zbiranja podatkov o snènih plazovih. Rezultat tega dela je tudi na{a prva obsèna {tudija o snènih plazovih med letoma 1950 in 1954 (Gams 1955), v kateri je analiza posameznih zim iz tega obdobja, pregled najpomembnej{ih plazovitih obmo~ij ter {tudije posameznih izbranih primerov. V tem ~asu sta iz{la v Planinskem vestniku tudi dva ~lanka (Blaèj 1952; Uran 1957), ki opisujeta gradnjo voja{ke ceste prek Vr{i~a med 1. svetovno 15 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek vojno, ko je pri{lo do najhuj{e nesre~e v snènem plazu na dana{njem ozemlju Slovenije. Nekateri geografi so se kasneje ob preu~evanju sneì{~ v slovenskem alpskem svetu ukvarjali tudi s snènimi plazovi (Kunaver 1952; Gams 1961; [ifrer 1961). Med prvimi podrobnej{imi kartografskimi predstavitvami snènih plazov pri nas (v merilu 1 : 10.000) moramo omeniti tudi idejno zasnovo smu~arskega sredi{- ~a Triglavske ì~nice (Pintar in drugi 1967). S pove~anim zanimanjem za problematiko naravnih nesre~ sovpada tudi prvo tovrstno posvetovanje v Sloveniji, ki je bilo leta 1983 v Ljubljani (Naravne nesre~e v Sloveniji … 1983; Naravne nesre~e v Jugoslaviji … 1983). V zborniku s posvetovanja so iz{li prispevki o snènih plazovih (Gams 1983), predstavili pa so tudi problematiko opozarjanja pred snènimi plazovi ter za~asni kataster snènih plazov (Bernot 1983). Avtor katastra, ki si je è desetletje pred tem prizadeval za ustanovitev lavinske slù- be v okviru Hidrometeorolo{kega zavoda, je postal kasneje tudi njen prvi sodelavec. Delo lavinske slùbe je zasnoval celovito, obsegalo pa naj bi popis plaznic (kataster), mreò opazovalnih postaj (opazovanje) in pripravo lavinskega biltena (opozarjanje). Dejanska vsebina in obseg dela te slùbe pa sta bili è ob ustanovitvi mo~no skr~eni in izrazito sezonski, omejeni le na raz{iritev opazovanj obstoje~ih meteorolo{kih postaj in pripravo lavinskega biltena. Posvetovanje o naravnih nesre~ah je bilo le uvod in spod-buda za njihovo kasnej{e redno spremljanje, do ~esar je pri{lo leta 1987 z izidom prve {tevilke Ujme, revije za naravne in druge nesre~e. V dosedanjih {tevilkah je objavljenih tudi veliko ~lankov o snènih plazovih. Revija je izrazito interdisciplinarna in je kot tak{na nekaj posebnega tudi v mednarodnem merilu. Pomemben je {e ~lanek o metodologiji kartiranja ogroènosti visokogorskih dolin (Bat in Gams 1983) na primeru Kamni{ke Bistrice in Logarske doline, kjer je eden od pomembnih slojev tudi tematski zemljevid sneì{~ in snèni plazov (na topografski osnovi v merilu 1 : 10.000). Enako metodologijo sem uporabil pri kartiranju ogroènosti Kota in Vrat zaradi naravnih nesre~ (Pav{ek 1987), kjer pa so zaradi velikosti obmo~- ja obdelave pojavi predstavljeni na topografski osnovi v merilu 1 : 25.000. Prvi sistemati~ni pregled snè- nih plazov, lahko bi ga ozna~ili tudi kot zametek ali predlogo katastra, je bil narejen za obmo~je Zgornjega Poso~ja (Lipu{~ek 1977). Z nekaterimi vsebinskimi dopolnitvami so se zatem lotili podobne naloge tudi raziskovalci alpskega mladinskega raziskovalnega tabora v Bovcu med letoma 1985 in 1987 (Lipu{~ek 1988). V zadnjih dvajsetih letih je objavil najve~ ~lankov in del s podro~ja snènih plazov Pavle [egula. Kot predstavnik gorskih re{evalcev iz Slovenije se je è leta 1962 vklju~il v Komisijo za snène plazove pri Mednarodni organizaciji gorskih re{evalcev (IKAR) in se seznanil z nekaterimi vidiki nesre~ v snè- nih plazovih ter s problemi pri re{evanju. Na za~etku sedemdesetih let je iz{el njegov prevod priro~nika avstrijske gorske re{evalne slùbe o snènih plazovih (Gayl 1972). Nekaj let kasneje je skupaj s sodelavci (Bernot in drugi 1980) pripravil priro~no knjiìco o snènih plazovih, ki sta jo zaloìli Smu~arska in Planinska zveza Slovenije. Najobsènej{i pa je njegov priro~nik Sneg, led, plazovi ([egula 1986), namenjen vsem, ki zahajajo na plazovita obmo~ja. Za izobraèvalne namene je pripravil tudi skripta za izobraèvanje ì~ni~arjev ([egula 1995b) in minerjev snènih plazov ([egula 1998a). Ob~asno objav-lja prispevke v revijah @ivljenje in tehnika ([egula 1998b in 1998c) ter Planinski vestnik, redno pa predvsem v Ujmi ([egula 1998d), kjer skrbi za pregled najnovej{e literature o snènih plazovih. Svoje delo na podro~ju lavinologije pa je kronal leta 1995 z izidom ve~jezi~nega slovarja ([egula 1995a), s ~imer je poskrbel za doma~e strokovno izrazje. S prevodi vseh pomembnej{ih tujih ~lankov in s povzetki {tudij na temo snènih plazov skrbi za stalno in sprotno spremljanje tovrstne problematike doma in na tujem. Nekaj ~lankov o snènih plazovih, lavinskih nesre~ah ter vremenskih razmerah, v katerih so se ti proìli, so v Ujmi objavili tudi sodelavci sedanje Slùbe za sneg in plazove Urada za meteorologijo (Velkavrh in Vrhovec 1997), ki deluje v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje. S problematiko ure-janja plazovitih obmo~ij se pri svojem delu sre~ujejo tudi vsi, ki sodelujejo pri gradnji in vzdrèvanju cest, smu~i{~, pogosto pa tudi vodarji in gozdarji. Gre predvsem za {tudije za{~ite raznovrstnih objektov (Horvat 1996; Colari~ 2001), ocene oziroma presoje namembnosti prostora z vidika ogroènosti pred snè- nimi plazovi (Pintar 1977) ter ureditve eroziji izpostavljenih obmo~ij. Omeniti velja {e dvoje skript, in sicer za {tudente gradbeni{tva (Miko{ in Pintar 1983) in gozdarstva (Horvat 1984). V njih so predstavljeni ugotavljanje in vrednotenje snènih plazov ter temelji snène erozije. Avtor skript za {tudente goz-16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 darstva se je sre~al s snènimi plazovi tudi ob preu~evanju protierozijske vloge gorskega gozda (Horvat in Zemlji~ 1998), v svoji disertaciji pa se je ukvarjal z metodami za dolo~anje erozijskih obmo~ij, med katera spadajo tudi plazovita (Horvat 2001). Med drugimi doma~imi viri za spremljanje lavinskih razmer so najpomembnej{a opozorila, ki jih pripravlja meteorolo{ka slùba. Lavinsko slùbo s sedeèm v Ljubljani so ustanovili leta 1975, z delom pa je za~ela leto kasneje, v zimski sezoni 1976/77. Danes se imenuje Slùba za sneg in plazove ter deluje v okviru sektorja meteorolo{kih prognoz (od leta 1987) pri Uradu za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje. V njej zaposleni meteorolog opravlja poleg tega {e druge naloge v okviru sektorja. Njegovo glavno delo je priprava Poro~ila o stanju snène odeje ali lavinskega biltena, kot ga imenujejo v tujini. Poro- ~ilo je izrazito sezonsko, saj je odvisno od vsakoletnih snènih razmer. Pripravlja ga od sredine novembra do za~etka maja. Zunaj sezone je delo omejeno le na analizo snènih in vremenskih razmer v ~asu pripravljanje lavinskega biltena. Poro~ilo pripravlja dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in ~etrtkih, ob ve~- ji nevarnosti proènja snènih plazov pa tudi pogosteje. Med letoma 1975 in 1986 so pripravljali v sezoni proènja plazov lavinski bilten vsak dan (Mulej 1994). Na temelju podatkov iz opazovalne mreè, v katero je bilo v zimski sezoni vklju~enih 9 postaj (5 meteorolo{kih in 4 dodatne lavinske), s katerih opazovalci enkrat dnevno sporo~ajo lavinsko pomembne podatke, pripravijo v sezoni od 60 do 90 tovrstnih poro~il. V poro- ~ilu so na kratko opisane trenutne vremenske in snène razmere ter stanje snène odeje po posameznih vi{inskih pasovih. Nato je podana ocena stopnje nevarnosti proènja plazov po enotni evropski petstopenj-ski lestvici, poro~ilo pa skleneta kratka vremenska napoved ter napoved razvoja snène odeje v prihod-njih dneh in s tem povezanega razvoja lavinske nevarnosti. Za primerjavo: v isti lavinski sezoni je {vicarsko opazovalno mreò, ki je v Evropi najbolj razvita, sestavljalo 91 lavinskih postaj, od katerih je bilo 11 avto-matskih. Lavinski bilten pripravljajo vsak dan, po potrebi tudi ve~krat dnevno (vir: spletne strani EISLF). Nesre~e s snènimi plazovi na obmo~ju Slovenije spremljajo in analizirajo ~lani Podkomisije za re{evanje izpod plazov Gorske re{evalne slùbe Slovenije, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije. Pod-komisija deluje è od leta 1969, od leta 1975 pa prireja Dan varstva pred snènimi plazovi, edino obliko izobraèvanja s podro~ja varstva in za{~ite pred snènimi plazovi, dostopno {ir{i doma~i javnosti. Komisija za snène plazove deluje tudi v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Pod imenom Komisija za varstvo povr{in in objektov pred snènimi plazovi je bila ustanovljena leta 1975 v okviru tedanje Zveze vodnih skupnosti Socialisti~ne republike Slovenije ([egula 1998d). Njena naloga je predvsem daja-nje mnenj in soglasij k predvidenim prostorskim posegom na obmo~ju plazovitega povr{ja. Med najpomembnej{imi viri je kataster snènih plazov (Bernot in drugi 1994). Zaradi njegove pomembnosti in uporabe podatkov za podrobnej{e preu~evanje snènih plazov ga predstavljam posebej v poglavju o metodologiji, na koncu pa ga primerjam z drugimi tovrstnimi katastri glede na pomen za preventivo. Sicer pa potekajo predavanja z lavinolo{kimi vsebinami {e v okviru nekaterih {tudijskih smeri na univerzi (geografija, gozdarstvo, gradbeni{tvo, meteorologija), prav tako pa tudi pri izobraèvanju planinskih in gorskih vodnikov, gorskih re{evalcev, minerjev snènih plazov in ì~ni~arjev. Med obsèno tujo literaturo izstopajo predvsem priro~niki iz alpskih dràv in Severne Amerike. Ve~ strokovne literature je na voljo {ele v zadnjih desetletjih, ko je ~lovek zaradi svojih temeljnih, z delom in ìvljenjem povezanih dejavnosti v pokrajini prodrl tudi na plazovita obmo~ja. Tam se zadrùje vse pogosteje, ponekod pa je kljub ogroènosti in velikemu tveganju postavil objekte, ki so sezonsko ali celo stalno poseljeni. Na obmo~ju Alp so se s snènimi plazovi v prej{njem stoletju ukvarjali v glavnem graditelji prometnic, ki so potekale prek plazovitih obmo~ij. ^lovek se je sku{al sprva tak{nim obmo~- jem izogniti, v zadnjih desetletjih pa so posegi na teh obmo~jih vse pogostej{i in obsènej{i. Ponekod, {e posebej na mestih, kjer proènja plazov ni mo~ prepre~iti, so za~eli graditi posebne varovalne objekte trajnega varstva. Gradnja teh je zelo zahtevna in draga. Vendar pa snèni plazovi vedno znova pre-senetijo prostorske na~rtovalce in obiskovalce zasneènih pokrajin, tako po obsegu in pogostosti proènja kot tudi po raznovrstnosti in nepredvidljivosti posledic. Vse to je pripeljalo do tega, da so v razvitej{ih dràvah, kjer so plazovi neprestano povzro~ali veliko materialno {kodo in {tevilnèrtve, è v prvih desetletjih tega stoletja za~eli z intenzivnim razisko-17 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek vanjem snega in snènih plazov. Po nekaterih ugotovitvah (Tuma 1936) naj bi iz{el prvi znanstveni ~lanek na temo snènih plazov {ele leta 1934 (Wilhelm Paulcke: Schneewächten und Lawinen, Zeitsc-hrift des Deutschen-Österreichisches Alpenvereins). Sorazmerno pozno zanimanje strokovnjakov je povezano predvsem z dejstvom, da je do takrat ve~ina ljudi zahajala na plazovita obmo~ja v glavnem le po opravkih, povezanih z delom in ìvljenjem na kmetiji ali v gozdu. Tudi tèka prehodnost zimske pokrajine je bila med dejavniki, ki so nekdaj odvra~ali ljudi od gibanja po plazovitih obmo~jih. S pojmom prostega ~asa, ki se je uveljavil {ele sredi prej{njega stoletja in o katerem govorimo v povezavi s turizmom, {portom in rekreacijo, so povezane tudi vedno pogostej{e in {tevilnej{e oblike dejavnosti ~loveka v plazoviti pokrajini. Po drugi strani pa sta dograditev prometnic in razvoj najrazli~nej{ih trans-portnih sredstev olaj{ala dostop do teh obmo~ij. Zato ne presene~a, da v nekaterih alpskih dràvah namenjajo problemu snènih plazov zelo veliko pozornost. Med najstarej{imi raziskovalnimi ustanovami za lavinolo{ke raziskave je [vicarski in{titut za raziskovanje snega in snènih plazov v Davosu (EISLF – Eidgenössisches Institut für Schnee-und Lawinenforschung), ki so ga ustanovili leta 1936. Tam pripravljajo tako dràvnega kot tudi regionalne lavinske biltene. V sosednji Avstriji se ukvarjajo s snènimi plazovi strokovnjaki Gozdarsko-tehni~ne slùbe za urejanje hudourni{kih in plazovitih obmo~ij (Forsttechnischer Dienst für Wildbach- und Lawinenverbauung), katerih deèlne izpostave skrbijo tudi za vodenje katastra obeh pojavov. Lavinske biltene pripravljajo sodelavci lavinskih slùb, ki delujejo v goratih zveznih deèlah. Na obmo~ju fran-coskih Alp spremljajo in raziskujejo snène plazove v Nacionalni zvezi za preu~evanje snega in snènih plazov (ANENA – Association Nationale pour l' Etude de la Neige et des Avalanches) s sedeèm v Grenoblu. Tam je tudi sedè Centra za agronomske in ekolo{ke inènirske raziskave (CEMAGREF) v okviru katerega deluje tudi Oddelek za raziskave snènih plazov in hudournikov (ETNA). Lavinske biltene pa pripravljajo sodelavci meteorolo{ke slùbe (Meteo–France) na posameznih gorskih obmo~jih (tudi na Korziki). V okviru te deluje, prav tako v Grenoblu {e Center za raziskave snega (CEN). Italijansko Medregionalno zdruènje za sneg in snène plazove (AINEVA – Associazione Interregionale Neve e Valanghe) s sedeèm v Trentu zdruùje vse tovrstne slùbe posameznih avtonomnih provinc na obmo~- ju italijanskih Alp, med katerimi je najpomembnej{i Raziskovalni center za snène plazove v Arrabi (CSV – Centro Sperimentale Valanghe), kjer spremljajo snène plazove na obmo~ju Dolomitov. Lavinske biltene za posamezne province pripravljajo sodelavci razli~nih slùb, kot sta na primer civilna za{- ~ita in gozdarska slùba. Nem{ki del Alp pokriva bavarska lavinska slùba s sedeèm v Münchnu. Dobro razvita pa je tudi {panska lavinska slùba, ki deluje v okviru katalonske deèlne vlade, natan~neje njene geolo{ke slùbe, kjer pripravljajo tudi regionalne lavinske biltene. Lavinska slùba pa deluje tudi na Slova{kem in [kotskem. Vse to so tudi ustanove, kjer potekajo redna in ob~asna strokovna sre~anja, poleg letnih poro~il pa izhajajo pri njih tudi vse najpomembnej{e revije in zborniki, ki se ukvarjajo s problematiko snènih plazov. Njihovi sodelavci so med avtorji najpomembnej{ih strokovnih del s podro~ja lavinologije. Podobna zdruènja in ustanove so tudi v goratih obmo~jih ZDA in Kanade, kjer prav tako najdemo vodilne lavinolo{ke in{titutcije in pomembnej{e avtorje, ki pi{ejo o snènih plazovih. V delovanje teh ustanov je ponekod vklju~ena {e priprava lavinskega biltena. Pomembnej{e ustanove za raziskovanje snènih plazov so {e v Rusiji in na Japonskem, lavinski bilten pa pripravljajo tudi na Novi Zelandiji. Zanimivo je, kdo vse v razli~nih dràvah izdaja lavinske biltene. Ponekod so to in{tituti ali razisko-valna sredi{~a, ki delujejo v okviru razli~nih ministrstev, najve~krat za okolje ali prostor, ali pa v okviru univerze v mestih, ki so blizu ogroènih obmo~ij. Drugje so to slùbe, ki so del policije, civilne za{~ite, ali pa delujejo v okviru vlad posameznih pokrajin (provinc, zveznih deèl oziroma dràv). Lahko pa so tudi pod okriljem gozdne slùbe ali celo nacionalnega {portnega ali varnostnega sveta. Ustanovitev lavinske opazovalne slùbe je pogosto povezana z izrednimi tovrstnimi dogodki, lahko pa je na pobu-do zagnanih posameznikov ali skupin nastala povsod tam, kjer se je v preteklosti ve~krat pokazalo, da bi bile tovrstne informacije javnosti koristne in potrebne. Morda bo do tega spoznanja pri{lo po kraj{i in manj bole~i poti neko~ tudi v Sloveniji. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 3 IZRAZJE 3.1 POKRAJINA, SNE@NI PLAZ, NARAVNA NESRE^A Temeljni predmet vseh geografskih preu~evanj je pokrajina. V vsebinskem smislu jo opredeljujemo kot splet razli~nih, medsebojno povezanih pokrajinskih sestavin, v prostorskem, kjer uporabljamo pogosteje oznako regija, pa na osnovi vsaj ene pokrajinske sestavine enoten in omejen del zemeljskega povr{ja (Perko 1998b, str. 15). Pokrajina je zaradi medsebojnega sou~inkovanja teh sestavin podvrèna stalnim spremembam, kar se kaè pri neprestanem spreminjanju njene podobe. Pokrajinske sestavine, ki jih delimo na naravnogeografske in drùbenogeografske, sestavlja vrsta pojavov in procesov. Za oblike zemeljskega povr{ja ali relief kot temeljno pokrajinsko sestavino so zna~ilni predvsem najrazli~nej{i naravnogeografski pojavi, ki so del istovrstnih procesov in zaradi katerih se pokrajina stalno spreminja. Spremembe so lahko tudi tak{ne, da govorimo o pojavih in procesih, ki dajejo dolo~eni pokrajini ali njenemu prostorsko manj{emu delu povsem samosvoj, zna~ilen videz, po katerem so ti deli zemeljskega povr{ja {e posebej prepoznavni. Po drugi strani pa se razlikujejo od sosednjih obmo~ij, kjer ni tovrstnih pojavov ali procesov, ali pa niso tako izraziti. Osnova vsem naravnim pojavom in procesom so pokrajinotvorne prvine, kot sta na primer voda in zrak. Mednje pri{tevamo tudi sneg: to so vse padavine v obliki posami~nih ali sprijetih ledenih kri-stal~kov najrazli~nej{ih oblik in velikosti. V zmernih geografskih {irinah je v hladnej{i polovici leta sneg sorazmerno pogosta padavinska oblika, {e posebej na obmo~ju alpskih pokrajin. Zaradi velike strmine alpskih pobo~ij se na njih sneg premika na razli~ne na~ine. Posledica so raznovrstni erozijski pojavi, ki jih pri{tevamo k snèni eroziji. Sneg je tudi pomemben vodni vir, varovalna odeja ìvih organizmov, omogo~a zimsko rekreacijo, s svojim erozijskim delovanjem pa povzro~a ~loveku probleme in {kodo (Horvat in Zemlji~ 1998, str. 417). Deluje kot prometna ovira, povzro~a {kodo v gozdovih (snegolomi, kriva rast drevja, ru{enje sestojev) in tudi na zgradbah, najbolj nevaren in {kodljiv pa je v obliki ru{il-ne, hitro premikajo~e se snène gmote, ki ji pravimo snèni plaz. Na strmih, neporaslih ali slabo poraslih pobo~jih s snèno odejo so med najpogostej{imi naravnimi pojavi prav snèni plazovi. Mehani~ne lastnosti snega in naravne sestavine povr{ja, na katerem se pojavljajo, omogo~ajo, da sega njihovo vplivno obmo~je pogosto tudi zunaj teh strmin. Kadar na delu zemeljskega povr{ja ni pokrajinskih sestavin, ki so posledica prisotnosti ~loveka, govorimo o naravni sicer pa o kulturni pokrajini. Najve~ snènih plazov v Sloveniji je na obmo~ju hribovitih, deloma {e poseljenih kulturnih pokrajin, najobsènej{i pa so v visokogorskih naravnih pokrajinah. V slednje ~lovek v preteklosti ni prav pogosto zahajal. Pozimi je bilo visokogorje nedostopno, {e posebej strma pobo~ja in obmo~ja nad gozdno mejo, kjer so snèni plazovi najpogostej{i. S {irjenjem kul-turne pokrajine na vi{ja in strmej{a obmo~ja, gradnjo razli~nih komunikacij in v novej{em ~asu tudi zaradi prosto~asnih dejavnosti pa je prisotnost ~loveka na plazovitih obmo~jih vse bolj mnoì~na in pogostej{a. V zadnjih desetletjih povzro~ajo snèni plazovi tudi vedno ve~jo gmotno {kodo. Kadar izredni naravni pojav ali zaradi ~loveka pospe{eni naravni proces ve~jih razsènosti prizadane drùbi ob~utno {ko-do, govorimo o naravni nesre~i (Gams 1983a, str. 15). Kadar je neposreden vzrok za nesre~o snèni plaz, govorimo o nesre~i v snènem plazu oziroma zaradi snènega plazu ali kraj{e o lavinski nesre~i. Ob smrtnih `rtvah uporabljajo nekateri tudi oznako »bela smrt«. Gre seveda za slikovito prispodobo, ki je nastala med 1. svetovno vojno, ko je po nekaterih ocenah pod snènimi plazovi umrlo kar okrog 50.000 vojakov (Rabofsky in drugi 1985, str. 11). Pogosto uporabljajo to oznako predvsem novinarji ob lavinskih nesre~ah izjemnih razsènosti. Po drugi strani pa nam govori besedna zveza tudi o visoki stopnji smrtnosti pri lavinskih nesre~ah. V osnovi povzro~ijo naravne nesre~e naravni procesi, toda vpliv ~loveka nanje ni vedno enak. Kot proces se lahko pojavljajo stalno in samostojno, najpogosteje zunaj poseljenih obmo~ij. Med {tevilnimi naravnimi nesre~ami se morda ravno pri snènih plazovih najbolj nazorno kaè povezanost med raznovrstnimi pokrajinskimi sestavinami. Ker preu~uje geografija zveze med pokrajinskimi sestavinami, naravne nesre~e pa so posledica teh povezav, so predmet geografije tudi naravne nesre~e (Oro-19 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek èn Adami~ 1993, str. 8). Mednje uvr{~amo tudi snène plazove, ki predstavljajo le del {iroke palete tovrstnih naravnih pojavov. Glede na vrsto naravnih nesre~ jih uvr{~amo med geofizikalne (Lapajne 1983, str. 31; Oroèn Adami~ 1993, str. 12), in sicer v podskupino meteorolo{kih nesre~. Po vzrokih spadajo med kombinirane naravne nesre~e (naravne in antropogene), po {kodi v pokrajini pa med tiste, ki lahko povzro~ijo {kodo hkrati v naravni in kulturni pokrajini (Gams 1983a, str. 16). Po trajanju imamo pri snènih plazovih opravka s sorazmerno kratkotrajnim pojavom, ki lahko traja od nekaj sekund do najve~ nekaj minut. Nevarnost posameznega pojava oziroma sezonska ogroènost trajata bistveno dlje, v glavnem skoraj ves ~as trajanja snène odeje. Njihovo ~asovno napovedovanje je zaradi velike spremenljivosti in odvisnosti pojava od {tevilnih dejavnikov precej nezanesljivo (Alexander 1995, str. 10). V tej knjigi je z naravnimi nesre~ami povezanih {e nekaj drugih pojmov in besednih zvez. Ker uporabljam nekatere med njimi tudi z drugimi besednimi zvezami, izpostavljam predvsem tiste, ki poudar-jajo njihovo geografsko razsènost. Naravne nesre~e so lahko tudi pomembna ovira za razvoj dolo~ene pokrajine, ali povedano druga~e, pri smotrnem prostorskem na~rtovanju moramo naravne nesre~e upo- {tevati kot enakovredno prvino (Perko 1992, str. 74). Pri tem moramo poznati nevarnost, to je danost za katerikoli neugoden pojav, ki je povezan z mòno nesre~o in lahko povzro~i neugodne u~inke (Lapajne 1987, str. 94). Ob naravnih nesre~ah imamo opravka z naravno nevarnostjo, v òjem pomenu pa z nevarnostjo zaradi snènih plazov ali lavinsko nevarnostjo. V obeh primerih gre za verjetnost pojavljanja ene ali ve~ naravnih nesre~, pri ~emer sta {e posebej pomembni izbrana pogostost in mo~ pojava (Gams 1983a, str. 15). Ogroènost so mòne drùbene in ekonomske posledice bodo~ih naravnih nesre~ (Lapajne 1987, str. 94). V zvezi s snènimi plazovi omenjamo ogroènost zaradi snènih plazov ali lavinsko ogroènost. V zvezi z naravnimi nesre~ami se predvsem pri prostorskem na~rtovanju sre~ujemo s {tudijami, v katerih je za dolo~eno obmo~je izdelana tudi tako imenovana ocena ogroènosti zaradi naravnih nesre~. V takih primerih sta predstavljeni delna in skupna ocena ogroènosti izbranega obmo~ja, pri ~emer se v prvem primeru osredoto~imo le na eno vrsto naravnih nesre~, v drugem pa obravnavamo ve~ vrst naravnih nesre~ hkrati. Glede na pokrajinske razsènosti lo~imo krajevno, regionalno in dràv-no oceno ogroènosti. Stopnja ogroènosti pomeni pri~akovano stopnjo po{kodb oziroma izgub ob naravni nesre~i (Gams 1983a, str. 15). Osebo, ki je ogroèna zaradi naravnih nesre~, imenujemo ogro- ènec. Posebej pomembne so ogroène prvine, ki sovpadajo s pokrajinskimi sestavinami ogroène-ga obmo~ja (prebivalstvo, naselja, prometnice, kmetijska zemlji{~a in drugo) in prek njih tudi s temeljnim predmetom geografskega preu~evanja – pokrajino. Ranljivost je pri~akovana stopnja izgub ali po{kodb na danem obmo~ju. Ogroèno obmo~je je na podlagi izbranih kriterijev in metod omejeni del zemeljskega povr{ja, kjer obstaja mònost pojavljanja dolo~ene vrste naravnih nesre~. Kadar so to snèni plazovi, govorimo o ogroènem obmo~ju zaradi snènih plazov ali tudi lavinsko ogroènem obmo~ju. Lo~imo zaradi naravnih nesre~ dejansko in potencialno ogroèno obmo~je. Pri dejanskem gre za obmo~je, na katerem so bili s pomo~jo najrazli~nej{ih virov in literature ugotovljeni ali celo dokumentirani pojavi posameznih vrst naravnih nesre~ iz preteklosti. O potencialno ogroènem obmo~ju govorimo takrat, ko ob poznavanju osnovnih zakonitosti naravnih nesre~ in na osnovi pregleda in analize posameznih, za ogroènost povr{ja pomembnih pokrajinskih sestavin izbranega obmo~ja domnevamo, da obstaja velika verjetnost pojava ene ali ve~ naravnih nesre~ dolo~ene mo~i in obsega. Pri izdelavi ocen ogroènosti je pomembno predvideti povratno dobo izrednega dogodka. To je ~as, v katerem naj bi se ponovil izreden naravni pojav dolo~ene mo~i oziroma obsega. Potencialno ogro- èno obmo~je je pogosto v bliìni dejansko ogroènega obmo~ja, lahko pa je tudi njegovo nadaljevanje. To pomeni raz{iritev celotnega ogroènega obmo~ja. V primeru ~love{kih izgub v naravnih nesre~ah govorimo o `rtvah, najpogosteje pa o {kodi zaradi naravnih nesre~. Ta obsega po nesre~i ocenjene ekonomske izgube. Izraèna je lahko absolutno (v SIT) ali pa relativno, najpogosteje v deleù bruto doma~ega proizvoda na prizadeto teritorialno enoto. Za ogroèno obmo~je in njegove sestavine je pomembno sprejemljivo tveganje. To je tista ogroènost, ki jo zavestno privzamemo kot sprejemlji-20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 vo (Lapajne 1987, str. 94) in jo upo{tevamo predvsem pri na~rtovanju in izvedbi posegov v pokrajini. Pomemben je {e ~as izpostavljanja, to je doba, ki jo upo{tevamo pri oceni nevarnosti oziroma ogro- ènosti izbrane prvine. Prebivalstvene, materialne in kulturno-civilizacijske sestavine ogroènega obmo~ja v povezavi z naravnimi nesre~ami najpogosteje ozna~ujemo kot zmogljivost ali kapaciteto ogroè- nega obmo~ja. Pri posameznih naravnih nesre~ah in s tem tudi pri preu~evanju snènih plazov so z geografskega vidika najpomembnej{i vzroki, posledice, mo~, pogostost in obseg pojava. Nadalje so pomembni ukrepi za prepre~evanje naravnih nesre~ kot tudi za zmanj{anje njihovih u~inkov. Slednje {e posebej velja za tiste vrste naravnih nesre~, kjer je prepre~evanje zaradi same narave pojava nemogo~e (potres) ali pa tèko in drago, kot je to pri snènih plazovih. Ukrepi so lahko za~asni ali trajni (pasivni ali pa aktivni), najbolj pomembna pa je preventiva oziroma prepre~evanje posledic, kjer je zelo pomembna samoza{~ita. Eden od temeljnih ukrepov za prepre~evanje oziroma zmanj{evanje {kode zaradi naravnih nesre~ na ogroènem obmo~ju je zagotovo prilagoditev drùbe. Zanimajo nas predvsem tiste prilagoditve, ki spreminjajo podobo pokrajine (Gams 1983a, str. 15) in so v veliki meri odvisne tudi od ~lovekovega zaznavanja in reakcij (vedenjskih vzorcev) na posamezne tovrstne naravne pojave. 3.2 GEOGRAFSKEMU PREU^EVANJU PRIREJENO LAVINOLO[KO IZRAZJE Temeljna veda, ki se ukvarja s preu~evanjem snènih plazov, se imenuje lavinologija. V zadnjem ~asu nekateri spet uporabljajo izraz plazoslovje. Termin pa v pomenskem smislu ni dosleden, saj ne izraà, da gre za vedo, ki se ukvarja izklju~no s snènimi plazovi in ne s plazovi v splo{nem. Sicer pa so se s problemom slovenskega lavinolo{kega izrazoslovja sre~ali è prvi slovenski avtorji, ki so pisali o snènih plazovih (Aljà 1923; Kunaver 1921 in 1939; Per{i~ 1940). V nekaterih prispevkih najdemo tako è povsem doma~e termine za osnovne lavinolo{ke pojme in izraze (Kunaver 1921) ali pa tujke, prevzete v glavnem iz nem{kega jezika. Zaradi tega sta jih Tuma (1936) in Hodali~ (1947) navajala dosled-no za najprimernej{imi slovenskimi ustrezniki. V nekaterih primerih so poskusili avtorji vklju~iti tudi izraze iz pogovornega jezika. V obdobju med obema vojnama je zahajalo pozimi v gore poleg doma~inov tudi vse ve~ izobraèncev. Po 2. svetovni vojni so nadaljevali njuno delo predvsem Malovrh (1950), Av~in (1951) Bernot (1980) ter Miko{ in Pintar (1983). Zadnjih dvajset let se z lavinolo{kim izrazoslovjem najbolj sistemati~no ukvarja Pavle [egula. Iz njegovega ve~jezi~nega slovarja Sneg in plazovi ([egula 1995) povzemam tudi ve~i-no razlag in slovenskih ustreznikov. Posebnosti geografskega preu~evanja plazov so zahtevale tudi prilagoditev izrazja. V nekaterih primerih sem sku{ali slediti napotkom iz zaklju~ka najstarej{e {tudije o snènih plazovih pri nas (Gams 1955, str. 202) in najti tudi nekatere nove oziroma ustreznej{e izraze. Ve~ino lavinolo{kih izrazov sem uporabil pri pripravi popisnega lista za vnos v kataster snènih plazov, nekaj novih pa tudi kasneje pri obdelavi podatkov in so v poudarjenem tisku. Beseda plaz ima na splo{no dva temeljna pomena. V prvem primeru gre za dogodek, ki pa ga natan~- neje pojasnjuje ravno drugi pomenski odtenek, ki ga opredeljuje kot pojav. Po tej opredelitvi je plaz gmota snovi, ki se na strmem pobo~ju lo~i, odtrga od celote in zdrsne navzdol (SSKJ 1997). V snènih oziroma ledeni{kih razmerah razumemo pod izrazom plaz gmoto snega ali ledu, ki drsi, te~e, se kotali ali zvrtin- ~ena v snèni oblak puhne v globino ([egula 1995, str. 108). Zato govorimo lo~eno o ledenem in snè- nem plazu. Snèni plaz (angle{ko in francosko avalanche, nem{ko lawine, italijansko valanghe, {pansko avalancha in rusko kfdbyf/lavina) je gibajo~i se del snène odeje, ki drsi, te~e ali, zvrtin~en v zrak, pada v globino ([egula 1986b, str. 81). O snènem plazu govorimo takrat, ko ve~ja ali manj{a gmota snega zdrsi po pobo~ju (Horvat 1984, str. 19). S fizikalnega vidika pa ga lahko opi{emo kot viharno, drse~e ali teko~e gibanje snènih gmot po nagnjeni povr{ini (Miko{ in Pintar 1983). Slovenska sopomenka za snèni plaz je enaka ruski, ki je lavína. Besedo so uporabljali {e na za~et-ku petdesetih let prej{njega stoletja, ko se je za~elo oblikovati doma~e lavinolo{ko izrazje. Izraz lavína prihaja iz latinske besede labi in pomeni dol, navzdol drseti ali zdrsniti. Po nekaterih naziranjih pa tudi 21 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek iz labes, kar pomeni padec oziroma padanje (Ammman in sodelavci 1997, str. 23). Ker je beseda tuje-ga izvora, zaradi primernej{e doma~e danes skorajda ni ve~ v rabi. Druga~e pa je s pridevni{ko rabo, saj {e vedno uporabljamo izraz lavinski v primerih, ko gre za povezanost pojmov s snènimi plazovi (lavinska nesre~a, òlna, sonda, lopata, ogroènost, lavinsko poro~ilo in podobno), enak pridevnik pa uporabljam tudi sam. Kataster snènih plazov sem poimenoval kraj{e lavinski kataster. Sam izraz kataster izhaja iz uradnega popisa zemlji{~, v na{em primeru plazovitih na dolo~enem obmo~ju glede na njihove zna~ilnosti ter ogroènost in {kodo, ki jo povzro~ajo. S pojmom lavinska ogroènost ozna~ujemo tisto ogroènost, ki jo povzro~ajo snèni plazovi oziroma ogroènost povr{ja ali posameznih pokrajinskih sestavin zaradi snènih plazov. V zadnjem ~asu zasledimo ponekod tudi pridevni{ko rabo plazoven (tudi plazen), kjer gre za slovenjeno obliko, ki pa je zaradi pomenske nejasnosti manj primerna, zato raje uporabljam izraz lavinski. Za manj{i snèni plaz uporabljam izraz plazi~, v slovenskem jeziku poznamo tudi sopomenki osip in omel ([egula 1995, str. 109) ter plazníca (Badjura 1953, str. 152). Temeljna oziroma posplo{ena geografska opredelitev snènega plazu je, da gre za naravni pojav in temeljno prvino procesa snène erozije v pokrajinah ali njihovih manj{ih delih s stalno ali ob~asno snèno odejo, ki na obmo~ju njihovega delovanja pomembno vpliva na medsebojno povezovanje in oblikovanje tamkaj{njih pokrajinskih sestavin. Vplivi plazov na pokrajinske sestavine so lahko neposredni in posredni. V prvem primeru gre lahko za zasutje ~loveka, ceste, po{kodovanost gozda in podobno, najpogosteje pa govorimo o {kodi oziromàrtvah. Med posrednimi, teh je mnogo ve~, lahko omenimo vpliv na odlo~itev o poteku cestne ali ì~ni{ke trase, o rabi tal in rastju, o zazidljivosti parcel pri {iritvi naselij, o gradbenih ukrepih na ogroènem obmo~ju in drugo. Danes poznamo nekaj bolj ali manj stalnih besednih oznak in zvez, ki izraàjo povezanost med snè- nimi plazovi in njihovim vplivnim obmo~jem (slika 1). Najpogosteje imamo opravka s plazovi, ki se ob ugodnih snènih razmerah na dolo~enem delu povr{ja ponavljajo oziroma imajo ustaljeno pot. Celotni povr{ini oziroma trasi takega plazu (slika 1, I in II), od napoke do dna plaznega stòca pravimo pláznica C B F E G I I II A H Slika 1: Osnovno poimenovanje obmo~ij snènih plazov oziroma plaznice in njihove najpomembnej- {e prvine. D D 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 (Horvat 1984, str. 19; [egula 1995, str. 111). Miko{ in Pintar (1983) jo ozna~ujeta tudi kot podlago, po kateri zdrsi ali splazi snèna odeja. V Slovarju slovenskega knjìnega jezika (1997) pa je razloèna kot sled, ki jo naredi plaz na zasneèni povr{ini. Nekateri alpinisti pojmujejo plaznico kot `leb, po katerem lete plazovi in kamenje (Miheli~ in [karja 1984), odvisno od letnega ~asa. Sam uporabljam izraz plaznica (nem{ko Lawinenstrich, italijansko traccia della valanga, francosko trace de l'avalanche, angle{- ko avalanche path, {pansko traza de la avalancha) predvsem v smislu prvih dveh razlag: kot celotno povr{ino plazu oziroma njegovega vplivnega obmo~ja, skupaj s podlago, pri ~emer so pomembne tudi njene zna~ilnosti v kopnih razmerah. Razlikovati moramo tudi izraza plazina (del plazi{~a) in plazovina (slika 1, A). S slednjim namre~ ozna~ujemo plaz kot gmoto (SSKJ 1997) oziroma odloèno gmoto splazelega snega ([egula 1995, str. 111) ali tudi gibajo~o se snèno gmoto (Miko{ in Pintar 1983, str. 17). To pomeni tudi vso s snegom pome{ano {aro: sneg, led, ru{o, prst, kamenje, listje, vejevje … (Badjura 1953, str. 152). Oznaka plazovina poudarja predvsem prostorninske in masne zna~ilnosti snega. Snèna odeja (redkeje snè- nina, zastarelo snegovje) je na tleh odloèn, nakopi~en sneg, ki je padel v obliki padavin, ali pa ga je nanosil veter, odloìl plaz, dè, srè, ledene plasti ([egula 1995, str. 174). ^e jo prereèmo in odkop-ljemo do prve tr{e plasti (in tudi pri napoki; slika 1, II/C), lahko vidimo prerez snène odeje in njene posamezne plasti. Snèna plast je plast snega, nastala po enem sneènju oziroma obdobju ìvega snega (sneg, ki ga napiha veter) in se vsaj po eni lastnosti razlikuje od snega v plasteh, na katere meji ([egula 1995, str. 75). Kadar je vplivno obmo~je plazu na gozdnatem ali grmovnatem svetu, je plaznica zelo izrazita, è od dale~ vidna. Druga~e pa je, ko gre za plazovito obmo~je ali plazi{~e (plazovje), to je svet, na katerem so pogosto plazovi (SSKJ 1997) oziroma svet, na katerem nastajajo, se gibljejo in odlagajo plazovi ([egula 1995, str. 109). To je po plazenju snega ogroèna povr{ina, na kateri pride pri dolo~enih vremenskih razmerah do splazitve snène odeje (Miko{ in Pintar 1983, str. 12). Zadnja razlaga je nekoliko pomanjkljiva, saj vremenske razmere niso edini vzrok za sproìtev snènih gmot. Starej{a sopomenka za plazi{~e je tudi plazina, ki jo nekateri tolma~ijo kot plaznico (Badjura 1953, str. 151) ali pa kot njen osrednji, navadno najdalj{i del ([egula 1995, str. 109). Bolj ali manj sovpada z obmo~jem gibanja plazu (Horvat 1984, str. 19). Slovenski vodarji lo~ujejo zaradi làjega razlikovanja plazljivo in plazovito obmo~je. S slednjim je mi{ljeno obmo~je, ki ga ogroàjo snèni, v prvem primeru pa zemeljski plazovi. Ti dve obmo~ji se lahko ponekod tudi prekrivata. Pri obsegu plazov nas najpogosteje zanima-ta dve njegovi sestavini: pogost in maksimalen plaz oziroma plaz pri njegovem najve~jem obsegu. Katerega izmed obeh bomo upo{tevali, je odvisno predvsem od vrste predvidenega posega v pokrajini oziroma namena raziskave. V zvezi s snèno odejo in plazovitim obmo~jem moramo omeniti {e obmo~- je pogojno stabilne snène odeje (Miko{ in Pintar 1983, str. 12). To je tisto obmo~je, na katerem lahko preide zaradi spremenjenih razmer v pokrajini, na primer kr~enja gozda, po~asno plazenje v splazitev snène odeje. Snène plazove uvr{~amo med pojave, ki so del snène erozije in jih moramo razlikovati od pojavov plazne erozije, kamor uvr{~amo zaznavne, po~asne ali nenadne premike zemljin (Horvat 1998, str. 416). Snèna erozija je posledica premikov v snèni odeji. Pri polzenju (tu se premikajo le zgornje plasti snène odeje) in drsenju so dnevni premiki velikostnega reda od nekaj milimetrov do ve~ decimetrov ([egula 1986b). Oba procesa potekata bolj ali manj na vseh, vsaj malo nagnjenih povr{inah. V naravi povzro~ajo tovrstni premiki ukrivljenost drevesnih debel tik nad tlemi. Pri plazenju imamo opravka z bistveno ve~jimi premiki snènih gmot na mnogo manj{em obmo~ju. Snène plazove v gibanju lo~imo glede na obliko (pr{ni, teko~i ali me{ani plaz) in hitrost gibanja, pri ~emer je druga v precej{nji meri odvisna od prve. Drsno plast, po kateri polzijo snène gmote, imenujemo tudi polzica (Horvat 1984, str. 20). To je lahko ena od plasti v snèni odeji, pri talnem plazu (plaz, ki zajame vse plasti snène odeje do tal; [egula 1995, str. 198) pa je to njegova kopna podlaga. Omeniti moram {e ~elo plazu (slika 1, D), s katerim ozna~ujemo, podobno kot pri ~elu ledenika, spodnji konec snènega plazu. Ponavadi je tam najve~ odloène plazovine, ogromne pa so tudi sile, ki delujejo na morebitne ovire. 23 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Tridelna ~lenitev posameznega snènega plazu na obmo~je proènja, obmo~je gibanja in obmo~- je odlaganja (slika 1, F, G in H), ki se je uveljavila tudi drugod po svetu, temelji deloma prav na zna- ~ilnostih pri gibanju. Delitev je primerna tudi za preu~evanje naravnogeografskih zna~ilnosti snènih plazov, zato sem jo uporabil kot izhodi{~e za pridobitev njihove podatkovne zbirke. Geografskemu preu- ~evanju najblìja je opredelitev teh obmo~jih glede na prevladujo~e procese v plazu sodelujo~ih snè- nih gmot. Na obmo~ju proènja prevladuje njihovo zbiranje, na obmo~ju gibanja prena{anje (transport) in na obmo~ju odlaganja kopi~enje (akumulacija). Pomembna je tudi erozijska mo~ plazovine, ki nara{- ~a s padcem nadmorske vi{ine in premagano razdaljo oziroma s prehodom v vsako naslednje obmo~- je. Plaz ima najve~jo hitrost na obmo~ju gibanja, prostornino pa na obmo~ju odlaganja. Bolj teoreti~na je delitev glede na hitrost gibanja plazovine: obmo~je proènja kot del plaznice od najvi{je za~etne to~- ke (plaz nesprijetega snega, slika 1, I/B) ali napoke plazu (plaz sprijetega snega, slika 1, II/C), kjer pride do sproìtve snènih gmot, do mesta, kjer se njihova hitrost ustali, obmo~je gibanja kot njen del, kjer je hitrost plaze~ih se gmot enakomerna, in obmo~je odlaganja, kot tisti njen del, kjer hitrost plazovine ponovno pojema, vse do mesta njihove zaustavitve oziroma ~ela plazu (slika 1, D) na njegovem spodnjem koncu. Robove na obeh straneh plaznice imenujem bok plazu (slika 1, E). Poznamo tudi nekatere druge oznake in definicije zna~ilnih obmo~ij snènega plazu, ki pa se v prostorskem smislu od teh, ki so uporabljene v knjigi, bistveno ne razlikujejo. Obmo~je proènja plazu (splazitve, napoke, trganja, odna{anja) predstavlja tisti del strmine (slika 1, F), na katerem se sproì plaz (Horvat 1984, str. 19), oziroma del pobo~ja, na katerem se trgajo snèni plazovi ([egula 1995, str. 91). Najpomembnej{e tujejezi~ne oznake za to obmo~je v dràvah, kjer je preu~evanje snènih plazov najbolj razvito, so: nem{ko Anbruchgebiet, Anrißzone, Lawinenzug, angle{ko starting zone, frac-ture area, release area, rupture zone in francosko zone de rupture, zone de départ. Obmo~je gibanja plazu (plazina) je svet (slika 1, G), po katerem drsi plaz (Horvat 1984, str. 19), oziroma osrednji, obi- ~ajno najdalj{i del plaznice, kjer je hitrost plazu najve~ja in v glavnem enakomerna ([egula 1995, str. 89). Tujejezi~ne oznake so nem{ko Lawinenbahn, Sturzbahn, Gleitbahn, angle{ko avalanche track, trajec-tory of avalanche, zone of transition in francosko tracé du parcours, trajet d'écoulement, zone de transition. Na tem obmo~ju se plazovi sami po sebi ne sproìjo, plazovina pa lahko z dinami~nimi silami odriva in zbira nove snène gmote (Miko{ in Pintar 1983, str. 17). Obmo~je odlaganja plazu (izteka, akumulacije, zastajanja, tudi plazni vr{aj ali stoèc) je konec plazu, kjer se odloìjo snène gmote (Horvat 1984, str. 19), oziroma obmo~je na vznòju plaznice (slika 1, H), kjer se odlaga plazovina ([egula 1995, str. 90). Ne smemo ga zamenjevati z iztekom plazu, to je polònej{im delom plaznice, kjer se plazovina upo~asni in ustavi ([egula 1995, str. 37). Slednji predstavlja le manj{i ali ve~ji povr{inski delè celotnega obmo~ja odlaganja plazu. Tuji ustrezniki za to obmo~je so nem{ko Ablagerungsgebiet, Lawi-nensbruch, angle{ko deposition area, runout zone in francosko zone de dépôt, zone d'arrêt. Pri opredelitvi obmo~ij in zna~ilnih delov ter prvin snènega plazu oziroma plaznice sem upo{teval predvsem opredelitev plazu kot snovnega pojava v smislu premikanja snènih gmot oziroma plazovine. Glede na vrsto podatkov za posamezen plaz in njihovo medsebojno primerjavo so lahko nekatere oznake tudi dvopomenske. Po eni strani izraàjo zna~ilnosti plazov v snènih razmerah, po drugi pa zna~ilnosti plaznice kot podlage plazu na njegovem vplivnem obmo~ju v kopnih razmerah. Razlaga nekaterih drugih, redkeje uporabljenih pojmov in besednih zvez je podana med besedilom. V knjigi uporabljam namesto besedne zveze snèni plaz v glavnem kraj{o razli~ico oziroma oznako plaz. Pridevnik snèni dodajam le v primerih, ko bi povzro~ila uporaba kraj{e razli~ice pomen-sko ali celo vsebinsko nejasnost. Pri omembi drugih vrst plazov jih, v nasprotju s snènimi, tudi posebej poimenujem (zemeljski plaz, plaz kamenja in podobno). 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 4 METODOLOGIJA Pri izboru metod in poteku dela sem izhajal predvsem iz namena in ciljev, ki sem si jih zastavil ob vsebinski zasnovi magistrske naloge, na kateri temelji knjiga. Raziskovalno delo je namre~ sovpada-lo z izdelavo {tudije Ogroènost Slovenije s snènimi plazovi (Bernot in drugi 1994), katere nosilec je bilo Podjetje za urejanje hudournikov, naro~nika pa Ministrstvo za okolje in prostor ter Republi{ka uprava za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo. S pomo~jo ra~unalni{kega programa Dbase so pripravili digitalno atributivno podatkovno zbirko. Cilj {tudije je bila tudi izdelava lavinskega katastra kot ene od sestavin ogroènosti slovenskega povr{ja zaradi naravnih nesre~. Ena od temeljnih mònosti spoznavanja zna~ilnosti in zakonitosti dolo~enega geografskega pojava je tudi preu~evanje reprezentativnega vzorca istovrstnih pojavov. To {e posebej velja za naravne pojave, h katerim pri{tevamo tudi snène plazove. Zato sem pri geografskem preu~evanju uporabil tudi digitalno podatkovno zbirko o plazovih iz lavinskega katastra ter jo v nadaljevanju {e nekoliko nadgradil. 4.1 PODATKOVNA ZBIRKA ZA SNE@NE PLAZOVE V SLOVENIJI (OSNOVNI LAVINSKI KATASTER) Namen izdelave lavinskega katastra je bila predvsem podrobnej{a prostorska predstavitev dejanske ogroènosti slovenskega povr{ja zaradi snènih plazov na tematskih zemljevidih in osnovna analiza nekaterih sestavin lavinske ogroènosti. Pri pripravi lavinskega katastra sem sodeloval predvsem pri terenskem delu oziroma popisovanju plazov v pore~ju So~e in ve~ine v pore~ju Save Dolinke. Hkrati z zbiranjem podatkov o plaznicah za kataster so drugi avtorji {tudije obdelali {e najpomembnej{e meteorolo{ke podatke o snegu za Slovenijo ter jih predstavili na tematskih zemljevidih. Te sem kasneje pretvoril v digitalno obliko. Podatke iz katastra sem nekoliko prilagodil preu~evanju njihovih naravnogeografskih zna~ilnosti, pred analizo pa sem podatkovno zbirko {e nekoliko raz{iril in nadgradil ter jo priredil za statisti~no obdelavo. To zbirko sem poimenoval osnovni lavinski kataster. @e popis plazov za lavinski kataster je bil zasnovan tako (sodeloval sem namre~ è pri zasnovi {tudije oziroma pri pripravi popisnega lista), da lahko è na tej osnovi natan~neje spoznamo navezanost snènih plazov na nekatere naravnogeografske sestavine. Poudarek pri popisovanju plazov je bil predvsem na è znanih plazovih, ki neposredno ali posredno ogroàjo ~loveka in druge pokrajinske sestavine. Plaznice, pri katerih sta lo~eno predstavljena obseg pogostega in maksimalnega plazu, kjer sta znana oba, ali pa sta bila dolo~ena s pomo~jo drugih virov in metod, so upodobljene na tematskih zemljevidih (slika 71). Njihovi robovi se pokrivajo z listi temeljne topografske karte oziroma temeljnega topografskega na~rta v merilu 1 : 10.000 (v nadaljevanju TTN 10.000). Drugi podatki o plazu in plaznici pa so na popisnem listu. Na temelju te, prostorskemu urejanju namenjene natan~ne pred-stavitve, so izdelali v okviru priprave katastra {e pregledne tematske zemljevide manj{ega merila za potrebe za{~ite in re{evanja. Celotna podatkovna zbirka iz osnovnega katastra je dostopna tudi v digitalni obliki. V sklepu projekta je bila podana {e ocena {kod, ki jih na obmo~ju Slovenije povzro~ajo snèni plazovi. 4.1.1 TERENSKO DELO IN PRIPRAVA PODATKOV ZA VNOS V DIGITALNO ZBIRKO Pri pripravi popisnega obrazca sem si med drugimi viri pomagal tudi s popisnim listom (Lawinenaufnahmeblatt … 1980) in poro~ilom o plazu (Lawinenmeldung … 1993), ki ju pri vodenju avstrijske-ga katastra snènih plazov uporabljajo sodelavci Forsttechnischer Dienst für Wildbach- und Lawinenverbauung. Sledilo je zbiranje podatkov o plazovih prek informacij iz najrazli~nej{ih virov in s pomo~jo literature. Zaradi kasnej{ega làjega lociranja plazov v pokrajini sem vnesel vse znane kot tudi domnevne tovrstne pojave v Atlas Slovenije. Pri tem sem si pomagal tudi z nekaterimi starej{imi kartografskimi viri, na katerih so upodobljeni plazovi s simboli ne glede na njihovo razsènost. [e pose-25 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek bej dragoceni so bili rokopisni tematski zemljevidi iz arhiva Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (v nadaljevanju GIAM), ki so nastali ob pripravi prve {tudije o snènih plazovih v Sloveniji (Gams 1955). Med pripravo prvega lavinskega katastra, poimenoval sem ga za~asni lavinski kataster (Bernot in [egula 1983), je nastala tudi zbirka posameznih listov topografske karte v merilu 1 : 25.000 z vrisani-mi lokacijami plazov. Na osnovi nekajletnih opazovanj, predvsem prvega od obeh avtorjev, sem imel za nekatera obmo~ja na voljo tudi pregled plazov na topografskih kartah manj{ega merila (1 : 50.000 in 1 : 100.000), na katerih so bile prav tako poenostavljeno vrisane lokacije plazov. Za~asni lavinski kataster vsebuje tudi popisne liste oziroma obrazce (Poro~ilo o ogledu plazine; Bernot in [egula 1983), na katerih je zbranih 15 osnovnih podatkov o plazu. Na obmo~ju Poso~ja sem si pomagal s tematskim zemljevidom Prostorski prikaz snènih plazov v Gornjem Poso~ju v merilu 1 : 50.000 (Lipu{~ek 1977). Tako sem pri{el do delovnih kart, ozalidnih kopij listov TTN 1 : 10.000, na katerih so vrisani posamezni plazovi, ki so glede na pogostost proènja razli~no obarvani. Njihov obseg je nekoliko precenjen, zato sem ga moral pri ve~ini plazov preveriti znova. Tudi popis osnovnih zna~ilnosti plazov v Poso~ju je bil narejen s pomo~jo popisnega obrazca (Kartoteka plazov v ob~ini Tolmin; od leta 1995 pokrivajo to obmo~je tri ob~ine: Tolmin, Kobarid in Bovec). Podatke o plazovih z obeh navedenih popisnih obrazcev sem upo{teval pri terenskem delu kot tudi med kabinetnim vnosom v geografski popisni obrazec. Zaradi làjega prepoznavanja in sprotnega pre-verjanja sem iz teh virov prevzel tudi poimenovanje ve~ine plazov. Pred obsènim terenskim delom sem navezal stike s posameznimi informatorji, tako strokovnjaki kot krajevnimi poznavalci plazov, ki so nas pozneje spremljali na terenu. Med njimi so bili poleg doma~inov najpogosteje delavci cestnih podjetij, lovci, gozdarji, ì~ni~arji, nadzorniki Triglavskega narodnega parka, gorniki, oskrbniki planinskih postojank in drugi. Vsi ti so pogosto na ali v bliìni plazovitih obmo~ij bodisi zaradi narave svojega dela ali pa prosto~asnih dejavnosti. Vsak plaz sem nato vrisal na ozalidne kopije ustreznih listov TTN 1 : 10.000. Pri razmejevanju obeh obsegov plazu sem si pomagali tudi s tiskano razli~ico TTN 1 : 10.000, na kateri so z znaki in odtenki zelene barve upodobljene nekatere zna~ilnosti rastja. Na ozalidnih in ~rnobe-lih kopijah je razlo~evanje teh odtenkov nemogo~e. Dejanska zara{~enost povr{ja z grmovjem in drevjem je v glavnem mnogo ve~ja glede na tisto, ki je predstavljena na topografskih na~rtih, saj je bila ve~ina uporabljenih listov TTN izdelana pred dvajsetimi leti, nekateri pa {e prej. Oba obsega plazu sem vrisal le tam, kjer so bili za to na voljo dovolj zanesljivi podatki ali pa sem jih lahko neposredno ali posredno ugotovil na terenu. V nasprotnem primeru sem dolo~il le obseg maksimalnega plazu. V tem primeru sem pri obdelavi podatkov zaradi làjega prera~unavanja privzel, da sta oba obsega enaka. Pri opredelitvi nekaterih zna~ilnosti sem upo{teval le tiste plazove, za katere imamo podatke o obeh obsegih. Pri osnovnem lavinskem katastru, ki obsega 1257 plazov, je takih nekaj manj kot polovica oziroma 614 plazov. Enak vzorec pojavov sem upo{teval tudi pri spoznavanju tistih zna~ilnosti plazov, ki temeljijo na obeh podatkih o obsegu plazu. [tevilo in obseg plazov v lavinskem katastru po posameznih naravnogeografskih regijah Slovenije sta bila poleg narave pojava odvisna tudi od virov in informatorjev, ki so bili na voljo za posamezna obmo~ja. V tej fazi izdelave katastra sta bila najpomembnej{a akutnost (sedanja in pretekla) in obseg obravnavanega pojava ter vrsta ogroènosti. Do zdaj so v katastru popisani predvsem plazovi, ki so v bliìni naseljenih obmo- ~ij in ogroàjo kmetijska zemlji{~a, stavbe ter prometno in komunikacijsko infrastrukturo. Pri svojem delu za lavinski kataster sem najzna~ilnej{e plazove oziroma plaznice kot tudi ve~- ja plazovita obmo~ja tudi fotografsko dokumentiral. Po opravljenem terenskem delu sem nekatera obmo~ja, ki so hkrati tudi sklenjene naravnogeografske enote, {e dodatno pregledal z najprimernej{e razgledne to~ke. Tako sem obdelal nekaj ve~ kot polovico vseh plazov, katerih povr{ina obsega skoraj tri ~etrtine od skupne povr{ine vseh plazov, popisanih v katastru. Plazove na drugih obmo~jih so popisali soavtorji {tudije (Bernot in drugi 1994). Nekatere plazove, ki so bili kasneje vklju~eni v podrobnej{e geografsko preu~evanje (dopolnjeni lavinski kataster), sem moral zaradi tega znova pregledati. 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 4.1.2 POPISNI OBRAZEC SNE@NEGA PLAZU IN [IFRANT PODATKOVNIH POLJ Sledilo je kabinetno vna{anje osnovnih podatkov v popisne liste. Poro~ilu o plaznici (preglednica 1) oziroma osnovnemu obrazcu za vnos podatkov o plazovih v lavinski kataster, ki ima 45 podatkovnih polj, Preglednica 1: Poro~ilo o plaznici – obrazec za vnos podatkov za posamezen snèni plaz v lavinski kataster (vir: Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana). PORO^ILO O PLAZNICI Zap. {t.: _________________ TTN: ______________________________ Interna {t. v TTN: __________________________ Ob~ina: _________________________[ifra: _______________________ Naselje: ________________________________ Hidrosistem: _________________________________________________ [ifra: _________________ Km: ________________________ Cesta: ______________________________________________________ [ifra: __________________ Km: ________________________ Òja lokacija (ime plazu): ________________________________________________________________________________________ Centroid Y: _____________________________________________ X: ______________________________________________________________________________________ VIDIK merska enota proènje pogosti obseg maksimalni obseg Nadmorska vi{ina m. n. m. Vi{inska razlika m Povpre~ni nagib st. Dolìna plaznice m Povr{ina plaznice ha ozn. proènje gibanje zastajanje Oblika plaznice ozn. 01 pobo~na 01 pobo~na 01 pobo~na 02 jarkasta 02 jarkasta 02 jarkasta 03 pahlja~asta 03 pahlja~asta 03 pahlja~asta 04 vr{ajna Zarast ozn. 01 goli~ave 01 goli~ave 01 goli~ave 02 travi{~a 02 travi{~a 02 travi{~a 03 grmi~evje 03 grmi~evje 03 grmi~evje 04 gozd 04 gozd 04 gozd Stabilnost zemlji{~ ozn. 01 neerodibilna 01 neerodibilna 01 neerodibilna 02 erodibilna 02 erodibilna 02 erodibilna 03 plazljiva 03 plazljiva 03 plazljiva Plodnost zemlji{~ ozn. 01 plodna 01 plodna 01 plodna 02 me{ana 02 me{ana 02 me{ana 03 neplodna 03 neplodna 03 neplodna Areal ozn. 01 nad gozdno mejo 01 nad gozdno mejo 01 nad gozdno mejo 02 na gozdni meji 02 na gozdni meji 02 na gozdni meji 03 pod gozdno mejo 03 pod gozdno mejo 03 pod gozdno mejo Stanje plaznice (obseg) ozn. 01 se kr~i 02 nespremenjen 03 se ve~a Ogroènost prometa ozn. 01 magistralnih cest 03 lokalnih cest 05 èl. prometa 02 regionalnih cest 04 gozdnih cest Ogroènost (prevladujo~a) ozn. 01 kmetijskih zemlji{~ 03 smu~i{~ 05 stan. objektov 02 gozdnih sestojev 04 daljnovodov 06 gosp. objektov Ekspozicija ozn. 01 J 02 JZ 03 JV 04 Z 05 SZ 06 V 07 SV 08 S Pogostost ozn. 01 pogosti (1 do 2 leti) 03 redki (10 do 25 let) 05 izjemni (nad 100 let) 02 ob~asni (2 do 10 let) 04 zelo redki (25 do 50 let) Opombe 27 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 2: Maska za vnos podatkov o snènem plazu oziroma plaznici v osnovni lavinski kataster. 1. Ob~ina 2. Zaporedna {tevilka plazu 3. Ime plazu 4. Pore~je I 5. Pore~je II 6. Pore~je III 7. Ime in {tevilka lista temeljnega topografskega na~rta (TTN) v merilu 1 : 10.000 8. Zaporedna {tevilka plazu znotraj posameznega lista TTN 9. [tevilka karte in kvadrant v Atlasu Slovenije 10. Katastrska ob~ina 11. Naselje 12. Oddaljenost do najblìjega objekta 13. Cestni odsek 14. Naravnogeografska regija 15. Tip plazu 16. [tevilo plazov 17. Zgornja nadmorska vi{ina obmo~ja proènja plazu 18. Spodnja nadmorska vi{ina obmo~ja proènja plazu 19. Nadmorska vi{ina pogostega plazu 20. Nadmorska vi{ina maksimalnega plazu 21. Projekcijska vodoravna razdalja pogostega plazu 22. Projekcijska vodoravna razdalja maksimalnega plazu 23. Slemenitev grebena nad plaznico 24. Vijugavost plaznice 25. Navpi~na stopnjevitost plaznice 26. Druge naravne nesre~e na obmo~ju plaznice 27. Kamninska sestava plaznice 28. Oblika povr{ja na obmo~ju proènja plazu 29. Oblika povr{ja na obmo~ju gibanja plazu 30. Oblika povr{ja na obmo~ju odlaganja plazu 31. Prerez oziroma tloris plaznice na obmo~ju proènja plazu 32. Prerez oziroma tloris plaznice na obmo~ju gibanja plazu 33. Prerez oziroma tloris plaznice na obmo~ju odlaganja plazu 34. Rastje na plaznici na obmo~ju proènja plazu 35. Rastje na plaznici na obmo~ju gibanja plazu 36. Rastje na plaznici na obmo~ju odlaganja plazu 37. Stabilnost zemlji{~ na obmo~ju proènja plazu 38. Stabilnost zemlji{~ na obmo~ju gibanja plazu 39. Stabilnost zemlji{~ na obmo~ju odlaganja plazu 40. Rodovitnost zemlji{~ na obmo~ju proènja plazu 41. Rodovitnost zemlji{~ na obmo~ju gibanja plazu 42. Rodovitnost zemlji{~ na obmo~ju odlaganja plazu 43. Ogroènost prometa (kategorija ceste, dolìna odseka) 44. Prevladujo~a ogroènost drugih zemlji{~ in objektov 45. Pogostost plazenja 46. Ekspozicija plaznice 47. Stanje plaznice sem prilagodil celotno zbirko podatkov o snènih plazovih. Podatke za 34 polj za plazove v pore~ju So~e in Save Dolinke sem pridobil sam ob delu za lavinski kataster. Druge podatke za plazove zunaj teh obmo- ~ij in dodatnih 11 podatkov za vse plazove pa so zbrali oziroma dopolnili soavtorji {tudije in njen nosilec (sodelavci Podjetja za urejanje hudournikov). Od vseh podatkov sem za nadaljnje geografsko 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 preu~evanje uporabil 40 podatkov. Podatke sem vna{al s pomo~jo vnosne maske s 47 polji (preglednica 2). [tevilo vnosnih polj v maski je ve~je zaradi so~asnega zajemanja podatkov za raz{irjeno podatkovno zbirko plazov na obmo~ju Julijskih Alp oziroma za tako imenovani dopolnjeni lavinski kataster. Vnos podatkov sem zasnoval s pomo~jo programa Steve (Jakopin 1986) na osebnem ra~unalniku Atari. S pomo~jo tega sem opravil tudi dopolnjevanje podatkov in ra~unanje enostavnih matemati~nih operacij in funkcij. Zaradi uporabe osebnega ra~unalnika tipa IBM sem potem s pomo~jo programa Eva (istega avtorja; Eva je dejansko raz{irjenja in zmogljivej{a razli~ica programa Steve za osebne ra~u-nalnike tipa IBM) pretvoril celotno podatkovno zbirko o plazovih v ustrezen ra~unalni{ki zapis, primeren za nadaljnjo obdelavo podatkov. Tako sem pri{el do bolj{e grafi~ne podobe in preglednosti podatkovne zbirke. Poleg ve~je hitrosti prera~unavanja podatkov ta program omogo~a tudi pretvarjanje podatkovnih datotek v {tevilne druge zapise, primerne za obdelavo s sodobnej{imi statisti~nim in grafi~nimi ra~unalni{kimi programi. Nekatere {tevil~ne podatke sem uporabil le za kasnej{e prera~unavanje. Tak{en podatek je na primer vodoravna projekcijska razdalja, ki sem jo potreboval le za ra~unanje dolìnskih, vi{inskih in naklonskih spremenljivk. Pred vnosom podatkov sem na podlagi terenskega dela in naravnogeografskih zna~ilnosti plaznice vsak plaz razdelil na tri zna~ilna obmo~ja, in sicer obmo~je proènja, gibanja, odlaganja. Po teh sem zajemal v glavnem le opisno izraène naravnogeografske zna~ilnosti plaznice. V vnosni maski so zapisane kot {tevila ({ifre), ki predstavljajo podrobnej{e opise posameznih zna~ilnosti. Sledila je digitalizacija plazov z delovnih kart, ki so jo opravili sodelavci Podjetja za urejanje hudournikov. Za to so uporabili ra~unalni{ka programa Autocad, prireditev podatkov za kasnej{o obdelavo pa so izvedli s pomo~jo programa Arccad, oba sta iz programskega paketa Arcinfo. Na temelju prostorsko orientiranih podatkov v Gauß-Krügerjevi mreì in rasterizacije vektorskih zapisov v obliki poligonov za posamezne plazove sem lahko izlu{~il {e dodatne tri podatke: y in x koordi-nati centroida posameznega plazu in povr{ino plazu pri njegovem najve~jem (maksimalnem) obsegu. Rasterizacija je pretvorba ra~unalni{kega zapisa s pomo~jo enega od ustreznih programov iz vektorske oblike (poligoni) v rastrsko obliko (celice). Med drugim omogo~a ra~unanje povr{in posameznih poligonov, v tem primeru snènih plazov. Poro~ilu o plaznici (preglednica 1) je dodan tudi {ifrant podatkov. Zaradi njihove preglednosti sem za geografsko preu~evanje snènih plazov pripravil poseben, geografski popisni obrazec (preglednica 3), v katerem sem lo~il podatke in njihov {ifrant. [ifranta se razliku-jeta po tem, da so pri geografskem, ki je zaradi ve~jega {tevila podatkov obsènej{i, opisne vrednosti tudi nekoliko bolj natan~no pojasnjene. Razlaga {ifranta podatkov je podana pred analizo vsake od zna- ~ilnosti plazov pri obdelavi podatkov. Tako sem pri{el na koncu od poro~ila o plaznici (preglednica 1) oziroma popisnega lista za vnos v lavinski kataster do geografskega popisnega obrazca (preglednica 3) in s tem do podatkovne zbirke za osnovni lavinski kataster za Slovenijo. Ta obsega 1257 plazov s 43 podatki (primer zapisa – preglednica 68) za vsakega od njih (slika 2). Zaradi preglednosti pri vna{anju sem razdelil podatke v tri vsebinske sklope. Prepoznavanju in natan~nej{emu krajevnemu opredeljevanju plazu v òjem in {ir{em smislu je name-njenih prvih 12 podatkovnih polj (preglednica 3). Zasnoval sem jih tako, da lahko dobimo kar najve~ prostorsko orientiranih podatkov. Plazove sem navezal na zaporedne (identifikacijske) {tevilke, posamezne liste topografskih na~rtov v merilu 1 : 10.000 z dodatnim notranjim o{tevil~evanjem v okviru posameznega lista, karte v Atlasu Slovenije, koordinatni sistem, upravne enote, naselja, vodno omrèje, ogroèn cestni (èlezni{ki) odsek in jih poimenoval. K omenjenim poljem lahko pri{tejem {e zadnji, to je 43. podatek, ki omogo~a izlo~itev plazov iz osnovnega lavinskega katastra po regionalnem oziroma pokrajinskem klju~u (Julijske Alpe). S pomo~jo prostorsko orientirane podatkovne zbirke o plazovih in podatkovnih slojev iz geografsega informacijskega sistema (GIS) za Slovenijo (GIAM) sem pri{el tudi do podatka o {tevilu plazov po posameznih naravnogeografskih regijah (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995). 29 30 Snèni plaz ovi v Slo Murska Sobota veniji MARIBOR Ptuj Jesenice Velenje Celje Kranj [kofja Loka Trbovlje Domàle LJUBLJANA Nova Gorica Novo mesto Koper Miha P Izola av{ek 0 10 20 30 km GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Slika 2: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo (centroidi plazov). Preglednica 3: Geografski popisni obrazec s 43 polji za 1257 plazov iz podatkovne zbirke osnovnega lavinskega katastra za Slovenijo. 1. ID. [T.: 16. VR POG: 31. STABIL – ODL: 2. ODK – LIST: 17. VR MAX: 32. RODOV – PRO: 3. ODK – [TEV.: 18. NA POG: 33. RODOV – GIB: 4. ATLAS – SLO: 19. NA MAX: 34. RODOV – ODL: 5. Y: 20. DO POG: 35. AREAL PRO: 6. X: 21. DO MAX: 36. AREAL – GIB: 7. N – OB^INA: 22. PO MAX: 37. AREAL – ODL: 8. S – OB^INA: 23. PRE oziroma TLO – PRO: 38. STANJE: 9. NASELJE: 24. PRE oziroma TLO – GIB: 39. OGR. PROMETA: 10. PORE^JE: 25. PRE oziroma TLO – ODL: 40. PREVL. OGR.: 11. CESTA: 26. RASTJE – PRO: 41. EKSPOZIC.: 12. IME: 27. RASTJE – GIB: 42. POGOSTOST: 13. NV PRO: 28. RASTJE – ODL: 43. JUL ali SLO: 14. NV POG: 29. STABIL – PRO: 15. NV MAX: 30. STABIL – GIB: V drugem delu obrazca (13. do 37. polje) so podatki, s katerimi so natan~neje ovrednotene in predstavljene naravnogeografske zna~ilnosti plaznice. Prvi del teh podatkov (13. do 22. polje) so {tevil~ne vrednosti njenih vi{inskih, naklonskih, dolìnskih in povr{inskih zna~ilnosti. Te so podane lo~eno za oba obsega plazu. Drugi del teh podatkov sestavljajo podatkovna polja (23. do 37. polje), na katerih so predstavljene naravnogeografske zna~ilnosti plaznice oziroma plazu po njegovih posameznih zna~ilnih obmo~- jih. Vrednosti v teh poljih so izraène s {tevilkami ({iframi), ki izraàjo podrobnej{i opisi vsake od zna~ilnosti. Po zna~ilnih obmo~jih plazu so predstavljene oblika oziroma prerez plaznice, njena zara{~enost, stabilnost in plodnost zemlji{~ ter arealnost vseh treh obmo~ij glede na gozdno mejo. V zadnjem delu obrzaca (38. do 42. polje) je predstavljenih nekaj temeljnih zna~ilnosti plazu z vidika ogroènosti. To so stanje zara{~anja plaznice, ogroènost prometa in prevladujo~a ogroènost zemlji{~ in objektov, ekspozicija plaznice ter pogostost proènja plazu. Ti podatki vsebinsko dopolnjujejo in zaokroàjo celovito geografsko podobo in informacijo o posameznem plazu oziroma plaznici. 4.1.3 VZOREC PLAZOV ZA NJIHOVO PODROBNEJ[E PREU^EVANJE V SLOVENSKIH ALPAH Poudarek pri pripravi lavinskega katastra je bil na popisovanju è znanih plazov, ki neposredno ali posredno ogroàjo ~loveka. S podrobnej{im preu~evanjem izbranega vzorca istovrstnih naravnih pojavov lahko {e bolj natan~no in zanesljivo ugotovimo nekatere njihove zna~ilnosti in medsebojno povezanost med pojavi in pokrajinskimi sestavinami. Poleg dejanske ogroènosti povr{ja zaradi snènih plazov nam ti podatki in ugotovitve omogo~ajo tudi opredelitev potencialno ogroènega povr{ja. Eden od na~inov za ugotavljanje takega povr{ja je tudi prekrivanje raznovrstnih slojev tematskih zemljevidov. Pogoj za dolo~itev potencialno ogroènega povr{ja so tudi primerljivi in ustrezni izhodi{~ni podatki. Pri snè- nih plazovih je to predvsem tisti del podatkovnih slojev GIS-a za Slovenijo (GIAM), ki predstavlja naravnogeografske sestavine slovenskih pokrajin. Zato sem v nadaljevanju iz osnovnega lavinskega katastra kot vzor~ne pojave za podrobnej{e preu~evanje izbral plazove na obmo~ju Julijskih Alp. Za natan~nej{o razmejitev slovenskih visokogorskih pokrajin sem uporabil naravnogeografsko regiona-lizacijo, objavljeno v Krajevnem leksikonu Slovenije (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995, str. 24–25). Regionalizacija enakovredno upo{teva vse naravne prvine, med katerimi {e posebej izstopata izobli-31 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek kovanost povr{ja in podnebje (Kladnik 1996). K slovenskim Alpam sem pri{tel vse regije v okviru makro-regije visokogorske Alpe, kjer so Julijske Alpe le ena od njihovih sestavnih mezoregij (slika 3, 1–3). Razdeljene so {e na dve mikroregiji (Poso{ke in Posavske Julijske Alpe) ter eno submikroregijo (Pokljuka, Meàkla in Jelovica). Dejansko so torej znotraj mezoregije Julijskih Alp lo~ena gorovja od planot. Slede~ tej regionalizaciji sem pri{tel k slovenskim Alpam {e makroregiji Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe z vsemi hierarhi~no nìjimi pripadajo~imi regijami (slika 3, 4–8). Za izbor omenjenega vzorca (slika 4) sem se odlo~il na osnovi predhodnih rezultatov obdelave podatkov iz osnovnega lavinskega katastra in zna~ilnosti podatkovnih slojev GIS-a za Slovenijo (GIAM). Od 1257 plazov, kolikor jih obsegajo popisi v osnovnem katastru, jih leì nekaj nad polovico (643) na obmo~- ju slovenskih Alp. ^eprav obsegajo Julijske Alpe le nekaj ve~ kot polovico njihovega povr{ja (preglednica 4), je v tem delu slovenskih Alp kar 556 ali 86 % vseh plazov. Upo{tevajo~ njihov maksimalen obseg pa je njihov delè pri skupni povr{ini plazov na tem obmo~ju kar 94 %. V drugih dveh alpskih mezore-gijah verjetno ni bistveno manj plazov oziroma plazovitega povr{ja, le da so tam z vidika ~lovekovih dejavnosti in posegov v pokrajino manj problemati~ni. Preglednica 4: Povr{ine naravnogeografskih regij v slovenskih Alpah in zbirni podatki o {tevilu in povr{ini snènih plazov iz osnovnega lavinskega katastra. povr{ina delè {tevilo delè povr{ina delè regije (km2) povr{ine (%) plazov plazov (%) plazov (km2) povr{ine plazov (%) Julijske Alpe 1293 57 556 86 114,7 94 Karavanke 587 26 66 10 5,9 5 Kamni{ko-Savinjske Alpe 402 17 21 4 1,7 1 slovenske Alpe 2282 100 643 100 122,3 100 O upravi~enosti in pravilnosti izbora vzorca plazov iz osnovnega katastra za podrobnej{e geografsko preu~evanje govori tudi razmerje med podatki o njihovi povr{ini in velikostjo izbranih regij v okviru Slovenije (preglednica 5). Po {tevilu predstavljajo plazovi na obmo~ju Julijskih Alp manj kot polovico od vse preu~evane populacije (44,2 %), po povr{ini pa je njihov delè skoraj enkrat ve~ji (slika 4). Pri maksimalnem obsegu lahko teoreti~no plazovi v Julijskih Alpah ogroàjo nekaj manj kot desetino tamkaj{njega povr{ja (8,9 %). Preglednica 5: Povr{ine izbranih naravnogeografskih regij v Sloveniji in zbirni podatki o {tevilu in povr{ini snènih plazov iz osnovnega lavinskega katastra. {tevilo delè povr{ina povr{ina delè povr{ine delè povr{ine plazov plazov plazov regije plazov od plazov od (%) (km2) (km2) povr{ine regije (%) povr{ine Slovenije (%) Julijske Alpe 556 44,2 114,7 1.293 8,9 85,5 druge regije Slovenskih Alp 87 6,9 7,6 989 0,8 5,7 Predalpsko hribovje 570 45,4 11,4 7.124 0,2 8,5 druge regije Slovenije 44 3,5 0,3 10.850 0,0 0,2 Slovenija 1257 100,0 134,1 20.256 0,7 100,0 Slika 3: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo na obmo~ju slovenskih Alp (centroidi plazov). 32 SNE@NI PLAZOVI V SLOVENSKIH ALPAH (N = 643) 1–8 – alpske pokrajine po naravnogeografski regionalizaciji Slovenije (Gams, Kladnik, Oroèn Adami~ 1995) 4 6 5 3 1 2 7 8 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 6 33 34 Snèni plaz SNE@NI PLAZOVI V JULIJSKIH ALPAH (N = 506) 1–3 – pokrajine Julijskih Alp po ovi v Slo naravnogeografski regionalizaciji Slovenije (Gams, Kladnik, Oroèn Adami~ 1995) veniji 1 3 2 Miha P av{ek GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Slika 4: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo na obmo~ju Julijskih Alp (poligoni plazov). Hektarska velikost celice v podatkovnih slojih GIS-a za Slovenijo (GIAM) mi je narekovala nadaljnji izbor plazov za podrobnej{o obdelavo. Kartografsko podlago teh slojev kot tudi nekatere podatkovne sloje sem namre~ pripravil s pomo~jo digitalnega modela reliefa (v nadaljevanju DMR) s hektarsko velikostjo celice (100 krat 100 m). Osnovni podatek vsake prostorsko orientirane celice je njena, s topografskih na~rtov od~itana nadmorska vi{ina. Za ogroènost so sicer pomembni tudi plazovi, katerih povr- {ina ne presega velikost enega hektarja, z vidika naravnogeografskih sestavin povr{ja in pokrajinskih sprememb pa bistveno manj. Tako sem na koncu analize podrobneje obdelal le tiste plazove na obmo~- ju Julijskih Alp, ki so veliki vsaj 1 ha. V osnovnem lavinskem katastru s 1257 enotami je takih plazov 864 (69 %), od katerih jih je 506 (59 %) na obmo~ju Julijskih Alp. Zaradi tega sem iz vzorca 556 plazov izlo~il iz nadaljnje obdelave dodatno {e 50 manj{ih, katerih skupna povr{ina je le 30 ha. Ostal mi je vzorec 506 plazov, za katere sem dopolnil podatkovno zbirko. [tevil~na in povr{inska razmerja tega vzorca plazov do naravnogeografskih regij so zato zaradi majhnosti dodatno izlo~enih plazov ostala nespre-menjena. 4.2 PRIPRAVA IN DOPOLNITEV BAZE PODATKOV ZA SNE@NE PLAZOVE NA OBMO^JU JULIJSKIH ALP (DOPOLNJENI LAVINSKI KATASTER) 4.2.1 RAZDELITEV ZNA^ILNIH OBMO^IJ PLAZU NA PODOBMO^JA Metodolo{ka zasnova in so~asnost izdelave lavinskega katastra ter zajemanja podatkov za geografsko preu~evanje tega naravnega pojava so mi omogo~ili dopolnitev podatkovne zbirke snènih plazov na obmo~ju Julijskih Alp. Ker sem è na za~etku zbiral podatke po zna~ilnih obmo~jih plazu sem jih za nadaljnjo obdelavo le {e nekoliko nadgradil. Prek vi{inskih, naklonskih in dolìnskih podatkov o oblikovanosti povr{ja na obmo~ju plaznice in njenih manj{ih delih lahko {e podrobneje spoznamo lastnosti in zakonitosti povezanosti nekaterih zna~ilnosti plazov in naravnogeografskih sestavin pokrajine. ^e pa èlimo spoznati plaznico kot celoto in njeno povezanost z naravnogeografskimi sestavinami pokrajine, moramo spoznati podrobneje tudi njene manj{e dele oziroma odseke. Prometnice, ì~nice in daljnovodi pre~kajo plaznico najpogosteje le na njenem dolo~enem delu. Prav zaradi tega sem se odlo~il za dopolnitev prvotne podatkovne zbirke iz osnovnega katastra z nekaterimi podatki o vi{inskih, dol- ìnskih in naklonskih razsènostih njihovih delov v okviru posamezne plaznice. Prvotna zna~ilna obmo~ja plazu sem prilagodil novi razdelitvi in raz~lenil plaznico {e na tri dodatna obmo~ja. Tako sem v okviru celotne plaznice glede na {tevil~ne naravnogeografske podatke o oblikovanosti njenega povr{ja dolo~il {est sestavnih delov ali odsekov in jih poimenoval kot podobmo~ja. S predpono pod- poudarjam navezanost na izhodi{~na zna~ilna obmo~ja in hkrati tudi njihovo podrejenost (SSKJ 1997). Vseh {est podobmo~ij sem zaradi kasnej{e statisti~ne obdelave na novo poimenoval ter njihovo poimenovanje uskladil z izrazi za zna~ilna obmo~ja plazu. [tevil~ne naravnogeografske podatke za vseh {est podobmo~ij sem lahko izra~unal le za tiste plazove, za katere sem imel podatka o pogostem in maksimalnem obsegu plazu. V osnovnem lavinskem katastru je med 1257 plazovi takih nekaj manj kot polovica, med 506 plazovi na obmo~ju Julijskih Alp pa skoraj tri ~etrtine (369 plazov). Opisne naravnogeografske in druge podatke o plazu in plaznici sem popisoval le po prvotnih treh zna~ilnih obmo~jih plazu ali pa na celotni plaznici. Tako sem pri{el do reprezentativnega vzorca plazov v slovenskih Alpah, ki obsega 506 plazov na obmo~ju Julijskih Alp (slika 4) s 85 podatki za vsakega med njimi (primer zapisa – preglednica 68, 2. in 3. stolpec). Dopolnjeno podatkovno zbirko iz osnovnega lavinskega katastra, pri kateri sem izlo~il plazove najprej po regionalnem nato pa {e po velikostnem na~elu, sem zato poimenoval dopolnjeni lavinski kataster. 35 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V osnovnem lavinskem katastru je tudi grafi~na predstavitev plazov. V vektorskem zapisu je podan njihov tloris pri maksimalnem obsegu plazu in ponekod tudi ~rta, ki omejuje zastajanje plazovine pri pogostem obsegu plazu. Pri podrobnej{i ~lenitvi plaznice na podobmo~ja sem si pomagal s projekci-jo njenega podol`nega prereza (dejansko gre za stranski ris plaznice) na navpi~no ravnino (slika 5). Osnova za razdelitev so bili njeni {tirje najpomembnej{i vi{inski podatki (slika 5, T do T ), in sicer: 1 4 • T – zgornja nadmorska vi{ina obmo~ja proènja plazu, 1 • T – spodnja nadmorska vi{ina obmo~ja proènja plazu, 2 • T – spodnja nadmorska vi{ina pogostega plazu in 3 • T – spodnja nadmorska vi{ina maksimalnega plazu. 4Od zgoraj navzdol si sledijo vi{inske to~ke podobmo~ij (njihova imena so razloèna v preglednici 6) v naslednjem zaporedju: • T = ZG. NV PRO (= ZG. NV PRO oziroma ZG. NV POG oziroma ZG. NV MAX), 1 • T = SP. NV PRO (= ZG. NV GOP oziroma ZG. NV GOM), 2 • T = SP. NV POG (= SP. NV GOP oziroma ZG. NV OPM), 3 • T = SP. NV MAX (= SP. NV OPM oziroma SP. NV GOM). 4Za statisti~no obdelavo sem o{tevil~il, to~kovno in vsebinsko opredelil ter poimenoval s kraticami vseh {est podobmo~ij plaznice (preglednica 6, I. do VI.). S pomo~jo {tirih glavnih vi{inskih to~k, njihovih medsebojnih vi{inskih razlik in projekcijskih vodoravnih razdalj od pomònih do glavnih vi{inskih to~k (vse podatke sem od~ital s TTN 1 : 10.000) sem z ena~bami, ki veljajo za pravokotni trikotnik, izra- ~unal tudi dolìnske in naklonske podatke za vsa podobmo~ja. Preglednica 6: O{tevil~enje, opredelitev in poimenovanje podobmo~ij plaznice. {tevilka odsek ime okraj{ava I. T1 do T2 obmo~je proènja plazu PRO II. T2 do T3 obmo~je gibanja in odlaganja do pogostega obsega plazu GOP III. T3 do T4 obmo~je odlaganja od pogostega do maksimalnega obsega plazu OPM IV. T1 do T3 obmo~je pogostega plazu POG V. T2 do T4 obmo~je gibanja in odlaganja do maksimalnega obsega plazu GOM VI. T1 do T4 obmo~je maksimalnega plazu MAX Celoten podol`ni prerez plaznice (slika 5) sem razdelil na {est pravokotnih trikotnikov (slika 6, I. do VI.). Ti so na sliki enake velikosti, dejansko pa se seveda razlikujejo. Pri njihovem poimenovanju sem vzel za izhodi{~e osnovna tri zna~ilna obmo~ja plazu, ki sovpadajo z naslednjimi, bolj ali manj teoreti~no dolo~enimi podobmo~ji: • obmo~je proènja (T do T ), ime je ostalo nespremenjeno, torej podobmo~je proènja (podobmo~- 1 2 je PRO), • obmo~je gibanja (T do T ) v podobmo~je gibanja in odlaganja do pogostega plazu (podobmo~- 2 3 je GOP) in • obmo~je odlaganja (T do T ) v podobmo~je odlaganja od pogostega do maksimalnega plazu 3 4 (podobmo~je OPM). Dodatno sem razdelil plaznico {e na podobmo~je pogostega plazu (podobmo~je POG), podobmo~je gibanja in odlaganja do maksimalnega plazu (podobmo~je GOM) in podbmo~je maksimalnega plazu (podobmo~je MAX). Tako sem s pomo~jo sestavnih delov pravokotnega trikotnika postopoma pri{el do novih dolìnskih, vi{inskih in naklonskih podatkov o plaznici po njenih podobmo~- jih. Kadar omenjam osnovna tri zna~ilna obmo~ja plazov, so izpisana s celo besedo (obmo~je proè- nja, gibanja in odlaganja), ko pa se besedilo nana{a na teoreti~no izlo~ena podobmo~ja, pa so ta zapisana s tremi velikimi ~rkami (podobm~je PRO, GOP, OPM, POG, GOM in MAX). 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 P R O G O P O P M P O G G O M M A X T1 plaznica T T 2a 2 T T T 3a 3b 3 T T T T 4a 4b 4c 4 Slika 5: Podol`ni prerez plaznice na navpi~no ravnino z glavnimi in pomònimi opornimi to~kami ter opredelitev podobmo~ij snènega plazu. plaznica T T T 1 2 3 c c c 2 3 1 b b b 1 2 3 P R O G O P O P M α1 α2 α3 T a T T 2 a T T T 1 2 3 b a a 2 3 4 c 3 4 I. obmo~je proènja plazu II. obmo~je gibanja in odlaganja III. obmo~je odlaganja od pogostega do do pogostega plazu maksimalnega plazu T T T 1 1 2 c c c 4 5 6 b b b 4 5 6 T2 T T 3 2 P O G G O M M A X α T3 α6 α 4 5 T T T T T 3 a a T3 4 b a 4 4 a a 4 5 6 4 IV. obmo~je pogostega plazu V. obmo~je gibanja in odlaganja do VI. obmo~je maksimalnega plazu maksimalnega plazu Slika 6: Podol`ni prerez plaznice – razdelitev snènega plazu na posamezna podobmo~ja oziroma trikotnike s poimenovanjem njihovih ogli{~, stranic in kotov. 37 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Med podobmo~ji plaznice in pravokotnimi trikotniki sem opredelil naslednje povezave oziroma prvine plazov (slika 6, I. do VI.): • α do α = eden od obeh ostrih kotov posameznih pravokotnih trikotnikov (nakloni podobmo~ij), 1 6 • a do a = prilène katete posameznih pravokotnih trikotnikov (projekcijske vodoravne razdalje 1 6 podobmo~ij), • b do b = nasprotilène katete posameznih pravokotnih trikotnikov (vi{inske razlike podobmo~ij), 1 6 • c do c = hipotenuze posameznih pravokotnih trikotnikov (dolìne podobmo~ij). 1 6 Natan~nej{a dolo~itev teh pomeni, da so torej: • dolìne posameznih odsekov plaznice (slika 6, c do c ) enake dolìni trikotnikovih hipotenuz, 1 6 • projekcijske vodoravne razdalje (slika 6, a do a ) od pomònih do glavnih vi{inskih to~k (slika 5, T , 1 6 2a T , T , T , T , T do T , T , T in T ) posameznih odsekov plaznice enake dolìnam trikotnikovih 3a 3b 4a 4b 4c 1 2 3 4 prilènih katet, • vi{inske razlike posameznih odsekov plaznice (slika 6, b do b ) enake dolìnam trikotnikovih nas-1 6 protilènih katet in • nakloni posameznih odsekov plaznice (slika 6, α do α ) enaki kotom med prilènimi katetami in hipo-1 6 tenuzami. 4.2.2 DODATNI [TEVIL^NI IN OPISNI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI TER DRUGI PODATKI O PLAZU OZIROMA PLAZNICI Za nadaljnje delo sem uporabil 42 podatkov iz osnovnega lavinskega katastra, zadnjega le za izlo- ~anje vzorca plazov na obmo~ju Julijskih Alp. Primerjava med posameznimi vrstami podatkov (preglednica 7) kaè, da sem se osredoto~il predvsem na naravnogeografske zna~ilnosti plaznic, saj obsegajo tovrstni podatki ve~ kot tri ~etrtine (pri osnovnem katastru le dobrih {est desetin) vseh podatkovnih polj geografskega popisnega obrazca. Med vsemi 85 podatki prevladujejo {tevil~ni (44 %) in opisni (34 %) naravnogeografski podatki. Dokon~en videz podatkovne zbirke za posamezen plaz na obmo~ju Julijskih Alp je v preglednici 8. Dodatno pridobljeni podatki so ve~inoma {tevil~ni (91 %). Preglednica 7: Zgradba obeh podatkovnih baz o snènih plazovih glede na vrsto njihovih zna~ilnosti. podatki naravnogeografski podatki drugi podatki {tevilo {tevil~ni opisni delè (%) {tevil~ni opisni delè (%) osnovni lavinski kataster 42 10 16 62 4 12 38 dodatni podatki 43 27 13 93 2 1 7 dopolnjeni lavinski kataster 85 37 29 78 6 13 22 Nekateri izhodi{~ni vi{inski podatki se zaradi metodologije (razdelitve na podobmo~ja) ve~krat pono-vijo, vendar sem jih zaradi preglednosti in sistemati~nosti zapisal v posebnem polju. Spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO je tako na primer enaka zgornji nadmorski vi{ini podobmo~ja GOP, spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja GOP pa zgornji nadmorski vi{ini OPM in podobno. Vseh dodatnih narav-nogografskih podatkov je 40, od katerih je 27 {tevil~nih, 13 pa opisnih (preglednica 7). Med {tevil~nimi naravnogeografskimi podatki jih je za vsako podobmo~je po 6, skupaj torej 37 (preglednica 8, 20. do 56. polje), od katerih sem jih 9 uporabil iz osnovnega katastra, 27 pa je novih. Za vsako podobmo~je plazu sem tako dobil naslednje podatke: 1. zgornjo nadmorsko vi{ino podobmo~ja (ZG. NV PRO, ZG. NV GOP, ZG. NV OPM, ZG. NV POG, ZG. NV GOM, ZG. NV MAX), 2. spodnjo nadmorsko vi{ino podobmo~ja (SP. NV PRO, SP. NV GOP, SP. NV OPM, SP. NV POG, SP. NV GOM, SP. NV MAX), 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 3. srednjo nadmorsko vi{ino (SR. NV PRO, SR. NV GOP, SR. NV OPM, SR. NV POG, SR. NV GOM, SR. NV MAX), 4. vi{insko razliko podobmo~ja (VR PRO, VR GOP, VR OPM, VR POG, VR GOM, VR MAX), 5. dolìno podobmo~ja (DO PRO, DO GOP, DO OPM, DO POG, DO GOM, DO MAX) in 6. naklon podobmo~ja (NA PRO, NA GOP, NA OPM, NA POG, NA GOM, NA MAX). Preglednica 8: Geografski popisni obrazec za podatkovno zbirko dopolnjenega lavinskega katastra na obmo~ju Julijskih Alp. Dopolnjeni podatki so ozna~eni z rumeno barvo. Kjer se njihovo poimenovanje razlikuje, je na desni za ena~ajem {e ime podatka v osnovnem lavinskem katastru. baza podatkov za Julijske Alpe (506 plazov, 85 polj) 1. ID. [T.: 30. DO GOP: 59. NAVP. STOP: 2. ODK – LIST: 31. NA GOP: 60. DRUGE NESR: 3. ODK – [T.: 32. ZG. NV OPM: 61. KAMN. PODL.: 4. IME PL.: 33. SP. NV OPM: 62. OBLIKA – PRO: 5. N – OB^INA: 34. SR. NV OPM: 63. OBLIKA – GIB: 6. S – OB^INA: 35. VR OPM: 64. OBLIKA – ODL: 7. KAT. OB^.: 36. DO OPM: 65. PRE oziroma TLO – PRO: 8. ATLAS SLO: 37. NA OPM: 66. PRE oziroma TLO – GIB: 9. Y: 38. ZG. NV POG: 67. PRE oziroma TLO – ODL: 10. X: 39. SP. NV POG: = NV POG 68. RASTJE – PRO: 11. R I: = PORE^JE 40. SR. NV POG: 69. RASTJE – GIB: 12. R II: 41. VR POG: 70. RASTJE – ODL: 13. R III: 42. DO POG: 71. STABIL – PRO: 14. NASELJE: 43. NA POG: 72. STABIL – GIB: 15. RAZDALJA: 44. ZG. NV GOM: 73. STABIL – ODL: 16. CESTA: 45. SP. NV GOM: 74. RODOV – PRO: 17. NG REGIJA: 46. SR. NV GOM: 75. RODOV – GIB: 18. TIP PL.: 47. VR GOM: 76. RODOV – ODL: 19. [TEV. PL.: 48. DO GOM: 77. AREAL – PRO: 20. ZG. NV PRO: = NV PRO 49. NA GOM: 78. AREAL – GIB: 21. SP. NV PRO: 50. ZG. NV MAX: 79. AREAL – ODL: 22. SR. NV PRO: 51. SP. NV MAX: = NV MAX 80. KATEG. CESTE: = OGR. PRO. 23. VR PRO: 52. SR. NV MAX: 81. D. OGR. ODSEKA: 24. DO PRO: 53. VR MAX: 82. PREVL. OGR: 25. NA PRO: 54. DO MAX: 83. POG. PLAZENJA: = POGOST. 26. ZG. NV GOP: 55. NA MAX: 84. EKSPOZICIJA: 27. SP. NV GOP: 56. PO MAX: 85. STANJE: 28. SR. NV GOP: 57. SLEMENITEV: 29. VR GOP: 58. VIJUGAVOST: Med opisnimi podatki sem dodal {e dve polji za natan~nej{o krajevno opredelitev plaznice po hidro-grafskem klju~u (pore~je), uvrstitev v regijo po naravnogeografski regionalizaciji (Gams, Kladnik in Oro- èn Adami~ 1995) ter tipizacijo glede na njen tloris in {tevilo plazov. Zanimala me je tudi smer gorskega slemena oziroma grebena nad plaznico, njena vijugavost in navpi~na stopnjevitost, prisotnost drugih naravnih nesre~, prevladujo~a kamninska podlaga ter oblike povr{ja na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu. Med drugimi podatki sem umestil plaznico {e v katastrsko ob~ino in izmeril razdaljo do objekta v najblìjem naselju oziroma njegovem delu. V primeru ogroènosti prometne infrastrukture sem izmeril {e dolìno ogroènega odseka. 39 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V petem poglavju je vrsta preglednic, v katerih so po posameznih stolpcih predstavljeni rezultati obdelave podatkov. Iz populacije obeh vzorcev (Slovenija z N = 1257 in Julijci z N = 506) sem nato ponekod izlo~il {e tiste plazove, za katere sem imel na voljo podatka o nadmorski vi{ini pogostega in maksimalnega plazu. Dobljene rezultate sem tam, kjer je to smiselno, tudi predstavil in jih medsebojno primerjal. V osnovnem lavinskem katastru za Slovenijo je takih plazov (stolpci v preglednicah so ozna~eni s Slovenija+) nekaj manj kot polovica (N = 614 ali 48,8 %). Na obmo~ju Julijskih Alp pa jih je skoraj tri ~etrtine (N = 369 ali 72,9 %), stolpci pa imajo oznako Julijci+. Pri obeh osnovnih vzorcih za plazove, za katere nimamo lo~enih podatkov o nadmorski vi{ini pogostega in maksimalnega obsega plazu, sem privzel, da sta oba obsega enaka. 4.3 PREGLED UPORABLJENIH SPLO[NIH MATEMATI^NIH OPERACIJ IN FUNKCIJ TER STATISTI^NIH METOD Ra~unanje vrednosti za posamezna podatkovna polja sem opravil v glavnem s pomo~jo enostav-nej{ih matemati~nih operacij in funkcij. Z nekaterimi sem si pomagal è ob vnosu podatkov, z drugimi pa po kon~anem vna{anju podatkov prek popisnih obrazcev, in sicer potem, ko sem è dopolnil in preveril celotno bazo podatkov. Pri ra~unanju razdalje do objekta v najblìjem naselju oziroma njegovem delu sem si pomagal s {esti-lom, pri nelinearnih razdaljah pa s kurvimetrom. Najve~ prera~unavanja je bilo pri {tevil~nih naravnogeografskih podatkih za posamezna podobmo~ja plazu. Nadmorske vi{ine zna~ilnih obmo~ij plazu (slika 5, T do T ) in vodoravne projekcijske razdalje (slika 6, a do a ) sem prav tako kot razdaljo do najblìje-1 4 1 6 ga objekta od~ital s TTN 1 : 10.000 na temelju terenskih delovnih kart. S pomo~jo nadmorskih vi{in sem izra~unal tudi vi{insko razliko podobmo~ij (slika 6, b do b ). Omenjene podatke sem uporabil pri kasnej-1 6 {em izra~unavanju naklonov (slika 6, α do α ) in dolìn vseh podobmo~ij plazu (slika 6, c do c ). 1 6 1 6 Pri izra~unavanju naklona sem pri zna~ilnih obmo~jih plazu (PRO, GOP in OPM) ra~unal dejanski naklon podobmo~ja (α – α ). Povpre~ni naklon teh treh podobmo~ij sem izra~unal iz ena~be, pri ~emer so: 1 3 b ( ) – 1 3 arc tan( α) = – 1 3 a ( ) – 1 3 (α) – naklonski kot podobmo~ja plazu, 1–3 (b) – vi{inska razlika podobmo~ja plazu in 1–3 (a) – vodoravna projekcijska razdalja podobmo~ja plazu. 1–3 Pri dalj{ih podobmo~jih (POG, GOM in MAX), sestavljenih iz dveh ali ve~ kraj{ih podobmo~ij, pa sem izra~unal kot (α do α ) med vodoravno projekcijsko razdaljo plaznice in navidezno ~rto, ki pove-4 6 zuje zgornjo in spodnjo to~ko (nadmorsko vi{ino) posameznega podobmo~ja kot povpre~je vseh kotov njegovih sestavnih podobmo~ij. Dolìno vseh zna~ilnih obmo~ij plazu (PRO, GOP in OPM) sem izra~unal po Pitagorovem izreku, pri ~emer so: 2 2 (c) = { + } – 1 3 a ( ) – 1 3 b ( ) – 1 3 (c) – dolìna podobmo~ja plazu, 1–3 (a) – vodoravna projekcijska razdalja podobmo~ja plazu. 1–3 (b) – vi{inska razlika podobmo~ja plazu in 1–3 Dolìne ostalih treh dalj{ih podobmo~ij (POG, GOM in MAX) pa sem izra~unal z vektorskim se{tevanjem dolìn njihovih kraj{ih sestavnih podobmo~ij. Dejansko se na teh podobmo~jih giba plaz po plaznici in ne po navidezni ~rti, ki povezuje njihovo zgornjo in spodnjo nadmorsko vi{ino: c = c + c (POG = PRO + GOP) 4 1 2 c = c + c (GOM = GOP + OPM) 5 2 3 c = c + c + c (MAX = PRO + GOP + OPM) 6 1 2 3 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Ker sem izra~unal s pomo~jo ra~unalnika le projekcijsko vrednost povr{ine posameznega plazu (pri njegovem maksimalnem obsegu) na vodoravnem povr{ju (naklon je enak 0°), sem moral opraviti {e korekcijo vrednosti z upo{tevanjem naklona maksimalnega plazu (α ). 6 p = p · 1 + (sin α) proj Pri ugotavljanju naravnogeografskih zna~ilnosti snènih plazov in njihove medsebojne povezanosti ter povezanosti z drugimi pokrajinskimi sestavinami sem uporabil tudi nekatere standardne statisti~ne kazalce in postopke. Preu~evanje mnoì~nih pojavov ali pojavov, katerih preu~itev zahteva dalj{e ~asovno obdobje, sodi med temeljne sestavine vsake geografske raziskave. Zbrano gradivo sem preu-redil in obdelal tako, da so posamezni statisti~ni znaki med seboj primerljivi. To je predpogoj za izved-bo statisti~ne obdelave vseh izmerjenih oziroma popisanih enot ali njihovega dela. Zna~ilnosti pojavov so temelj za njihovo opredelitev glede na razli~ne kriterije. Istovrstni pojavi so v tak{ni ali druga~ni soodvisnosti, ki jo opredeljujemo z razli~no stopnjo in vrsto povezanosti tako, da ugotavljamo nekatere medsebojne zakonitosti njihovega prostorskega, ~asovnega in stvarnega pojavljanja. Z uporabo izbranih statisti~nih metod (Blejec 1976) sem posku{al ugotoviti najpomembnej{e povezave in soodvisnosti med prostorskimi, ~asovnimi in stvarnimi zna~ilnostmi snènih plazov. Glede na ustaljeno strokovno izrazje pri preu~evanju mnoì~nih pojavov sem privzel pri statisti~ni obdelavi podatkov (poglavje pet) naslednje poimenovanje: • vsi plazovi v lavinskem katastru za Slovenijo: populacija, • posamezen plaz: enota, • izbrani plazovi na obmo~ju Julijskih Alp: vzorec, • posamezna zna~ilnost vseh oziroma izbranih plazov: znak populacije oziroma vzorca, • krajevna, ~asovna ali stvarna opredelitev zna~ilnosti plazov: vrednost znaka. Obrazec za popis snènih plazov sem zasnoval tako, da sem upo{teval vse prvine, na temelju katerih razvr{~amo pojave v pokrajini. Tako sem lahko zveze, za katere sicer domnevamo, da obstajajo, tudi ovrednotil, dokazal in opredelil z vi{ino (stopnjo) povezanosti. Zaradi razli~nega zna~aja nekaterih znakov in heterogenosti populacije sem jih opredelil s pomo~jo {tevil~nih in opisnih vrednosti. Pri nekaterih opisnih znakih je bila obdelava làja, saj so bili ti nominalni ali pa ordinalni. Tako sem lahko enote razdelil glede na stopnjo (velikost) znaka. Pri drugih opisnih znakih sem si pri vnosu pomagal s {tevil~nimi {iframi, ki pa v statisti~nem smislu ne odraàjo dejanskih odnosov med posameznimi vrednostmi v okviru istega znaka. Za analizo plazov sem najve~krat uporabil relativna {tevila. Omogo~ajo najpreprostej{o predstavitev, s katero lahko primerjamo dva pojava ali razli~ne vidike enega pojava. Uporabil sem predvsem raz~lenitvena {tevila, kjer primerjamo dele populacije v okviru posameznih znakov in medsebojne dele- è med razli~nimi, a medsebojno smiselno primerljivimi znaki. S koeficienti in gostotami primerjamo raznovrstne podatke, ki so vsebinsko povezani oziroma enako opredeljeni. Z njimi sem ugotavljal predvsem krajevne razlike znotraj ve~jih oziroma zaklju~enih pokrajinskih enot. S temi statisti~nimi kazalci sem è na za~etku statisti~ne obdelave izlu{~il nekatere temeljne zna~ilnosti plazov. Z njihovo pomo~- jo sem izbral tudi vzorec snènih plazov za podrobnej{o obdelavo. Ponekod pa sem si pomagal tudi z indeksi (na primer z indeksom koncentracije), pri katerih z relativnimi {tevili primerjamo istovrstne podatke. Nekatere zna~ilnosti plazov sem ugotavljal s pomo~jo frekven~ne porazdelitve. [tevil~no izraè- ne naravnogeografske zna~ilnosti snènih plazov sem razvrstil v razrede, da bi lahko ugotovil {tevilo podatkov (frekvenco) v posameznem razredu. Nekateri od njih so mi dali pravo sliko o spremenljivosti posameznih zna~ilnosti znakov in tudi okvirno vrednost zgostitve enot okrog sredi{~ne vrednosti. Seveda je pomembno tudi {tevilo razredov in intervali. Pri vi{inski razgibanosti sledijo ti ustaljenim stometrskim vi{inskim pasovom, nekateri drugi znaki imajo prav tako dolo~ene mejne vrednosti posameznih razredov v razmerju do plazov (na primer nakloni), pri dolo~enih znakih pa sem si moral pomagati s Stur-gesovim pravilom o {tevilu razredov (m = 1 + 3,3 log N) in {irini intervala (i = (x – x ) : m). max min 41 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V nekaj primerih ugotavljanja zna~ilnosti plazov sem te razporedil tudi v ranìrne vrste in izra~u-nali rang za posamezen plaz ali izbrano skupino plazov. Ranìrne vrste z enakim {tevilom podatkov sem tudi medsebojno primerjal. Rangi so pomembni tudi za ugotavljanje pokrajinskih odnosov, saj omogo~ajo ra~unanje povezanosti med pojavi. Glede na zna~ilnosti frekven~ne porazdelitve plazov po posameznih znakih sem se odlo~il tudi za izra~unavanje njihovih srednjih vrednosti. Zaradi {tevilnih posami~nih (slu~ajnostnih) vplivov, ki povzro~ajo nastanek in proènje snènih plazov, je treba srednje vrednosti temu primerno tolma~iti in popra-viti. Pri osnovni obdelavi sem za vsak znak populacije izra~unal aritmeti~no sredino. Ker uporabljamo v geografiji mere srednjih vrednosti predvsem za homogene pojave, sem sku{al v okviru vrednosti za posamezne znake izlo~iti tiste snène plazove, pri katerih se kaè ve~ja homogenost (na primer v dolo- ~enem vi{inskem pasu ali na izbrani ekspoziciji in podobno). Ena od temeljnih zna~ilnosti pri mnoìci podatkov je variabilnost, saj se zaradi posami~nih vplivov posamezne vrednosti bolj ali manj odklanjajo od srednje vrednosti. ^im manj{i so vplivi, manj{a je tudi variabilnost pojava in obratno. Najpogostej{e mere za ugotavljanje variabilnosti so variacijski razmik (razlika med najmanj{o in najve~jo vrednostjo), varianca (povpre~je kvadratov odklonov od aritmeti~ne sredine) in standardni odklon (kvadratni koren iz variance). Slednji je najbolj primeren, saj je obi~ajno izraèn v istih enotah kot osnovni podatki, zato sem ga izra~unal za vsak znak populacije. Poleg absolutnih mer variacije sem za vse {tevilsko izraène znake populacije izra~unal tudi relativne, in sicer koeficient variacije (s 100 pomnoèno razmerje med standardnim odklonom in aritmeti~no sredino). Pove nam (v odstotkih), za koliko se standardni odklon razlikuje od aritmeti~ne sredine. Ugotavljanje povezanosti med posameznimi znaki, v okviru katerih so z razli~nimi vrednostmi predstavljene zna~ilnosti posameznih plazov, je bilo najpomembnej{e. Ker so v popisnem obrazcu spremen-ljivke razli~nih vrst (krajevne, ~asovne in stvarne), sem upo{teval to tudi pri ra~unanju obstoja in stopnje povezanosti med posameznimi statisti~nimi znaki. Pri mnoì~nih pojavih lahko opazujemo le splo{no mero odvisnosti med dvema obravnavanima znakoma, v posameznih primerih pa zakonitost zaradi delovanja posami~nih (slu~ajnostnih) vplivov ni nujno vidna. Imenujemo jih korelacijske odvisnosti in jih lahko izrazimo {tevil~no. Pri tem si najpogosteje pomagamo z ra~unanjem linearne in krivulj~ne odvisnosti. Najpomembnej{a kazalca linearne korelacijske odvisnosti sta determinacijski koeficient, ki pove, kolik{en del variabilnosti enega pojava je povezan z variabilnostjo drugega, in korelacijski koeficient ali indeks korelacije. Slednjega dobimo, ~e izra~unamo kvadratni koren iz prvega. Pove nam smer in stopnjo povezanosti med dvema preu~evanima spremenljivkama. Pri {tevil~no izraènih vrednostih znakov sem izra~unal linearno povezanost dveh znakov populacije s Pearsonovim koeficientom korelacije. S pomo~jo t-testa in tabel za njegovo uporabo (Blejec 1976, str. 833) pa sem tudi ugotavljal, katere vrednosti teh koeficientov (pogoj: t > t ) so statisti~no pomembne pri 99 % zaupanju. teor N ( – ) 2 t = r 1 ( – r2) Pri osnovnem vzorcu za Slovenijo (N = 1257) so statisti~no pomembni vsi korelacijski koeficienti, ve~ji od 0,07, pri osnovnem vzorcu za Julijce (N = 506) pa tisti, ki so ve~ji od 0,10. Posebej sem izra- ~unal {e statisti~no pomembnost rezultatov pri vzorcu plazov za Julijske Alpe, kjer poznamo oba obsega plazu (N = 369). Tu je prag statisti~ne pomembnosti pri vrednostih, ve~jih od 0,13. [tevilo parov primerjav in s tem povezano vrednost praga statisti~ne pomembnosti sem upo{teval pri vseh medsebojnih pri-merjavah v okviru tega vzorca za Julijske Alpe. Na temelju navedenih izhodi{~ za preu~evanje snènih plazov in njihovo navezanost na izbrane naravnogeografske sestavine pokrajine, ki natan~neje opredeljujejo lavinsko ogroènost povr{ja, sem èlel podrobneje opredeliti predvsem plazove in njihovo: • mesto v prostoru: na primer podrobnej{a krajevna dolo~itev, • mesto v ~asu: na primer pogostost proènja, 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 • obliko in velikost: na primer prerez in povr{ina plaznice, • vsebino in kakovost: na primer pore~je in ekspozicija, • koli~ino oziroma {tevilo: na primer naklon in dolìna plazu, • funkcijo: na primer ogroènost prometnic in povr{in, • povezanost: na primer druge naravne nesre~e, • udeleènost v pokrajinskem procesu: na primer pora{~enost plaznice. S pomo~jo statisti~ne obdelave izpostavljam predvsem tiste sestavine ogroènosti, ki kaèjo najve~jo stopnjo povezanosti z naravnogeografskimi prvinami, pri ~emer ne smemo zanemariti neposrednega in posrednega vpliva ~loveka. Nekaj podatkov je povezanih tudi z njegovimi aktivnostmi in posledicami v pokrajini. Skupek vseh ugotovitev na osnovi statisti~ne obdelave je pripomogel h kakovostnej{i oceni ogroènosti slovenskega povr{ja, {e posebej tistih pokrajin, ki so snènim plazovom najbolj izpostavljene. Po zbiranju in urejanju podatkov za oba lavinska katastra sem ve~ino matemati~nih operacij in funkcij ter statisti~nih podatkov kot tudi oblikovanje njihove kon~ne podobe pripravil s pomo~jo programov iz programskega paketa Microsoft Office 97 (programa Word in Excel). 4.4 UPORABA PODATKOVNIH SLOJEV GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI PRIPRIPRAVI TEMATSKIH ZEMLJEVIDOV SIMULACIJE LAVINSKE OGRO@ENOSTI POVR[JA V SLOVENSKIH ALPAH Na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU je na voljo tudi obsèna zbirka podatkov v digitalni obliki, tako imenovani Geografski informacijski sistem za Slovenijo (v nadaljevanju GIS za Slovenijo). Geografski informacijski sistemi ali kraj{e GIS-i so ra~unalni{ko podprti sistemi, ki omogo~ajo zbiranje, vnos, obdelavo in predstavitev podatkov ter njihovo aùriranje (Fridl 1998, str. 58) s pomo~jo izbrane strojne in programske oprema ter zbirke podatkov. Pomembno vlogo pri tem imajo njihovi vzdrèvalci, ki zagotavljajo nemoteno delovanje teh sistemov, kot so aplikacijski programerji in administratorji podatkovnih zbirk ali pa kot njihovi uporabniki. V vlogi zadnjih dveh sem bil tudi sam, saj sem pripravil celovito podatkovno zbirko o snènih plazovih, v katerih so tako lokacijski kot tudi atributni podatki, ki podrobneje predstavljajo in opredeljujejo posamezno popisano enoto – snèni plaz. Pri opredelitvi potencialno lavinsko ogro- ènega obmo~ja sem uporabil {e nekatere druge informacijske sloje iz è pripravljenih podatkovnih zbirk. Za preu~evanje snènih plazov sem uporabil predvsem tiste podatkovne zbirke, ki se nana{ajo na naravnogeografske zna~ilnosti povr{ja. Nekatere so nastale na temelju podatkov za digitalni modela reliefa (Stometrski digitalni model …) z osnovno celico hektarske velikosti (100 krat 100 m), druge pa s pre-tvarjanjem oziroma zapisovanjem tematskih zemljevidov, ki jih sicer uporabljamo pri geografski analizi pokrajin v ustrezni digitalni obliki. Osrednjo predstavitev simulacije lavinsko ogroènega povr{ja na obmo~- ju slovenskih Alp sem izvedel s pomo~jo programa Idrisi (razli~ica 2.0, 1997), kon~no podobo tematskih zemljevidov pa s programom Coreldraw (razli~ica 8.2, 1997), ki omogo~a kakovostno oblikovanje in ra~unalni{ki prikaz ter tisk grafi~nih prilog. Upo{tevati moramo, da pokrijemo s podatki iz GIS-a za Slovenijo v glavnem le ploskovno plazovitost, linearno pa le deloma. Z izbiro osnovne celice hektarske velikosti izlo~imo ve~ino linearno potekajo~ih oblik povr{ja, kot so grape, `lebovi, korita in druge, ki se zajedajo v vpadnici obstoje~ih lavinsko ogroènih obmo~ij. Pri taki lo~ljivosti z DMR-jem ni mo~ ponazoriti oblik povr{ja, saj so najve~krat òje od 100 m. Zato bi potrebovali {e natan~nej{i DMR (vsaj 50 krat 50 m ali manj), kar pa bi zahtevalo za tako veliko izbrano obmo~je ogromno dodatnega dela. Vpra{anje je tudi, ali so topografski na~rti oziroma plastnice na njih dovolj natan~ne za tak{no lo~ljivost. Podatkovne sloje sem priredil preu~evanju plazovitih obmo~ij, pri ~emer sem zdruèval vrednosti za posamezne naravnogeografske znake v razrede glede na stopnjo lavinske ogroènosti. Osnovni vir za dolo~anje naklonskih zna~ilnosti slovenskih Alp glede lavinske ogroènosti je bil zemljevid naklonov povr{ja iz GIS-a za Slovenijo (GIAM). Pri rastju sem upo{teval njegovo vi{ino, ki pora{~a potencialno plazovita pobo~ja, temeljni vir za dolo~anje rastnih zna~ilnosti slovenskih Alp pa je bil zemljevid 43 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek realne vegetacije (Zupan~i~ in drugi 1998, str. 118). Kljub sorazmerni prostorski nenatan~nosti (to sem opazil ob prekrivanju z drugimi podatkovnimi sloji), sem ugotovil, da je glede posameznih kategorij rastja ta najprimernej{i za simulacijo lavinske ogroènosti. Pri nadaljnji obravnavi te simulacije pa moramo zato upo{tevati njeno omejeno vrednost. Temeljni vir za dolo~anje zna~ilnosti ekspozicij v slovenskih Alpah glede lavinske ogroènosti je bil zemljevid ekspozicij povr{ja iz GIS-a za Slovenijo (GIAM), kjer so ekspozicije prav tako predstavljene po hektarskih celicah. Naslednji podatkovni sloj, s katerim sem si pomagal pri simulaciji lavinsko ogroènega povr{ja, je tematski zemljevid o trajanju oziroma povpre~nem {tevilu dni s snèno odejo (Mlinar 2000), ki so ga izdelali na DMR s kilometrsko celico. Na Hidrometeorolo{kem zavodu Republike Slovenije so pripravili posodobljeno razli~ico tematskega zemljevida o trajanju snène odeje, ki je bil objavljen è pred leti (Cegnar in drugi 1996, str. 55). Zemljevid je nastal s pomo~jo optimalne interpolacije oziroma za ta namen pripravljenega matemati~nega modela. Poleg podatkov o trajanju snène odeje so upo{tevali {e nadmorske vi{ine, ne pa tudi ekspozicij. Zaradi majhnega {tevila primerljivih meteorolo{kih postaj to ni bilo mòno, kilometrska mreà osnovnega DMR-ja pa je povzro~ila, da so se pokazale kot neogroène nekatere manj{e oblike povr{ja (doli, kotanje, osamljene vzpetine in podobno). Za simulacijo lavinske ogroènosti so pomembne tudi maksimalne vi{ine snène odeje. Kot referen~ni vir sem uporabil tematski zemljevid Maksimalne vi{ine snène odeje med letoma 1951 in 1990 (Bernot in drugi 1994), ki je bil izdelan s prostoro~no interpolacijo podatkov o vi{ini snène odeje po posameznih meteorolo{kih postajah. [ele z vektorizacijo izvornih podatkov na topografski podlagi v merilu 1 : 400.000 in njihovo dopolnitvijo s podatki za obdobje med letoma 1977 in 1990 (Mekinda Majaron 1996, str. 56) na obmo~ju zahodnega dela Julijskih Alp sem pri{el do ustreznega podatkovnega sloja. Nadmorske vi{ine oziroma stometrske vi{inske pasove sem dolo~il s pomo~jo DMR 100 krat 100 m (GIAM), ki sem ga uporabil kot vir è pri ra~unanju naklonov in ekspozicij. Kot zadnji dejavnik (dejansko pa bolj za preverjanje) pri simulaciji lavinske ogroènosti sem upo{teval {e podnebje. Izhodi{~e je bil tematski zemljevid podnebnih tipov v Sloveniji (Ogrin 1998, str. 111). S pomo~jo vseh navedenih podatkovnih slojev in njihovim prekrivanjem (dejansko sem jih med seboj mno- ìl), sem pri{el do treh tematskih zemljevidov s simulacijo lavinske ogroènosti na obmo~ju slovenskih Alp in jih poimenoval: osnovna simulacija, ponderirana simulacija in dopolnjena ponderirana simulacija. Po preverjanju simulacije lavinsko ogroènega povr{ja sem ugotovil, da sem uspe{no opredelil predvsem povr{je z zmerno in veliko, ne pa tudi z majhno lavinsko ogroènostjo. Za bolj{o opredelitev slednje bi potreboval nekatere dodatne podatkovne sloje kot tudi è obstoje~e s {e ve~jo prostorsko natan~nostjo. 4.5 PODATKI V LAVINSKEM KATASTRU IN DEJANSKO STANJE SNE@NIH PLAZOV Kljub obsènosti obeh podatkovnih zbirk lavinskega katastra oziroma {tevilu podatkov za posamezno popisno enoto se moramo zavedati, da so nekatere vrednosti, s katerimi sem opredelil naravnogeografske zna~ilnosti zgolj priblièk stanju v naravi. Zanesljivost in to~nost podatkov sta odvisni predvsem od vrste in starosti virov, iz katerih sem ~rpal informacije za njihovo pridobitev, vrste oziroma zna~aja podatkov ter od tega, ali smo jih privzeli za eno od zna~ilnih obmo~ij (podobmo~ij) plazu ali za celotno plaznico. Med viri je najbolj zanesljivo, vendar zamudno terensko delo ob spremstvu krajevnih poznavalcev plazov, saj je malo plaznic, ki jih lahko vidimo v celoti z enega stoji{~a. Pri ustnih virih moramo biti pre-vidni, saj gre velikokrat za pretiravanje ali, zaradi ~asovne odmaknjenosti, tudi za potvarjanje. Zato moramo biti do teh virov {e posebej kriti~ni. Narava snènih plazov je taka, da se ljudje ob tovrstnih dogodkih pogosto bolj spominjajo drugih, geografsko manj pomembnih podrobnosti. Nekoliko bolj zanesljivi so pisni viri, vendar je rekonstrukcija posameznega dogodka {e vedno nezanesljiva, razen v primeru, ko imamo na voljo podroben opis. V veliko pomo~ so nam fotografije, najbolj pa kartografska predstavitev na topografskih kartah ali na~rtih primernega merila. @al je takih virov malo, pa tudi fotografiranje plazov je zaradi posebnih svetlobnih razmer zahtevnej{e od fotografiranja plaznic. ^e so sledovi vidni tudi na rastju, si lahko pomagamo tudi s fotografijami, posnetimi v kopnih razmerah. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Poseben problem je prepoznavanje rastja na obmo~ju plaznice oziroma dolo~anje obsega plazov. Natan~nej{e terensko opazovanje plazovitega obmo~ja je prakti~no nemogo~e in zaradi nedostopno-sti ter velike nadmorske vi{ine in naklonov tudi zelo naporno in zahtevno. Tu si lahko pomagamo s topo-grafskimi na~rti, na katerih pa so sloji o rastju zaradi hitrega zara{~anja pobo~ij v slovenskih alpskih pokrajinah precej zastareli. Bolj zanesljivi so aerofotoposnetki, pri katerih moramo paziti, da izberemo posnetke, narejene v ~im bolj{ih svetlobnih razmerah in primernem letnem ~asu. V primerjavi s topo-grafskimi na~rti so dràji, vendar menim, da jih bo treba pri aùriranju lavinskega katastra nujno vklju- ~iti kot vir za prepoznavanje plaznic oziroma natan~nej{ega dolo~anja obsega plazov. Primerljivost podatkov iz lavinskega katastra s stanjem v naravi je odvisna tudi od vrste podatkov. Na splo{no sem za ploskovne plaznice lahko dobil bolj{e podatke kot za linearne, saj so slednje veliko bolj heterogene. Pri {tevil~nih podatkih so najbolj zanesljive naklonske vrednosti, saj se vzdol` plaznice najmanj spreminjajo. Najbolj natan~ne so neposredno dolo~ene vi{inske vrednosti (slika 5, T do T ). Vsi ostali, na 1 4 njihovi osnovi prera~unani podatki, so manj zanesljivi, a dovolj dobri za predstavitev in medsebojno primerjavo z drugimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi plazov oziroma plaznic. Zanesljivost teh podatkov se manj- {a z odmaknjenostjo plazov od obljudenih in stalno naseljenih obmo~ij. Poseben problem je bila opredelitev zna~ilnih obmo~ij plazu in njegovega obsega tam, kjer ni bilo za to ustreznih virov ali naravnih kazalcev, kot so na primer sprememba oblike povr{ja, pora{~enosti ali naklona. Tak primer so plazovi ploskovnega tipa, katerih plaznice z zglajenim naklonom so v celoti v visokogorju in se proìjo v ~asu, ko se jih ljudje izogibajo. Vsi {tevil~ni podatki so odvisni tudi od kakovosti topografskih na~rtov (TTN 1: 10.000), saj sem od~ital osnovne vrednosti prav z njih. Omenil sem è problem zastarelosti podatkov o rastju, ponekod tudi niso vrisane manj{e, linearno potekajo~e oblike povr{ja, sicer pogosti prevodniki plazovine, saj jih zakri-vajo gozdovi, ostenja in drugo. Natan~nost podatkov oziroma primerljivost s stanjem v naravi je ve~ja pri osnovnih zna~ilnih obmo~jih plazu in enostavnih (manj{ih) podobmo~jih, manj{a pa pri sestavljenih (ve~jih) podobmo~jih. Pri posplo{itvi opisnih vrednosti vsake od zna~ilnosti plazu oziroma plaznice za dolo~eno zna~il-no obmo~je ali podobmo~je sem upo{teval na~elo prevladujo~ega povr{inskega deleà. Kot kon~no sem opredelili tisto vrednost znaka, ki presega 50 % povr{ja plazu oziroma plaznice znotraj zna~ilnega obmo~ja ali podobmo~ja. Pri opisnih podatkih po zna~ilnih obmo~jih plazu moramo upo{tevati, da se oblike povr{ja, pora{~enost ter prerez oziroma tloris plaznice vedno ne spreminjajo na istem mestu, kjer je tudi meja med posameznimi zna~ilnimi obmo~ji plazu. Ta namre~ {e zdale~ ni stalna, temve~ se lahko spreminja v odvisnosti od vsakokratnih snènih in vremenskih razmer. Tudi tu sem pred odlo- ~itvijo o vrednosti znaka upo{teval na~elo prevladujo~ega povr{inskega deleà. Podatki o povr{ini ve~- jih plazov pri njihovem maksimalnem obsegu so nekoliko pretirani. Zaradi redkosti pojavljanja so v naravi tèje dolo~ljivi, kar {e posebej velja za obmo~ja nad gozdno mejo. Zato sem plazove tam, kjer ni bilo mogo~e natan~no dolo~iti njihovega obsega namenoma vrisal nekoliko ve~je od dejanskih. To sem seveda upo{teval tudi pri poglavju o povr{inskih zna~ilnostih plazov. Tudi pri opisnih podatkih za celotno plaznico sem se dràl na~ela prevladujo~ega povr{inskega deleà. Zna~ilen primer je ekspozicija dolge in razgibane, linearno potekajo~e plaznice, ki se s pomikanjem od zgoraj navzdol lahko spreminja. Na koncu sem privzel tisto vrednost, ki ji pripada povr{insko najve~ji delè plaznice. Vijugavost in navpi~no stopnjevitost sem le ocenil, podatki o kamninski zgradbi plaznice pa so le okvirni, saj sem imel premalo natan~en vir za opredeljevanje tega znaka po zna~ilnih obmo~- jih plazu, kar bi bilo dobro napraviti v prihodnje. Dalj{e, linearno potekajo~e plaznice prek ve~ vi{inskih in drugih pasov imajo zelo spremenljivo kamninsko zgradbo. Prisotnost drugih naravnih nesre~ sem upo{teval na kateremkoli obmo~ju plaznice. ^e je prisotnih ve~ nesre~, sem dal prednost tisti, ki lahko napravi ve~jo {kodo oziroma celo ogrozi ~love{ka ìvljenja. Manj natan~ni so {e nekateri podatki iz skupine drugih pomembnej{ih podatkov. Pri ogroènosti prometnic sem dal pri plazovih, ki ogroàjo dve ali ve~ razli~nih cest, prednost cesti vi{je kategorije, pri prevladujo~i ogroènosti pa sem spet upo{teval na~elo prevladujo~ega povr{inskega deleà. Prav tako bi morali v prihodnje {e enkrat preveriti pogostost proènja in stanje obsega plazov, saj sta ta dva podatka zaradi razli~nosti virov manj zanesljiva. 45 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 5 OBDELAVA PODATKOV IZ OBEH LAVINSKIH KATASTROV IN PREDSTAVITEV NJIHOVIH ZNA^ILNOSTI Z IZBRANIMI STATISTI^NIMI KAZALCI 5.1 [TEVIL^NI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI V tem poglavju predstavljam rezultate osnovne statisti~ne obdelave po posameznih vrstah {tevil~- nih naravnogeografskih podatkov. Za posamezna podobmo~ja snènega plazu uporabljam ustaljene okraj{ave PRO, GOP, OPM, POG, GOM, IN MAX, ki so pojasnjene v poglavju 4.2. Kadar je opomba za Slovenijo, se nana{ajo podatki na vzorec plazov iz osnovnega lavinskega katastra za Slovenijo, pri opombi za Julijce pa na plazove iz dopolnjenega lavinskega katastra za Julijske Alpe. Ta vzorca sem poimenoval tudi osnovna vzorca (Slovenija, N = 1257 in Julijci, N = 506). ^e je na koncu oznake pri-pisan {e nadpisani znak za se{tevanje (za Slovenijo+, za Julijce+) sem ponekod obdelal {e tiste plazove iz obeh podatkovnih baz, za katere imamo lo~ena podatka o nadmorski vi{ini pogostega in maksimalnega plazu, kar je med besedilom in v preglednicah tudi posebej navedeno. To sta tako imenovana dodatna vzorca (Slovenija+, N = 614 in Julijci+, N = 369). V posameznih stolpcih so predstavljeni rezultati za razli~ne vzorce, potem pa so nanizani naslednji podatki. Za vsako zna~ilnost plazov oziroma podatek (stolpec podatek) sem izra~unal povpre~no vrednost (stolpec PVR, v metrih), ugotovil minimalno (stolpec MIN, v metrih) in maksimalno vrednost (stolpec MAX, v metrih), standardni odklon (stolpec SOD) in koeficient variacije (stolpec KVA, v odstotkih). Nekateri vi{inski podatki se sicer ponavljajo (na primer zgornja nadmorska vi{ina obmo~ij POG, MAX, v Julijcih tudi PRO), vendar sem jih zaradi preglednosti raz~lenitve posameznih podobmo~ij zapisal ve~krat. Povpre~ne oziroma srednje {tevil~ne podatke sem izra~unal kot aritmeti~no sredino med spodnjo in zgornjo vrednostjo podatka za posamezno obmo~je oziroma podobmo~je. Pri pomembnej{i kazalcih sem izra~unal tudi gostoto porazdelitve po posameznih, splo{no uporabljanih statisti~nih razredih (na primer stometrski vi{inski in dolìnski pasovi in drugo) ali nekaterih drugih, posebej za ta namen pripravljenih (na primer naklonski razredi). V preglednicah in na grafikonih so predstavljeni le najzanimivej{i rezultati obdelave. Variabilnost sem ugotavljal s pomo~jo koeficienta variacije povpre~nih nadmorskih vi{in, vi{inskih razlik, dolìn, naklonov in povr{in), medsebojno povezanost {tevil~no izraènih zna~ilnosti pa s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. 5.1.1 VI[INSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU Vpliv nadmorske vi{ine na nastanek snènih plazov je predvsem posreden, saj se hkrati z njenim nara{~anjem spreminjajo tudi vse lavinske sestavine: vi{ina in trajanje snène odeje, smer in jakost vetrov, temperatura in vlànost zraka, rastne razmere in drugo. Medtem ko so v dolini lavinske razmere stabilne, se lahko v visokogorju è proìjo plazovi, saj so v tej nadmorski vi{ini vremenske spremembe mnogo bolj hitre in izrazite. Zato moramo biti {e posebej pozorni na tiste plaznice, ki potekajo prek ve~ vi{inskih pasov in se kon~ajo {ele na boku ali v dnu doline. Ve~ina snènih plazov v Alpah se proì na nadmorski vi{ini od 1500 do 3000 m (Ammann 1997, str. 87). Pod spodnjo nadmorsko vi{ino se proìjo redkeje, saj sta trajanje in vi{ina snène odeje kraj- {a oziroma nìja. K temu pripomorejo predvsem vi{je temperature zraka, zaradi katerih se snèna odeja hitreje seseda in tali. Z znièvanjem nadmorske vi{ine se pove~uje tudi gozdnatost povr{ja, kar je zelo pomembno, saj je gozd z ustrezno gostoto dreves na povr{insko enoto najbolj{a za{~ita pred snè- nimi plazovi. V Sloveniji ni ve~ plazovitih obmo~ij predvsem zaradi velike gozdnatosti povr{ja (54,1 %; GIS za Slovenijo, GIAM), kar velja tudi za ve~je nadmorske vi{ine. Po istem viru je v vsakem od {tirih vi{inskih pasov med 900 in 1300 m delè gozda kar okrog 85 %. Upo{tevati moramo, da spadajo v ta vi{inski okvir dinarske visoke planote in velik del hribovitega sveta. V vsakem od naslednjih treh vi{inskih pasov se zmanj{a delè gozda {e za priblìno 10 %. [ele v vi{inskem pasu nad 1600 m pade pod 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 polovico (44 %), nad 2000 m pa je le {e 11,1 %. V Julijskih Alpah, kjer sem izbral vzorec plazov za podrobnej{e geografsko preu~evanje, je delè gozda kljub veliki povpre~ni nadmorski vi{ini pokrajine (1108 m) {e vedno skoraj 60 % (Perko 1998d, str. 44). Tudi na zgornji gozdni meji, kjer so na{i predniki s kr~enjem gozda za pa{nike to ponekod zniàli tudi za ve~ kot 100 m, je prisoten ~edalje mo~nej{i proces ogozdovanja. Nad 1200 m, nad to vi{ino ni v Sloveniji nobenega stalnega naselja, je 6,4 % slovenskega povr{ja, nad 1600 m pa le {e 1,8 % (Perko 1995, str. 9). V splo{nem velja, da vi{je kot sega podobmo~je, ve~ja je povpre~na in maksimalna vi{ina snène odeje, prav tako pa se z nadmorsko vi{ino podalj{uje tudi njeno trajanje. Pri vi{ini snène odeje je pomembna predvsem nadmorska vi{ina, pri trajanju pa poleg te {e ekspozicija in naklon pobo~ja, pri obeh pa rastje. Pri koli~ini padavin v hladni polovici leta (od okto-bra do marca) in nadmorski vi{ini moramo upo{tevati, da je dejanska nevarnost snènih plazov zaradi mo~nih padavin manj{a od potencialne, ker pade del tega v nìjih legah v obliki dèja in se zaradi tega in nekaterih drugih vzrokov snèna odeja znià (Gams 1983b, str. 75); za~ne se kasneje in tudi preje skopni. Pri opredeljevanju vi{inskih zna~ilnosti plazov moramo upo{tevati, da se lahko v nekaterih primerih plaz zaène tudi v pobo~je na nasprotni strani doline {e posebej, ~e je ta ozka. Snèni plazovi pri nas so najobsènej{i in naj{tevilnej{i v visokogorju in sredogorju, redkeje pa se proìjo tudi na sosednjih, nìje leè~ih obmo~jih. Glede nadmorske vi{ine je opredelil è Gams (Gams 1983b, str. 77) pet tipov goratega in hribovitega povr{ja. Pobo~ja v pravem alpskem pasu (nad zgornjo gozdno mejo), planotasti visokogorski relief, planotasti sredogorski relief, dolinasto-grebenasti visokogorski relief in dolinasto-slemenasti sredogorski relief. Oba planotasta tipa sta mnogo manj plazovita kot ostali trije, kjer je zato lavinska ogroènost mnogo ve~ja. Pri vsakem plazu sem s TTN v merilu 1 : 10.000 od~ital nadmorske vi{ine spodnjih in zgornjih vi{inskih to~k posameznih podobmo~ij snènega plazu (okraj{ava ZG. oziroma SP. NV), nato pa izra~unal njihovo srednjo nadmorsko vi{ino (okraj{ava SR. NV) in vi{insko razliko (okraj{ava VR). Vi{inski podatki so zelo pomembni, uporabni tudi zaradi svoje primerljivosti z nekaterimi drugimi naravnogeografskimi sestavinami pokrajin. Primerjamo jih lahko z vremenskimi in podnebnimi kazalci (na primer z vsakokratno mejo sneènja, nadmorsko vi{ino izoterme 0° C in podobnimi), po vi{inskih pasovih pa so podane tudi vsakokratne zna~ilnosti snène odeje, opisane v lavinskem biltenu (vi{ina snega, stanje snène odeje, stopnja preobrazbe in napoved lavinskih razmer). Vi{inska razlika nam med drugim omogo~a tudi izra~un obremenitev na ovirah, ki zapirajo pot snènim gmotam. 5.1.1.1 Povpre~ne zgornje, spodnje in srednje nadmorske vi{ine Podatki o nadmorski vi{ini posameznih podobmo~ij so predvsem osnova za pridobitev drugih pomembnej{ih podatkov o razsènostih plazov (vi{inske razlike, dolìne, nakloni in povr{ine). Povpre~na zgornja nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO za Slovenijo, ki je enaka istovrstnima vi{inama za podobmo~ji POG in MAX (slika 5), je 1042 m (preglednica 9). To je skoraj enkrat ve~, kot je povpre~na nadmorska vi{ina povr{ja Slovenije, ki je 533 m (Perko 1995, str. 8). Za Julijce je ta vi{ina 1642 m. Ta je za nekaj ve~ kot dvakrat vi{ja od povpre~ne nadmorske vi{ine povr{ja Slovenije in za tretjino vi{ja od povpre~- ne nadmorske vi{ine povr{ja v Julijskih Alpah, ki je 1108 m (GIS za Slovenijo, GIAM). @e ta dva podatka nam kaèta, da se proìjo snèni plazovi ve~inoma v ve~jih nadmorskih vi{inah hribovitih in goratih slovenskih pokrajin. Povpre~na spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO za Julijce (v lavinskem katastru za Slovenijo tega podatka àl ni) je skoraj 300 m nìja od zgornje in je 1353 m. Povpre~na srednja nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO pa je 1497 m. Kot pomemben pokazatelj srednje nadmorske vi{ine, okrog katere se proìjo plazovi, lahko na osnovi tega v Julijskih Alpah {tejemo 1500-metrsko plastnico, ki na ve~jem delu te pokrajine sovpada z za~etkom zgornje gozdne meje. Kot potencialno obmo~je proènja lahko torej v Julijskih Alpah {tejemo 300-metrski vi{inski pas med 1350 in 1650 m. 47 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 9: Povpre~ne zgornje, spodnje in srednje nadmorske vi{ine podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. Slovenija Julijci podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 1257 N = 506 ZG. NV PRO 1042 1642 200 350 2560 2560 611 442 58,6 26,9 N = 506 SP. NV PRO 1353 320 2400 429 31,7 N = 506 SR. NV PRO 1497 335 2480 426 28,5 N = 1257 N = 506 SP. NV POG 792 1190 120 290 2350 2350 467 442 59,0 37,1 N = 1257 N = 506 SR. NV POG 917 1416 128 320 2450 2450 528 528 57,6 37,3 N = 1257 N = 506 SP. NV MAX 728 1051 120 170 2350 2350 441 482 60,6 45,9 N = 1257 N = 506 SR. NV MAX 885 1347 178 320 2450 2450 504 424 56,9 31,5 Slovenija+ Julijci+ podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 614 N = 369 ZG. NV PRO 1302 1671 270 460 2500 2500 585 377 44,9 22,6 N = 614 N = 369 SR. NV OPM 874 1079 183 293 2275 2275 421 383 48,2 35,5 N = 614 N = 369 SP. NV POG 939 1174 190 355 2300 2300 440 371 46,9 31,6 N = 614 N = 369 SR. NV POG 1121 1423 240 430 2375 2375 496 345 44,2 24,2 N = 614 N = 369 SP. NV MAX 809 984 170 170 2250 2250 417 416 51,5 42,3 N = 614 N = 369 SR. NV MAX 1056 1328 233 405 2350 2350 468 351 44,3 26,4 Povpre~na spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja POG za Slovenijo je 792 m, za Julijce 1190 m. Povpre~na spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja MAX za Slovenijo je 728 m, za Julijce 1051 m. Povpre~ne srednje nadmorske vi{ine plazov za podobmo~ji POG in MAX so v Julijcih skoraj 500 m vi{je kot v Sloveniji, posamezne vi{inske to~ke podobmo~ij pa od 300 do 600 m. Najve~ja razlika, ki je to~- no 600 m, je pri zgornji nadmorski vi{ini podobmo~ja PRO. 12 11 10 9 8 7 u podobmo~ij 6 5 4 (v %) v okvirv 3 o 2 , POG in MAXO 1 Delè plaz PR 0 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 1100–1199 1200–1299 1300–1399 1400–1499 1500–1599 1600–1699 1700–1799 1800–1899 1900–1999 2000–2099 2100–2199 2200–2299 2300–2399 2400–2499 2500–2599 Nadmorska vi{ina (v m) obmo~je PRO obmo~je POG obmo~je MAX Slika 7: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) – deleì plazov glede na nekatere zna~ilne nadmorske vi{ine za podobmo~ja PRO (zgornja nadmorska vi{ina), POG in MAX (spodnja nadmorska vi{ina). 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 12 11 10 9 8 podobmo~ij 7 u 6 5 4 (v %) v okvirv 3 o 2 , POG in MAXO 1 Delè plaz PR 0 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 1100–1199 1200–1299 1300–1399 1400–1499 1500–1599 1600–1699 1700–1799 1800–1899 1900–1999 2000–2099 2100–2199 2200–2299 2300–2399 2400–2499 2500–2599 Nadmorska vi{ina (v m) obmo~je PRO obmo~je POG obmo~je MAX Slika 8: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 506) – deleì plazov glede na nekatere zna~ilne nadmorske vi{ine za podobmo~ja PRO (zgornja nadmorska vi{ina), POG in MAX (spodnja nadmorska vi{ina). Vi{inske podatke najpogosteje predstavljamo po stometrskih vi{inskih pasovih. Za Slovenijo in Julijce sem primerjal zgornjo nadmorsko vi{ino podobmo~ja PRO ter spodnji nadmorski vi{ini podobmo- ~ij POG in MAX (sliki 7 in 8). S pomo~jo pogostostne porazdelitve sem ponazoril delè plazov glede na omenjene tri zna~ilne nadmorske vi{ine po posameznih vi{inskih pasovih. Pri vseh treh nadmorskih vi{inah omenjenih podobmo~ij izstopajo za Slovenijo (slika 7) deleì plazov v vi{inskih pasovih od 300 do 800 m, pri spodnjih nadmorski vi{ini za podobmo~ji POG in MAX pa {e vi{inski pas od 200 do 300 m. ^e pogledamo le vi{je leè~e plazove, ki so sicer po deleù manj pomembni, izstopajo pri zgornji nadmorski vi{ini podobmo~ja PRO vi{inski pasovi od 1800 do 2000 m, deloma pa tudi {e vi{inska pasova od 900 do 1100 m. Pomemben je tudi delè plazov s spodnjo nadmorsko vi{ino podobmo~ja POG v vi{inskem pasu od 800 do 1200 m ter nekaj manj{i od 1200 do 1600 m, podobmo~ja MAX pa le od 800 do 1200. Za Julijce je slika povsem druga~na (slika 8). Pri zgornji nadmorski vi{ini podobmo~ja PRO izstopajo vi{inski pasovi od 1700 do 2100 m, deloma tudi {e od 1200 do 1700 m ter najvi{je od 2200 do 2400 m. Delè plazov s spodnjo nadmorsko vi{ino podobmo~ja POG je najve~ji v vi{inskem pasu od 1000 do 1200 m ter od 1300 do 1500 m, podobmo~ja MAX pa v vi{inskih pasovih z vmesnimi stome-trskimi presledki: od 700 do 800, 900 do 1000, 1100 do 1200 in 1300 do 1400 m. Rezultati so posledica dejstva, da spodnje nadmorske vi{ine podobmo~ja POG sovpadajo z vi{inskimi pasovi, kjer imamo v alpskih pokrajinah vi{je leè~e uravnave (planote), medtem ko spodnje nadmorske vi{ine podobmo~- ja MAX sovpadajo z nadmorskimi vi{inami dna alpskih dolin. 5.1.1.2 Povpre~ne vi{inske razlike Podatki o vi{inski razliki plazov nam povedo marsikaj o njihovi mo~i, zaledju in obsegu in so è bolj primerljivi ter uporabni. Velika reliefna energija obmo~ja pomeni hkrati tudi velike vi{inske razlike, ki pa same po sebi {e ne zado{~ajo zanesljive opredelitve plazovitih obmo~ij. Deli plazu z veliko vi{insko razliko imajo pogosto tudi velik naklon. 49 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Povpre~na vi{inska razlika podobmo~ja PRO za Julijce je 290 m (preglednica 10). Vi{inska razlika podobmo~ja POG za Slovenijo je 251 m, za Julijce 452, podobmo~ja MAX pa za Slovenijo 314, za Julijce pa 591 m. V povpre~ju pridejo v Julijskih Alpah plazovi od 200 do 300 vi{inskih metrov nìje. Pri vzorcih plazov, za katere imamo lo~ena podatka o obsegu pogostega in maksimalnega plazu so vi{inske razlike istovrstnih podobmo~ij {e ve~je. Povpre~ni indeks vi{inske razlike med obsegoma pogostega in maksimalnega plazu je za Slovenijo 1,25 za Julijce pa 1,31, pri dodatnih vzorcih pa je priblìno {e za 0,1 ve~ji. Preglednica 10: Povpre~ne vi{inske razlike podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. Slovenija Julijci podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 506 VR PRO 290 20 1050 186 64,1 N = 506 VR GOP 162 10 740 131 80,4 N = 1257 N = 506 VR POG 251 452 10 40 1530 1530 261 281 104,0 62,2 N = 506 VR OPM 139 0 1035 119 85,6 N = 1257 N = 506 VR MAX 314 591 10 50 1775 1775 345 369 109,9 62,4 Slovenija+ Julijci+ podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 369 VR PRO 322 20 1050 191 59,3 N = 369 VR GOP 175 10 740 140 80,0 N = 614 N = 369 VR OPM 130 190 2 5 1035 1035 167 185 128,5 97,4 N = 614 N = 369 VR MAX 493 687 33 60 1775 1775 393 373 79,7 54,3 Ker je podobmo~je MAX pri obeh vzorcih plazov za Julijske Alpe sestavljeno iz treh podobmo~ij, lahko na osnovi izra~unanih podatkov (preglednica 11) sklepamo, da ima povpre~en plaz v Julijskih Alpah vi{insko razliko obmo~ij GOP in OPM priblìno za polovico manj{o, kot pa je vi{inska razlika njegovega podobmo~ja PRO. Razmerje med vi{inskimi razlikami podobmo~ij PRO, GOP in OPM je torej okrog 2 : 1 : 1. Zaradi velike spremenljivosti teh podatkov so navedene ocene o vi{inski razgibanosti povpre~nega plazu uporabne predvsem za primerjavo med posameznimi vzorci plazov. Preglednica 11: Povpre~ne vi{inske razlike sestavnih podobmo~ij maksimalnega plazu (PRO, GOP in OPM) in njihov delè glede na povpre~no vi{insko razliko maksimalnega plazu za oba vzorca plazov v Julijskih Alpah. podobmo~je Julijci (N = 506) Julijci+ (N = 369) PRO 290 m (49,1 %) 322 m (46,9 %) GOP 162 m (27,4 %) 175 m (25,5 %) OPM 139 m (23,5 %) 190 m (27,6 %) MAX 591 m (100 %) 687 m (100 %) Ve~jo vi{insko razgibanost plazov v Julijskih Alpah nam ponazarja pogostnostna porazdelitev plazov obeh vzorcev glede na vi{insko razliko podobmo~ja POG (slika 9). V prvih treh stometrskih vi{inskih pasovih (od 100 do 300 m) je ve~ kot 70 % plazov v Sloveniji, medtem ko se v Julijcih skoraj enak odstotek plazov razteza prek petih vi{inskih pasov (od 100 do 600 m). Pod drobnogled sem vzel {e plazove iz vzorca za Julijce+ in njihov delè glede na vi{insko razliko njihovih treh podobmo~ij, ki sestavljajo podobmo~je MAX (slika 10). Najve~ji vi{inski razpon ima podob-50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 45 40 35 30 25 20 (v %) podobmo~ja POGvo 15 10 Delè plaz 5 0 0–99 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 1100–1199 1200–1299 1300–1399 1400–1499 1500–1599 Vi{inska razlika (v m) SLO JUL Slika 9: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~no vi{insko razliko podobmo~ja pogostega plazu po stometrskih vi{inskih pasovih. 45 40 35 30 u 25 20 , POG in MAXO 15 (v %) v okvirvo 10 5 Delè plaz podobmo~ij PR 0 0–99 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 Vi{inska razlika (v m) PRO % GOP % OPM % Slika 10: Snèni plazovi v Julijskih Alpah+ (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~no vi{insko razliko podobmo~ij PRO, GOP in OPM po stometrskih vi{inskih pasovih. 51 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek mo~je PRO, kar kaè izrazita prevlada tega podobmo~ja pri vi{inskih razliki od 200 do 600 m. Rezultat je do neke mere tudi posledica dejstva, da je razlika med potencialno (podnebno) gozdno mejo in vrhovi oziroma grebeni nad njo v najvi{jem delu Julijskih Alp od 400 do 700 m (Gams 1983b, str. 77). Podobmo~je GOP prevladuje pri vi{inskem pasu od 100 do 200 m (35 %), OPM pa od 0 do 100 m (40 %). Vi{insko razliko od 0 do 300 m pa ima polovica plazov podobmo~ja GOP in kar okrog 80 % plazov obmo- ~ij GOP in OPM. Opozoriti velja na visoke koeficiente variacije v spodnjih podobmo~jih plazov, ki kaè- jo na veliko spremenljivost njihovega obsega. 5.1.1.3 Zna~ilnosti vi{inskih znakov in zakonitosti njihove medsebojne povezanosti Osnovna ugotovitev o plazovih in njihovih povpre~nih nadmorskih vi{inah po podobmo~jih je sorazmerno velika spremenljivost (preglednica 9). Razlika med standardnim odklonom in aritmeti~no sredino se giblje med 20 in 60 %. Pri vzorcu plazov za Slovenijo je variabilnost povpre~nih nadmorskih vi{in ve~ja (od 56,9 do 60,6 %) kot pri vzorcu za Julijce (od 26, 9 do 45,9 %), kar potrjuje ve~jo homogenost populacije v izbrani alpski pokrajini. Zaradi velike reliefne energije teh pokrajin so povpre~ne nadmorske vi{ine podobmo~ij tamkaj{njih plazov bistveno vi{je kot pri plazovih za Slovenijo. Zato se plazovi na tem obmo~ju raztezajo prek ve~ vi{inskih pasov. Pri obeh vzorcih plazov za katere sem imel lo~e-na podatka o obsegu pogostega in maksimalnega plazu, je variabilnost povpre~nih nadmorskih vi{in po podobmo~jih nekoliko manj{a. Vi{je povpre~ne nadmorske vi{ine podobmo~ij pri vzorcu plazov za Slovenijo+ so predvsem posledica tega, da poznamo nadmorski vi{ini pogostega in maksimalnega predvsem za plazove na obmo~ju Julijskih Alp (dve tretjini od 614 plazov je namre~ z obmo~ja Julijskih Alp). Pri povpre~nih vi{inskih razlikah podobmo~ij (preglednica 10) je variabilnost {e ve~ja. Vi{inski koeficienti za Slovenijo celo presegajo 100 % (od 104,0 do 109,9 %), podobna spremenljivost pa je tudi v Julijcih, kjer so vrednosti nekaj nad 60 %. Pri dodatnih vzorcih plazov je variabilnost nìja (priblìno 20 % za Slovenijo+, za Julijce+ pa le nekaj odstotkov). Pri obeh vzorcih {e posebej izstopa variabilnost podobmo~ja OPM. To pomeni, da je vi{inska razlika tega podobmo~ja, ki sega od nadmorske vi{ine pogostega do nadmorske vi{ine maksimalnega plazu zelo spremenljiva. Preglednica 12: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~nimi zna~ilnostmi snènih plazov v okviru istovrstnih podatkov za Slovenijo (N = 1257). korelacijski koeficient vi{inski {tevil~ni znaki med NV POG in NV MAX 0,96 med NV PRO in NV POG 0,92 med NV PRO in NV MAX 0,83 med VR POG in VR MAX 0,94 dolìnski med DO POG in DO MAX 0,93 naklonski med NA POG in NA MAX 0,93 Pri vzorcu za Slovenijo (preglednica 12) kaèjo najve~jo medsebojno povezanost nadmorski vi{i-ni obeh obsegov plazov ter zgornja nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO s tema dvema. Mo~no povezani sta tudi vi{inski razliki pogostega in maksimalnega plazu. Velika reliefna energija pobo~ij je namre~ eden od najpomembnej{ih kazalcev in predpogoj za vi{insko razgibanost plaznice. Mnogo bolj zanimive so ugotovitve pri vzorcu za Julijce (preglednica 13). Tudi tu v okviru posameznih skupin podatkov nisem ugotovil pomembnej{ih obratno sorazmernih povezav. Pri nadmorski vi{i-52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 13: Pearsonov koeficient korelacije med vi{inskimi zna~ilnostmi snènih plazov v okviru istovrstnih podatkov za Julijske Alpe (N = 506). nadmorska vi{ina korelacijski koeficient vi{inska razlika korelacijski koeficient med SP. NV PRO in SR. NV GOP 0,99 med VR PRO in VR POG 0,92 med SR. NV PRO in SR. NV POG 0,99 med VR GOM in VR MAX 0,90 med SR. NV GOP in SP NV POG 0,99 med VR POG in VR MAX 0,89 med ZG. NV PRO in SR. NV PRO 0,98 med VR PRO in VR MAX 0,83 med SP. NV PRO in SR. NV PRO 0,98 med VR GOP in VR POG 0,83 med SP. NV PRO in SR. NV POG 0,98 med VR OPM in VR GOM 0,83 med SR. NV GOP in SR. NV POG 0,98 med VR GOP in VR MAX 0,72 med SR. NV GOP in SR. NV GOM 0,98 med VR GOP in VR GOM 0,69 med SR. NV OPM in SR. NV GOM 0,98 med VR POG in VR GOM 0,66 med SR. NV OPM in SP. NV MAX 0,98 med VR OPM in VR MAX 0,65 med SR. NV POG in SR. NV MAX 0,98 med VR PRO in VR GOP 0,55 med SR. NV GOM in SR. NV MAX 0,98 med VR PRO in VR GOM 0,50 med SP. NV PRO in SR. NV MAX 0,97 med VR OPM in VR POG 0,19 med SR. NV GOP in SR. NV MAX 0,97 med VR GOP in VR OPM 0,15 med SR. NV OPM in SP. NV POG 0,97 med SP NV POG in SR. NV GOM 0,97 med SR. NV GOM in SP. NV MAX 0,97 med SP. NV PRO in SR. NV GOM 0,96 med SR. NV PRO in SR. NV MAX 0,96 med NV PRO in SR. SP NV POG 0,95 med SP. NV PRO in SP NV POG 0,95 med SR. NV PRO in SR. NV GOP 0,95 med SR. NV GOP in SR. NV OPM 0,95 med SP NV POG in SR. NV POG 0,95 med SP NV POG in SR. NV MAX 0,94 med SR. NV POG in SR. NV GOM 0,94 med SR. NV OPM in SR. NV MAX 0,93 med SP NV POG in SP. NV MAX 0,93 med SP. NV MAX in SR. NV MAX 0,92 med ZG. NV PRO in SP. NV PRO 0,91 med ZG. NV PRO in SR. NV MAX 0,91 med SR. NV PRO in SR. NV GOM 0,91 med SR. NV GOP in SP. NV MAX 0,91 med SR. NV PRO in SP NV POG 0,90 med SP. NV PRO in SR. NV OPM 0,88 med SR. NV OPM in SR. NV POG 0,87 med ZG. NV PRO in SR. NV GOP 0,86 med ZG. NV PRO in SP. NV MAX 0,86 med SP. NV PRO in SP. NV MAX 0,86 med SR. NV POG in SP. NV MAX 0,85 med ZG. NV PRO in SR. NV GOM 0,81 med ZG. NV PRO in SP. NV POG 0,80 med SR. NV PRO in SR. NV OPM 0,79 med SR. NV PRO in SP. NV MAX 0,79 med ZG. NV PRO in SR. NV OPM 0,64 53 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ni kaèjo najve~jo stopnjo povezanosti sosednji vi{inski podatki sosednjih podobmo~ij ter man{ih podobmo~ij, ki so sestavni deli ve~jih. Pri ra~unanju povezanosti pa sem imel {e podatek o srednji nadmorski vi{ini podobmo~ja. Kako pomembne so povezanosti nam pove najnìja vrednost vi{inskega koeficienta, ki je {e vedno 0,64. Bolj zanimiva je primerjava vi{inskih razlik posameznih podobmo~ij (preglednica 13). Tudi tu je najvi{ja povezanost med vi{inskimi razlikami sosednjih podobmo~ij in med manj{imi podobmo~ji, ki sestavljajo ve~ja. Vi{inska razlika podobmo~ja PRO je najbolj povezana z vi{insko razliko obmo~ij POG in MAX (0,92 in 0,83), bistveno manj pa z vi{inskima razlikama podobmo~ij GOP in GOM. To kaè na pomen povezanosti med zgornjimi deli plazu ter njihovim pogostim in maksimalnim obsegom. Obmo~- ji gibanja in odlaganja sta le prevodnika snènih gmot iz ostenij in visokogorskih pobo~ij proti visokim planotam oziroma iz vi{je leè~ih pobo~ij proti dnu dolin. 5.1.2 DOL@INSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU Dolìnske razsènosti plazov so predstavljene posredno è pri podatkih o vi{inskih razlikah. Dol- ìna plazu je v veliki meri odraz naravnogeografskih sestavin plaznic in zna~ilnosti snène odeje. Nanjo vplivajo predvsem zglajenost in premo~rten potek plaznic brez ve~jih vmesnih skokov, velikost zbirnega zaledja ter hrapavost povr{ja in naklon pobo~ja na njeni celotni dolìni. Nastanek nekaterih vrst snè- nih plazov je {e posebej odvisen od razsènosti pobo~ij. Pri kloàstih plazovih na primer lahko celo predvidimo minimalno dolìno in {irino pobo~ja, pri kateri snèna odeja, ki je na njem, {e lahko pre-maguje pritiske (McClung in Schaerer 1993, str. 95), do katerih pride zaradi zna~ilnih oblik povr{ja. Hitrost in sila plazov nara{~ata tudi z dolìno pobo~ja, ~e se seveda ne zmanj{uje njegov naklon. Dolìna pobo~ij je v marsi~em odvisna od relativne vi{inske razlike med dolinskim dnom in blìnjimi grebeni. Ta je v najvi{jem delu Julijskih Alp od 1000 do 1700 m (Gams 1983b, str. 77), kar je precej manj, kot v Centralnih Alpah. Najve~je vi{inske razlike so v Zgornjem Poso~ju in v Srednji So{ki dolini (tu so z 2000 in ve~ metri med najvi{jimi v Sloveniji) ter nad Ba{ko grapo. Na sre~o pa je tam le malo zglajenih pobo~ij, saj jih pogosto prekinjajo vmesni skoki in zavoji. Nevarne so tudi poseke, narejene v smeri najve~jega strmca, kot so na primer smu~arske proge, daljnovodi in podobno. Plaz se lahko sproì tudi na pobo~jih manj{ih dolìnskih razsènosti, ~e so ta zglajena. Za primerjavo omenimo, da so najve~ji plazovi v Severni Ameriki dolgi skoraj 3 km in imajo vi{insko razliko okrog 1800 metrov (Perla in Martinelli 1976, str. 76). 5.1.2.1 Povpre~ne dolìne V absolutnem smislu imamo pri dolìnskih kazalcih (z izjemo povr{inskih) najve~jo spremenljivost podatkov. To nam kaè è razpon med minimalnimi in maksimalnimi vrednostmi dolìn pogostega in maksimalnega plazu (preglednica 14). Ta je pri vzorcu za Slovenijo {e ve~ji, ker sem obdelal za Julijce le plazove, ve~je od 1 ha. Povpre~na dolìna podobmo~ja PRO za Julijce (462 m) je dalj{a kot pa podobmo~ja POG za Slovenijo (437 m). Slednje je v Julijcih skoraj enkrat dalj{e, enako je tudi pri dolìni podobmo~ja MAX; ta je v Julijcih dolga è prek kilometra (1098 m). Pri plazovih, kjer poznamo oba obsega plazov (dodatna vzorca), so vse dolìnske vrednosti nekoliko ve~je, le razmerje med povpre~nimi vrednostmi za Slovenijo+ in za Julijce+ je bistveno manj{e (med podobmo~jema POG in MAX 1 : 1,4) kot med osnovnima dvema vzorcema, pri katerih je okrog 1 : 2. Povpre~ni dolìnski indeks med obsegoma pogostega in maksimalnega plazu je za Slovenijo 1,32 za Julijce pa 1,40, pri dodatnih vzorcih pa je priblìno {e za 0,1 ve~- ji. V vzpetem svetu je dolìnski preseèk plazov med pogostim in maksimalnim obsegom zaradi velike reliefne energije {e bistveno ve~ji kot v drugih slovenskih pokrajinah, kjer se pojavljajo snèni plazovi. Tudi tu si bomo za oba vzorca v Julijcih ogledali povpre~ne vrednosti in deleè posameznih podobmo~ij, ki sestavljajo podobmo~je MAX (preglednica 15). Povpre~en plaz v Julijskih Alpah ima dolìno 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 14: Povpre~ne dolìne podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. Slovenija Julijci podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 506 DO PRO 462 22 1622 298 64,5 N = 506 DO GOP 322 14 1440 278 78,9 N = 1257 N = 506 DO POG 437 784 18 50 2931 2931 452 494 103,4 63,0 N = 506 DO OPM 314 0 1964 298 94,8 N = 1257 N = 506 DO MAX 579 1098 18 70 3499 3499 643 712 111,0 64,8 Slovenija+ Julijci+ podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 369 DO PRO 510 14 1622 307 60,2 N = 369 DO GOP 337 14 1440 270 80,1 N = 614 N = 369 DO OPM 295 430 7 21 1964 1964 345 510 116,9 66,5 N = 614 N = 369 DO MAX 911 1277 64 118 3499 3499 737 721 80,9 56,5 podobmo~ij PRO, GOP in OPM v razmerju 1,33 : 1 : 1. Povpre~ni dolìni obmo~ij GOP in OPM se glede na istovrstne vrednosti za podobmo~je PRO zmanj{ata manj, kot pa vi{inske razlike, pri katerih je to razmerje 2 : 1 : 1. Razlog za to je v naklonski razgibanosti plaznice oziroma njenih podobmo~ij. Povpre~ni plaz v Julijskih Alpah ima glede na dolìno podobmo~ja PRO za okrog ~etrtino kraj{i podobmo~- ji GOP in OPM (pri vi{inski razliki za polovico). Ker pa imamo tudi tu veliko spremenljivosti podatkov so tudi dolìnske vrednosti povpre~nega plazu uporabne predvsem za primerjavo med posameznimi vzorci plazov. Preglednica 15: Povpre~ne dolìne sestavnih podobmo~ij maksimalnega plazu (PRO, GOP in OPM) in njihov delè glede na povpre~no dolìno maksimalnega plazu za oba vzorca plazov v Julijskih Alpah. podobmo~je Julijci (N = 506) Julijci+ (N = 369) PRO 462 m (42,1 %) 510 m (39,9 %) GOP 322 m (29,3 %) 337 m (26,4 %) OPM 314 m (28,6 %) 430 m (33,7 %) MAX 1098 m (100 %) 1277 m (100 %) Zaradi velike spremenljivosti dolìn podobmo~ij plazov si oglejmo tudi najzna~ilnej{a dolìnska povpre~ja s pomo~jo pogostnostne porazdelitve (slika 11). Dolìne podobmo~ij sem prav tako razvrstil v stometrske dolìnske pasove. V Sloveniji je ve~ kot 70 % pogostih plazov kraj{ih od 500 m, medtem ko je v Julijcih takih pol manj (35 %); tu je ve~ kot polovica pogostih plazov dolgih od 500 do 1300 m. Tudi pri dolìni maksimalnega plazu je razmerje podobno. V Sloveniji je 64,5 % kraj{ih plazov od 500 m, v Julijcih pa le ~etrtina. Tu je polovica plazov maksimalnega obsega dolgih od 500 do 1500 m, ~etrtina pa je {e dalj{ih. Zanimiva je tudi primerjava podobmo~ij plazov za Julijce+, pri katerih poznamo oba obsega plazu (slika 12). Po dolìni prevladuje podobmo~je PRO, saj je 84,3 % plazov, kjer je dolìna tega podobmo~- ja od 100 do 800 m, na podobmo~ju GOP je tako dolgih 78,3 in na podobmo~ju OPM le {e 73,7 % plazov. Dolìne posameznih podobmo~ij so dokaj enakomerno porazdeljene, izstopa predvsem ve~ kot ~etrtina plazov na podobmo~ju PRO (27,9 %), katerih dolìna je od 500 do 700 metrov. 55 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 25 20 15 10 (v %) podobmo~ja POGvo 5 Delè plaz 0 0–99 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 1100–1199 1200–1299 1300–1399 1400–1499 1500–1599 1600–1699 1700–1799 1800–1899 1900–1999 2000–2499 2500–2999 Dolìna (v m) SLO JUL Slika 11: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~no dolìno podobmo~ja pogostega plazu. 30 25 20 u 15 , POG in MAX 10 O (v %) v okvirvo 5 Delè plaz podobmo~ij PR 0 0–99 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 900–999 1000–1099 1100–1199 1200–1299 1300–1399 1400–1499 1500–1599 1600–1699 1700–1799 1800–1899 1900–1999 Dolìna (v m) PRO % GOP % OPM % Slika 12: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~no dolìno podobmo~ij PRO, GOP in OPM po stometrskih dolìnskih pasovih. 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 5.1.2.2 Zna~ilnosti dolìnskih znakov in zakonitosti njihove medsebojne povezanosti Spremenljivost dolìn (preglednica 14) je sorazmerno velika in je po rezultatih podobna spremenljivosti vi{inskih razlik, kar nas ne presene~a, saj sem jih izra~unal na njihovi osnovi. Tudi tu so srednje dolìnske vrednosti plazov iz vzorca za Slovenijo skoraj enkrat bolj spremenljive kot pa v Julijcih. Pri vzorcu za Julijce+, kjer poznamo oba obsega plazu je spremenljivost podobna, nekoliko izstopa le pri podobmo~ju GOP (80,1 %). Nadpovpre~no visoka spremenljivost je tudi pri podobmo~ju OPM za Slovenijo+. To je posledica dejstva, da je podobmo~je od pogostega do maksimalnega plazu dolìnsko izredno spremenljivo, saj imamo pri tem vzorcu zdruène plazove iz vseh slovenskih pokrajin. Pri vzorcu za Slovenijo imamo zaradi manj{ega {tevila podatkov le en kazalec (preglednica 12), katerega vrednost nam kaè na zelo pomembno povezanost dolìn obeh obsegov plazu. Ve~ podatkov imamo za Julijce+ (preglednica 16). Zanimivo je, da je glede dolìne podobmo~je PRO najbolj povezano z dolìno podobmo~ja POG (0,91) in nekoliko manj podobmo~ja MAX (0,82), bistveno manj pa z dolìnami drugih treh podobmo~ij (GOP, GOM in OPM). Preglednica 16: Pearsonov koeficient korelacije med dolìnskimi zna~ilnostmi snènih plazov za Julijske Alpe. dolìna korelacijski koeficient med DO GOM in DO MAX 0,94 med DO PRO in DO POG 0,91 med DO GOP in DO POG 0,87 med DO POG in DO MAX 0,87 med DO OPM in DO GOM 0,86 med DO PRO in DO MAX 0,82 med DO OPM in DO MAX 0,74 med DO GOP in DO MAX 0,73 med DO GOP in DO GOM 0,68 med DO POG in DO GOM 0,70 med DO PRO in DO GOP 0,59 med DO PRO in DO GOM 0,58 med DO OPM in DO POG 0,31 med DO PRO in DO OPM 0,30 med DO GOP in DO OPM 0,23 O~itno dolìna podobmo~ja OPM ni najbolj odvisna od dolìne podobmo~ja PRO, temve~ od drugih naravnogeografskih zna~ilnosti plaznice. Tudi tukaj kaèjo, podobno kakor pri vi{inskih podatkih najve~jo povezanost manj{a podobmo~ja, ki so sestavni delih ve~jih. Najmanj{o stopnjo povezanosti, ki pa je statisti~no {e vedno pomembna, kaèjo sosednja podobmo~ja, ki se dopolnjujejo (POG in OPM ter GOP in OPM). Zaradi velike spremenljivosti dolìnskih podatkov (enako velja tudi za vi{inske) se lahko zgodi, da se zna~ilna obmo~ja plazu spreminjajo, prehajajo eden v drugega. To pomeni, da lahko izreden snè- ni plaz preseè svoje do tedaj znane meje celo tako, da se nekdanje obmo~je odlaganja spremeni v obmo~- je gibanja (Perla in Martinelli 1976, str. 76). Seveda je moèn tudi obraten proces. Ta je zaradi velikega zara{~anja prisoten tudi v vseh alpskih pokrajinah Slovenije. 5.1.3 NAKLONSKI PODATKI O PLAZNICI PO PODOBMO^JIH SNE@NEGA PLAZU Osnovni predpogoj za sproìtev snènega plazu je ustrezen naklon povr{ja, ki omogo~a za~etek gibanja snènih gmot in njihovo pospe{evanje. Vse druge zna~ilnosti so manj pomembne, ali pa so 57 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek v veliki meri odvisne od naklona. Zgornja naklonska meja plazovitih pobo~ij, nad katero se osiplje sneg è med sneènjem ali takoj po njem, je làje dolo~ljiva kakor spodnja. Zaradi velikih vi{inskih razlik in hitrosti nekaterih plazov lahko ti nadaljujejo svojo pot tudi prek polònej{ega povr{ja. V primeru ozkih dolin s koritastim dnom se lahko ustavijo {ele med vzpenjanjem v pobo~je na nasprotni strani doline. Vrednosti naklonov, s katerimi opredeljujemo plazovito povr{je, so v mnogo~em odvisne tudi od vsakokratne vrste snega oziroma zgradbe snène odeje. Od naklona je odvisna tudi hitrost plazovine. Najlàji na~in za povzro~itev nara{~anja napetosti v snèni odeji je pove~anje naklona pobo~ja. Vse ostalo opravi sila tènosti, ki sku{a potisniti snèno odejo iz njenega prijemali{~a (Armstrong in Williams 1992, str. 77). Pri presoji plazovitosti niso odlo~ilni le posamezni nakloni, temve~ tudi druge geografske zna~ilnosti povr{ja in, zaradi posegov v pokrajino ter s tem neposrednega vpliva, tudi ~lovek. S pomo~jo naklonov lahko predvidevamo za tisto nepora{~eno povr{je, na katerem je povpre~na vi{ina snène odeje ve~ja od terenskih ovir, kot obmo~je, kjer se za~enja po~asno plazenje snène odeje in se torej na njem lahko sproìjo snèni plazovi. Poznavalci imajo za nevarne è strmine z ve~ kot 24° naklona (Kunaver 1939). Na travnatem pobo~ju z zglajeno strmino je za katastrofalne plazove najugodnej{i naklon med 15 in 28° (Gams 1983b, str. 77). Naklonski podatki so za napovedovanje proènja snènih plazov kot tudi za dolo~itev plazovitega obmo~ja najpomembnej{i, predvsem pa najbolj zanesljivi. To nam kaè tudi preglednica z naklonskimi podatki (preglednica 17), saj je njihova spremenljivost (merjena s koeficientom variacije – stolpec KVA), med vsemi {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi plazov dale~ najmanj{a. Tako kot je potreben dolo~en naklon, da zdrsnejo snène gmote navzdol, mora biti tudi v nadaljevanju pobo~- je dovolj strmo, da se gibanje teh gmot ohrani oziroma neovirano razvija in vzdrùje ([egula 1986b, str. 113). Prav tako obstaja tudi spodnja meja naklona, pod katero prevladujejo zaviralne sile, ki silijo snène gmote k zmanj{evanju hitrosti in kon~no k zaustavitvi. Pri talnih plazovih in njihovi dinamiki je poleg naklona zelo pomembna tudi hrapavost podlage. Ta se izni~i, ko prekrije snèna odeja ovire, ki pripomorejo k ve~ji hrapavosti, kot so nizko grmi~evje, ru{evje, meli{~a, skalni bloki in druge. V nobe-nem od obeh lavinskih katastrov nimamo podatkov o tem, katera vrsta plazu se najpogosteje proì po posamezni plaznici. Preglednica 17: Povpre~ni nakloni podobmo~ij plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. Slovenija Julijci podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 506 NA PRO 39,6 21 63 7,1 17,9 N = 1257 N = 506 NA POG 34,7 36,2 12 15 65 65 7,7 7,0 22,2 19,3 N = 1257 N = 506 NA MAX 33,4 33,9 12 15 65 57 7,4 6,5 22,2 19,2 Slovenija+ Julijci+ podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 369 NA PRO 40,3 21 63 7,3 18,1 N = 369 NA GOP 32,2 4 76 9,5 29,5 N = 614 N = 369 NA OPM 25,3 25,8 4 6 66 64 10,0 7,2 39,5 24,6 N = 614 N = 369 NA POG 35,7 37,2 16 19 65 65 7,2 6,5 20,2 19,1 N = 369 NA GOM 29,3 12 58 7,0 24,6 N = 614 N = 369 NA MAX 33,0 34,0 17 17 56 56 6,6 6,0 20,0 19,1 Pred predstavitvijo naklonskih mejnikov za nekatere vrste plazov iz doma~e in tuje literature moramo vedeti, da se nana{ajo navedene naklonske vrednosti predvsem na tako imenovani stati~ni kot trenja, saj poznamo {e kineti~nega. Prvi je vedno ve~ji od drugega, saj je telo, ki ga obravnavamo pri kineti~nem, è v gibanju. Pri snènih plazovih je telo premikajo~a se plazovina, ki vztraja kljub manj-58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 {emu naklonu v gibanju zaradi svoje dinamike iz zgornjega tudi v spodnjem delu, kjer je povr{je polò- nej{e. Kadar govorimo o naklonih za obmo~je proènja, se nana{ajo vrednosti na stati~ni, za ostali dve zna~ilni obmo~ji (gibanja in odlaganja) pa na kineti~ni kot trenja. Za vsako vrsto snega poznamo okvir-ne mejne naklonske vrednosti za oba kota trenja. Stati~ni kot trenja preseèmo takrat, ko sneg ne more ve~ vztrajati na podlagi in zdrsi navzdol. Najve~ji stati~ni kot trenja ima svè sneg (med sneènjem se lahko za kraj{i ~as celo lepi na steno), med preobrazbo pa se zmanj{uje. V naravi to pomeni, da je za vsako vrsto snega in podlage potreben ustrezen naklon, pri katerem zdrsi s pobo~ja snèni plaz ([egula 1986b, str. 37). Uvodoma si oglejmo nekaj razvrstitev oziroma utemeljitev nekaterih naklonskih razredov doma~ih in tujih avtorjev, v katere uvr{~ajo snène plazove oziroma plazovito povr{je. Pri naklonih nad 24° moramo pri na~rtovanju {e ra~unati s pomembnimi pritiski zaradi po~asnega plazenja snène odeje (Miko{ in Pintar 1983, str. 15). Nakloni od 29 do 40° {e omogo~ajo kopi~enje ve~jih koli~in snega, s tem pa se pove~a tudi mònost njihove splazitve. Nara{~ajo~i nakloni od 40 do 50° omogo~ajo pogostej{e spro{~anje vseh vrst plazov. Na strminah od 50 do 58° pa è prihaja do ob~asne razbremenitve pobo~ij z manj{imi plazovi (osipi), ki povzro~ajo motnje na nìje leè~em povr{- ju. Strmine nad 58° so zna~ilna obmo~ja snènih plazov, ki pa se obletijo è med ali neposredno po sneènju. Na obmo~ju proènja nastajajo plazovi na pobo~jih, strmej{ih od 50°, le poredkoma (Horvat 1984, str. 23), izjemoma pa se proìjo tudi na pobo~jih, kjer naklon ne presega 30°. Tudi analiza stotih velikih kloàstih plazov v ZDA, [vici in na Japonskem je potrdila dejstvo, da se ve~ina plazov pro- ì na strminah z naklonom od 30 do 50°. Naklon obmo~ja odlaganja pa se obi~ajno giblje med 5 in 10°. Vrednosti naklonov za posamezne vrste snènih plazov ali njihova zna~ilna obmo~ja so razli~ne. McClung in Schaerer (1993, str. 92) sta jih za obmo~je proènja opredelila, kot je predstavljeno v preglednici 18. V splo{nem se proìjo plazovi suhega snega pri naklonih, ki so enaki ali ve~ji od 25°, mokrega pa {e pri nekoliko nìjih vrednostih. Ohranitev gibanja plazovine je odvisna predvsem od mehanskih lastnosti gibajo~e se plazovine, velikosti plazu in hrapavosti povr{ja. Izredni plazovi se za~nejo ob~ut-neje zaustavljati {ele na pobo~jih, kjer pade naklon na okrog 10°. Sicer pa ima ve~ina plaznic na obmo~- ju gibanja naklon med 15 in 30°, na obmo~ju odlaganja pa okrog 15° ali {e manj{ega. Preglednica 18: Vpliv naklona na obmo~ju proènja in velikost snènih plazov (McClung in Schaerer 1993, str. 92). naklon pogostost proènja in vrste ter velikost snènih plazov 60 do 90° plazov v glavnem ni, prisotno je stalno osipavanje manj{ih koli~in snega (osipi) 30 do 60° pogosti plazovi suhega nesprijetega snega 45 do 55° pogosti manj{i kloàsti plazovi 35 do 45° pogosti kloàsti plazovi vseh velikosti 25 do 35° manj pogosti, v~asih tudi veliki kloàsti plazovi, plazovi mokrega nesprijetega snega 10 do 25° manj pogosti plazovi mokrega snega in plazovi snène brozge Po Daffernu (1992, str. 116) se proìjo kloàsti plazovi na pobo~jih z naklonom od 30 do 45°, {ir- {e gledano pa je kriti~ni naklon za tovrstne plazove od 25 do 55°. Podobno velja za plazove nesprijetega snega, medtem ko se plazovi mokrega snega lahko proìjo na pobo~jih z naklonom, manj{im od 15°. Kljub po~asnosti lahko tovrstne snène mase premagajo velike razdalje, saj so izredno tèke. Bolj kot je sneg predelan, nìje so naklonske vrednosti, pri katerih zdrsne navzdol in obratno. Hanausek (v: Rabofsky in drugi 1985, str. 77) opredeljuje kot plazovom najbolj izpostavljena odprta, strma pobo~ja z naklonom prek 30°. Naklon povr{ja je osnovni in najpomembnej{i predpogoj za dolo~anje plazovitih obmo~ij, vendar sam po sebi {e ne zado{~a za razmejevanje plazovitega od domnevno plazovitega in neplazovitega obmo~ja. Po drugem avtorju (Hopf v: Rabofsky in drugi 1985, str. 89) 59 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek sta okvirni mejni naklonski vrednosti od 20 do 60°, za kloàste plazove pa od 30 do 45°. Na povr{ju z naklonom pod 30° je è zaradi fizikalnih zakonitosti manj{a mònost, da bi se v snèni odeji sprosti-le strìne napetosti, kar lahko povzro~i nastanek napoke in s tem sproìtev snènega plazu. Schild (1982, str. 52) pa navaja za obmo~ja, na katerih se proìjo plazovi, naklonski razpon od 28 do 45°. Za suh, nepredelan sneg je stati~ni kot trenja pri 22° (Armstrong in Williams 1992, str. 74), zaobljena zrna snega pa se skotalijo {e pri manj{em naklonu. Opazovanja plazov suhega snega so pokazala, da se proìjo è tudi na pobo~jih z naklonom med 22 in 25°, praviloma pa na strmej{ih od 30°. Najve~ plazov je na strminah med 30 in 45° pri katerih je ravnotèje sil v snèni odeji ter med njo in podlago najbolj kriti~no. Ammann (1997, str. 87) navaja kot plazovom najbolj izpostavljena pobo~ja z naklonom od 28 do 50°. Pri manj{em naklonu snèna odeja v glavnem ne plazi, pri ve~jem pa se obleti sneg è med sneè- njem ali takoj po njem. Zaradi podnebnih razlogov (geografska {irina, veter) se obdrì ponekod snè- na odeja celo na strminah, ki presegajo 60° ([egula 1986b, str. 115). Tudi Munter (1998, str. 106) navaja kot kriti~no vrednost za kloàste plazove naklonski kot okrog 30°, najbolj plazovita pa so po njegovih izku{njah pobo~ja z naklonom od 30 do 40°. Pri eni od analiz snènih plazov (velja za suh sneg in plazove, ki so jih povzro~ili smu~arji) je ugotovil, da se je kar 95 % plazov sproìlo na povr{ju z naklonom od 30 do 50°, le 5 % pa pri naklonih manj{ih od 30 in ve~jih od 50°. Wilhelm (1974, str. 80) navaja Krasserjeve ugotovitve, da so opazovali è tudi plazove, ki so se sproìli na pobo~jih z naklonom manj{im od 10°, ~eprav so v splo{nem na naklonini do 20° redki. Najbolj ogroèna obmo~ja imajo od 20 do 50° naklona. Zgornjo vrednost lahko ena~imo z zgornjo mejo stati~nega kota trenja snega na pobo~ju. Na naklonini od 50 do 60° obstane sneg zaradi spontanega plazenja med sneènjem le na zelo omejenem povr{ju. Stati~ni kot trenja se spreminja so~asno s preobrazbo snega: za nov sneg je od 50 do 90°, pri zrnatem pa le {e okrog 36°. Vse je druga~e, kadar je sneg v gibanju: kineti~ni kot trenja za nov sneg je zato le {e 17°. Plazovi nesprijetega snega se proìjo ve~inoma zato, ker strmina naklona presega stati~ni kot trenja glede na vsakokratno vrsto snega. Naklonski prag je odvisen predvsem od temperature, vlànosti in oblike snènih zrn. Moker sneg lahko zaradi velike lastne teè zdrsne è pri naklonih pod 15° (Perla in Martinelli 1976, str. 67). Nov sneg ima dovolj mo~i, da se obdrì na pobo~jih z naklonom od 40 do 50°, ~e pa je suh in mrzel, lahko splazi tudi pri naklonih od 30 do 40°. Vzemimo pod drobnogled {e povezanost plazov sprijetega snega, predvsem kloàstih plazov, in naklonov (tovrstni plazovi so v naravnih pokrajinah najpogostej{i.). V splo{nem so za kloàste plazove najbolj nevarna pobo~ja z nakloni od 30 do 45°. Povpre~ni naklon pogostih in izrednih (maksimalnih) plazov pa je od 20 do 35°. Ista avtorja podajata tudi nekatere naklonske vrednosti za zna~ilna obmo~ja plazov. Za opredelitev obmo~ja proènja mora poleg ustrezne vi{ine snène odeje naklonina pobo~ja presegati vsaj 30°, na obmo~ju gibanja pa okrog 15°, pri ~emer so najpogostej{i nakloni od 20 do 25°. Obmo~- je odlaganja (Perla in Martinelli 1976, str. 80) je lahko polòno, ravno (dolinsko dno), znani pa so celo primeri, ko se je plazovina povzpela v nasprotno pobo~je. Sicer pa nihajo nakloni tega obmo~ja od 5 do 10°. Preglednica 19: Naklonski razredi in pogostost proènja snènih plazov na obmo~ju proènja (Alexander 1995, str. 186). majhni plazovi veliki plazovi naklon pobo~ja pogostost proènja naklon pobo~ja pogostost proènja 0 do 15° se ne proìjo 0 do 15° se ne proìjo 15 do 25° redko 15 do 25° redko 25 do 35° ob~asno 25 do 50° pogosto 35 do 75° pogosto 50 do 70° manj pogosto nad 75° zelo redko 70 do 80° redko – – nad 80° zelo redko 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Tudi Alexander (1995, str. 185) ugotavlja, da se proì ve~ina plazov na pobo~jih z naklonom od 25 do 40°. Manj{i nakloni v splo{nem ne povzro~ajo motenj v snèni odeji, pri ve~jih pa je manj{a mònost, da bi se na strmih pobo~jih zadràle ve~je koli~ine snega. Zato izpostavlja, da so plazovi zelo redki na pobo~jih, ki so polònej{a od 15° in strmej{a od 60°. Zanimiva je povezanost med nakloni in pogostnostjo proènja plazov, ki si jo lahko ogledamo v preglednici 19. Iz primerjave med obema velikostni-ma razredoma plazov lahko razberemo, da so veliki plazovi pogostej{i è pri nekoliko manj{ih naklonih, kot pa majhni plazovi. Na ve~jih strminah lahko potemtakem pri~akujemo ve~ manj{ih plazov, na polò- nej{em povr{ju pa manj, a po obsegu ve~jih plazov. 5.1.3.1 Povpre~ni nakloni Po tem obsènem, a zaradi pomembnosti naklona pobo~ij za snène plazove vsekakor potrebnem uvodu si oglejmo {e najzanimivej{e rezultate obdelave naklonskih zna~ilnosti podobmo~ij plazov. Predstavljene so v preglednici 17. Povpre~ni naklon podobmo~ja PRO za Julijce je 39,6, POG 36,2 in MAX 33,9°. Naklon podobmo~ja POG za Slovenijo je za 1,5° manj{i (34,7°) od istovrstnega za Julijce, podobmo~ja MAX pa le za 0,5° (33,4°). Vrednosti pri obeh vzorcih nihajo od 12 do 65°. ^e primerjamo zmanj- {anje naklona med podobmo~jema POG in MAX pri obeh vzorcih, lahko ugotovimo, da se ta v Julijcih zmanj{a nekoliko bolj, vendar {e vedno le za 2,3° (Slovenija 1,3°). Za oba dodatna vzorca, pri katerih poznamo nadmorski vi{ini pogostega in maksimalnega plazu, je slika naklonskih zna~ilnosti prav tako zelo zanimiva. Zmanj{anje naklona podobom~ij, ki sestavljajo podobmo~je MAX, je zelo o~itno pri plazovih za Julijce+. Tu se zmanj{a naklon med podobmo~jema PRO in GOP za 8,1°, med podobmo~je-ma GOP in OPM pa za 6,4°. Zmanj{anje naklona med podobmo~jema POG in MAX pa je nekoliko ve~je kot pri osnovnih dveh vzorcih (Julijci+ = 3,2° in Slovenija+ = 2,7°). Vse povpre~ne naklonske vrednosti podobmo~ij pri obeh osnovnih vzorcih plazov so torej znotraj petnajststopinjskega naklonskega razpona od 30 do 45°, ki je zna~ilen za obmo~je proènja plazov. 40 35 O 30 25 20 (v %) podobmo~ja PRvo 15 10 Delè plaz 5 0 21–25 26–30 31–35 36–40 41–45 46–50 51–55 56–60 61–65 Naklonski razredi (v o) Slika 13: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja proènja po naklonskih razredih. 61 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 30 25 20 15 (v %) podobmo~ja POGv 10 o 5 Delè plaz 0 11–15 16–20 21–25 26–30 31–35 36–40 41–45 46–50 51–55 56–60 61–65 Naklonski razredi (v o) SLO JUL Slika 14: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja pogostega plazu. 30 25 20 15 (v %) podobmo~ja MAXv 10 o 5 Delè plaz 0 11–15 16–20 21–25 26–30 31–35 36–40 41–45 46–50 51–55 56–60 61–65 Naklonski razredi (v o) SLO JUL Slika 15: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja maksimalnega plazu. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Povpre~ni vrednosti naklona podobmo~ja OPM pri obeh dodatnih vzorcih sta le {e nekaj ve~ kot 25°, kar dokazuje veliko prevlado zaviralnih sil na pobo~jih, kjer je naklon manj{i od 30°. Pri Julijcih+ je naklon pod 30° è tudi na podobmo~ju GOM. Za primerjavo navajam {e podatke o povpre~nih naklonih povr{- ja v alpskih visokogorskih pokrajinah (Perko 1998d, str. 44), izra~unanih na osnovi digitalnega modela reliefa. V Julijskih Alpah je 25,5° (enak je tudi v Zahodnih Karavankah), v Kamni{ko-Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah pa je nekoliko manj{i (23,2 in 22,4°). Plazovi se proìjo na nadpovpre~no strmem povr{ju, ~e to omogo~ajo oziroma dopu{~ajo tudi druge naravnogeografske sestavine povr{ja. Zaradi pomembnosti predstavljamo naklon podobmo~ja PRO za Julijce posebej (slika 13). Ve~ kot tretjina (36 %) plazov ima naklon podobmo~ja PRO od 36° do 40°. Ob upo{tevanju obeh sosednjih naklonskih razredov dobimo skoraj enak naklonski razpon, kot ga navaja ve~ina tujih avtorjev za tiste strmine, na katerih se proì najve~ snènih plazov. V ta razpon (od 31 do 45°) spada pri podobmo~ju PRO kar tri ~etrtine (75,1 %), v razredu od 26 do 50° pa è prek devet desetin vseh rezultatov za plazove v Julijcih (preglednica 20). Podobna slika je tudi pri pogostostni razporeditvi obeh osnovnih vzorcev glede na naklonske podatke podobmo~ij POG in MAX (sliki 14 in 15). Pri podobmo~ju POG je v Julijskih Alpah ve~ji delè plazov na strmej{ih (od 36 do 55°) in manj{i na polònej{ih (od 21 do 30°) pobo~jih, v naklonskem razredu od 31 do 35° pa je pri obeh vzorcih priblìno enak. Pri Sloveniji je najve~ji delè plazov (27,4 %) v naklonskem razredu od 31 do 35°, v Julijcih pa v sosednjem vi{jem naklonskem razredu od 36 do 40° (28,9 %). Pri podobmo~ju MAX je delè plazov pri obeh vzorcih najve~ji v naklonskem razredu od 31 do 35°, v katerega prav tako spada priblìno tretjina plazov. Zanimiva je primerjava deleà plazov za izbrana podobmo~ja, katerih rezultati so v sosednjih naklonskih razredih (preglednica 20). Sosednje naklonske razrede z najve~jo gostoto pojava sem zdruìl na temelju spoznanj in ugotovitev primerljivih raziskav o snènih plazovih. Najve~ vrednosti pade v prvi zdruèni naklonski razred (od 31 do 45°) pri podobmo~ju PRO za Julijce, slika pa je zelo podobna tudi 40 35 30 25 u 20 , POG in MAX 15 O (v %) v okvirv 10 o 5 Delè plaz podobmo~ij PR 0 1–5 6–10 11–15 16–20 21–25 26–30 31–35 36–40 41–45 46–50 51–55 56–60 61–65 66–70 71–75 76–80 Naklonski razredi (v o) PRO % GOP % OPM % Slika 16: Snèni plazovi v Julijskih Alpah+ (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ij PRO, GOP in OPM po naklonskih razredih. 63 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek pri ostalih dveh podobomo~jih (POG, MAX). Delè rezultatov po podobmo~jih za oba osnovna vzorca, ki padejo v ta naklonski razpon je od 57,8 do 75,1 %. V naslednjem zdruènem naklonskem razredu (od 26 do 50°) pa je è od 85,5 do 91,9 % vseh plazov. Preglednica 20: Delè plazov (v %) za izbrana podobmo~ja po zdruènih naklonskih razredih (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). naklonski razred (°) Julijci, Slovenija, Julijci, Slovenija, Julijci, NA PRO (%) NA POG (%) NA POG (%) NA MAX (%) NA MAX (%) 31 do 45 75,1 61,9 70,0 57,8 64,8 26 do 50 90,7 87,4 91,9 85,5 90,3 21 do 55 97,2 96,2 98,0 96,3 98,2 Zanimiva je {e pogostnostna porazdelitev podobmo~ij za Julijce+ po naklonskih razredih (slika 16), ki sestavljajo maksimalen plaz (PRO, GOP in OPM). Tudi tu je skoraj tri ~etrtine (72,4 %) plazov na podobmo~ju PRO v naklonskem razredu od 31 do 45°, na podobmo~ju GOP le {e polovica (49,1 %) in OPM nekaj ve~ kot ~etrtina (28,2 %). Vrednosti za podobmo~ji GOP in OPM so enakomerneje porazdeljene med ve~ naklonskih razredov z manj{imi nakloni. ^e ima 45 % vseh plazov na podobmo~ju GOP naklon 30° in manj{i, pa je takih plazov na podobmo~ju OPM è skoraj sedem desetin (69,1 %). Primerjal sem {e naklone podobmo~ij POG in MAX pri obeh dodatnih vzorcih. Pri osmih desetinah plazov je ve~ji naklon na podobmo~ju POG, po desetino jih ima enak naklon na obeh podobmo~jih oziroma je ve~ji naklon podobmo~ja MAX. 5.1.3.2 Zna~ilnosti naklonskih znakov in zakonitosti njihove medsebojne povezanosti Tudi tu sem ugotavljal variabilnost s pomo~jo naklonskega koeficienta (gre za koeficient variacije povpre~nih naklonov), medsebojno povezanost vi{inskih zna~ilnosti pa s Pearsonovim koeficientom korelacije. @e v uvodni predstavitvi naklonskih zna~ilnosti plazovitih pobo~ij sem poudaril, da kaèjo naklonske vrednosti snènih plazov najmanj{o spremenljivost in so zato med najpomembnej{imi kazalci za opredeljevanje plazovitega povr{ja. Prav tako so pri tem kazalcu najmanj{e razlike pri vrednostih med obema osnovnima in dodatnima vzorcema (preglednica 17). Vrednosti naklonskih koeficientov kole-bajo le od 17,5 do 39,5 %. Za toliko odstotkov se namre~ v okviru posameznega podobmo~ja razlikuje standardni odklon od aritmeti~ne sredine. Najmanj{e vrednosti so za podobmo~ja PRO, POG in MAX, najve~je pa za podobmo~ja GOP, GOM in OPM. To pomeni, da se ve~ina plaznic naklonsko prelamlja na obmo~ju gibanja in odlaganja oziroma na obmo~ju odlaganja med pogostim in maksimalnim obsegom. Slednje je zelo pomembno, saj nam kaè, da lahko pride plazovina po ponovnem naklonskem pregibu, ko è pre~ka polònej{e povr{je, {e dale~ navzdol oziroma naprej. ^e primerjamo med seboj vse koeficiente variabilnosti za {tevil~no izraène naravnogeografske zna~ilnosti plazov v Julijskih Alpah, vidimo, da najmanj variirajo prav nakloni. Njihova spremenljivost je skoraj enkrat manj{a kot spremenljivost nadmorskih vi{in ter priblìno trikrat manj{a od spremenljivosti vi{inskih in dolìnskih razlik. Na koncu si oglejmo {e zakonitosti medsebojne statisti~ne povezanosti podobmo~ij in njihovih naklonskih kazalcev pri obeh osnovnih vzorcih (preglednici 12 in 21). Pri vzorcu za Slovenijo imamo zaradi manj- {ega {tevila podatkov le en kazalec, katerega vrednost nam kaè na zelo pomembno povezanost naklonov pogostega in maksimalnega obsega plazov (korelacijski koeficient 0,93). Ve~ podatkov imamo za Julijce. Naklon na podobmo~ju PRO kaè najve~jo povezanost z nakloni na podobmo~jih POG (0,87) in MAX (0,78), dokaj pomembno z nakloni na podobmo~jih GOP in GOM in le neznatno povezanost z nakloni na podobmo~ju OPM. Nasploh kaèjo nakloni podobmo~ja OPM najmanj{o stopnjo povezanosti z nakloni ostalih podobmo~ij. To podobmo~je se namre~ po naklonih precej razlikuje, saj gre za dna dolin in uravnave 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 na visokih planotah ali visokogorskih podih. Odsotnost povezanosti si lahko v tem primeru razlagamo z razlikami v geolo{ki zgradbi povr{ja po posameznih vi{inskih pasovih, saj imajo podobne naklonske zna- ~ilnosti tiste oblike povr{ja, ki pripadajo istim ali podobnim geolo{kim plastem in so~asnemu tektonskemu dogajanju. Najve~jo povezanost kaèjo zopet naklonske zna~ilnosti manj{ih podobmo~ij, ki sestavljajo ve~ja (POG in MAX, GOM in MAX, GOP in POG ter GOP in GOM). O~itno je, da so naklonski znaki bolj povezani s snènimi zna~ilnostmi plazov. Teh podatkov pa zaenkrat v lavinskem katastru ni. Posamezne imamo le za plazove, omenjene v lavinskih nesre~ah, pa {e ti so nepopolni (Male{i~ 1992 in 1998). Preglednica 21: Pearsonov koeficient korelacije med naklonskimi zna~ilnostmi snènih plazov za Julijske Alpe (N = 506). naklon korelacijski koeficient med NAK PRO in NAK POG 0,87 med NAK POG in NAK MAX 0,87 med NAK GOM in NAK MAX 0,84 med NAK PRO in NAK MAX 0,78 med NAK GOP in NAK POG 0,76 med NAK GOP in NAK GOM 0,76 med NAK OPM in NAK GOM 0,70 med NAK GOP in NAK MAX 0,68 med NAK POG in NAK GOM 0,68 med NAK OPM in NAK MAX 0,52 med NAK PRO in NAK GOP 0,49 med NAK PRO in NAK GOM 0,47 med NAK OPM in NAK POG 0,21 med NAK PRO in NAK OPM 0,18 med NAK GOP in NAK OPM 0,14 5.1.4 POVR[INSKI PODATKI O OBSEGU SNE@NIH PLAZOV S pomo~jo rasterizacije vektorskih zapisov sem izra~unal le povr{ino plazov pri njihovem maksimalnem obsegu. To moramo upo{tevati pri tistih plazovih, za katere poznamo lo~eno obseg pogostega in maksimalnega plazu. Sicer pa je doseg ~ela plazovine in s tem celotna povr{ina plazu odvisna od podlage plazu (kopne ali snène; glede na to lo~imo talne in vrhnje snène plazove), hitrosti gibanja plazovine, ki se zaradi spremembe naklona v podol`nem prerezu stalno spreminja ter od vrste plazovine. Zaradi {tevilnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav snènih plazov, je modeliranje natan~nega dosega in s tem obsega oziroma povr{ine plazov zelo zahtevno, mòno le za posamezen plaz ali pokrajinsko zaokroèno plazovito obmo~je. Realne presoje {e vedno v veliki meri slone na primerjavi dosegov plazovine na iskanih obmo~jih z obna{anjem plazov na podobnih opazovanih obmo~jih in na preteklih dogodkih (Miko{ in Pintar 1983, str. 45). Poleg dokumentiranih dogodkov iz preteklosti so tudi v Sloveniji najbolj{i kazalec obsega plazov zna~ilnosti rastja na plaznici (sestojna pokrovnost plazovitih povr{in, mehanske posledice, vrsta in starost sestoja in drugo). 5.1.4.1 Povpre~na povr{ina plaznic pri maksimalnem obsegu in njihove zna~ilnosti Povr{ina plaznice je najbolj spremenljiv podatek od vseh {tevil~no izraènih naravnogeografskih zna~ilnosti plazov (preglednica 22). V popis snènih plazov za lavinski kataster sem vklju~il tudi manj- {e plazove, ki so z vidika ogroènosti in varstva zelo pomembni, manj pa za ugotavljanje pokrajinskih 65 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek sprememb in zna~ilnosti njihovega pojavljanja. Pri podrobni raziskavi plazov v alpskih pokrajinah sem jih zato izlo~il. Povr{inski podatki so primerni za predstavitev odnosov med velikostjo posameznih pokrajin in tamkaj{njim plazovitim povr{jem. Nekaj teh odnosov sem predstavil è pri utemeljitvi izbora vzorca plazov za obmo~je slovenskih Alp (preglednici 4 in 5). Se{tevek povr{in vseh plazov kaè velikost lavinsko ogroènega povr{ja. Skupna povr{ina vseh v katastru za Slovenijo popisanih plazov je 134,1 km2, od tega jih je 114,7 km2 na obmo~ju Julijskih Alp. ^e pri teh od{tejemo povr{ino 50 plazov, manj{ih od enega hektarja (njihova skupna povr{ina je 30 ha), ki sem jih izlo~il iz nadaljnje obdelave, dobimo {e vedno 114,4 km2 ali 85,3 % povr{ine vseh v katastru popisanih plazov. Preglednica 22: Povpre~ne povr{ine podobmo~ja maksimalnega plazu za Slovenijo in Julijske Alpe. Slovenija Julijci podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 1257 N = 506 PO MAX 10,7 22,6 0,1 1 345,0 345,0 24,7 34 230,9 150,9 Slovenija+ Julijci+ podatek PVR PVR MIN MIN MAX MAX SOD SOD KVA KVA N = 614 N = 369 PO MAX 18,5 26,2 0,2 1 345,0 345,0 32,4 34 175,1 129,8 V Sloveniji je po teh podatkih zaradi snènih plazov ogroèno 0,7 % vsega povr{ja (preglednica 5), na obmo~ju Julijskih Alp pa 8,9 % (popisani so plazovi na okrog 80 % povr{ja te pokrajine). ^e upo- {tevamo velikost Julijskih Alp po podatkih iz GIS-a za Slovenijo (GIAM), kjer je povr{ina te pokrajine {e za 249 km2 ve~ja kot pri naravnogeografski (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995) regionalizaci-35 30 25 20 15 (v %) podobmo~ja MAXvo 10 5 Delè plaz 0 e~ 0,1–1,0 1,1–2,0 2,1–5,0 5,1–10,0 10,1–20,0 20,1–50,0 50,1–100,0 100,1 in v Povr{ina (v ha) SLO JUL Slika 17: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na njihovo povr{ino pri maksimalnem obsegu plazu po velikostnih razredih 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 ji, kjer je 1293 km2, je delè plazovitega povr{ja na obmo~ju te alpske pokrajine {e vedno 7,4 %. Pri tem moramo upo{tevati, da je zaradi geografske raznolikosti povr{ja v okviru posamezne pokrajine nemogo~e, da bi se lahko so~asno sproìli plazovi ve~jega obsega na {ir{em obmo~ju slovenskih Alp. Tudi na za~etku petdesetih let 20. stoletja, ko smo imeli zaporedoma dve zelo snèni zimi, se je zgodilo to le krajevno na obmo~ju posameznih alpskih in predalpskih dolin in kotlin. Povr{ina povpre~nega plazu v Sloveniji je 10,7 ha (preglednici 22 in 23), v Julijskih Alpah pa je priblìno enkrat ve~ja (22,6 ha). ^e izvzamemo iz obeh vzorcev nadpovpre~no velike in majhne plazove (pod 1 in nad 100 ha), dobimo nekoliko bolj realno velikost povpre~nega plazu. Po tem popravku je ta za Slovenijo 12,4 ha in za Julijce 18,1 ha. Velikostno povpre~je plazov, pri katerih poznamo oba obsega (tako imenovana dodatna vzorca), je {e nekoliko ve~je, in sicer 18,5 ha za Slovenijo+ in 26,2 ha za Julijce+. Velikost povpre~nega plazu pri prera~unani hipoteti~ni povr{ini plazov pogostega obsega pa je za Slovenijo 7,8 za Julijce pa 16,1 ha. Najve~ji plazovi so nad Zadnjo Trento, na jugovzhodnih pobo~jih Bav{kega Grintavca, na Rombo-nu, Stolu (nad Breginjem in Borjano), na jùnem pobo~ju Krna, nad krnicami na severni strani Martulj{kih gora in v Vratih. Kar 16 plazov je ve~jih od enega kvadratnega kilometra (100 ha). Po velikosti ne zaostajajo prav veliko tudi plazovi na jùni strani Spodnjih Bohinjskih gora (nad Ba{ko grapo), na jugozahodnem pobo~ju grebena Vr{i~–Krn~ica–Krn, nad dolino Tolminke, nad Bav{ico in Lo{ko Koritnico, okoli Vr{i~a in nad Lepeno, saj so vsi ve~ji od 50 ha. Upo{tevati pa moramo, da je med vsemi {tevil~nimi podatki prav podatek o povr{ini plazu pri obeh osnovnih vzorcih najbolj spremenljiv (koeficienta variacije sta kar 129,8 za Julijce in 150,9 za Slovenijo). Preglednica 23: Velikost povpre~nega plazu, prera~unana na temelju razli~nih vzorcev snènih plazov in velikostno razmerje med istovrstnimi plazovi. vzorec snènih osnovna vzorca izlo~eni plazovi z mejnimi dodatna vzorca pri hipoteti~ni povr{ini plazov na obmo~ju: N = 1257 vrednostmi (povr{ina (obseg POG ≠ MAX) plazov pri pogostem N = 506 nad 100 in pod 1 ha) N = 614, N = 369 obsegu plazu Slovenije 10,7 ha 12,4 ha 18,5 ha 7,8 ha Julijskih Alp 22,6 ha 18,1 ha 26,2 ha 16,1 ha razmerje Julijske Alpe in Slovenija 2,1 1,5 1,4 2,1 Na sliki 17 je predstavljena podrobnej{a pogostnostna razporeditev plazov po velikostnih razredih. V Sloveniji je tretjina plazov manj{a od hektarja, skoraj dve tretjini pa od 5 ha. Tri ~etrtine plazov je manj- {ih, ~etrtina pa ve~ja od 20 ha. V Julijskih Alpah je vi{ji delè ve~jih plazov. Manj kot desetina jih je manj- {a od 2 ha, v naslednjih {tirih velikostnih razredih (od 5 do 50 ha) pa jih je okrog 20 % v vsakem od njih, skupaj skoraj 80 %. Dobra desetina pa je ve~ja od 50 ha. Velikost povpre~nega plazu je v alpskih pokrajinah priblìno za polovico oziroma ve~ kot enkrat ve~ja kot pa v drugih, kjer se prav tako pojavljajo (preglednica 23). Ker ne poznamo povr{ine plazov pri pogostem obsegu, poznamo pa njihovo dolìno, lahko izra~unamo okvirno povr{ino plazov, ki jo imajo ti pri pogostem obsegu oziroma v povpre~no snènih zimah. Vrednosti koeficientov (preglednici 24 in 25), ki kaèjo obstoj oziroma pomembnost povezanosti med dolìnama obeh obsegov plazu ter njegovo povr{ino, so namre~ zelo visoke (od 0,59 do 0,71). Tako dobljena povr{ina je namre~ blìja dejanski lavinski ogroènosti slovenskega povr{ja. Za vsak plaz sem izra~unal dolìnski delè razdalje pri pogostem obsegu glede na razdaljo pri maksimalnem obsegu in temu deleù ustrezno zmanj{al podatek o povr{ini maksimalnega plazu. Pri Sloveniji se pri pogostem obsegu zmanj{a povr{ina plazovitega povr{ja za skoraj 36 km2 in je 98,2 km2, kar je 0,5 % vsega slovenskega povr{ja. V Julijskih Alpah se pri pogostem obsegu zmanj{a povr{ina 67 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek plazovitega povr{ja za 33 km2 in je 81,4 km2, kar je {e vedno 6,3 % vsega povr{ja v tej alpski pokrajini (5,3 % glede na velikost Julijskih Alp po GIS-u za Slovenijo, GIAM). Navedeni vrednosti, ki kaèta deleògroènega povr{ja v Sloveniji in na obmo~ju Julijskih Alp, lahko vzamemo kot kazalca za stopnjo lavinske ogroènosti povr{ja v okviru obeh obmo~ij. 5.1.5 NAJPOMEMBNEJ[E ZAKONITOSTI POVEZANOSTI MED [TEVIL^NIMI NARAVNOGEOGRAFSKIMI ZNA^ILNOSTMI PLAZOV Povsem na koncu obdelave {tevil~no izraènih podatkov si oglejmo {e, kako so med seboj povezane razli~ne naravnogeografske zna~ilnosti plazov, katerih znake sem lahko izrazil z zveznimi {tevil~ni-mi vrednostmi. Na koncu vsakega od prej{njih poglavij smo si ogledali stopnjo in zakonitosti povezanosti v okviru posameznih skupin {tevil~no izraènih naravnogeografskih znakov (vi{inskih, dolìnskih in naklonskih). Zanimiva pa sta tudi ugotavljanje obstoja in stopnje povezanosti med razli~nimi znaki. S pomo~- jo izra~unanih vrednosti Pearsonevega koeficienta korelacije, ki so predstavljene v naslednjih dveh preglednicah (preglednica 24 in 25), si oglejmo {e nekaj najzanimivej{ih povezav in njihovo pomembnost. Preglednica 24: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna- ~ilnostmi za Slovenijo (N = 1257). {tevil~ni (med skupinami) korelacijski koeficient med VR POG in DO POG 0,98 med VR MAX in DO MAX 0,98 med VR POG in DO MAX 0,92 med VR MAX in DO POG 0,92 med DO MAX in PO MAX 0,71 med NV PRO in VR MAX 0,71 med NV PRO in VR POG 0,70 med NV PRO in DO POG 0,70 med NV PRO in DO MAX 0,70 med VR MAX in PO MAX 0,67 med DO POG in PO MAX 0,67 med VR POG in PO MAX 0,64 med NV PRO in PO MAX 0,51 med NV POG in DO MAX 0,41 med NV POG in VR MAX 0,40 med NV POG in DO POG 0,36 med NV POG in VR POG 0,35 med NV POG in PO MAX 0,31 med NV MAX in DO POG 0,25 med NV MAX in VR POG 0,23 med NV MAX in DO MAX 0,21 med NV MAX in VR MAX 0,20 med VR POG in NA POG 0,19 med VR MAX in NA POG 0,19 med NV MAX in PO MAX 0,18 med NV PRO in NA POG 0,13 med VR POG in NA MAX 0,10 med VR MAX in NA MAX 0,08 med NA POG in DO MAX 0,08 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 25: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi za Julijske Alpe (N = 506). {tevil~ni (med skupinami) korelacijski koeficient {tevil~ni (med skupinami) korelacijski koeficient med VR PRO in DO PRO 0,97 med VR OPM in PO MAX 0,34 med VR POG in DO POG 0,96 med ZG. NV PRO in DO MAX 0,33 med VR MAX in DO MAX 0,96 med ZG. NV PRO in VR POG 0,32 med VR GOM in DO GOM 0,95 med ZG. NV PRO in DO GOP 0,31 med VR GOP in DO GOP 0,93 med ZG. NV PRO in VR MAX 0,31 med VR OPM in DO OPM 0,93 med ZG. NV PRO in DO PRO 0,30 med DO PRO in VR POG 0,90 med ZG. NV PRO in VR GOP 0,29 med DO GOM in VR MAX 0,89 med ZG. NV PRO in DO GOM 0,29 med VR PRO in DO POG 0,87 med DO OPM in VR POG 0,29 med VR GOM in DO MAX 0,87 med ZG. NV PRO in VR PRO 0,28 med VR POG in DO MAX 0,85 med SR. NV PRO in PO MAX 0,27 med DO POG in VR MAX 0,84 med VR PRO in DO OPM 0,27 med DO OPM in VR GOM 0,83 med ZG. NV PRO in VR GOM 0,26 med DO PRO in VR MAX 0,81 med VR GOP in DO OPM 0,23 med VR GOP in DO POG 0,81 med VR GOP in NA GOP 0,22 med DO GOP in VR POG 0,80 med NA GOP in VR GOM 0,22 med VR PRO in DO MAX 0,79 med SR. NV PRO in DO GOP 0,21 med VR OPM in DO GOM 0,75 med DO PRO in VR OPM 0,20 med VR GOP in DO MAX 0,70 med VR OPM in DO POG 0,19 med DO OPM in VR MAX 0,69 med SR. NV POG in PO MAX 0,19 med DO GOP in VR MAX 0,68 med VR GOM in NA GOM 0,19 med VR POG in DO GOM 0,68 med ZG. NV PRO in NA PRO 0,18 med VR GOP in DO GOM 0,67 med ZG. NV PRO in DO OPM 0,18 med DO MAX in PO MAX 0,65 med SR. NV PRO in DO GOM 0,18 med DO GOM in PO MAX 0,63 med NA GOP in VR MAX 0,18 med DO GOP in VR GOM 0,62 med VR OPM in NA GOM 0,18 med VR OPM in DO MAX 0,62 med SP. NV PRO in PO MAX 0,17 med DO POG in VR GOM 0,62 med SR. NV PRO in VR GOP 0,17 med VR MAX in PO MAX 0,60 med SR. NV PRO in DO POG 0,17 med DO POG in PO MAX 0,59 med SR. NV PRO in DO MAX 0,17 med VR GOM in PO MAX 0,58 med SR. NV PRO in VR GOM 0,16 med DO GOP in PO MAX 0,57 med NA GOP in VR POG 0,16 med VR PRO in DO GOP 0,55 med NA OPM in VR GOM 0,15 med DO PRO in VR GOP 0,55 med ZG. NV PRO in VR OPM 0,14 med VR POG in PO MAX 0,55 med SR. NV PRO in VR MAX 0,14 med VR PRO in DO GOM 0,54 med VR PRO in NA POG 0,14 med VR GOP in PO MAX 0,54 med SR. NV PRO in VR POG 0,13 med DO PRO in VR GOM 0,51 med VR POG in NA POG 0,12 med DO PRO in PO MAX 0,50 med VR PRO in NA PRO 0,11 med VR PRO in PO MAX 0,44 med DO OPM in PO MAX 0,43 med ZG. NV PRO in DO POG 0,35 med ZG. NV PRO in PO MAX 0,35 med VR OPM in NA OPM 0,35 69 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Najprej predstavljam odnose med posameznimi znaki pri vzorcu za Slovenijo. Zanimivo je, da ni skoraj nobene pomembnej{e povezanosti med naklonskimi ter povr{inskimi in vi{inskimi znaki (tako z nadmorsko vi{ino kot tudi z vi{insko razliko posameznih podobmo~ij). Nasprotno pa je razumljiva zelo pomembna povezanost med nekaterimi vi{inskimi, dolìnskimi in povr{inskimi znaki za isto podobmo~- je ter med manj{imi podobmo~ji, ki so sestavni deli ve~jih. Za dolìno podobmo~ja MAX je najpomembnej{a vi{inska razlika podobmo~ja POG. Plazovina mora imeti med plazenjem dovolj veliko hitrost, da lahko ohrani svojo gibanje, to pa ji zagotavlja le precej{en padec oziroma velika vi{inska razlika. Veliko povezanost kaèta tudi dolìna podobmo~ja POG in vi{inska razlika podobomo~ja MAX. Nadmorska vi{ina podobmo~ja PRO pa je pomembneje povezana predvsem z vi{insko razliko in dolìno podobmo~ij POG in MAX, najmanj pa s povr{ino plazu. O~itno je slednja v ve~ji meri odvisna od velikosti zbirnega zaledja in tamkaj{nje vi{ine snène odeje. Povr{ina plazu je najpomembneje povezana z dolìno in vi{insko razliko podobmo~ja POG. ^e povzamem lahko ugotovim, da so za maksimalen plaz najpomembnej{i vsi podatki za podobmo~ji PRO in POG. Slika pri vzorcu za Julijce je podobna (preglednica 25). Tudi tu je najbolj o~itna povezanost med nekaterimi vi{inskimi, dolìnskimi in povr{inskimi znaki za isto podobmo~je ter med manj{imi podobmo~ji, ki so sestavni deli ve~jih. Najve~jo povezanost kaèjo vi{inske razlike in dolìne posameznih podobmo~ij. Zelo pomembna povezanost omenjenih zna~ilnosti je med podobmo~jem PRO in podobmo~jema POG in MAX. Povr{ina plazu pa kaè najve~jo stopnjo povezanosti z dolìno in vi{insko razliko podobmo~ij GOP, POG in GOM. Najmanj{o, a {e zmeraj pomembno pa na podobomo~ju PRO. Tudi pri vzorcu za Julijske Alpe ni pomembnej{e povezanosti naklonskih in drugih {tevil~nih zna~ilnosti plazov. Pa~ pa je pri vzorcu za Julijce nekaj o~itnih obratno sorazmernih povezav (preglednica 26). Nekatere med njimi è dosegajo vrednosti, pri katerih lahko govorimo o pomembni povezanosti, in so ve~inoma logi~ne. ^im ve~ja je dolìna podobmo~ja PRO, manj{i je naklon podobmo~ja POG, ~im nìja je spodnja nadmorska vi{ina podobmo~ja MAX, ve~ja je vi{inska razlika istega podobmo~ja in podobno. Preglednica 26: Pearsonov koeficient korelacije – obratno sorazmerne povezave med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi za Julijske Alpe (N = 506). obratno sorazmerna povezanost korelacijski koeficient {tevil~ni (med skupinami) korelacijski koeficient med SP. NV PRO in DO PRO –0,11 med NA PRO in SP. NV POG –0,23 med DO POG in NA POG –0,11 med NA PRO in SR. NV GOM –0,23 med NA PRO in DO POG –0,12 med NA GOP in SP. NV MAX –0,23 med SP. NV PRO in NA GOP –0,14 med VR OPM in SR. NV GOM –0,23 med NA PRO in DO OPM –0,14 med DO OPM in SR. NV GOM –0,23 med NA PRO in POVR[INA –0,14 med DO OPM in NA MAX –0,23 med NA OPM in SP. NV MAX –0,14 med NA OPM in VR POG –0,23 med SP. NV POG in DO GOM –0,14 med SR. NV POG in NA POG –0,23 med DO POG in NA MAX –0,14 med SR. NV POG in NA MAX –0,23 med SP. NV MAX in POVR[INA –0,14 med SR. NV GOM in VR GOM –0,23 med SP. NV PRO in VR PRO –0,15 med NA GOM in SP. NV MAX –0,23 med SR. NV GOP in DO POG –0,15 med SR. NV MAX in NA MAX –0,23 med SR. NV GOP in VR MAX –0,15 med SP. NV PRO in NA POG –0,24 med NA OPM in DO MAX –0,15 med SP. NV PRO in NA MAX –0,24 med NA MAX in POVR[INA –0,15 med DO PRO in SR. NV GOM –0,24 med ZG. NV PRO in NA OPM –0,16 med NA PRO in SR. NV GOP –0,24 med SP. NV PRO in NA GOM –0,16 med VR GOP in SP. NV POG –0,24 med NA GOP in SR. NV POG –0,16 med DO GOP in SP. NV MAX –0,24 med SP. NV POG in VR GOM –0,16 med SP. NV POG in NA MAX –0,24 med ZG. NV PRO in NA GOM –0,17 med NA POG in SR. NV MAX –0,24 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 obratno sorazmerna povezanost korelacijski koeficient {tevil~ni (med skupinami) korelacijski koeficient med SR. NV PRO in NA GOM –0,17 med SR. NV GOM in DO MAX –0,24 med SR. NV GOP in NA GOP –0,17 med SR. NV GOM in NA MAX –0,24 med DO OPM in SR. NV MAX –0,17 med SR. NV GOP in NA MAX –0,25 med NA OPM in SR. NV MAX –0,17 med DO GOP in NA OPM –0,25 med ZG. NV PRO in NA POG –0,18 med SR. NV OPM in VR OPM –0,25 med SR. NV GOP in NA GOM –0,18 med SP. NV POG in VR MAX –0,25 med DO GOP in NA POG –0,18 med VR POG in SR. NV GOM –0,25 med DO GOP in NA MAX –0,18 med SR. NV GOP in NA POG –0,26 med NA GOP in SR. NV OPM –0,18 med DO GOP in SR. NV OPM –0,26 med SR. NV OPM in NA GOM –0,18 med SR. NV OPM in DO OPM –0,26 med DO MAX in NA MAX –0,18 med SP. NV POG in NA POG –0,26 med DO PRO in SR. NV GOP –0,19 med NA POG in SR. NV GOM –0,26 med NA GOP in SR. NV MAX –0,19 med NA POG in SP. NV MAX –0,26 med VR OPM in SR. NV MAX –0,19 med DO PRO in SP. NV POG –0,27 med SP. NV POG in NA GOM –0,19 med NA OPM in DO POG –0,27 med SR. NV POG in NA GOM –0,19 med SP. NV POG in DO POG –0,27 med DO POG in SR. NV GOM –0,19 med VR PRO in SR. NV GOM –0,28 med ZG. NV PRO in NA MAX –0,20 med VR GOP in SP. NV MAX –0,29 med VR PRO in NA OPM –0,20 med SR. NV GOM in VR MAX –0,29 med NA PRO in SR. NV OPM –0,20 med VR PRO in SP. NV POG –0,31 med SR. NV GOP in VR POG –0,20 med VR GOP in SR. NV OPM –0,31 med VR GOP in NA OPM –0,20 med SP. NV POG in VR POG –0,32 med DO GOP in SP. NV POG –0,20 med SR. NV OPM in DO GOM –0,33 med NA GOP in SP. NV POG –0,20 med DO POG in SP. NV MAX –0,33 med NA GOP in SR. NV GOM –0,20 med DO PRO in SR. NV OPM –0,35 med SR. NV OPM in NA MAX –0,20 med DO PRO in SP. NV MAX –0,35 med SR. NV GOM in DO GOM –0,20 med SR. NV OPM in DO POG –0,35 med SR. NV GOM in NA GOM –0,20 med SR. NV OPM in VR GOM –0,36 med SR. NV PRO in NA PRO –0,21 med VR PRO in SP. NV MAX –0,38 med SR. NV OPM in NA POG –0,21 med SR. NV OPM in DO MAX –0,38 med SP. NV POG in DO MAX –0,21 med VR PRO in SR. NV OPM –0,39 med DO GOM in NA MAX –0,21 med VR POG in SP. NV MAX –0,39 med SR. NV PRO in NA POG –0,22 med DO PRO in NA POG –0,40 med DO PRO in NA OPM –0,22 med SR. NV OPM in VR POG –0,40 med NA PRO in SR. NV POG –0,22 med DO GOM in SP. NV MAX –0,42 med NA PRO in SP. NV MAX –0,22 med SR. NV OPM in VR MAX –0,44 med NA PRO in SR. NV MAX –0,22 med SP. NV MAX in DO MAX –0,44 med NA GOM in SR. NV MAX –0,22 med VR OPM in SP. NV MAX –0,45 med SP. NV MAX in NA MAX –0,22 med DO OPM in SP. NV MAX –0,45 med SP. NV PRO in NA PRO –0,23 med VR GOM in SP. NV MAX –0,46 med SR. NV PRO in NA MAX –0,23 med SP. NV MAX in VR MAX –0,49 med VR PRO in SR. NV GOP –0,23 5.2 OPISNI NARAVNOGEOGRAFSKI PODATKI Nekaterih pomembnih naravnogeografskih zna~ilnosti plazov ne moremo izmeriti z ustaljenimi mer-skimi enotami in lestvicami, zato jih predstavljam opisno. Pri tem so nekatere kategorije sorazmerno ustaljene, ve~ino pa sem jih pripravil ali priredil posebej za vnos v lavinski kataster. Zaradi mònosti 71 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek primerjave z nekaterimi {tevil~nimi podatki za naravnogeografske zna~ilnosti plazov sem privzel, da so zna~ilna obmo~ja plazu enaka naslednjim teoreti~no izlo~enim podobmo~jem (slika 5): • obmo~je proènja ustreza podobmo~ju PRO, • obmo~je gibanja podobmo~ju GOP in • obmo~je odlaganja podobmo~ju OPM. Obdelavo podatkov sem opravil le pri obeh osnovnih vzorcih (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). Zaradi preglednosti sem lo~il predstavitev rezultatov na zna~ilnosti, za katere sem imel podatke po zna~ilnih obmo~jih plazu, in zna~ilnosti, za katere sem imel podatek le za celoten plaz oziroma plaznico kot njegovo podlago v kopnih razmerah. Pri vsakem poglavju posebej navajam tudi, na osnovi katerega od obeh osnovnih vzorcev sem pri{el do predstavljenih rezultatov. 5.2.1 PODATKI PO ZNA^ILNIH OBMO^JIH PLAZU Podatke po zna~ilnih obmo~jih plazu (obmo~je proènja, obmo~je gibanja in obmo~je odlaganja) sem sku{al pridobiti za vse naravnogeografske zna~ilnosti plazov, ki se vzdol` celotne plaznice najbolj spreminjajo. Med temi sem izbral take, za katere sem imel na voljo tudi ustrezne in uporabne vire za spremljanje njihovega stanja in razvoja. Nekatere pa sem zabeleìl pri terenskem delu tako v kopnih kot tudi v snènih razmerah. Posamezne kategorije znakov, v katere sem razvr{~al plazove, sem dolo~il na osnovi popisnega lista za oba vzorca plazov (preglednici 3 in 8). Ponekod pa sem jih prila-gajal glede na pojavne oblike in njihove zna~ilnosti, ki sem jih opazil med terenskim delom. 5.2.1.1 Prevladujo~a oblika povr{ja Alpski svet je v celoti zelo razgiban, {e bolj pa njegovi manj{i pokrajinski deli. Enkrat so to {iroka, odprta pobo~ja, drugi~ pa ozkìlebovi in grape. Nekatere oblike povr{ja so izjemno ugodne za stalen dotok snènih mas iz visokogorskega zaledja proti globoko vrezanim dolinam. Ko prekrije pokrajino snè- na odeja se ta prilagodi krajevnim razmeram, s tem pa tudi tamkaj{njim oblikam povr{ja. Nekatere od oblik povr{ja zagotavljajo varnost pred snènimi plazovi, druge pa so lahko prave pasti. Od oblikovanosti povr{ja v {ir{em smislu sta odvisni tudi smer in jakost krajevnih vetrov, ki so glavno gibalo pri preraz-poreditvi snène odeje v pokrajini. Oblike povr{ja v drobnem pa skupaj z rastjem vplivajo tudi na hrapavost plaznice. Oblike povr{ja ali relief so pripomogle tudi k temu, da pogosto govorimo o tako imenovanih neomejenih in omejenih ali usmerjenih plaznicah (Alexander 1995, str. 187). V prvem primeru gre za obsè- na odprta in zglajena strma pobo~ja (preglednica 27, B), kot nala{~ za plazove, na katerih pa je tèko natan~no dolo~iti mesto sproìtve in obseg plazu. Pri drugi vrsti plazov je to làje, saj imamo opravka z vboklimi oblikami – `lebovi, jarki, koriti, ozebniki, kamini in podobnimi oblikami povr{ja (preglednica 27, A). Ti zbirajo oziroma kanalizirajo in usmerjajo plazovino na njeni poti navzdol. Tem oblikam so podobne tudi tesni, soteske in korita. Same po sebi so prestrme, pobo~ja nad njimi pa so ponavadi plazovita. Kar lo~i ustreznost razli~nih oblik povr{ja, da so postale plaznice je njihova zmònost, da zberejo zadostno koli~ino snega in da povzro~ijo ve~je napetosti, kot jih je sposobna prenesti snèna odeja (Armstrong in Williams 1992, str. 76). @e Gams (1955, str. 201) je ugotovil, da so ve~ji plazovi pri nas ve~inoma nave-zani nàlebove, jarke, grape in kamine (slika 18). Na vbokle oblike povr{ja so vezani predvsem ve~ji plazovi, med katerimi so najbolj nevarni tisti, katerih plazovina je tako plitva, da pri dolo~enih razmerah uide iz ute~ene poti in ubere novo. Vse omenjene oblike imajo lahko tudi ve~ istovrstnih, k osrednji koritasti obliki povr{ja iztekajo~ih se krakov. Pri nas so {e posebej zna~ilna gola ali deloma pora{~ena meli{~a (preglednica 27, C). Naravne terase in {ir{e police ali pa njim podobni umetni useki za prometnice so varni samo toliko ~asa, dokler {e lahko vidimo njihov zunanji rob (Horvat 1984, str. 24), enako velja tudi za vse skalnate izbokline. Skalne oblike zaradi oddajanja toplote na splo{no slabijo sidranje snène odeje. Kotanje, v katere se 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 V[EKA MIHA P Slika 18: Zna~ilno obmo~je snènih plazov v Julijskih Alpah so zahodna pobo~ja med [pikom in [krlatico. V zgornjem delu imamo v glavnem odprta plazovita pobo~ja, ki preidejo na gozdni meji v {tevilne vbokle oblike povr{ja. V[EKA MIHA P Slika 19: Dolga, strma in zglajena prisojna pobo~ja pod ^rno prstjo (1844 m) v Spodnjih Bohinjskih gorah so idealna za nastanek opasti na zavetrni strani grebena. V vpadnici opasti so potencialna obmo~ja proènja snènih plazov. 73 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek stekajo okoli{ka pobo~ja, so prave pasti. Nekoliko bolje je v krnicah in dolkih, pravo nasprotje pa so grebeni, hrbti in slemena. Tam se proìjo opasti (slika 19), ki lahko spravijo v gibanje pod njimi leè~o snèno odejo. Nekateri deli plaznic so glede oblik povr{ja zelo raznovrstni, saj se te prepletajo na zelo kratke razdalje (preglednica 27, D). Zaradi velikega deleà karbonatnih kamnin je znaten del slovenskih alpskih visokogorskih pokrajin zakrasel, kar {e posebej velja za Julijske Alpe. Korozija sicer prevladuje na polònej{em povr{ju (podih), vendar je prisotna tudi na pobo~jih. V splo{nem so velika zakraselost in z njo povezane oblike povr{ja neugodne za proènje in gibanje snènih gmot. Trenje med snèno odejo in korozijsko razbraz-dano skalno podlago je namre~ ve~je kot na gladkih skalah. Tudi korozijske stopnice in police lahko deloma prepre~ujejo zdrs snega, dokler niso zaradi vi{je snène odeje prekrite. Zato lahko zakraselost in oblike povr{ja, ki so posledica procesa korozije, upo{tevamo kot enega od naravnih dejavnikov za{~ite pred snènimi plazovi. Oglejmo si zna~ilne oblike povr{ja, prek katerih potekajo plaznice v Julijskih Alpah (preglednica 27). Vse vrednosti (od A do D) so mòne le ne obmo~jih proènja in gibanja. Na obmo~ju proènja poteka polovica plaznic po zglajenih strmih pobo~jih brez izrazitej{ih oziroma iz okolice izstopajo~ih povr{inskih oblik. Od teh jih je ve~ina (61,2 %) na jùnih ekspozicijah, skoraj tri ~etrtine pa imajo premo~rten oziroma ploskoven prerez plaznice. Kar 73,6 % teh plaznic je golih, ali pa so na njih travniki in pa{ni-ki. Ve~inoma gre za nerodovitna in me{ana zemlji{~a nad gozdno mejo (41,5 %), tretjina pa jih je pod njo. Petina plazov na obmo~ju proènja je takih, da kanalizirajo plazove. Na obmo~ju gibanja se delè povr{inskih oblik iz teh dveh razredov skoraj izena~i na tretjino. Na obmo~ju odlaganja pa se porazde-lijo podatki enakomerno med prve tri razrede oblik povr{ja. Oblike povr{ja se v okviru zna~ilnega obmo~- ja spreminjajo le v manj{i meri in {e to na obm~ju proènja in gibanja. Preglednica 27: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na prevladujo~o obliko povr{ja (Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – kamin, `leb, grapa B – strmo, v glavnem C – oblike povr{ja, D –izrazito prepletanje (jarek, graben), drasta, zglajeno pobo~je posledica odlaganja raznovrstnih korito, ozebnik, dol, brez izrazitej{ih kamninskega gradiva oblik povr{ja krnica, zatrep, kotanja povr{inskih oblik (meli{~a) obmo~je proènja 21,1 51,0 16,4 11,5 obmo~je gibanja 36,6 34,2 19,4 9,8 obmo~je odlaganja 32,2 33,0 31,6 3,2 Za celotno plaznico je slika povsem druga~na. Najve~ plaznic (18,0 %) ima na vseh treh zna~ilnih obmo~jih zglajeno povr{je brez izrazitej{ih povr{inskih oblik, na drugem mestu (11,0 %) so tiste plaznice, ki imajo na teh obmo~jih oblike, ki kanalizirajo plazove. 9,4 % plaznic pa je takih, da imajo na obmo~- ju proènja zglajene, na obmo~jih gibanja in odlaganja pa vbokle oblike povr{ja. Omeniti moramo {e 7,3-odstoten delè plaznic, ki imajo na vseh treh obmo~jih oblike povr{ja, ki so posledica odlaganja kamninskega gradiva. 5.2.1.2 Prerez in tloris Z obliko povr{ja po posameznih obmo~jih plazu sta zelo povezana tudi prerez (s tem ozna~ujem njen pre~ni prerez) in tloris plaznice. Od teh dveh zna~ilnosti so odvisni oblikovanje in preobrazba snè- ne odeje, njena sproìtev in zbiranje ter odlaganje na poti navzdol. Glede na ogroènost povr{ja zaradi snènih plazov lo~imo izbokla (konveksna) in vbokla (konkavna) pobo~ja ([egula 1986b, str. 116). Prva (preglednica 28, D) so zaradi pregiba v naklonu povr{ja, kjer delujejo natezne sile, bolj izpostav-74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 ljena plazovom kakor druga (preglednica 28, C), kjer prevladujejo tla~ne. Vbokle oblike povr{ja pa omogo~ajo ob ugodnih vetrovih tudi nastajanje snènih zametov. Prerez in tloris zglajenih pobo~ij je najpogosteje premo~rten oziroma ploskoven (preglednica 28, A), vbokle oblike povr{ja pa imajo prerez U- ali V-oblike, tloris pa je v tem primeru linearen (preglednica 28, B). Preglednica 28: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na prerez in tloris (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – premo~rten B – U- ali V-oblike C – prevladujo~e D – prevladujo~e oziroma ploskoven (jarkast, `lebast, koritast) vbokel oziroma izbokel oziroma oziroma linearen lijakast (stekanje) vr{ajen (raztekanje) Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci obmo~je proènja 68,2 54,0 21,5 23,5 10,3 22,5 – – obmo~je gibanja 67,9 54,5 32,1 45,5 – – – – obmo~je odlaganja 65,3 48,8 27,4 36,2 – – 7,3 15,0 Na obmo~ju proènja in gibanja prevladujejo plazovi s prvo vrsto prereza oziroma tlorisa (preglednica 28). V Sloveniji je takih plazov ve~ kot dve tretjini, v Julijcih pa nekaj ve~ kot polovica. Tudi na obmo~- ju odlaganja ima ta vrsta prereza oziroma tlorisa pri obeh vzorcih podoben delè. Najve~je razlike v deleìh med obema vzorcema so naslednje. V Julijcih je na obmo~ju proènja enkrat ve~ji delè plazov s prevladujo~im vboklim prerezom in lijakastim tlorisom, ki omogo~ata ob splazitvi stekanje snènih gmot. Na obmo~ju gibanja je v Julijcih bistveno ve~ prerezov oziroma tlorisov, ki so posledica vboklih oblik povr{ja, na obmo~ju odlaganja pa oblik povr{ja z izboklim prerezom oziroma vr{ajnim tlorisom, ki omogo~a raztekanje plazovine na ~elu plazu. Za Julijce si oglejmo {e sestavo celotne plaznice glede na razli~ne mònosti izmenjave prereza oziroma tlorisa po zna~ilnih obmo~jih plazu. Nekaj ve~ kot tretjina plazov (Slovenija 57,8 %) ima na celotnem obmo~ju plaznice premo~rten prerez oziroma ploskoven tloris. 11,1 % plazov ima na celotnem obmo~ju plaznice prerez U- ali V-oblike oziroma linearen tloris (Slovenija 14,7 %). Pomembnej{i delè (9,1 %) imajo {e plazovi, kjer je na obmo~ju proènja vbokel prerez oziroma lijakast tloris, na obmo~- jih gibanja in odlaganja pa prerez U- ali V-oblike oziroma linearen tloris. 5.2.1.3 Pora{~enost plaznice Naslednji dejavnik, ki mo~no vpliva na plazove, je rastje, in sicer skupaj s prstjo, na kateri uspeva. Pora{~enost skupaj z oblikami povr{ja v drobnem vpliva tudi na hrapavost plaznice. Golo, nepora{~e-no povr{je (preglednica 29, A) ima najve~ji vpliv na proènje plazov na za~etku zime, ko snèna odeja {ele nastaja. Takrat odlo~a o splazitvi hrapavost plaznice in s tem vi{ina snène odeje, ki je potrebna, da prekrije vse terenske nepravilnosti in ovire ([egula 1986b, str. 115). Najslab{e so gladke skale (v Julijskih Alpah so to pogosto skladna pobo~ja) in meli{~a v zgornjem delu (slika 20), kjer jih sneg najhitreje prekrije. Nekoliko bolj{e so manj{e skale in grbine z velikostjo do 0,5 m. ^e pa so ovire è ve~je od enega metra, lahko v veliki meri pripomorejo k utrditvi snène odeje v pobo~je. Na splo{no velja, da bolj kot je povr{je raz~lenjeno v drobnem, manj{a je mònost za nastanek plazov in obratno. Hrapavost plaznice na obmo~ju gibanja plazu ovira gibanje, zmanj{uje hitrost in gibalno energijo plazu. Na obmo~ju odlaganja so u~inki enaki, a zaradi manj{ega naklona {e bolj u~inkoviti, kar vse skupaj pripomore k skraj{anju poti plazu. U~inek hrapavosti je odvisen tudi od vrste snega. Ve~ina plazov pri nas se trga s pobo~ij nad dolinami na sredogorskih in visokogorskih pa{nikih in travnikih (preglednica 29, B), nekaj pa neposredno v okolici vi{je leè~ih naselij. Plazovom izpostavljene so tudi tovrstne povr{ine, ki so v opu{~anju. @e Pintar (1968) navaja, da se 85 % vseh plazov v Julij-75 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V[EKA MIHA P Slika 20: Meli{~a na severni strani Begunj{~ice v Zahodnih Karavankah so znano obmo~je snènih plazov. Ob njihovem vznòju je smu~i{~e Zelenica, ki ima prav zaradi snènih plazov nekoliko dalj{o smu~arsko sezono. skih Alpah in Karavankah proì na pobo~jih s travo in ru{jem. Slabo vzdrèvana travnata pobo~ja, na katerih ni ve~ ko{nje ali pa{e, ne nudijo dobre opore snèni odeji (Horvat 1984, str. 24). Visoke travne bilke jeseni poleèjo, pogosto tudi pomrznejo in tvorijo tanko, toda gosto in spolzko drsno ploskev. Snè- na odeja je s tak{no podlago slabo povezana, zato je nevarnost proènja plazov, {e posebej talnih, zelo velika. Dobro negovana ko{ena in pa{ena trava ne poleè, zato prodrejo travne bilke v vlànej{e, spodnje plasti snène odeje. Tak{na trava deluje kot ogrodje, v katerega je vpeta snèna odeja in na ta na~in omejuje proènje plazov, {e posebej talnih. Za utrjevanje snène odeje na strmih pobo~jih so pomembne tudi vzdol` plastnic potekajo~e steze, ki jih med pa{o uhodi ìvina. Podobna podlaga kot travniki in pa{niki so tudi gozdna tla pod listavci, na katerih je odpadlo, od jesenskega deèvja premo- ~eno listje, ki je prav tako odli~na drsna ploskev za talne plazove, {e posebej ~e ni v pobo~ju ve~jih izboklin. Grmovno rastje (preglednica 29, C) nudi snèni odeji dobro oporo le na za~etku zime oziroma do takrat, ko ga prekrije sneg in se pod njegovo teò ukrivi (Daffern 1992, str. 125). V takem poloàju so poleàne veje vzporedne s pobo~jem, posledica pa je velika prisotnost zraka v snèni odeji. Ta omogo~a ob ugodnih vremenskih razmerah nastanek globinskega sreà, ki je eden od najpomembnej{i notra-njih vzrokov za sproìtev plazu. Proènju plazov naklonjena je tudi velika upogljivost vej nekaterih grmovnic, {e zlasti ru{evja, saj leì na njem sneg kot na vzmeteh (Horvat 1984, str. 25). S~asoma postane namre~ elasti~na sila vej ve~ja od obremenitev. Nizko grmi~evje, na primer borovni~evje, brusni~evje in resje, nima pri prepre~evanju plazenja pomembne vloge. Nizko grmi~evje in grmovje na plaznicah je lahko kazalec obsega plazov in njihove pogostosti proènja. Gozd (preglednica 29, D) je oblika rastja, ki najbolj u~inkovito prepre~uje proènje snènih plazov. Ker pokrivajo gozdovi tudi v Julijskih Alpah skoraj {est desetin povr{ja (GIS za Slovenijo, GIAM), ni nobenega dvoma o njihovi pomembnosti pri za{~iti pred snèno erozijo. Tudi ustalitveni pomen gozdov je 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 V[EKA MIHA P Slika 21: Plazoviti svet na gozdni meji v oklici planine Nad So~o. Poleàno in posu{eno suho drevje, usmerjenost vej in prekinjeni gozdni pasovi nam pri~ajo o vsakoletni aktivnosti snènih plazov na tem skladnem pobo~ju. velik, in to predvsem na obmo~ju proènja, zelo majhen pa na obmo~jih gibanja in odlaganja (Horvat in Zemlji~ 1998, str. 417), ko je plazovina è v gibanju. Tu je rastje, ki se je ohranilo na plaznici, pomembno zlasti pri ugotavljanju obsega in pogostosti proènja posameznih plazov. Redek gozd (opredelimo ga lahko kot svetli gozd ali gozd, skozi katerega {e lahko smu~amo), ki je najpogosteje na drevesni meji ali na strmej{ih pobo~jih, ne nudi zadostne za{~ite pred plazovi (slika 21). Drevesna debla v sprijetem snegu pove~ujejo varnost pred plazovi in delujejo kot opore, ki u~inkovito veèjo snèno odejo v pobo~je. Za oteèvanje proènja snènih plazov v gozdu ni pomembna samo gostota dreves na povr- {insko enoto, temve~ tudi podrastje in drevesne vrste. Na dolomitu poznamo gosto travno podrast, ki deluje podobno kot neko{eni travniki. Sneg v gozdu zaradi drevesnih kro{enj ni plastovit, snèna odeja tudi ni povsod sklenjena. To stopnjuje utrditev snène odeje s tem pa tudi prepre~uje njeno plazenje. Zna~ilnosti plaznic glede na njihovo pora{~enost pri obeh vzorcih so predstavljene v preglednici 29. Za Slovenijo je na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu najbolj izena~en delè travnikov in pa{nikov (nekaj nad 40 %), ki je v vsakem od obmo~ij hkrati tudi najve~ji. Precej izena~en je delè grmovja (od 11,8 do 17,8 %). Priblìno za toliko, kot se zmanj{a delè nepora{~enega povr{ja med obmo~jema proènja in odlaganja, se med njima pove~a delè gozda. Slika za Julijce je povsem druga~na, saj se z zna~ilnimi obmo~ji plazu spreminjajo tudi deleì posameznih kategorij pora{~enosti plaznice. Na obmo~ju proènja je najve~ji delè (ve~ kot tretjina) povr{- ja plaznic nepora{~en, le malo pa zaostaja delè travnikov in pa{nikov. Na obmo~ju gibanja prevladuje grmovje in na obmo~ju odlaganja gozd. Na obmo~ju gibanja so deleì vsake od {tirih kategorij dokaj izena~eni (od 20,4 do 29,1 %). Tudi tukaj se zmanj{a delè nepora{~enega povr{ja med obmo~jema proènja in odlaganja za priblìno toliko, kot se med njima pove~a delè gozda. Najve~je razlike med obema vzorcema so pri nepora{~enem povr{ju na obmo~ju proènja in pri travnikih in pa{nikih na obmo~- ju odlaganja. To je razumljivo, saj so povpre~ne vrednosti vi{inskih kazalcev za plazove v Sloveniji pre-77 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 29: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na pora{~enost plaznice (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – nepora{~eno (golo) B – travnik, pa{nik C – grmovje (nizko D – gozd grmi~evje, ru{evje, mladovje, gozd na drevesni meji) Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci obmo~je proènja 16,4 36,8 45,6 31,8 11,8 16,4 26,2 15,0 obmo~je gibanja 10,5 24,8 43,7 25,7 17,8 29,1 28,0 20,4 obmo~je odlaganja 4,9 11,5 42,3 19,7 16,4 27,7 36,4 41,1 cej nìje kot v Julijcih. Travniki in pa{niki so hkrati tudi zaradi snènih plazov najbolj ogroène zemlji{- ~a zunaj visokogorskih alpskih pokrajin. Za Julijce si oglejmo {e sestavo celotne plaznice glede na razli~ne mònosti izmenjave posameznih kategorij pora{~enosti plaznic. Pri desetini plazov so vsa tri obmo~ja nepora{~ena, pri naslednji desetini pa so pod gozdom (Slovenija 22,1 %). Pri 8,5 % plazov se od zgoraj navzdol menjavajo travniki, grmovje in gozd. Pri vzorcu za Slovenijo je tretjina vseh plaznic na travnem in pa{ni{kem povr{inah. 5.2.1.4 Stabilnost podlage Erozija je eden od najpomembnej{ih eksogenih dejavnikov preoblikovanja povr{ja. Tudi pri snè- nih plazovih je zelo pomembno, kak{na je njihova podlaga v kopnih razmerah oziroma plaznica. PlaV[EKA MIHA P Slika 22: Plazovina enega od {tevilnih plazov nad Vrsnikom je izruvala smrekovo mladovje, snèni plazovi sprijetega, mokrega snega pa lahko povsem uni~ijo tudi odrasla drevesa. 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 zovina pobere na svoji poti vse, kar ni dobro pritrjeno v tla. To je lahko prst, kamenje, grmovje, pri ve~- jih plazovih pa tudi ve~je skale in drevesa (slika 22). Pritiski snènih mas na ~elu plazu so lahko od nekaj ton do nekaj deset ton na kvadratni meter (Perla in Martinelli 1975, str. 88), pri ~emer so bo~ni vedno nekoliko manj{i. Pri ve~jih in hitrej{ih plazovih ter plazovih mokrega snega pa so lahko ti pritiski velikostnega razreda tudi do okrog 100 t na m2. Pri talnih plazovih ima gibajo~a se plazovina poleg bo~- ne in ~elne tudi veliko talno erozijsko mo~. Stabilnost zemlji{~ sem opredelil glede na prisotnost erozijskih procesov, ki jih ne uvr{~amo k snè- ni eroziji. Zato ni vseeno, ali so plaznice neerodibilne (ve~inoma gole, nepora{~ene in brez prsti; preglednica 30, A), erodibilne (na njih sta prst in rastje; preglednica 30, B), ali pa so celo plazljive (prisotnost drugih pojavov plazne erozije, predvsem zemeljskih plazov, preglednica 30, C). Na vsej plaznici je kot protierozijska prvina najpomembnej{i vpliv rastja. Pri tem je vloga gozda z vidika pojavov, povezanih s snèno erozijo, neprecenljiva. Medsebojno vplivanje snènih plazov in protierozijski vpliv dreves na plazovitih obmo~jih se kaèta na ve~ na~inov, v mnogo~em pa je vplivanje odvisno od tega, za katero od zna~ilnih obmo~ij gre. V Sloveniji je ve~ kot tri ~etrtine plaznic na obmo~ju proènja erodibilnih, v Julijcih pa le slabi dve tretjini, saj je tu ve~ kot tretjina neerodibilnih (preglednica 30). Na obmo~ju gibanja in odlaganja je pri obeh vzorcih ve~ina plaznic erodibilnih, saj se s pomikom med temi obmo~ji zniùje njihova nadmorska vi{ina, s tem pa se tudi ve~a delè pora{~enega povr{ja. Zanimivo je dejstvo, da v Julijcih skorajda ni sovpadanja obmo~ij s snèno in plazno erozijo, medtem ko je v Sloveniji 4,1 % plazov tudi na plazljivem povr{ju. V predalpskih hribovjih je namre~ sorazmerno velika zastopanost vododr`nih kamnin, na katerih je tudi veliko kmetijskih zemlji{~. Pobo~ja v njih so sicer kraj{a kot v alpskih visokogorjih, a zglajenej{a zaradi bolj izravnanega strmca pobo~ij. Preglednica 30: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na stabilnost podlage (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – neerodibilna podlaga B – erodibilna podlaga C – plazljiva podlaga Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci obmo~je proènja 17,5 37,5 78,8 62,5 3,7 0,0 obmo~je gibanja 11,1 25,3 84,8 74,7 4,1 0,0 obmo~je odlaganja 5,5 11,7 90,4 88,1 4,1 0,2 Za Julijce si oglejmo {e sestavo celotne plaznice glede na razli~ne mònosti menjavanja posameznih kategorij stabilnosti podlage plazu oziroma plaznic. Kar 57,7 % vseh plaznic je erodibilnih, pri Sloveniji pa ve~ kot tri ~etrtine (76,7 %). [estina jih je na obmo~ju proènja neerodibilnih, na obmo~ju gibanja in odlaganja pa so erodibilne. Desetina jih je povsem neerodibilnih, prav toliko je neerodibilnih na obmo~- ju proènja in gibanja, na obmo~ju odlaganja pa so erodibilne. Pri vzorcu za Slovenijo je 3,5 % plaznic v celoti na plazljivem povr{ju. Plaznice imajo glede stabilnosti povr{ja precej velik erozijski potencial, po drugi strani pa so u~inkoviti prevodniki erodiranega gradiva, ki se prek njih prena{a v nì- jeleè~a obmo~ja nemoteno in po najkraj{i poti. 5.2.1.5 Rodovitnost zemlji{~ Snèni plazovi ne ogroàjo le ljudi in njihovih dobrin ter prometne in komunikacijske infrastrukture, temve~ tudi zemlji{~a. Tudi pri plaznici imamo lahko opravka z rodovitnim zemlji{~em, ki je skupna oznaka za vsa kmetijska in z gozdom porasla zemlji{~a (Kladnik 1999, str. 269). V obdobju proènja plazov na plaznicah ni kulturnih rastlin, ponekod ostanejo le kopice ali ostrnice sena. Drevesa kot potencialna 79 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek lesna zaloga pa so v tem ~asu stalno na udaru. Z znièvanjem nadmorske vi{ine se v pokrajini ve~a delè rodovitnih zemlji{~, kar se pozna tudi pri njihovem deleù po posameznih zna~ilnih obmo~jih plazu. Kot rodovitna zemlji{~a (preglednica 31, A) sem privzel vse kmetijske in z gozdom porasle povr{i-ne. H kmetijskim zemlji{~em pri{tevamo vsa obdelovalna zemlji{~a (njive, vrtove, travnike, sadovnjake) in pa{nike (Kladnik 1999, str. 267). K me{anim zemlji{~em (preglednica 31, A) sem pri{tel povr{ine, ki jih pora{~a grmovje ter sredogorske in visokogorske travnike ter pa{nike. Slednji so izrazito sezon-skega zna~aja in so bili nekdaj mnogo bolj pomembni v kme~kem gospodarstvu naselij, ki leìjo v bli- ìni plazovitih obmo~ij. Kot neplodna zemlji{~a (preglednica 31, C) sem poleg nepora{~enega povr{ja privzel tudi vsa slabo pora{~ena zemlji{~a ter tista, na katerih obsegajo ve~ji povr{inski del plaznice vbokle in izrazito linearno usmerjene oblike povr{ja (grape, `lebovi in podobne). Podatki v preglednici 31 kaèjo nedvoumno razliko med obema vzorcema plazov. Pri vzorcu za Slovenijo je delè rodovitnih zemlji{~ na obmo~ju proènja ve~ kot trikrat, na obmo~ju gibanja dva in polkrat in na obmo~ju odlaganja ena in polkrat ve~ji kot pri Julijcih. Delè rodovitnosti med obmo~jema proènja in odlaganja narase pri Sloveniji za 13 %, pri Julijcih pa se pove~a kar za 30,4 %. Omenjeno pove~anje v Julijcih je posledica tega, da v nadmorskih vi{inah nad 1000 m poleg gozdov skoraj ni ve~ drugih kmetijskih zemlji{~. Pri Sloveniji prevladujejo rodovitna zemlji{~a na vseh treh obmo~jih plazu, v Julijcih pa je {e na obmo~ju odlaganja njihov delè manj{i od polovice (49,0 %). Dokaj uravnoteè- na je pri vzorcu za Slovenijo tudi okrog ~etrtinska zastopanost me{anih zemlji{~ (od 21,4 do 25,3 %). Tudi pri Julijcih so me{ana zemlji{~a precej uravnoteèna vzdol` celotne plaznice, le da se giba njihov deleòkrog 40 %. Nekoliko izstopa le na obmo~ju gibanja, kjer je skoraj polovi~en. Zahvaljujo~ gorskim travnikom in pa{nikom je v Julijcih delè me{anih zemlji{~ na obmo~ju proènja celo za 5,2 % ve~- ji od deleà neplodnih zemlji{~ (38,1 %). Na obmo~ju odlaganja je v Julijcih priblìno enkrat ve~ me{anih in neplodnih zemlji{~ kot pa pri vzorcu plazov za Slovenijo. Delè neplodnih zemlji{~ se s pomikanjem navzdol po zna~ilnih obmo~jih plazu z vsakim prehodom priblìno prepolovi. Preglednica 31: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na rodovitnost zemlji{~ (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – rodovitna B – me{ana C – nerodovitna Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci obmo~je proènja 60,3 18,6 22,7 43,3 17,0 38,1 obmo~je gibanja 63,6 25,7 25,3 48,2 11,1 26,1 obmo~je odlaganja 73,3 49,0 21,4 38,9 5,3 12,1 Zanimiva je {e sestava celotne plaznice glede na razli~ne mònosti izmenjave rodovitnosti zemlji{~ po posameznih obmo~jih plazu. V Sloveniji je skoraj {est desetin plaznic v celoti takih, da prevladujejo na njih rodovitna zemlji{~a, v Julijcih pa manj kot tretjina (30,4 %). Me{ana zemlji{~a na obmo~jih proènja in gibanja ter rodovitna na obmo~ju odlaganja so v Julijcih pri petini plazov, pri vzorcu za Slovenijo pa je takih le 8,7 %. Delè me{anih zemlji{~ na vseh treh obmo~jih je pri obeh vzorcih skoraj enak, priblìno desetina. V Julijcih imamo {e desetino plaznic, kjer so zemlji{~a na obmo~jih proènja in gibanja neplodna, na obmo~ju odlaganja pa me{ana in enak delè takih plaznic, kjer na vseh treh obmo~jih prevladujejo neplodna zemlji{~a. 5.2.1.6 Areal glede na gozdno mejo Med pomembnimi naravnimi dejavniki, ki se uveljavljajo na gozdni meji in pod njo ter vplivajo na njeno krajevno vi{ino in potek, so tudi snèni plazovi (Lovren~ak, 1976, str. 114). @e eden za~etnikov 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 doma~e lavinologije je ugotovil, da je »… pravo pozori{~e snènih plazov {ele nad drevesno mejo …« (Kunaver 1939, str. 84). Splo{na ugotovitev, da namre~ snèni plazovi zagospodarijo {ele nad gozdno mejo, tudi dejansko v glavnem drì. Zato je {e toliko bolj pomembno, na katerem obmo~ju je glede na krajevni potek izohile (izohila je ~rta, ki na {ir{em obmo~ju povezuje enake nadmorske vi{ine gozdne meje; Kladnik 1999, str. 68) posamezno zna~ilno obmo~je plazu. Snèni plazovi zelo vplivajo na potek gozdne in drevesne meje. Posamezne plaznice se zajedajo globoko proti alpskim dolinam, zato se kon~a gozd precej nìje, kot bi se sicer (slika 18). Kienholz in Grunder (1986, str. 104) sta za obmo~- je Davosa ([vica) privzela kot potencialno plazovito povr{je tudi tristometrski pas gozda na zgornji gozdni meji v vpadnici obmo~ij proènja plazov. To velja le za gozdove, ki jih ne prekinjajo hudourni{ke grape in `lebovi, saj pridejo po njih plazovi {e mnogo nìje. Lovren~ak (1976, str. 143) je ugotovil, da je lahko zaradi snènih plazov na obmo~ju Kamni{kih Alp razlika med zniàno in nezniàno gozdno mejo tudi do 700 m. Gozdne meje pa ne zniùjejo na {iroko, temve~ le v ozkih zajedah, ki pa zato lahko segajo dale~ navzdol. Snèni plazovi povzro~ajo nazob~anost in izvijuganost poteka gozdne meje oziroma izohil. Vpliv snènih plazov je lahko krajevno tako mo~an, da govorimo o tako imenovani plazovni gozdni meji, medtem ko je dejanska gozdna meja ve~inoma orografska (Lovren~ak 1987, str. 57) ali pa podnebna. Pri preu~evanju snènih plazov se najve~krat sre~ujemo s pojmoma zgornja drevesna meja in zgornja gozdna meja. Pri prvi gre za mejo oziroma za zgornjo nadmorsko vi{ino, do katere {e lahko rasejo drevesa, zato jo imenujemo lahko tudi vi{inska drevesna meja. Pri zgornji gozdni meji ali vi{inski gozdni meji pa gre za rastlinsko mejo v gorskem svetu, do katere {e rase gozd (Kladnik 1999, str. 51). Dejansko je to nadmorska vi{ina, enaka tisti navidezni ~rti, ki na dolo~enem obmo~ju spaja najvi{je sklenjene dele gozda. Zgornja gozdna meja je ena od najbolj izstopajo~ih zna~ilnosti videza gorskih pokrajin. Glavni omejitveni dejavnik je podnebje (julijska izoterma je 10° C ali vi{ja), pri ~emer je znotraj gorovij nekoliko vi{- ja zaradi u~inka gorskih gmot oziroma gorske masivnosti (Gams 1986, str. 120) kot pa na njihovem obrobju. Krajevno jo lahko zniùjejo neugodne oblike povr{ja (stene, meli{~a, hudourni{ke grape in podobno) in ~lovek. V zadnjem primeru govorimo o antropogeni zgornji gozdni meji. Pri tem mislimo na tisto vi{insko gozdno mejo, ki jo je s svojo dejavnostjo zniàl ~lovek (Kladnik 1999, str. 50). V preteklosti je namre~ zaradi planinskega pa{ni{tva pogosto {iril travnat svet tudi ob dotedanji gozdni meji s sekanjem najbolj ob~utljivih gozdnih sestojev ali pa s planinsko pa{o. V Poso~ju je tako pomaknil gozdno mejo tudi za 100 in ve~ metrov navzdol, pri ~emer se gozd zaradi neugodnih podnebnih razmer tudi v novej{em ~asu, po opu{~anju planinskega pa{ni{tva, {e vedno le po~asi zara{~a. Omeniti moramo {e podnebno gozdno mejo, ki predstavlja enako ~rto oziroma nadmorsko vi{ino, ki pa je posledica sou~inkovanja neugodnih podnebnih razmer. Kjer je zniàna pod vplivom drugih dejavnikov, govorimo tudi o potencialni podnebni gozdni meji, saj je dejanska meja nìja. Zgornja gozdna meja je tudi meja med sredogorjem in visokogorjem (Gams 1986, str. 106), saj se za~enja nad njo visokogorje z gorskimi vrhovi. Na obmo~ju Julijskih Alp je sedanja gozdna meja v splo- {nem med 1420 in 1800 m nadmorske vi{ine (Lovren~ak 1987, str. 48–49), drevesna pa med 1670 in 1950 m. Nara{~a od jùnega predgorja Julijskih Alp proti osrednjemu, najvi{jemu delu gorovja. Sorazmerno z njenim nara{~anjem upada delè plazovitega povr{ja, saj je gozd najbolj{a za{~ita pred erozijskimi pojavi, {e posebej pred snèno erozijo. Pomembna je tudi vi{inska razlika med zgornjo gozdno mejo in vrhovi oziroma grebeni nad njo (Gams 1983b, str. 77). Do ve~jih razlik prihaja v visokogorju, kjer je dejanska gozdna meja zaradi oblik povr{ja in neugodnih pedolo{kih ter krajevno tudi podnebnih razmer za rast dreves zelo zniàna. Bolj nazorna predstavitev omenjene vi{inske razlike je primerjava nadmorske vi{ine podnebne, v glavnem potencialne temperaturne gozdne meje z vrhovi oziroma grebeni. ^e bi segal gozd v na{em visokogorju do svoje potencialne gozdne meje, snèni plazovi praviloma ne bi dosegali dna dolin, ker bi bilo na pobo~jih nad njimi ve~ povr{ja pod gozdom. Dejansko se snèni plazovi kot klini na zgornji gozdni meji zajedajo v gorski gozd, kar jim omogo~ajo vbokle oblike povr{ja in velikost zbirnega obmo~ja. Pri dolo~anju areala obmo~ja plaznice glede na gozdno mejo (povsod gre za zgornjo gozdno mejo) sem prevzel podatke soavtorjev katastra snènih plazov (Bernot in drugi 1994), ki so si pomagali z goz-81 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek darskimi tematskimi zemljevidi in gozdnogospodarskimi ureditvenimi na~rti za preu~evano obmo~je. Obmo~je plaznice je lahko nad gozdno mejo (preglednica 32, A), na gozdni meji (preglednica 32, B) ali pa pod njo (preglednica 32, C). O uvrstitvi v vsako od treh kategorij je odlo~al povr{inski delè posameznega zna~ilnega obmo~ja glede na krajevno opredeljeno ali ocenjeno nadmorsko vi{ino gozdno meje. Opredelitev areala posameznih obmo~ij plaznice v veliki meri sovpada z zna~ilno vi{insko paso-vitostjo hribovij in gorovij v Alpah. Areal pod gozdno mejo ustreza gozdnemu pasu, areal na gozdni meji subalpskemu in areal nad gozdno mejo alpskemu vi{inskemu pasu. Zna~ilnosti so predstavljene v preglednici 32. V Julijcih se proìjo {tiri desetine plazov nad gozdno mejo, prav toliko pod njo, petina pa na gozdni meji. ^e pogledamo samo obmo~ji gibanja in odlaganja je nad gozdno mejo le {e okrog desetina vseh plazov. @e na obmo~ju gibanja ima v Julijcih ve~ kot osem desetin plazov areal pod gozdno mejo, v Sloveniji pa è 92,7 %. Pri vzorcu za Slovenijo ima na obmo~ju proènja le {e 16,7 % plazov svoj areal nad gozdno mejo, ve~ kot tri ~etrtine pa pod njo. Preglednica 32: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na gozdno mejo (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je A – nad gozdno mejo B – na gozdni meji C – pod gozdno mejo Slovenija Julijci Slovenija Julijci Slovenija Julijci obmo~je proènja 16,7 40,3 7,3 17,8 76,0 41,9 obmo~je gibanja 4,1 10,1 3,2 7,5 92,7 82,4 obmo~je odlaganja 3,7 9,1 2,0 4,9 94,3 86,0 Sorazmerno majhni deleì obmo~ij plaznic na gozdni meji sovpadajo s tipizacijo plazovitih terenov na obmo~ju Julijskih Alp, po kateri so najbolj plazovita pobo~ja v pravem alpskem pasu in na dolinasto-slemenastem visokogorskem povr{ju (Gams 1983b, str. 77). Iz tega lahko sklepamo, da je varovalna vloga gozda z vidika snènih plazov najpomembnej{a na obmo~ju proènja. V Julijskih Alpah je potemtakem skoraj petina plazov (17,8 %), kjer bi lahko s pomo~jo pogozdovalnih ukrepov na obmo~- ju proènja spremenili plazovitost povr{ja. Tisti plazovi, ki se proìjo visoko nad zgornjo gozdno mejo, namre~ lahko brez posebnih teàv prodrejo proti dolini. Pogozdovanje kot preventivni ukrep trajnega varstva je zato smiselno le pri tistih plazovih, ki se proìjo na zgornji gozdni meji ali tik nad njo do nadmorske vi{ine, kjer poteka potencialna podnebna gozdna meja. Zgornja gozdna meja je pogosta lo~- nica med posameznimi zna~ilnimi obmo~ji plazu. Na tej to~ki se namre~ lahko plaz zaustavi, ali pa se mu za~ne hitrost zmanj{evati (obmo~je odlaganja). Na koncu si poglejmo {e sestavo celotne plaznice glede na razli~ne mònosti menjavanja njenega areala glede na gozdno mejo. Desetina plaznic v Julijcih je v celoti nad gozdno mejo, dve petini sta v celoti pod njo, v Sloveniji pa kar tri ~etrtine. Priblìno petina plaznic v Julijcih in manj kot desetina pri vzorcu plazov za Slovenijo ima obmo~je proènja nad gozdno mejo (enako tudi na gozdni meji), obmo~ji gibanja in odlaganja pa pod njo. ^e pogledamo pri vzorcu za Julijce srednje nadmorske vi{ine posameznih obmo- ~ij plazu, ki imajo pri arealnosti plaznice glede na gozdno mejo vrednost »na gozdni meji«, dobimo 144 plazov (28,5 %), katerih srednja nadmorska vi{ina je 1628 m, razpon podatkov pa od 1210 m do 1975 m. Ve~ina teh plazov ima povpre~no nadmorsko vi{ino obmo~ja proènja na gozdni meji med 1500 in 1800 m. 5.2.2 PODATKI ZA CELOTNO PLAZNICO Dolo~ene naravnogeografske zna~ilnosti plazov se vzdol` plaznice ne spremenijo prav veliko oziroma te spremembe nimajo pomembnej{ega vpliva za plazovitost povr{ja. Za opredelitev nekaterih drugih zna~ilnosti nisem imel na voljo dovolj natan~nih ali zanesljivih virov za dolo~itev ustreznih kategorij. 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Posamezne naravnogeografske zna~ilnosti plazov zahtevajo podrobnej{e in dolgotrajnej{e terensko delo ter ogled plaznic. To uporabljamo predvsem pri preu~evanju posameznih primerov naravnih nesre~, skoraj nemogo~e pa je tako podrobno obdelati ve~ja obmo~ja. Pri teh zna~ilnostih sem se moral zado-voljiti s podatkom za celotno plaznico oziroma za povr{ino plazu pri njegovem maksimalnemu obsegu. 5.2.2.1 Prevladujo~a ekspozicija plaznice in slemenitev nad njo Zelo pomemben podatek o snènih plazovih je ekspozicija plaznic, v tesni povezavi z njo pa je tudi usmerjenost slemen oziroma grebenov nad njo. Je pomembna naravna pokrajinska prvina, saj vpliva na koli~ino son~ne energije, ki jo sprejme povr{je, in tako neposredno vpliva predvsem na procese v snè- ni odeji. Ekspozicija je osnovna zna~ilnost vsakega neravnega povr{ja in nam pove, kam je obrnjeno povr{je, zato jo tudi izraàmo s stranmi neba (Perko 1998a, str. 88). Lahko pa govorimo le o prisojnih (son~nih) in osojnih (sen~nih) ter o privetrnih in odvetrnih ekspozicijah (legah). Pri preu~evanju plazov pojmujemo s tem izpostavljenost celotne plaznice glede na son~no sevanje in stalne vetrove. Pomembna je predvsem zaradi tega, ker lo~uje obmo~ja z razli~no koli~ino prejete son~ne energije, s tem pa nas opozarja tudi na velike razlike v nekaterih drugih podnebnih prvinah. Vse skupaj se pri plazovih odraà predvsem v trajanju, vi{ini, zgradbi in stabilnosti snène odeje. Pomen ekspozicije plaznice je prav tako velik v kopnih razmerah, saj so rastlinske vrste in zdrù- be, ki jih pora{~ajo, zelo odvisne od prisojnosti ali osojnosti pobo~ij. Zaradi spreminjanja vi{ine sonca je za snèno odejo skupaj z ekspozicijo zelo pomemben tudi naklon povr{ja, oba skupaj namre~ z let-nim ~asom in geografsko {irino ter nadmorsko vi{ino vplivata na u~inkovitost son~nega sevanja. Koli~i-na prejete energije neposrednega in posrednega son~nega sevanja je odvisna {e od stopnje obla~nosti ter vlànosti in ~istosti ozra~ja. V hladni polovici leta je son~no sevanje najmanj{e tik pred son~nim vzhod-om, najve~je pa okrog 13. ure. Kopnenje snega je najmo~nej{e kak{no uro kasneje. Proti soncu nag-njeno povr{je prejme na isti nadmorski vi{ini najve~ energije ravno na vi{ku zime, ko je sonce najnìje, kot med njim in strmim pobo~jem pa skoraj pravokoten. Isto~asno na severnih pobo~jih skorajda ni son~- nega sevanja. Ekspozicije povr{ja sem poimenoval po {tirih osnovnih in {tirih stranskih straneh neba. Z vidika oson- ~enosti lo~imo prisojna ali jùna pobo~ja od osojnih ali severnih pobo~ij. K prvim pri{tevamo predvsem jùne, jugozahodne in jugovzhodne ekspozicije, k drugim pa severne, severozahodne in severovzhod-ne. V splo{nem je na prisojnih pobo~jih snèna preobrazba hitrej{a (sesedanje, utrjevanje, kopnenje), pobo~ja se tudi prej otresejo novozapadlega snega, na njih pa nastaja srenec (ali tudi zrnec, uleàn spomladanski debelozrnat sneg, ki se je tekom zime ve~krat tajal in zmrznil; [egula 1995, str. 185). Na teh pobo~jih spomladi preje plazi, predvsem plazovi vlànega in mokrega snega, pogosto tudi talni. Osojna pobo~ja so bistveno hladnej{a, kar pomeni upo~asnitev procesa preobrazbe in s tem utrje-vanja snène odeje. Posledica je ~asovno podalj{anje obdobja za proènje plazov ugodnih razmer. Zaradi nìjih temperatur so v osojah {e ugodnej{e razmere za nastanek globinskega sreà. Sestavljajo ga kri-stali ledu v obliki votlih piramid in ~a{ic, ki nastanejo zaradi temperaturnega gradienta v snèni odeji po sublimaciji vodnih hlapov na mrzlih snènih zrncih ([egula 1995, str. 23).). Predhodno plazenje na prisojnih pobo~jih je najbolj{e opozorilo za pove~ano stopnjo nevarnosti proènja snènih plazov. V pregledu lavinskih nesre~ za [vico so podani tudi podatki o ekspoziciji plazov, v katerih so bilìrtve smu~arji (Munter 1992, str. 68). Ve~ kot tretjina nesre~ se je zgodila na severnih ekspozicijah (SSZ–S–SV), druga tretjina na zahodnih (ZJZ–Z–SZ), dobra petina na vzhodnih (VSV–V–JZ) in le 12 % na jùnih (JJV–J–JZ). Rezultati v veliki meri sovpadajo s prej omenjenimi razlikami v stopnji in trajanju plazovitosti na pobo~jih s prisojno in osojno ekspozicijo. Tudi po Schildovih podatkih (1982, str. 52) se v Avstriji kar 80 % vseh nesre~ s plazovi pri turnem smu~anju zgodi na pobo~jih, ki so na severni in vzhodni ekspoziciji. Ekspozicija je skupaj s smerjo slemena oziroma grebena nad plaznico pomembna tudi za krajevne vetrove. Ti povzro~ajo kotaljenje, poskakovanje in vrtin~enje snènih delcev, kar mo~no preobliku-83 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek je zgradbo in razporeditev snène odeje. Veter prena{a sneg od vetru izpostavljenih oblik povr{ja k takim, ki so ugodne za njegovo odlaganje (so vbokle ter v zavetrju). Novo mesto prerazporeditve snène odeje je odvisno od smeri vetra, koli~ina pa od njegove hitrosti in trajanja. Z vetrom prine{eni sneg je namre~ tujek na povr{ini snène odeje, na katero je bil odloèn. Pri vetrovnem transportu lo~imo vejavico ali ìvi sneg in snèni metè. V drugem primeru poleg mo~nega vetra, ki nese è prej odloèni sneg, {e sneì. Zato lo~imo privetrna in odvetrna pobo~ja. Na prvih je manj povr{ja pod snegom, snèna odeja je nìja in zaradi vetra bolj zbita in utrjena ([egula 1986b, str. 122). Na odvetrnih pobo~jih je snè- na odeja razporejena precej bolj neenakomerno (zameti), z grebenov nad strmimi pobo~ji pa pretijo {e opasti, potencialni sproìlci plazov (slika 19). Smer in hitrost vetra sta zelo odvisni od krajevnih oblik povr{ja. V Julijskih Alpah prevladujejo vetrovi iz smeri med zahodom in jugom, najpogostej{i in precej mo~an je jugozahodnik. Zato imamo obmo~- ja napihanega snega predvsem na osojnih pobo~jih med severno in vzhodno ekspozicijo. Veter je tudi glavni oblikovalec in povzro~itelj nastanka raznovrstnih klò. S pomo~jo snènih oblik na povr{ini snè- ne odeje na privetrnih obmo~jih lahko tudi dolo~imo smer prevladujo~ih vetrov v obdobju pred na{im obiskom. Pri tem so nam v pomo~ tudi zna~ilnosti rastja, ~e smo {e v obmo~ju, kjer to uspeva. Pri obeh vrstah izpostavljenosti moramo upo{tevati, da so zna~ilnosti pobo~ij med obema skrajnostma prav tako prehodne, kar velja tudi za ogroènost pobo~ij zaradi snènih plazov. Ob spletu vremenskih okoli{~in lahko nastanejo na prostranih in zglajenih pobo~jih tudi ve~ja obmo~ja klò. Za ekspozicije povr{ja in snène plazove v slovenskih Alpah velja ugotovitev, da se proìjo plazovi predvsem tam, kjer so za to ugodne tudi druge naravne danosti povr{ja. Pri tem so podnebne oziroma vremenske razmere, ki imajo na ekspozicijo velik vpliv, manj pomembne. Vsi akutni plazovi, ki so povzro~ili v preteklosti ve~jo {kodo, so se sproìli ve~inoma è med sneènjem ali pa neposredno po njem, pred izbolj{anjem vremena po prehodu vremenske fronte. V tem ~asu je za preobrazbo snè- ne odeje ekspozicija glede na oson~enost manj pomembna kot ob jasnem in mirnem vremenu. Ob dol-gotrajnem stabilnem zimskem vremenu je snèna odeja v osojah mnogo manj predelana in zato bolj izpostavljena plazenju kakor v prisojah, kjer se pod vplivom sonca hitreje in u~inkoviteje utrdi. Nasprotno pa so prisoje mnogo bolj izpostavljene odjugi, zato je na njih ve~ja mònost proènja vrhnjih plazov ob hitrih odjugah in talnih plazov, kadar prodre taljenje do tal (v zgodnji pomladi in ob mo~ni odjugi). Prav tako se vetrovi pogosto obrnejo è med sneènjem, najpogosteje iz jugozahodne v severozahodno smer, {ir{e gledano, zaradi krajevnega vpliva oblik povr{ja, pa iz jùnega v severni kvadrant. Zaradi tega vpliva po prenehanju sneènja ekspozicija na prirast snène odeje manj kot med sneènjem. V splo{nem so bolj plazovita osojna in zavetrna pobo~ja, pri ~emer je drugi dejavnik ponavadi pomembnej{i. Kategorije ekspozicij sem razvrstil glede na potencialne dnevne vsote son~nega sevanja oziro-S S SZ 10 % SV SZ 11% SV 13 % 9 % 13% 9% V Z V Z 9 % 9% 10 % 10 % JV JZ JV JZ 15 % 9 % 13% 14 % J J 20 % 26 % Slika 23: Ekspozicija snènih plazov v Sloveniji Slika 24: Ekspozicija snènih plazov v Julijskih (N = 1257). Alpah (N = 506). 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 ma na osnovi tega prejete energije pobo~ij (sliki 23 in 24). Najve~je vrednosti imajo pobo~ja na jùnih ekspozicijah, sledita jim zahodna in vzhodna ekspozicija, najmanj energije pa prejmejo pobo~ja na severnih ekspozicijah (preglednica 33, 1.–8. razred ekspozicij glede na koli~ino prejete energije). Pri obeh vzorcih so najve~ji deleì plaznic z jùno ekspozicijo: v Sloveniji je takih plazov petina, v Julijcih pa ve~ kot ~etrtina. Pri jugozahodni ekspoziciji je razlika med obema vzorcema spet za 5 %, le da v korist vzorca za Slovenijo. Tu je namre~ nekaj dolin oziroma slemen nad njimi s prevladujo~o dinar-sko smerjo. Deleòstalih ekspozicij je pri obeh vzorcih podoben. Primerjal sem {e vse prisojne (J, JZ in JV) in osojne (SZ, SV, in S) ekspozicije. V Sloveniji ima prisojno ekspozicijo 49 %, osojno pa 32 % plazov, za Julijce sta oba deleà zelo podobna (preglednica 33). ^e povzamem, je polovica plazov na prisojnih ekspozicijah, tretjina pa na osojnih. Za posamezne ekspozicije pri vzorcu za Slovenijo sem ugotovil, da so snènim plazovom dale~ najbolj izpostavljena pobo~ja z jùno ekspozicijo, zato sem jih po plazovitosti uvrstil v I. razred (preglednica 33). V II. razred sem uvrstili pobo~ja z jugozahodno, jugovzhodno in severozahodno ekspozicijo, preostale {tiri pa v III. razred. Pri Julijcih razlike niso tako o~itne, saj so zaradi ve~je homogenosti vzorca nekoliko manj{e, a {e vedno pomembne. Glede na plazovitost sem uvrstil v II. razred pobo~ja z jugovzhodno, severozahodno, severno in vzhodno ekspozicijo, ostale tri pa v III. razred. ^e izlo~imo nadpovpre~en delè jùnih ekspozicij in primerjamo med seboj druge podatke, ne moremo mimo ugotovitve, da nobena od preostalih sedmih ekspozicij ne izstopa po izrazito majhnem deleù in so torej vse pomembne. Preglednica 33: Delè snènih plazov (v %) glede na prevladujo~o ekspozicijo plaznice in razredi plazovitosti (I. do III.) za osnovna vzorca snènih plazov (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). strani neba Slovenija razred Julijci razred 1 jug 20 I. 26 I. 2 jugozahod 14 II. 9 III. 3 jugovzhod 15 II. 13 II. 4 zahod 10 III. 9 III. 5 vzhod 9 III. 10 II. 6 severozahod 13 II. 13 II. 7 severovzhod 9 III. 9 III. 8 sever 10 III. 11 II. Oglejmo si zna~ilnosti plazov na plaznicah z jùno ekspozicijo (Julijci, N = 244), saj so te najbolj zastopane. Povpre~na povr{ina plaznice pri maksimalnem obsegu plazu je kar 30,4 ha, kar je bistveno ve~ kot za celotne Julijce (22,6 ha), skoraj dve tretjini od teh se jih proì pogosto. Ve~ kot polovica se jih zara{~a, 45,0 % pa jih ima iz leta v leto priblìno enak obseg. Plaznice so v glavnem na apnencu (59,4 %) ali meli{~nem, podornem in pobo~nem gradivu ter moreni (30,7 %). Plazovi, ki se proìjo na njih ogroàjo v glavnem gozdove (58,2 %), saj jih ima 43,4 % vsa tri zna~ilna obmo~ja pod gozdno mejo, le nekaj ve~ kot ~etrtina (27,0 %) pa je takih, ki imajo obmo~je proènja nad gozdno mejo, ostali dve obmo~ji pa pod njo. Plaznice imajo v glavnem ekspozicijo, ki je pre~na glede na smer glavnih slemen oziroma grebenov nad njimi. Le v primeru mo~nej{e razgibanosti povr{ja s {tevilnimi stranskimi slemeni oziroma grebeni so vrednosti druga~ne od navedenih. Podatki o slemenitvi so na voljo le za vzorec v Julijcih (preglednica 34). Najve~ji delè, skoraj tretjinski imajo slemena alpske smeri, le nekaj odstotkov manj pa je plaznic, nad katerimi prevladuje pre~nodinarska. Velik delè v tem razredu gre predvsem na ra~un visokogorskih grebenov v Zgornjem Poso~ju, ki ve~inoma sledijo tej smeri. To so mejni greben z Itali-jo med Prevalo in Predelom, greben Lo{ke stene, greben Svinjak–Bav{ki Grintavec–Trentski Pelc ter 85 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek greben Plaski Kuk–Veliko in Malo {pi~je. Bolj ali manj se drìjo te smeri tudi grebeni nad ledeni{kimi dolinami na severni strani Julijskih Alp (Vrata, Kot in Krma). Dinarska smer grebenov je zastopana s priblìno petino, najmanj pa je plaznic, nad katerimi so grebeni s pre~noalpsko smerjo. Preglednica 34: Delè snènih plazov (v %) glede na smer slemenitve nad plaznico (Julijske Alpe: N = 506). smer Julijci S–J, pre~noalpska slemenitev 16,6 Z–V, alpska slemenitev 32,1 SZ–JV, dinarska slemenitev 21,7 SV–JZ, pre~nodinarska slemenitev 29,6 Pri plaznicah lahko glede na smer slemenitve pri~akujemo najve~ji delè tistih dveh ekspozicij, ki sta pre~ni na smer slemen oziroma grebenov. Na obmo~ju slovenskih Alp s prevladujo~o slemenitvijo od vzhoda proti zahodu ima zato skoraj tretjina povr{ja severno ali jùno lego in komaj petina vzhodno ali zahodno lego (Perko 1998, str. 88). Najve~ji delè kaèjo zato ravno plaznice jùnih in severnih ekspozicij, ki so pod grebeni z alpsko smerjo (70,4 %), deleì pri ostalih treh smereh pa so nekaj nad polovico. Videti je, da so v Julijskih Alpah gorska slemena oziroma grebeni z alpsko smerjo najmanj raz~lenjeni, kar je ugodno za proènje plazov. To pomeni, da je pri plaznicah pomembno tudi poznavanje njihove raz~lenjenosti v drobnem. Glede na prevladujo~e ekspozicije plazov iz lavinskega katastra in smer slemenitve slemen oziroma grebenov nad njimi sem ugotovil, da so Julijske Alpe v tem pogledu neugodne za proènje snènih plazov. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da ima ve~ina plazov iz lavinskega katastra jùno ekspozicijo (JZ, J in JV), ki je z vidika naravnih razmer manj ugodna za pro- ènje plazov, saj se sneg na tem povr{ju hitreje in izdatneje preobraà, zna~ilni in pogosti vetrovi pa odna{ajo sneg s teh pobo~ij v osojno zavetrje. 5.2.2.2 Vijugavost in navpi~na stopnjevitost plaznice Razgibanost plaznic kaèta tudi njihova vijugavost in navpi~na stopnjevitost, ki sem ju dolo~al le pri plazovih na obmo~ju Julijskih Alp. Prva lastnost je zna~ilna predvsem za plazove tako imenovane-ga kanaliziranega tipa, zato jo pri plaznicah ploskovnega tipa (teh je skoraj 40 %), nisem dolo~al (preglednica 35, 1), drugo pa imamo pri obeh tipih plazov. Obe zna~ilnosti sem opazoval pri terenskem delu, delno sem si pomagal tudi s TTN v merilu 1 : 10.000. Na ti dve naravnogeografski zna~ilnosti sem bil pozoren predvsem na obmo~ju gibanja in odlaganja plazu, saj sta za obmo~je proènja manj pomembni. Tako vijugavost kot tudi navpi~na stopnjevitost plaznice sta mo~no povezani z njeno kamninsko zgradbo. Vijugavost plaznice je hkrati tudi podatek o naravnih razmerah, ki spodbujajo zaviranje plazovine v gibanju oziroma jo lahko celo zaustavijo. Na vsakem zavoju se ji namre~ nekoliko zmanj{a hitrost, na robovih plazu pa lahko manj{i del plazovine tudi zastane. Zavoji so zelo neugodni, kadar so vbokle oblike povr{ja tako plitve, da del plazovine uide iz korita in nadaljuje svoje gibanje po novi poti. Tudi navpi~na stopnjevitost ima lahko podobne zaviralne u~inke, pri pr{nih plazovih (tu gre za me{anico zraka in suhega, nesprijetega snega) pa zaradi narave gibanja plazovine (zvrtin~en oblak prahu) prav nasprotne, torej pospe{evalne. Na ta na~in se na skokih prerazporedi del plazovine. Veliko je odvisno tudi od tega, kak{no je povr{je in naklonski pregib ob vznòju stopnje. Ponekod je pobo~je oblikovano tako, da je nad strmej{im delom polònej{a polica ali planjava oziroma kopasto ovr{je, kjer se lahko spro- ìjo ve~ji, ponavadi talni plazovi. Pri padanju prek strmih odsekov pridobi plazovina energijo in postane bolj suha (Gams 1955, str. 202), zaradi ~esar za~ne zaradi nastanka udarnega vala uni~evati tudi {ir{e, od plaznice {e bolj oddaljeno obmo~je. Udarni val je ob~asno sunkovito spreminjanje zra~nega tlaka med 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 gibanjem plazu ([egula 1995, str. 210), pojav pa je najpogostej{i pri pr{nih plazovih, ki so hkrati tudi med najve~jimi plazovi pri nas. Pri vboklih oblikah povr{ja je pomembno {e ve~kratno proènja plazu po isti plaznici. Snène gmote namre~ lahko v veliki meri izravnajo podlago in s tem za proènje in gibanje plazov neugodne oblike povr{ja, skupaj s posameznimi zavoji in vmesnimi skoki. Razrede vijugavosti plaznice sem opredelil s {tevilom zavojev in njihovo ostrino (preglednica 35). ^etrtina plaznic ima majhno vijugavost, naslednja ~etrtina pa zmerno in le nekaj ve~ kot desetina plaznic je zelo vijugavih. Te so v glavnem na obmo~ju Zgornjega Poso~ja, najve~ pa jih je v dolini Lo{ke Koritnice, kjer prevladuje dolomit, ki je bolj podvrèn eksogenim procesom, zato je potek linearnih oblik povr{ja prekinjen. Povpre~na vi{inska razlika teh plazov pri njihovem maksimalnem obsegu je kar 1029 m. Preglednica 35: Delè snènih plazov (v %) glede na vijugavost plaznice (Julijske Alpe: N = 506). razredi vijugavosti Julijci 1 ni vijug (plaznica plsokovnega tipa) 39,7 2 majhna (1 do 2 zavoja, neostra) 23,5 3 zmerna (3 do 5 zavojev, posamezni tudi ostrej{i) 26,1 4 velika (ve~ kot 5 zavojev, tudi nekaj ostrej{ih) 10,7 Temeljna zna~ilnost povr{ja, na katerem so plaznice z veliko navpi~no stopnjevitostjo, so velike vi{inske razlike. Zaradi prevlade apnenca in dolomita je na plaznicah na obmo~ju Julijskih Alp tudi veliko nezglajenih strmin in prepadnih sten. Na teh obmo~jih je navpi~na stopnjevitost plaznic najve~ja. Tak- {nih plaznic je skoraj ~etrtina, tretjina pa je zmerno razgibanih (preglednica 36). Povpre~na vi{inska razlika teh plazov pri njihovem maksimalnem obsegu je 856 m. Ti plazovi so prostorsko mnogo bolj razpr{eni, ve~ jih je predvsem nad Zadnjico, Lo{ko Koritnico, Lepeno, Vrati in Zadnjo Trento ter v povirju U~je in Tolminke. Skoraj {est desetin teh plaznic je na apnencu. Ve~ kot {tiri desetine plaznic je enostavnih, saj vzdol` njih ni ve~jih navpi~nih stopenj, pragov ali naklonskih pregibov. Preglednica 36: Delè snènih plazov (v %) glede na navpi~no stopnjevitost plaznice (Julijske Alpe: N = 506). razredi navpi~ne stopnjevitosti Julijci 1 enostavna (linearni potek brez ve~jih navpi~nih stopenj) 42,7 2 zmerno razgibana (vmesni pregibi – sprememba naklona in skoki) 34,2 3 zelo razgibana (ve~ pregibov, skokov in pragov, posamezni tudi ve~ji) 23,1 5.2.2.3 Prevladujo~a kamninska zgradba plaznice Glavni problem pri zajemanju teh podatkov je bil vir. Listi osnovne geolo{ka karte SFRJ (Buser in drugi 1964 do 1985) so glede na povpre~no velikost plaznic premalo natan~ni, saj poteka ve~ina plaznic prek ve~ kamninskih pasov. Razmerje med meriloma obeh virov je namre~ 1 : 10. Tudi tu sem upo- {teval kot reprezentativen ve~inski povr{inski del plaznice v ustreznem kamninskem pasu. Pri podrobnej{em preu~evanju plaznic na manj{em obmo~ju ali za potrebe projektov moramo imeti na voljo geolo{ko karto v merilu vsaj 1 : 25.000. To sem v nadaljevanju tudi upo{teval (Buser in Cajhen 1975) ter jo uporabil na primeru preu~evanja plazovitega sveta nad Borjano (poglavje {est). Ugotovili smo è, da je kamninska sestava slovenskih Alp za proènje in gibanje plazov neugodna (Gams 1983b, str. 77), saj prevladujejo vodoprepustni apnenci, v katerih je mnogo ve~ nezglajenih 87 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek strmin in tudi prepadnih sten. Kamninska zgradba povr{ja na plaznicah in od nje neposredno odvisni oblika in prerez plaznic ter velika gozdnatost povr{ja v slovenskih Alpah so najpomembnej{i naravni dejavniki za{~ite pred snènimi plazovi. Ne moremo je spreminjati kakor na primer rastnih razmer, moramo pa jo upo{tevati pri vseh posegih na plaznici. Ponekod moramo upo{tevati tudi ledeni{ko obru{enost nagnjenega skalnega povr{ja, ki prav tako omogo~a proènje plazov. Prvo skupino plazovitih pobo~ij sestavljajo v glavnem trde karbonatne kamnine (preglednica 37, 2). Prevlada apnenca kot tudi mlada tektonika sta povzro~ili nastanek strmih, zaradi podnebnih in kamninskih razmer zakraselih ter raz~lenjenih pobo~ij (Gams 1955, str. 200), ki so za proènje in gibanje plazov manj ugodna. Praviloma se na takem povr{ju razvijejo le manj{i oziroma kraj{i plazovi, saj je raz~lenjenost v drobnem dobra opora snèni odeji, ki se zato obdrì na pobo~ju ~etudi je precej visoka. Naslednjo skupino plazovitih pobo~ij sestavljajo proti eksogenemu preoblikovanju manj odporne kamnine, kot je apnenec, med katerimi prevladuje dolomit (preglednica 37, 3). Povr{je je sicer polònej{e, a bolj zglajeno, zato imajo pobo~ja enakomernej{i strmec. Nekaj jih je v Karavankah, prevladujejo pa v predalpskih hribovjih. Tu so vi{inske razlike k sre~i znatno manj{e kot na primer v Osrednjih Alpah in tudi gozd seè skoraj do slemen in vrhov, sicer bi bili snèni plazovi pri nas bolj problemati~ni. Prepletanje obeh prevladujo~ih kamninskih zgradb in s tem naslednji tip plazovitih pobo~ij je tam, kjer so pod strmim apneni{kim in raz~lenjenim svetom polònej{a, pogosto poseljena pobo~ja na manj odpor-nih kamninah (vasi v Breginjskem kotu in pod Spodnjimi Bohinjskimi gorami, dolina Tolminke in drugod). Plazovi pridejo sem neposredno iz vi{jega zaledja, ali pa se sproìjo {ele takrat, ko je obremenitev prine{enega snega na polònej{em pobo~ju prevelika. V splo{nem velja, da je veliko ve~ plazov na skladnih pobo~jih, kjer so strmine bolj zglajene, saj je naklon povr{ja vzporeden z vpadom geolo{kih plasti (slika 21). Na njih je ve~ plazov, ki so tudi po povr- {ini obsènej{i. Neskladna pobo~ja so strmej{a, zato se sneg z njih è kmalu obleti (slika 18). Tam pa je ve~ plaznic, ki sledijo tektonskim prelomom. Plaznice z obeh vrst pobo~ij lahko segajo do dolinskega dna, pri ~emer so plaznice na skladnih pobo~jih kraj{e, po obsegu pa, kakor sem è navdedel, ve~- je. Mo~ in koli~ina plazovine na neskladnih pobo~ji sta manj{i, saj ti plazovi na svoji poti zaradi razgibanosti plaznice (zavoji, skoki, zooìtve in podobno) do doline precej oslabijo. Za proènje zelo ugodne razmere nastanejo predvsem takrat, ko predhodni plazovi izravnajo neravnine. Nastane nova drsna ploskev, na kateri je trenje mnogo manj{e, doseg plazov pa zato {e dalj{i. Vplivno obmo~je plazov na skladnih pobo~jih vsaj deloma zmanj{uje gozd, ki sega tam zaradi ugodnej{ih rastnih razmer vi{je kot na neskladnih. Posebno nevaren je neomejen, odprt plazoviti svet, kjer segajo skladna pobo~ja z manj{imi vmesnimi prekinitvami od grebenov oziroma izpod vr{nih ostenij do nekaj sto metrov nad dolinskim dnom. Na bokih na{ih alpskih dolin je tam praviloma manj ali bolj pora{~en meli{~ni, podorni in pobo~ni gru{~ (preglednica 37, 1). Skladna pobo~ja so na primer na jugovzhodni strani Cmira ter na jùni strani Polovnika, Stolovega grebena ter v ve~jem delu Spodnjih Bohinjskih gora. Najbolj obsèna in izrazita pa so jugovzhodna pobo~ja grebena Krnica–Briceljk–Ple{ivec (vrhovi nad Lo{ko steno) in Svinjak–Bav{ki Grintavec–Trentski Pelc. Na slednjih se proìjo najve~ji snèni plazovi v Sloveniji, in sicer po dolìni, vi{inski razliki in povr{ini. Na meli{~nem, podornem in pobo~nem gradivu ter moreni je priblìno tretjina plaznic, na apnencu, v glavnem triasne starosti, pa je kar 55,1 % vseh plazov (preglednica 37, 2). Dolomit je podlaga le desetini plaznic. Zanimivo je, kak{ne so oblike povr{ja po zna~ilnih obmo~jih plazu glede na kamninsko podlago. V prvem kamninskem razredu so oblike plaznic zelo spremenljive, priblìno petina je nepora{~enih (golih), na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu pa prevladujejo oblike povr{ja, ki so posledica odlaganja kamninskega gradiva. Na apnencu je ~etrtina plaznic, ki imajo na vseh treh obmo~jih strmo, v glavnem zglajeno pobo~je, desetina pa samo z vboklimi oblikami povr{ja. Naslednja desetina plaznic ima na obmo~ju proènja zglajeno pobo~je, na ostalih dveh pa vboklo obliko povr{ja. Na tistih plaznicah, ki so na dolomitu, je menjavanje oblik povr{ja po posameznih obmo~jih zelo pogosto, spremenljiva pa je tudi pora{~enost. 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 37: Delè snènih plazov (v %) po prevladujo~i kamninski zgradbi plaznice (Julijske Alpe: N = 506). kamninski razredi Julijci 1 meli{~no, podorno, pobo~no gradivo; morena 34,4 2 apnenec – razli~en, ponekod dolomitiziran 55,1 3 dolomit – razli~en, ponekod apnen~ast 10,5 Ob primerjavi arealnosti obmo~ij plaznic glede na gozdno mejo po posameznih kamninskih razredih sem ugotovil, da so tri ~etrtine plaznic na dolomitu, {tiri desetine na apnencu in tri desetine na meli{~- nem, podornem in pobo~nem gradivu ter moreni pod gozdno mejo. Ve~ kot ~etrtina plaznic na apnencu in petina na dolomitu ima obmo~je proènja nad gozdno mejo, ostali dve obmo~ji pa sta pod njo. Povpre~na povr{ina plaznice v prvem kamninskem razredu je 25,8 ha, na apnencu 22,5 ha, na dolomitu pa je skoraj enkrat manj{a, saj je 12,5 ha. Plaznice na dolomitu so manj{e, a bolj razgibane. Preglednica 38: Nakloni plaznic (v °) na obmo~jih proènja in pogostega plazu (Julijske Alpe: N = 506). zna~ilno obmo~je plazu odloèno gradivo (N = 174) apnenec (N = 279) dolomit (N = 53) obmo~je proènja plazu 38,4 40,1 41,0 obmo~je pogostega plazu 34,2 37,1 38,1 Oglejmo si {e naklone plaznic v Julijskih Alpah na obmo~ju proènja in pogostega plazu po kamninskih razredih. Na apnencu in dolomitu so plaznice na obmo~ju proènja v splo{nem bolj strme kot na odloènem gradivu (poenostavljena oznaka za 1. v preglednici 37). Enako je tudi na obmo~ju pogostega plazu, kjer se razlika pove~a {e za priblìno eno naklonsko stopinjo. Med obema zna~ilnima obmo~- jema se pri plaznicah na odloènem gradivu naklon zmanj{a priblìno za eno naklonsko stopinjo bolj, kot pri plaznicah na apnencu in dolomitu. 5.2.2.4 Osnovni tip plaznice in tip plazu glede na {tevilo podplazov Zelo natan~no razmejevanje oziroma omejevanje vplivnega obmo~ja posameznih snènih plazov je bolj ali manj nemogo~e, saj se skoraj vsi proìjo na obmo~jih, kjer ni stalne poselitve. Lahko pa dolo- ~imo osnovni tip plaznice glede na njen tloris in oblike povr{ja, prek katerih poteka. V tem pogledu lo~i Mednarodna komisija za sneg in led odprta pobo~ja in `lebove (angle{ko open slope ali channel avalanches; McClung in Schaerer 1993, str, 96). Odprta pobo~ja nimajo stranskih omejitev, medtem ko sòlebovi in druge vbokle oblike povr{ja na obeh straneh omejene. Podobno sem è pri oblikah povr{ja na posameznih zna~ilnih obmo~jih plazu omenil, da govorimo pri snènih plazovih oziroma plaznicah in omejitvi njihovega vplivnega obmo~ja (Alexander 1995, str. 187) o neomejenih in omejenih ali usmerjenih plazovih (angle{ko unconfined ali channelled avalanches; nem{ko Flächenlawine ali Runsenla-wine, Wilhelm 1974, str. 86). V prvem primeru so to obsèna in zglajena (odprta) strma pobo~ja, pri drugi vrsti pa vbokle (zaprte) oblike povr{ja. Perla in Martinelli (1975, str. 78) omenjata navedeno razdelitev osnovnega tipa plazov tudi za njihovo obmo~je gibanja. K omejenim oziroma usmerjenim pri{tevata {e oblike povr{ja, kot sòlebovi, ozebniki, ozka korita in podobne, in to z ali brez vodotoka v poletnem ~asu. K neomejenim plaznicam oziroma njihovim oblikam povr{ja na obmo~ju gibanja plazu pa spadajo {iroka in odprta pobo~ja. Ve~i-na najdalj{ih plazov v ZDA je prvega tipa, saj so najbolj ugodna za u~inkovit prenos plazovine in ohra-89 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek njanje njene gibalne koli~ine. Podobna ugotovitev velja tudi za obmo~je Julijskih Alp (preglednica 39), kjer je {est desetin plaznic omejenega, {tiri desetine pa neomejenega tipa. Oglejmo si {e nekaj izbranih zna~ilnosti plaznic glede na osnovna dva tipa plazu. Linearne plaznice so skoraj enkrat manj{e od ploskovnih (17,5 ha in 30,0 ha), imajo za ve~ kot 200 m ve~jo vi{insko razliko obmo~ja maksimalnega plazu (676 m in 465 m) in prav za toliko nìjo povpre~no srednjo nadmorsko vi{ino obmo~ja proènja ter za okrog stopinjo ve~ji naklon obmo~ij proènja in pogostega plazu. Pri linearnih plaznicah je petina takih, ki imajo na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu vbokle oblike povr{ja, kar je sorazmerno malo. To je posledica reliefne razgibanosti karbonatnih Alp, saj se oblike povr{ja po vi{inskih pasovih spreminjajo na zelo kratke razdalje. Kar tretjina plaznic ploskovnega tipa ima na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu strmo in zglajeno pobo~je brez izrazitej{ih povr{inskih oblik. Preglednica 39: Delè snènih plazov (v %) glede na osnovni tip plaznice (Julijske Alpe: N = 506). razred Julijci 1 linearen 59,5 2 ploskoven 40,5 Zanimivo je, da je pri ploskovnem tipu kar dve tretjini plaznic, ki imajo obseg plazu iz leta v leto enak (pri linearnem polovica). Pri linearnem tipu pa se jih polovico zara{~a oziroma se obseg plazov kr~i. Kar petina plaznic ploskovnega tipa je nepora{~enih. Na apnencu prevladujejo linearne plaznice (61,1 %), ploskovnih pa je 46,3 %. Na meli{~nem, podornem, pobo~nem gradivu in moreni je odstotek ploskovnih plaznic enak, linearnih pa je le nekaj ve~ kot ~etrtina (26,1 %). Oglejmo si {e tipizacijo plazov glede na {tevilo sestavnih plazov ali podplazov. V okviru povr{ja plaznice pri maksimalnem obsegu plazu se ob~asno lahko sproì tudi ve~ plazov. Tudi tu s predpono pod-podobno kot pri podobmo~jih plazu poudarjam navezanost in podrejenost izhodi{~nemu pojavu – posa-meznemu snènemu plazu. Najve~jo razdiralno mo~ imajo plazovi takrat, kadar se jih na plaznici spro- ì ve~ so~asno, kar pa se zgodi zelo redko. ^e sledimo dolgim plaznicam od vrha navzdol vidimo, da se oblike povr{ja pogosto spreminjajo, s tem pa tudi {tevilo plazov na njihovem celotnem obmo~ju. Preglednica 40: Tip plazu (v %) glede na {tevilo podplazov (Julijske Alpe: N = 506). razred Julijci 1 posami~en – izrazita je ena plaznica 32,4 2 plazi{~en – dva ali ve~ vzporednih (enotno pobo~je) 31,6 3 pahlja~ast – ve~ manj{ih v enega (stekanje) 36,0 Glede na {tevilo plazov sem lo~il posami~ne plazove z izrazito plaznico (preglednica 40, 1), ki jih lahko precej dobro omejimo (slika 25). V nadaljevanju sem razlo~il {e enotno pobo~je oziroma plazi{- ~e z dvema ali ve~, bolj ali manj vzporednimi plaznicami (omejitev je dokaj nezanesljiva). Kar nekaj je takih, kjer se v zgornjem delu ve~ plaznic zdruì v eno, osrednjo. Obmo~je proènja je kot pahlja~a, ki je lahko sestavljena iz odprtega, zglajenega pobo~ja, strme kotanje, ali pa gre za ve~ krakov vboklih oblik povr{ja (preglednica 40, 3). Tudi tuji avtorji navajajo, da je obmo~je proènja lahko zelo razveje-no, medtem ko imamo na obmo~ju gibanja najpogosteje le osrednjo vboklo obliko povr{ja, po kateri se prena{a plazovina (Perla in Martinelli 1975, str. 78). V tem primeru se moramo zavedati nevarnosti ve~kratne sproìtve plazu, lahko tudi v kraj{ih ~asovnih presledkih. V preglednici 40 je predstavljena tipizacija plazov glede na {tevilo podplazov. V vsakega od treh razredov je pri{la priblìno tretjina plaznic. Plaznice plazi{~nega tipa prevladujejo na odloènem kam-90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 V[EKA Slika 25: Izrazita in jasno omejena plaznica nad MIHA P koriti Klome nad Logom v Trenti. ninskem gradivu in jih je za petino ve~ kot pri posami~nem in pahlja~astem tipu. Slednjih dveh tipov plazov je na apnencu za desetino ve~. Plaznice s posami~nim in pahlja~astim tipom plazov so zelo razgibane. Pri zadnjem je polovica zmerno, ~etrtina pa zelo vijugavih, kar pri {tirih desetinah pa je navpi~na stopnjevitost zelo razgibana. Zanimiva je primerjava med tipom plazu glede na {tevilo podplazov in slemenitvijo grebena nad plaznico. Alpska smer grebenov izrazito prevladuje pri posami~nem in pahlja~astem tipu, dinarska in pre~noalpska pa pri plazi{~nem. Plazi{~ni tip plazov ima povr{ino povpre~- nega plazu pri maksimalnem obsegu 34,7 ha, pahlja~asti, 25,3 ha in posami~ni le 7,6 ha. Ti podatki le {e podpirajo ugotovitve o vrstah in obmo~jih najve~jih snènih plazov v Sloveniji. 5.2.2.5 Prisotnost drugih naravnih nesre~ Na plaznici se lahko pojavijo tudi druge vrste naravnih nesre~ tako v zimskem kot tudi v kateremkoli drugem letnem ~asu. [ir{e gledano so gorske pokrajine zaradi naravnih nesre~ eno od najbolj ogro- ènih obmo~ij na svetu. Tudi na{e alpske pokrajine so deloma poseljene, ~eprav je è nekaj desetletij prisoten proces praznjenja, ki pa se v zadnjem ~asu umirja. V oceni ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~ je ve~ina povr{ja Julijskih Alp med srednje in zelo ogroènimi obmo~ji, ~eprav so bili upo- {tevani le usadi, poplave in potresi (Perko 1992, str. 75). Zaradi zadnjih je poso{ki del Julijskih Alp med najbolj ogroènimi obmo~ji pri nas, enaka ugotovitev pa velja tudi glede ogroènosti zaradi snènih plazov (Uprava Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje 1987–1994). Med {tevilnimi naravnimi nesre~ami se morda ravno pri snènih plazovih najbolj nazorno kaè povezanost med raznovrstnimi pokrajinskimi sestavinami. Te pa so lahko na obmo~ju plaznice naklonjene tudi nekaterim drugim pojavom, ki jih uvr{~amo k naravnim nesre~am. Nekaj plaznic, na katerih se pojavljajo tudi zemeljski plazovi (preglednica 41, 2), je nad Ba{ko grapo, v splo{nem pa je takih plaznic mno-91 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek go ve~ v predalpskih hribovjih, vendar pri vzorcu za Slovenijo tega podatka nimamo. Primerljivi so podatki o stabilnosti podlage (preglednica 30), kjer je v Julijcih nekaj plaznic, na katerih so prisotni tudi zemeljski plazovi le na obmo~ju odlaganja, pri vzorcu za Slovenijo pa je 3,5 % plaznic v celoti na plazljivem povr{ju. Sovpadanje snènih in vodnih pojavov je zelo redko, pogosto pa lahko sovpadajo vodni in kamninski pojavi. V Julijskih Alpah je nekaj ve~ kot polovica (283 ali 55,9 %) plaznic, na katerih se pojavljajo tudi druge vrste naravnih nesre~ (preglednica 41). Kamninska zgradba plaznic (apnenec, dolomit), z njo povezane oblike povr{ja in velike strmine ter ìvahna tektonika skupaj z eksogeno dinamiko so vzroki, da je skoraj polovica plaznic izpostavljena kamnitim plazovom, gru{~natim tokom ali padajo~emu kamenju (preglednica 41). Vsi ti pojavi so v glavnem posledica skalnih podorov in odlomov, kamenje in manj{e skale pa lahko prinese v dolino tudi plazovina snènih plazov. Tako odloèno kamenje in skale so zato prav tako lahko eden od kazalcev za dolo~anje obsega plazov. Pri naravnih nesre~ah moramo opozoriti tudi na poàre v tèko dostopnem sredogorju in visokogorju. Najpogostej{i vzrok je ~lovek, lahko pa tudi strela. Tako uni~en gozd in drugo rastje, ki za~asno ali celo trajno prepre~uje proènje snènih plazov, potrebuje za svojo obnovo na zgornji meji uspevanja ve~ ~asa kot na nìje leè~em pobo~ju, okoli{kem, bolj uravnanem svetu ali pa v dolini. V~asih pa obnova uni~enega rastja brez dodatnih posegov sploh ni mòna. Nekaj primerov tovrstnih poàrov v preteklosti poznamo prav iz Poso~ja (jùna pobo~ja Stola, pri planini Nad So~o na jugovzhodnih pobo~- jih Bav{kega Grintavca, pod C-postajo ì~nice Kanin), kjer je lavinska ogroènost povr{ja najve~ja. Tovrstni poàri pa so znani tudi iz drugih pokrajin slovenskih Alp. Skalni podori in odlomi so predvsem posledica mehani~nega preperevanja in razpadanja kamnin ter njihovega prenosa navzdol. Med vzroki za njihovo sproìtev so tudi potresi. V na{ih alpskih pokrajinah jih je najve~ v Poso~ju, zato tam pogosto sovpadajo obmo~ja skalnih podorov in odlomov ter snè- nih plazov. Potresi so prav tako lahko med potencialnimi vzroki za sproìtev snènih plazov. Preglednica 41: Delè snènih plazov (v %), kjer so na obmo~ju plaznice prisotne tudi druge naravne nesre~e (Julijske Alpe: N = 506). razred Julijci 1 ve~inoma snèni plazovi 44,1 2 zemeljski plaz, erozija prsti 0,8 3 kamniti plaz, gru{~nati tok, padajo~e kamenje 49,0 4 hudourni{ka poplava in z njo povezani pojavi 6,1 Oglejmo si nekaj zna~ilnosti plaznic, na katerih so poleg snènih tudi kamniti plazovi, gru{~nati tok ali padajo~e kamenje (preglednica 41, 3; N = 248 ali 49,0 %). Priblìno {estina plaznic ima na vseh treh obmo~jih oblike povr{ja, ki so posledica odlaganja kamninskega gradiva, skoraj tri ~etrtine plaznic pa je takih, da imajo omenjene oblike na vsaj enem od treh zna~ilnih obmo~ij plazu. Malo manj kot polovica plaznic, na katerih so prisotne tovrstne naravne nesre~e, je na meli{~nem, podornem in pobo~- nem gru{~u ter moreni, {tiri desetine na apnencu in desetina na dolomitu. 17 % plaznic je nepora{~enih na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu, nekaj ve~ kot polovica pa vsaj na enem od njih. Druga~e je z vodnimi pojavi. V gorskem svetu so zaradi velikega strmca najpogostej{e hudourni{- ke poplave. Bolj kot sama voda ogroàjo povr{je njihovi spremljajo~i erozijski in akumulacijski procesi in pojavi. Ti lahko spremenijo oblike povr{ja, prerez in kamninsko zgradbo plaznic, njeno pora{~enost in stabilnost, naklon posameznih odsekov in drugo. Zadenjska erozija lahko retrogradno pove~a naklon plaznice na obmo~ju proènja, odloèno kamninsko gradivo na obmo~ju odlaganja pa ga lahko zmanj- {a. Nekatere plaznice, ki omogo~ajo v ~asu trajanja snène odeje prenos snènih gmot iz vi{je proti nìje leè~im delom dolin, imajo v kopnih razmerah enako vlogo. Takrat tudi s pomo~jo vode prena{a-92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 jo namesto snega kamninsko gradivo, prst in odmrle oziroma odpadle dele lesa. Nekaj ve~ takih plaznic na manj{em obmo~ju je v Vratih, ob Nadiì in U~ji, nad Lo{ko Koritnico in v Drèni{kem kotu. Zanimiv je primer plaznice v Vratih, ki poteka po hudourni{ki grapi Velikega ^rlovca (zahodno nad Peri~nikom). Bolj kot tamkaj{nji snèni plaz, ki je zadnji~ dosegel cesto Mojstrana–Vrata pred ve~ kot pol stoletja, ogroàjo to cesto nanosi gru{~a v primeru kratkotrajnih in izdatnih padavin. 5.2.2.6 Pore~ja Plaznice sem navezal tudi na pore~je, s ~imer sem dobil pregleden in predvsem vsebinsko pomemben prostorski pregled plazov po posameznih pore~jih. Razvodnice med pore~ji sem opredelil po oro-grafskem klju~u, pri zakraselem povr{ju pa sem upo{teval rezultate sledenja tamkaj{njih voda in na temelju teh opredeljena vodna zaledja posameznih kra{kih izvirov. Pri vzorcu za Slovenijo imamo le podatek o glavnem re~nem sistemu oziroma pore~ju I. reda, pri Julijcih pa {e dva podsistema za pore~- ji II. in III. reda. Snèni plazovi vplivajo tudi na nekatere hidrolo{ke zna~ilnosti rek v alpskih pokrajinah. Njihov vpliv je najmo~nej{i tam, kjer je nekaj povr{ja, ki ga pokrivajo pod ledeniki. Tudi v na{ih alpskih pokrajinah imajo pri povpre~no in {e posebej pri nadpovpre~no snèni zimi plazovi precej{en vpliv na re~ne reìme alpskih vodotokov, kar je zaradi velikega deleà prepustnih (karbonatnih) kamnin {e posebej pomembno. Za re~ne reìme je zelo velikega pomena trajanje snène odeje, ostanki snènih plazov pa lahko {e nekoliko podalj{ajo njeno trajanje, seveda v nesklenjeni obliki, kot so snène zaplate, krpe in èpi. Poleg tega so ostanki plazov pozno spomladi in v zgodnjem poletju kazalec obsega plazov pretekle zime (slika 26). Pomen snènice in deèvnice, ki pronica skozi snèno odejo v spomladanskem ~asu, je zelo velik pri talnih plazovih, saj ti prekinejo vez med snegom in podlago. V[EKA MIHA P Slika 26: Ostanki plazov so v spomladanskem ~asu pomemben vodni vir alpskih vodotokov in kazalec lavinske aktivnosti pretekle zime. Na sliki so ostanki plaznega stòca plazu Pod ru{o nad zaselkom Na Skali (So~a). 93 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Za vodotoke je plazovina, ki se nabere na obmo~ju odlaganja, pomembna zato, ker se tali dlje ~asa kot okoli{ka snèna odeja. Podalj{uje trajanje preto~nih vi{kov in pove~uje vodnatost rek, v katere izteka, vi{ki pa nastopijo nekoliko kasneje oziroma z zamikom glede na druge reke, pri katerih sneg ni tako pomemben. Pozimi so pretoki zaradi snènega zadr`ka manj{i, ob spomladanskem kopnenju snega pa mo~no narasejo (Hrvatin 1998, str. 81). Sneg je najpomembnej{i pri rekah z alpskim sredogorskim (U~ja, Meà, Kokra, Trì{ka Bistrica, Savinja pod Nazarjami, So~a pod Kobaridom) in alpskim visoko-gorskim snèno-dènim reìmom (vse druge reke v visokogorskih alpskih pokrajinah). Pri plazovih pride lahko zaradi prenosa snega iz visokogorja v doline do ~asovnih sprememb pri taljenju snène odeje. Pri tem imamo glede na okoli{~ine dve mònosti: pospe{itev in upo~asnitev taljenja. Zaradi tega se spremeni tudi specifi~ni odtok z visokogorskega povr{ja. Delè snènih plazov pri specifi~nem odtoku zelo niha (slika 27) in zna{a po razli~nih ocenah od 2 do 34 % (McClung in Schaerer 1993, str. 122). Poskusi na terenu so dali rezultate od 3 do 11 %, pri ~emer so izmerili veliko spremenljivost v ~asu hudih zim. Takrat lahko ti deleì narasejo tudi do trikratno glede na ocene minimalnega odtoka. V dolinah oziroma na obmo~ju odlaganja plazov je na splo{no topleje kakor tam, kjer se snè- ne gmote sproìjo. Zato se talijo hitreje kot bi se, ~e ne bi bilo plazov. Taljenje {e dodatno pospe{ujejo primesi v plazovini (prst, melj, kamenje, veje in drugo), saj je njena povr{ina zaradi tega temnej{a (slika 22). To pove~uje absorbcijo son~nega sevanja, saj je albedo za umazan sneg è pod 50 % ([egula 1986b, str. 28). Ve~ji kosi primesi (okrog 2 cm in ve~ji), ki omogo~ajo sen~enje plazovine, pa nasprotno upo~asnjujejo njeno taljenje. Pri ve~jih sen~nih ploskvah lahko nastanejo snène gobe, katerih obstoj je kratkotrajen. Zanimiva sta {e dva u~inka, zaradi katerih je upo~asnjeno taljenje plazovine. Snèna odeja, ki leì in je posledica plazov, je mnogo bolj zbita, zato ima v povpre~ju trikrat ve~jo gostoto kot okoli{ka, ki ni bila podvrèna plazenju. Specifi~na povr{ina odloène plazovine je na splo{no mnogo manj{a, kot pa je na obmo~ju proènja v nemoteni snèni odeji, po vi{ini pa je vi{ja. Ker je taljenje povr{inski proces in je zelo odvisno od specifi~ne povr{ine, poteka v plazovini po~asneje kot na enaki povr{ini v nedo-taknjeni snèni odeji. Terenska opazovanja so pokazala (McClung in Schaerer 1993, str. 123), da se 1 – taljenje snène odeje (normalna snèna sestavina) 2 – taljenje plazovine (lavinska sestavina) 3 – osnovni pretok (osnovna sestavina) Pretok 1. 2. Slika 27: Shematska predstavitev vpliva 3. snènih plazov na pretok vodotoka v lavinsko J F M A M J J A S O N D aktivnem delu njegovega pore~ja (McClung in Leto (po mesecih) Schaerer 1993, str. 122). 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 tanki rokavi plazovine hitro talijo, debeli pa po~asneje, ker je prostorninsko gledano ve~ji del snega zakrit pred soncem. Kljub umazanosti snega je albedo {e vedno vsaj enkrat ve~ji kot na okoli{kem kopnem povr{ju. Taljenje snega, ki ga prinesejo v dolino snèni plazovi, vpliva na ~asovno kot tudi na koli~insko sestavino specifi~nega odtoka v posameznih pore~jih (slika 27). Predpogoj za to je velika gostota plaznic, ki je najpogosteje posledica naravnogeografskih zna~ilnosti povr{ja, ali pa nadpovpre~nih zimskih razmer. Oglejmo si najprej {tevilo plaznic po pore~jih pri vzorcu plazov za Slovenijo (preglednica 42). Manj- {a pore~ja, ki so sestavni deli ve~jih, so nanizana dolvodno ob glavni reki. Priblìno sedem desetin plazov po {tevilu in osem desetin po povr{ini je v pore~ju So~e. [tevil~no je priblìno tretjina ob zgornji So~i (do Mosta na So~i), nekaj ve~ kot tretjina (38,1 %) pa v pore~ju Idrijce in Ba~e. Po povr{ini jih je ob zgornji So~i kar 69,6 %, ob Idrijci in Ba~i pa le desetina. Velikost povpre~nega snènega plazu ob zgornji So~i je skoraj desetkrat ve~ja kot ob Idrijci in Ba~i, enainpolkrat glede na plazove v pore~ju Save Dolinke, triinpolkrat glede na plazove v pore~ju Save Bohinjke in ve~ kot petinpolkrat glede na plazove v pore~ju Save pod soto~jem Bohinjke in Dolinke. Ob Idrijci in Ba~i je najve~ plazov (38,1 %), a so po povr{ini zelo majhni (povpre~na velikost je 2,8 ha). Drugi po velikosti so plazovi v pore~ju Save Dolinke (13,9 ha), predvsem na ra~un plazov nad alpskimi dolinami v severnem delu Julijskih Alp. Preglednica 42: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po pore~jih na obmo~ju Slovenije (N = 1257, * plazovi neposredno nad vodotokom). pore~je I pore~je II pore~je III N delè (%) skupna delè (%) povpre~na povr{ina plazov velikost plazu v pore~ju (km2) v pore~ju (ha) So~a 415 33,0 93,3 69,6 22,5 Idrijca in Ba~a 479 38,1 13,4 10,0 2,8 So~a skupaj 894 71,1 106,7 79,6 11,9 Sava Dolinka 108 8,6 15,0 11,2 13,9 Sava Bohinjka 41 3,3 2,6 1,9 6,4 Sava (ostala) skupaj 189 15,0 8,8 6,6 4,4 Sava* (pod Radovljico) 31 2,5 Trì{ka Bistrica 15 1,2 Kokra 10 0,8 Sora 76 6,0 Kamni{ka Bistrica 7 0,6 Ljubljanica 29 2,3 Savinja 16 1,3 Paka 1 0,1 Mirna 4 0,3 Sava skupaj 338 26,9 26,4 19,7 7,8 Drava 1,0 0,7 4,0 Meà 24 1,9 Dravinja 1 0,1 Drava skupaj 25 2,0 1,0 0,7 4,0 Slovenija skupaj 1257 100,0 134,1 100,0 10,7 S pomikom proti vzhodu sta {tevilo in povpre~na velikost plazov po pore~jih vse manj{a. V pore~- ju Save je ~etrtina plazov po {tevilu in {e nekaj manj{i delè po povr{ini in so v povpre~ju za okrog 4 ha manj{i od plazov v pore~ju So~e. [e vedno pa so bistveno ve~ji kot v pore~ju Idrijce in Ba~e. Po {tevilu in predvsem z vidika ogroènosti ne smemo pozabiti na {tevilne plazove v pore~jih Ljubljanice, 95 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 43: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po pore~jih na obmo~ju Julijskih Alp (N = 506, * plazovi neposredno nad vodotokom). zaporedna osnovno {tevilo delè skupna povr{ina delè povpre~na velikost {tevilka pore~je plazov v pore~ju plazu v pore~ju A ime vodotoka (N) (%) (km2) (%) (ha) 1 So~a* 58 11,5 16,3 14,3 28,1 2 Koritnica 53 10,5 15,2 13,3 28,7 3 Lepenjica 35 6,9 8,6 7,5 24,6 4 Triglavska Bistrica 31 6,1 8,3 7,2 26,7 5 U~ja 29 5,7 2,8 2,4 9,6 6 Tolminka 29 5,7 6,0 5,3 20,7 7 Ba~a 27 5,3 4,4 3,8 16,2 8 Glijun 26 5,1 5,2 4,5 19,9 9 Vrsnica 25 4,9 2,7 2,4 10,8 10 Zadnjica 22 4,3 5,9 5,1 26,6 12 Radovna 20 4,0 1,4 1,2 6,9 13 Sava Dolinka 17 3,4 2,8 2,4 16,2 15 Savica 17 3,4 1,6 1,4 9,1 17 Suhi potok (Zadnja Trenta) 15 3,0 6,9 6,0 45,7 18 Nadià 15 3,0 8,2 7,2 54,9 19 Pi{nica 13 2,6 1,8 1,6 13,7 20 Kozjak 10 2,0 3,9 3,4 38,6 21 Beladovec 8 1,6 1,4 1,2 17,1 22 Slatnica 8 1,6 0,4 0,4 5,0 23 Volarja 8 1,6 4,3 3,8 53,6 24 Limarica 7 1,4 1,7 1,5 24,6 25 Sava Bohinjka 7 1,4 0,3 0,2 3,6 26 Mostnica 7 1,4 0,8 0,7 11,0 27 Sel{ka Sora 6 1,2 0,4 0,3 6,7 28 Mlinarica 5 1,0 2,3 2,0 46,6 31 Boka 4 0,8 0,5 0,4 11,7 32 Le{nikov graben 4 0,8 0,6 0,6 16,0 Skupaj: 506 100,0 114,4 100,0 22,6 B pomòno pore~je 1 So~a 1 (Zgornja Trenta) 27 5,3 10,9 9,5 40,3 2 So~a 2 (Spodnja Trenta) 118 23,3 31,1 27,2 26,4 3 So~a 3 (Bov{ka kotlina) 91 18,0 21,3 18,6 23,4 4 So~a 4 (@aga-Kobarid) 62 12,3 9,5 8,3 15,3 5 So~a 5 (Srednja So{ka dolina) 86 17,0 23,8 20,8 27,7 6 Sava Dolinka 85 16,8 14,8 13,0 17,5 7 Sava Bohinjka 31 6,1 2,6 2,2 8,3 8 Sora 6 1,2 0,4 0,3 6,7 Skupaj: 506 100,0 114,4 100 22,6 C glavno pore~je 1 So~a 384 75,9 96,6 84,4 25,2 2 Sava 122 24,1 17,8 15,6 14,6 Skupaj: 100,0 114,4 100,0 22,6 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Sore, Trì{ke Bistrice, Savinje, Kokre, Kamni{ke Bistrice in Meè. Tu je plazov {e bistveno ve~, vendar {e niso zajeti v trenutni podatkovni zbirki lavinskega katastra za Slovenijo. Plazove po pore~jih na obmo~ju Julijskih Alp si oglejmo nekoliko podrobneje (preglednica 43). Pore~- ja sem razvrstil hierarhi~no od izvira dolvodno in jih poimenovali osnovno, pomòno in glavno pore~- je. Po {tevilu je v vzorcu za Julijske Alpe tri ~etrtine plazov v pore~ju So~e in ~etrtina v pore~ju Save. Pri osnovnih pore~jih izstopajo plazovi neposredno nad reko So~o in v Lo{ki Koritnici. [tevilnej{i so {e nad Lepeno in Vrati, nad dolinama U~je in Tolminke, Ba{ko grapo, v pogorju Kanina, nad Vrsnikom in Zadnjico ter v dolini Radovne in njenem podalj{ku Krmi. Tako po {tevilu kot tudi po povr{ini je delè plazov na teh obmo~jih priblìno enak, to je okrog sedemdesetodstoten. Veliko plazov je tudi v pore~ju Savice, nadalje neposredno nad Savo Dolinko, nad Zadnjo Trento, v pore~ju Nadiè (Breginjski kot) in Pi{nice ter Kozjaka (Drèni{ki kot). Tu je razlika med deleèma po {tevilu in povr{ini, ki sta priblìno petinska, nekoliko v korist povr{ine plazov. V zadnjo skupino plazov po pore~jih pa sem uvrstil plazove v pore~ju Beladovca (Trebi{ki dol), Slatnice med Polovnikom in Javor{~kom, Volarje v Srednji So{ki dolini, Limarice (na jùni strani Vr{i~a), Save Bohinjke, Mostnice, Sel{ke Sore, Mlinarice, Boke in v pore~ju Le{nikovega grabna nad Belco. Njihov delè po {tevilu in povr{ini pa je priblìno desetodstoten. Zelo zanimiva je primerjava velikosti povpre~nega plazu po osnovnih pore~jih (preglednica 43, A, zadnji stolpec). Na prvih petih mestih so pore~ja, kjer {tevilo plazov ni veliko, velikost povpre~nega plazu pa dale~ nad povpre~jem (22,6 ha). Povpre~na velikost plazov v pore~jih Nadiè (Breginjski kot) in Volarje (pobo~ja pod grebenom Krn–Batognica) je prek 50 ha, nad Suhim potokom (Zadnja Trenta) in Mlinarico prek 40 ha in le malo manj (38,6 ha) v pore~ju Kozjaka (Drèni{ki kot). Sorazmerno veliki, od 20 do 30 ha so {e plazovi v Lo{ki Koritnici, neposredno nad So~o v njenem zgornjem toku ter v Vratih, Zad-njici, Lepeni in na jùni strani Vr{i~a. Zaradi prevlade plazov na so{ki strani Julijskih Alp predstavljam njihovo pojavnost in povpre~no velikost plazu {e po posameznih odsekih So~e (preglednica 43, B). Od izvira navzdol sem jo razdelil na pet odsekov: Zgornja Trenta (nad soto~jem z Zadnjico), Spodna Trenta (nad soto~jem s Koritnico), Bov{- ka kotlina (nad soto~jem z U~jo), @aga–Kobarid (nad soto~ja s Kozjakom) in Srednja So{ka dolina (nad soto~jem z Idrijco). K zadnjemu odseku sem pri{tel tudi plazove v pore~ju Nadiè, ki spadajo pokrajinsko k Srednji So{ki dolini. K vsakemu odseku sem uvrstil ustrezne plazove, ki se proìjo neposredno nad So~o. Skoraj ~etrtina plazov je na odseku So~e v Spodnji Trenti, nekaj manj kot petina pa na njenem odseku skozi Bov{ko kotlino in po Srednji So{ki dolini. Na 4. mestu je s 16,8 % Sava Dolinka s pritoki, ve~ plazov pa je {e na odseku So~e med @ago in Kobaridom (12,3 %). Po {tevilu veliko manj je plazov v pore~ju Save Bohinjke in So~e v Zgornji Trenti. Prav tu je povpre~na povr{ina plazov najve~ja (40,3 ha). Med najve~jimi so nedvomno plazovi na jùnih pobo~jih pod grebenom Zadnja Moj-strovka–Travnik–[ite–Veliki Ozebnik–Pelci. V velikostnem razredu od 20 do 30 ha so plazovi na odsekih So~e v Srednji So{ki dolini, Spodnji Trenti in na {ir{em obmo~ju Bov{ke kotline. Sorazmerno veliki, med 15 in 20 ha, so {e v celotnem pore~ju Save Dolinke in na odseku So~e med @ago in Kobaridom. V Pore~ju Save Bohinjke in Sore pa je velikost povpre~nega plazu è pod 10 ha. Glede na {tevilo plazov, {e bolj pa na njihove povr{inske deleè po posameznih vodotokih moramo v primeru povpre~ne in {e posebej nadpovpre~ne zime spomladi pri odtoku s teh pore~ij ra~unati na znaten delè voda, ki ga prispevajo ostanki snènih plazov. Na osnovi zna~ilnosti povr{inskega odtoka s plazovitih obmo~ij (slika 27) lahko tudi pri nekaterih na{ih vodotokih zaradi ostankov snènih plazov ra~unamo z zakasnitvijo spomladanskega preto~nega vi{ka in z nadpovpre~nim pretokom. 5.2.2.7 Plazovi po naravnogeografskih regijah Snène plazove sem razvrstil tudi po naravnogeografskih regijah Slovenije, ki glede na zna~ilnosti tega naravnega pojava najbolj ustrezajo temu namenu. Uporabljena naravnogeografska regionalizacija (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995, str. 24–25) je bila zasnovana predvsem z namenom, da hierarhi~no bolj sistemati~no razdela dotedanje, v nekaterih pogledih nedore~ene tovrstne posku-97 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek se (Kladnik 1996, str. 148). Naravne prvine pokrajin so v njej upo{tevane enakovredno, vendar imata med njimi posebno mesto izoblikovanost povr{ja in podnebje. To je ustrezalo tudi za razvrstitev snè- nih plazov, {e posebej pa razdelitev regij na obmo~ju slovenskih Alp. Tam so lo~eni so{ki in savski del Julijskih Alp ter planote v predgorju visokogorskega sveta. V preglednici 44 so predstavljeni plazovi po naravnogeografskih regijah Slovenije glede na njihov delè po {tevilu. Tretjina vseh plazov je v Poso{kih Julijskih Alpah, skoraj ~etrtina pa na obmo~ju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Priblìno desetina plazov je v Tolminskem hribovju (Ba{ka grapa), druga desetina pa v Posavskih Julijskih Alpah. V katastru je {e veliko plazov s Sel{ke doline, Meì{ko-Sol~avskih Karavank, Polhograjskega hribovja, severnega obrobja Trnovskega gozda kot tudi plazovi nad Srednjo Radovno in Savo Bohinjko pri Soteski (regija Pokljuka, Meàkla in Jelovica). Precej manj (pod 2 %) je v katastru plazov z obmo~ja Kamni{ko-Savinjskih Alp ter Zahodnih in Srednjih Karavank. Prav tu bo pri obnovi katastra najve~ dela. Nekaj akutnih snènih plazov je tudi v Poljanski dolini in Posavskem hribovju, nad dnom Srednje So{ke doline ter na obmo~jih [entjo{kega in Rovtarskega hribovja. Nenazadnje omenimo, da so povzro~ili plazovi v izjemnih snènih razmerah teàve è tudi v Halozah, ob Paki (pri Hudi luknji) ter v Mirnski in Spodnji So{ki dolini (slika 2). Severozahodna Slovenija oziroma njene visokogorske in sredogorske pokrajine so glavno obmo~je snènih plazov v Sloveniji. To je v prvi vrsti posledica naravnogeografskih razmer ter precej{nje poseljenosti jùnega obrobja oziroma predgorja Julijskih Alp. Veliko plazov je tudi na vlòkih nepropustnih kamnin v zahodnih predalpskih hribovjih. Kljub nìji nadmorski vi{ini sta namre~ trajanje in vi{ina snène odeje zaradi posebnih podnebnih zna~ilnosti {e vedno ugodni za njihov nastanek. Preglednica 44: [tevilo in delè snènih plazov (v %) iz obeh vzorcev (Slovenija: 18 regij, 1257 plazov, Julijske Alpe: 3 regije, 506 plazov, ve~jih od 0,9 ha) po naravnogeografskih regijah Slovenije (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995, str. 24) {tevilka {tevilka regije ime regije (Slovenija) {tevilo plazov delè plazov (%) 1 1 Poso{ke Julijske Alpe 417 33,2 2 11 Idrijsko-Cerkljansko hribovje 296 23,5 3 9 Tolminsko hribovje 135 10,7 4 2 Posavske Julijske Alpe 113 9,0 5 13 Sel{ka dolina 45 3,6 6 6 Meì{ko-Sol~avske Karavanke 33 2,6 7 15 Polhograjsko hribovje 30 2,4 8 80 Trnovski gozd, Banj{ice, Hru{ica, Nanos 28 2,2 9 3 Pokljuka, Meàkla, Jelovica 26 2,1 10 7 Kamni{ko-Savinjske Alpe 21 1,7 11 14 Poljanska dolina 19 1,5 12 16 Posavsko hribovje 19 1,5 13 4 Zahodne Karavanke 17 1,4 14 5 Srednje Karavanke 16 1,3 15 10 Dno Srednje So{ke doline 13 1,0 16 12 [entjo{ko hribovje 13 1,0 17 34 Rovtarsko hribovje 8 0,6 18 22, 31, 33, 35 druge regije 8 0,6 Slovenija 1257 100,0 1 1 Poso{ke Julijske Alpe 384 75,9 2 2 Posavske Julijske Alpe 113 22,3 3 3 Pokljuka, Meàkla, Jelovica 9 1,8 Julijske Alpe 506 100,0 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Podatki vzorca za Julijske Alpe v glavnem sovpadajo z opredelitvijo plazov po pore~jih. To nas ne presene~a, saj temelji uporabljena naravnogeografska regionalizacija deloma tudi na hidrolo{kem na~e-lu. V Poso{kih Julijskih Alpah (preglednica 44) je odstotek plazov povsem enak odstotku za pore~je So~e (75,9 %), pri Posavskih Julijskih Alpah (22,3 %) pa je nekaj plazov pri{lo v regijo predgorskih planot Pokljuke, Meàkle in Jelovice. Dejansko so ti plazovi nad Srednjo Radovno in Savo Bohinjko pri Soteski. Povr{inski delè lavinsko ogroènega povr{ja znotraj posameznih regij, ki sem jih uvrstil v Julijske Alpe, je dale~ najve~ji v Poso{kih (15,7 %), bistveno manj{i pa v Posavskih Julijskih Alpah (5,1 %) in najmanj{i v predgorskih planotah (1,0 %). Upo{tevati pa moramo oceno, da je bilo obdelanih (slika 28) za potrebe lavinskega katastra le okrog 80 % povr{ja Julijskih Alp, na katerem je priblìno tri ~etrtine snènih plazov od vseh potencialnih na tem obmo~ju (teh je {e vsaj 700 do 800). 5.3 DRUGI POMEMBNEJ[I PODATKI So~asno z zajemanjem podatkov o naravnogeografskih zna~ilnostih plazov sem zbral tudi nekaj drugih informacij o plazovih, ki so pomembne predvsem z vidika prostorske razporeditve in lavinske ogroènosti povr{ja ter preventive. Plazove sem navezal na ob~ino in katastrsko ob~ino, najblìje naselje oziroma objekt ter ocenil razdaljo do tega objekta. Posebno pozornost sem namenil ogroènosti prometnic, pri katerih sem navedel cestni (èlezni{ki) odsek in kategorijo ceste. Zanimala me je tudi druga prevladujo~a ogroènost objektov ali zemlji{~ na obmo~ju celotne plaznice kot tudi njeno stanje glede obsega in pogostost plazenja. Tovrstne zna~ilnosti oziroma podatki so predstavljeni le v tolik{ni meri, kolikor so povezane s tistimi naravnogeografskimi prvinami povr{ja, ki omogo~ajo ali celo spodbujajo plazenje tako neposredno kot tudi posredno. Predstavljeni so predvsem rezultati, dobljeni na osnovi obdelave podatkov vzorca za Slovenijo, za Julijce pa le tiste zna~ilnosti plazov, ki jih pri vzorcu za Slovenijo ni. 5.3.1 TOPOGRAFSKE PRVINE Nekateri podatki omogo~ajo natan~nej{o prostorsko opredelitev plazov pri analizi in kasnej{i sin-tezi kot tudi pri predstavitvi rezultatov. Natan~nost zajemanja tovrstnih podatkov je pri vsaki od topografskih zna~ilnosti plazov zelo razli~na, zanimivo pa je tudi poimenovanje posameznih plazov oziroma plaznic. 5.3.1.1 Krajevna opredelitev plazov Zaradi mònosti kasnej{e izlo~itve plazov po posameznih kriterijih sem dolo~il tudi sredi{~no to~- ko ali centroid vsakega plazu. Izraèna je z y in x koordinatama Gauß-Krügerjeve koordinatne mreè. Vrednosti so podane tudi na robovih posameznih listov temeljnega topografskega na~rta (TTN) v merilu 1 : 10.000, ki sem jih uporabljal kot topografsko osnovo za vnos posameznih plazov v kataster. Praviloma sem dolo~il to~ko na sredini navidezne ~rte na ~elu plazu, ki omejuje obseg pogostega plazu. Kadar ogroà plaz prometnico, sem dolo~il sredi{~no to~ko na sredini ogroènega cestnega odseka, ki ga omejujeta boka plazu. Uporabnost centroidov je vidna v prej{njem poglavju, ko smo si ogledali plazove po naravnogeografskih regijah. Osnovna topografska enota za popis plazov je bilo 105 listov TTN v merilu 1 : 10.000 (slika 28). Podatke o obsegu plazov sem vna{al glede na njihovo akutnost, ne pa sistemati~no po posameznih listih TTN. Zato so vidne {tevilne praznine, ki jih bo potrebno zapolniti pri obnovi katastra. Oglejmo si gostoto plazov vzorca za Slovenijo po posameznih listih TTN (slika 29). Skoraj {est desetin listov TTN ima manj kot 10 plazov, priblìno ~etrtina od 10 do 19 plazov, {estina pa od 20 do 39 plazov. Na treh listih TTN (Cerkno 8, Idrija – Cerkno 14 in Idrija 19) pa je ve~ kot 40 plazov. 99 100 Snèni plaz ovi v Slo veniji Število plazov na listu TTN: 40 in ve~ od 30 do 39 od 20 do 29 od 10 do 19 od 1 do 9 Miha P 0 10 20 30 40 50 km Avtor: Miha Pav{ek av{ek GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 65 60 55 50 45 40 35 TTN (v %)v 30 25 Delè listo 20 15 10 5 0 do 9 10 do 19 20 do 29 30 do 39 40 in ve~ [tevilo plazov Slika 29: Delè listov TTN v merilu 1 : 10.000 glede na {tevilo plazov na posameznem listu. Imena listov TTN ne sovpadajo vedno z dejanskimi obmo~ji plazovitosti, vsekakor pa je tudi to ena od mònosti za predstavitev prostorske razporeditve plazovitega povr{ja v Sloveniji (preglednica 45). Na sliki 28 so predstavljeni listi TTN glede na gostoto plazov. Ve~inoma leìjo v severnem delu osrednjega grebena Julijskih Alp, na njihovem jùnem obrobju ter nad Ba~o in Idrijco oziroma njunih pri-tokih. Naslednji podatek je oznaka za lego pravokotnika v Atlasu Slovenije, v katerem leì ve~ji del povr- {ine snènega plazu pri njegovem maksimalnem obsegu. Podatek nam omogo~a hitro in grobo opredelitev òjega obmo~ja plazu, hkrati pa ga lahko uporabimo podobno kot liste TTN za pregled gostote plazov na povr{insko enoto. 5.3.1.2 Poimenovanje plazov Zemljepisna imena so zelo pomemben geografski vir pri spoznavanju povr{ja, ki ga ogroàjo raznovrstne naravne nesre~e. Zaradi narave tovrstnih pojavov, {e posebej snènih, je njihov pomen pri prepoznavanju plazovitega povr{ja {e toliko ve~ji. Veliko teh imen se je izgubilo hkrati z izseljevanjem nekdaj stalnih prebivalcev v dolinska, kotlinska in ravninska obmo~ja. Prihajajo sicer novi obiskovalci, ki pa so glede zemljepisnih imen omejeni s podatki na topografskih, planinskih in izletni{kih zemljevidih. Z zemljepisnimi imeni si lahko pomagamo predvsem tam, kjer ni drugih prepoznavnih znakov, ki dokazujejo prisotnost snènih plazov. Marsikatera oblika povr{ja, ki je danes è v celoti zara{~ena, ima v svojem imenu besedo plaz. Sodobna kartografija ne bi smela zaobiti tega problema pri ponovni izda-ji dràvnih topografskih na~rtov in kart, ki so tudi na ta na~in pomemben vir za prepoznavanje plazovitega povr{ja. Slika 28: [tevilo plazov v lavinskem katastru za Slovenijo po posameznih listih TTN v merilu 1 : 10.000. 101 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 45: [tevilo in delè plazov (v %) v lavinskem katastru za Slovenijo po listih TTN v merilu 1 : 10.000. zaporedna {tevilka ime lista TTN 1 : 10.000 {tevilo delè (%) 1 Cerkno 8 46 3,7 2 Idrija – Cerkno 14 46 3,7 3 Idrija 19 43 3,4 4 Bovec 10 39 3,1 5 Tolmin – Bovec 13 39 3,1 6 Cerkno 2 37 2,9 7 Bohinjska Bistrica 21 36 2,9 8 Bohinjska Bistrica 22 36 2,9 9 Cerkno 6 34 2,7 10 Bovec 9 32 2,5 11 Breginj – @aga 14 32 2,5 12 Cerkno 3 29 2,3 13 Bovec 2 27 2,1 14 Bovec 4 27 2,1 15 Cerkno 4 27 2,1 16 Bled 1 25 2,0 17 Tolmin 25 23 1,8 18 Idrija – Cerkno 13 22 1,8 19 Bohinjska Bistrica 25 20 1,6 20 Tolmin 19 20 1,6 21 Bohinjska Bistrica 23 19 1,5 22 Bovec 7 19 1,5 23 Mojstrana 21 19 1,5 24 Cerkno 7 18 1,4 25 @aga 10 18 1,4 26 Breginj – @aga 15 17 1,4 27 Kranjska Gora 24 16 1,3 28 Tolmin 24 16 1,3 29 Bled 2 15 1,2 30 Idrija 18 15 1,2 31 Idrija – Cerkno 12 15 1,2 32 Tolmin 18 15 1,2 33 Bohinjska Bistrica 24 14 1,1 34 Kranj 17 14 1,1 35 Bovec 8 13 1,0 36 Cerkno 1 13 1,0 37 Tolmin – Bovec 11 13 1,0 38 Tolmin 23 12 1,0 39 Kanal 0 11 0,9 40 Ravne na Koro{kem 23 11 0,9 41 Tolmin 17 11 0,9 42 Tolmin – Bovec 12 11 0,9 43 Bled 3 10 0,8 44 [kofja Loka 8 10 0,8 45 Bovec 3 9 0,7 46 Breginj – @aga 13 9 0,7 47 Kranjska Gora 25 9 0,7 48 Litija 10 9 0,7 49 Ravne Na Koro{kem 22 9 0,7 50 Jezersko 5 8 0,6 51 Radovljica 3 8 0,6 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 zaporedna {tevilka ime lista TTN 1 : 10.000 {tevilo delè (%) 52 Tolmin 22 8 0,6 53 Vrhnika – [kofja Loka 13 8 0,6 54 Bohinjska Bistrica 18 7 0,6 55 Bohinjska Bistrica 19 7 0,6 56 Breginj 20 7 0,6 57 Cerkno 10 7 0,6 58 Kanal 5 7 0,6 59 Kranj 21 7 0,6 60 Nova Gorica – Kanal 15 7 0,6 61 Vrhnika – [kofja Loka 12 7 0,6 62 @aga 9 7 0,6 63 Bohinjska Bistrica – Bled 15 6 0,5 64 Bovec 1 6 0,5 65 Bovec 5 6 0,5 66 Cerkno 9 6 0,5 67 Mojstrana 22 6 0,5 68 [kofja Loka 7 6 0,5 69 Bovec 6 5 0,4 70 Jezersko 7 5 0,4 71 Kamnik – Jezersko 13 5 0,4 72 Tolmin 20 5 0,4 73 Celje 22 4 0,3 74 Jezersko 4 4 0,3 75 Kamnik – Jezersko12 4 0,3 76 Mokronog 20 4 0,3 77 Radovljica 9 4 0,3 78 [kofja Loka 9 4 0,3 79 Tolmin 16 4 0,3 80 Bohinjska Bistrica – Bled 14 3 0,2 81 Breginj 19 3 0,2 82 Idrija – Cerkno 15 3 0,2 83 Kanal 4 3 0,2 84 Radovljica 4 3 0,2 85 Trbovlje 6 3 0,2 86 Vrhnika 16 3 0,2 87 Bohinjska Bistrica – Bled 13 2 0,2 88 Breginj 25 2 0,2 89 Jezersko 8 2 0,2 90 Kanal 3 2 0,2 91 Kranj 23 2 0,2 92 Mojstrana 24 2 0,2 93 Mozirje 3 2 0,2 94 Trbovlje 2 2 0,2 95 Bled 10 1 0,1 96 Jezersko 9 1 0,1 97 Kamnik – Jezersko 11 1 0,1 98 Mozirje 2 1 0,1 99 Mozirje 6 1 0,1 100 Ravne na Koro{kem 24 1 0,1 101 Rogatec 4 1 0,1 102 [kofja Loka 10 1 0,1 103 [o{tanj 4 1 0,1 104 Tolmin – Bovec 15 1 0,1 105 Trbovlje 7 1 0,1 skupaj 1257 100,0 103 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek @e Tuma omenja pri imenoslovju skupine Bav{kega Grintavca (Tuma 1929, str. 36), da naj bi se imenovale gore s kratkimi snènimi plazovi (to je plazovi pr{i~a, ki se stalno osipava) Sravnik in Kur-nik. Pri slovenskih zemljepisnih imenih (podatki o imenih plazov se nana{ajo na plazove iz vzorca za Slovenijo) so najpogostej{e besedne zveze, kjer je prisotna beseda plaz, plazi ali plazovi (plazovje), ki ima levo ali desno pridevni{ko pojasnilo. Med najpogostej{imi levimi so tisti, ki opisujejo njegove kakovostne zna~ilnosti (pogostost in obseg pojavljanja, razgibanost), na primer: veliki, kratki, dolgi, debeli, {iroki ({irokec), gladki, hudi, mokri, suhi, seneni, gosti, votli, polomljen, zeleni, krivi, ~rni in drugo. Mnogo bolj pogosto je levo pridevni{ko pojasnilo, vezano na osebna, krajevna in ledinska imena. Tako imamo {e naslednje plazove: Farjev, Lipni, Bobnarjev, [entanski, La{ki, Bir{ki, Begunjski, Ne{karjev, [imnov, Kaptanski, Slatinski, Matijev, Laneòv, Zabre{ki in podobno. Na levi strani je tudi pogosta besedna zveza s predlogom (Na plazu, V plazeh, Med plazmi, Za plazom) ali skupaj s prislovnim dolo~ilom kraja (Dol pod plazmi, Planina V plazeh, Pri gladkem plazu, V zaprtem plazu, Pod ozebnikom plaz in podobno). Besednih zvez, kjer je plaz prva sestavina, je sorazmerno malo. Taka je na primer Plazi potok. Namesto besede plaz se v~asih uporablja kar sneg (Debeli sneg, V snegu, Na snegu, Na snèniku). Zanimivi so tudi nekateri domusonimi, ki so sestavljeni iz besede plaz (Zaplaz, Plaznik, Plazovnik, Zaplazar, Zgornji Plaznik in podobno). Pridevni{ko rabo besede plaz poznamo iz zemljepisnih imen, in sicer po sestavljenkah plaski (plaz-ki) ali plazijanski. Najve~ja gostota tovrstnih in podobnih imen na topografskih kartah, ki kaèjo na snène plazove, je na severozahodni strani grebena Plaski Kuk–Veliko {pi~je v okolici Dola pod plazmi in Ravnega dola. Naslednja zgostitev je na jugovzhodnih pobo~jih Bav{kega Grintavca in nad Zapod-nom, gledano {ir{e pa nad celotno Zadnjo Trento. Med Koro{ico in Mokrico v Kamni{ko-Savinjskih Alpah nas prav tako opozarja na velike plazove vrsta ledinskih imen: Veliki plaz, Beli plaz, Mihcov plaz, Farjev plaz, Markov plaz, Jerinov plaz in drugi (Lovren~ak 1976, str. 115). Kratkemu oziroma manj- {emu plazu pravimo tudi plazi~ (Plazi~i), omel in osip. Slednje dve imeni sta znani z bov{kega, kjer gre predvsem za manj{e snène plazove, ki se trgajo ve~inoma è med sneènjem. Badjura (1953, str. 152) omenja, da so znani na Gorenjskem tudi izrazi grundnek, gruntnik (Gruntovnica), kjer gre za talni plaz in so nem{kega izvora. Podbno je z izrazoma Labinje in Lavina, ki sta povezana z latinski izvorom besede. Mnogo bolj zanimiva so {e druga imena za manj{e dele in oblike povr{ja, na katerih se prav tako proìjo snèni plazovi. Najbolj znana so ob~a zemljepisna imena za konkavne oblike: `leb (`lebi), `le-bi{~e, korito, rià, rida, grapa, jarek (graben), ozebnik, drasta in celo dolina. Konveksnih oblik je manj, na primer rob in brdo, morda tudi kolenjak (kot pregib). Nekaj imen je povezanih z zvo~nimi u~inki plazov: è omenjeni Votli plaz, vr{e, vr{anje, grmu~e. Z akumulacijskimi oblikami pa so povezana imena, kot so prodi, meli (Za melom) in podobno. Strma obmo~ja so znana tudi kot komarji (po posebnih les-tvah). Naj na koncu omenim {e nekaj drugih izrazov za dele povr{ja, na katerih se prav tako pojavljajo snèni plazovi: kesra, cedevka, globoko (v globokem), lomi~i, klonice in kòne. 5.3.2 PRVINE OGRO@ENOSTI V zvezi z naravnimi nesre~ami zasledimo v praksi tudi {tudije o oceni ogroènosti povr{ja zaradi naravnih nesre~. V takih primerih sta najpogosteje predstavljeni delna in skupna ocena ogroènosti izbranega obmo~ja. Glede na pokrajinske razsènosti lo~imo krajevno, regionalno in dràvno oceno ogroè- nosti, posebej pomembne pa so ogroène prvine. Te bolj ali manj sovpadajo s pokrajinskimi sestavinami ogroènega obmo~ja. Osnovne prvine ogroènosti v pokrajini so prebivalstvo, naselja, objekti (prometni, komunikacijski in drugi) in povr{je kot celota, ki ga obravnavamo z vidika rabe tal. Za nekatere imamo dovolj natan~ne podatke za opredelitev ogroènosti, pri drugih pa gre bolj za oceno, saj so lahko podatki nenatan~ni, zastareli ali pa ne ustrezajo dejanskemu stanju v pokrajini. Tudi pri snènih plazovih pridemo do nekaterih pomembnih ugotovitev o stopnji ogroènosti povr{ja prek raz~lenjevanja ogro- ènosti posameznih prvin. 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 5.3.2.1 Plazovi in naselja Plazove sem opredelil tudi glede na najblìje naselje (po najnovej{em registru naselij) in uvrstil v ob~i-no (stanje leta 1995), pri Julijcih pa {e v katastrsko ob~ino ter ocenil razdaljo do najblìjega objekta. Dobljena vrednost je najkraj{a razdalja med objektom in najblìjo to~ko obsega plazu. Ra~unanje razdalje do objekta v najblìjem naselju oziroma njegovem delu je zahtevalo tudi krajevno poznavanje terena. V odro~nej{ih predelih sem upo{teval razdaljo do blìnje planinske, lovske, gozdarske ko~e ali najblìje kmetije oziroma drugega stalno ali ob~asno naseljenega objekta. V Sloveniji je kar 179 naselij, v bliìni katerih se proìjo snèni plazovi (preglednica 46). Najve~ plazov se proì v okolici naselij v Zgornjem Poso~ju (Trenta, @aga, Lepena, So~a) ter nad Mojstrano (Vrata). Veliko se jih proì tudi pri Gorenji Kanomlji, Spodnji Idriji, Zgornji Radovni, Idriji in Plùni. Okrog teh naselij se proì ve~ kot ~etrtina (27,5 %) vseh plazov v Sloveniji. Pri naslednjih desetih naseljih se jih proì 15 %, pri nadaljnjih desetih naseljih pa è manj kot 11 %. Razporeditev plazov po ob~inah kaè veliko prevlado in s tem tudi lavinsko ogroènost ob~in Bovec in Tolmin, ki jima sledita Idrija in Cerkno (preglednica 47). V teh {tirih ob~inah je skoraj dve tretjini (65,5 %) vseh plazov, v naslednjih {estih (Kranjska Gora, Kobarid, @elezniki, Bohinj, Dobrova – Horjul – Polhov Gradec in ^rna na Koro{kem), ki presegajo dveodstotni prag pa è manj kot ~etrtina. Od 147 ob~in jih je bolj ali manj neposredno in posredno ogroènih (slika 30) nekaj ve~ kot petina (31 ali 21,1 %). Oglejmo si {e, koliko je v posamezni ob~ini naselij, v bliìni katerih se proìjo snèni plazovi in jih na ta na~in tudi neposredno ali posredno ogroàjo (preglednica 48). [tevilo naselij je tu nekoliko ve~je (196), saj je obmo~je naselja lahko razdeljeno med ve~ ob~in. Ve~je {tevilo ogroènih naselij {e ne pomeni tudi dejanske ve~je lavinske ogroènosti povr{ja, saj so alpska visokogorja redkeje poseljena kot hri-V[EKA MIHA P Slika 30: Eno od lavinsko bolj ogroènih naselij na obmo~ju Ba{ke grape je Strì{~e, ki leì v spodnjem delu obsène krnice na jùnem pobo~ju ^rne prsti (1844 m). V njegovi neposredni okolici je 6 ve~jih snènih plazov (preglednica 45). Eden med njimi je pri{el na za~etku leta 1951 med oba dela vasi in podrl kozolec ter postrgal s plaznice prst (Gams 1955, str. 165). 105 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 46: [tevilo in delè snènih plazov (v %) v lavinskem katastru za Slovenijo glede na najblìje naselje. ime naselja {tevilo plazov delè plazov (%) ime naselja {tevilo plazov delè plazov (%) Trenta 75 6,0 Podljubelj 8 0,6 @aga 40 3,2 Sol~ava 8 0,6 Lepena 36 2,9 ^ezso~a 7 0,6 So~a 36 2,9 Gorenja Trebu{a 7 0,6 Mojstrana 33 2,6 Idrijska Bela 7 0,6 Gorenja Kanomlja 27 2,1 Idrijski Log 7 0,6 Spodnja Idrija 26 2,1 Jamnik 7 0,6 Zgornja Radovna 25 2,0 Kne{ke Ravne 7 0,6 Idrija 24 1,9 Ljubinj 7 0,6 Plùna 24 1,9 Podpeca 7 0,6 Otalè 21 1,7 Zadlaz–@ab~e 7 0,6 Ukanc 21 1,7 @upanje Njive 7 0,6 Dav~a 20 1,6 ^rna na Koro{kem 6 0,5 Srednji Vrh 20 1,6 Hotovlja 6 0,5 Log pod Mangartom 19 1,5 Lisec 6 0,5 Kranjska Gora 18 1,4 Sela nad Podmelcem 6 0,5 Stopnik 18 1,4 Spodnja Kanomlja 6 0,5 Strmec na Predelu 18 1,4 Srpenica 6 0,5 Bav{ica 17 1,4 Stara Fuìna 6 0,5 Dolenja Trebu{a 17 1,4 Strì{~e 6 0,5 Koritnica 17 1,4 Trnovo ob So~i 6 0,5 Jeli~ni Vrh 15 1,2 Lazec 5 0,4 Bukovo 14 1,1 Log ^ezso{ki 5 0,4 Grant 14 1,1 Logarska Dolina 5 0,4 Jazne 14 1,1 Srednja Kanomlja 5 0,4 Zatolmin 14 1,1 Volarje 5 0,4 Cerkno 13 1,0 Zakojca 5 0,4 Podbrdo 12 1,0 Borjana 4 0,3 Rate~e 12 1,0 Butajnova 4 0,3 Tolminske Ravne 12 1,0 Dolina 4 0,3 Dolenji Novaki 11 0,9 Fuìne 4 0,3 Zali Log 11 0,9 Jelovec 4 0,3 Ba~a pri Podbrdu 10 0,8 Jesenica 4 0,3 Hudajùna 10 0,8 Kal 4 0,3 Krn 10 0,8 Kobarid 4 0,3 Poljane 10 0,8 Ludranski Vrh 4 0,3 Reka 10 0,8 Obrne 4 0,3 Znojile 10 0,8 Orehek 4 0,3 Loje 9 0,7 Planina pri Cerknem 4 0,3 Masore 9 0,7 Podblica 4 0,3 Po~e 9 0,7 Poljubinj 4 0,3 Police 9 0,7 Robi~ 4 0,3 Straà 9 0,7 Rut 4 0,3 Zagorje 9 0,7 Setnik 4 0,3 Zgornja Sorica 9 0,7 Sovodenj 4 0,3 Breginj 8 0,6 Trbovlje 4 0,3 Drèni{ke Ravne 8 0,6 @elezniki 4 0,3 Grudnica 8 0,6 @erjav 4 0,3 Kokra 8 0,6 Bovec 3 0,2 Kuk 8 0,6 ^adrg 3 0,2 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 ime naselja {tevilo plazov delè plazov (%) ime naselja {tevilo plazov delè plazov (%) ^eplez 3 0,2 Smast 2 0,2 ^epovan 3 0,2 Smolnik 2 0,2 ^rni Vrh 3 0,2 Zadlaz–^adrg 2 0,2 Gabrje 3 0,2 Belica 1 0,1 Jelendol 3 0,2 Bistra 1 0,1 Kal–Koritnica 3 0,2 Bled 1 0,1 Kamno 3 0,2 Dobovec 1 0,1 Klavè 3 0,2 Dolje 1 0,1 Liv{ke Ravne 3 0,2 Drènica 1 0,1 Magozd 3 0,2 Gorje 1 0,1 Martinj Vrh 3 0,2 Gornji Doli~ 1 0,1 Modrej 3 0,2 Hobov{e pri Stari Oselici 1 0,1 Nemilje 3 0,2 Horjul 1 0,1 Nomenj 3 0,2 Idrijske Krnice 1 0,1 Polhov Gradec 3 0,2 Koprivna 1 0,1 [kofja Rià 3 0,2 Lavtarski Vrh 1 0,1 Vojsko 3 0,2 Nem{ki Rovt 1 0,1 Zakrì 3 0,2 Petrovo Brdo 1 0,1 Av~e 2 0,2 Planina nad Horjulom 1 0,1 Bohinjska Bela 2 0,2 Podkoren 1 0,1 Bohinjska ^e{njica 2 0,2 Podple~e 1 0,1 ^ekovnik 2 0,2 Prapro~e 1 0,1 Dolge Njive 2 0,2 Praprotno 1 0,1 Govejk 2 0,2 Preddvor 1 0,1 Gozd–Martuljek 2 0,2 Robanov Kot 1 0,1 Grahovo ob Ba~i 2 0,2 Seli{~e 1 0,1 Hrastnik 2 0,2 Spodnja Sorica 1 0,1 Kladje 2 0,2 Spodnje Jezersko 1 0,1 Kneà 2 0,2 Stanovi{~e 1 0,1 Kose~ 2 0,2 [entjo{t nad Horjulom 1 0,1 Ledinsko Razpotje 2 0,2 Topla 1 0,1 Pe~nik 2 0,2 Trnovec 1 0,1 Planina pod Golico 2 0,2 Trtnik 1 0,1 Plùnje 2 0,2 Vol~e 1 0,1 Porezen 2 0,2 Vrsno 1 0,1 Potoki 2 0,2 Zameja 1 0,1 Ravne pri Cerknem 2 0,2 Zavratec 1 0,1 Rovte 2 0,2 @etale 1 0,1 Selo 2 0,2 @iri 1 0,1 Slap ob Idrijci 2 0,2 skupaj (179 naselij) 1257 100,0 bovja (slika 31). Tretjina vseh naselij, v okolici katerih so plazovi, je v ob~inah Tolmin in Cerkno. Naslednja tretjina naselij je v {tirih ob~inah, in sicer Kobaridu, Idriji, Bovcu ter na obmo~ju ob~ine Dobrova – Horjul – Polhov Gradec. Ob upo{tevanju {tevila naselij po ob~inah lahko ugotovimo, da je na obmo~- ju ob~in Kobarid in Tolmin ogroènih skoraj {estdeset in v Kranjski Gori sedemdeset odstotkov vseh tamkaj{njih naselij, v Cerknem pa celo tri ~etrtine. V ob~inah Bovec in ^rna na Koro{kem so ogroè- na prav vsa naselja, v Idriji pa polovica. Pri vzorcu za Julijske Alpe sem zbiral tudi podatke o {tevilu plazov po katastrskih ob~inah (preglednica 49). Podatek je uporaben predvsem za nadaljnje preu~evanje ogroènosti povr{ja z vidika rabe tal, saj je katastrska ob~ina osnovna popisna enota pri zbiranju tovrstnih podatkov. Z vidika lavinske 107 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 47: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po ob~inah (stanje leta 1995) v lavinskem katastru za Slovenijo. ime ob~ine {tevilo plazov delè plazov (%) ime ob~ine {tevilo plazov delè plazov (%) Bovec 277 22,0 Litija 9 0,7 Tolmin 265 21,1 Kamnik 7 0,6 Idrija 149 11,9 Sevnica 4 0,3 Cerkno 132 10,5 Trbovlje 4 0,3 Kranjska Gora 93 7,4 @alec 4 0,3 Kobarid 70 5,6 @iri 4 0,3 @elezniki 48 3,8 Logatec 3 0,2 Bohinj 34 2,7 Nova Gorica 3 0,2 Dobrova – Horjul – Hrastnik 2 0,2 Polhov Gradec 29 2,3 ^rna na Koro{kem 25 2,0 Jesenice 2 0,2 Bled 19 1,5 Kanal 2 0,2 Kranj 15 1,2 Maj{perk 1 0,1 Trì~ 15 1,2 Medvode 1 0,1 Lu~e 14 1,1 Mislinja 1 0,1 Gorenja vas – Poljane 13 1,0 [kofja Loka 1 0,1 Preddvor 11 0,9 skupaj (31 ob~in) 1257 100,0 Slika 31: Ob visoki snèni odeji se proìjo plazovi tudi v neposredni bliìni {tevilnih V[EK hribovskih kmetij. Na sliki je Kozomer v Polho- A grajskem hribovju. MIHA P 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 48: [tevilo in delè (v %) lavinsko ogroènih naselij po ob~inah (stanje leta 1995) v lavinskem katastru za Slovenijo. ime ob~ine {tevilo naselij delè naselij (%) ime ob~ine {tevilo naselij delè naselij (%) Tolmin 43 21,9 Logatec 2 1,0 Cerkno 22 11,2 Trbovlje 2 1,0 Kobarid 19 9,7 @iri 2 1,0 Idrija 17 8,7 Hrastnik 1 0,5 Bovec 14 7,1 Jesenice 1 0,5 Dobrova – Horjul – Kamnik 1 0,5 Polhov Gradec 13 6,6 Kanal 1 0,5 ^rna na Koro{kem 9 4,6 Litija 1 0,5 Kranjska Gora 7 3,6 Maj{perk 1 0,5 Bohinj 6 3,1 @elezniki 6 3,1 Medvode 1 0,5 Bled 4 2,0 Mislinja 1 0,5 Gorenja vas – Poljane 4 2,0 Nova Gorica 1 0,5 Kranj 4 2,0 Sevnica 1 0,5 Preddvor 4 2,0 [kofja Loka 1 0,5 Lu~e 3 1,5 @alec 1 0,5 Trì~ 3 1,5 skupaj (31 ob~in) 196 100,0 Preglednica 49: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po katastrskih ob~inah v lavinskem katastru za Julijske Alpe. ime katastrske {tevilo plazov delè plazov (%) ime katastrske {tevilo plazov delè plazov (%) ob~ine ob~ine Trenta leva 59 11,7 Zatolmin 8 1,6 Bovec 47 9,3 ^adrg 7 1,4 Dovje 35 6,9 Dolje 7 1,4 So~a leva 35 6,9 Log pod Mangartom 7 1,4 @aga 32 6,3 Rut 5 1,0 Trenta desna 28 5,5 Sorica 5 1,0 Strmec 27 5,3 Borjana 4 0,8 Studor 26 5,1 Kneà 4 0,8 Vrsno 21 4,2 Trnovo 4 0,8 Drènica 19 3,8 Koritnica 3 0,6 ^ezso~a 16 3,2 Vi{elnica II 3 0,6 Kranjska Gora 13 2,6 Bohinjska Bela 2 0,4 Rate~e 12 2,4 Kred 2 0,4 @ab~e 12 2,4 Volarje 2 0,4 Gozd 11 2,2 Nomenj 1 0,2 Podbrdo 11 2,2 Podkoren 1 0,2 Zgornje Gorje 10 2,0 Sedlo 1 0,2 Breginj 8 1,6 Selo pri Bledu 1 0,2 So~a desna 8 1,6 Srpenica 1 0,2 Strì{~e 8 1,6 skupaj (39 katastrskih ob~in) 506 100,0 109 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ogroènosti povr{ja so namre~ zelo pomembne pokrajinske spremembe v rabi tal in s tem tudi hrapavosti plaznice. Plazovi v Julijskih Alpah segajo na obmo~ja 39 katastrskih ob~in. Za vzorec na obmo~ju Julijskih Alp sem ocenil {e razdaljo od objekta v naselju ali njegovem delu oziroma samostojno stoje~ega pa vse do najblìje to~ke obsega plazu. Pogoj za stavbo, do katere sem jo izmeril, je bil, da je vsaj ob~asno poseljena (planinska ko~a, po~itni{ka hi{a in drugo). Razdalje zelo variirajo (koeficient variacije razdalj je 90,2 %.), saj so od 0 do 3600 m, srednja razdalja pa je 713 m. Majhne vrednosti in vrednost ni~ so povezane predvsem s plazovi pri njihovem maksimalnem obsegu oziroma s plazovi v zelo snènih zimah. Poleg dolinskih naselij ogroàjo nekateri plazovi tudi pastirske objekte na pa{nih planinah. Pogostnostna porazdelitev vrednosti razdalj nam bolj natan~no pojasnjuje oddaljenost plazov od objektov (slika 31). Kar tretjina plazov iz vzorca za Julijce je oddaljenih od objekta manj kot 300, polovica manj kot 600 in devet desetin manj kot 1600 m. Delè plazov po dolìnskih pasovih nad 1600 m nikjer ve~ ne presega 2 %. Najbolj oddaljeni plazovi so nad gozdno mejo na pobo~jih v pravem alpskem pasu in na planotastem visokogorskem povr{ju. Vendar nas zgornje ugotovitve opozarjajo, da so snèni plazovi v resnici blìje, kot pa je splo{no prepri~anje o tem. To {e posebej velja za nadpovpre~no snène zime oziroma v primeru, ko se proìjo posamezni plazovi ve~jih razsènosti. Dejansko so na najbolj odmaknjenih obmo~jih najaktivnej{i, vendar se jim ~lovek v ~asu ogroènosti priblià veliko bolj, kot se jim je neko~. 5.3.2.2 Ogroènost prometnic V snènih zimah povzro~ajo plazovi najve~ preglavic prav v prometu (zastoji, zapore) in na prometnih komunikacijah (zasutje, po{kodbe cesti{~a). Nekatere ceste pri nas so v tem ~asu zaprte, najbolj znana in vsako leto polemi~na je zimska zapora ceste prek Vr{i~a. To v zadnjih letih sicer spet redno V[EKA MIHA P Slika 32: Lokalno cesto So~a–Na Skali ogroàjo trije plazovi od katerih je najve~ji plaz Pod ru{o. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 50: Ogroènost prometnic (cestnih in èlezni{kih odsekov) zaradi snènih plazov – podatki za Slovenijo (N = 1257). zaporedna cesta oziroma {tevilo zaporedna cesta oziroma {tevilo {tevilka èlezni{ka proga plazov {tevilka èlezni{ka proga plazov 1 Dolenja Trebu{a–Spodnja Idrija 45 Planina pri Cerknem–Gorenji Novaki 5 34 (Oblakov vrh) 46 Plùnje–Mlake 5 2 Ba~a pri Modreju–Podbrdo 26 47 Tolmin–Zadlaz–@ab~e 5 3 @elin–Spodnja Idrija 25 48 U{nik–Plave 5 4 Dolenja Trebu{a–@elin 21 49 Zakrì–Ravne pri Cerknem 5 5 Spodnja Idrija–Godovi~ 21 50 Zalog–Potrebujeèv graben 5 6 Idrija–Idrijska Bela 15 51 Ba~a pri Modreju–Kneà 4 7 Podro{t–@elezniki 15 52 Ba{ka grapa–Strì{~e 4 8 @aga–U~eja 15 53 Bukovo–Zakojca 4 9 Trenta–Bovec 14 54 ^epovan–Dolenja Trebu{a 4 10 Most na So~i–Jesenice 14 55 Javorski Potok–Ludranski Vrh 4 (èlezni{ka proga) 56 Kal–Sedlo 4 11 Spodnja Idrija–@iri 13 57 Krnica–Zgornja Radovna 4 12 Zali Log–Dav~a 13 58 Ljubelj–Bistrica 4 13 Kropa–@elezniki 11 59 Ljubljanica–Ljubljana–Vi~ 4 14 Kneà–Kne{ke Ravne 10 60 Logatec–@iri 4 15 Koritnica–Rut 10 61 Mokronog–Bo{tanj 4 16 Predel–Bovec 10 62 Robi~–Staro selo 4 17 Spodnje Jezersko–Preddvor 10 63 Zadlaz–@ab~e–Tolminske Ravne 4 18 Cerkno–Gorenji Novaki 9 64 Trbovlje–Dobovec 4 19 ^rna–Koprivna 9 65 Trbovlje–Mrzlica 4 20 Gozd Martuljek–Srednji Vrh 9 66 Trenta–Vr{i~ 4 21 Kranjska Gora–Vr{i~ 9 67 Vrsno–Krn 4 22 Litija–Zagorje 9 68 @aga–Kobarid 4 23 Lu~e–Sestre Logar 9 69 Ba~a pri Modreju–Dolenja Trebu{a 3 24 ^epovan–Most na So~i 8 70 ^rna na Kor.–[entvid pri Zavodnju 3 25 Ljubinj–Planina Kuk 8 71 Dom v Kamni{ki Bistrici–Konec 3 26 Trebija–Sovodenj 8 72 Gorenja vas–Ljubljanica 3 27 Bukovo–Jesenica 7 73 Jesenica–Zakrì 3 28 Cerkno–@elin 7 74 Kobarid–Drènica 3 29 Idrija–Vojsko 7 75 Kobarid–Idrsko 3 30 Masore–Jazne 7 76 Kranj–Nemilje 3 31 Otalè–Cerkljanski Vrh 7 77 Osojna Dav~a–Podporezen 3 32 Bled–Bohinjska Bistrica 6 78 Poljane–Vinharje 3 33 Tolmin–Kobarid (prek Kamnega) 6 79 Sestre Logar–Pavli~evo Sedlo 3 34 Log ^ezso{ki–Prevejk 6 80 So~a–Na Skali 3 35 Otalè–Plùnje 6 81 Spodnja Idrija–[ebrelje 3 36 Reka–Bukovo 6 82 Trenta–Zadnjica 3 37 Sovodenj–Cerkno 6 83 Zali Log–Zgornja Dav~a 3 38 Staro selo–Breginj 6 84 Zatolmin–^adrg 3 39 Predel–Mangartsko sedlo 6 85 @i~nica Velika planina–Koro{ica 3 40 Trì~–Jelendol 6 86 @iri–Trebija 3 41 Vresje–Sorica 6 87 Bòna–Ma~kov Graben 2 42 Dolenja Trebu{a–Gorenja Trebu{a 5 88 ^e{njica–[kofja Loka 2 43 Grahovo–Bukovo 5 89 ^rna–Bistra 2 44 Mejni prehod U~ja–Planina Boìca 5 90 Gorenji Novaki–Zgornja Dav~a 2 111 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek zaporedna cesta oziroma {tevilo zaporedna cesta oziroma {tevilo {tevilka èlezni{ka proga plazov {tevilka èlezni{ka proga plazov 91 Gorje–Po~e 2 127 Gorenji Novaki–Le{e 1 92 Hrastnik–Boben 2 128 Gorenji Novaki–Robidnica 1 93 Idrija–^ekovnik 2 129 Gozd Martuljek–Srednji Vrh 1 94 Izvir So~e–Zadnja Trenta 2 130 Horjul–Samotorica 1 95 Jereka–Bitnje 2 131 Idrija–^erinov{e 1 96 Jesenice–Planina pod Golico 2 132 Idrija–Dole 1 97 Livek–Liv{ke Ravne 2 133 Idrija–Ljubev~ 1 98 Log ^ezso{ki–^ezso~a 2 134 Kluè–Bav{ica 1 99 Mojstrana–Vrata 2 135 Kneà–Ljubinj 1 100 Otalè–[kvar~ 2 136 Kranj–Lavtarski Vrh 1 101 Petrovo Brdo–Podro{t 2 137 Ljubinj–Sela nad Podmelcem 1 102 Planina pri Cerknem–Zameja 2 138 Ljubljanica–Butajnova 1 103 Podbrdo–Ba~a pri Podbrdu 2 139 Lokalna (do hi{e @erjav {t. 9) 1 104 Podbrdo–Trtnik 2 140 Mokra{ka vas–[intarija 1 105 Polhov Gradec–Zalog 2 141 Nem{ki Rovt–Jelovica 1 142 Peta~ev graben–^rni Vrh 1 106 Rut–Grant 2 143 Planina pri Cerknem–Kopa~nica 1 107 Sorica–Podro{t 2 144 Podbrdo–Kocenpohar 1 108 Travnik–Priloèk 2 145 Podbrdo–Porezen 1 109 Trenta–Planina Berebica 2 146 Pusti Vrh–Medvejek 1 110 Na Skali–Krbulnik 2 147 Ravne na Koro{kem–^rna na Kor. 1 111 Zalog–Jernej~kov graben 2 148 Reka–Orehovska grapa 1 112 Zatolmin–Polog 2 149 Reka–Sevnica pod Svetim Ivanom 1 113 Bistra–Sleme 1 150 Sestre Logar–Rinka 1 114 Bled–Zaka 1 151 Slovenj Gradec–Gornji Doli~ 1 115 Bohinjsko jezero–Savica 1 152 So~a–Lepena 1 116 Bovec–@i~nica Kanin (B-postaja) 1 153 Spodnja Idrija–Grapar 1 117 Bòna–Peta~ 1 154 Stara cesta (levi breg Idrijce) 1 118 Burjakova bajta–Topla 1 155 Strì{~e–Kal 1 119 Cerkno–Labinje 1 156 Trenta–Vr{i~ (stara cesta) 1 120 Cerkno–Poljane 1 157 Trnovec–Topol 1 121 Cesta v [kandrov graben (Velika Bòna) 1 158 Trì~ Jelendol 1 122 ^rni Vrh–Smolnik 1 159 @erjav–Jazbine 1 123 ^rv–Mlekar 1 ni ceste oziroma èlezni{ke proge 537 124 Dovozna cesta do kamnoloma pri Idriji 1 1 èlezni{ki odsek ogroà 14 plazov, 125 Drènica–Magozd 1 158 cestnih odsekov ogroà 706 plazov 720 126 Gorenji Novaki–Huda Jùna 1 skupaj plazov 1257 pluìjo do prvih obilnej{ih snènih padavin oziroma dokler snèna odeja ne prekrije ru{evja nad pre-lazom. V Sloveniji je {e vrsta drugih cestnih in èlezni{kih odsekov, na katere se stalno ali ob~asno proìjo snèni plazovi (preglednica 50). Ve~ina je manj{ih (osipi), na obmo~ju Julijskih Alp pa so v glavnem ve~ji. Njihovo ~i{~enje pomeni lahko tudi do nekajdnevno odrezanost naselij od oskrbovalnih sredi{~. Po {tevilu se proì najve~ plazov na cestne odseke med Dolenjo Trebu{o in Spodnjo Idrijo prek Obla-kovega Vrha (v dolinah Hotenje in Kanomljice), Ba~o pri Modreju in Podbrdom (Ba{ka grapa), @elinom in Spodnjo Idrijo ter Spodno Idrijo in Godovi~em (preglednica 50). VzdolÌdrijce se proì na cesto, tako imenovano Keltiko (Robi~–Kalce) kar 67 ali 5 % vseh v kataster za Slovenijo vpisanih plazov. Veliko jih je {e na cestnih odsekih ob Idrijci (nad Podrotejo), med Podro{tom in @elezniki, @ago in U~ejo, Trento in Bovcem, Spodnjo Idrijo in @irmi, Zalim Logom in Dav~o ter na èlezni{ki progi med Jesenicami in 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 magistralna 6,8 % ni ceste regionalna 42,7 % 21,7 % èlezni{ka proga 1,2 % lokalna 24,7 % gozdna, kolovoz 2,9 % Slika 33: Ogroènost prometnic (kategorija ceste) zaradi snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). ni ceste 77,5 % regionalna 11,5 % lokalna 6,7 % èlezni{ka proga gozdna, kolovoz 0,4 % 4,1 % Slika 34: Ogroènost prometnic (kategorija ceste) zaradi snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 113 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V[EKA MIHA P Slika 35: Magistralno cesto Trì~–Ljubelj ogroà Begunjski plaz. Zaradi pomembnosti so jo è kmalu po dograditvi trajno zavarovali z lavinskim predorom. Pokazalo pa se je, da so zgradili prekratkega, saj je v nekaj primerih plazovina zasula enega od obeh ali celo oba vhoda v predor. Mostom na So~i (so{ki koridor). Poleg omenjenega èlezni{kega odseka ogroàjo plazovi {e 158 cestnih odsekov, na katere se proì 706 plazov ali 56,0 % vseh iz katastra za Slovenijo. V Julijskih Alpah ogroàjo snèni plazovi (114 ali 22,5 % od celotnega vzorca za Julijce) 37 cestnih odsekov (slika 32) in enega èlezni{kega v skupni dolìni skoraj 12 km. Od 720 plazov iz vzorca za Slovenijo, ki ogroàjo prometnice, jih ima obmo~je proènja nad gozdno mejo le 4,4 %, 2,0 % pa na gozdni meji. ^e od teh od{tejemo {e plazove, ki imajo obmo~je proè- nja na neerodibilnem ali plazljivem povr{ju, na katerem je pogozdovanje prakti~no nemogo~e, dobimo {e vedno 623 ali skoraj polovico plazov celotnega vzorca, pri katerih bi lahko spremenili trenutne rastne razmere s pomo~jo pogozditvenih ukrepov. Kar pri 86,5 % plazovih, ki ogroàjo prometnice in èlezni{ke proge, bi lahko teoreti~no uporabili kot potencialno preventivo ukrepe in dejavnosti, povezane s pogozdovanjem. Taki so vsi plazovi na obmo~ju alpskih hribovij (predalpski svet) in predvsem velika ve~ina plazov na jùnem robu Julijskih Alp (nad Ba{ko grapo, Srednjo So{ko dolino, dolino So~e med Kobaridom in @ago). Na ta na~in bi bilo mòno izbolj{ati celo razmere na plazincah nad alpskimi dolinami. ^e izlo~imo {e plazove, ki imajo na obmo~ju proènja prerez oziroma tloris plaznice U- ali V-oblike in so na nepora{~enem (golem) in nerodovitnem povr{ju, ostane {e vedno 466 ali 64,7 % plazov, ki izpolnjujejo {e ostrej{e kriterije glede ukrepov, povezanih s pogozdovanjem njihovih plaznic. Eden od kazalcev ogroènosti prometnic zaradi snènih plazov je tudi kategorija cest, ki jih zasipavajo snène gmote. V Sloveniji (slika 33) zasipava 86 plazov magistralne (slika 35), 273 regionalne, 310 lokalne in 36 gozdne ceste. K slednjim sem uvrstil tudi nekatere kolovoze, ki so zaradi rodovitnosti zemlji{~ na obmo~ju plaznice {e vedno v uporabi. Na koncu ne smemo pozabiti tudi na èlezni{ke proge, ki jih ogroà 14 plazov. Ogroènost cest na obmo~ju Julijskih Alp (slika 34) je priblìno za polovico manj{a kot pri vzorcu za Slovenijo. Magistralne ceste, ki bi vodila prek Julijskih Alp, ni, zato pa ogro- à 58 plazov regionalne, 34 lokalne in 20 gozdne ceste, 2 pa èlezni{ko progo. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Za Julijce sem izra~unal {e skupno dolìno ogroènih odsekov glede na kategorijo ceste, ki je skoraj 12 km (11.970 m). Plazovi ogroàjo nekaj manj kot 6 km regionalnih cest, 3,6 km lokalnih in skoraj 2 km gozdnih cest ter 450 m èlezni{ke proge. Velika dolìna ogroènih odsekov regionalnih cest je posledica dejstva, da pre~ka Julijske Alpe regionalna cesta Kranjska Gora–Vr{i~–Bovec. Tu je po {tevilu {tiri desetine plazov, ki ogroàjo regionalne ceste in petina vseh plazov v Julijskih Alpah, ki ogroàjo prometnice. Plazove, ki ogroàjo regionalne ceste bi morali ~im prej za stalno urediti oziroma jih uvrstiti na prednostno listo za trajno sanacijo. Enako velja tudi za vse druge problemati~ne plazove, ki se pro- ìjo na ceste v bliìni stalno naseljenih bivali{~, saj pomeni prometnica v takem primeru vitalno pove-zavo s krajevnim sredi{~em. 5.3.2.3 Prevladujo~a ogroènost drugih pokrajinskih sestavin Ogroènost prometnic zaradi snènih plazov je gotovo najbolj problemati~na, posamezni plazovi pa ogroàjo tudi nekatere druge pokrajinske sestavine. Zato sem pri zajemanju podatkov lo~il ogroè- nost prometa in drugih pokrajinskih sestavin. Pri zadnjih sem razlikoval {e ogroènost zemlji{~ in objektov. Kot kmetijska zemlji{~a sem {tel vsa obdelovalna zemlji{~a in pa{nike. Pri objektih pa sem lo~il bivalne stavbe, h katerim sem pri{tel {e planinske, lovske, gozdarske in plan{arske ko~e ter gospodarska poslopja. Posebej sem izpostavil tudi ogroènost smu~i{~ in smu~arskih naprav ter daljnovodov (elektri~nih, telekomunikacijskih). Prav vsi plazovi iz obeh vzorcev, ki zasipavajo prometnice (57,3 % za Slovenijo in 22,5 % za Julijce), ogroàjo hkrati tudi zemlji{~a ali objekte. ^e ogroà posamezen plaz ve~ sestavin hkrati sem izbral tisto, ki je za ljudi najbolj problemati~na. Obravnavani so le plazovi iz obeh katastrov, zato lahko pri vsaki opredelitvi ogroènosti domnevamo, da najmanj toliko oziroma tak{en delè plazov ogroà dolo~e-no pokrajinsko sestavino. gozdnih sestojev 45,5 % kmetijskih zemlji{~ 37,9 % ni ogroènosti 5,4 % gospodarskih poslopij daljnovodov 1,8 % 2,6 % smu~i{~ in smu~arskih naprav bivalnih stavb 2,5 % 4,3 % Slika 36: Prevladujo~a ogroènost zemlji{~ in objektov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). 115 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek gozdnih sestojev 60,8 % kmetijskih zemlji{~ 13,6 % ni ogroènosti gospodarskih poslopij 13,4 % 3,6 % smu~i{~ bivalnih stavb in smu~arskih naprav 4,0 % 1,8 % daljnovodov 2,8 % Slika 37: Prevladujo~a ogroènost zemlji{~ in objektov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). V[EKA MIHA P Slika 38: Eno od na{ih lavinsko najbolj ogroènih smu~i{~ je Vogel. Smu~arsko progo skozi @agarjev graben ogroà kar nekaj plazov, najnevarnej{i pa so tisti, ki pridrvijo po grapah. Tudi plazovi s tega obmo~ja {e niso v trenutni podatkovni zbirki lavinskega katastra za Slovenijo. 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 V[EK V[EK A A MIHA P MIHA P Slika 39: Bukove gozdove na severni strani Slika 40: Plazovi ve~jega obsega doseèjo dna Stolovega grebena na obmo~ju Drnohle preki- dolin, pri ~emer je najbolj ogroèn prav gozd na njajo {tevilne grape, po katerih plazi. ^e zavije pobo~jih. Snèni plaz, ki se je sproìl spomladi plazovina zunaj ustaljene poti mo~no po{koduje leta 2001 na severnih strminah Stenarja (2501 m), tamkaj{nje odrasle sestoje. Smrekov gozd pod po obsegu ni zaostajal veliko za enakim, ki je cesto je rezultat na~rtnega pogozdovanja. leta 1909 podrl stari Aljaèv dom v Vratih. V Sloveniji je le 5,4 % (v Julijcih 13,4 %) plazov, ki v glavnem ne ogroàjo zemlji{~ ali objektov (sliki 36 in 37). ^eprav so gozdni sestoji glede ogroènosti povr{ja zaradi snènih plazov eden od najbolj- {ih naravnih dejavnikov preventive, so po drugi strani tudi najbolj ogroèni. To nas ne presene~a, saj je ve~ina plaznic na ali pod gozdno mejo (sliki 39 in 40). Samo v Julijcih je takih plaznic, ki so v celoti pod gozdno mejo, ve~ kot {tiri desetine, v Sloveniji pa è tri ~etrtine. Gozdove ogroà skoraj polovica plazov iz vzorca za Slovenijo ter skoraj dve tretjini iz vzorca za Julijce. Pri morebitni sanaciji plaznic bodo morali imeli prednost predvsem plazovi, ki ogroàjo bivalne stavbe, gospodarska poslopja, smu~i{~a in smu~arske naprave (slika 38) ter daljnovode (slika 41). To moramo upo{tevati tudi pri na~rtovanju bodo~ih preventivnih ukrepov na podro~ju varstva in za{~ite pred snènimi plazovi. ^e pogledamo plazove, ki ogroàjo bivalne stavbe in gospodarska poslopja (v Sloveniji je takih 75, v Julijcih pa 38), lahko ugotovimo, da jih je ve~ina pod gozdno mejo. V Sloveniji je od teh takih, ki imajo vsa tri zna~ilna obmo~ja pod gozdno mejo kar tri ~etrtine (56 plazov), v Julijcih pa okrog polovica (20 plazov), kar je z vidika preventive {e vedno precej{en del. 5.3.2.4 Pogostost plazenja in stanje obsega @e v poglavju o naklonskih zna~ilnostih plaznic (preglednica 19) smo si ogledali povezanost med naklonom in pogostnostjo proènja snènih plazov (Alexander 1995, str. 186) ter ugotovili, da se majh-117 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 41: Snèni plaz nad Torko na jùnem pobo~ju Ratitovca je ogrozil steber elektri~nega daljnovoda è prvo zimo po njegovi postavitvi, V[EK zato ga bodo morali ~im prej dodatno utrditi A oziroma zavarovati. MIHA P ni in veliki plazovi razlikujejo. Kazalec pogostnosti oziroma prisotnosti ter hkrati tudi obsega plazov je tudi rastje na plaznicah. Pri tem moramo biti pozorni na mehanske posledice na drevju, kot so ukriv-ljene veje, odtrgano lubje (slika 42) in podobno, zna~ilnosti in spreminjanje gozdnega sestoja dolo~e-ne rastlinske zdrùbe, skupaj s podrastjo ter na spremembe v vi{ini dreves. V preglednici 51 je predstavljeno, kako vpliva pogostnost proènja na znake na rastju. Pri tem moramo v absolutnem smislu upo{tevati ~asovni zamik med dejavnostjo plazovine in njenimi posledicami na rast dreves, ki lahko traja od enega pa vse do desetih let. Metoda je uporabna predvsem za plazove, ki se proìjo vsaj na vsakih 25 let. (Perla in Martinelli 1975, str. 84). Ravno podatki o maksimalnem obsegu plazov pa so za prostorsko na~rtovanje izredno dragoceni in pomembni. Pri tem si lahko pomagamo z referen~nimi odraslimi drevesi, ki so v sose{~ini zaradi plazov prizadetih primerkov, a zanesljivo zunaj obmo~ja odlaganja. Drevesa na potencialno ogroènem povr{ju na obmo~ju odlaganja bi morala biti z odmikanjem proti referen~nim primerkom vedno starej{a. Pomagamo si lahko {e s preu- ~evanjem drevesnih vrst, njihove starosti ter vi{ine. V tujini dobro znana in precej pogosto uporabljena pa je tudi dendrokronolo{ka metoda (dendrokronologija je veda o zna~ilnostih drevesnih in grmovnih vrst v ~asu njihove rasti; pri tem najpogosteje s pomo~jo letnic ugotavljamo pretekle naravne razmere na {ir{em in òjem obmo~ju preu~evanega vzorca), ki je priporo~ljiva za plazove s povratno dobo 10 in ve~ let ter bolj ali manj obvezna za tiste, ki imajo povratno dobo 25 in ve~ let. Pri svojem delu sem si pomagal predvsem z znaki na rastju ter s podatki oziroma do sedaj znani-mi primeri plazov iz preteklosti. Plazovi se proìjo v glavnem le v povpre~no, {e bolj pa v nadpovpre~- no snènih zimah, kar moramo upo{tevati tudi pri raz~lenjevanju pogostnosti njihovega proènja. Suha zima namre~ zelo zmanj{a mònost proènja plazov, saj ni izpolnjen osnovni predpogoj za njihovo pro- ènje. Pri povpre~nih razmerah se kar tretjina plazov v Sloveniji (slika 43) proì pogosto, v Julijcih (slika 44) pa skoraj enkrat ve~ plazov. V Sloveniji se jih proì ob~asno polovica, v Julijcih pa enkrat manj. Deleì drugih kategorij pogostosti so pri obeh vzorcih sorazmerno izena~eni. Ve~ kot 80 % vseh pla-118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 zov pri obeh vzorcih se proì pogosto in ob~asno. Glede na te ugotovitve imajo akutni plazovi na obmo~- ju Julijskih Alp prednost pri sanaciji oziroma izvajanju preventivnih ukrepov na obmo~ju najbolj problemati~nih plaznic, saj so bolj redni. Preglednica 51: Rastje kot grobi kazalec pogostosti proènja snènih plazov (Perla in Martinelli 1975, str. 85). pogostost: vsaj en plaz na znaki na rastju 1 do 2 leti goli~ava, grmi~evje, grmovje in drevesa od 1 do 2 m, podrta drevesa 2 do 10 let posamezna drevesa, vi{ja od 1 do 2 m, mladovje oz. zaradi po{kodb nerazvita drevesa ali pionirske vrste, podrta drevesa 10 do 25 let v glavnem pionirske vrste, mladovje lokalnih klimaksnih zdrùb (priporo~lijv je pregled letnic) 25 do 100 let odrasla drevesa pionirskih vrst, mladovje lokalnih klimaksnih zdrùb (pregled letnic) nad 100 let podrobnej{i pregled letnic oz. prirastkov Oglejmo si nekaj zna~ilnosti vzorca 313 plazov (61,9 % od vseh) v Julijskih Alpah, ki se pogosto proìjo. Najve~ plaznic je takih, da je na vseh treh zna~ilnih obmo~jih strmo, v glavnem zglajeno pobo~je brez izrazitej{ih povr{inskih oblik. Nekoliko manj je takih, da so vsa tri zna~ilna obmo~ja na oblikah povr{ja, ki so posledica odlaganja kamninskega gradiva. Povpre~na velikost teh plazov je 30 ha, kar je 3,8 ha ve~, kot je povpre~je za vse plazove v Julijskih Alpah. Kar {estina teh plaznic je nepora{~enih, tretjina pa jih ima obmo~je proènja nad gozdno mejo, obmo~ji gibanja in odlaganja pa pod njo. Petina teh plazov se proì na gozdni meji, le nekaj manj{i delè plaznic pa je v celoti Slika 42: Plazovi sprijetega mokrega snega imajo veliko erozijsko mo~, kar dokazuje tudi z bukve odtrgano lubje. Obsega ve~ine snènih plazov ne moremo beleìti neposredno, zato so V[EKA {e toliko bolj pomembni posredni znaki, ki nam MIHA P omogo~ijo to v kopnih razmerah. 119 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ob~asno 50,7 % pogosto 33,8 % izjemno redko 1,0 % zelo redko 12,7 % 1,8 % pogosto (vsakoleten oziroma na 2 leti) ob~asno (nad 2 do 10 let) redko (nad 10 do 25 let) zelo redko (nad 25 do 50 let) izjemno (nad 50 let; »100–letni« plaz) Slika 43: Pogostost proènja snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). pogosto 61,8 % ob~asno 25,1 % izjemno 0,6 % redko 9,3 % zelo redko 3,2 % pogosto (vsakoleten oziroma na 2 leti) ob~asno (nad 2 do 10 let) redko (nad 10 do 25 let) zelo redko (nad 25 do 50 let) izjemno (nad 50 let; »100–letni« plaz) Slika 44: Pogostost proènja snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 obseg plazu je enak 66,7 % obseg plazu se ve~a obseg plazu se kr~i 0,2 % 33,1 % Slika 45: Stanje plaznice glede na obseg plazu na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). obseg plazu je enak 57,7 % obseg plazu se kr~i 42,1 % obseg plazu se ve~a 0,2 % Slika 46: Stanje plaznice glede na obseg plazu na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 121 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek nad gozdno mejo. Ve~ kot tri ~etrtine plazov ogroà prometnice ali pa kmetijska zemlji{~a in nekatere objekte. Plaz se lahko na istem mestu sproì tudi ve~krat in zapolni luknje ter ovire. Tovrsten primer plazu poznamo iz doline Vrat, kjer je leta 1909 podrl planinski dom. Sicer pa celo Aljaòmenja, da se v zatrepu iste doline plazovi vsako leto objamejo (Aljà 1923, str. 2), torej zdruìjo. Do tega lahko pride v zelo ozkih dolinah z golimi pobo~ji ali nasproti leè~imi si konkavnimi oblikami povr{ja ali pa v njihovem zatrepu. Takrat govorimo o tako imenovani lavinski pasti, saj nas ogroàjo plazovi hkrati z ve~ strani. Na koncu poglavja o drugih pomembnej{ih podatkih o plazovih si oglejmo {e stanje plaznic glede obsega plazov (sliki 45 in 46). V Sloveniji se zara{~a ve~ kot {tiri desetine plaznic, v Julijcih pa tretjina. Obseg plazov se mnogo bolj kr~i (za 9,1 %) v Julijskih Alpah kakor pa na obmo~ju Slovenije, kar je nenazadnje tudi posledica bistveno ve~jega deleà gozdov v tej alpski pokrajini. Razlog je v vse ve~- jem zara{~anju nekdaj intenzivneje izkori{~enih povr{in (travnikov, pa{nikov) v alpskih pokrajinah, ki je posledica depopulacije teh obmo~ij v zadnjih desetletjih. Pri ve~ kot polovici plazov obeh vzorcev je obseg plazov iz leta v leto enak, ve~anja plaznic pa dejansko ni. Bolj kot to lahko opazujemo pojavljanje snènih plazov na novih lokacijah, kar je v glavnem posledica za proènje plazov ugodnih naravnih razmer ali pa ~lovekovih dejavnosti na tistih obmo~jih, ki so bila do sedaj pozimi neobiskana. Naravno zara{~anje plaznic pomeni tudi dejansko zmanj{evanje lavinske ogroènosti povr{ja. V ve~ini primerov imamo opravka z nekontroliranim zara{~anjem, ki z vidika trajne ureditve najbolj problemati~nih lavinsko ogroènih obmo~ij {e zdale~ ni primerno in zanesljivo. Upo{tevati moramo {e dejstvo, da nas redni plazovi z bolj ali manj ustaljenim obsegom ne presene~a-jo ali ogroàjo v taki meri kot tisti, na katere smo ve~inoma è pozabili (ali pa zanje sploh ne vemo). Slednji nas lahko zato v primeru izjemnih snènih razmer in ob ugodnih naravnih danostih pobo~ij pri-zadanejo {e bolj oziroma predvsem tam in na tak na~in, kot najmanj pri~akujemo. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6 OGRO@ENOST POVR[JA ZARADI SNE@NIH PLAZOV IN PREVENTIVA Moje raziskovanje snènih plazov v Sloveniji s posebnim poudarkom na obmo~ju Julijskih Alp je tudi posledica dejstva, da sem v ~asu snènih razmer med letoma 1986 in 1994 pogosto redno obiskoval nekatera visokogorska obmo~ja, znane in priljubljene turnosmu~arske cilje. Pri tem sem stalno opazoval in beleìl posamezne plazove, bil pri~a nekaterim lavinskim nesre~am, v eni od njih pa udeleèn tudi sam. Kot ~lan Podkomisije za re{evanje izpod plazov Gorske re{evalne slùbe Slovenije sem si od leta 1992 dalje ogledal nekaj prizori{~ krajev, kjer so se zgodile lavinske nesre~e ter analiziral vzro-ke in posledice. Vse to me je {e dodatno spodbudilo k razmislekom o nujnosti preventive ali prepre~evanja nesre~ in posledic, ki jih povzro~ajo snèni plazovi. Preventiva je u~inkovita na ve~ na~inov: • s prepre~evanjem proènja plazov oziroma z njihovo preusmeritvijo ali celo zaustavitvijo, • s prepre~evanjem gibanja ljudi in postavitve bivalnih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov na lavinsko ogroènem obmo~ju ter • z gradnjo protilavinskih objektov trajnega varstva. Naju~inkovitej{e varstvo objektov je njihova gradnja zunaj plazovitih obmo~ij, pri varstvu ~love{kih ìvljenj pa stalno opozarjanje v ~asu ogroènosti. Oboje mora biti podprto tudi s splo{nim znanjem in vedenjem vseh tistih, ki se pri svojem delu in bivanju sre~ujejo s tovrstnimi naravnimi pojavi ali celo nesre~ami. V nadaljevanju si oglejmo opredeljevanje lavinsko ogroènih obmo~ij, kot ga uporabljajo predvsem pri prostorskem na~rtovanju. Nekatere vrste lavinske ogroènosti s posebnim ozirom na preventivo pa predstavljamo tudi s podatki iz obeh katastrov. 6.1 LAVINSKI KATASTER KOT PRVINA VARSTVA PRED SNE@NIMI PLAZOVI IN SIMULACIJA LAVINSKO OGRO@ENEGA POVR[JA NA OBMO^JU SLOVENSKIH ALP 6.1.1 LAVINSKI KATASTER IN VARSTVO PRED SNE@NIMI PLAZOVI Bistveno za prepre~evanje nesre~ oziroma {kode ter za dobro prostorsko na~rtovanje, a ni~ manj za posege ob lavinskih nesre~ah je dobro poznavanje krajev, kjer se proìjo snèni plazovi ([egula 1986b, str. 162). Hkrati je treba zajeti tudi podatke o vsakem plazu posebej. Vseh mest, kjer se proìjo snè- ni plazovi, ne moremo prepoznati, ker so plazovi posledica {tevilnih dejavnikov. Plaz se lahko sproì redno, ve~krat na istem mestu ali pa zelo redko, tudi na 50 ali celo 100 let, lahko pa ubere povsem novo pot. Plazovi v lavinskem katastru nam kaèjo dejansko lavinsko ogroèno povr{je. Pri zasnovi lavinskega katastra za Slovenijo je kazalo, da bo sprva v njem nekaj sto plazov, na koncu {tudije pa se je ustavila {tevilka pri 1257 enotah. Ker so pri zajemu podatkov za kataster snènih plazov v Sloveniji (Bernot in drugi 1994) upo{tevali le akutne plazove, je ostalo {e sorazmerno veliko obmo~je neobdelano (slika 28). V dràvah z dobro razvitim varstvom pred snènimi plazovi ([vica, Avstrija, Francija) imajo ob{ir-ne in kakovostno zasnovane ter urejene katastre. Predstavitev plazov je najpogosteje na topografski osnovi v merilu od 1 : 10.000 do 1 : 50.000. Enega prvih lavinskih katastrov (nem{ko Lawinengefahrenkarte) so vzpostavili v [vici. V njem razlikujejo obmo~ja z razli~no stopnjo ogroènosti (Ammann in drugi 1997, str. 136) na temelju znanstvenih kriterijev in s pomo~jo posebej za ta namen pripravljene metodologije (zunanji znaki, ra~unski modeli). Stopnjo ogroènosti dolo~ajo glede pogostosti proè- nja posameznega plazu (povratna doba) in z njihovo intenziteto (pri~akovano velikostjo plazu). Lo~ijo rde~o, modro in rumeno cono. V prvi so najnevarnej{i plazovi s povratno dobo manj{o od 30 let, zato je prepovedana kakr{nakoli gradnja. V drugi so plazovi manj pogosti in siloviti, zato je potrebno pri gradnji upo{tevati dolo~ene gradbeno-tehni~ne predpise. Rumena cona pa ozna~uje potencialno ogroè- no obmo~je. Na za~etku petdesetih let 20. stoletja so pripravili lavinski kataster tudi na Tirolskem v Avstriji, v njem pa so zajeli 2300 plazov (Rabofsky in drugi 1985, str. 101). Glede na pogostost proènja so bili vrisa-123 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ni v rde~i (pogosti), modri (redki) in rumeni (zelo redki) barvi. Leta 1975 so uredili zasnovo lavinskega katastra z Zakonom o urejanju prostora v zveznih deèlah in z Zakonom o gozdovih (za celotno drà- vo). @e leta 1969 pa so za~eli urejati problematiko naravnih nesre~ s tako imenovanimi na~rti ogroè- nih obmo~ij (nem{ko Gefahrenzoneplan), za katere so bili podatki iz lavinskega katastra zelo dragoceni. Za razmejitev ogroènega in neogroènega obmo~ja so privzeli plaz s povratno dobo 150 let. Danes imajo tovrstne na~rte vse lokalne skupnosti, kjer so varovalni objekti, namenjeni lavinski preventivi. Lo~i-jo rde~o in rumeno cono, pri ~emer so na obmo~ju zadnje dovoljeni posegi ob upo{tevanju posebnih gradbeno-tehni~nih prvin. Od leta 1986 imajo lavinski kataster tudi v [paniji, in sicer za obmo~je Katalonskih in Aragonskih Pirenejev (Vilaplana 1992), so~asno pa so izdelali tudi atlas lavinsko ogroènega povr{ja. Topografska podlaga so zemljevidi v merilu 1 : 25.000, pri zajemanju podatkov pa so sledili francoskemu modelu. V Franciji ima prav tako polovica ob~in, ki jih ogroàjo snèni plazovi, svoje lavinske katastre (De Crécy, 1980), coniranje plazov pa je dolo~eno z zakonom. Med letoma 1970 in 1976 so skartirali okrog 6000 km2 povr{ja na obmo~ju francoskega dela Alp in Pirenejev. Podatki o snènih plazovih za gorska obmo~ja Slova{ke so zbrani v posebnem lavinskem atlasu (Kn þazovický 1984). Pri prostorskem razvoju in urejanju pokrajin, kjer je zelo pomembno tudi na~rtovanje rabe tal imajo v nekaterih dràvah zemljevide plazovitih obmo~ij, ki so hkrati tudi na~rti oziroma temeljni dokumenti prostorskega na~rtovanja. V takih primerih pripravijo na~rtovalci razmejitev nekaterih obmo~ij in omejitve na njih glede gradnje objektov, poselitve ali kakr{nekoli druge rabe prostora. Gre za tako imenovano coniranje plazov (angle{ko avalanche zoning, nem{ko Lawinengefahrenkarte), ki obsega tri stopnje: prepoznavanje plaznic, njihovo omejitev, predvsem na obmo~ju odlaganja plazu v cone z razli~no stopnjo ogroènosti, in dolo~itev omejitvenih ukrepov in predpisov na vsakem od obmo~ij ogroènosti (McClung in Schaerer 1993, str. 203). V povzetku teh na~rtov je kakovostna analiza topografije, podnebja in preteklih lavinskih dogodkov na ogroènem obmo~ju (Perla in Martinelli 1975, str. 171). Zaradi velike spremenljivosti plazov niso ti na~rti nikdar dokon~ni, saj je potrebno njihovo stalno dopolnjevanje in posodabljanje. S coniranjem plazov so za~eli leta 1961 v [vici, metodo pa so kasneje povzeli tudi v Franciji, Avstriji, Italiji in ZDA. Pri gradbenih posegih je najpogostej{e razlikovanje oziroma uporaba sistema »{tirih con«, ki je podprt z barvno lestvico. Pri tem lo~ijo {tiri cone oziroma obmo~ja (McClung in Schaerer 1993, str. 204), na katerih je: • velika ogroènost (rde~a cona): ni mònosti za gradnjo kakr{nihkoli objektov, • zmerna ogroènost (modra cona): mòna gradnja objektov ob upo{tevanju posebnih zahtev, • majhna ogroènost (rumena cona): priporo~ljivi so protiplazni zagradbeni objekti, • brez ogroènosti (belo cona): ni omejitev, ~eprav plazovi niso povsem izklju~eni. Najpogostej{i kriterij za vsakega od obmo~ij je ocena pogostosti proènja plazu (povratna doba) in njegova sila. Tovrstni na~rti so smiselni predvsem za è pozidana in stalno naseljena obmo~ja ter na terenu, ki je primeren za gradnjo stavb in komunikacij ([egula 1986b, str. 168). Ponekod so sestavni del prostorskih dokumentov lokalnih skupnosti in predpogoj za pridobivanje dràvne pomo~i ter izvajanje lavinske preventive. Pregledni na~rti so predstavljeni kar na splo{nih topografskih kartah, za posamezne primere pa zado{~ajo {ele podrobnej{i topografski na~rti v merilu 1 : 5000 ali ve~ji s plast-nicami na vsakih 5 m ali manj (Perla in Martinelli 1975, str. 173). Problemati~ne so predvsem omejitve na potencialno ogroènem obmo~ju, kjer so ukrepi pogosto posledica ekonomskih izra~unov {e spre-jemljivega tveganja pri gradnji dolo~enega objekta. Ponekod (Kanada, Norve{ka) je pomemben in{tru-ment prostorskega na~rtovanja tudi ~rta lavinske ogroènosti obmo~ij (in tudi za druge naravne nesre~e) s povratno okrog 300 let, znotraj katere je potrebno preu~iti vsak primer posebej (McClung in Schaerer 1993, str. 205). Lavinski kataster za Slovenijo je v nekaterih prvinah povsem primerljiv z istovrstnimi tujimi {tudijami, problem je predvsem v njegovi kontinuiteti. Avtorji katastra (Bernot in drugi 1994, str. 26) smo na temelju do sedaj zbranih podatkov o snènih plazovih pri{li do ve~ ugotovitev, ki so podane v zaklju~ku {tudije. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 1. Slovenija je s snènimi plazovi bistveno bolj ogroèna, kot so kazali rezultati dosedanjih raziskav. 2. V {tudiji so zajeti plazovi iz dosedanjih podatkov, ki smo jih posodobili. Nadaljnje raziskave na poseljenih obmo~jih in zunaj njih bodo {e pove~ale njihovo {tevilo. 3. Podatki iz analize kart maksimalnih snènih padavin in povpre~nega trajanja snène odeje ter na ta na~in opredeljena obmo~ja poudarjene nevarnosti proènja snènih plazov odraàjo veliko podob-nost z zbirno karto v lavinskem katastru zajetih snènih plazov. 4. Analiza snènih padavin na obmo~ju Slovenije kaè na veliko raznolikost v njihovem trajanju, vi{ini in intenzivnosti, zato se pojavljajo izredni (katastrofalni) pojavi v sorazmerno dolgih ~asovnih presledkih (povratna doba). Prav taka porazdelitev pojava snènih plazov, zlasti ve~jih dimenzij je glavni razlog za pogosto omalovaùjo~ odnos do ob~asnega in {e zlasti do trajnega varstva pred snènimi plazovi. 5. 94 % plazov, ki ogroàjo promet, ter 79 % plazov, ki ogroàjo gospodarska poslopja, bivalne objekte, smu~arske proge in naprave ter elektro in telekomunikacijske vode, se proì pod zgornjo gozdno mejo. Ve~ino teh plazov bi lahko s pomo~jo gozdnih sestojev dolgoro~no ponovno stabilizirali po vmesni stabilizaciji plaznic z opornimi objekti. Omenjeni podatek tudi kaè, da je bila nepremi{ljena raba tal glavni vzrok razvoja ve~ine snènih plazov na obmo~jih s stalno poselitvijo. 6. Snèni plazovi so erozijsko gibalo, ki s svojim delovanjem omogo~a làji in hitrej{i razvoj vodne erozije, saj je ve~ kot tri ~etrtine obravnavanih plaznic v celoti na eroziji podvrènem povr{ju. 7. Lavinski kataster, ki je bil izdelan kot podlaga za oceno ogroènosti Slovenije zaradi snènih plazov, nudi dobro osnovo za{~iti in re{evanju ter prostorskemu na~rtovanju ob korektnem upo{tevanju robnih pogojev njegove uporabe. 8. Pri na~rtovanju konkretnih ukrepov trajnega varstva pred snènimi plazovi na najbolj pomembnih lokacijah je kot podlago posameznim protilavinskim ukrepom treba izdelati na~rte plaznic v merilu, primernem za projektiranje. 9. Lavinski kataster bi bilo v bodo~e nujno raz{iriti tudi na obmo~ja, ki doslej {e niso bila podrobneje obdelana. Poleg tako dopolnjenega katastra plazovitega povr{ja bi bilo treba s primerno analizo naravnih danosti izdelati {e kataster potencialno plazovitega povr{ja. S tem bi lahko na podro~ju snè- ne erozije vzpostavili celovit informacijski sistem. V nadaljevanju sem sledil usmeritvam iz tehni~nega poro~ila lavinskega katastra. S pomo~jo ugotovitev o zna~ilnostih plazov na obmo~ju Julijskih Alp sem se namre~ lotil {e opredelitve potencialno plazovitega povr{ja. 6.1.2 SIMULACIJA LAVINSKO OGRO@ENEGA POVR[JA NA OBMO^JU SLOVENSKIH ALP S terenskim deloma lahko v veliki meri opredelimo dejansko lavinsko ogroènost povr{ja pod gozdno mejo, nad njo in na negozdnatem ali celo nepora{~enem povr{ju pa je to mnogo tèje. V nekaterih dràvah vri{ejo pri tem vzdolàkutnih plaznic {e nekoliko {ir{e obmo~je, ki ga imenujejo potencialno ogroèno obmo~je. Z vse bolj natan~nimi naravnogeografskimi podatki na prostorsko enoto pa lahko izvedemo tudi simulacijo ogroènega povr{ja, pri ~emer gre prav tako za potencialno, do sedaj nedo-kazano ogroènost. Glede na to moramo razlikovati pojma dejanska in simulirana ogroènost. S primerjavo obeh lahko izlu{~imo {e nekatere dodatne zna~ilnosti prostorske razporeditve snènih plazov. Zavedati se moramo, da so na tak na~in opredeljene povr{ine tiste, ki jih v naravi ozna~ujemo kot zbirno obmo~je ali zaledje plazu oziroma obmo~je proènja. Pri predstavljeni simulaciji lavinske ogroè- nosti ustrezajo te povr{ine v glavnem obmo~ju proènja. Do neke mere je mo~ opredeliti tudi povr{ine, kjer se plazovi iztekajo in torej ustrezajo obmo~ju odlaganja. Te so v veliki meri odvisne od prvih, saj so v njihovi vpadnici ali pa na bokih obmo~ij proènja posameznih plazov. Simulacijo lavinsko ogroènega povr{ja delamo najpogosteje na orografsko zaklju~enih pokrajinskih enotah, splo{no pa tudi za ve~ja obmo~ja. V svoji raziskavi sem obdelal obmo~je slovenskih Alp, pri ~emer sem upo{teval rezultate obdelave snènih plazov v Julijskih Alpah (N = 506) ter podatkovne sloje o naravnogeografskih zna~ilnostih {tirih pokrajin, ki so pri tipizaciji v Geografskem atlasu Slovenije (Perko 1998e, 125 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek str. 121) uvr{~ene k alpskim visokogorjem. Sem spadajo Julijske Alpe, Zahodne in Vzhodne Karavanke ter Kamni{ko-Savinjske Alpe. Njihova skupna povr{ina pa je 3062 km2 oziroma 6,6 % celotnega slovenskega povr{ja. Zadnje tri pokrajine se namre~ z vidika lavinske ogroènosti bistveno ne razlikujejo od Julijskih Alp. Pri pripravi tematskega zemljevida sem si deloma pomagal z nekaterimi ugotovitvami in metodami, ki sta jih uporabila pri dolo~anju lavinsko ogroènega povr{ja na testnem obmo~ju Davosa ([vica) Kienholz in Grunder (1986). Model sta zgradila tako, da je uporaben tudi na enakem ali podobnem, to je goratem obmo~ju. Dobljeno simulacijo sta nato primerjala z dejansko lavinsko ogroènostjo povr{- ja s pomo~jo podatkov iz {vicarskega lavinskega katastra. V kon~nem simulacijskem modelu lavinske ogroènosti povr{ja sta upo{tevala predvsem snène razmere, naklonske in rastne zna~ilnosti povr{- ja, rabo tal ter domnevni iztek plazu. Slednjega sta opredelila kot nìje in v vpadnici obmo~ja proènja leè~e celice dolo~ene dolìne in naklona. Oba avtorja poudarjata pomen natan~nosti podatkov o povr{- ju, pri ~emer mislita na ~im bolj natan~en DMR in kartiranje osnovnih oblik povr{ja ter njihovo nadaljnjo ~lenitev. Zanimivo je tudi njuno nadaljnje delo, saj sta simulirala lavinsko ogroènost povr{ja glede na razli~ne scenarije pokrajinskega razvoja: povr{je brez gozda, varstveno stanje, prvotno stanje in stanje ob nadaljevanju intenzivnega razvoja turizma. Zaradi bistveno ve~je povr{ine slovenskih alpskih visokogorij od testnega obmo~ja v Davosu in s tem natan~nosti izvornih podatkov se zavedam dejstva, da so tako dobljene povr{ine s simulirano ogroè- nostjo manj natan~ne. Vendar pa je glede na stopnjo simulirane ogroènosti {e vedno velika verjetnost, da se na teh povr{inah tudi dejansko lahko proìjo snèni plazovi. To je v veliki meri potrdilo tudi preverjanje simulirane ogroènosti s pomo~jo plazov iz lavinskega katastra. Upo{tevati moramo, da pokrijemo s podatki iz GIS-a za Slovenijo (GIAM) v glavnem ploskovno plazovitost, linearno pa le v manj{i meri. V preglednici 52 so v stolpcih po pomembnosti (od 1. do 7. stolpca) predstavljeni posamezni dejavniki oziroma sestavine ogroènosti po posameznih stopnjah. Na temelju teh sem dolo~il skupno ogro- ènost posameznih hektarskih celic. Vsakega od dejavnikov sem glede na stopnjo lavinske ogroènosti razvrstil v tri glavne razrede ter opredelil ({tevil~no ali opisno) meje med njimi. Mejne vrednosti sem dolo~il s pomo~jo podatkov iz virov in literature, katastra ter GIS-a za Slovenijo (GIAM). Na prvi stopnji simulacije posameznih dejavnikov nisem ponderiral, kasneje pa sem se odlo~il za ponderiranje naklona, saj je ta med vsemi dejavniki najpomembnej{i. Preglednica 52: Izbrani kriteriji za dolo~anje potencialne lavinske ogroènosti povr{ja na obmo~ju slovenskih Alp. stopnja 1 – naklon 2 – rastje po 3 – ekspozicija 4 – trajanje 5 – maksimalna 6 – nadmor- 7 – tipi ogroènosti v stopinjah vi{ini (strani snène odeje vi{ina snène ska vi{ina podnebja ({tevil~no in opisno) (opisno) neba) ({tevilo dni na leto) odeje (m) (m) (opisno) 3 velika 31 do 45 rastje skalnih J, JV, JZ nad 150 nad 3,0 nad 1600 podnebje vi{jega razpok, alpskih gorskega sveta meli{~ in prodi{~, subalpinskih in alpinskih travi{~, kmet. zemlji{~a 2 zmerna 21 do 30, subalpsko grmi{~e Z, SZ 75 do 150 1,0 do 3,0 1200 do podnebje nìjega 46 do 60 ru{evja pod 1600 gorskega sveta zahodne Slovenije 1 majhna 11 do 20, nizki gozd ali V, S, SV pod 75 pod 1,0 300 do podnebje nìjega 61 in ve~ grmi{~e gabrovca pod 1200 gorskega sveta in hrastov, omelike severne Slovenije ali malega jesena in drugi podnebni tipi 0 neogroèno 10 in manj drugo rastje – – – pod 300 – 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6.1.2.1 Naklon Temeljni vir za dolo~anje naklonskih (slika 47) zna~ilnosti slovenskih Alp glede lavinske ogroènosti je bil zemljevid naklonov povr{ja iz GIS-a za Slovenijo (GIAM). Pri dolo~anju mejnih vrednosti za posamezne razrede ogroènosti (preglednica 52, 1. stolpec) sem si pomagal z rezultati obdelave podatkov iz lavinskega katastra kot tudi z literaturo. Naklon od 31 do 45° ima v Julijskih Alpah na obmo~ju proènja ve~ kot tri ~etrtine plazov, vrednosti iz drugega razreda pa nekaj manj kot ~etrtina. V razred z majhno ogroènostjo sem uvrstil tudi celice z naklonom od 11 do 20° in strmej{e od 60°, ~eprav se s slednjih sneg ve~inoma osipa è med sneènjem oziroma ob prena{anju s pomo~jo vetra. Kot neogroèna obmo~ja sem privzel vse celice z naklonom 10° in manj, prek katerih se sicer plazovi lahko gibajo, ne morejo pa se sproìti. Tudi Kienholz in Grunder (1986, str. 104) sta pri delni simulaciji lavinske ogroènosti za obmo~je proènja opredelila kot najbolj plazovito povr{je z naklonom med 30 in 45° C, kot zmerno ogroèno z naklonom med 45 in 60° ter med 20 in 30°, kot najmanj ogroèno pa povr{je, ki ima naklon nad 60°. Omenjene naklonske meje v glavnem sovpadajo z mojimi ugotovitvami o naklonih pobo~ij na obmo~ju proènja plazov. Menita, da so naklonske zna~ilnosti plaznic pri preu~evanju snènih plazov za dalj{e ~asovno obdobje tako stalne, da jih lahko upo{tevamo kot konstanto. Pri naklonu (slika 47) je za proènje snènih plazov ugodna ve~ina povr{ja v slovenskih Alpah. Analiza simulacije lavinske ogroènosti po naklonih (preglednica 53) kaè, da je takega povr{ja kar 86,4 %. Skoraj tri desetine povr{ja v slovenskih Alpah je tako strmih, da je na njih velika lavinska ogro- ènost, na tretjini pa zmerna. Kot lavinsko neogroèna obmo~ja izstopajo dna dolin in kotlin, nekatere pobo~ne police in planotasti sredogorski, predgorski ter visokogorski svet. Povsem druga~na pa je slika na njihovem robu. Zanimivo je, da je v Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alpah zmerno ogroèno povr{je pogosto v obliki otokov znotraj povr{in z veliko ogroènostjo. To pomeni, da se naklon pobo~ja nìje spodaj spet pove- ~a. S tem je izpolnjen tudi eden od predpogojev za nadaljevanje poti snènih gmot proti dolini. Ta zna~ilnost je predvsem posledica podobne geotektonske zgradbe obeh visokogorskih pokrajin, saj prekinjajo pobo~- ja {tevilni kamninski pasovi in geolo{ke strukture. Karavanke po lavinski ogroènosti glede naklonov prav ni~ ne zaostajajo za drugima dvema viso-kogorskima pokrajinama, v drobnem celo prav nasprotno. Nekatera pobo~ja so {e dalj{a in bolj zglajena, saj jih ne prekinjajo vmesni skoki in pregibi. V vseh treh pokrajinah je dejanska lavinska ogroènost glede naklonov povr{insko mnogo manj{a, saj moramo izlo~iti ve~ino pobo~ij, ki so pod gozdom. Nekaj kmetijskih zemlji{~ kot tudi poselitev se krajevno {e vedno drì strmega sveta, s ~emer si lahko razlagamo precej{en delè povr{in z veliko lavinsko ogroènostjo v Vzhodnih Karavankah. Slika simulirane lavinske ogroènosti glede na naklone (slika 47) kaè predvsem pomen gozda kot u~inkovite za{~ite pred snèno erozijo. Upo{tevati jo moramo kot opozorilo pred neprimernimi posegi v tistih gozdovih, ki so pomembni za ohranjanje naravnega ravnovesja in prepre~evanje oziroma zmanj- {evanje snène erozije kakor tudi erozije na splo{no. Neustrezen posek ali naravne po{kodbe dreves na strmih pobo~jih so lahko zametki novih plaznic. Preglednica 53: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – naklon. stopnja ogroènosti delè povr{ja (%) 3 velika 28,9 2 zmerna 33,7 1 majhna 23,8 0 neogroèno 13,6 skupaj 100,0 127 128 Snèni plaz ovi v Slo veniji KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – NAKLON (v stopinjah): velika (31–45°) zmerna (21 30 – ° in 46 60 – °) majhna (11 20 – ° in 61° in ve~) Miha P neogroèno (10° in manj) Avtor: Miha Pav{ek 0 5 10 15 20 25 km a Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) v{ek GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6.1.2.2 Rastje po vi{ini Naslednji pomemben dejavnik je rastje (slika 48), ki pora{~a pobo~ja oziroma njegova vi{ina in gostota. Osnovni vir za dolo~anje rastnih zna~ilnosti slovenskih Alp glede lavinske ogroènosti je bil zemljevid realne vegetacije (Zupan~i~ in drugi 1998, str. 118). Kljub sorazmerni prostorski nenatan~nosti (to sem opazil ob prekrivanju z drugimi podatkovnimi sloji) sem ugotovil, da je po izbranih kategorijah rastja ta najprimernej{i. Pri nadaljnji obravnavi te simulacije moramo zato upo{tevati njeno omejeno vrednost. Pri natan~nej{em prostorskem preu~evanju lavinske ogroènosti je bolje, da je zaradi nenatan~nosti ne upo{tevamo. Pomembna je predvsem vi{ina rastja, ki je v veliki meri povezana tudi s starostjo zdrùb, gostoto dreves in nekaterimi drugimi zna~ilnostmi gozdov. Rastje mora presegati vi{ino vsaj enega metra (Lawinenaufnahmeblatt, Hinweise für … 1980), kar ustreza povpre~ni vi{ini ru{evja. Pri tej vi{ini è lahko govorimo o pomembnej{em vplivu oziroma za{~iti rastja pred snèno erozijo. To velja le do tedaj, ko ga snèna odeja v celoti prekrije. Pomen rastja in posredno tudi vi{ine posameznih zdrùb kot za{~ite pred snènimi plazovi je izje-men. Gozd je v tem pogledu naju~inkovitej{a oblika rastnega pokrova, pomembni pa so tudi gostota, starost, stanje dreves in vrsta ter vi{ina podrasti. Zato sem vse gozdne povr{ine, izjema so nizki gozdovi, izlo~il iz kategorij ogroènosti kot druge vrednosti, saj se lahko proìjo plazovi tudi v gozdu. Povr{- je pod gozdom zato ni lavinsko neogroèno, vsekakor pa je tam nevarnost proènja plazov mnogo manj{a kot na negozdnem povr{ju. Rastje sem razdelil v tri skupine (preglednica 52, 2. stolpec): najnìje rastje (nepora{~eno, nizko grmi~evje, gorski travniki in pa{niki ter kmetijska zemlji{~a), srednje visoko rastje (ru{evje) ter nizek gozd in grmovje. Pri tej razdelitvi so zaradi merila osnovnega vira izpadla kot neogroèna skoraj vsa manj{a, nestrnjena kmetijska zemlji{~a. To je {e posebej opazno v Vzhodnih Karavankah, ki so od vseh treh pokrajin poseljene najvi{je. Zaradi enakih razlogov so izpadli tudi manj{i nepora{~eni ali slabo pora{~eni hrbti oziroma grebeni na gozdni meji ali tik nad njo, kot na primer Ur{- lja gora, Ol{eva, Smrekovec–Veliki Travnik, Strelovec, Lepenatka–Rogatec, Velika planina, velik del Zahodnih Karavank ob dràvni meji, Begunj{~ica in najvzhodnej{i del Spodnjih Bohinjskih gora. Glede na vi{ino rastja je lavinsko ogroènega le nekaj ve~ kot ~etrtina povr{ja slovenskih Alp (preglednica 54). Najve~ji deleìmajo povr{ine, kjer je velika ogroènost, okrog deset odstotkov manj je takih z zmerno ogroènostjo. Delè povr{in z majhno ogroènostjo je neznaten, bolj pomembne so zato, ker gre v glavnem za potencialna obmo~ja izteka ali odlaganja plazov. Preglednica 54: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – rastje po vi{ini. stopnja ogroènosti delè povr{ja (%) 3 velika 17,5 2 zmerna 7,9 1 majhna 1,2 0 neogroèno 73,4 skupaj 100,0 6.1.2.3 Ekspozicija Temeljni vir za dolo~anje zna~ilnosti ekspozicij v slovenskih Alpah glede lavinske ogroènosti (slika 49) je bil zemljevid ekspozicij povr{ja iz GIS-a za Slovenijo (GIAM). Ker so pri osnovnem zemljevi-Slika 47: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – naklon. 129 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek du ekspozicij upo{tevane vse kotne vrednosti (od 0 do 360°), sem uporabil sloj, kjer so zdruène posamezne vrednosti glede na najpomembnej{e strani neba v osem razredov (S, SV, V, JV, J, JZ, Z, in SZ; Perko 1998a, str. 88), posebej pa so izlo~ene ravnine (vse celice z naklonom manj{im od 0,5°). V nasprotju z ugotovitvami o ve~ji plazovitosti pobo~ij v sen~nih legah (SZ–S–SV) sem se odlo~il za drug razmejitveni kriterij. Plazove z obmo~ja Julijskih Alp sem rastriral ter primerjal ekspozicije plazov z ekspozicijami povr{ja (preglednica 55). S pomo~jo indeksa koncentracije (IK = delè plazov : de-lè povr{ja · 100) sem nato razvrstil posamezne ekspozicije glede na simulacijo lavinske ogroènosti v ustaljene tri razrede. Tudi po podatkih iz lavinskega katastra (preglednica 33, stolpec Julijci) prevladujejo na obmo~ju Julijskih Alp plaznice na jùni ekspoziciji (26 %). V manj{i meri prevladuje jùna ekspozicija povr{ja tudi na obmo~ju slovenskih Alp (16,5 %), saj je povr{ja na naslednjih ekspozicijah è bistveno manj (JV = 14,1 %, JZ = 11,1 % …). Zato sem jo pri simulaciji lavinske ogroènosti (slika 49) skupaj z jugovzhodno in jugozahodno ekspozicijo uvrstil v najvi{ji razred ogroènosti (preglednica 52, 3. stolpec). Preglednica 55: Primerjava ekspozicij plazov (N = 506) in ekspozicij povr{ja v Julijskih Alpah. strani neba delè plazov (%) delè povr{ja (%) indeks koncentracije razred ogroènosti S 6,9 14,2 48 3 SV 5,8 12,5 47 3 V 6,5 11,6 56 3 JV 17,9 14,1 128 1 J 32,1 16,5 195 1 JZ 14,1 11,1 127 1 Z 7,8 9,3 84 2 SZ 8,9 10,7 83 2 skupaj 100,0 100,0 – – Simulacija lavinske ogroènosti glede na ekspozicijo povr{ja nam kaè (slika 49), da je povr{in z veliko stopnjo ogroènosti skoraj enkrat ve~ kot tistih z zmerno (preglednica 56), majhna ogroènost pa je na nekaj ve~ kot tretjini povr{ja slovenskih Alp. Tudi pri ekspoziciji zmanj{ujejo navidez veliko lavinsko ogroènost gozdovi, ki segajo s pomikanjem v notranjost slovenskih Alp vse vi{je. Opozoriti velja {e na povr{je v ve~jem delu Zahodnih Karavank in v zahodnem delu Kamni{ko-Savinjskih Alp, ki je predvsem po ekspoziciji pa tudi po oblikah povr{ja in vi{ini rastja zelo podobo grebenom na severni strani Srednje So{ke doline. Razlika je le v koli~ini padavin, kar pomeni, da lahko pri~akujemo ob izdatnej{ih padavinah ve~je plazove tudi v tem delu slovenskih Alp. Preglednica 56: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ekspozicija. stopnja ogroènosti delè povr{ja (%) 3 velika 43,9 2 zmerna 20,2 1 majhna 35,8 0 neogroèno 0,1 skupaj 100,0 Slika 48: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – rastje po vi{ini. 130 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – RASTJE PO VI[INI: velika (rastje skalnih razpok, alpskih meli{~ in prodi{~, subalpinskih in alpinskih travi{~, kmetijska zemlji{~a) GEOGRAFIJ zmerna (subalpsko grmi{~e ru{evja) majhna (nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov, omelike ali malega jesena) A SLO neogroèno (drugo rastje) Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 131 Vir: Zupan~i~ in drugi (Geografski atlas Slovenije, str. 118) 132 Snèni plaz ovi v Slo veniji KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – EKSPOZICIJA (strani neba): velika (jug, jugovzhod, jugozahod) zmerna (zahod,severozahod) majhna (vzhod, sever, severovzhod) Miha P neogroèno (ravno; naklon pod 0,5°) Avtor: Miha Pav{ek 0 5 10 15 20 25 km a Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) v{ek GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6.1.2.4 Trajanje snène odeje Naslednji podatkovni sloj (slika 50), s katerim sem si pomagal pri simulaciji lavinsko ogroènega povr{ja, je tematski zemljevid o trajanju snène odeje oziroma povpre~nem {tevilu dni s snèno odejo (Mlinar 2000). Trajanje snène odeje je odvisno od mnogih dejavnikov: vi{ine snène odeje, podlage v kopnih razmerah, nadmorske vi{ine, ekspozicije glede na sonce in veter, rastja in drugih. Domeval sem, da dlje kot traja snèna odeja, ve~ja je tudi nevarnost proènja snènih plazov oziroma stopnja lavinske ogroènosti povr{ja. Tu velja opozoriti {e na gozdne povr{ine, kjer je trajanje snène odeje zaradi osen~enosti in njene druga~ne preobrazbe bistveno dalj{e kot na okoli{kem povr{ju, ~eprav je njena vi{ina v gozdu nìja. Kljub temu, da vztraja tam snèna odeja mnogo dlje kot na sosednjem povr{ju, pa je zaradi bolj{e predelanosti in sidrne vloge dreves tam mnogo bolj stabilna. Tematski zemljevid (Mekinda Majaron 1996) so pripravili s pomo~jo optimalne interpolacije oziroma tej primernega matemati~nega modela. Poleg podatkov o trajanju snène odeje so upo{tevali {e nadmorske vi{ine, ne pa tudi ekspozicij. Zaradi majhnega {tevila primerljivih meteorolo{kih postaj to ni bilo mòno, kilometrska mreè pa je povzro~ila, da so izpadle iz posameznih razredov vi{je ogroè- nosti tudi nekatere manj{e oblike povr{ja. Ogled karte trajanja snène odeje v obdobju med 1961 in 1990 (Mekinda Majaron 1996, str. 55) pove, da imamo snèno odejo od 100 do 150 dni na leto na Pohorju, v Trnovskem gozdu, okrog Snè- nika, v Ko~evskem rogu, nekaterih delih zahodnega predalpskega hribovja (Porezen, Blego{; verjetno pa tudi na Matajurju in Stolu) ter na obrobju vseh alpskih visokogorskih pokrajin: Julijskih Alp, Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. Ve~ kot 150 dni letno leì sneg na najvi{jih delih Pohorja ter v è omenjenih visokogorskih pokrajinah na nadmorski vi{ini od okrog 1500 do okorg 2000 m. Okrog najvi{jih vrhov in pod grebeni z nadmorsko vi{ino 2000 m in ve~ vztraja snèna odeja è prek 200, na Kredarici (2515 m), za katero imamo {tiridesetletni niz podatkov (1954–1993) pa è prek 250 dni na leto (od 211 do 310, povpre~no 264 dni; Trontelj 1994, str. 37). Mejne vrednosti (preglednica 52, 4. stolpec) sem dolo~il s pomo~jo podatkov iz katastra. Prekril sem podatkovna sloja o snènih plazovih in o trajanju snène odeje ter pogledal, kak{na je gostota plazov oziroma njihovih zgornjih delov (obmo~ij proènja) po posameznih razredih trajanja snène odeje. Pri tem sem se osredoto~il na obmo~je Julijskih Alp, saj je tam ve~ina plazov iz katastra ter izlu{~il mejni vrednosti (75 in 150 dni s snèno odejo) ter dobil iz prvotnih osmih tri razrede. Najve~ji delè povr{ja pade v drugo stopnjo ogroènosti (preglednica 57), ve~ kot petina pa v prvo. Velika lavinska ogroènost je glede trajanje snène odeje prisotna tako v nìjem delu Julijskih Alp (slika 50) kot tudi v najvi{jih delih Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. Opozoriti velja na nekatere proti jugu pomaknjene gorske grebene in hrbte v Julijskih Alpah (Polovnik, ^rna prst, Ratitovec), kjer obleì sneg dlje ~asa zaradi izrazito ve~je koli~ine padavin v ~asu snènih razmer. Preglednica 57: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – trajanje snène odeje. stopnja ogroènosti delè povr{ja (%) 3 velika 22,8 2 zmerna 61,3 1 majhna 15,9 0 neogroèno 0,0 skupaj 100,0 Slika 49: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ekspozicija. 133 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 6.1.2.5 Maksimalna vi{ina snène odeje Pomemben podatek za simulacijo lavinske ogroènosti je tudi maksimalna vi{ina snène odeje (slika 51). Kot referen~ni vir sem uporabil tematski zemljevid za obdobje med letoma 1951 in 1990 (Bernot in drugi 1994), ki je bil izdelan prostoro~no z interpolacijo podatkov o vi{ini snène odeje po posameznih meteorolo{kih postajah. Do ustreznega sloja sem pri{el {ele po vektorizaciji izvornih podatkov na topografski osnovi v merilu 1 : 400.000 ter z njihovo dopolnitvijo s podatki za obdobje med letoma 1977 in 1990 (Mekinda Majaron 1996, str. 56) na obmo~ju zahodnih Julijskih Alp. Najve~je vi{ine snène odeje v slovenskih Alpah (slika 51) so izmerili ve~inoma na za~etku petdesetih let 20. stoletja, ko sta bili zaporedoma dve zelo snèni zimi. Maksimalna vi{ina snène odeje (1977–1990) s povratno dobo 50 let je na obmo~ju Trnovskega gozda, nìjem delu Pohorja in na {ir- {em obmo~ju Snènika od 2 do 3 m (Mekinda Majaron 1996, str. 56). Enaka vi{ina je tudi v vseh alpskih dolinah in na pobo~jih do vi{jega planotastega sveta. Na òjem obmo~ju Snènika, na najvi{jem delu Pohorja, okrog vrhov in vzdol` grebenov Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter na Meàkli, Poklju-ki in Jelovici sega maksimalna vi{ina snène odeje è od 3 do 5 m. Sem spadajo {e grebeni Matajurja, Stola, Polovnika in Krna. Ve~ kot 5 m snega pa lahko pri~akujemo okrog osrednjega gorskega hrbta Julijskih Alp, ki ima obliko narobe obrnjene ~rke S. Ta se vle~e od Spodnjih Bohinjskih gora, prek vrhov nad dolino Triglavskih jezer, Triglava, Razorja, Prisanka, Jalovca in Velikega Mangarta pa vse do Visokega Kanina. Na Kredarici (2515 m) pa so 22. aprila 2001 zabeleìli rekordno sedemmetrsko vi{ino snè- ne odeje. Prvotnih osem razredov vi{in snène odeje sem prerazporedil za simulacijo lavinske ogroènosti povr{ja v ustaljene tri razrede (preglednica 52, 5. stolpec). Mejne vrednosti (1 in 3 m) sem dolo~il na enak na~in kot pri trajanju snène odeje, to je s prekrivanjem podatkovnih slojev o maksimalni vi{ini snène odeje s plazovi iz lavinskega katastra. Tudi tu je najbolj opazen vpliv nadmorske vi{ine, v zahodnem in jùnem delu Julijskih Alp pa tudi bistveno ve~ja koli~ina padavin. Ob prehodu vremenskih front z zahoda, jugozahoda in juga se pridruì ciklonalnemu in v manj{i meri konvekcijskemu tudi orografsko dviganje zra~nih gmot, ki se na svoji poti nad Sredozemljem navzamejo vlage. Grebeni v tem delu Julijskih Alp so za omenjene zra~ne gmote prva vi{ja pregrada. U~inek prisilnega dviga je najmo~nej- {i, kadar je smer zra~nih mas pravokotna s smerjo grebena oziroma gorskega hrbta. Tudi glede maksimalne vi{ine snène odeje je velika lavinska ogroènost povr{ja (preglednica 58) v ve~jem delu Julijskih Alp lahko prisotna tudi v najvi{jem delu Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. V slovenskih Alpah je ve~ kot tretjina takega povr{ja, na nekaj ve~ kot polovici pa prevladuje zmerna ogroènost. Tudi tu moramo upo{tevati premajhno {tevilo referen~nih meteorolo{kih postaj za predstavitev padavinskih vrednosti glede na nadmorsko vi{ino. Natan~nej{i tematski zemljevid bi mi {e olaj- {al delo in izbolj{al rezultate simulacije glede na ta meteorolo{ki kazalec. Preglednica 58: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – maksimalna vi{ina snène odeje. stopnja ogroènosti delè povr{ja (%) 3 velika 35,5 2 zmerna 55,6 1 majhna 8,9 0 neogroèno 0,0 skupaj 100,0 Slika 50: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – trajanje snène odeje. 134 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – TRAJANJE SNE@NE ODEJE ({tevilo dni na leto): GEOGRAFIJ velika (nad 150) zmerna (75–150) A SLO majhna (pod 75) Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 135 Vir: HMZ, karta Povpre~no {tevilo dni s snèno odejo 1961 - 1991 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 6.1.2.6 Nadmorska vi{ina Kot poseben dejavnik lavinske ogroènosti sem upo{teval tudi nadmorsko vi{ino (preglednica 52, 6. stolpec). To sem do sedaj upo{teval posredno pri vseh dejavnikih simulacije lavinske ogroènosti, na tem mestu pa jo izpostavljam posebej (slika 52). Delè snega v letni koli~ini padavin nara{~a tako z ve~anjem geografske {irine kakor tudi z nara{~anjem nadmorske vi{ine. V Vzhodnih Alpah so ugotovili, da se delè snega v celotni koli~ini padavin na vsakih 100 metrov pove~a za 3 %. Tako predstavlja na nadmorski vi{ini 450 m 10 % letnih padavin, na 1000 m 30 %, na 1500 m 46 %, na 2000 m 59 %, na 3000 m pa è 85 %. 100 % doseè na vi{ini okrog 3600 m (Kladnik 1999b). Nadmorska vi{ina je pomembna tudi pri vsakokratnem sneènju v zvezi z mejo sneènja. Na obmo~ju Alp sneì najpogosteje {e priblìno 300 vi{inskih metrov pod nadmorsko vi{ino, na kateri poteka izoterma 0° C (Munter 1992, str. 60). Nadmorske vi{ine oziroma stometrske vi{inske pasove sem dolo~il s pomo~jo DMR 100 krat 100 m, ki sem ga uporabil è pri ra~unanju naklonov in ekspozicij (GIS za Slovenijo, GIAM). Mejne vrednosti razredov sem dolo~il na osnovi ve~ dejavnikov (meja sneènja, gozdna in drevesna meja, vi{inska meja stalne poselitve in drugo). Najpomembnej{i pri tem so bili spet rezultati obdelave plazov iz lavinskega katastra. Pri vzorcu za Julijske Alpe sem vzel pod drobnogled vse tri povpre~ne nadmorske vi{ine obmo~- ja proènja: zgornjo, srednjo in spodnjo. Pri kon~ni opredelitvi mejnih vrednosti (1200 in 1600 m) sem dal poleg prej omenjenih dejavnikov najve~jo teò srednji nadmorski vi{ini obmo~ja oziroma podobmo~ja proènja. Pri dolo~anju mejnih vrednosti glede nadmorske vi{ine in simulacije lavinske ogroènosti povr{ja sem upo{teval {e naslednje. Meja sneènja med novembrom in aprilom je le izjemoma nad 1600 m, in {e v tem primeru le za kraj{i ~as pred prehodom vremenske fronte. Nad to vi{ino poteka v ve~jem delu slovenskih Alp tudi drevesna meja, nìja je le krajevno. Nad 1200 m tudi ni ve~ strnjenih naselij, temve~ le {e posamezne samotne kmetije. V Julijskih Alpah ni plazov, ki bi se proìli pod 300 m nadmorske vi{ine, zato sem povr{je z nìjo nadmorsko vi{ino opredelil kot neogroèno. Tako je izpadlo celotno dno Srednje So{ke doline in Krejskega ali Starijskega podolja. Ne smemo namre~ pozabiti, da velja simulacija lavinske ogroènosti predvsem za obmo~je, kjer se proìjo snèni plazovi, saj je v lavinskem katastru na obmo~ju Srednje So{ke doline nekaj plazov, ki so pri{li do dna doline, nekateri celo v samo strugo So~e (Gams 1955, str. 189). Oglejmo si {e izlo~ene vi{inske pasove za simulacijo lavinske ogroènosti (slika 52). Najve~ povr{- ja z veliko ogroènostjo je spet v Julijskih Alpah ter najvi{jem delu Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. Zunaj Julijskih Alp izstopajo otoki – gorske skupine Begunj{~ice, Storì~a, Raduhe, Ol{eve, Pece in Ur{lje gore. Delè razredov po stopnjah ogroènosti je predstavljen v preglednici 59. Tematski zemljevid z vi{inskimi pasovi bi moral biti sestavni del vsake {tudije o krajevni lavinski ogroènosti. Preglednica 59: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – nadmorska vi{ina. stopnja ogroènosti delè povr{ja (v %) 3 velika 12,3 2 zmerna 22,9 1 majhna 63,1 0 neogroèno 1,7 skupaj 100,0 Slika 51: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – maksimalna vi{ina snène odeje. 136 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – MAKSIMALNA VI[INA SNE@NE ODEJE (v metrih): GEOGRAFIJ velika (nad 3,0) zmerna (1,0–3,0) A SLO majhna (do 1,0) Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 137 Vir: Bernot in drugi 1994 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 6.1.2.7 Podnebje Kot zadnji dejavnik pri simulaciji lavinske ogroènosti sem upo{teval {e podnebje (slika 53) oziroma podnebne tipe. Podnebje zdruùje tudi vse prej{nje dejavnike, nekatere neposredno (snène padavine – trajanje in vi{ina, nadmorska vi{ina), druge posredno (naklon, ekspozicija, rastje po vi{ini). Zadnjega od dejavnikov za simulacijo lavinsko ogroènega povr{ja sem uporabil predvsem za preverjanje vseh prej{njih, {e posebej za visokogorska obmo~ja. Izhodi{~e je bil osnutek tematskega zemljevida podnebnih tipov v Sloveniji (Ogrin 1998, str. 111), pri katerem je vzel avtor kot osnovo Köppenovo razvrstitev svetovnega podnebja. Na obmo~ju slovenskih Alp so trije najpomembnej{i podnebne tipi (preglednica 52, 7. stolpec): podnebje vi{jega gorskega sveta ter lo~eno podnebje nìjega gorskega sveta v zahodni in severni Sloveniji. Lo~nica med zahodnimi (sredozemskimi) in vzhodnimi (celinskimi) podnebnimi tipi poteka po nami{ljeni ~rti Sol~avsko–Ljubljana–Suha krajina–zahodni Gorjanci (Ogrin 1998, str. 110). Podnebni tipi pojasnijo predvsem dolo~ene razlike v naravnem rastju in rabi tal na obmo~ju razli~- nih alpskih pokrajin. S pomo~jo indeksa mediteranskosti padavin so ugotovili (Ogrin 1996, str. 42), da imajo najbolj sredozemski zna~aj (ve~ padavin X–XI kot pa V–VI) Karavanke in zahodna Slovenija oziroma obmo~ja, ki so najbolj izpostavljena zahodni zra~ni cirkulaciji in na katerih je koli~ina padavin med najvi{jimi. Ta obmo~ja, ki obsegajo v slovenskih Alpah skoraj polovico povr{ja, sem razvrstil v drugi razred ogroènosti (preglednica 60). Kot najbolj ogroèna pa sem privzel obmo~ja s podnebjem vi{jega gorskega sveta. K temu tipu bi morali pri{teti {e visokogorje ob dràvni meji na severozahodu Slovenije, ki se razprostira med Jerebico, Kaninom in Skutnikom ter vr{ni del Stolovega grebena in Matajur. Dolo~itev obsega gorskega podnebja v Sloveniji (7,9 % povr{ja) oteùje pomanjkanje vi{je leè~ih meteorolo{kih postaj na obmo~ju slovenskih Alp. Nekateri avtorji uvr{~ajo v Alpah h gorskemu podnebju vsa obmo~ja nad 1500 m, vendar se v na{em gorskem svetu ta izohipsa ne ujema s potekom julijske izoterme 10° C niti ne s potekom zgornje, podnebno pogojene gozdne meje. Temperaturne razmere, ki ustrezajo gorskemu podnebju, pri nas vladajo do nadmorske vi{ine okoli 2000 m, do koder seè tudi zgornja drevesna meja. Podnebje nìjega gorskega sveta v severni Sloveniji sem uvrstil (preglednica 60) skupaj z ostalimi podnebnimi tipi v najnìji razred ogroènosti zaradi manj{e letne koli~ine padavin in omiljenega celinskega padavinskega reìma z ve~jim deleèm padavin v toplej{i polovici leta. Tudi Ogrin (1996, str. 52) na koncu ugotavlja, da je ve~ja namo~enost zahodnega gorskega sveta posledica orografskega dodatka od zahoda in jugozahoda prihajajo~ih ciklonalnih padavin. Preglednica 60: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – tipi podnebja. stopnja ogroènosti delè povr{ja (v %) 3 velika 7,9 2 zmerna 49,4 1 majhna 42,7 0 neogroèno 0,0 skupaj 100,0 6.1.2.8 Osnovna simualcija lavinske ogroènosti Na koncu tega poglavja si oglejmo {e najzanimivej{e, to je sinteti~ne kartografske izdelke. Pri simulaciji lavinske ogroènosti povr{ja v slovenskih Alpah sem upo{teval vseh sedem do sedaj obravnava-Slika 52: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – nadmorska vi{ina. 138 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – NADMORSKA VI[INA (v metrih): velika (nad 1600) GEOGRAFIJ zmerna (1200–1600) majhna (300 1200) – A SLO neogroèno (pod 300) Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 139 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek nih dejavnikov. Zaradi razli~no natan~nih izvornih podatkov izpostavljam {e enkrat, da se moramo zavedati njene omejene uporabnosti, kar {e posebej velja za rastje po vi{ini. Zadovoljive rezultate sem dobil predvsem za obmo~ja nad gozdno mejo, izpadle pa so skoraj vse kr~evine pod njo. Tudi zaradi tega sem pripravil ve~ razli~ic. Najprej si oglejmo osnovno simulacijo lavinske ogroènosti (slika 54) in njene prostorske razsènosti (preglednica 61). Pri tej razli~ici sem mnoìl med seboj vse dejavnike v preglednici 52 (1. do 7. stopec). Pri tem so dobile celice, kjer je imel eden od dejavnikov v 1., 2. in 6. stolpcu vrednost 0, tudi enako kon~no vrednost. To povr{je sem poimenoval kot neogroèno, vendar je zaradi dolo~enih odstopanj in nenatan~- nost podatkov to dejansko le pogojno neogroèno povr{je. Druge celice so imele vrednosti od 1 do 2187 (37) in sem jih razvrstil v tri razrede po na~elu enakomernih deleèv. Pri osnovni simulaciji lavinske ogro- ènosti sem pri{el do rezultatov, ki si jih lahko ogledamo v preglednici 61. Na obmo~ju slovenskih Alp je nekaj ve~ kot petina (22,9 %) ali skoraj 700 km2 povr{ja, ki je lavinsko potencialno ogroèno (slika 54). Preglednica 61: Osnovna simulacija lavinsko ogroènih povr{in (slika 54) – velikost in delè lavinsko ogroènega povr{ja v okviru slovenskih Alp in delè v okviru vseh ogroènih povr{in. stopnja ogroènosti {tevilo celic (ha) deleòd vsega povr{ja (%) deleòd ogroènega povr{ja (%) 3 velika 22.814 7,5 32,6 2 zmerna 22.928 7,5 32,8 1 majhna 24.211 7,9 34,6 0 neogroèno 236.195 77,1 – skupaj 306.148 100,0 100,0 0 neogroèno 236.195 77,1 – 1 + 2 + 3 ogroèno 69.953 22,9 – skupaj 306.148 100,0 – Povr{je z majhno lavinsko ogroènostjo je predvsem na ve~jih, strnjenih kmetijskih zemlji{~ih v zahodnem delu slovenskih Alp in tam, kjer je na pobo~jih rastje v obliki nizkega gozda ali grmi{~. V to skupino ogroènega povr{ja lahko uvrstimo {e nìje dele Julijskih Alp in strme kr~evine v Zahodnih Karavankah zahodno od [entanske doline. [e posebej izstopajo Zgornje Poso~je in Srednja So{ka dolina ter Breginjski kot. Najbolj pa vsa prisojna pobo~ja nad posameznimi odseki So~e (od Kala–Koritnice do So~e, od @age do Trnovega ob So~i in drugi) in nekaterih njenih pritokov (Nadià, U~ja, Koritnica). Òji pas kmetijskih zemlji{~ izstopa tudi na severni strani Zgornjesavske doline in pri Planini pod Golico. V Julijskih Alpah velja opozoriti {e na obdelan svet na severnem obrobju Gorjanskega kota, na pobo~ja Tolminskega Kolo-vrata in Matajurja, na pobo~ja nad Zgornjo Radovno ter severno vznòje Martulj{kih gora in z grapami prepredeno pobo~je Mirnjaka (strmine pod nihalko na Vogel). V Kamni{ko-Savinjskih Alpah so ve~je povr- {ine le okrog Kamni{kega vrha, v zatrepu obeh ko~en na severni strani osrednjega grebena ter na severnem robu Ljubljanske kotline in Zgornje Savinjske doline (med Ljubnim in Mozirjem) ter okrog Raduhe. Zmerno lavinsko ogroèno povr{je je bolj strnjeno in zato v obliki ve~jih, è bolj homogenih zaplat. ^e gremo iz zahodnega proti vzhodnemu delu slovenskih Alp, je prvo tako veliko obmo~je na Stolovem grebenu, izjema je njegov vr{ni del, kjer je ogroènost velika (slika 55). Podobna slika je tudi na sosednjem grebenu Polovnika. Pas zmerne lavinske ogroènosti obroblja severno stran Bov{ke kotline ter vsa nìje leè~a pobo~ja nad stranskimi dolinami v Zgornjem Poso~ju. Izpostaviti moram {e slemena Mrzli vrh–Vodel, Tolminski Triglav, Kobilja glava–Jalovnik in obmo~ja nepora{~enih ali slabo pora{~enih strmin med Tolminko in Zadla{~ico. Enako je s severnim obrobjem obeh bohinjskih dolin in strmimi pobo~- Slika 53: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – podnebje (tipi). 140 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI – PODNEBJE (TIPI): GEOGRAFIJ velika (podnebje vi{jega gorskega sveta) zmerna (podnebje nìjega gorskega sveta zahodne Slovenije) A SLO majhna (podnebje nìjega gorskega sveta severne Slovenije in drugi podnebni tipi) Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 141 Vir: Ogrin (Geografski atlas Slovenije, str. 111) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek ji na severni strani Bohinjskega jezera ter s pobo~ji nad stranskimi dolinami v severnem delu Julijskih Alp (izstopajo vi{je leè~a pobo~ja na severni strani Martulj{kih gora). Tu gre predvsem za slabo pora{- ~ena ali nepora{~ena meli{~a ali pobo~no, podorno in morensko gradivo. Tudi ve~ina strmej{ega, obdelanega dolinskega obrobja v Zgornjesavski dolini pade v ta razred ogroènosti. Pas zmerne ogroènosti je enakomerno zastopan na celotnem planotastem svetu na severni strani grebena Spodnjih Bohinjskih gora, Komne, Fuìnarskih planin, jùnega roba Uskovnice in Pokljuke. Na skrajnem vzhodu Julijskih Alp moram omeniti {e plazovita jùna pobo~ja Ratitovca. V Karavankah so zmerno ogroèni tisti deli prisojnih pobo~ij, ki jih pora{~a ru{evje (obmo~je pod Visokim vrhom, Kepo, Dov{ko Babo, Stru{ko ter prostrana pobo~ja Bel{~ice), nad Zelenico oziroma na severni strani Begunj{~ice pa so obsèna meli{~a. Tudi z ru{evjem porasel vr{ni del Pece spada v ta razred lavinske ogroènosti. Sem je pri{lo tudi {ir{e obmo~je okrog planine Koro{ice (vzhodno od Ljubelja) ter jù- na pobo~ja Ko{ute nad gozdno mejo. V Kamni{ko-Savinjskih Alpah spadajo v ta razred vsa pobo~ja nad gozdno mejo med Storì~em in Srednjim vrhom, pobo~ja nad zatrepi vseh ledeni{kih dolin ter razgibani del Velike planine in Dleskov{ke planote. Nekaj lavinsko zmerno ogroènega povr{ja je tudi pod ovr{jem Raduhe ter na pobo~jih med Krì{~em, Krvavcem in Mokrico. Veliko lavinsko ogroènost kaèjo po tem modelu poleg celotnega visokogorja, ki ga lahko ena~i-mo s povr{jem, vi{jim od 2000 m, {e najvi{ji deli Stolovega pogorja in Polovnika ter vzhodno ovr{je Spodnjih Bohinjskih gora. V Zahodnih Karavankah so tu s prekinitvami najvi{ji deli posameznih vrhov od Trupejevega poldna prek Kepe do Dov{ke Babe, zaradi rastja pa je izpadla Golica (tu je gozd {e pomaknjen do vrha mejnega grebena zaradi majhne lo~ljivosti podatkov oziroma velike strmine pobo~ij). Ozko, a strnjeno obmo~je velike lavinske ogroènosti se v nadaljevanju vle~e od Stru{ke prek Vajneà in Stola na Vrta~o in Begunj{~ico, na drugi strani [entanske doline pa se nadaljuje prek Zajmenovih pe~i in Velikega vrha po celotnem ovr{ju Ko{ute. Zaradi rastja je prav tako izpadlo iz ogroènosti ovr{je Ol{e-ve. Najvi{ji deli Kamni{ko-Savinjskih Alp skupaj s Storì~em spadajo prav tako med obmo~ja z veliko lavinsko ogroènostjo. Izjema so le nekateri zakraseli visokogorski podi in è omenjene planote. V nadaljevanju sem izkoristil tematski zemljevid realne vegetacije, na katerem so poudarjeni gozdovi (Zupan~i~ in drugi 1998, str. 118) za pregled tistih obmo~ij, kjer so gozdovi v vpadnici oziroma pod lavinsko ogroènim povr{jem, do katerega sem pri{el s pomo~jo simulacije. Pri tem sem uporabil osnovni zemljevid simulacije lavinske ogroènosti in posebej za ta namen pripravljena dva podatkovna sloja (preglednica 62). Oba sem dobil ob upo{tevanju gozdnih in negozdnih povr{in (vir: Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja ZRC SAZU), ki se zaradi bolj natan~nega vira nekoliko razlikujejo glede na gozdne povr- {ine pri zemljevidu realne vegetacije (Zupan~i~ in drugi 1998, str. 118). Izjema je bila le kategorija nizek gozd ali grmi{~e, ki je tu pri negozdnem povr{ju. Glede na potek zgornje gozdne in drevesne meje v slovenskih Alpah sem privzel pri prvem sloju kot najbolj ogroèn z gozdom porasel vi{inski pas od 1500 do 1900 m (preglednica 62, stolpec I), kot zmerno ogroènega pa 300 m nìjega. Kienholz in Grunder (1986, str. 104) sta privzela enako razdaljo v gozdnem pasu pod lavinsko ogroènim obmo~jem kot potencialno obmo~je odlaganja plazu. Omenjena dolìna ustreza mojim terenskim ugotovitvam, saj se ve~ina plaznic zajeda v gozd manj kot 300 m. Nìje se zajedajo le tiste, ki imajo nadpovpre~no veliko zbirno obmo~je in zglajeno podlago ali pa sledijo eni od vboklih oblik povr{ja. Ves nìje leè~i gozd (od 300 do pod 1200 m) pa sem uvrstil v najnì- ji razred ogroènosti. Upo{tevati moramo, da odseva tako dobljeno potencialno plazovito povr{je bolj ali manj povr{insko plazovitost, linearno pa le v manj{i meri. Pri slednji je gozd kot stabilizacijski dejavnik prav tako, ~e ne {e celo bolj pomemben. Pri drugem sloju sem privzel zgoraj omenjene vi{inske pasove, dodatno pa sem izlo~il vse povr{i-ne pod gozdom na povr{ju z naklonom od 0 do 20°, kjer je plazenje è pri majhni gostoti dreves izklju- ~eno (preglednica 62, 2). Tu sem upo{teval ugotovitev, da lahko prepre~imo plazenje na povr{ju z naklonom Slika 54: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah. 142 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: velika GEOGRAFIJ zmerna majhna A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 143 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V[EKA MIHA P Slika 55: Strma pobo~ja na jùni strani Stolovega grebena prepredajo {tevilni jarki in grape. Nekdanji pa{niki in ponekod celo travniki, so opu{~eni è nekaj desetletij. Posamezna samostojno stoje~a drevesa, kot na primer smreka na tej sliki so dokaz, da je bil nekdaj tukaj gozd. Zaradi stalnega in mo~nega pritiska snène odeje na strmini je spodnji del debla brez vej. 30° è pri gostoti drevja med 300 in 500 drevesi na hektar (Horvat 1984, str. 26). Pri naklonu 20° je gostota dreves na povr{insko enoto {e ve~ja zaradi ugodnej{ih talnih razmer, zato je plazenje mòno le {e pogojno. Izjema so le goloseki, za katere pa ni ustreznih podatkov. Preglednica 62: Izbrani kriteriji za povr{je pod gozdom za simulacijo lavinske ogroènosti povr{ja zaradi snènih plazov na obmo~ju slovenskih Alp. stopnja ogroènosti 1 – gozd po vi{inskih pasovih (m) 2 – gozd po vi{inskih pasovih, kjer je naklon ve~ji od 20° (m) 3 velika 1500 do pod 1900 1500 do pod 1900 2 zmerna 1200 do pod 1500 1200 do pod 1500 1 majhna 300 do pod 1200 300 do pod 1200 0 neogroèno pod 300 na naklonih do 20° Oglejmo si oba zemljevida simulacije lavinske ogroènosti, pri katerih sem upo{teval tudi gozdne povr{ine (sliki 56 in 57), in primerjajmo posamezne povr{inske deleè potencialno ogroènega gozdnega povr{ja na obmo~ju odlaganja plazov. Slika 56: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah in gozdne povr{ine po vi{inskih pasovih (preglednica 62, 1). 144 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: GOZD PO VI[INSKIH PASOVIH (v metrih): velika 1500–1900 GEOGRAFIJ zmerna 1200–1500 majhna 300–1200 A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 145 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Potencialno najbolj ogroèn gozd je predstavljen v temno zeleni barvi in obsega po prvi simulaciji 5 % povr{ja slovenskih Alp, zmerno ogroènega je nadaljnjih 15 %, kar je nekoliko pretirano (preglednica 63). Pozorni moramo biti predvsem na tiste povr{ine, ki so neposredno pod lavinsko ogroènim negozdnim povr{jem z zmerno in veliko lavinsko ogroènostjo (oran`no in rde~e obarvane). Te so na sliki 56 bolj strnjene kot na sliki 57, saj sem na drugi izlo~il tudi vse gozdne povr{ine na polònej{em svetu. Druga simulacija je zato blìje dejanskemu stanju ogroènosti gozdov zaradi snène erozije. Povr- {ine pod gozdom z zmerno in majhno lavinsko ogroènostjo v vpadnici lavinsko ogroènih obmo~ij nam omogo~ajo predvsem prepoznavanje obmo~ij odlaganja plazov ter obmo~ja z linearno plazovitostjo. Preglednica 63: Simulacija lavinske ogroènosti negozdnega povr{ja in ogroènost gozda na obmo~ju slovenskih Alp po izbranih kriterijih (deleì ogroènega povr{ja). stopnja lavinske 1 – delè gozda po 2 – delè gozda po vi{inskih pasovih, ogroènosti vi{inskih pasovih (%) kjer je naklon ve~ji od 20° (%) 3 velika lavinska ogroènost negozdnega povr{ja 7,5 7,5 2 zmerna lavinska ogroènost negozdnega povr{ja 7,5 7,5 1 majhna lavinska ogroènost negozdnega povr{ja 7,9 7,9 0 lavinsko neogroèno negozdno povr{je 2,1 32,6 3 velika lavinska ogroènost gozda 5,0 3,4 2 zmerna lavinska ogroènost gozda 15,0 9,4 1 majhna lavinska ogroènost gozda 55,0 31,7 skupaj 100,0 100,0 Ogroènost gozdov je najve~ja tam, kjer sovpadata velika lavinska ogroènost povr{ja (rde~e obarvane povr{ine) in vi{inski pas gozda na njegovi gozdni oziroma drevesni meji (temno zelene povr{i-ne). Po tej simulaciji (preglednica 63, 2) je na obmo~ju slovenskih Alp lavinsko zelo ogroènih okrog 10.500 ha gozda oziroma 3,4 % vsega gozdnatega povr{ja. Po nekaterih grobih ocenah (Horvat 1984; Miko{ in Pintar 1983) imamo v Sloveniji okrog 16.000 ha plazovitih obmo~ij, po podatkih iz lavinskega katastra (zajeti so le akutni plazovi) pa jih je nekaj ve~ kot 13.400 ha. Potemtakem sta priblìno dve tretjini plazovitih obmo~ij v okviru gozdnatega povr{ja. Zmerno ogroèno gozdnato povr{je je po tej simulaciji na nekaj manj kot na desetini gozdov, ki leìjo na strminah z naklonom ve~jim od 20°. ^e bi upo{tevali le tiste povr{ine pod gozdom, ki se stikajo z negozndim povr{jem na obmo~ju velike in zmerne ogro- ènosti, bi dobili {e bolj realno sliko ogroènosti gozda. Preglejmo {e prostorsko razporeditev najbolj ogroènega povr{ja pod gozdom na obmo~ju slovenskih Alp (slika 57). Najbolj izstopajo gozdni pasovi na jùnih pobo~jih Spodnjih Bohinjskih gora, {ir{em obmo~ju Krna, nad Bov{ko kotlino, Mònico, Bav{ico ter Zgornjo in Zadnjo Trento. Nekoliko manj izstopajo gozdovi nad alpskimi dolinami na severni strani Julijskih Alp, najbolj pa nad Krnico in Vrati. Zelo zanimiva slika se vle~e vzdol` celotnega osrednjega grebena Zahodnih Karavank, saj bi bila lavinska ogroènost precej ve~ja ob manj{em deleù gozda ali nìji gozdni meji, ki te~e tu vi{je kot v Julijskih Alpah. [e posebej izstopajo gozdnata pobo~ja pod Bel{~ico, Stolom, Vrta~o, Begunj{~ico in celotnim grebenom Ko{ute. V Kamni{ko-Savinjskih Alpah so zelo izpostavljena prisojna gozdnata pobo~ja med Tolstim vrhom, Storì~em in Srednjim vrhom, pod Ko~nami, zahodno pod Kal{kim grebenom, nad dolino Koro{ice, Kon-cem in pod Kamni{kim sedlom ter nad Lu~ko Belo. Pomembni za prepre~evanje snène erozije so tudi Slika 57: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah in gozdne povr{ine po vi{inskih pasovih ter na povr{ju z naklonom nad 20o (preglednica 62, 2). 146 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: GOZD PO VI[INSKIH PASOVIH (v metrih): velika 1500–1900 GEOGRAFIJ zmerna 1200–1500 majhna 300–1200 A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 147 0 5 10 15 20 25 km Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek gozdovi na strmih pobo~jih pod Raduho. V Vzhodnih Karavankah izstopajo pobo~ja pod Ol{evo, jù- na pobo~ja Pece nad Koprivno in Podpeco ter Ur{lja gora. V ve~ini primerov bi morali biti to gozdovi s poudarjeno varovalno funkcijo, dejansko pa jo ima le del teh gozdov. To lahko preverimo s pomo~jo zemljevida na{ih naravnih virov (Rejec Brancelj 1998, str. 317). 6.1.2.9 Ponderirana simualcija lavinske ogroènosti Zaradi pomembnosti naklona za plazenje snène odeje sem se odlo~il {e za izdelavo ponderirane simulacije lavinske ogroènosti oziroma simulacijo lavinske ogroènosti s ponderiranimi vrednostmi za naklone, saj so ti podatki med najbolj natan~nimi. Zaradi premajhne natan~nosti podatkov o rastju jih pri tej simulaciji nisem upo{teval. Tudi Kienholz in Grunder (1986, str. 104) sta pri delni simulaciji lavinske ogroènosti za obmo~je proènja opredelila in ovrednotila kot najbolj plazovito povr{je z naklonom med 30 in 45° C (5 to~k), kot zmerno ogroèno z naklonom med 45 in 60° (3 to~ke) ter med 20 in 30° (2 to~ki). Kot najmanj ogroèno pa povr{je, ki ima naklon nad 60° (1 to~ka). Vrednosti znotraj razreda velike ogroènosti (preglednica 52, 1. stoplec) sem pomnoìl s 3, zmerne ogroènosti z 2, razred majhne ogroènosti pa je ostal enak. Po medsebojnem mnoènju posameznih slojev so imele celice vrednosti od 0 do 2187 (37), nato pa sem jih razvrstil po na~elu enakomernih deleèv v tri razrede (preglednica 64). Na ta na~in sem pri{el do tematskega zemljevida ponderirane simulacije lavinske ogroènosti na obmo~ju slovenskih Alp s ponderiranimi nakloni (slika 58). Preglednica 64: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ponderirani nakloni, brez rastja. stopnja ogroènosti povr{ina (ha) deleòd vsega povr{ja (%) deleòd ogroènega povr{ja (%) 3 velika 79.109 25,8 30,2 2 zmerna 91.460 29,9 34,8 1 majhna 91.685 30,0 35,0 0 neogroèno 43.894 14,3 – skupaj 306.148 100,0 100,0 0 neogroèno 43.894 14,3 – 1 + 2 + 3 ogroèno 262.254 85,7 – skupaj 306.148 100,0 – Zanimiva je tudi primerjava istovrstnih rezultatov z osnovnim zemljevidom simulacije lavinske ogro- ènosti (preglednica 61). Deleì lavinsko ogroènega povr{ja pri ponderirani simulaciji so mnogo vi{ji (razmerje je skoraj 1 : 4), ker nisem upo{teval povr{ja pod gozdom. Zemljevid s to simulacijo (slika 58) nam kaè lavinsko pogojno ogroèno obmo~je in je dobro izhodi{~e za nadaljnjo krajevno opredelitev dejansko ogroènega povr{ja. Njegova uporabnost je povezana s so~asnim upo{tevanjem krajevnih zna~ilnosti rastja na òjem obmo~ju. Predvsem je mnogo bolj uporaben zunaj visokogorja, kjer je gozdno povr{je povsem izlo~ilo lavinsko ogroènost na manj{ih zaplatah kmetijskih zemlji{~. Ob upo- {tevanju poseljenosti posameznih delov vseh treh alpskih visokogorij lahko bistveno bolje prepoznamo obmo~ja lavinske ogroènosti, ki so pri{la zaradi nìje nadmorske vi{ine v 2. razred z zmerno ogroènostjo (oran`no obarvane povr{ine). Opozoriti moram na kr~evine na severni strani Ba{ke grape (pod Spodnjimi Bohinjskimi gorami) in Srednje So{ke doline ter jùna predgorska pobo~ja Zahodnih Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. Krajevno pride do izraza tudi linearna plazovitost, na primer na obeh straneh Save Bohinjke pod Bohinjsko Bistrico, najbolj na obmo~ju Soteske. Pogojno veliko stopnjo lavinske ogroènosti bi lahko pripisali tudi obmo~ju med Zadre~ko dolino in Podvolovljekom, Smrekov{kemu pogorju in delu Golt, jùnim pobo~jem Ol{eve in Pece nad Koprivno ter vr{nemu delu Ur{lje gore. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 6.1.2.10 Dopolnjena ponderirana simualcija lavinske ogroènosti Na koncu sem pripravil {e dopolnjeno ponderirano simulacijo lavinske ogroènosti oziroma simulacijo lavinske ogroènosti povr{ja s pomo~jo tematskega zemljevida gozdnih in negozdnih povr{in (vir: Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja ZRC SAZU). S to simulacijo èlim izpostaviti lavinsko ogroènost negozdnega povr{ja na poseljenih obmo~jih slovenskih Alp. Kot osnovo sem privzel ponderirano simulacijo lavinske ogroènosti, prek katere sem poloìl sloj z negozdnim povr{jem (slika 59). Skupni delè lavinsko ogroènega povr{ja pri tej simulaciji obsega ve~ kot ~etrtino vsega povr{ja slovenskih Alp (preglednica 65) in je za 2,8 % ve~ji kot pri osnovni simulaciji (primerjaj s preglednico 61). Manj je povr{ja z majhno ogroènostjo, nekoliko ve~ z zmerno in bistveno ve~ z veliko ogroènostjo. Podatek o tem, da ogroàjo snèni plazovi na obmo~ju slovenskih Alp 10,5 % povr{ja (pri osnovni simulaciji 7,5 %), je povsem primerljiv s podobnimi ocenami za druga gorska obmo~ja v Alpah (Kienholz in Grunder 1986, str. 107 in 108). Preglednica 65: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – dopolnjena ponderirana simulacija (nakloni) z upo{tevanjem negozdnih povr{in. stopnja ogroènosti povr{ina (ha) deleòd vsega povr{ja (%) deleòd ogroènega povr{ja (%) 3 velika 32.166 10,5 30,1 2 zmerna 23.604 7,7 34,9 1 majhna 22.888 7,5 35,0 0 neogroèno 227.490 74,3 – skupaj 306.148 100,0 100,0 0 neogroèno 227.490 74,3 – 1 + 2 + 3 ogroèno 78.658 25,7 – skupaj 306.148 100,0 – 6.1.2.11 Primerjava potencialno in dejansko lavinsko ogroènega povr{ja S pomo~jo ra~unalni{kega programa Idrisi sem lahko na koncu {e preveril oziroma primerjal lavinsko ogroèno povr{je, ki sem ga opredelil v osnovni simulaciji, in tisto, do katerega sem pri{el prek podatkov o plazovih iz lavinskega katastra. V tem primeru gre za preverjanje povr{ja s potencialno (simulirano, domnevno) in dejansko (potrjeno) lavinsko ogroènostjo. Od celotne povr{ine plazov iz katastra (134,1 km2) jih je na obmo~ju slovenskih Alp oziroma njihovih treh pokrajin ve~ kot devet desetin. Skoraj dve tretjini povr{ja plazov iz lavinskega katastra se na tem obmo~ju prekrivata s simulacijsko opredeljenim lavinsko ogroènim povr{jem (preglednica 66, 1) iz osnovne simulacije (slika 54). Ostala tretjina, ki je pri{la v razred neogroèno, gre predvsem na ra~un obmo~ij gibanja in odlaganja plazov, linearne plazovitosti in plazov na gozdnatem povr{ju. Za simulacijo lavinske ogroènosti na teh obmo~jih bi potrebovali natan~nej{e izvorne podatke (DMR 50 krat 50 m, ostali sloji na topografski podlagi v merilu 1 : 25.000 ali ve~jem), poleg tega pa bi morali na tem obmo~ju opraviti {e podrobno geomorfolo{ko kartiranje. Slika 58: Ponderirana simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah (ponderirani nakloni, neupo{tevanje rastja). ➤ 150 Slika 59: Dopolnjena ponderirana simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah (ponderirani nakloni, razlo~evanje gozdnih in negozdnih povr{in). ➤ 151 149 150 Snèni plaz ovi v Slo veniji KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: velika zmerna majhna Miha P neogroèno Avtor: Miha Pav{ek 0 5 10 15 20 25 km a Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) v{ek KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: velika GEOGRAFIJ zmerna majhna A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 151 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Od vse povr{ine plazov iz lavinskega katastra je skoraj polovica na simulacijsko ogroènih obmo~- jih z veliko ogroènostjo (preglednica 66, 2), nekaj manj kot tretjina na tistih z zmerno in manj kot petina na simulacijsko ogroènih obmo~jih z majhno ogroènostjo. Najve~ja pokritost potencialne in dejanske lavinske ogroènosti je prav pri razredu z veliko in zmerno lavinsko ogroènostjo. S to simulacijo sem opredelil uspe{no predvsem povr{je z zmerno in veliko lavinsko ogroènostjo, kar je tudi najpomembnej{e, saj se ujema z enim od zastavljenihj ciljev raziskave. Za bolj{o opredelitev majhne ogroènosti bi prav tako potrebovali nekatere dodatne podatkovne sloje oziroma obstoje~e s {e ve~jo prostorsko natan~nostjo oziroma lo~ljivostjo. Preglednica 66: Primerjava rezultatov dejanske (lavinski kataster) in simulirane lavinske ogroènosti (osnovna simulacija) na obmo~ju slovenskih Alp in v okviru lavinsko ogroènega povr{ja po posameznih stopnjah ogroènosti. stopnja ogroènosti 1 – delè povr{ine plazov iz katastra 2 – delè povr{ine plazov iz katastra na obmo~ju Slovenskih Alp (v %) na lavinsko ogroènem obmo~ju (v %) 3 velika 32,4 49,3 2 zmerna 21,0 31,9 1 majhna 12,4 18,8 0 neogroèno 34,2 – skupaj 100,0 100,0 0 neogroèno 34,2 – 1 + 2 + 3 ogroèno 65,8 – skupaj 100,0 – Simulacijo lavinske ogroènosti sem preveril {e na dva na~ina. Najprej sem prekril podatkovna sloja osnovne simulacije lavinske ogroènosti, pri kateri sem upo{teval tudi vse gozdne povr{ine po vi{inskih pasovih (slika 56) in plazove iz lavinskega katastra. Na sliki 60 je izsek, na katerem so vzhodni del Julijskih Alp in Zahodne Karavanke. Ve~ina plazov iz lavinskega katastra se ujema z lavinsko ogro- ènimi obmo~ji, ki sem jih opredelil s simulacijo. Na nekaterih obmo~jih lahko prepoznamo veliko ogro- ènost gozdov na zgornji gozdni in drevesni meji (Zadnja Trenta, Vrata, dolina Tolminke in drugod), veliko plazov pa je v celoti na s simulacij opredeljenem lavinsko ogroènem obmo~ju zunaj gozdnih povr{in. Prav tako imamo veliko plazov znotraj gozdnih povr{in, saj sem imel za negozdno rastje glede na velikostni razred plazov nenatan~ne podatke. V prihodnje bi morali pregledati na terenu vsaj tiste povr- {ine, kjer se stikajo potencialno lavinsko ogroèno obmo~je z veliko in zmerno ogroènostjo (slika 60 – rde~e in oran`no obarvane povr{ine) in gozd na zgornji gozdni in drevesni meji (temno zeleno obarvane povr{ine). @e na tem izseku so {tevilna taka obmo~ja: v Zahodnih Karavankah na primer okrog Visokega vrha, Kepe, Dov{ke Babe, Bel{~ice, Stola, Ko{ute, v Julijskih Alpah na obmo~ju Ratitovca, na obeh straneh Spodnjih Bohinjskih gora, nad Vojami, Uskovnico in Pokljuko in {e ponekod. S podatki o plazovih iz lavinskega katastra sem preveril tudi ponderirano simulacijo (preglednica 67, slika 61). Kot vzor~no obmo~je sem vzel Zgornje Poso~je in Srednjo So{ko dolino, saj je v lavinskem katastru najve~ plazov prav na tem obmo~ju. S simulacijo dobljena obmo~ja potencialne lavinske ogro- ènosti v veliki meri sovpadajo z dejansko lavinsko ogroènim povr{jem, saj se ve~ kot devet desetin povr{ja vseh plazov iz katastra prekriva s simulacijsko opredeljenim (preglednica 67, 1). Manj kot dese-Slika 60: Preveritev osnovne simulacije lavinske ogroènosti in lavinske ogroènosti gozdov po vi{inskih pasovih s podatki iz lavinskega katastra za del vzhodnih Julijskih Alp in Zahodne Karavanke. 152 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: GOZD PO VI[INSKIH PASOVIH (v metrih): velika 1500–1900 GEOGRAFIJ zmerna 1200–1500 majhna 300–1200 A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 153 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek tina povr{ine plazov pa je pri{la v razred neogroèno. Od vse povr{ine plazov iz lavinskega katastra jih je ve~ kot sedem desetin na potencialno ogroènih obmo~jih z veliko ogroènostjo, nekaj manj kot ~etrtina z zmerno in le nekaj ve~ kot 5 % z majhno ogroènostjo (preglednica 67, 2). Pri tej simulaciji je pokritost potencialne in dejanske lavinske ogroènosti povr{ja pri razredu z veliko in zmerno lavinsko ogroènostjo {e za ve~ kot desetino ve~ja kot pri preverjanju osnovne simulacije. Seveda ne smemo pozabiti, da je na ta na~in dobljena velikost lavinsko ogroènega povr{ja zaradi neupo{tevanja gozdov precenjena. Preglednica 67: Primerjava rezultatov dejanske (lavinski kataster) in simulirane lavinske ogroènosti (ponderirana simulacija) na obmo~ju slovenskih Alp in v okviru lavinsko ogroènega povr{ja po posameznih stopnjah ogroènosti. stopnja ogroènosti 1 – delè povr{ine plazov iz katastra 2 – delè povr{ine plazov iz katastra na obmo~ju slovenskih Alp (%) na lavinsko ogroènem obmo~ju (%) 3 velika 65,1 70,7 2 zmerna 21,8 23,7 1 majhna 5,1 5,6 0 neogroèno 8,0 – skupaj 100,0 100,0 0 neogroèno 8,0 – 1 + 2 + 3 ogroèno 92,0 – skupaj 100,0 – Ob analizi izbranega obmo~ja (slika 61) se je le {e potrdilo, da lahko ponderirano simulacijo lavinske ogroènosti na obmo~ju slovenskih Alp uporabljamo kot tematski zemljevid lavinsko pogojno ogroènih obmo~ij. Zunaj ogroènih obmo~ij segajo namre~ le maksimalni obsegi nekaterih plazov, ki so ve~inoma petdesetletni ali celo stoletni. ^e bi upo{teval {e povr{ine dolo~ene dolìne in naklona v vpadnici teh obmo~ij, bi bila pokritost {e ve~ja. Omenjena simulacija je uporabna le ob podrobnej- {em poznavanju krajevnih, predvsem rastnih razmer. S pove~anjem {tevila snènih plazov v lavinskem katastru bi lahko pri{li v prihodnje {e do bolj{ih rezultatov o lavinsko potencialno ogroènem povr{ju. Za to pa bo potrebno nadgraditi osnovno podatkovno bazo lavinskega katastra z dodatnimi akutnimi plazovi kot tudi s plazovi zunaj poseljenih in v zimskem ~asu prometno prehodnih obmo~ij. Za zaklju~ek tega poglavja sem pripravil tematski zemljevid s celovitim pregledom potencialne in dejanske lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah (slika 62). Kot osnovo sem vzel ponderirano simulacijo lavinsko ogroènega povr{ja ter jo prekril s podatki o plazovih (N = 1257) iz lavinskega katastra ter mreò TTN v merilu 1 : 10.000 na katerih so do sedaj zajeti plazovi. V Julijskih Alpah bi morali nadaljevati z delom na lavinskem katastru predvsem na vseh z gozdom nepora{~enih obmo~jih z veliko lavinsko ogroènostjo v okviru è popisanih listov TTN in na nekaterih novih listih. K prvim spadajo jùno predgorje Spodnjih Bohinjskih gora, {ir{e obmo~je Komne (Vogel–Komna–dolina Triglavskih jezer), Kaninski in Rombonski podi, jùna pobo~ja Mangarta, {ir{e obmo~je Jalovca (Kotovo sedlo, Tamar) in grebena med njim in Bav{kim Grintavcem, celotna Krnica, visokogorski podi okrog Krià, severna stran Martulj{kih gora, spodnji del Kota in Krme in jùna pobo~- ja Meàkle nad Srednjo in Spodnjo Radovno. K nepopisanim listom v Julijskih Alpah lahko uvrstimo Slika 61: Preveritev ponderirane simulacije lavinske ogroènosti s podatki iz lavinskega katastra v Zgornjem Poso~ju in Srednji So{ki dolini. 154 GEOGRAFIJ KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: velika majhna A SLO zmerna neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 155 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek skoraj celotno severno stran Spodnjih Bohinjskih gora do Komne, {ir{e obmo~je Triglava (Zgornja Krma, Velska in Mi{eljska dolina in drugod), {ir{e obmo~je Bohinja, Fuìnarske planine in Voje, greben Debela pe~–Tosc in, povsem na jugovzhodu, jùna pobo~ja Ratitovca. V Karavankah in Kamni{ko-Savinjskih Alpah je potencialno plazovitega sveta bistveno manj, prav tako pa, v primerjavi z Julijskimi Alpami plazov v katastru. Zato je vsak list TTN v glavnem {e neobdelan. V Zahodnih Karavankah bi morali pregledati {e osrednji greben in njegovo predgorje med Tru-pejevim poldnom in Kepo, obmo~je Dov{ke Babe, Golice, Bel{~ice, Stola, Vrta~e, Begunj{~ice (jùna pobo~ja) in celoten greben Ko{ute. Ne smemo pozabiti tudi na posamezne kr~evinske zaplate v pre~no potekajo~ih dolinah, ki so se pokazale kot lavinsko ogroène pri simulaciji na sliki 59, kjer sem upo{teval za negozdno povr{je natan~nej{i vir. Sem bi lahko uvrstili {e obmo~je nad Rate~ami in Podkorenom, Planino pod Golico, Javorni{kim Rovtom, Dobr~o, [entansko dolino in strm, obdelan svet severno nad dolino Lom{~ice, ki pa ima podolèn potek. Vzhodne Karavanke so lavinsko najmanj ogroène, saj izstopa pri osnovni simulaciji le ovr{- je Pece. Slika je povsem druga~na, ~e si ogledamo ponderirano in dopolnjeno ponderirano simulacijo (sliki 58 in 59). Veliko plazovitih kr~evin je na sorazmerno obljudenem obmo~ju Podol{eve, na ovr{ju Ol{eve, nekaj pa {e nad Koprivno, v povirju Bistre in ob Meì med ^rno na Koro{kem in Meìco. Priblìno za stopnjo manj{a je lavinska ogroènost obdelanega sveta na {ir{em obmo~ju Ur{lje gore. V Kamni{ko-Savinjskih Alpah bi morali pregledati celotno skupino Storì~a od Kri{ke gore prek Storì~a do Zaplate, tako na jùni, manj pora{~eni, kot tudi na severni strani. Tu se snèna odeja obdr- ì {e dlje. Najve~jo pozornost zasluì visokogorsko obmo~je na obeh straneh osrednjega grebena in nad zatrepi ledeni{kih dolin. Plazovita obmo~ja so tudi okrog Kal{kega grebena, Krvavca (severna stran) in sosednje Mokrice pa vse do predgorskih pobo~ij na Kamni{kem vrhu. Tako je tudi s strmim obrobjem Velike planine in ve~jim delom Dleskov{ke planote z Veìco ter ponekod na Raduhi. Tudi tu ne smemo pozabiti na kr~evinske zaplate poseljenih obmo~ij, ki so se pokazale kot lavinsko ogroè- ne pri dopolnjeni ponderirani simulaciji (slika 59). Nekaj takih povr{in je v podnòju skupine Storì~a, v dolini Kokre, nad Spodnjim in Zgornjim Jezerskim, med [tefanjo goro, Ambroèm pod Krvavcem in Klemen~evim, na obeh straneh ^rnega grabna in Podvolovljeka ter na strmih kr~evinah severno od Savinje ob njenem toku pod Lu~ami. Sem spada {e obdelan svet na severni strani Zadre~ke doline (pod Lepenatko in Rogatcem) in celo nekaj zaplat na jùnem obrobju Menine planine. Vzhodno od Kamni{ke Bistrice je nekaj povr{in zmerno, ve~ina pa le malo lavinsko ogroènih. Te ugotovitve za obmo~je Kamni{ko-Savinjskih Alp potrjuje tudi ponderirana simulacija (slika 62), kjer izstopa poleg visokogorja tudi ve~ji del sredogorja. Pri dopolnjevanju in raz{iritvi lavinskega katastra bi morali pregledati in vna{ati poleg novih tudi podatke o starih, è evidentiranih plaznicah, saj je marsikatera od njih dlje ~asa neaktivna ali pa se je zaradi vse bolj zelenih zim mo~no spremenila njena pora{~enost. Zaradi tèke dostopnosti ve~ine plazovitih obmo~ij v slovenskih Alpah bomo potrebovali v prihodnje za celovito preu~evanje tudi najnovej{e aeroposnetke ustrezne kakovosti in merila, ki bistveno ne odstopajo od topografske osnove, na katero vna{amo plazove. V ~asu ugodnih ali celo nadpovpre~nih snènih razmer pa bi morali izve-sti tudi poskusno zimsko aerosnemanje. Pri dosedanjem delu na lavinskem katastru sem spoznal, da pri preu~evanju in odkrivanju lavinsko ogroènega povr{ja ne moremo in smemo uporabljati le enega od razpolòljivih virov, temve~ jih moramo pregledati (in jih tudi preveriti) ~im ve~: od pisnih virov in literature, anketiranja, terenskega dela pa vse do panoramskih posnetkov in aerosnemanja v letnem in zimskem ~asu. Le tako bomo lahko v prihodnje pripravili {e bolj{i lavinski kataster in posodobili sedanje podatke. Slika 62: Ponderirana simulacije lavinske ogroènosti in stanje popisa plazov po listih TTN 1 : 10.000 v lavinskem katastru na obmo~ju slovenskih Alp. 156 KATEGORIJE OGRO@ENOSTI: velika GEOGRAFIJ zmerna majhna A SLO neogroèno Avtor: Miha Pav{ek VENIJE 6 0 5 10 15 20 25 km 157 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Primerjava med potencialno in dejansko ogroènim obmo~jem kaè, da je ogroènost pri simulaciji bolj divja, povr{insko neenakomernej{a. Zavedam se, da sem uporabil sorazmerno velike poeno-stavitve, ki pa jih lahko tudi nekoliko prilagodimo. Za natan~nej{i model simulacije lavinsko ogroènega povr{ja sta najpomembnej{a natan~nost izvornih podatkov in izhodi{~na hipoteza. Z modelom dobljeno lavinsko ogroèno povr{je je le izhodi{~e za natan~nej{e krajevno preu~evanje lavinske ogroènosti povr{ja. Primerjava potencialne in dejanske lavinske ogroènosti omogo~a premi{ljeno in neposredno razvr{~anje posameznih obmo~ij po stopnjah lavinske ogroènosti. Na temelju te metode sem kot najpomembnej{e izpostavil naklonske zna~ilnosti povr{ja in izdelal {e ponderirano simulacijo lavinsko ogro- ènega povr{ja. Tako dobljeno, pogojno lavinsko ogroèno povr{je nam kaè hkrati tudi latentno ali prikrito lavinsko ogroènost povr{ja. Na to pozabljamo pri ve~ini pojavov povezanih s snèno erozijo. Njihova povratna doba najpogosteje presega ~lovekova opaànja pokrajinskih sprememb, zato se izku{nje in spoznanja o tej vrsti naravnih nesre~ praviloma ne prena{ajo med generacijami. To lahko povzro~ijo le izjemni dogodki, na katere pa moramo biti vedno ustrezno in pravo~asno pripravljeni ter tudi opozorjeni. 6.2 VARSTVO IN ZA[^ITA PRED SNE@NIMI PLAZOVI (LAVINSKA PREVENTIVA) S POUDARKOM NA GOZDU 6.2.1 KRATEK PREGLED LAVINSKIH NESRE^ IN IZREDNIH DOGODKOV V SLOVENIJI TER IZHODI[^A ZA LAVINSKO PREVENTIVO V SLOVENSKIH ALPAH Varstvo pred naravnimi nesre~ami pomeni predvsem prepre~evanje ~love{kih `rtev in zmanj{evanje materialne {kode zaradi njihovih posledic. Pri preu~evanju ogroènosti povr{ja zaradi naravnih nesre~ dobimo najbolj celovito sliko ogroènosti, ~e poveèmo potencialno in dejansko ogroèno povr{je z nekaterimi podatki o posameznih pokrajinskih prvinah na temeljno prostorsko (naselbinsko) enoto. Taki {tudiji oziroma na~rtu pravimo ocena ogroènosti. Pri snènih plazovih govorimo torej o lavinski oceni ogroènosti. Ta je temelj za dolo~anje in izvr{evanje ukrepov na podro~ju lavinske preventive oziroma varstva in za{~ite pred snènimi plazovi. Pri lavinski oceni ogroènosti povr{ja lahko opredelimo ogroènost ve~ pokrajinskih prvin: prebivalstva, naselij (objektov), prometnic, daljnovodov, smu~i{~, kmetijskih zemlji{~ in {e posebej ogroènost gozdov. Ogroènost za nekatere od teh sem è predstavil, posredno pa je med njimi tudi ~lovek. Za nastanek snènih plazov je v nekaterih primerih njegov pliv nesporen, {e bolj pa je o~itno njegovo neupo{tevanje velike spremenljivosti obsega in pogostosti tega naravnega pojava. Tudi zaradi tega je umrlo v Sloveniji po do sedaj znanih podatkih (slika 63) pod snènimi plazovi kar 36 % vseh v naravnih nesre~ah preminulih `rtev. Zato si oglejmo {e najpomembnej{e ugotovitve o lavinskih nesre~ah in izrednih dogodkih v Sloveniji. Zaradi pomembnosti na~rtovanja in izvajanja preventive predstavljamo kronolo{ko urejeno podatkovno zbirko òrtvah v snènih plazovih (Pav{ek 1998a). Najstarej{i tovrstni podatki segajo v drugo polovico 18. stoletja (slika 66). Povezani so z izrednimi pojavi, ki so povzro~ili predvsem ve~jo {kodo, nekateri med njimi pa so zahtevali tudìrtve. Na starih voja{kih zemljevidih iz druge polovice 18. stoletja (slika 64) sta na pomembnej{ih prometnicah, ki vodijo prek plazovitih obmo~ij ponekod lo~eno vrisani letna in zimska cesta (Raj{p 1997). Prvo zanesljivo omembo nesre~e v snènem plazu na obmo~ju slovenskih Alp imamo iz leta 1777, ko je zasul snèni plaz ob potoku Jerman pri Srednjem Vrhu (Zahodne Karavanke) 8 doma~inov. V obdobju od 1777 do 1998 (slika 66) je izgubilo ìvljenje v snènih plazovih po preverjenih in deloma tudi nezanesljivih podatkih 962 oseb. V nadaljevanju je bilo do 1. svetovne vojne (1777–1913) 49 `rtev, med obema vojnama (1919–1945) 65 in po 2. svetovni vojni {e 79 `rtev. Samo v ~asu 1. svetovne vojne pa je umrlo v na{ih gorah zaradi snènih plazov nekajkrat ve~ ljudi (od 600 do 1000, natan~no {tevilo ni znano) kot v vseh ostalih obdobjih (slika 65). Povpre~no sta v celotnem obdobju umrla vsako 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 leto dva ~loveka, ~e pa od{tejemo izjemno visokèrtve med 1. svetovno vojno, pa je umrlo med letoma 1777 in 1998 v na{ih gorah in sredogorju priblìno 200 ljudi, kar je priblìno enàrtev letno (v [vi-ci za primerjavo kar 25; Munter 1992). Majhno {tevilòrtev zaradi snènih plazov v primerjavi z drugimi alpskimi dràvami gre predvsem na ra~un ve~je razgibanosti povr{ja, nìje nadmorske vi{ine gora in velike gozdnatosti. V vseh {tirih alpskih pokrajinah je pod gozdom od 60 do 85 % povr{ja. Te pokrajine, ki obsegajo 15 % celotnega slovenskega povr{ja, so tudi dokaj redko poseljene. Leta 1991 je ìvelo v njih le od 20 do 37 prebivalcev na km2, po {tevilu pa le 4,7 % celotnega slovenskega prebivalstva (GIS za Slovenijo, GIAM). Krajevni pregled podatkov òrtvah v snènih plazovih nam kaè (Pav{ek 1998a), da se je zgodilo na obmo~- ju Julijskih Alp skoraj polovico (44 %), v slovenskih Alpah pa ve~ kot tri ~etrtine vseh lavinskih nesre~ (slika 67). Pregled izrednih {kodnih dogodkov (Pav{ek 1998b), povezanih s snènimi plazovi, kaè, da so ti med letoma 1905 in 1916 delno poru{ili eno, v celoti pa kar tri planinske postojanke. To se je dogajalo {e tudi po drugi svetovni vojni, z eno od ko~ (Grohat pod Raduho) celo dvakrat v presledku osmih let. Nekatere planinske postojanke so snèni plazovi le oplazili (Ti~arjev dom na Vr{i~u), podrli in po{- kodovali pa so veliko gospodarskih poslopij. Ob izrednih razmerah (najve~ februarja 1952) je bilo podrtih tudi nekaj stanovanjskih hi{. V nekaterih primerih so bile po{kodovane tudi komunikacije, ì~ni{ke naprave (smu~arske in tovorne ì~nice) ter druga prometna infrastruktura in tudi sredstva (vozila, tep-talci snega in drugo). V ve~ini primerov poteka lavinska ureditev objektov {ele po njihovi dograditvi, najpogosteje po prvem izrednem dogodku, ko je v mnogih primerih è prepozno. Eden od mnogih primerov je tudi transformatorska postaja za planinsko ko~o na Ratitovcu nad Torko, ki jo je è prvo leto po dograditvi (leta 1999) dosegel snèni plaz (slika 41). [ele z vzponi na vrhove v zimskih razmerah in s pojavom turnega smu~anja med obema svetovnima vojnama, posebej pa v drugi polovici 20. stoletja, je vse ve~ nesre~ med gorniki (slika 68). V prej{- njem stoletju se pojavijo med `rtvami tudi cestarji in èlezni~arji ter ilegalci in grani~arji. V nekaj nesre~ah neurja snèni plazovi druge naravne nesre~e 5% 36 % 6 % poplave 12 % strele 12 % potresi 29 % Slika 63: [tevilòrtev v naravnih nesre~ah med letoma 1843 in 1998 (Oroèn Adami~ 1998). 159 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 64: Izsek iz voja{ke karte za Notranjo Avstrijo 1763–1787 (1804), sekcija 130. Na severovzhodni strani Rabeljskega jezera (Lago del Predil) sta vzdol` cest napisa Winter in Sommer Straße, saj sta bili zaradi snènih plazov trasi lo~eni (vir: Raj{p 1997). 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 ANE KLEMENC ST Slika 65: Med gradnjo ceste prek Vr{i~a (1611 m), nekateri jo imenujejo kar »Ruska cesta«, naj bi po nekaterih ocenah umrlo od 2000 do 10.000 ruskih ujetnikov. Morda ne bi niti vedeli za najve~jo lavinsko nesre~o pri nas iz marca leta 1916 (takrat naj bi umrlo pod plazovi po razli~nih podatkih od 110 do 272 vojakov), ~e nas ne bi nad 8. serpentino ceste spominjala nanje preprosta kapelica z dvema ~ebulastima zvonikoma. so bili med `rtvami otroci, ki jih je presenetil snèni plaz med igro v bliìni doma~e hi{e. Nara{~ajo~e {tevilo obiskovalcev vzpetega sveta, prometnih sredstev in najrazli~nej{ih nepremi~nih objektov, ki so izpostavljeni snènim plazovom, povzro~a nadaljevanje trenda vse ve~je lavinske ogroènosti ~loveka in njegovih dobrin. Na sre~o pa se zaradi zelenih zim in ogozdovanja kr~i obseg plazovitega povr{- ja. Zelene zime so sicer dobra naravna za{~ita, ki pa odpove v trenutku, ko zapade prva ve~ja koli~ina snega. Teì{~e nesre~ se je premaknilo iz poseljenih obmo~ij in prometnih poti v visokogorski svet slovenskih Alp. Doma~ini so med `rtvami le {e v primeru obilnih snènih padavin v sredogorju in predgorju, ko so ogroèna tudi poseljena obmo~ja. V zadnjih petdesetih letih se je trend lavinskih nesre~ v Sloveniji preusmeril od nesre~ z materialno {kodo k nesre~am z `rtvami. Zaradi pogostej{ega obiska gora sproì vse ve~ snènih plazov ~lovek sam in ne kot nekdaj, ko so se usodni plazovi proìli v glavnem spontano. Najve~ nesre~ v slovenskih Alpah se zgodi tam, kjer je pozimi veliko ljudi in ne tam, kjer bi glede na geografske zna~ilnosti pokrajine pri~akovali, da jih bo ve~ (Velkavrh in Vrhovec 1997, str. 45). Snèni plazovi pomenijo nevarnost, ki se ji moramo glede na mònosti izogniti {e pred njihovo spro- ìtvijo. Ko se snène gmote è gibajo, je mònosti za prepre~evanje posledic mnogo manj ali pa so zelo drage, v nekaterih primerih tudi nemogo~e. Vsaj pri akutnih plazovih bi si morali prizadevati za prepre~evnje njihovega proènja ali vsaj za zmanj{anje oziroma omilitev njihovih posledic. To je naloga lavinske preventive, ki sega neposredno od posameznika (samoza{~ite) do naporov pri urejanju in na~rtovanju bodo~e rabe prostora na poseljenem obmo~ju. Lavinska preventiva obsega {tiri najpomembnej{e nosilce oziroma dejavnike ([egula 1986b), ki lahko bistveno prispevajo k ozave{~enosti 161 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 1000 353 150 100 64 vte ilòrv {te 15 16 13 10 10 8 8 7 6 6 5 5 5 4 4 4 4 4 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 st. st. 1830 1852 1887 1897 1909 1916 1921 1925 1929 1935 1939 1941 1943 1945 1950 1952 1957 1960 1962 1968 1976 1978 1980 1985 1987 1993 1995 1997 18. 19. leto Slika 66: [tevilòrtev v nesre~ah s snènimi plazovi med letoma 1777 in 1998 (Pav{ek, 1998a). Bo~ in Macelj Haloze Idrijsko hribovje Strojna, Kozjak in Pohorje Savska ravan ajina Posavsko hribovje pokr Vzhodne Karavanke Zahodne Karavanke Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhogr. in Rovtar. hribovje Kamniako–Savinjske Alpe Julijske Alpe 0 10 20 30 40 50 `rtve Slika 67: Delè `rtev v nesre~ah s snènimi plazovi (1777–1998) po slovenskih pokrajinah (alpske pokrajine so v rde~i barvi). 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 doma~ega prebivalstva in obiskovalcev ter pri na~rtovanju prostorskih posegov na plazovitih obmo~- jih, in sicer so to: • organizirano varstvo, • prostorski pregled plazov, • ob~asno varstvo in • trajno varstvo. Organizirano varstvo v Sloveniji pomeni dejavnost vseh slùb, ki se na kakr{enkoli na~in sre~ujejo s snènimi plazovi. Trenutno se ukvarjajo z njimi le na Uradu za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer pripravljajo lavinski bilten. Opozorila so zelo splo{na, redka in le za ve~ja obmo~ja. Pripravljajo jih na temelju majhnega {tevila lavinskih postaj, na katerih potekajo opazovanja le enkrat dnevno. Vsi drugi nosilci varstva pred snènimi plazovi delujejo le ob~asno glede na trenutne potrebe (izredni dogodki) in posege na lavinsko ogroènem obmo~ju. S prostorskim pregledom plazov oziroma lavinskim katastrom smo se seznanili è v prej{njem poglavju. K ob~asnemu varstvu pri{tevamo tiste ukrepe, ki jih uporabimo pri neposredni lavinski nevarnosti povsod tam, kjer ni mòno vzpostaviti ukrepov trajnega varstva oziroma na tem obmo~ju ni tovrstnih objektov. Najpogostej{i ukrep za~asnega varstva je zapora ogroènega obmo~ja s prepovedjo gibanja in prometa. Taka je na primer vsakoletna zimska zapora ceste prek Vr{i~a v ~asu velike lavinske ogro- ènosti. Ob~asno so zaprte tudi nekatere smu~arske proge (Vogel) ali pa smu~i{~e v celoti (Kanin). Po potrebi bi morali zapreti v ~asu velike lavinske ogroènosti tudi ceste oziroma dostope v nekatere na{e alpske doline. [e bolj temeljit ukrep je za~asna izselitev ogroènega prebivalstva iz tistih naselij ali njihovih delov, ki so lavinsko najbolj ogroèni. Pomembno je, da so prebivalci è pred tem sezna-njeni z mònostjo plazov izrednega obsega, saj so prav prvi plazovi pogosto najobsènej{i in s tem tudi najbolj usodni. K ob~asnemu varstvu spada tudi namerno proènje snènih plazov s pomo~jo najV[EKA MIHA P Slika 68: Najve~ `rtev v zadnjih desetletjih je med gorniki, tako turnimi smu~arji kot tudi tistimi, ki kljub visoki snèni odeji raje hodijo pe{. 163 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek razli~nej{ih sredstev, med katerimi so najbolj u~inkovita eksplozivna telesa. Vsi ti ukrepi so praviloma namenjeni zavarovanju ljudi in njihovega premi~nega premoènja ([egula 1986b, str. 179). Ob uporabi moramo upo{tevati in poskrbeti tudi za varnost njihovih izvajalcev. Pri teh ukrepih se pogosto sre- ~amo z re{evanjem trenutnih kriti~nih razmer, ki so bolj ali manj poledica neprimernega predhodnega na~rtovanja ali ravnanja. Najbolj zanesljivi so ukrepi trajnega varstva ([egula 1986b, str. 170), katerih uporaba je v veliki meri odvisna od ekonomske ra~unice. Stro{ki za njihovo postavitev oziroma izvajanje morajo biti upravi~eni z veliko stopnjo tveganja oziroma pomembnostjo ali varnostjo objekta, ki ga nameravamo trajno za{~ititi. S pasivnimi ukrepi trajnega varstva na razli~ne na~ine prepre~ujemo, da bi snène gmote povzro~ile {kodo, pri aktivnih ukrepih pa sku{amo prepre~iti è njihovo splazitev. K prvim pri{tevamo najrazli~nej{e objekte, kot so zaviralne kope, lavinski nasipi in zidovi, odklonski in usmerjevalni jarki ter dr~e, cepilni klini in lavinske galerije ter predori. Med aktivnimi ukrepi prevladuje uporaba najrazli~nej- {ih pregrad, ki prepre~ujejo trganje plazov bodisi mehansko (snèni most, grablje, mreè in drugi) ali pa s prerazporeditivjo snega (snèni plot, zastrùne stene, zapornice in druge). V Sloveniji se zaradi redkosti pojavljanja izrednih snènih plazov zatekamo predvsem k ukrepom ob~asnega varstva, ~eprav imamo tudi nekaj objektov trajnega varstva (predor na magistralni cesti Trì~–Ljubelj – slika 35, lavinska galerija na èlezni{ki progi Jesenice–Bohinjska Bistrica, za{~itne mre- è na pobo~jih Meàkle nad avtocesto Hru{ica–Vrba in drugo). Zelo pogost aktiven ukrep je sprememba podlage na plaznici, na kateri se ponavadi proìjo plazovi. To lahko naredimo na ve~ na~inov, saj se nekateri med njimi tudi medsebojno dopolnjujejo, in sicer: • z osu{evanjem vlànega povr{ja, • s ~i{~enjem, izsekavanjem tiste podrasti, ki slabo vpliva na stabilnost snène odeje, • s spremembo naklona povr{ja, • s spremembo oblike povr{ja (na primer iz izglajene v terasirano), • z odna{anjem skal, ki onemogo~ajo zara{~anje in • s spremembo pora{~enosti povr{ja oziroma pogozdovanjem. 6.2.2 GOZD – NAJPRIMERNEJ[A IN TRAJNA ZA[^ITA PLAZOVITEGA POVR[JA Gozd praviloma ugodno vpliva na stabilnost snène odeje. S pogozdovanjem lahko veliko doseè- mo s sorazmerno majhnimi finan~nimi sredstvi, vendar je potrebno v~asih ~akati na zadovoljive rezultate tudi desetletje ali celo ve~ desetletij. Pogozdovalne ukrepe ovirajo poleg velikega naklona pobo~ij {e podnebni dejavniki na zgornji meji uspevanja posameznih drevesnih vrst, polzenje snène odeje, tanka prst in drugo. Najbolj{o mònost za trajno varstvo oziroma ureditev plazovitih obmo~ij v slovenskih Alpah pomeni prav na~rtno pogozdovanje in nadzorovano ogozdovanje sicer è tako ali tako nadpovpre~no gozdnatega povr{ja. Gozd je oblika rastja, ki najbolj u~inkovito prepre~uje proènje snènih plazov, ustalitveni pomen gozdov pa je velik predvsem na obmo~ju proènja. Seveda pa tudi na obmo~ju gibanja, ~e je pogozdovanje so~asno. Na obmo~ju odlaganja je trajnovarovalni pomen gozdov nepomemben zaradi velikih sil na povr{insko enoto, ki lahko uni~ijo prav vse vrste gozdov. Na zaviranje hitrosti plazov, ki so è v gibanju in njihovo zaustavljanje ima gozd majhen vpliv, najve~krat le enkraten. Pa~ pa so zna~ilnosti rastja, ki se je ohranilo na plaznici zelo pomembne pri raziskovanju plazovitih obmo~ij, tako njihovega obsega kot tudi pogostosti plazenja ter pri prepoznavanju rastlinskih zdrùb (slika 69). Slednje moramo upo{tevati tudi pri morebitni trajni ureditvi obmo~ja proènja s pogozdovanjem. Za preventivo je vàna tudi ugotovitev, da pride na skladnih pobo~jih zaradi ugodnej{ih rastnih razmer gozd vi{je kot na neskladnih. To je {e posebej pomembno, saj so tamkaj{nje plaznice {tevilnej{e, zaradi posebne geolo{ke zgradbe pa tudi bolj zglajene. Glede drevesnih vrst so slab{i listavci (odpadlo, premo~eno listje) in macesen, saj je prirastek snè- ne odeje zaradi manj{e intercepcije ve~ji kot pri iglavcih. Intercepcija je proces, pri katerem drevje ozi-164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 roma drugo rastje zadrì sneg, na katerem ta izhlapi {e preden doseè tla. V smrekovih gozdovih se giblje od 27 do 42 % (pri drugih iglavcih od 10 do 30 %), pri drugih drevesnih vrstah pa je nekoliko manj- {a, a {e vedno pomembna (Horvat 1984, str. 25). Pri plazovih nesprijetega snega je v gozdu pomemben le vpliv kro{enj na hitrej{o stabilizacijo snène odeje, plazenja pa debla ne morejo prepre~iti. Na sprijet sneg delujejo debla kot mehanski stabilizator, u~inek imajo predvsem drevesa s prsnim premerom nad 10 cm (Horvat in Zemlji~ 1998, str. 418). Varovalni u~inek gozda je manj{i, ~e sestoj ni strnjen. Nenazadnje moramo vedeti, da je è manj{i, za gozdno drevje ne{kodljiv plaz za ~loveka lahko usoden. Poznamo tudi primere, ko so pr{ni plazovi presko~ili gozdno oviro in je ostal gozd bolj ali manj nepo{kodovan, saj imajo tovrstni plazovi najve~ji u~inek nekaj metrov nad tlemi ([egula 1986b, str. 132). Trajna ureditev je smiselna le na obmo~ju proènja (postopna) ali pa na vseh treh zna~ilnih obmo~- jih plazu hkrati. Najpomembnej{a protierozijska prvina na obmo~ju proènja je prav rastje. Pri gozdu sta pomembni {e ekspozicija plazovitega obmo~ja (vpliv na sproìtev dolo~ene vrste plazu) in izpostavljenost prevladujo~im krajevnim vetrovom. Na privetrnih straneh imamo termofilne gozdne zdrùbe, ki so v stabilizacijskem pogledu dobre, potrebujejo pa dokaj dolgo vegetacijsko dobo, na odvetrni strani pa je ravno obratno. Nizko grmi~evje, na primer borovni~evje, brusni~evje in resje nimajo pri prepre- ~evanju plazenja pomembne vloge, ne smemo pa zanemariti njihove druge, pomembnej{e vloge. Pri ogozdovanju in pogozdovanju so namre~ pionirji nastopajo~ega grmovnega in gozdnega rastja. Gozd na obmo~ju proènja je pomemben predvsem: • zaradi intercepcije (Horvat 1987), katere stopnja je najvi{ja pri {ibkej{ih in pogostej{ih padavinah in obratno; med sneènjem se sneg najbolj oprijemlje vej pri temperaturi zraka malo pod 0°C (zelo pomaga predhodna odjuga, nato hitra ohladitev), zato je takrat najve~ja. Slika 69: Za drevje na plaznicah je zna~ilna ukrivljenost debel in usmerjenost vej v smeri polzenja oziroma plazenja ter nepopoln venec vej na zgornji strani. Na sliki je zaradi plazov V[EKA po{kodovana smreka, ki jo lahko glede rastne MIHA P zna~ilnosti imenujemo kar plazovna smreka. 165 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek • zaradi spremembe podnebnih pogojev v drobnem (tako imenovana atlantifikacija mikroklime); pri obla~- nem vremenu namre~ omogo~ajo drevesa, skupaj s snegom na vejah, da so temperature zraka in s tem njegova vlànost nekoliko vi{je (hitrej{e oziroma intenzivnej{e taljenje) kot pa v okoli{kem, negozdnem svetu; • v vlogi mehanske ovire, saj deluje kot mehanski stabilizator; pri plazovih nesprijetega snega je pomemben le vpliv kro{enj na hitrej{o utrditev snène odeje, plazenja pa debla ne morejo prepre~iti; pomemben mehanski u~inek imajo predvsem drevesa s prsnim premerom nad 10 cm; na potrebno gostoto vplivajo razli~ni dejavniki, povezani z zna~ilnostmi snega in snène odeje, hitrostjo polzenja in oblik povr{ja. Snèna odeja pod drevesnim zastorom ima nekaj bistvenih zna~ilnosti, po ~emer se razlikuje od sosednje, ki se oblikuje v odprtem svetu. Zasledimo predvsem moteno slojevitost (Horvat 1987), opaz-na pa je hitrej{a preobrazba, pri kateri je zelo redko prisoten proces sreènja (v globini in na povr{ju). Tudi vi{ina snène odeje je v splo{nem nìja. V dovolj gostem sestoju je stabilizacija snène odeje hitrej{a, zaradi ~esar je kraj{i ~as izpostavljena plazenju. Redek gozd na drevesni meji ali na strmej{ih pobo~jih nam ne nudi zadostne za{~ite pred plazovi. Drevesna debla v sprijetem snegu pove~ujejo varnost pred plazovi in delujejo kot opore, ki u~inkovito veèjo snèno odejo v pobo~je. Za onemogo~anje proènja snènih plazov v gozdu ni pomembna samo gostota dreves na povr{insko enoto, temve~ tudi podrastje in drevesne vrste. Glede drevesnih vrst so slab{i listavci in macesen, saj je prirastek snène odeje zaradi manj{e intercepcije ve~ji kot pri iglavcih. Varovalni u~inek gozda je mnogo manj{i, ~e sestoj ni strnjen. Pri spreminjanju pora{~enosti povr{ja in gozdu moramo lo~iti dva procesa: ogozdovanje in pogozdovanje. Ogozdovanje je bolj ali manj stihijski proces spreminjanja kmetijskih zemlji{~ v gozdna oziroma njihovo zara{~anje z gozdovi. Posebno mo~no je prav v alpskih pokrajinah, kjer je tudi ve~ina plazovitih povr{in v Sloveniji. Z izrazom pogozdovanje opredeljujemo na~rtno zasajanje z drevjem na tistih zemlji{~ih, ki prvotno niso bila porasla z gozdom (Kladnik 1999, str. 144). Njegov temeljni namen pri ureditvi plazovitega povr{ja je ustalitev in usposobitev gozda za varovalne namene. Ve~ {kode kot snèni plazovi je gozdu v preteklosti prizadejal ~lovek zaradi nevednosti, socialne stiske in tudi nadu-tosti. Prav raz{iritev obmo~ja poseljenosti ob koncu srednjega veka je {la v veliki meri na ra~un gozdov in slovenske Alpe pri tem niso bile izjema. Gozd so brezobzirno izsekavali za razli~ne potrebe, kar se je nadaljevalo vse do za~etka 20. stoletja. Zaradi tega so izginili tudi mnogi varovalni gozdovi, svoje pa so naredile {e vojne in snèni plazovi. Marsikje v Alpah so è zgodaj spoznali varovalni pomen gozdov in prepovedali se~njo ali pa so jo strogo nadzorovali (Ammann 1997, str. 123). Odrasel iglasti gozd je najbolj u~inkovita in najcenej{a za{~ita pred snènimi plazovi. Prepre~uje proènje posameznih plasti snène odeje in kopi~enje snènih gmot. Iglavci lahko vplivajo na snèno odejo v krogu s premerom do okrog 5 m. Kro{nje prestrezajo novozapadel sneg (intercepcija), ki pade na tla kasneje (pade pa ga tudi bistveno manj) kot bi sicer, kar povzro~a motnje pri tvorbi plasti v snè- ni odeji. Na ta na~in lahko nastanejo le manj{e drsne ploskve. Zaradi drevesnih kro{enj se odlaga sneg neenakomerno, neredno in se spomladi stali hitreje, ker vpija umazana povr{ina snène odeje ve~ son~- nega sevanja. Gozd praviloma ne more nuditi za{~ite pred plazovi, ki se trgajo nad gozdno mejo (Ammann 1997, str. 124). Plazovi lahko napravijo na zgornjem robu gozda pravo poseko, pri ~emer deloma ali v celoti po{kodujejo drevje in drugo rastje. Morebitna posamezna in odpornej{a debla, ki ostanejo nimajo, ve~ skoraj nobenega pomena za varstvo pred snèno erozijo. Zato pogozdujejo oziroma dopolnjujejo preredke gozdne sestoje z mladimi drevesi, s ~imer pove~ajo gostoto in ~vrstost sestoja. Pogozdovanje plazovitih obmo~ij {e posebej spodbujajo tam, kjer je zaradi pretiranega izsekava-nja v preteklosti è tako manj povr{ja pod gozdom. Ukrep {e zdale~ ni enostaven in cenen, saj mora biti za njegovo uporabo izpolnjenih vrsta pogojev. Na osnovi teh moramo biti trdno prepri~ani o uspe- {nosti oziroma pravilnosti tovrstnega trajnega varstva pred snènimi plazovi. Pred pogozdovanjem moramo preveriti zgradbo prsti in njeno razprostranjenost na obmo~ju plaznice (Perla in Martinelli 1975, str. 157). Poleg plazov nad gozdno mejo so za pogozdovanje neprimerne tudi strme, ve~inoma kamnite plaznice in tiste, ki potekajo prek vboklih oblik povr{ja (jarki, grape, `lebovi in druge). V takih primerih si lahko pomagamo le z dodatnimi opornimi objekti na obmo~ju proènja. Za pogozdovanje najbolj primerne plaznice so tiste, ki so v celoti pod gozdno mejo in na katerih je dovolj debela prst ter ugodne vlànostne 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 razmere. ^etudi je plaznica na za pogozdovanje ugodnem povr{ju, zahteva taka ureditev plazovitega obmo~ja posebne ukrepe: od terasiranja pobo~ij, gnojenja in zalivanja do pravilne izbire drevesnih vrst in ravnanja z njimi. Najbolj priporo~ljive so hitro rasto~e vrste iz doma~ega okolja, od koder morajo biti tudi sadike. Te morajo biti v drevesnicah kaljene in vzgojene v posebnih, ekolo{ko razgradljivih lon~- kih. Tako bo pri preselitvi sadik iz drevesnice manj{i zastoj v njihovi rasti kot pri tradicionalnem presa-janju z golimi koreninami. Ob~utljivej{e sadike moramo posaditi v zavetju skal, {torov, debel ali drugih objektov, ki imajo posredno tudi oporno funkcijo. Uspe{na pogozditev goli~av in s tem prepre~evanje drsenja snène odeje je è pri naklonih pobo~ja od 24 do 29° mòna le s pomo~jo dodatnih ukrepov tehni~ne stabilizacije (Miko{ in Pintar1983). Ponekod je celo bolje zasaditi za ureditev predvidenega obmo~ja odpornej{e in uspe{nej{e drevesne vrste kot pa klimaksne zdrùbe, ki prevladujejo v okolici. V prisojah so se kot zelo odporne pokazale nekatere vrste borov, ki rasejo sorazmerno hitro in imajo majhen izpad dreves ter zagotavljajo dobre mikroklimatske razmere. Vse to omogo~a in pospe{uje rast klimaksnih zdrùb, kjer prevladujejo smreke. Zaradi surovih podnebnih razmer na zgornji gozdni meji je prvo leto po pogozditvi izplen zelo slab, zato moramo na mnogih krajih pogozdovanje ponoviti, ~e ho~emo priti do zadovoljive pokritosti ogro- ènega povr{ja z rastjem. Po nekaterih izku{njah na obmo~ju Alp je bilo potrebno zasaditi skoraj 5000 sadik na hektar, da bi jih ostalo ~ez nekaj let vsaj 4500, pri ~emer ne moremo zagotoviti, da bi tak{na gostota dreves omogo~ala povsem zanesljivo varstvo pred vsemi vrstami snènih plazov (Perla in Martinelli 1975, str. 157). Opozarjam {e, da velja omenjena gostota za podnebne razmere na strmih pobo~jih na zgornji gozdni meji. Sicer prepre~uje {ibko ali zmerno drsenje snène odeje skoraj enkrat manj{a gostota dreves na povr{insko enoto, na strmej{ih pobo~jih z naklonom 40° in ve~ è od 1000 do 2000 dreves na hektar in na polònej{ih pobo~jih (naklon okrog 30°) od 300 do 500 dreves na hektar (Horvat in Zemlji~ 1998, str. 418). Mo~nej{e drsenje bi zahtevalo {e ve~jo gostoto, vendar je v gozdnih predelih (ne pa tam, kjer pogozdujemo) talna podlaga ponavadi dovolj razgibana in prepre~uje mo~nej{e drsenje. Sadike moramo praviloma prvih nekaj let za{~ititi pred plazovi kot tudi pred polzenjem snène odeje z opornimi objekti (na primer koli~ki), ki zdrìjo vsaj 25 do 50 let, ko so drevesa è tako visoka, da lahko prevzamejo njihovo vlogo. To {e posebej velja za smreko in druge po~asi rasto~e drevesne vrste, ki potrebujejo za zadovoljiv prsni premer debla (ta naj bi bil od 10 do 15 cm) tudi od 75 do 100 let. Marsikje moramo pred pogozdovanjem s pomo~jo posebnih, tako imenovanih zastrùnih objektov spremeniti razporeditev snène odeje. Zelo problemati~na so vetru izpostavljena pobo~ja, na katerih je velika su{nost, kar zelo ovira uspe{nost pogozdovanja. Problemi so tudi na sen~nih legah, kjer je lahko doba rasti tudi od 30 do 60 dni kraj{a kot na blìnjih bolj son~nih na isti nadmorski vi{ini (Perla in Martinelli 1975, str. 158), zaradi ~esar so drevesa ob~utljiva za glivi~ne bolezni. Za pogozdovanje predvidena obmo~ja ali posamezne pogozdovalne parcele moramo za{~ititi tudi pred doma~imi (planinski pa{niki) in divjimi ìvalmi. V Avstriji uporabljajo pogozdovanje kot ukrep trajne ureditve lavinsko ogroènih obmo~ij na nadmorskih vi{inah od 1700 m v robnih delih tamkaj{njih Alp do okrog 2100 m v Osrednjih Alpah (Rabofsky in drugi 1985, str. 100). Enodobni gozd ima omejeno varovalno funkcijo in to le toliko ~asa, dokler ne za~ne zaradi propadanja posameznih dreves upadati povr{inska gozdnatost, s tem pa se pove~a tudi mònost plazenja. Pogozdovanje mora biti zato postopno, raznovrstno in tudi so~asno, ~e nameravamo za{~ititi ve~ zna~ilnih obmo~ij plazu hkrati. Izbira drevesnih vrst v avstrijskih Alpah je odvisna predvsem od nadmorske vi{ine, podnebnih in talnih razmer, najve~krat pa uporabljajo smreko, macesen, cemprin ali visokogorski bor (naravnih sestojev slednjega v Sloveniji ni; Mlakar 1990, str. 38). Pri tem dodajajo {e nekatere vrste listavcev, kot so gorski javor, jerebika, zelena jel{a in breza. Ti umetni sestoji so v prvih letih in desetletjih pod velikim vplivom okoli{kih snènih mas zaradi njihovega pritiska in vsakokratne preobrazbe, saj gre za naravno strma obmo~ja z dolgotrajno snèno odejo. Zaradi polzenja in drsenja snène odeje so posamezne rastline stisnjene ob tla. Pritisk je v~asih tako mo~an, da jih lahko izruva skupaj s koreninjem. Pri tem si pomagajo s primernimi opornimi objekti, ki morajo vzdr- àti toliko ~asa, da lahko po njihovem propadu to vlogo prevzamejo mlada, do tedaj ob oporah rasto- ~a drevesa. Zelo primerni so leseni objekti, ki jim s pomo~jo posebnih premazov {e nekoliko podalj{amo 167 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek dobo trajanja. Vetru izpostavljene lege moramo pred pogozdovanjem zelo podrobno preu~iti, saj se spreminjajo ekolo{ke in fiziolo{ke razmere na zelo kratke razdalje. Pogosto moramo pred trajno ureditvijo s pogozdovanjem pogozditi le testno obmo~je in se {ele kasneje, po dolo~enem ~asu opazovanja in analiziranja lotimo kon~ne ureditve. Pogozdovanje lavinsko ogroènega obmo~ja mora imeti tudi pri prostorskem na~rtovanju prednost pred rabo tal za kmetijske, lovne ali celo gradbene namene. Pozabiti ne smemo tudi na pravo~asno in strokovno pomlajevanje obstoje~ih varovalnih gozdov. Upo{tevati moramo tudi, da gozd ni u~inkovit mehanski stabilizator v primerih, ko je trdnost snè- ne odeje pre{ibka ali pa pri novem snegu majhne gostote. Negativen vpliv ima tudi rob gozda (predvsem iglastega), saj se tu ponavadi nakopi~ijo ve~je koli~ine snega, ki se po~asneje preoblikujejo in preobraàjo ter so slabo povezane z bolj vlànim snegom v gozdu. Napoke kloàstih plazov pogosto sovpadajo s spodnjim gozdnim robom. Za trajno varstvo plazovitega povr{ja s pogozdovanjem torej ne zado{~ajo le posamezni gozdni pasovi, temve~ strnjeni sestoji na celotnem pobo~ju (Horvat in Zemlji~ 1998, str. 419). V Sloveniji je bilo do sedaj gojenje gorskih sestojev s poudarjeno varovalno funkcijo precej zanemarjeno, saj iz teh gozdov ni neposrednega dohodka, vendar pa so neprecenljive njihove varovalne in splo{no koristne funkcije. Seveda pa smo zaradi velike ob~utljivosti teh sestojev in rasti{~ pri ukrepanju zelo omejeni. Tudi pri obstoje~ih gozdovih moramo paziti, da ne povzro~imo nastanka golih povr{in, ki bi pri naklonu okrog 35° presegala 40 m dolìne in 50 m {irine. Pogoj za uspe{no ohranjanje in gojenje lavinsko ogroènih sestojev so tudi protilavinski ukrepi, s katerimi jih za{~itimo in omogo~imo njihov nadaljnji nemoten razvoj. Poskusi pogozdovanja plazovitih obmo~ij na zgornji gozdni meji so pokazali, da je za to kar nekaj mònosti, vendar pa je prisotna tudi dolo~ena stopnja tveganja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine so mònosti za uspe{no ureditev vedno bolj omejene. Zadovoljivi so {ele dolgotrajnej{i poskusi, saj poteka razvoj dreves zaradi ekstremnih ekolo{kih pogojev zelo po~asi. Upo{tevati moramo, da se spreminjajo rastne razmere na izredno kratke razdalje in da obstaja meja, do katere je pogozdovanje {e mòno, ki pa ne poteka v obliki sklenjene ~rte (ali po plastnici), temve~ je odvisna od vsakokratnih ekolo{kih razmer v drobnem. Za uspeh pogozdovanja na zgornji gozdni meji so po dosedanjih ugotovitvah najpomembnej{i trije dejavniki (Amman in drugi 1997, str. 128): • poletne temperaturne razmere, • (ne)pokritost povr{ja s snèno odejo ter vi{ina in njeno trajanje, • trajanje spomladanskega taljenja snène odeje. Pri tovrstnih poskusih v [vici (Amman in drugi 1997, str. 128) se je pri stopnji preìvetja posameznih drevesnih vrst pokazalo, da je najpomembnej{i dejavnik trajanje snène odeje: stopnja preìvetja posameznih dreves se namre~ z nara{~ajo~im trajanjem snène odeje naglo zniùje. To nas usmerja k temu, da moramo za ureditev predvideno lavinsko ogroèno obmo~je {e posebej pozorno opazova-ti v ~asu spomladanskega taljenja oziroma kopnenja snène odeje. [ele na osnovi teh opazovanj in s pomo~jo podrobnej{e topografije oziroma opredelitve morfolo{kih podenot lahko razdelimo obmo~- je trajne ureditve na zelo majhne pokrajinsko-ekolo{ke enote. Najugodnej{a mesta moramo pogozditi v obliki skupin, saj tesno skupaj posajena drevesa zrasejo v posebno rastlinsko zdrùbo, ki ima tudi dolo~ene samoohranitvene funkcije (ugodnej{e temperaturne in vlànostne razmere, prepre~evanje {ko-de zaradi divjadi in drugo). Med ugodnej{a mesta za pogozditev spadajo kljub vsemu tudi vbokle oblike povr{ja (debelej{a prst, zavetrje …), ~eprav v naravnih razmerah niso prav pogosto pod gozdom. Vendar pa je na teh mestih nujna pomo~ z dodatnimi protilavinskimi objekti. 6.3 LAVINSKA PREVENTIVA S POGOZDOVANJEM NA PRIMERU PLAZOVITEGA OBMO^JA NAD BORJANO Za sanacijo plazovitega povr{ja s pomo~jo pogozdovanja so primerne le tiste plaznice, ki izpolnjujejo vse pogoje za uspe{no zara{~anje gozda na njihovem obmo~ju proènja. Iz vzorca plazov za Julijske Alpe (N = 506) sem zato najprej izlo~il tiste plazove, ki imajo to obmo~je nad gozdno mejo. Pogoj 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 za uspe{no pogozdovanje je erodibilnost zemlji{~ (obstoj substrata, prsti), zato sem izlo~il {e plaznice, kjer so zemlj{~a na tem obmo~ju neerodibilna ali plazljiva. V nadaljevanju sem izlo~il {e tiste plaznice, ki imajo na obmo~ju proènjàlebaste ali kombinirane oblike povr{ja in so nepora{~ene. Kot naslednji pogoj za obmo~je proènja sem postavil tudi premo~rten prerez in ploskovni tloris ter rodovitnost plaznice. Izlo~il sem {e plazove, ki ne ogroàjo prometnic in objektov, ter tiste, ki ogroàjo kmetijska zemlji{~a in gozdove in so z vidika trajne ureditve podrejeni onim, ki ogroàjo ~loveka in njegove dobrine. Tako mi je povsem na koncu ostalo 56 plazov (slika 70), ki so potencialno primerni za ureditev s pogozdovanjem, kar je nekaj ve~ kot desetina vseh plazov iz lavinskega katastra na obmo~ju Julijskih Alp. To so posamezni plazovi nad alpskimi dolinami na severni strani gorovja (nekaj jih zasipava tudi cesto prek Vr{i~a), nad dolino Save Bohinjke pri Soteski ter nad Zgornjo Radovno. Ve~ takih plazov je v poso{kem delu Julijskih Alp: na jùnih pobo~jih Spodnjih Bohinjskih gora in njihovega predgorja nad Ba{ko grapo, nad dolino Zadla{~ice, v predgorju Krna in v zaledju Drènice. Ve~ina plazov je na jù- ni strani Stolovega grebena, nekaj nad dolino U~je in nad @ago ter posamezni v alpskih dolinah Zgornjega Poso~ja. Ogroàjo v glavnem prometnice (2 tudi èlezni{ko progo), od tega 6 gozdne, 14 lokalne in kar 22 regionalne ceste. Nekaj jih ogroà daljnovode (5), smu~i{~a (1), nekateri pa tudi gospodar-ske (8) in bivalne (7) objekte. Glede ogroènosti so najbolj problemati~ni zadnji, torej tisti, ki ogroàjo bivalne objekte, zato bi morali imeti pri trajni ureditvi prednost pred vsemi ostalimi. Najve~ji med njimi je Borjanski plaz nad Borjano (slika 71) v Breginjskem kotu, ki je v preteklosti (februarja leta 1952) è povzro~il `rtve in veliko materialno {kodo tako na kmetijskih zemlji{~ih kot tudi v istoimenskem naselju na jùnem vznòju Stola (1673 m). Plazovi na tem obmo~ju se {e vedno redno proìjo (slika 72). Ve~ina se jih ustavi na nadmorski vi{ini od 750 (vzhodni del) do 950 m (zahodni del) oziroma na è precej pora{~enem pobo~nem gru{~u pod skalno stopnjo (preglednica 68). Naselje Borjana, natan~neje njegov najbolj ogroèni del Zgornja Borjana, leì nekaj ve~ kot 300 vi{inskih metrov nìje. Kljub temu da se je na ve~ini travnikov in pa{nikov (v vasi imajo le {e nekaj glav ìvine) nad vasjo v zadnjih desetletjih zarasel gozd, ta ni stabilen, saj gre za stihijsko, nekontrolirano ogozdovanje (Pav{ek 1998–2000). To je deloma tudi posledica tega, da je gozd gospodarsko nezanimiv in je pomembna oziroma bi morala biti pomembna predvsem njegova varovalna funkcija in s tem za{~ita pred erozijskimi procesi. Ob neugodnih okoli{~inah snène gmote {e vedno lahko doseèjo del vasi, kot se je zgodilo pred pol stoletja. Zaradi velike vi{inske razlike in naravne izoblikovanosti povr{ja (plaznica ima pri maksimalnem obsegu plazu obliko lijaka, slika 71), lahko doseè plaz naselje le ob ve~kratni sproìtvi. Prvi ve~ji plaz bo ve~ stometrski pas gozda {e zaustavil, ne pa naslednjih, ki bodo lahko po zglajeni podlagi neovirano dosegli Zgornjo Borjano. Sile snènih gmot so namre~ tu zaradi velikega padca (630 oziroma 980 m; preglednica 68) prevelike, da bi se lahko plazovom zoperstavili z odklonskimi ali zaviralnimi varstvenimi objekti. Tak{ni objekti so neprimerni tudi zaradi lijakaste oblike povr{ja v spodnjem delu plaznice, ki ne omogo~a preusmeritve, zadràli pa bi lahko le manj{i del snènih gmot oziroma le plazovino prvega od ve~ plazov. Edini na~in za trajno ureditev je torej prepre~evanje plazenja snènih gmot na obmo~ju proènja tik pod slemenom. Obmo~je proènja Borjanskega plazu (slika 71) je na jùnih pobo~jih pod Malim vrhom (1405 m) blizu planine Boìce in je sorazmerno lahko dostopno po stari, okrog 20 km dolgi voja{ki cesti, ki vodi od mejnega prehoda U~ja do sedla (do tu je okrog 8 km) Na Verilih (1377 m), zahodno od Malega vrha, od koder se spusti v naselje Sedlo v Breginjskem kotu. Od sedla proti vzhodu vodi {e en krak ceste (kolovoz), ki se kon~a tik pred Starijskim vrhom (1147 m). V preteklosti so obmo~je proènja è pogoz-Slika 70: Izbor za trajno ureditev s pogozdovanjem pogojno primernih plaznic (N = 56) iz lavinskega katastra za Julijske Alpe. ➤ 170 Slika 71: Borjanski plaz – situacija v lavinskem katastru (kartografska podlaga: Temeljni topografski na~rt v merilu 1 : 10.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1979). ➤ 171 169 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 25 km 20 15 vo 10 5 – centroidi plaz 0 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 171 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek dovali, in sicer leta 1954 (Pav{ek 1998–2000), dve leti po katastrofalnih plazovih (slike 74, 81 in 83). Oba cestna kraka omogo~ata prevoz materiala za pogozdovanje in za postavitev morebitnih opornih objektov. Tudi to ni nepomembno dejstvo, ki nam lahko zelo olaj{a ureditev plazovitega povr{ja. Temelji za trajno ureditev pa izhajajo iz podrobne opredelitve geografskih sestavin plaznice in dosedanjih spoznanj o mònostih za pogozdovanje plaznic na obmo~ju proènja. 6.3.1 GEOGRAFSKA IZHODI[^A ZA TRAJNO UREDITEV Pred trajno ureditvijo plazovitih obmo~ij s pogozdovanjem moramo ~im bolje poznati okoli{~ine in obseg izrednih snènih plazov iz preteklosti. Na {ir{em obmo~ju Zgornjega Poso~ja so spoznali nevarnost snènih plazov è med 1. svetovno vojno. Pomemben vir iz tega ~asa so atlas snènih plazov (Capello 1968) in drugi podatki o snegu, ki so jih na fronti skrbno beleìli pripadniki meteorolo{ke slùbe italijanske vojske (slika 73). Na jùnih pobo~jih pod grebenom med Stolom ter Malim in Starijskim vrhom je vrisanih kar 25 plazov, od tega 10 ve~jih. Upo{tevati moramo, da je bil tu v tem ~asu delè gozdov najmanj{i, zato so bila pobo~ja skoraj v celoti brez gozda. Iz kasnej{ega obdobja imamo za obmo~je Borjane zelo dobro dokumentirane zna~ilnosti snènih plazov v prvi {tudiji o snènih plazovih pri nas (Gams 1955). Sproìli so se na za~etku leta 1952, v njih sta umrla dva ~loveka, napravili pa so tudi veliko materialno {kodo. Vrisanih je 15 plazov, od tega 5 ve~jih. Iz te publikacije povzemam le za trajno ureditev s pogozdovanjem pomembna dejstva (Gams 1955, str. 185–188) o plazovih nad Borjano. Dne 14. februarja okrog 20. ure je potem, ko so va{~ani vse popoldne in ve~er poslu{ali grmenje plazov, pri{el prvi plaz po vzhodnem `lebu (slika 71, Na Tegosti) in zasul hi{o v Zgornji Borjani, v kateri so bili {tirje ljudje (Pav{ek 1998–2000). Dva so uspeli re{iti, druga dva V[EKA MIHA P Slika 72: Osrednji del Borjanskega plazu predstavljajo travnate strmali (Na skalci, Bezila) nad kratkim ostenjem. Sledovi spomladanskih talnih plazov nam kaèjo, da so oblike povr{ja v drobnem zelo raz~lenjene. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 68: Podatki za Borjanski plaz iz lavinskega katastra za Slovenijo (levo) in Julijske Alpe (desno). 1 388 1 388 50 1370 2 BREGINJ-20 2 BREGINJ-20 51 390 3 1 3 1 52 880 4 076 B3 4 BORJANSKI PLAZ (LOKARJE, NA TEGOSTI) 53 980 5 383195 5 KOBARID 54 2107 6 125856 6 TOLMIN 55 28 7 KOBARID 7 BORJANA 56 158,9 8 TOLMIN 8 076 B3 57 2 9 BORJANA 9 383195 58 0 10 SO^A 10 125856 59 3 11 STARO SELO–BREGINJ 11 SO^A 60 4 12 BORJANSKI PLAZ (LOKARJE) 12 NADI@A 61 1 13 1370 13 NI 62 2 14 740 14 BORJANA 63 4 15 390 15 0 64 2 16 630 16 STARO SELO–BREGINJ 65 1 17 980 17 111 66 2 18 34 18 2 67 1 19 28 19 3 68 2 20 1140 20 1370 69 2 21 2094 21 1100 70 4 22 158,9 22 1235 71 2 23 1 23 270 72 2 24 2 24 483 73 2 25 1 25 34 74 2 26 2 26 1100 75 2 27 2 27 740 76 1 28 4 28 920 77 3 29 2 29 360 78 3 30 2 30 657 79 3 31 2 31 33 80 2 32 2 32 740 81 100 33 2 33 390 82 4 34 1 34 565 83 1 35 3 35 350 84 1 36 3 36 967 85 1 37 3 37 21 38 1 38 1370 39 2 39 740 40 4 40 1055 41 1 41 630 42 1 42 1140 43 JUL 43 34 44 1100 45 390 46 745 47 710 48 1624 49 26 173 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek pa sta podlegla po{kodbam in sta bila v ~asu, ko so ju odkopali, è mrtva (Male{i~ 1998). Plaz se je ustavil okrog 100 metrov pod regionalno cesto Staro selo–Breginj. S tem je va{~ane tega dela Borjane opozoril na prete~o nevarnost ponovnih plazov ali posameznih {e ve~jih. Zato se je ve~ina prebivalcev preselila iz vzhodnega, ogroènega dela vasi v zahodnega, varnej{ega (Spodnjo Borjano), ki leì pod manj{o vzpetinico, pa tudi gozd nad tem delom vasi sega mnogo vi{je. Nekaj ur zatem je udaril v isti del vasi, tokrat po osrednjih `lebovih (slika 71) in zahodno od prvega {e drugi plaz, ki pa je bil ve~ji po mo~i, obsegu in prostornini plazovine. Poru{il je sedem hi{ ter po{kodoval {e nekaj drugih hi{ in gospodarskih poslopij. Po ogledu plazu je bilo mogo~e ugotoviti, da se je sproìl s trav-natih strmali (slika 72) na obmo~u Na skalci (Bezila) nad kraj{im ostenjem imenovanim Lokarje (Gams 1955). Pod ostenjem je bilo po nekaj tednih vidnih {e sedem ve~jih snènih vr{ajev, ki so ostali na meli{~ih pod `lebovi ob vznòju skalne stopnje. Od teh vr{ajev so se nadaljevali plazovi {e naprej proti dnu naravnega lijaka pod Mlako (Pav{ek 1998–2000) in se na nadmorski vi{ini okrog 500 m zdruìli v enoten plaz (slika 71). Glede vrste plazu je bil drugi, ve~ji plaz najverjetneje kombiniran. Za~el se je nad skalno stopnjo, pri padanju prek nje pa so potegnili plazovi s seboj tudi okoli{ke gmote nesprijetega snega. Ker je bil sneg suh ni obleàl pod steno kakor ponavadi, saj je bil pod njim moker sneg, ostanek snènih plazov in s tem odli~na drsna ploskev. Zato je lahko suh sneg iz vi{jih delov pobo~ja, ki se je pri padcu prek skalne stopnje dvignil v zrak in zvrtin~il, nemoteno nadaljeval svojo uni~ujo~o pot navzdol prek Lokar-jev vse do Zgornje Borjane. Nedvomno pa je moral ta sneg pobrati s seboj tudi nekaj mokrega snega iz obmo~ja pod skalno stopnjo. Pri tem so bile prisotne velike sile (udarni val na ~elu plazu), kar je bilo mo~ videti tudi na ogledu nekaj tednov po tem dogodku (Gams 1955). Poleg podrtih dreves so bile vidne tudi posamezne ogolele grbine, ponekod celo do skalne podlage. Za sproìtev takega plazu so bile klju~ne vremenske razmere. Od 12. februarja 1952 je bil v Poso~- ju niz dolgotrajnih in intenzivnih padavin. @e ob za~etku tega padavinskega obdobja je bilo v Kobaridu 65 cm snega. Na za~etku je deèvalo, vi{je zgoraj pa ves ~as sneìlo, verjetno tudi nad skalno stopnjo. 13. februarja popoldne je dè pre{el v sneg vse do dna Srednje So{ke doline oziroma njenega zahodnega podalj{ka. Plazovi so se proìli najprej tam, kjer je bila podlaga zaradi odjuge najbolj omeh- ~ana. To pa je v predgorju Julijskih Alp, kamor uvr{~amo tudi Stolov greben. 14. februarja zjutraj je bilo v Kobaridu 126, dan kasneje pa è 189 cm snega. V goratem svetu zahodne Slovenije je zapadlo do 250 cm snega (Furlan 1955). Podobna vi{ina novozapadlega snega je bila verjetno tudi na obmo~ju proènja Borjanskega plazu pod Malim vrhom. Pred pogozdovanjem plazovitih obmo~ij si moramo za obmo~je proènja plazu v splo{nem odgovoriti na naslednja vpra{anja (Ammann in drugi 1997, str. 125): • kak{ne so pedolo{ke razmere, • kako je z oson~ensotjo, • kak{ne so vetrovne razmere, • kak{na je vi{ina snène odeje in njeno trajanje, • kako pogosto in kje se spu{~ajo plazovi, • kdaj skopni sneg, • kak{ne so talne temperature in temperature zraka in • katere rastlinske zdrùbe rasejo na sosednjih oziroma najblìjih podobnih obmo~jih Ker je na vsa vpra{anja nemogo~e natan~no odgovoriti oziroma najti ustrezne in predvsem primerljive kazalce ter podatke, bom posku{al opredeliti le nekatere od teh, pri drugih pa nakazati nadaljnjo smer preu~evanj zna~ilnosti plazov in plaznic. @e iz dosedanjih ugotovitev pa je jasno, da bodo morale biti tovrstne raziskave interdisciplinarne narave, podprte tudi z udelèbo tujih strokovnjakov. Celotno obmo~je vseh plazov nad Borjano je v lavinskem katastru zdruèno pod imenom Borjanski plaz in obsega ve~ kot 1,5 km2 (slika 71). Izpis podatkov o tem plazu iz lavinskega katastra za Slovenijo in za Julijske Alpe si lahko ogledamo v preglednici 68. V nadaljevanju jih bom ovrednotil in primerjali s posameznimi izbranimi tematskimi sloji o naravnogeografskih zna~ilnostih {ir{ega obmo~ja Borjanskega plazu oziroma plaznice kot njegove podlage v kopnih razmerah. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Slika 73: Podatki o snènih plazovih med 1. svetovno vojno na obmo~ju Stola (Capello 1968). Deli plazu: Na obmo~ju proènja Borjanskega plazu lo~imo na plaznici dva dela: zahodnega (Na skalci (Bezila) in vzhodnega (Na Tegosti). Obseg plazu: Zahodni del Borjanskega plazu pride najpogosteje do 1100 m ali pa prek skalne stopnje do 800 oziroma 900 m, vzhodni del pa {e okrog 50 m nìje (740 m); pri maksimalnem obsegu (158,9 ha) februarja leta 1952 so pri{li plazovi do nadmorske vi{ine okrog 390 m. Podnebje: Zanimali so me predvsem tisti kazalci, ki so povezani s snegom in z dobo rasti. Pri nas skorajda ni neposredno primerljivih meteorolo{kih postaj, predvsem ne takih, za katere bi imeli podatke o snegu (trajanje, vi{ina snène odeje). Po ocenah traja na ve~jem delu obmo~ja proènja snèna odeja od 75 do 100 dni (pod ostenjem skopni marca, nad njim pa {ele aprila). Zadnjih 100 vi{inskih metrov, od nadmorske vi{ine okrog 1300 m navzgor, pa tudi do 150 dni na leto (Mlinar 2000). Maksimalne vi{ine snène odeje med letoma 1951 in 1990 (Bernot in drugi 1994; dopolnjeno z Mekinda Majaron 1996, str. 55) kaèjo, da lahko pri~akujemo tik pod Malim vrhom od 2 do 3 m snega, kar se ujema s podatki iz rekordno snènega februarja leta 1952 (Furlan 1955). Te ugotovitve potrjujejo natan~nej{i podatki o vi{ini, gostoti in traja-175 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek nju snène odeje po vi{inskih pasovih na obmo~ju jugovzhodnih Alp (preglednica 69), ki so jih med 1. svetovno vojno zbrali italijanski voja{ki meteorologi (Capello 1968, str. 13). Na obmo~ju proènja Borjanskega plazu lahko glede na te podatke pri~akujemo od 2 do 3,5 m snega, ki obleì od 110 do 170 dni na leto in pade v povpre~no 25 do 45 dneh s sneènjem. Kljub kratkemu opazovalnemu obdobju in dejstvu, da so bile zime med 1. svetovno vojno zelo mrzle in snène, so to edini tovrstni in sploh primerljivi podatki. Padavine: Uporabni so predvsem podatki meteorolo{kih opazovalnih postaj Matajur in Muzec na obmo~ju sosednje Furlanije-Julijske krajine ter za naselje Krn nad Srednjo So{ko dolino (preglednica 70). Koeficienti variacije mese~nih padavin za vse tri opazovalne postaje so prav januarja in februarja, torej na vi{ku zime, najve~ji (med 80 in 100 %), na letni ravni pa so sorazmerno majhni (od 14 do 16 %). Glede na Matajur so padavinske vrednosti okrog 300 m vi{je leè~ega obmo~ja proènja Borjanskega plazu na sosednjem, enako usmerjenem (od zahoda proti vzhodu) grebenu zaradi orografskega u~inka zagotovo {e vi{je. Opozoriti velja {e na majski vi{ek poletnih padavin. Orografski u~inek na jùnih pobo~- jih Stolovega grebena deloma zmanj{uje masiv Mije, katerega vr{ni del je med 800 in 1200 m nadmorske vi{ine. Ne smemo pozabiti, da je na tem obmo~ju tudi zelo velika intenziteta padavin, saj lahko pade v enem dnevu do 500 l na m2 (Kajfè-Bogataj 1992, str. 40), v eni uri od okrog 40 do 80 l na m2 (Pu~- nik 1980, str. 301), dejansko pa verjetno {e ve~. Preglednica 69: Podatki o vi{ini in trajanju snène odeje ter {tevilu dni s sneènjem po nadmorski vi{ini na obmo~ju jugovzhodnih Alp (Capello 1986, str. 13–15). nadmorska vi{ina snène trajanje snène odeje dnevi s sneènjem vi{ina (m) odeje (m) ({tevilo dni na leto) ({tevilo dni na leto) 500 0,8 do 1,2 60 do 70 10 do 20 800 1,2 do 1,5 90 do 120 20 do 25 1000 2,0 do 2,5 110 do 140 25 do 35 1300 3,0 do 3,5 130 do 170 35 do 45 1500 4,0 do 4,5 150 do 200 45 do 60 2000 5,0 do 5,5 175 do 250 60 do 80 2500 6,0 do 6,5 220 do 280 80 do 95 3000 7,0 do 8,0 280 do 320 100 do 105 Preglednica 70: Izbrani padavinski podatki najblìjih primerljivih opazovalnih postaj za obdobje 1961–1990 (Klimatolo{ki podatki za Furlanijo-Julijsko krajino 1961–1990; Klimatografija Slovenije, Padavine … 1995, str. 118). vrsta padavinskega podatka (v l na m2) Matajur (954 m) Muzec (635 m) Krn (910 m) povpre~na letna vi{ina padavin 2845 3010 2668 minimalna letna vi{ina padavin 2038 1874 1953 maksimalna letna vi{ina padavin 3840 3966 3468 povpre~na mese~na koli~ina padavin XII. 216 205 209 povpre~na mese~na koli~ina padavin I. 198 201 202 povpre~na mese~na koli~ina padavin II. 160 167 149 povpre~na mese~na koli~ina padavin III. 212 231 189 povpre~na mese~na koli~ina padavin IV. 232 285 226 povpre~na mese~na koli~ina padavin 315 350 226 najbolj namo~enega meseca (XI.) spodnja in zgornja meja povpre~ne 204–290 197–301 184–256 mese~ne koli~ine padavin v rastni dobi (V.–IX.) 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Temperature: Za rastno dobo sem upo{teval podatke za postajo Krn (910 m), za katero je na voljo dvajsetletni niz podatkov (Klimatografija Slovenije, Temperature … 1995, str. 56). Opazovanja med letoma 1971 in 1990 so pokazala, da je srednja mese~na temperatura zraka nad 10° C (gozd uspeva, ~e je povpre~na mese~na temperatura zraka najtoplej{ega meseca v letu nad to vrednostjo) med majem (10,9° C) in septembrom (13,1° C). ^e upo{tevamo, da je obmo~je proènja Borjanskega plazu na nad-mroski vi{ini nekaj prek 1200 m (srednja nadmorska vi{ina obmo~ja proènja je 1235 m; preglednica 68), se skraj{a rastna doba najve~ za en mesec in traja {e vedno najmanj {tiri mesece. Jùna ekspozicija namre~ v veliki meri pripomore k zvi{anju temperature, ki bi morala biti zaradi nadmorske vi{ine bistveno nìja. V opazovanem nizu je bilo kar pet majev, ko je bila povpre~na temperatura zraka pod 10° C in le en tak september. Z vidika letnega rastnega ciklusa je to za rast drevja neugodno, saj je takrat najbolj ob~utljivo. Oblike povr{ja: Celotno obmo~je proènja je strmo, travnato pobo~je. Podol`ni prerez je zglajen, na vsakih 100 do 200 m pa prepredajo pobo~je deloma vijugastìlebovi (sliki 71 in 72). Nekateri so pora{- ~eni, v drobnem pa je na povr{ju tudi gru{~. Najbolj razvejenìlebovi so na vzhodnem delu plaznice. Pod obmo~jem proènja je v srednjem delu od 100 do 200 m visoka skalna stopnja (ostenje – Lokarje), pod njo pa meli{~ni vr{aji. Ti so v vpadnicìlebov nepora{~eni sicer pa deloma do popolnoma pora{- ~eni. Od dale~ na videz nerazgibano povr{je skriva vrsto drobnih oblik povr{ja, ki so za proènje in gibanje plazov zelo pomembne. Zaradi zahtevnosti terena sem si jih ogledal le na delu obmo~ja proènja. Vi{inski pasovi: Obmo~je proènja Borjanskega plazu sega od 1100 do 1370 m (vzhodni del malo nìje). Celotno obmo~je proènja je nad dejansko gozdno mejo, ki je na jùnih pobo~jih Stola (slika 74) med okrog 960 in 1000 m (Lovren~ak 1986, str. 39) in pod klimatsko gozdno mejo, ki sega v Julijskih Alpah vi{je, kot je sedanja ali dejanska gozdna meja. Nakloni (slika 75): Na zahodnem delu plaznice (slika 78) se stopnjuje naklon od 26° na zgornjem robu (tik pod voja{ko cesto; nad njo tu ni ve~mònosti za proènje) do skoraj 40° tik pred prehodom prek skalne stopnje (v razvejenem `lebu je naklonina celo do 45°). Vzhodni del plaznice (Na Tegosti) je polònej{i na spodnjem delu obmo~ja proènja, strmej{i pa nad voja{ko cesto (od 36 do 40°) in tik pod njo na zgornjem robu, torej ravno na potencialnem obmo~ju pogozdovanja. Zahodni del plaznice je nekak{na naravna »skakalnica«, medtem ko je vzhodni zelo izglajen in naklonsko precej uravnote- èn. Najve~ji naklon ima skalna stopnja (od 51 do 55°), ki pa je è zunaj obmo~ja proènja, saj se tam sneg osipa è med sneènjem (Pav{ek 1998–2000). Ekspozicije (slika 76): Ve~ina obmo~ja proènja ima jùno ekspozicijo, izstopa {e nekaj manj{ih zaplat z jugozahodno in jugovzhodno. Ti dve ekspoziciji imata dejansko nekoliko ve~ji delè, saj je na tem obmo~ju nekaj `lebov, ki pa zaradi hektarske lo~ljivosti celic DMR niso vidne. Vse tri ekspozicije omogo~ajo prejemanje velike koli~ine son~nega obsevanja, to pomeni prek 4000 MJ na m2 letno (Gabrovec 1996, str. 60). Dejansko je verjetno to nekoliko manj{e zaradi orografske obla~nosti. Primerlji-va meteorolo{ka postaja za ra~unanje son~nega obsevanja je bila Bovec, kjer je stopnja obla~nosti precej podobna dejanskim razmeram na Stolovem grebenu. Letno koli~ino prejetega obsevanja lahko primerjamo s pobo~ji pod jùnim robom Trnovskega gozda in Nanosa, poletno pa s koli~ino, ki jo prejmejo visoke dinarske planote. Kamninska zgradba (slika 77): Nad skalno stopnjo, ta je è v pasu skladovitega dachsteinskega apnenca s plastmi in vlòki dolomita, je do Malega vrha {e priblìno 200 do 300 m pobo~ja na jurskem mikritnem in kalkarenitnem apnencu s polami roènca. Vpad skladov nad skalno stopnjo je proti seve-rovzhodu in vzhodu (v dolino So~e, kamor verjetno odteka tudi voda), naklon geolo{kih plasti v teh smereh pa od 32 do 46°. Gre za neskladna pobo~ja brez vodnih izvirov oziroma s hudourni{kimìlebovi in grapami, ki jih je najve~ na vzhodnem delu plaznice. Pri prehodu prek skalne stopnje so zelo viju-gave (zmanj{anje mo~i snènih gmot). Prsti: Na vsem obmo~ju je razli~no debela rendzina na apnencu in dolomitu (slika 78), prhninasta in deloma sprsteninasta. V vzhodnem delu, nekoliko nìje spodaj je enak tip prsti na pobo~nem gru{- ~u. Jùno od sedla Na Verilih sega deloma tudi distri~na rjava prst na silificiranem apnencu z roènci 177 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V[EKA MIHA P Slika 74: Obmo~je proènja Borjanskega plazu pod Malim vrhom (1405 m) je v podrobnem precej raz~lenjeno, kar zaradi pora{~enosti s travo od dale~ ni vidno. Uspe{no zarasle smreke nad dejansko gozdno mejo so posledica na~rtne pogozditve iz leta 1954. O~itno je, da pri uspe{nosti zara{~anja ni odlo~ilen naklon pobo~ja, temve~ talne razmere. in deloma rjava pokarbonatna prst na apnencu. Sorazmerno debela vrhnja plast pa je po videzu skoraj povsod bolj ali manj suha. Na pobo~jih pod Malim vrhom, kjer so izvedli poskusno pogozdovanje (slike 74, 81 in 83), sem vzel nekaj vzorcev prsti (preglednica 71) in izmeril trenutno vlànost (Mv) ter retencijsko kapaciteto (Rk). Slednja pomeni zmònost prsti, da zadrì v sebi vodo zaradi delovanja molekularne adhezije, hidrata-cije in kapilarnih sil ter povr{inske napetosti (Lovren~ak 1979, str. 19). Pomembna je, ker lahko omogo~i rastlinam premagovanje fiziolo{ke su{nosti, ki je na tem obmo~ju v rastni dobi problemati~na predvsem zaradi vetra, oson~enosti, strmine in posredno tudi vpada geolo{kih plasti. Kljub vlànim vremenskim razmeram (pred vzor~enjem je bilo nekajdnevno deèvno vreme), je bila trenutna vlànost majhna, retencijska kapaciteta pa majhna do srednja in le pri enemu vzorcu velika. Meritve so pokazale, da bi uspe- {no zaraslost nekaterih dreves lahko povezali s krajevno pove~ano retencijsko kapaciteto prsti oziroma ve~jo vlànostjo, vendar pa je bilo {tevilo vzorcev in vzor~nih mest premajhno, da bi lahko to zatrdili s precej{njo verjetnostjo. Retencijska kapaciteta se izredno spreminja è na razdalji nekaj metrov tako med posameznimi vzorci kot tudi v okviru istega zajemnega mesta, a razli~no globoko. Pokazala se je tudi pozitivna povezanost med debelino prsti (A-horizonta) in vrednostjo retencijske kapacitete. Glede na to, da imamo na plaznici na obmo~ju proènja Borjanskega plazu v glavnem rendzine, bi morali iskati razlago za pre- ìvetje posameznih dreves tudi v mònosti globljega koreninjenja (slika 80) v mati~no osnovo (skalne razpoke in èpi prsti). Skoraj vsi vzorci z jugozahodne ekspozicije so pokazali majhno trenutno vlà- Slika 75: Plazovito obmo~je nad Borjano – nakloni. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Naklonski razredi (v stopinjah) 26–30 1 5 – 31–35 6–10 36–40 11 15 – 41–45 16 20 – 46–50 21 25 – 51–55 Avtor: Miha Pav{ek Merilo: 1 : 20.000 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) 179 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek nost in retencijsko kapaciteto, kar kaè na morebiten pomen jugozahodnih in zahodnih vetrov, ki so tod najpogostej{i in najmo~nej{i. Na zara{~anje gozda vpliva neugodno tudi premikanje prsti zaradi velikega naklona pobo~ij in intenzitete padavin, zato so povsod opazne manj{e grbine. Tudi zaradi tega se debelina prsti spreminja na zelo kratke razdalje. Raba tal (slika 79): Pomembna je tudi zara{~enost pobo~ij oziroma njihova raba tal. S pomo~jo aerofotoposnetkov (Cikli~no aerosnemanje … 1995) in na terenu (Pav{ek 1998–2000) sem kartiral zara{- ~enost oziroma rabo tal leta 1998 ter jo primerjal s stanjem leta 1978 (Cikli~no aerosnemanje … 1986; Temeljni topografski … 1979). V zgornjem delu plaznice ni bistvenih sprememb, v spodnjem pa so se zarasle prav vse nekdaj travni{ke zaplate v okviru gozda. Kot izhodi{~e za obmo~je odlaganja plazu so zanimivi è podatki za rabo tal po katastrskih ob~inah, ki pokrivajo ve~ji del plazovitega obmo~ja (preglednica 72). V zadnjih, nekaj ve~ kot treh desetletjih se je zmanj{al delè pa{nikov kar za dve tretjini in njiv le za odstotek. Pove~al pa se je delè travnikov (za 4 %) in najve~, kar za 14 %, delè gozdov. Najve~ji del plazovitega obmo~ja nad Borjano pokriva katastrska ob~ina Borjana, kjer se je pove~al delè gozda celo za 16 %, najve~ na ra~un pa{nikov (–10 %) in travnikov (–4 %). Na slikah 80 in 84 vidimo, da je napredoval gozd tudi na obmo~ju Borjanskega plazu, predvsem na njegovem vzhodnem delu, kjer mu tega ne prepre~uje skalna stopnja. Obmo~je proènja je nekdanji pa{nik in travnik, ki je danes le {e ob~asno v rabi kot kozji pa{nik. Z vidika lavinske preventive je tovrstna raba tal primerna, razen ~e se ne odlo~imo za pogozdovanje. [e vedno aktivne pa{ne povr- {ine pa so na slemenu okrog planine Boìce (ìvina je z vasi ob So~i). Med obema svetovnima vojnama je bilo v naseljih Krejskega podolja veliko ìvine, del strmih pobo~ij, tudi tistih vi{je nad vasjo, pa so kosili enkrat letno (Pav{ek 1998–2000), saj so bila za pa{o goveje ìvine prestrma. Gosta in so~na trava na Stolovem grebenu je namre~ za pa{o zelo kakovostna. Danes je v teh vaseh le {e nekaj glav ìvine, zato so pobo~ja v zadnjih desetletjih v ekstenzivni rabi, podvrèna divjemu in nenadzorovanemu zara{~anju gozda. Enake so ostale le gole povr{ine, kjer gre za skalno stopnjo ali pa nepora{~ena meli{~a in erozijska àri{~a. Glede zara{~anja je narava deloma, vendar {e zdale~ ne trajno è sama poskrbela za za{~ito pred erozijo, tudi snèno. Z nekaterimi ukrepi bi morali rabo tal spremeniti predvsem v kakovostnem smislu. Aktivni pa{niki lahko do neke mere prepre~ujejo plazenje snène odeje dokler ima kratka, popa{ena trava vlogo sidri{~a, ìvali pa naredijo s stezicami tudi majhne poti, ki imajo vlogo teras in prav tako pripomorejo k delni oziroma za{~asni utrditvi snène odeje v pobo~je. Marsikaj pa bi morali spremeniti v primeru odlo~itve za na~rtno pogozdovanje in so~asno spodbujanje naravnega ogozdovanja. Gozdni sestoji in razvojne faze gozdov po sestojih: Na sliki 82 si lahko ogledamo gozdne sestoje, ki pora{~ajo pobo~ja na obeh straneh Stolovega grebena (Mlekù 1990 in 1994; Kozorog 1990) pod gozdno mejo. Na severni strani prevladujejo bukovi gozdovi. Pri sestojih na tamkaj{nji gozdni meji so vmes {e, posami~no ali v skupinah, smreka in gorski javor. Ru{je raste le zahodno od vrha Stola. Na jùni strani so gozdovi precej nìje, najve~ pa je gozdov, v katerih prevladuje ~rni gaber, pri ~emer so pomembne drevesne vrste {e smreka, beli gaber ter veliki in mali jesen. Posami~no ali v skupinah najdemo v teh sestojih tudi sivo in ~rno jel{o, bukev, lipo in ~rni bor. Na povr{inah v zara{~anju lahko opazimo posamezna izstopajo~a drevesa, mejnike med nekdanjimi ko{enicami oziroma parcelami posameznih borjanskih last-nikov (Pav{ek 1998–2000). Gozdna meja se pomika po~asi, a zanesljivo navzgor v obliki klinov (slika 80). Glede razvojnih faz so mnogo bolj ugodni gozdovi na severni strani grebena, kjer so predvsem drogov-njaki in debeljaki, medtem ko je gozd na jùni strani predvsem opu{~eni panjevec in pa grmi{~e oziroma pionirski gozd. Med drevesnimi vrstami na jùni strani grebena bi morali poiskati tisto drevesno vrsto, s katero bil lahko dopolnili uspe{no zarasla se drevesa na obmo~ju proènja Borjanskega plazu (slike 74, 81 in 83). Slika 76: Plazovito obmo~je nad Borjano – ekspozicije. Slika 77: Plazovito obmo~je nad Borjano – kamnine. ➤ 182 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Strani neba jug sever jugozahod severovzhod zahod vzhod severozahod jugovzhod ravno (pod 0,5°) Avtor: Miha Pav{ek Merilo: 1 : 20.000 Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU) 181 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek pobo~ni gru{~, ponekod trdi lapor z vlòki apnen~evih bre~ sprijet v bre~o rde~kasti gomoljasti mikritni vr{aj in krinoidni apnenec mikritni in kalkarenitni apnenec aluvij (re~ni nanosi) s polami roènca, podrejeno glinasti lapor skladoviti dachsteinski apnenec nesprijete morene s plastmi in vlòki dolomita starej{i re~ni nanosi: skladoviti in masivni dolomit konglomerat, prod, pesek fli{ z vlòki apnen~evih bre~ plo{~asti vol~anski apnenec z roènci in trdega laporja Avtor: Miha Pav{ek Merilo: 1 : 20.000 Vir: Buser in Cajhen 1975 182 Preglednica 71: Vzor~enje prsti za dolo~itev retencijske kapacitete, jùna pobo~ja pod Malim vrhom (1405 m), planina Boìca (10. 5. 2000, legenda: Mv = trenutna vlànost, Rk = retencijska kapaciteta). lokacija {tevilka Mv Rk debelina strani nadmorska naklon rastne oblika druge opombe oziroma vzorca (%) (%) prsti (cm) neba vi{ina (m) (o) razmere povr{ja globina vzor~enja A zgornji 8 36,7 37,7 30 J 1340 23 pa{nik polòno pobo~je spodaj gru{~ A spodnji 3 32,7 39,1 – J 1340 23 pa{nik polòno pobo~je spodaj gru{~ B zgornji 9 20,7 17,9 30 J 1325 34 ve~ja gru~a suhih dreves strmo pobo~je smreke so zrasle 1 (1,0 do 1,5 m), vse veje v gru~i, vmes posamezni obrnjene navzdol, na nizki grmi bukve spodnjem robu le nekaj posameznih smrek, maline, koprive B spodnji 12 29,0 35,1 – J 1325 34 ve~ja gru~a suhih dreves strmo pobo~je smreke so zrasle v gru~i, 1 (1,0 do 1,5 m), veje obrnjene terminalni prirastki od navzdol, na spodnjem robu 3 do 10 cm, od 10 do le nekaj posameznih smrek, 20 vencev malinovje, koprive B zgornji 5 50,5 48,7 50 J 1315 32 pod uspe{no zaraslimi strmo pobo~je smreke so zrasle v gru~i, 2 smrekami 5 cm pod povr{jem B spodnji 1 28,5 17,5 – J 1315 32 pod uspe{no zaraslimi strmo pobo~je 30 cm pod povr{jem 2 smrekami C 11 20,9 25,8 10 JV 1285 31 pod kavka{ko jelko, smreka; zmerno strmo 5 cm pod povr{jem malinovje pobo~je D zgornji 10 30,0 37,5 25 JZ 1280 28 smreke in jelke, osamljena zmerno strmo 5 cm pod povr{jem GEOGRAFIJ skupina pobo~je D spodnji 7 33,0 19,5 25 JZ 1280 28 smreke in jelke, osamljena zmerno strmo 5 cm pod povr{jem skupina pobo~je E 4 21,8 26,0 25 JV 1275 30 strnjen gozd smreke in zmerno strmo 5 cm pod povr{jem kavka{ke jelke (5 do 10 m), pobo~je A SLO vmes posamezne bukve (velikost grmovja) F 2 27,2 39,1 10 JZ 1250 32 propadel gozd, posu{ene strmo pobo~je 5 cm pod povr{jem, VENIJE 6 1 smreke spodaj gru{~ 183 F 6 28,3 30,2 20 J 1250 33 meja propadel oziroma strmo pobo~je 5 cm pod povr{jem 2 zarasel gozd (smreka) Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 78: Na obmo~ju proènja Borjanskega plazu prevladuje rendzina na apnencu in mestoma na pobo~nem gru{~u. Debelina prsti, ki je od 10 do ve~ deset centimetrov se spremi- V[EK nja na zelo kratke razdalje, s tem pa tudi rastne A razmere. MIHA P Omenili smo è poskus pogozditve obmo~ja proènja Borjanskega plazu pod Malim vrhom leta 1954. Takrat so zasadili del pobo~ja neposredno pod vrhom in jugovzhodno od njega (slika 71) z bukvijo, smreko ter kavka{ko jelko. Drevesa so se uspe{no zarasla predvsem tam, kjer sta skupaj smreka in kavka{ka jelka (sliki 74 in 83). To sta dva, vzhodno od plazu leè~a manj{a otoka, kjer je premer debel v prsni vi{ina dovolj velik, da è nudijo oporo na strmini tudi pri vi{ji snèni odeji. Glede njihove okre-pitve pa bi morali razmisliti o morebitnem dopolnilnem pogozdovanju. Smreke v zahodni skupini so se v glavnem posu{ile (slika 81). Nekoliko bolje so se prijele le nad cesto, tik pod Malim vrhom kljub ve~- ji strmini. O~itno so na{le korenine v razpokah apnenca s polami roènca dovolj velike razpoke oziroma èpe, napolnjene s prstjo. Gozd je nekdaj è pora{~al to obmo~je, a ga je skr~il ~lovek za pa{o in ko{njo. Potencialno rastje na tem obmo~ju je gozd bukve in trilistne vetrnice (Zupan~i~ in drugi 1998, str. 119). Tudi dana{nja kli-matska ali potencialna gozdna meja poteka vi{je, kot pa je obmo~je proènja Borjanskega plazu. To so nam pokazale tudi meritve terminalnih prirastkov na smreki in macesnu na severni strani, tik pod vrhom Stola (slika 84), na nadmorski vi{ini od 1600 do 1640 m. Povpre~ni razmik med posameznimi venci je bil pri smrekah od 12,1 do 13,3 cm in pri macesnu 14,8 cm. Pri tej dolìni terminalnih prirastkov pa bi morala glede na dosedanje ugotovitve zrasti {e vi{ja drevesa (Lovren~ak 1986, str. 54), ki bi nudila tudi trdnej{o oporo polze~i oziroma drse~i snèni odeji. V jùnem predgorju sega do drevesne meje najpogosteje bukev, ki pa je tu, razen redkih izjem, povsem izrinjena na greben oziroma na njegovo severno stran. Verjetno ji prepre~uje zara{~anje na prisojni strani tudi to, da je v primerjavi s smreko ali jelko sencoljubno drevo. Tudi nad Borjano jo najdemo le posami~no, kar pa je lahko tudi posledica ~lovekovih posegov v gozdovih v obdobju, ko je bil delè povr{ja pod gozdom v teh krajih najmanj{i. Slika 79: Plazovito obmo~je nad Borjano – raba tal leta 1998. 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Raba tal gozdnate povr{ine povr{ine v zara{~anju (grmovje, gozd v zara{~anju) travnate povr{ine (pa{nik, travnik, sadovnjak) gole povr{ine (skalovje, meli{~a, erozijska àri{~a) pozidane povr{ine Avtor: Miha Pav{ek Merilo: 1 : 20.000 Vir: Cikli~no aerosnemanje (CAS) 1995; Pav{ek 1998–2000 185 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 80: Drevesa na zgornji gozdni meji ne napredujejo frontalno, temve~ v obliki posamez- nih klinov. Pri tem izkori{~ajo ugodnej{e rastne V[EK razmere v vboklih oblikah povr{ja, ki pa so A pozimi najbolj izpostavljene snènim plazovom. MIHA P 6.3.2 ZASNOVA TRAJNE UREDITVE Podnebni kazalci kot tudi nekatere druge naravnogeografske zna~ilnosti Stolovega grebena oziroma njegovega dela na obmo~ju Malega vrha (slika 84) kaèjo na to, da je pogojno mòno ponovno zara{- ~anje gozdnega rastja. O~itno je, da je vzrok za neuspe{no pogozditev in sorazmerno po~asno naravno zara{~anje prisojnih pobo~ij, ki sodijo v okvir Borjanskega plazu fiziolo{ka su{nost. Ta je v ~asu rasti posledica mo~nega son~nega obsevanja, stalnih in mo~nih vetrov, velike strmine pobo~ij in kamnin-Preglednica 72: Raba tal po katastrskih ob~inah med letoma 1978 in 1998 (GIS za Slovenijo, GIAM) v %. raba tal njive travniki pa{niki gozd nerodovitno k. o. Borjana 1961 4 27 31 28 10 1994 3 23 21 44 9 k. o. Sedlo 1961 6 29 25 23 17 1994 6 46 6 34 8 k. o. Kred 1961 4 18 22 45 11 1994 2 19 10 59 10 skupaj 1961 4 26 26 32 12 1994 3 30 12 46 9 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Slika 81: Na sliki je ve~ji nasad leta 1954 zasa- V[EKA jenih smrek pod Malim vrhom (1405 m), ki so se MIHA P do danes è skoraj v celoti posu{ile. ske zgradbe (apnenec, neskladna pobo~ja) ter slabe sposobnosti prsti za zadrèvanje sicer velike koli- ~ine padavin ob sicer{nji stalno visoki vlànosti ozra~ja zaradi pogoste orografske obla~nosti. Z nadalj-njimi raziskavami bi morali ugotoviti, kateri od teh dejavnikov najbolj ovira uspe{no zara{~anje dreves na obmo~ju poskusnega pogozdovanja. S pogozdovanjem poskusnih polj (po razli~nih oblikah povr{- ja v drobnem in glede na razli~en naklon, nadmorsko vi{ino in ekspozicijo), ob so~asni vklju~itvi nekaterih avtohtonih drevesnih vrst, bo za uspe{no pogozdovanje treba najti celovito re{itev. Upo{tevati bo treba, da velja za ve~ino dreves, zaradi razli~nih optimalnih temperatur za posamezne fenofaze ugotovitev, da rasejo v vi{ino najhitreje v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ko je zaradi krajevne lege prejeta energija son~nega obsevanja na tem obmo~ju najve~ja. Na su{nost so ob~utljive tudi smreke, zato je bil poskus pogozdovanja iz leta 1954 uspe{en le v manj{i meri (slika 81). Problem je tudi v premajhni raznovrstnosti sestojev in njihovi enodobnosti. Pri ponovnem pogozdovanju bi morali uporabiti tudi nekatere druge drevesne vrste iz okoli{kih sestojev, med njimi tudi listavce. Kljub manj{i intercepciji so ti pomembni zaradi sposobnosti preìvetja gozda na gozdni meji, ki je ve~ja pri raznovrstnih in raznodobnih sestojih. Gozdna meja napreduje na obeh bokih plaznice sorazmerno po~a-si. Smiselno bi bilo razmisliti o so~asni ureditvi celotnega vzhodnega dela plazu od grebena do vznò- ja ali pa celotnega obmo~ja proènja nad ostenjem. So~asnost se nana{a tudi na vse morebitne dodatne tehni~ne ukrepe (oporni in zagradbeni objekti). Na osnovi usmeritev in primerov za trajno varstvo in za{~ito plazovitih obmo~ij podajam na koncu {e osnutek za ureditev lavinsko ogroènega povr{ja nad Borjano s pogozdovanjem. Pri ponovnem pogozdovanju oziroma nadaljevanju nekdanjega, bo potrebno upo{tevati naslednje sestavine: a) pa{a: • natan~na dolo~itev obmo~ij pa{e in pogozdovanja ter njihova fizi~na lo~itev (ustrezna ograja), • opredelitev vrste pa{nika glede na lavinsko preventivo (ekstenzivni, intenzivni – ~redinke), 187 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Prevladujo~a drevesna vrsta / pomembna drevesna vrsta / druge drevesne vrste bukev / – /gorski javor, smreka / ~rni bor / ~rni gaber, bukev, smreka (od 5 do 10 %) veliki jesen, gorski javor, rde~i bor bukev / – / ~rni gaber, beli gaber / ~rni gaber / veliki jesen, beli gaber, veliki jesen mali jesen, dob, bukev, lipa, smreka bukev / gorski javor ali smreka/ mali jesen, veliki jesen, dob grmi~asti bor (ru{je) ~rni gaber / smreka ali beli gaber vrbovje ali mali ali veliki jesen / siva jel{a veliki jesen / smreka ali ~rni gaber / ~rna jel{a, beli gaber, gorski javor, lipa negozdne povr{ine Avtor: Miha Pav{ek Merilo: 1 : 20.000 Vir: Kozorog 1990, Mlekù 1990, Mlekù 1994, Pav{ek 1998–2000 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 V[EKA MIHA P Slika 83: Nekoliko vstran od vzhodnega dela Borjanskega plazu, na obmo~ju proènja pod Malim vrhom (1405 m), so se drevesa najbolje zarasla. Mnoga med njimi so è prevzela varovalno funkcijo in uspe{no prepre~ujejo polzenje snène odeje in s tem nastanek snènih plazov. • spodbujanje pa{e na sosednjih obmo~jih zunaj pogozditve, • razdelitev pa{nikov glede na vrsto ìvine (goveja, ov~ja, kozja); b) pogozdovanje: • pogozdovanje pa{ni{kega obmo~ja po manj{ih skupinah, • navezava obmo~ij pogozditve na uspe{no zara{~ajo~a se drevesa in popolnitev teh sestojev, • dodatna utrditev mladik z opornimi sredstvi (na primer lesenimi opornimi koli), • postopno, raznovrstno in so~asno pogozdovanje na ve~ obmo~jih hkrati, • pomo~ pri ogozdovanju oziroma napredovanju gozda nad Borjano; b) ukrepi v obstoje~ih gozdovih: • ograditev uspe{no zara{~enih skupin dreves, • okrepitev in utrditev gozdov pod skalno stopnjo (premena, dopolnjevanje sestojev in drugo), • sanacija gozdnih sestojev nad Borjano s poudarkom na njihovi varovalni funkciji; c) dodatni tehni~ni ukrepi: • zagradbeni objekti (snèni mostovi, grablje, mreè) na obmo~ju vboklih oblik povr{ja na obmo~ju proènja (Na Skalci in Bezila) in po potrebi tudi zastrùni objekti za prerazporeditev snène odeje (ob vetrovih s severnega kvadranta) na obmo~ju med Malim vrhom in sedlom Na Verilih. Mònosti za pogozdovanje obmo~ja proènja Borjanskega plazu torej so, vendar pa so tudi {tevilni zadr`ki. Eden od njih je tudi lastni{tvo zemlji{~, saj jih je ve~ina v privatni lasti. Na obmo~ju vboklih oblik povr{ja bo treba prepre~iti proènje plazov s primernimi zagradbenimi objekti, mladikam pa pomagati z oporniki razli~nih vrst, {e posebej smrekam. V obmo~ju sedla Na Verilih in Malega vrha bo tre-Slika 82: Plazovito obmo~je nad Borjano – gozdni sestoji. 189 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek V[EKA MIHA P Slika 84: Pogled na Stolov greben s sosednjega Matajurja (1642 m). Desno od voja{ke ceste so Lokarji, kratko ostenje, nad katerim je zbirno obmo~je Borjanskega plazu. ba podrobneje preu~iti vetrovne in posledi~no tudi snène razmere ter se na osnovi opazovanj odlo~i-ti o smiselnosti in vrsti zastrùnih protilavinskih objektov. Izbrane drevesne vrste – iglavce bi morali saditi skupinsko oziroma v gru~ah in jih dopolnjevati z listavci, ki uspe{no rasejo v sestojih nad Borjano (gorski javor, jerebika in drugi) in na severni strani slemena. Podrobneje bo potrebno opredeliti tudi posamezne morfotope (dna in bokèlebov, vmesne hrbte, skalne izrastke, zaplate gru{~a in druge), spomladansko taljenje snène odeje in predvsem meteorolo{ke ter pedolo{ke razmere na za pogozdovanje predvidenih povr{inah. Zaradi izredne spremenljivosti ekolo{kih razmer na zgornji gozdni meji in {e posebej krajevnih podnebnih posebnosti bo treba najprej dolo~iti poskusna polja glede na razli~ne drevesne vrste in {e posebej naravnogeografske zna~ilnosti (naklon, ekspozicija in oblika povr{ja, debelina prsti in mati~na osnova in podobno). Pri tem bi se morali navezati tako na uspe- {no zarasla drevesa in tista, ki so se zarasla posami~no, in nadaljevati s poskusi na novih mestih. Veljalo bi razmisliti tudi o sajenju nekaterih odpornej{ih vrst, ki sicer niso sestavne vrste okoli{kih klimaksnih gozdnih zdrùb. Vsekakor je na tem podro~ju {e veliko neznank, tudi zaradi lege tega plazovitega obmo~- ja. Vsekakor pa je trajna ureditev plazovitega obmo~ja nad Borjano povezana z nadaljnjim delom ve~ strok, ki bi morale najti tukaj izziv za nova spoznanja o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin. Vpra{anje, ki ostaja odprto, je tudi, kako vpliva nara{~ajo~a vi{ina preìvelih dreves na razporeditev in pogostnost plazov ter na spomladansko taljenje snega. Pomembna je tudi {e ne povsem razjas-njena ugotovitev, ali so za pogozdovanje bolj{a tista mesta, kjer so poleti bolj, pozimi pa manj ugodne razmere ali obratno. @ivljenjske razmere za rast dreves na zgornji gozdni meji se lahko glede na razli~na rasti{~a izredno spremenijo è na majhni razdalji velikostnega razreda nekaj metrov. Sicer pa nam o razli~nosti in spremembah pri zara{~anju povr{ja z gozdom povedo najve~ {tevilni in raznovrstni primeri zara{~anja na zgornji gozdni meji na celotnem obmo~ju slovenskih Alp. Teh ne moremo obravnavati le po enem klju~u, temve~ le posami~no kot enkratna rasti{~a, na katerih izkori{~a rastje, ki uspeva na mejnih ekolo{kih pogojih {e sprejemljive naravne razmere. 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 7 POVZETEK Po oblikah povr{ja razgibano in pokrajinsko raznoliko Slovenijo ogroàjo {tevilne naravne nesre- ~e. V primerjavi z drugimi nesre~ami ogroàjo snèni plazovi manj{i del slovenskega povr{ja. Povsem druga~e pa je v hribovitih in goratih pokrajinah slovenskih Alp z vmesnimi, bolj ali manj obljudenimi dolinami in kotlinami. Zaradi vse ve~jih neposrednih in posrednih vplivov in posegov ~loveka na teh obmo~jih so potrebe po natan~nej{em na~rtovanju prostorskega razvoja vse ve~je. Z opredeljevanjem krajevnega in ~asovnega pojavljanja snènih plazov lahko najve~ pripomoremo na podro~ju preventive. Zato je njihovo poznavanje glede na geografske sestavine pokrajin, v katerih se pojavljajo, ter njihovo spremljanje temeljnega pomena za uspe{no preventivo. S pravo~asnimi in premi{ljenimi ukrepi iz {iroke palete varstva in za{~ite pred snènimi plazovi lahko zmanj{amo ali celo prepre~imo {kodo in nenazadnje tudìrtve, kar je tudi njena najpomembnej{a naloga. Zaradi narave snènih plazov plazovitih obmo~ij ni mo~ vedno in povsod zanesljivo prepoznati. V lavinskem katastru za Slovenijo (N = 1257), kjer so zbrani predvsem podatki za akutne plazove, je najve~ plazov v slovenskih Alpah z obmo~ja Julijskih Alp (N = 506), kjer je tudi dejanska lavinska ogroènost povr{ja najve~ja, saj so tam za njihovo proènje najbolj ugodne naravne razmere. Snène plazove oziroma plaznico kot podlago, po kateri se giba plazovina, delimo po zna~ilnih obmo~jih glede na gibanje plazovine na obmo~je proènja, gibanja in odlaganja. Temeljna ugotovitev o snènih plazovih in njihovih povpre~nih nadmorskih vi{inah je sorazmerno velika spremenljivost, saj se raztezajo plazovi prek ve~ vi{inskih pasov. [e posebej pa izstopa vi{inska variabilnost obmo~ja odlaganja plazu. Vsakokratna sproìtev snènih mas in njihovo gibanje sta namre~ posledica {tevilnih dejavnikov, ki sooblikujejo celotno dogajanje v plazu v enkraten naravni pojav. Tudi spremenljivost dolìn plazov je sorazmerno velika. Zanimiva je ugotovitev, da dolìna obmo~ja odlaganja ni najbolj odvisna od dolìne obmo~ja proènja plazu, ampak predvsem od drugih naravnogeografskih zna~ilnosti plaznice. Zaradi velike spremenljivosti vi{inskih in dolìnskih podatkov se lahko zgodi, da se zna~ilna obmo~ja plazu spreminjajo, prehajajo drugo v drugega. To pomeni, da lahko izreden snèni plaz prese- è svoje do tedaj znane meje tako, da se nekdanje obmo~je odlaganja spremeni v obmo~je gibanja. Naklonske vrednosti snènih plazov kaèjo najmanj{o spremenljivost in so zato med najpomembnej{imi kazalci za opredeljevanje plazovitega povr{ja. Plazovi se proìjo na nadpovpre~no strmem povr{- ju, ~e to omogo~ajo tudi druge naravnogeografske sestavine povr{ja. Povpre~ni naklon obmo~ja proènja plazu v Julijskih Alpah je 39,6°, obmo~ja pogostega plazu 36,2° (Slovenija 34,7°) in obmo~ja maksimalnega plazu 33,9° (33,4°). Povpre~ne naklonske vrednosti treh zna~ilnih obmo~ij plazov so pri vseh pojavih znotraj 15-stopinjskega naklonskega razpona od 30 do 45°, ki je na splo{no zna~ilen za obmo~je proènja plazu. Ve~ina plaznic se naklonsko prelamlja prav med obmo~jema gibanja in odlaganja plazu oziroma na obmo~ju odlaganja med pogostim in maksimalnim obsegom. Slednje je zelo pomembno, saj kaè, da lahko pride plazovina po ponovnem naklonskem pregibu potem, ko è pre~ka polònej{e povr{je, {e dale~ navzdol oziroma naprej. Nakloni med pogostim in maksimalnim obsegom plazu kaè- jo najmanj{o stopnjo povezanosti z nakloni ostalih delov plazu. To obmo~je se namre~ po naklonih precej razlikuje, saj gre za dna dolin in uravnave na visokih planotah ali visokogorskih podih. Odsotnost povezanosti je mo~ razloìti tudi z razlikami v geolo{ki zgradbi povr{ja po posameznih vi{inskih pasovih, saj imajo podobne naklonske zna~ilnosti tiste oblike povr{ja, ki pripadajo istim ali podobnim geolo{kim plastem in so~asnemu tektonskemu dogajanju Povr{ina plaznice je najbolj spremenljiv podatek od vseh {tevil~no izraènih naravnogeografskih zna~ilnosti snènih plazov. Skupna povr{ina vseh plazov iz katastra za Slovenijo je pri njihovem maksimalnem obsegu 134,1 km2, od tega jih je 114,7 km2 na obmo~ju Julijskih Alp. V Sloveniji je po teh podatkih zaradi snènih plazov ogroèno 0,7 % vsega povr{ja in na obmo~ju Julijskih Alp 8,9 %, dejansko pa nekaj manj. Zaradi geografske raznolikosti slovenskih pokrajin je namre~ nemogo~e, da bi se lahko na {ir{em obmo~ju slovenskih Alp so~asno sproìli plazovi ve~jega obsega. Pri povr{ini plazov pogostega obsega za Slovenijo se zmanj{a povr{ina plazovitega povr{ja na 0,5 % slovenskega povr{ja in 191 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek v Julijskih Alpah na {e vedno 6,3 % povr{ja te alpske pokrajine. Navedeni vrednosti lahko vzamemo tudi kot kazalca za stopnjo lavinske ogroènosti povr{ja na obeh obmo~jih. Povr{ina povpre~nega plazu v Sloveniji je 10,7 ha, v Julijskih Alpah pa priblìno enkrat ve~ja (22,6 ha). V Sloveniji je tretjina plazov manj{ih od hektarja, skoraj dve tretjini pa od 5 ha. Tri ~etrtine je manj{ih od 20 ha, ~etrtina pa ve~jih. V Julijskih Alpah je vi{ji delè ve~jih plazov. Manj kot desetina jih je manj{ih od 2 ha. Oblike povr{ja so pripomogle tudi k temu, da pogosto govorimo o neomejenih in omejenih ali usmerjenih plaznicah. Na vbokle oblike povr{ja so vezani predvsem ve~ji plazovi, med katerimi so najbolj nevarni tisti, katerih plazovina je plitva in lahko pri dolo~enih razmerah uide iz ute~ene poti in ubere novo. V splo{nem so velika zakraselost in z njo povezane oblike povr{ja neugodne za proènje in gibanje snènih gmot. Zato lahko zakraselost in oblike povr{ja, ki so posledica procesa korozije, upo{tevamo kot enega od naravnih dejavnikov za{~ite pred snènimi plazovi. Najve~ plaznic ima na vseh treh zna- ~ilnih obmo~jih zglajeno povr{je brez izrazitej{ih povr{inskih oblik, na drugem mestu pa so tiste plaznice, ki imajo na teh obmo~jih oblike, ki kanalizirajo plazove. Pomemben je znaten delè plaznic, ki imajo na vseh treh obmo~jih oblike povr{ja, ki so posledica odlaganja kamninskega gradiva. Ve~ina plazov pri nas se trga s pobo~ij nad dolinami na sredogorskih in visokogorskih pa{nikih in travnikih, nekaj pa tudi neposredno v okolici vi{je leè~ih naselij. Plazovom izpostavljene so tudi povr- {ine, ki se zara{~ajo in so z vidika varstva zelo varljive. V Sloveniji je na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu najbolj izena~en delè travnikov in pa{nikov, ki je na vsakem od njih hkrati tudi najve~ji. Priblì- no za toliko, kot se zmanj{a delè nepora{~enega povr{ja med obmo~jema proènja in odlaganja, se med njima pove~a delè gozda. V Julijskih Alpah se z zna~ilnimi obmo~ji plazu spreminjajo tudi dele- ì posameznih kategorij pora{~enosti plaznice. Na obmo~ju proènja je najve~ji delè povr{ja plaznic nepora{~en, le malo pa zaostaja delè travnikov in pa{nikov. Na obmo~ju gibanja prevladuje grmovje in na obmo~ju odlaganja gozd. Tudi tukaj se zmanj{a delè nepora{~enega povr{ja med obmo~jema proènja in odlaganja za priblìno toliko, kot se med njima pove~a delè gozda. Najve~je razlike med vzorcema plazov za Slovenijo in Julijske Alpe so pri nepora{~enem povr{ju na obmo~ju proènja in pri travnikih in pa{nikih na obmo~ju odlaganja, kar je razumljivo, saj so povpre~ne vrednosti vi{inskih kazalcev za plazove v Sloveniji precej nìje kot v Julijskih Alpah. Travniki in pa{niki so hkrati tudi zaradi snè- nih plazov najbolj ogroèna zemlji{~a zunaj visokogorskih alpskih pokrajin. V Sloveniji je ve~ kot tri ~etrtine plaznic na obmo~ju proènja erodibilnih, v Julijskih Alpah pa le slabi dve tretjini, saj je tu ve~ kot tretjina neerodibilnih. Zanimivo je dejstvo, da pri plazovih na obmo~ju Julijskih Alp skorajda ni sovpadanja obmo~ij snène in plazne erozije, medtem ko je v Sloveniji tudi nekaj plaznic, na katerih se proìjo zemeljski plazovi. Pri vzorcu za Slovenijo je delè rodovitnih zemlji{~ na obmo~ju proènja ve~ kot trikrat, na obmo~ju gibanja dvainpolkrat in na obmo~ju odlaganja enainpolkrat ve~ji kot pri plazovih za Julijske Alpe. V Sloveniji je skoraj {est desetin plaznic v celoti takih, da prevladujejo na njih rodovitna zemlji{~a, v Julijskih Alpah pa manj kot tretjina. V Julijskih Alpah se proìjo {tiri desetine plazov nad gozdno mejo, prav toliko pod njo, petina pa na gozdni meji. @e na obmo~ju gibanja ima v Julijskih Alpah ve~ kot osem desetin plazov areal pod gozdno mejo, v Sloveniji pa {e nekaj ve~. Pri vzorcu za Slovenijo ima na obmo~ju proènja le {e manj{i del plazov svoj areal nad gozdno mejo, ve~ kot tri ~etrtine pa pod njo. Sorazmerno majhni deleì obmo~ij plaznic na gozdni meji sovpadajo s tipizacijo plazovitih terenov na obmo~ju Julijskih Alp, po kateri so najbolj plazovita pobo~ja v pravem alpskem pasu in na dolinasto-slemenastem visokogorskem povr{- ju. Iz tega je mo~ ugotoviti, da je varovalna vloga gozda z vidika snènih plazov najpomembnej{a na obmo~ju proènja. Pogozdovanje kot preventivni ukrep trajnega varstva je smiselno le pri tistih plazovih, ki se proìjo na zgornji gozdni meji ali tik nad njo do nadmorske vi{ine, kjer poteka potencialna podnebna gozdna meja. Zgornja gozdna meja je pogosta lo~nica med posameznimi zna~ilnimi obmo~ji plazu. Velika gozdnatost povr{ja v slovenskih Alpah je eden od najpomembnej{ih naravnih dejavnikov za{~ite pred snènimi plazovi. Ve~ina plaznic ima jùno ekspozicijo: v Sloveniji je takih petina, v Julijskih Alpah pa ve~ kot ~etrtina. Deleòstalih ekspozicij je pri obeh vzorcih bolj ali manj enak. Polovica plaznic je na prisojnih eks-192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 pozicijah, tretjina pa na osojnih. Kaè, da so v Julijskih Alpah gorska slemena oziroma grebeni z alpsko smerjo najmanj raz~lenjeni, kar je ugodno za proènje plazov. S tem je nakazano, da je pri plaznicah pomembno tudi poznavanje njihove raz~lenjenosti v drobnem. Glede na prevladujo~e ekspozicije plazov iz lavinskega katastra in smer slemenitve grebenov nad njimi velja ugotovitev, da so Julijske Alpe v tem pogledu manj ugodne za proènje snènih plazov. To potrjuje tudi dejstvo, da ima ve~ina plazov iz lavinskega katastra jùno ekspozicijo, ki je z vidika naravnih razmer manj ugodna za proènje plazov, saj se sneg na teh legah hitreje in temeljiteje preobraà. Za proènje in gibanje plazov neugodna je tudi kamninska sestava slovenskih Alp, saj prevladujejo vodoprepustni apnenci, v katerih je mnogo ve~ nezglajenih strmin in prepadnih sten. V splo{nem velja, da je veliko ve~ plazov na skladnih pobo~jih, kjer so strmine bolj zglajene, saj je naklon povr{ja vzporeden z vpadom geolo{kih plasti. Na njih je ve~ plazov, ki so tudi po povr{ini obsènej{i. Neskladna pobo~ja so strmej{a, zato se sneg na njih hitro obleti. Na meli{~nem, podornem in pobo~nem gradivu ter moreni je v Julijskih Alpah priblìno tretjina plaznic, na apnencu, v glavnem triasne starosti pa ve~ kot polovica. Dolomit je v podlagi le desetine plaznic. Plaznice na dolomitu so priblìno enkrat manj- {e, kar je posledica razgibanosti in raznolikosti tamkaj{njih oblik povr{ja. Posebno nevaren za snène plazove je neomejen, odprt plazoviti svet, kjer segajo skladna pobo~- ja z manj{imi vmesnimi prekinitvami od grebenov do nekaj sto metrov nad dolinskim dnom. Tam je, na bokih alpskih dolin najpogosteje deloma ali v celoti pora{~en meli{~ni, podorni in pobo~ni gru{~. Skladna pobo~ja so na primer na jugovzhodni strani Cmira ter na jùni strani Polovnika, Stolovega grebena ter v ve~jem delu Spodnjih Bohinjskih gora. Najbolj obsèna in izrazita pa so jugovzhodna pobo~ja grebena Krnica–Briceljk–Ple{ivec (vrhovi nad Lo{ko steno) in Svinjak–Bav{ki Grintavec–Trentski Pelc. Na slednjih se proìjo najve~ji snèni plazovi v Sloveniji, in sicer po dolìni, vi{inski razliki kot tudi po povr{ini. Linearno potekajo~e plaznice so po povr{ini skoraj enkrat manj{e od ploskovnih, a imajo pri maksimalnem obsegu plazu za ve~ kot 200 m ve~jo vi{insko razliko. Petina linearnih plaznic je takih, da imajo na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu vbokle oblike povr{ja, kar je sorazmerno malo. To je posledica reliefne razgibanosti ve~inoma karbonatnih slovenskih Alp, saj se oblike povr{ja po vi{inskih pasovih spreminjajo na zelo kratke razdalje. Kar tretjina plaznic ploskovnega tipa ima na vseh treh zna~ilnih obmo~jih plazu strmo in zglajeno pobo~je brez izrazitej{ih povr{inskih oblik. Vijugavost in navpi~na stopnjevitost, ki sta prisotni pri tretjini oziroma polovici plaznic na obmo~ju Julijskih Alp, sta prav tako naravna preventivna dejavnika, saj zmanj{ujeta mo~ in obseg snènih plazov. Snèni plazovi vplivajo tudi na nekatere hidrolo{ke zna~ilnosti vodotokov. V na{ih alpskih visokogorskih pokrajinah imajo pri povpre~no in {e posebej pri nadpovpre~no snèni zimi plazovi pomemben vpliv na re~ne reìme alpskih vodotokov, kar je {e posebej pomembno zaradi velikega deleà prepustnih kamnin. Taljenje snega, ki ga prinesejo v dolino snèni plazovi vpliva na ~asovno kot tudi na koli~insko sestavino specifi~nega odtoka posameznih pore~ij. Priblìno sedem desetin plazov po {tevilu in osem desetin po povr{ini je v pore~ju So~e. [tevil~no priblìno tretjina jih je ob zgornji So~i (do Mosta na So~i), nekaj ve~ kot tretjina pa v pore~ju Idrijce in Ba~e. Velikost povpre~nega snène-ga plazu ob zgornji So~i (22,5 ha) je desetkrat ve~ja kot ob Idrijci in Ba~i, enainpolkrat glede na plazove v pore~ju Save Dolinke ter triinpolkrat glede na plazove v pore~ju Save Bohinjke. Drugi po velikosti so plazovi v pore~ju Save Dolinke (13,9 ha). S pomikom proti vzhodu sta {tevilo in povpre~na velikost plazov po pore~jih vse manj{a. Po {tevilu in predvsem z vidika ogroènosti ne smemo mimo snènih plazov v pore~jih Ljubljanice, Sore, Trì{ke Bistrice, Savinje, Kokre, Kamni{ke Bistrice in Meè. Severozahodna Slovenija oziroma njene visokogorske in sredogorske pokrajine so glavno prizori{~e plazov. To je v prvi vrsti posledica naravnogeografskih razmer ter precej{nje poseljenosti jùne-ga predgorja Julijskih Alp. ^e pogledamo plazove po naravnogeografskih regijah Slovenije, jih je po {tevilu tretjina v Poso{kih Julijskih Alpah, skoraj ~etrtina pa na obmo~ju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Priblìno desetina plazov je v Tolminskem hribovju (Ba{ka grapa), druga desetina pa v Posavskih Julijskih Alpah. V katastru je {e veliko plazov na obmo~ju Sel{ke doline, Meì{ko-Sol~avskih Karavank, Polhograjskega hribovja, na severnem obrobju Trnovskega gozda ter nad Srednjo Radovno in Savo 193 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Bohinjko pri Soteski. Precej manj plazov v katastru je z obmo~ja Kamni{ko-Savinjskih Alp ter Zahodnih in Srednjih Karavank. Nekaj akutnih plazov je tudi v Poljanski dolini in Posavskem hribovju, nad dnom Srednje So{ke doline ter na obmo~jih [entjo{kega in Rovtarskega hribovja. V izjemnih primerih so povzro- ~ili snèni plazovi teàve è tudi v Halozah, ob Paki (pri Hudi luknji) ter v Mirnski in Spodnji So{ki dolini. Zemljepisna imena so zelo pomemben vir pri spoznavanju ogroènosti povr{ja zaradi naravnih nesre~, in to velja tudi za snène plazove. Zaradi kratkotrajnosti tovrstnih pojavov je njihov pomen pri prepoznavanju plazovitega povr{ja {e toliko ve~ji. Veliko teh imen se je izgubilo hkrati z izseljevanjem prebivalcev v dolinska, kotlinska in ravninska obmo~ja. Pri slovenskih zemljepisnih imenih so najpogostej{e besedne zveze, kjer je prisotna beseda plaz, plazi ali plazovi (plazovje), ki ima levo ali desno pridevni{ko pojasnilo. V Sloveniji je kar 179 naselij, v bliìni katerih se proìjo snèni plazovi. Najve~ plazov se proì na {ir{em obmo~ju naselij v Zgornjem Poso~ju (Trenta, @aga, Lepena, So~a) ter nad Mojstrano (Vrata). Veliko se jih proì tudi pri Gorenji Kanomlji, Spodnji Idriji, Zgornji Radovni, Idriji in Plùni. Okrog teh naselij se proì ve~ kot ~etrtina vseh plazov v Sloveniji. Razporeditev plazov po ob~inah kaè veliko prevlado ob~in Bovec in Tolmin, ki jima sledita Idrija in Cerkno. V teh {tirih ob~inah sta skoraj dve tretjini vseh plazov, v naslednjih {estih (Kranjska Gora, Kobarid, @elezniki, Bohinj, Dobrova – Horjul – Polhov Gradec in ^rna na Koro{kem) pa è manj kot ~etrtina. Snèni plazovi ogroàjo nekaj ve~ kot petino slovenskih ob~in. Kar tretjina plazov iz vzorca za Julijske Alpe je oddaljenih od stalno ali ob~asno naseljenega objekta manj kot 300, polovica manj kot 600 in devet desetin manj kot 1600 m. Najbolj oddaljeni plazovi so nad gozdno mejo na pobo~jih v pravem alpskem pasu in na planotastem visokogorskem povr{ju. Ugotovitev nas opozarja, da so snèni plazovi v resnici blìje, kot pa je splo{no prepri~anje o tem. To {e posebej velja za nadpovpre~no snène zime oziroma v primeru, ko se proìjo posamezni plazovi ve~- jih razsènosti. Dejansko so na najbolj odmaknjenih obmo~jih tudi najaktivnej{i in ljudje se jim danes v ~asu ogroènosti pribliàjo veliko bolj, kot pa so se jim je neko~. Poleg èlezni{kega odseka ogroàjo snèni plazovi v Sloveniji {e najmanj 158 cestnih odsekov, na katere se proì 706 plazov. 86 plazov zasipava magistralne, 273 regionalne, 310 lokalne in 36 gozdne ceste. V Julijskih Alpah ogroàjo snèni plazovi 37 cestnih odsekov in enega èlezni{kega v skupni dolìni skoraj 12 km. ^eprav so gozdni sestoji glede lavinske ogroènosti najbolj{i naravni dejavnik preventive, pa so prav zaradi tega tudi najbolj ogroèni. To ne presene~a, saj je ve~ina plaznic na gozdni meji ali tik pod njo. Samo na obmo~ju Julijskih Alp je plaznic, ki so v celoti pod gozdno mejo, ve~ kot {tiri desetine, v Sloveniji pa è tri ~etrtine. Gozdove ogroà blizu polovica plazov v Sloveniji in ve~ kot {est desetin v Julijskih Alpah. Pri povpre~nih zimskih razmerah se proì pogosto tretjina plazov v Sloveniji in skoraj enkrat ve~ v Julijskih Alpah. Akutni plazovi na obmo~ju Julijskih Alp imajo zato prednost pri preventivi, saj so bolj redni. V Sloveniji se zara{~a ve~ kot {tiri desetine plaznic, na obmo~ju Julijskih Alp pa tretjina. Obseg plazov se bistveno bolj kr~i pri plazovih v Julijskih Alpah, kakor pa na obmo~ju Slovenije, kar je nenazadnje tudi posledica bistveno ve~jega deleà gozdov v tej visokogorski pokrajini. Naravne nesre~e moramo zaradi velike spremenljivosti obravnavati posami~no ter krajevno in ne le kot skupek s pomo~jo modelov dolo~enih kazalcev. Podatki o plazovih v lavinskem katastru kaèjo dejansko ogroènost povr{ja pri njihovem maksimalnem obsegu. Ker so bili zajeti le tisti plazovi, katerih pojavljanje je bilo ugotovljeno s pomo~jo najrazli~nej{ih virov in literature in sem jih preveril na terenu, je dejanska slika ogroènosti Slovenije zaradi snènih plazov nekoliko druga~na, ve~ja od tiste, ki je predstavljena v lavinskem katastru. Na temelju dosedanjih ugotovitev in s pomo~jo podatkov iz geografskega informacijskega sistema za Slovenijo je bilo na obmo~ju slovenskih Alp opredeljeno potencialno plazovito povr{ja s pomo~jo simulacije lavinsko ogroènega povr{ja. Primerjava med dejansko in potencialno ogroènim obmo~jem kaè, da je ogroènost pri simulaciji bolj divja in povr{insko neenakomernej{a. Na ta na~in opredeljene povr{ine lahko uporabimo kot izhodi{~e za natan~nej{e krajevno preu~evanje ogroènosti povr{ja zaradi snènih plazov. 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Za nastanek snènih plazov je v nekaterih primerih ~lovekov vpliv nesporen, {e bolj pa je o~itno njegovo neupo{tevanje velike spremenljivosti obsega in pogostosti tega naravnega pojava. Tudi zaradi tega je umrlo v Sloveniji po do sedaj znanih podatkih pod snènimi plazovih kar 36 % vseh v naravnih nesre~ah preminulih `rtev. Majhno {tevilòrtev zaradi snènih plazov v primerjavi z drugimi alpskimi dràvami gre predvsem na ra~un ve~je razgibanosti povr{ja, nìje nadmorske vi{ine gora in velike gozdnatosti. Krajevni pregled podatkov òrtvah v snènih plazovih kaè, da se je zgodilo na obmo~ju Julijskih Alp skoraj polovico, v slovenskih Alpah pa ve~ kot tri ~etrtine vseh lavinskih nesre~. Nara{~ajo~e {tevilo ljudi, prometnih sredstev in nepremi~nin, ki so izpostavljeni snènim plazovom, povzro~a nadaljevanje trenda vse ve~je lavinske ogroènosti prebivalstva in njegovih dobrin. Zaradi zelenih zim in ogozdovanja pa se postopoma kr~i obseg plazovitega povr{ja. Teì{~e nesre~ se je tako premaknilo iz poseljenih obmo~ij in prometnih poti v visokogorski svet slovenskih Alp. Doma~ini so med `rtvami le {e v primeru obilnih snènih padavin v sredogorju in predgorju, ko so ogroèna tudi poseljena obmo~ja. V zadnjih petdesetih letih se je trend lavinskih nesre~ v Sloveniji preusmeril od nesre~ z materialno {kodo k nesre~am z `rtvami. Zaradi pogostej{ega obiska gora sproì vse ve~ snènih plazov ~lovek sam in ne kot nekdaj, ko so se usodni plazovi proìli v glavnem spontano. Najve~ nesre~ v slovenskih Alpah se zgodi tam, kjer je pozimi veliko ljudi in ne tam, kjer je najve~ plazovotih obmo~ij. Slovenija je ogroèna s snènimi plazovi bolj, kot pa so kazali rezultati dosedanjih raziskav. Tudi zato bi morali v prihodnje raz{iriti lavinski kataster na obmo~ja, ki {e niso bila vklju~ena v dosedanjo obdelavo in so v simulaciji lavinsko ogroènega povr{ja na obmo~ju slovenskih Alp opredeljena kot obmo~- ja velike lavinske ogroènosti. V Julijskih Alpah bi morali nadaljevati z delom na lavinskem katastru predvsem na vseh z gozdom nepora{~enih obmo~jih z veliko lavinsko ogroènostjo v okviru è popisanih listov in na nekaterih novih listih. Podrobneje bi morali pregledati {e jùno predgorje Spodnjih Bohinjskih gora, {ir{e obmo~je Komne, Kaninske in Rombonske pode, jùna pobo~ja Mangarta, obmo~je Jalovca in grebena med njim in Bav{kim Grintavcem, celotno Krnico, visokogorske pode okrog Krià, severno stran Martulj{kih gora, spodnji del Kota in Krme ter jùna pobo~ja Meàkle nad Srednjo in Spodnjo Radovno. K nepopisanim listom spada {e skoraj celotna severna stran Spodnjih Bohinjskih gora do Komne, {ir{e obmo~je Triglava in obmo~je Bohinja, Fuìnarske planine in Voje, greben Debela pe~–Tosc in, povsem na jugovzhodu jùna pobo~ja Ratitovca. V Zahodnih Karavankah bi morali pregledati {e osrednji greben in njegovo predgorje med Vo{co in Kepo, obmo~je Dov{ke Babe, Golice, Bel{~ice, Stola, Vrta~e, Begunj{~ice in celoten greben Ko{u-te. Ne smemo pozabiti tudi na posamezne kr~evinske zaplate v pre~no potekajo~ih dolinah ter obmo~- je nad Rate~ami in Podkorenom, Planino pod Golico, Javorni{kim Rovtom, Dobr~o, [entansko dolino in strm, obdelan svet severno nad dolino Lom{~ice, ki pa ima podolèn potek. Vzhodne Karavanke so lavinsko najmanj ogroène, saj izstopa pri simulaciji lavinske ogroènosti le ovr{je Pece. Slika je povsem druga~na, ~e si ogledamo simulacijo, pri kateri sem privzel za negozdno povr{je natan~nej{i vir in ponderirano simulacijo. Veliko plazovitih kr~evin je na sorazmerno obljudenem obmo~ju Podol{eve, na ovr{ju Ol{eve, nekaj pa {e nad Koprivno, v povirju Bistre in ob Meì med ^rno na Koro{kem in Meìco. Priblìno za stopnjo manj{a je lavinska ogroènost obdelanega sveta na {ir{em obmo~ju Ur{lje gore. V Kamni{ko-Savinjskih Alpah bi morali pregledati celotno skupino Storì~a od Kri{ke gore prek Stor- ì~a do Zaplate, tako na jùni, manj pora{~eni, kot tudi na severni strani. Najve~jo pozornost zasluì visokogorsko obmo~je na obeh straneh pod osrednjim grebenom in nad zatrepi ledeni{kih dolin. Plazovita obmo~ja so tudi okrog Kal{kega grebena, Krvavca in sosednje Mokrice pa vse do predgorskih pobo~ij na Kamni{kem vrhu. Tako je tudi strmo obrobje Velike planine in ve~ji del Dleskov{ke planote z Veìco ter ponekod na Raduhi. Tudi tu ne smemo pozabiti kr~evinskih zaplat poseljenih obmo~ij, ki so se pokazale pri simulaciji kot lavinsko najbolj ogroène. Nekaj takih povr{in je v podnòju skupine Storì~a, v dolini Kokre, nad Spodnjim in Zgornjim Jezerskim, med [tefanjo goro, Ambroèm pod Krvavcem in Klemen~evim, na obeh straneh ^rnega grabna in Podvolovljeka ter na strmih kr~evinah sever-195 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek no od Savinje ob njenem toku pod Lu~ami. Sem spada {e obdelan svet na severni strani Zadre~ke doline in celo nekaj zaplat na jùnem obrobju Menine planine. Vzhodno od Kamni{ke Bistrice je nekaj povr- {in zmerno, ve~ina pa le malo lavinsko ogroènih. Temelj vsakega kakovostnega varstva pred snènimi plazovi je organizirano varstvo, ki pa v Sloveniji v obliki stalne slùbe {e ni prisotno. Tudi zato nas vsak izreden dogodek s snènim plazom preseneti {e toliko bolj. Do sedaj smo izvajali le ukrepe ob~asnega varstva, po~asi pa napreduje tudi trajna ureditev vseh lavinsko ogroènih mest na komunikacijah. Najbolj zanesljivi so ukrepi trajnega varstva, katerih uporaba pa je v veliki meri odvisna od ekonomske ra~unice. Stro{ki za njihovo postavitev oziroma izvajanje morajo biti upravi~eni z veliko stopnjo tveganja oziroma pomembnostjo ali varnostjo objekta, ki ga nameravamo trajno za{~ititi. Najbolj{o mònost za trajno varstvo oziroma ureditev plazovitih obmo~ij v slovenskih Alpah pomeni prav na~rtno pogozdovanje in spodbujanje naravnega ogozdovanja sicer è tako ali tako nadpovpre~no gozdnatega povr{ja Slovenije in {e posebej slovenskih Alp. @ivljenjske razmere za rast dreves na zgornji gozdni meji se lahko glede na razli~na rasti{~a izredno spremenijo è na razdalji velikostnega razreda nekaj metrov, kot je bilo to ugotovljeno na primeru Borjanskega plazu. Sicer pa o razli~- nosti in spremembah pri zara{~anju povr{ja z gozdom povedo najve~ {tevilni in raznovrstni primeri zara{~anja povr{ja na zgornji gozdni meji na celotnem obmo~ju slovenskih Alp. Teh ne moremo obravnavati le po enem klju~u, temve~ le posami~no kot enkratna rasti{~a, na katerih izkori{~a tamkaj{nje rastje ugodnej{e oziroma {e sprejemljive naravne razmere pri mejnih ekolo{kih pogojih. Na ta na~in lahko privar~ujemo tako ~as kot tudi denar, ki sta pri odlo~itvi o izvedbi trajne ureditve lavinsko ogro- ènega obmo~ja {e vedno zelo pomembni kategoriji. Vsekakor pa je trajna ureditev plazovitega obmo~- ja nad Borjano kot tudi drugod na gozdni meji povezana z nadaljnjim delom ve~ strok, ki bi morale najti tukaj izziv za nova spoznanja o medsebojni povezanosti pokrajinskih sestavin. Pri snènih plazovih je prav latentna prisotnost grònje {e bolj nevarna, saj se zgodi nesre~a le ob~asno. ^asovni presledek med eno in drugo katastrofo je v~asih tako velik, da se naslednja generacija nevarnosti oziroma ogroènosti ne zaveda ve~. To dejstvo je tudi posledica ~lovekove odtujitve od doma- ~ega okolja, saj z njim ni ve~ eksistencialno povezan. Ker leì Slovenija na jugovzhodnem obrobju Alp, kjer so vsi snèni pojavi vedno manj izraziti, pomeni neupo{tevanje lavinskih nesre~ iz preteklosti tudi zatiskanje o~i pred prihodnostjo. Tudi zato bi morali spremeniti oziroma dopolniti nekatere sestavine varstva in za{~ite pred snènimi plazovi. Pri trajni ureditvi plaznic bodo morali imeli prednost predvsem plazovi, ki ogroàjo bivalne stavbe, gospodarska poslopja ter smu~i{~a, smu~arske naprave in daljnovode. To moramo upo{tevati tudi pri na~rtovanju bodo~ih preventivnih ukrepov pri varstvu in za{~iti pred snènimi plazovi v Sloveniji. Eden prvih je zagotovo ustanovitev redne lavinske slùbe in priprava regionalnih lavinskih biltenov. Ta je pogosto povezana z izrednimi tovrstnimi dogodki ali pobudami zagnanih posameznikov in skupin povsod tam, kjer se je v preteklosti ve~krat pokazalo, da bi bile tovrstne informacije javnosti koristne in potrebne. Snène ujme v sosednjih alpskih dràvah v zadnjem desetletju so resna grònja in hkrati zadnje opozorilo, da se tudi pri varstvu in za{~iti pred snènimi plazovi pri nas na tem podro~ju kon~no nekaj premakne. Temelje za to è imamo (lavinski kataster), uporabnikov tovrstnih informacij nam tudi ne manjka (doma~ini, planinci, alpinisti, alpski in turni smu~arji, cestarji, gozdarji, ì~ni~arji, lovci …). Prav tako ne manjka volje, znanja in vedenja o tem, kaj in kako naprej, piko na i mora pristaviti le pristojen dràv-ni organ z ustanovitvijo redne slovenske lavinske slùbe, zadnje na obmo~ju Alp. Morda bo pri{lo neko~ do tega spoznanja, po kraj{i in manj bole~i poti tudi v Sloveniji. Tudi pri~ujo~a knjiga je del prizadevanj za to, da se bo zgodilo to ~im preje, vsekakor pa pred ga{enjem poàra in zvonjenjem po to~i oziroma po morebitnem pre{tevanju ve~jega {tevilàrtev. 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Alexander, D. 1995: Natural Disasters. New York, 632 strani. Aljà, J. 1923: Planinski spomini. 26. Plazovi. Planinski vestnik 1–2. Ljubljana, str. 1–4. Ammann, W. in drugi, 1997: Lawinen. Basel, 170 strani. Arhiv Gorske re{evalne slùbe Slovenije. Ljubljana. Armstrong, R., B., Williams, K. 1992: The Avalanche Handbook. Golden, 240 strani. Atlas Slovenije: tretja, dopolnjena in raz{irjena izdaja. Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana, 1996, 366 strani. Av~in, F. 1951: Sneg in plazovi. Planinski vestnik 1. Ljubljana, str. 1–26. Badjura, R. 1934: Zimski vodnik po Sloveniji, Vodnik Badjura 12. Ljubljana, 246 strani. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana, 337 strani. Bat, M., Gams, I. 1983: Metodologija kartiranja ogroènosti visokogorskih dolin. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega preu~evanja (zbornik). Ljubljana, str. 83–91. Blaèj, A. 1952: Kako so gradili cesto na Vr{i~. Planinski vestnik 3. Ljubljana, str. 125–128. Belec, B. in drugi 1998: Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana, 735 strani. Bernot, F. in drugi 1980: Pozor plaz: nevarnost snènih plazov (priro~nik). Ljubljana, 86 strani. Bernot, F. 1983: Opozarjanje pred snènimi plazovi in kataster snènih plazov. Naravne nesre~e v Jugoslaviji (zbornik). Ljubljana, str. 144–148. Bernot F., [egula, P. 1983: Preliminarno poro~ilo o delu na katastru snènih plazov na ozemlju SR Slovenije. Hidrometeorolo{ki zavod SRS, Slùba za sneg in plazove (tipkopis). Ljubljana, 33 strani. Bernot, F. in drugi 1994: Ogroènost Slovenije s snènimi plazovi ({tudija). Podjetje za urejanje hudournikov. Ljubljana, 48 strani. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana, 868 strani. Buser, S., Cajhen, J. 1975: Geolo{ka karta 1 : 25.000 (listi Breginj, Polovnik, Robidi{~e, in Kobarid), Geolo{- ki zavod Ljubljana, In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Oddelek za regionalno geologijo. Ljubljana. Buser, S. in drugi 1964–1985: Osnovna geolo{ka karta SFRJ. Listi Beljak in Ponteba, Celovec, Tolmin in Videm, Kranj. Geolo{ki zavod Ljubljana. Ljubljana. Capello, E. 1968: Atlante delle valanghe delle Alpi Orientale italiane nel periodo 1915–1919. Pubbli-cazioni dellÌstituto di geografia alpina, letnik 10. Studi sulle valanghe 4. Torino, str. 4–20. Cegnar, T. in drugi 1996: Climate of Slovenia. Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana, 70 strani. Cikli~no aerosnemanje (CAS) 1986, merilo 1 : 17.500, snemalni pas 1216, film 44, posnetki 71, 72 in 73. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. Colari~, T. 2001: Zagotovitev varnosti pred snènimi plazovi v ob~ini Trì~ (diplomsko delo). Ljubljana, 79 strani. Cikli~no aerosnemanje (CAS) 1995, merilo 1 : 17.500, snemalni pas 1815, film 57, posnetki 3864, 3865 in 3866. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. CISA-IKAR (Mednarodna zveza gorskih re{evalcev) 1999: Poro~ilo lavinske komisije za sezono 1998/99. Allgau, 26 strani. Daffern, T. 1992: Avalanche Safety for Skiers and Climbers. Calgary, 192 strani. De Crécy, L. 1980: Avalanche zoning in France: regulation and technical basis. Journal of Glaciology, letnik 26. Cambridge, str. 325–330. Evers, M., Grolle, J., Holm, C., Knauer, S., Koch, J. 1999: Die »Weiße Sintflut«. Die weiße Rache der Berge. Der Spiegel 9. Hamburg, str. 214–228. Fridl, J. 1998: Digitalna tematska kartografija in njena aplikacija v nacionalnem atlasu Slovenije (ma-gistrska naloga). Ljubljana, 179 strani. Fridl, J. in drugi 1998: Geografski atlas Slovenije: dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana, 360 strani. 197 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Furlan, D. 1955: Snène padavine v Sloveniji 11.–15. februarja 1952. Geografski zbornik, letnik 3. Ljubljana, str. 221–251. Gabrovec, M. 1996: Son~no obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik, letnik 36. Ljubljana str. 47–68. Gams, I. 1955: Snèni plazovi v Sloveniji v zimah 1950–1954, Geografski zbornik 3. Ljubljana, str. 115–214. Gams, I. 1959: [e o nastanku in ohranitvi sneì{~ in ledenikov v gorah. Geografski vestnik. Ljubljana, str. 135–140. Gams, I. 1976: O zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koro{kem. Geografski zbornik 16. Ljubljana, str. 151–194. Gams, I. 1983a: Naravne nesre~e v Sloveniji v pregledu. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogro- ènost (zbornik). Ljubljana, str. 11–17. Gams, I. 1983b: Ogroènost zaradi snènih plazov. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost (zbornik). Ljubljana, str. 75–82. Gams, I. 1983c: O razsènosti in potrebnosti raziskovanja naravnih nesre~ v Jugoslaviji. Naravne nesre- ~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega preu~evanja (zbornik). Ljubljana, str. 5–16. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, 174 strani. Gams, I., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M. 1995: Naravnogeografske regije Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, str. 24–25. Gayl, A. 1973: Plazovi. Ljubljana, 127 strani. Geografski informacijski sistem (GIS) za Slovenijo. Geografski in{titut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Ljubljana. Horvat, A. 1984: Izbrana poglavja s podro~ja snène erozije (skripta). Ljubljana, 38 strani. Horvat, A. 1987: Snèna erozija. Gozdarski oddelek Biotehni{ke fakultete (skripta). Ljubljana, 38 strani. Horvat, A. 1996: Ogroènost ceste Kranjska Gora–Vr{i~–Bovec zaradi erozije. Ujma 10. Ljubljana, str. 161–165. Horvat, A. 1997: Snèni plazovi v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, str. 45–70. Horvat, A. 2001: Metode dolo~anja erozijsko ogroènih obmo~ij (doktorska disertacija). Ljubljana, 194 strani. Horvat, A. Bernot, F. 1994: Ogroènost Slovenije zaradi snènih plazov. Ujma 8. Ljubljana, str. 156–161. Horvat, A., Zemlji~, M. 1998: Protierozijska vloga gorskega gozda. Gorski gozd. XIX. gozdarski {tudijski dnevi (zbornik referatov). Logarska Dolina, str. 411–424. Izvedeni klimatolo{ki podatki za 58 postaj na podro~ju RS v obdobju 1961–1990 (1991). Arhiv Hidrometeorolo{kega zavoda Slovenije. Ljubljana. Jakopin, P. 1986: STEVE verzija 2.0.: urejevalnik besedil za ATARI ST. Ljubljana, 248 strani. Kajfè - Bogataj, L. 1992: Klimatske spremembe in vremenske ujme v Sloveniji. Poplave v Sloveniji. Ljubljana, str. 37–44. Kienholz, H., Grunder, M. 1986: Naturgefahren: Entwicklung eines Modells durch visuelen Kartenver-geleich. Erfahrungen aus dem MAB-Testgebiet Davos. Jahrbuch der Geographischen Gesellschaft von Bern, letnik 55 (1983–1985). Bern, str. 95–110. Kladnik, D. 1996: Naravnogeografske ~lenitve Slovenije. Geografski vestnik 68. Ljubljana, str. 123–160. Kladnik, D. 1999a: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana, 318 strani. Kladnik, D. 1999b: Sneg. Geografija na teletekstu TV Slovenija (http://www.zrc-sazu.si/giam/ zgds-11-12-1999.htm#sneg). Ljubljana. Klimatografija Slovenije 1961–1990 (1995). Padavine. Hidrometeorlo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana, 366 strani. Klimatografija Slovenije 1961–1990 (1995). Temperatura zraka. Hidrometeorlo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana, 356 strani. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Klimatolo{ki podatki za Furlanijo-Julijsko krajino 1961–1990. Arhiv Centro Servizi Agrometeorologici per il Friuli-Venezia Giulia. Udine. Kn þazovický, L. 1984: Nebezpe~enstvo hôr. Bratislava, 125 strani. Kozorog, E. 1990: Gozdnogospodarski na~rt enote Tolmin 1990–1999. Zavod za gozdove Slovenije, obmo~na enota Tolmin. Tolmin. Krasser, L. 1964: Grundzüge der Schnee- und Lawinenkunde. Bregenz, 43 strani. Kunaver, P. 1921: Plazovi. Na planine. Ljubljana, str. 118–129. Kunaver, P. 1939: Bela smrt. Planinski vestnik 3. Ljubljana, str. 83–85. Kunaver, P. 1952: Sneì{~a v Julijskih Alpah 1951. Planinski vestnik 1. Ljubljana, str. 10–18. Kunaver, P. 1952: Posledice zime 1950/51 v osrednjih Kamni{kih planinah. Planinski vestnik 2. Ljubljana str. 49–61. Lapajne, J. 1983: Poskus klasifikacije nesre~. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega preu~evanja (zbornik), str. 30–31. Ljubljana. Lapajne, J. 1987: Strokovna beseda. Ujma 1. Ljubljana, str. 94. Lawinenaufnahmeblatt, Hinweise für Planungen der Raumplanung, des Bauwesens und des Sicher-heitswesens. Richtlinien des Bundesministeriums für Land- und Forstwirtschaft über Hinderungs-gründe (Zl. 52.240/03-VB 7/80). 1980. Lawinenmeldung, 1993. Forsttechnischer Dienst für Wildbach und Lawinenverbauung. Sektion Kärn-ten, Villach. Lipu{~ek, R. 1977: Snèni plazovi Zgornjem Poso~ju (seminarska naloga). Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana, 67 strani. Lipu{~ek, R. 1988: Snèni plazovi in nekatere druge fizi~nogeografske zna~ilnosti Bov{kega. Pokrajina in ljudje na Bov{kem (zbornik). Ljubljana, str. 37–52. Lovren~ak, F. 1976: Zgornja gozdna meja v Kamni{kih Alpah v geografski lu~i (v primerjavi s Snènikom). Geografski zbornik, letnik 16. Ljubljana, str. 5–150. Lovren~ak, F. 1979: Laboratorijske analize prsti. Laboratorijski priro~nik za geografe. Ljubljana, 53 strani. Lovren~ak, F. 1987: Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kra{kih planotah. Geografski zbornik, letnik 26. Ljubljana, str. 5–62. Male{i~, F. 1992: Kronika smrtnih gorskih nesre~ pri nas, I. del (delovno gradivo). Kamnik. Male{i~, F. 1998: Kronika smrtnih gorskih nesre~ pri nas, II. del (delovno gradivo). Kamnik. Manohin, V. 1959: O nastanku in ohranitvi sneì{~ in ledenikov v gorah. Geografski vestnik, letnik 31. Ljubljana, str. 131–134. McClung, D., Schaerer, P. 1993: The Avalanche Handbook. Seattle, 271 strani. Mekinda Majaron, T. 1996: Average yearly number of days with snow cover (period of reference 1961–1990); Maximum snow cover depth with return period 50 years (period of reference 1977–1990). Climate of Slovenia. Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, str. 55–56. Miheli~, T., [karja, T. 1984: Hoja in plezanje v gorah. Ljubljana, 246 strani. Miko{, M., Pintar, J. 1983: Snèni plazovi, njihovo ugotavljanje in vrednotenje (skripta). Vodnogospo-darski in{titut. Ljubljana, 69 strani. Mlakar, J. 1990: Dendrologija. Drevesa in grmi Slovenije. Ljubljana, 164 strani. Mlekù, I. 1990: Gozdnogospodarski na~rt enote Kobarid 1990–1999. Zavod za gozdove Slovenije, obmo~- na enota Bovec. Bovec. Mlekù, I. 1994: Gozdnogospodarski na~rt enote Bovec 1994–2003. Zavod za gozdove Slovenije, obmo~- na enota Bovec. Bovec. Mlinar, M. 2000: Povpre~no {tevilo dni s snèno odejo – obdobje 1961/62 do 1990/91 (neobjavljeno). Tematski zemljevid za publikacijo Klimatologija Slovenije (v pripravi). Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana. Mulej, F. 1994: Snèni plazovi, smrtnèrtve in materialna {koda. Ujma 8. Ljubljana, str. 96–103. 199 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Munter, W. 1992: Neue Lawinenkunde. Ein Leitfaden für die Praxis. Bern, 200 strani. Munter, W. 1998: Nov na~in presoje nevarnosti plazu (prevedel P. [egula). Alpinisti~ni razgledi 3 (pri-loga). Ljubljana, str. 4–13. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega prou~evanja. Zbornik zveznega simpozija o metodologiji geografskega prou~evanja naravnih nesre~. Ljubljana. 1983, 148 strani. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost (zbornik posvetovanja o ogroènosti slovenskega povr{- ja zaradi naravnih nesre~). Ljubljana. 1983, 143 strani. Ocene ogroènosti Republike Slovenije zaradi poplav, zemeljskih plazov, poàrov v naravi, snènih plazov in potresov. Predstavitev raziskovalnih nalog ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~. Uprava RS za za{~ito in re{evanje 1987–1994. Ljubljana. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, letnik 68. Ljubljana, str. 39–56. Ogrin, D. 1998: Podnebje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 110–111. Oroèn Adami~, M. 1993: Naravne nesre~e v Sloveniji. Geografski obzornik 1. Ljubljana, str. 8–13. Oroèn Adami~, M. 1998: @rtve naravnih nesre~ v Sloveniji. Mnoì~ne smrti na Slovenskem. 29. zbo-rovanje zgodovinarjev (zbornik referatov). Izola, str. 123–136. Oroèn Adami~ M., Perko, D. 1998: Slovenske ob~ine. Ljubljana, 315 strani. Pav{ek, M. 1987: Ogroènost Triglavskih dolin Vrata in Kot zaradi naravnih nesre~ (seminarska naloga). Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana, 59 strani. Pav{ek, M. 1992: Ogroènost triglavskih dolin Kot in Vrata zaradi naravnih nesre~, Ujma 6. Ljubljana, str. 86–94. Pav{ek, M. 1995: Kratkotrajne izdatnej{e padavine poleti leta 1994. Ujma 9. Ljubljana, str. 10–17. Pav{ek, M. 1996: Geographical characteristics of avalanches in Julian Alps (NW Slovenia). Abstract book: land, sea and human effort. International Geographical Congress in Haag. Utrecht, str. 350–351. Pav{ek, M. 1998a: @rtve v snènih plazovih od leta 1777 dalje (rokopis, delovno gradivo). Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Pav{ek, M. 1998b: S snènimi plazovi povezani izredni dogodki (rokopis, delovno gradivo). Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Pav{ek, M. 1993–2000: Terenski zapisi in fotografsko gradivo o snènih plazovih v Sloveniji (delovno gradivo). Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Pav{ek, M. 1998–2000: Terenski zapisi in fotografsko gradivo o plazovitem obmo~ju nad Borjano (delovno gradivo). Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Pav{ek, M. 2000: Les avalanches dans les Alpes slov~nes. La leçon à tirer des précédents historiques. Histoire et memoire des risques naturels. Publications de la MSH-Alpes. Grenoble, str. 149–163. Pedolo{ka karta Slovenije v merilu 1 : 25.000 (listi Kanin, Bovec, Robidi{~e in Kobarid), Biotehni{ka fakul-teta, Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. Perko, D. 1992: Ogroènost Slovenije zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana, str. 74–77. Perko, D. 1995: Razporeditev in sestava prebivalstva naselij. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, str. 8–13. Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 88–89. Perko, D. 1998b: Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana str. 12–15. Perko, D. 1998c: Nakloni povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana str. 86–87. Perko, D. 1998d: Naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik, letnik 38. Ljubljana, str. 11–58. Perko, D. 1998e: Pokrajine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 120–125. Perla, R. I., Martinelli M., 1975: Avalanche Handbook. Washington, 238 strani. Per{i~, S. 1940: Plazovi, Planinski vestnik 2. Ljubljana, str. 50–54. Pintar, J. in drugi 1967: Smu~arske proge na obmo~ju Triglavskih ì~nic (zasnova). Zemljevid v merilu 1 : 10.000. Ljubljana. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Pintar, J. 1968: Snèni plazovi, I. del. Elaborat na Podjetju za urejanje hudournikov. Ljubljana. Pintar, J. 1977: Metodolo{ka zasnova analize povirij voda s primerjalno presojo primernosti povr{in za smu~i{~a v povirju Pi{ence. Podjetje za urejanje hudournikov. LIZ Inèniring. Ljubljana. Pu~nik, J. 1980: Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, 367 strani. Rabofsky, E. in drugi 1985: Lawinen Handbuch. Innsbruck, 224 strani. Rainer, F. 1952: Iz zgodovine borbe proti snènim plazovom, Gozdarski vestnik, letnik 10. Ljubljana, str. 39–40. Raj{p, V. 1997: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. 3. zvezek. Ljubljana. Rakovec, J., Vrhovec, T. 1998: Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana, 318 strani. Rejec Brancelj, I. 1998: Pomembnej{i naravni viri. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 316–317. Schild, M. 1982: Lawinen. Dokumentation für Lehrer, Skilager und Tourenleiter. Zürich, 144 strani. Slovar slovenskega knjìnega jezika (SSKJ). In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, Ljubljana 1997 (elektronska izdaja). Stometrski digitalni model reliefa (DMR) Slovenije (1995). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. [egula, P. 1963: Simpozij o nujnih ukrepih za re{evanje zasutih pod plazovi (prevodi referatov). Ljubljana. 33 strani. [egula, P. 1976: Snèna odeja. Planinski vestnik 1. Ljubljana, str. 8–15. [egula, P. 1978: Plazovi. Nevarnosti v gorah. Ljubljana, str. 269–312. [egula, P. 1979: Nevarnost snènih plazov za avtomobiliste. Planinski vestnik 4. Ljubljana, str. 238–240. [egula, P. 1979: Za poglobljeno znanje o snènih plazovih. Planinski vestnik 4. Ljubljana, str. 236–237. [egula, P. 1982: Gorska re{evalna slùba (GRS) in varstvo pred snènimi plazovi. Gorska re{evalna slùba pri Planinski zvezi Slovenije 1912–1982 (zbornik). Ljubljana, str. 174–186. [egula, P. 1986a: O snegu in preobrazbi snega. @ivljenje in tehnika 1. Ljubljana, str. 45–51. [egula, P. 1986b: Sneg, led, plazovi. Ljubljana, 301 stran. [egula, P. 1986c: Snèni plazovi. @ivljenje in tehnika 3. Ljubljana, str. 23–29. [egula, P. 1987a: GRS v [kofji Loki ob snèni ujmi. Gorska re{evalna slùba pri Planinski zvezi slo-venije – 75 let (zbornik). Ljubljana, str. 99–103. [egula, P. 1987b: Snène plazine, plazovi in `rtve. Ujma 1. Ljubljana, str. 47–51. [egula, P. 1989: Snèni plazovi na obmo~ju ob~ine [kofja Loka, Lo{ki razgledi 36. [kofja Loka, str. 83–96. [egula, P. 1995: Sneg in plazovi – ve~jezi~ni slovar. Ljubljana, 360 strani. [egula, P. 1998a: Priro~nik za minerje snènih plazov (skripta). Osnove namernega proènja plazov, sneg, preobrazba snega, plazovi, re{evanje iz plazov. Ljubljana, 108 strani. [egula, P. 1998b: Osnove preobrazbe snega. 1. del. @ivljenje in tehnika 3. Ljubljana, str. 67–72. [egula, P. 1998c: Osnove preobrazbe snega. 2. del. @ivljenje in tehnika 4. Ljubljana, str. 68–71. [egula, P. 1998d: Kratek oris varstva pred snènimi plazovi v Sloveniji. Ujma 12. Ljubljana, str. 146–148. [ifrer, M. 1961: Sneì{~a v Kamni{kih Alpah. Geografski zbornik, letnik 6. Ljubljana, str. 271–286. Temeljni topografski na~rt (TTN) v merilu 1 : 10.000, listi Breginj – @aga 14, 15 (1978) in Breginj 19, 20 (1979). Geodetska uprava SRS. Ljubljana. Tregubov, V. 1952: Plazovi in za{~ita zemlji{~a v So{ki dolini, Gozdarski vestnik, letnik 10. Ljubljana, str. 65–74. Trontelj, M. 1994: Vreme v visokogorju. Ljubljana, 48 strani. Tuma, H. 1936: Plazovi in opasti, Planinski vestnik 2, Ljubljana, str. 48–51. Tuma, H., 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana, 100 strani. Uran, F. 1957: Kako se je delala cesta na Vr{i~. Planinski vestnik 3. Ljubljana, str. 151–163. Vilaplana, J. M. 1992: Avalanche hazard location in the Catalan Pireneees (Spain). Lecture of Euro-pean Summer University on Natural Hazard. Chamonix, 3 strani. Vegetacijska karta Slovenije (osnovni in pregledni listi). Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja ZRC SAZU, Ljubljana. Velkavrh, A., Vrhovec, T. 1997: Zna~ilnosti vremena ob nesre~ah s snènimi plazovi v Sloveniji med letoma 1971 in 1996. Ujma 11. Ljubljana, str. 39–45. 201 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Vrhovec, T., Miheli~, J. 1992: Plazovi v Julijskih Alpah v zimi 1990/91. Ujma 6. Ljubljana, str. 19–24. Wilhelm, F. 1974: Lawinen. Schnee- umd Gletscherkunde. Lehrbuch der Allgemeinen Geographie. Ber-lin, New York, str. 80–91. Zasebni arhiv Pavleta [egule. [kofja Loka. Zupan~i~, M., Seli{kar, A. in @agar, V. 1998: Rastlinstvo. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 116–119. @agar, B. 1952: O snènih plazovih v LRS, Gozdarski vestnik, letnik 10. Ljubljana, str. 289–298. 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 9 SEZNAM SLIK Slika 1: Osnovno poimenovanje obmo~ij snènih plazov oziroma plaznice in njihove najpomembnej{e prvine. 22 Slika 2: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo (centroidi plazov). 31 Slika 3: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo na obmo~ju slovenskih Alp (centroidi plazov). 32 Slika 4: Snèni plazovi iz lavinskega katastra za Slovenijo na obmo~ju Julijskih Alp (poligoni plazov). 35 Slika 5: Podol`ni prerez plaznice na navpi~no ravnino z glavnimi in pomònimi opornimi to~kami ter opredelitev podobmo~ij snènega plazu. 37 Slika 6: Podol`ni prerez plaznice – razdelitev snènega plazu na posamezna podobmo~ja oziroma trikotnike s poimenovanjem njihovih ogli{~, stranic in kotov. 37 Slika 7: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) – deleì plazov glede na nekatere zna~ilne nadmorske vi{ine za podobmo~ja PRO (zgornja nadmorska vi{ina), POG in MAX (spodnja nadmorska vi{ina). 48 Slika 8: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 506) – deleì plazov glede na nekatere zna~ilne nadmorske vi{ine za podobmo~ja PRO (zgornja nadmorska vi{ina), POG in MAX (spodnja nadmorska vi{ina). 49 Slika 9: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~no vi{insko razliko podobmo~ja pogostega plazu po stometrskih vi{inskih pasovih. 51 Slika 10: Snèni plazovi v Julijskih Alpah+ (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~no vi{insko razliko podobmo~ij PRO, GOP in OPM po stometrskih vi{inskih pasovih. 51 Slika 11: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~no dolìno podobmo~ja pogostega plazu. 56 Slika 12: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~no dolìno podobmo~ij PRO, GOP in OPM po stometrskih dolìnskih pasovih. 56 Slika 13: Snèni plazovi v Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja proènja po naklonskih razredih. 61 Slika 14: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja pogostega plazu. 62 Slika 15: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ja maksimalnega plazu. 62 Slika 16: Snèni plazovi v Julijskih Alpah+ (N = 369) – deleì plazov glede na povpre~ni naklon podobmo~ij PRO, GOP in OPM po naklonskih razredih. 63 Slika 17: Snèni plazovi v Sloveniji (N = 1257) in Julijskih Alpah (N = 506) – primerjava deleèv plazov glede na njihovo povr{ino pri maksimalnem obsegu plazu po velikostnih razredih 66 Slika 18: Zna~ilno obmo~je snènih plazov v Julijskih Alpah so zahodna pobo~ja med [pikom in [krlatico. V zgornjem delu imamo v glavnem odprta plazovita pobo~ja, ki preidejo na gozdni meji v {tevilne vbokle oblike povr{ja. 73 Slika 19: Dolga, strma in zglajena prisojna pobo~ja pod ^rno prstjo (1844 m) v Spodnjih Bohinjskih gorah so idealna za nastanek opasti na zavetrni strani grebena. V vpadnici opasti so potencialna obmo~ja proènja snènih plazov. 73 Slika 20: Meli{~a na severni strani Begunj{~ice v Zahodnih Karavankah so znano obmo~je snènih plazov. Ob njihovem vznòju je smu~i{~e Zelenica, ki ima prav zaradi snènih plazov nekoliko dalj{o smu~arsko sezono. 76 Slika 21: Plazoviti svet na gozdni meji v oklici planine Nad So~o. Poleàno in posu{eno suho drevje, usmerjenost vej in prekinjeni gozdni pasovi nam pri~ajo o vsakoletni aktivnosti snènih plazov na tem skladnem pobo~ju. 77 203 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 22: Plazovina enega od {tevilnih plazov nad Vrsnikom je izruvala smrekovo mladovje, snèni plazovi sprijetega, mokrega snega pa lahko povsem uni~ijo tudi odrasla drevesa. 78 Slika 23: Ekspozicija snènih plazov v Sloveniji (N = 1257). 84 Slika 24: Ekspozicija snènih plazov v Julijskih Alpah (N = 506). 84 Slika 25: Izrazita in jasno omejena plaznica nad koriti Klome nad Logom v Trenti. 91 Slika 26: Ostanki plazov so v spomladanskem ~asu pomemben vodni vir alpskih vodotokov in kazalec lavinske aktivnosti pretekle zime. Na sliki so ostanki plaznega stòca plazu Pod ru{o nad zaselkom Na Skali (So~a). 93 Slika 27: Shematska predstavitev vpliva snènih plazov na pretok vodotoka v lavinsko aktivnem delu njegovega pore~ja (McClung in Schaerer 1993, str. 122). 94 Slika 28: [tevilo plazov v lavinskem katastru za Slovenijo po posameznih listih TTN v merilu 1 : 10.000. 100 Slika 29: Delè listov TTN v merilu 1 : 10.000 glede na {tevilo plazov na posameznem listu. 101 Slika 30: Eno od lavinsko bolj ogroènih naselij na obmo~ju Ba{ke grape je Strì{~e, ki leì v spodnjem delu obsène krnice na jùnem pobo~ju ^rne prsti (1844 m). V njegovi neposredni okolici je 6 ve~jih snènih plazov (preglednica 45). Eden med njimi je pri{el na za~etku leta 1951 med oba dela vasi in podrl kozolec ter postrgal s plaznice prst (Gams 1955, str. 165). 105 Slika 31: Ob visoki snèni odeji se proìjo plazovi tudi v neposredni bliìni {tevilnih hribovskih kmetij. Na sliki je Kozomer v Polhograjskem hribovju. 108 Slika 32: Lokalno cesto So~a–Na Skali ogroàjo trije plazovi od katerih je najve~ji plaz Pod ru{o. 110 Slika 33: Ogroènost prometnic (kategorija ceste) zaradi snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). 113 Slika 34: Ogroènost prometnic (kategorija ceste) zaradi snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 113 Slika 35: Magistralno cesto Trì~–Ljubelj ogroà Begunjski plaz. Zaradi pomembnosti so jo è kmalu po dograditvi trajno zavarovali z lavinskim predorom. Pokazalo pa se je, da so zgradili prekratkega, saj je v nekaj primerih plazovina zasula enega od obeh ali celo oba vhoda v predor. 114 Slika 36: Prevladujo~a ogroènost zemlji{~ in objektov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). 115 Slika 37: Prevladujo~a ogroènost zemlji{~ in objektov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 116 Slika 38: Eno od na{ih lavinsko najbolj ogroènih smu~i{~ je Vogel. Smu~arsko progo skozi @agarjev graben ogroà kar nekaj plazov, najnevarnej{i pa so tisti, ki pridrvijo po grapah. Tudi plazovi s tega obmo~ja {e niso v trenutni podatkovni zbirki lavinskega katastra za Slovenijo. 116 Slika 39: Bukove gozdove na severni strani Stolovega grebena na obmo~ju Drnohle prekinjajo {tevilne grape, po katerih plazi. ^e zavije plazovina zunaj ustaljene poti mo~no po{koduje tamkaj{nje odrasle sestoje. Smrekov gozd pod cesto je rezultat na~rtnega pogozdovanja. 117 Slika 40: Plazovi ve~jega obsega doseèjo dna dolin, pri ~emer je najbolj ogroèn prav gozd na pobo~jih. Snèni plaz, ki se je sproìl spomladi leta 2001 na severnih strminah Stenarja (2501 m), po obsegu ni zaostajal veliko za enakim, ki je leta 1909 podrl stari Aljaèv dom v Vratih. 117 Slika 41: Snèni plaz nad Torko na jùnem pobo~ju Ratitovca je ogrozil steber elektri~nega daljnovoda è prvo zimo po njegovi postavitvi, zato ga bodo morali ~im prej dodatno utrditi oziroma zavarovati. 118 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Slika 42: Plazovi sprijetega mokrega snega imajo veliko erozijsko mo~, kar dokazuje tudi z bukve odtrgano lubje. Obsega ve~ine snènih plazov ne moremo beleìti neposredno, zato so {e toliko bolj pomembni posredni znaki, ki nam omogo~ijo to v kopnih razmerah. 119 Slika 43: Pogostost proènja snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). 120 Slika 44: Pogostost proènja snènih plazov na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 120 Slika 45: Stanje plaznice glede na obseg plazu na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Slovenijo (N = 1257). 121 Slika 46: Stanje plaznice glede na obseg plazu na osnovi podatkov iz lavinskega katastra za Julijske Alpe (N = 506). 121 Slika 47: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – naklon. 128 Slika 48: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – rastje po vi{ini. 131 Slika 49: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ekspozicija. 132 Slika 50: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – trajanje snène odeje. 135 Slika 51: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – maksimalna vi{ina snène odeje. 137 Slika 52: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – nadmorska vi{ina. 139 Slika 53: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – podnebje (tipi). 141 Slika 54: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah. 143 Slika 55: Strma pobo~ja na jùni strani Stolovega grebena prepredajo {tevilni jarki in grape. Nekdanji pa{niki in ponekod celo travniki, so opu{~eni è nekaj desetletij. Posamezna samostojno stoje~a drevesa, kot na primer smreka na tej sliki so dokaz, da je bil nekdaj tukaj gozd. Zaradi stalnega in mo~nega pritiska snène odeje na strmini je spodnji del debla brez vej. 144 Slika 56: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah in gozdne povr{ine po vi{inskih pasovih (preglednica 62, 1). 145 Slika 57: Osnovna simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah in gozdne povr{ine po vi{inskih pasovih ter na povr{ju z naklonom nad 20° (preglednica 62, 2). 147 Slika 58: Ponderirana simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah (ponderirani nakloni, neupo{tevanje rastja). 149 Slika 59: Dopolnjena ponderirana simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah (ponderirani nakloni, razlo~evanje gozdnih in negozdnih povr{in). 151 Slika 60: Preveritev osnovne simulacije lavinske ogroènosti in lavinske ogroènosti gozdov po vi{inskih pasovih s podatki iz lavinskega katastra za del vzhodnih Julijskih Alpah in Zahodne Karavanke. 153 Slika 61: Preveritev ponderirane simulacije lavinske ogroènosti s podatki iz lavinskega katastra v Zgornjem Poso~ju in Srednji So{ki dolini. 155 Slika 62: Ponderirana simulacije lavinske ogroènosti in stanje popisa plazov po listih TTN 1 : 10.000 v lavinskem katastru na obmo~ju slovenskih Alp. 157 Slika 63: [tevilòrtev v naravnih nesre~ah med letoma 1843 in 1998 (Oroèn Adami~ 1998). 159 Slika 64: Izsek iz voja{ke karte za Notranjo Avstrijo 1763–1787 (1804), sekcija 130. Na severovzhodni strani Rabeljskega jezera (Lago del Predil) sta vzdol` cest napisa Winter in Sommer Straße, saj sta bili zaradi snènih plazov trasi lo~eni (vir: Raj{p 1997). 160 Slika 65: Med gradnjo ceste prek Vr{i~a (1611 m), nekateri jo imenujejo kar »Ruska cesta«, naj bi po nekaterih ocenah umrlo od 2000 do 10.000 ruskih ujetnikov. Morda ne bi niti vedeli za najve~jo lavinsko nesre~o pri nas iz marca leta 1916 (takrat naj bi umrlo pod plazovi po razli~nih podatkih od 110 do 272 vojakov), ~e nas ne bi nad 8. serpentino ceste spominjala nanje preprosta kapelica z dvema ~ebulastima zvonikoma. 161 205 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Slika 66: [tevilòrtev v nesre~ah s snènimi plazovi med letoma 1777 in 1998 (Pav{ek, 1998a). 162 Slika 67: Delè `rtev v nesre~ah s snènimi plazovi (1777–1998) po slovenskih pokrajinah (alpske pokrajine so v rde~i barvi). 162 Slika 68: Najve~ `rtev v zadnjih desetletjih je med gorniki, tako turnimi smu~arji kot tudi tistimi, ki kljub visoki snèni odeji raje hodijo pe{. 163 Slika 69: Za drevje na plaznicah je zna~ilna ukrivljenost debel in usmerjenost vej v smeri polzenja oziroma plazenja ter nepopoln venec vej na zgornji strani. Na sliki je zaradi plazov po{kodovana smreka, ki jo lahko glede rastne zna~ilnosti imenujemo kar plazovna smreka. 163 Slika 70: Izbor za trajno ureditev s pogozdovanjem pogojno primernih plaznic (N = 56) iz lavinskega katastra za Julijske Alpe. 170 Slika 71: Borjanski plaz – situacija v lavinskem katastru (kartografska podlaga: Temeljni topografski na~rt v merilu 1 : 10.000, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1979). 171 Slika 72: Osrednji del Borjanskega plazu predstavljajo travnate strmali (Na skalci, Bezila) nad kratkim ostenjem. Sledovi spomladanskih talnih plazov nam kaèjo, da so oblike povr{ja v drobnem zelo raz~lenjene. 172 Slika 73: Podatki o snènih plazovih med 1. svetovno vojno na obmo~ju Stola (Capello 1968). 173 Slika 74: Obmo~je proènja Borjanskega plazu pod Malim vrhom (1405 m) je v podrobnem precej raz~lenjeno, kar zaradi pora{~enosti s travo od dale~ ni vidno. Uspe{no zarasle smreke nad dejansko gozdno mejo so posledica na~rtne pogozditve iz leta 1954. O~itno je, da pri uspe{nosti zara{~anja ni odlo~ilen naklon pobo~ja, temve~ talne razmere. 178 Slika 75: Plazovito obmo~je nad Borjano – nakloni. 179 Slika 76: Plazovito obmo~je nad Borjano – ekspozicije. 181 Slika 77: Plazovito obmo~je nad Borjano – kamnine. 182 Slika 78: Na obmo~ju proènja Borjanskega plazu prevladuje rendzina na apnencu in mestoma na pobo~nem gru{~u. Debelina prsti, ki je od 10 do ve~ deset centimetrov se spreminja na zelo kratke razdalje, s tem pa tudi rastne razmere. 184 Slika 79: Plazovito obmo~je nad Borjano – raba tal leta 1998. 185 Slika 80: Drevesa na zgornji gozdni meji ne napredujejo frontalno, temve~ v obliki posameznih klinov. Pri tem izkori{~ajo ugodnej{e rastne razmere v vboklih oblikah povr{ja, ki pa so pozimi najbolj izpostavljene snènim plazovom. 186 Slika 81: Na sliki je ve~ji nasad leta 1954 zasajenih smrek pod Malim vrhom (1405 m), ki so se do danes è skoraj v celoti posu{ile. 187 Slika 82: Plazovito obmo~je nad Borjano – gozdni sestoji. 188 Slika 83: Nekoliko vstran od vzhodnega dela Borjanskega plazu, na obmo~ju proènja pod Malim vrhom (1405 m), so se drevesa najbolje zarasla. Mnoga med njimi so è prevzela varovalno funkcijo in uspe{no prepre~ujejo polzenje snène odeje in s tem nastanek snènih plazov. 189 Slika 84: Pogled na Stolov greben s sosednjega Matajurja (1642 m). Desno od voja{ke ceste so Lokarji, kratko ostenje, nad katerim je zbirno obmo~je Borjanskega plazu. 190 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 10 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Poro~ilo o plaznici – obrazec za vnos podatkov za posamezen snèni plaz v lavinski kataster (vir: Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana). 27 Preglednica 2: Maska za vnos podatkov o snènem plazu oziroma plaznici v osnovni lavinski kataster. 28 Preglednica 3: Geografski popisni obrazec s 43 polji za 1257 plazov iz podatkovne zbirke osnovnega lavinskega katastra za Slovenijo. 31 Preglednica 4: Povr{ine naravnogeografskih regij v slovenskih Alpah in zbirni podatki o {tevilu in povr{ini snènih plazov iz osnovnega lavinskega katastra. 32 Preglednica 5: Povr{ine izbranih naravnogeografskih regij v Sloveniji in zbirni podatki o {tevilu in povr{ini snènih plazov iz osnovnega lavinskega katastra. 32 Preglednica 6: O{tevil~enje, opredelitev in poimenovanje podobmo~ij plaznice. 36 Preglednica 7: Zgradba obeh podatkovnih baz o snènih plazovih glede na vrsto njihovih zna~ilnosti. 38 Preglednica 8: Geografski popisni obrazec za podatkovno zbirko dopolnjenega lavinskega katastra na obmo~ju Julijskih Alp. Dopolnjeni podatki so ozna~eni z rumeno barvo. Kjer se njihovo poimenovanje razlikuje, je na desni za ena~ajem {e ime podatka v osnovnem lavinskem katastru. 39 Preglednica 9: Povpre~ne zgornje, spodnje in srednje nadmorske vi{ine podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. 48 Preglednica 10: Povpre~ne vi{inske razlike podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. 50 Preglednica 11: Povpre~ne vi{inske razlike sestavnih podobmo~ij maksimalnega plazu (PRO, GOP in OPM) in njihov delè glede na povpre~no vi{insko razliko maksimalnega plazu za oba vzorca plazov v Julijskih Alpah. 50 Preglednica 12: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~nimi zna~ilnostmi snènih plazov v okviru istovrstnih podatkov za Slovenijo (N = 1257). 52 Preglednica 13: Pearsonov koeficient korelacije med vi{inskimi zna~ilnostmi snènih plazov v okviru istovrstnih podatkov za Julijske Alpe (N = 506). 53 Preglednica 14: Povpre~ne dolìne podobmo~ij snènih plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. 55 Preglednica 15: Povpre~ne dolìne sestavnih podobmo~ij maksimalnega plazu (PRO, GOP in OPM) in njihov delè glede na povpre~no dolìno maksimalnega plazu za oba vzorca plazov v Julijskih Alpah. 55 Preglednica 16: Pearsonov koeficient korelacije med dolìnskimi zna~ilnostmi snènih plazov za Julijske Alpe. 57 Preglednica 17: Povpre~ni nakloni podobmo~ij plazov za Slovenijo in Julijske Alpe. 58 Preglednica 18: Vpliv naklona na obmo~ju proènja in velikost snènih plazov (McClung in Schaerer 1993, str. 92). 59 Preglednica 19: Naklonski razredi in pogostost proènja snènih plazov na obmo~ju proènja (Alexander 1995, str. 186). 60 Preglednica 20: Delè plazov (v %) za izbrana podobmo~ja po zdruènih naklonskih razredih (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 64 Preglednica 21: Pearsonov koeficient korelacije med naklonskimi zna~ilnostmi snènih plazov za Julijske Alpe (N = 506). 65 Preglednica 22: Povpre~ne povr{ine podobmo~ja maksimalnega plazu za Slovenijo in Julijske Alpe. 66 Preglednica 23: Velikost povpre~nega plazu, prera~unana na temelju razli~nih vzorcev snènih plazov in velikostno razmerje med istovrstnimi plazovi. 67 207 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek Preglednica 24: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi za Slovenijo (N = 1257). 68 Preglednica 25: Pearsonov koeficient korelacije med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi za Julijske Alpe (N = 506). 69 Preglednica 26: Pearsonov koeficient korelacije – obratno sorazmerne povezave med {tevil~no izraènimi naravnogeografskimi zna~ilnostmi za Julijske Alpe (N = 506). 70 Preglednica 27: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na prevladujo~o obliko povr{ja (Julijske Alpe: N = 506). 74 Preglednica 28: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na prerez in tloris (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 75 Preglednica 29: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na pora{~enost plaznice (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 78 Preglednica 30: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na stabilnost podlage (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 79 Preglednica 31: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na rodovitnost zemlji{~ (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 80 Preglednica 32: Delè plazov (v %) po zna~ilnih obmo~jih glede na gozdno mejo (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 82 Preglednica 33: Delè snènih plazov (v %) glede na prevladujo~o ekspozicijo plaznice in razredi plazovitosti (I. do III.) za osnovna vzorca snènih plazov (Slovenija: N = 1257, Julijske Alpe: N = 506). 85 Preglednica 34: Delè snènih plazov (v %) glede na smer slemenitve nad plaznico (Julijske Alpe: N = 506). 86 Preglednica 35: Delè snènih plazov (v %) glede na vijugavost plaznice (Julijske Alpe: N = 506). 87 Preglednica 36: Delè snènih plazov (v %) glede na navpi~no stopnjevitost plaznice (Julijske Alpe: N = 506). 87 Preglednica 37: Delè snènih plazov (v %) po prevladujo~i kamninski zgradbi plaznice (Julijske Alpe: N = 506). 89 Preglednica 38: Nakloni plaznic (v °) na obmo~jih proènja in pogostega plazu (Julijske Alpe: N = 506). 89 Preglednica 39: Delè snènih plazov (v %) glede na osnovni tip plaznice (Julijske Alpe: N = 506). 90 Preglednica 40: Tip plazu (v %) glede na {tevilo podplazov (Julijske Alpe: N = 506). 90 Preglednica 41: Delè snènih plazov (v %), kjer so na obmo~ju plaznice prisotne tudi druge naravne nesre~e (Julijske Alpe: N = 506). 92 Preglednica 42: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po pore~jih na obmo~ju Slovenije (N = 1257, * plazovi neposredno nad vodotokom). 95 Preglednica 43: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po pore~jih na obmo~ju Julijskih Alp (N = 506, * plazovi neposredno nad vodotokom). 96 Preglednica 44: [tevilo in delè snènih plazov (v %) iz obeh vzorcev (Slovenija: 18 regij, 1257 plazov, Julijske Alpe: 3 regije, 506 plazov, ve~jih od 0,9 ha) po naravnogeografskih regijah Slovenije (Gams, Kladnik in Oroèn Adami~ 1995, str. 24) 98 Preglednica 45: [tevilo in delè plazov (v %) v lavinskem katastru za Slovenijo po listih TTN v merilu 1 : 10.000. 102 Preglednica 46: [tevilo in delè snènih plazov (v %) v lavinskem katastru za Slovenijo glede na najblìje naselje. 106 Preglednica 47: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po ob~inah (stanje leta 1995) v lavinskem katastru za Slovenijo. 108 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 Preglednica 48: [tevilo in delè (v %) lavinsko ogroènih naselij po ob~inah (stanje leta 1995) v lavinskem katastru za Slovenijo. 109 Preglednica 49: [tevilo in delè snènih plazov (v %) po katastrskih ob~inah v lavinskem katastru za Julijske Alpe. 109 Preglednica 50: Ogroènost prometnic (cestnih in èlezni{kih odsekov) zaradi snènih plazov – podatki za Slovenijo (N = 1257). 111 Preglednica 51: Rastje kot grobi kazalec pogostosti proènja snènih plazov (Perla in Martinelli 1975, str. 85). 119 Preglednica 52: Izbrani kriteriji za dolo~anje potencialne lavinske ogroènosti povr{ja na obmo~ju slovenskih Alp. 126 Preglednica 53: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – naklon. 127 Preglednica 54: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – rastje po vi{ini. 128 Preglednica 55: Primerjava ekspozicij plazov (N = 506) in ekspozicij povr{ja v Julijskih Alpah. 130 Preglednica 56: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ekspozicija. 130 Preglednica 57: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – trajanje snène odeje. 133 Preglednica 58: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – maksimalna vi{ina snène odeje. 134 Preglednica 59: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – nadmorska vi{ina. 136 Preglednica 60: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – tipi podnebja. 138 Preglednica 61: Osnovna simulacija lavinsko ogroènih povr{in (slika 54) – velikost in delè lavinsko ogroènega povr{ja v okviru slovenskih Alp in delè v okviru vseh ogroènih povr{in. 140 Preglednica 62: Izbrani kriteriji za povr{je pod gozdom za simulacijo lavinske ogroènosti povr{ja zaradi snènih plazov na obmo~ju slovenskih Alp. 144 Preglednica 63: Simulacija lavinske ogroènosti negozdnega povr{ja in ogroènost gozda na obmo~ju slovenskih Alp po izbranih kriterijih (deleì ogroènega povr{ja). 146 Preglednica 64: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – ponderirani nakloni, brez rastja. 148 Preglednica 65: Simulacija lavinske ogroènosti v slovenskih Alpah – dopolnjena ponderirana simulacija (nakloni) z upo{tevanjem negozdnih povr{in. 149 Preglednica 66: Primerjava rezultatov dejanske (lavinski kataster) in simulirane lavinske ogroènosti (osnovna simulacija) na obmo~ju slovenskih Alp in v okviru lavinsko ogroènega povr{ja po posameznih stopnjah ogroènosti. 152 Preglednica 67: Primerjava rezultatov dejanske (lavinski kataster) in simulirane lavinske ogroènosti (ponderirana simulacija) na obmo~ju slovenskih Alp in v okviru lavinsko ogroènega povr{ja po posameznih stopnjah ogroènosti. 154 Preglednica 68: Podatki za Borjanski plaz iz lavinskega katastra za Slovenijo (levo) in Julijske Alpe (desno). 173 Preglednica 69: Podatki o vi{ini in trajanju snène odeje ter {tevilu dni s sneènjem po nadmorski vi{ini na obmo~ju jugovzhodnih Alp (Capello 1986, str. 13–15). 176 Preglednica 70: Izbrani padavinski podatki najblìjih primerljivih opazovalnih postaj za obdobje 1961–1990 (Klimatolo{ki podatki za Furlanijo-Julijsko krajino 1961–1990; Klimatografija Slovenije, Padavine … 1995, str. 118). 176 Preglednica 71: Vzor~enje prsti za dolo~itev retencijske kapacitete, jùna pobo~ja pod Malim vrhom (1405 m), planina Boìca (10. 5. 2000, legenda: Mv = trenutna vlànost, Rk = retencijska kapaciteta). 183 Preglednica 72: Raba tal po katastrskih ob~inah med letoma 1978 in 1998 (GIS za Slovenijo, GIAM) v %. 186 209 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 211 Snèni plazovi v Sloveniji Miha Pav{ek 212 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 6 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 6 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 6 PLAZOVI V SLOVENIJI SNE@NI V[EKA MIHA P SNE@NI ISBN 961-6358-71-5 PLAZOVI 6 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 8 7 2 1 7 8 5 3 MIHA PAV[EK Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP