^ GLASILO DELOVNE OR IN LESNA INDUSTRIJA R O. J LETO XXII - ŠTEVILKA 10 OKTOBER 1988 POŠTNINA PLAČANA 40 LET ZADRUŽNIŠTVA 40 let delovanja je pomembno obdobje, ki v življenju člo- pomoči, solidarnosti in enakopravnosti njenih članov. Razvoj veka pomeni, da je uspešen pri doseganju svojih življenjskih zadružništva od leta 1948 dalje, se začne z ustanavljanjem na-ciljev, da je preudaren in ustaljen v svojem načinu ravnanja, kavno prodajnih in lesno-prodajmh zadrug in z ustanovitvijo Obdobje 40-tih let v razvoju povojnega zadružništva je seveda Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Po letu 1960 so se male za-pomenilo različne oblike in razvojne stopnje zadružništva, ki druge po krajih in vaseh združile v tri večje kmetijske zadruge je že ob nastanku, sto let nazaj, pomenilo obliko medsebojne v Slovenj Gradcu, Dravogradu in na Prevaljah, dokler nismo fPROSLAVA OB JUBILEJU Ob 40-letnici zadružništva jeKoroška kmetijska zadruga organizirala proslavo v Šentjanžu pri Dravogradu. Na nogometnem igrišču se je zbralo 4000 kmetov, delavcev TZO in TOK gozdarstva ter vabljenih gostov. V dopoldanskih urah so si lahko ogledali razstavo živine — krav lisaste jn rjave pasme in konjev haflingerjev. Živali je ocenjevala komisija in izbrala najboljše mlekarice. Med kravami lisaste pasme je dobila največ točk krava Mica, last rejca Milana Goršeka iz Šentjanža, druga je bila Šuma, last Franca Kotnika iz Dobrij, tretja pa Sana, ki jo poseduje Avgust Kac iz Šmartnega. Med kravami rjave pasme je dobila največ točk krava Sotla, last Janeza Gamsa iz Starega trga, drugo mesto je zasedla Bajsa, last Štefana Merkača iz Stražišča in tretje mesto Sabina, tudi iz hleva Janeža gamsa. Komisija je izbrala tudi najboljšo kobilo, to je Cvetka, ki jo poseduje Mirko Zajc. Proslavo je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Franc Vižintin. Pozdravil je vse udeležence proslave, posebej pa goste in kmete iz pobratene občine Gornji Milanovac. Franc Štern, predsednik zadružnega sveta, je govoril o razvoju zadružništva in dosežkih na področju kmetijstva na Koroškem, glavni govornik pa je bil Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je govoril o kompleksni funkciji in širši vlogi kmetijstva na našem območju ter o po- nilno kreditno službo, predsednik sveta vezavi kmetijstva in gozdarstva, ki je v koroških občin, Jože Pratnekar pa je tem delu Slovenije vzgleden primer, poudaril, da kmetijstvo v naši družbi še Predlagal je tudi nove rešitve za promet ni na tistem mestu, ki si ga zasluži, am-z gozdnimi sortimenti. Poudaril je, da pak je še vedno socialna kategorija, moramo vsi skupaj iskati poti za izbolj- Proslavo so zaključila kulturna dru-šanje gospodarske situacije, vključiti se štva s kulturnim programom, kmetje in v tržno gospodarstvo in najti primerne drugi udeleženci proslave pa so se vese-in učinkovite oblike povezovanja lastni- lili ob zvokih ansambla Fantje treh dokov tudi na gozdarskem področju. lin še pozno v noč. Magdalena Korent je predstavila hra- Ida Robnik ntrStK EM Dobitniki priznanj ob 40 letnici Leo Frelih — predsednik Zadružne zveze Slovenije v letu 1976, v cilju enotnejšega in racionalnega gospodarjenja v koroškem prostoru, povezali vseh treh kmetijskih zadrug in trgovskega podjetja »MESNINA« na Ravnah na Koroškem v delovno organizacijo Koroška kmetijska zadruga. Ta združitev ni bila toliko posledica družbeno-politične naravnanosti v tistem času, ampak bolj spontan izraz in želja po enotnem delovanju in razvoju, ki je temeljila na dobrem večletnem sodelovanju kmetijskih zadrug in trgovskega podjetja »Mesnina«. V tako organizirani delovni organizaciji je našla svoje mesto hranilno-kreditna služba kot naslednik prvih hranilnic, ki so bile ustanovljene na Koroškem že pred sto leti. S povezavo primarne in predelovalne dejavnosti pod eno streho smo dolgoročno zagotovili vsem rejcem v koroških občinah prodajo klavne živine, delavcem TOZD »Mesnina« pa surovino in s tem ekonomsko in socialno varnost. Da bi bil TOZD »Mesnina« kos zahtevam po boljši oskrbi z mesom in izdelki, smo v letu 1972 s skupnimi močmi zgradili novo klavnico, kasneje pa predelavo mesa v Otiškem vrhu, ki ima zadostne zmogljivosti za klanje goveje živine in prašičev iz virov v delovni organizaciji in opravlja storitveno klanje za KZ Vuzenica in Era Titovo Velenje. Ko se ob jubileju oziramo na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da so naša prizadevanja za večjo tržno proizvodnjo obrodila sadove. V zadnjem desetletju smo: 1 — tržno proizvodnjo mleka povečali od 3,884.000 litrov v letu 1976 na 10,907.000 litrov v letu 1987; Povprečna tržna proizvodnja mleka na kmetijo je v letu 1976 znašala 6.597 litrov, v letu 1987 pa že 10.020 litrov. 2 — prirejo klavne živine smo v tem obdobju povečali od 910 ton ž. t. na 1.170 ton; 3 — V ravninske predele uvedli prašičerejo z letno proizvodnjo 140 ton ž. t. Pomembne proizvodne uspehe in rentabilnosti proizvodnje smo dosegli pri pridelovanju semenskega krompirja, ki znaša 500 ton letno; in hmelja, ki ga pridelamo 70 ton letno in je naš edini izvozni artikel. V širši akciji za večje pridelovanje krušnega žita smo letno pogodbeno oddali preko 200 ton pšenice. Z mesarsko dejavnostjo v pretežni meri pokrivamo potrebe po svežem mesu in mesnih izdelkih v koroški regiji. Take uspehe pa smo lahko dosegli le ob sodelovanju več dejavnikov, in sicer: odprtost in dojemljivost našega kmeta za sprejemanje stroke in njeno uvajanje v proizvodnjo s pomočjo pospeševalne službe, s prizadevanjem hranilno-kreditne službe, ki je z ugodnimi krediti omogočala naložbe v gradnjo novih in obnove starih hlevov ter opremljenost s kmetijsko mehanizacijo, priznanje zaslužijo naši trgovci, ki so poskrbeli za dobro oskrbo s potrebnim reprodukcijskim in gradbenim materialom in bistveno povečali obseg prometa. Ne smemo pozabiti koroških veterinarjev, ki so s svojo strokovnostjo veliko soprispevali k izboljšanju proizvodnih rezultatov naše črede in k njenemu zdravstvenemu stanju. V zadnjem desetletju so se tudi družbeno-politične skupnosti (občine) aktivno vključile v reševanje težavnega položaja, v katerem se je znašlo kmetijstvo. V letu 1980 so bili v vseh občinah naše regije ustanovljeni skladi za intervencije v kmetijstvu, ki so z denarjem, ki ga je zbralo združeno delo pomagali premoščati cenovna nesorazmerja kmetijskih proizvodov in s tem ohranjali tržno proizvodnjo. Posebno poglavje pri razvoju našega zadružništva in ob pregledu doseženih rezultatov pa predstavlja naše sodelovanje s TOK gozdarstva, ki so skupaj z nami prevzemali vlogo Jedi in pijače ni manjkalo Robi Kac ob nagrajeni Sani STRATEGIJA LESNE V SPREMENJENIH POGOJIH GOSPODARSTVA 1 TEMELJNI STRATEŠKI CILJI DO LESNE IN NEKATERI OSNOVNI UKREPI ZA DOSEGANJE TEH CILJEV 1.1. UVOD Strateški cilji DO Lesna so opredeljeni v srednjeročnem planu in dolgoročnih smernicah razvoja DO. Zaradi lažje operacionalizacije nalog in hitrejšega prilagajanja vse ostrejšim pogojem gospodarjenja jih je PO zato v kratki in jedrnati obliki ponovno opredelil in aktualiziral, da bi na njihovi podlagi sprejeli najustreznejše ukrepe za uspešno poslovanje. 1.2. LESARSKA DEJAVNOST 1.2.1. Povečanje proizvodnje in rast produktivnosti Dolgoročna stabilnost in uspešnost poslovanja terja nenehno povečevanje obsega proizvodnje in poslovanja in realno rast celotnega prihodka. Poslovanje Lesne je tržno usmerjeno, kar pomeni, da pri določanju naših proizvodnih programov in poslovnih dejavnosti izhajamo iz zahtev tržišča. Le-te se seveda spreminjajo in so vedno višje, zato se jim moramo nenehno prilagajati. Jugoslovansko tržišče pa je mnogo premajhno, da bi lahko na njem prodali vso našo proizvodnjo ali na njem gradili povečan obseg in razvoj našega poslovanja. Naša perspektiva je predvsem izvoz. Da bi zagotovili dolgoročen stabilen položaj in razvoj DO Lesne, mora njen izvoz stalno naraščati, ker edino to realno zagotavlja prodajo naših proizvodov in rast (Nadaljevanje z 2. strani) pospeševalca na kmetijah. Zavedali so se, da si brez dobre cestne povezave ne moremo misliti sodobnega kmetovanja. S samoprispevki kmetov in ostanki dohodka v TOK smo zgradili ceste skoraj do vsake kmetije. Skrbijo za pluženje cest, da lahko kmetje iz odročnih gorskih kmetij tudi v zimskem času vozijo svoje tržne viške. V zadnjih desetih letih, skupaj s temeljnimi zadružnimi organizacijami, tudi pospešeno gradijo telefonsko omrežje na oddaljenih predelih naše krajine, kajti zavedamo se, da je telefon na kmetiji izrednega pomena. Gozdarji so tudi pospeševalci kmečkega turizma, ki dobiva vedno večjo vlogo kot dopolnilna dejavnost za trdnost in socialno varnost kmetij. Vse to in še več je velik prispevek gozdarjev k poslovnim uspehom v našem zadružništvu. Skrb vseh dejavnikov, ki usmerjajo razvoj zadružništva ni posvečena samo proizvodnji, ampak tudi izboljšanju stanovanjskih razmer kmetov. Zato smo ustanovili kmečko-ustano-viteljsko zadrugo »Domačija«, ki našim kmetom lajša težave pri izgradnji domačij. Mislim, da se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in na naše skupne proizvodne dosežke, za katere je bilo potrebno veliko naporov in odrekanj tako kmetov kot delavcev zadruge in TOZD »Mesnina«. Kljub temu, da je sedanje obdobje eno najtežjih, saj je gospodarska kriza našo dejavnost še posebej udarila, imamo voljo in zdrav kmečki optimizem, da ga bomo premagali. Cilj našega razvoja je, da ohranimo kmetijsko zemljo in da z melioracijskimi posegi pridobivamo novo, da ostanejo hribovska območja poseljena in da v teh pretežno hribovskih predelih naše ožje domovine pridelamo čim več hrane, za kar moramo do polne mere izkoristiti naše proizvodne zmogljivosti, ki smo jih v 40-letnem razvoju bistveno povečali in posodobili. Fran ŠTERN-KOROŠ proizvodnje. Večanje obsega proizvodnje in realne rasti celotnega prihodka bomo gradili poleg novih naložb tudi z vsemi drugimi ukrepi, ki morajo zagotavljati nenehno rast produktivnosti dela, merjene tako s fizičnimi kot vrednostnimi kazalci na posameznega zaposlenega delavca v Lesni kot celoti in z intenzivnim razvojem kooperantskih odnosov in povečevanjem obsega proizvodnje z vključevanjem kooperantov v izpolnjevanje naših proizvodnih načrtov. 1.2.2. Razvoj Proizvodni program Lesne se mora na podlagi tehnološkega razvoja in zahtevnosti trga stalno spreminjati. Razvoj izdelkov, uvajanje novih in hkrati načrtno opuščanje proizvodnje pri ekonomsko in tehnološko neinteresantnih izdelkih so stalna naloga celovite funkcije razvoja. Ta temelji v Lesni predvsem na lastnem znanju, dopolnjevati pa ga mora sodelovanje s tehnološko naprednejšimi partnerji in z ustreznimi znanstveno raziskovalnimi in drugimi strokovnimi institucijami. Za izpolnitev teh razvojnih ciljev mora Lesna stalno skrbeti za krepitev razvojno raziskovalnih potencialov v njej in zanjo. V ta namen mora zagotavljati trajno last materialnih vlaganj v razvoj, stalen dotok mladih strokovnjakov ter sodobne projektne metode dela pri teh nalogah. (Nadaljevanje na 4. strani) Mlada kmečka dekleta so prodajala sroje slastne izdelke. Rudi Kotnik ob klobasi velikanki. Tehtala je 92 kg, naredili pa so jo mesarji iz Mesnine Dravograd. 1.2.3. Kakovost Na svetovnem, kar tudi vse bolj velja za domači trg, se je možno uveljaviti kot proizvajalec in prodajalec le, če je kakovost ponujenih izdelkov ter celotnega poslovanja in sodelovanja s kupci na takšni ravni, ki jo neko tržišče kot normalno pričakuje. Zato mora biti vse, kar je vezano na celovito kakovost v odnosih z našimi poslovnimi partnerji, temeljna, trajna in zavestna skrb vseh delavcev, organov in organizacij v Lesni. Z razvojem kvalitete naših izdelkov ter naše celovite poslovnosti si moramo na domačem trgu pri proizvodnji stavbnega pohištva pridobiti status najkvalitetnejšega prodajalca, medtem ko bi se pri oblazinjenem pohištvu morali utrditi v srednjem kakovostnem razredu. 1.2.4. Kadri Politika kadrovanja in zaposlovanja mora postati sestavni del učinkovitega gospodarjenja. Skrbeti moramo za skrajno omejeno zaposlovanje delavcev z nezadostno izobrazbo in s pomočjo smotrne štipendijske politike čimprej občutno spremeniti kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v prid večje strokovnosti. Nenehno izobraževanje postaja povsod vse večja potreba in mora zato postati tudi pravica in dolžnost vseh delavcev Lesne. Njegovo izvajanje pa bomo podpirali z vzpodbujanjem in z vključevanjem naših delavcev v razvejeni sistem lastnega in zunanjega funkcionalnega izobraževanja. Glede na dejstvo, da ima DO Lesna zelo neugodno razmerje zaposlenih med proizvodnimi in različnimi režijskimi deli, moramo s postopnim prerazporejanjem delavcev iz režije v neposredno proizvodnjo in smotrnejšo politiko zaposlovanja ta razmerja bistveno popraviti. 1.2.5. Sredstva Za Lesno predstavljajo izposojena kratkoročna sredstva še vedno zelo veliko breme. Zato moramo z učinkovitejšim zaposlovanjem postopoma doseči pretežno lastno financiranje. V ta namen moramo tekoče spremljati stroške v vseh delih našega proizvodnega poslovnega procesa in čim hitreje obračati sredstva. Vlaganje v osnovna sredstva ter v tehnološko prenovo in posodabljanje morajo biti iz tega razloga skrajno gospodarna in se predvsem realizirati na podlagi ugodnih domačih in tujih kreditnih aranžmajev. 12 6 Naložbe Povečan obseg proizvodnje, stalna in močna rast izvoza na konvertibilno področje in potreba po nenehni rasti gospodarskih učinkov Lesne terjajo, da neglede na situacijo pri lastnih dolgoročnih sredstvih zagotovimo možnosti za stalen proces investiranja določenega AM kot lastnih sredstev in tujih sredstev (sovlaganje, krediti) v prenovo in modernizacijo naše tehnološke opreme. Pri tem moramo skrbeti, da se bodo te naložbe skladale s programsko in tržno strategijo Lesne in bodo predvsem takšne, ki dajejo takojšnje učinke in bodo na daljši rok zagotavljale tudi uresničitev cilja večjega deleža lastnega financiranja poslovanja. 1.2.7. Trženje Pri prodaji na domačem tržišču bomo nadaljevali s procesom sprememb prodajnih poti in poleg utrjevanja poslovnega sodelovanja s trgovskimi organizacijami organizirali in širili zlasti prodajo preko trgovske mreže in prodajni inženiring. Preko teh lastnih direktnih poti do končnih uporabnikov naših izdelkov moramo plasirati vsaj 50 % naše proizvodnje. Za nastop na tujih trgih bomo koristili že uvedene tuje poti in uvajali nove. Sedanje razmerje med neposrednim in posrednim izvozom (sedaj približno 1:2) moramo spremeniti razmerje z >1:1. Zaradi dosega tega cilja bomo pristopili k ustanavljanju lastnih — praviloma mešanih firm v tujini. V izvozu bomo plasirali 35 % blaga naše industrijske proizvodnje, od tega 90 % na konvertibilnih tržiščih. V proizvodnjo bomo uvajali le tiste nove proizvode, ki bodo tudi izvozno naravnani in sicer tako, da bo vsaj 40 % proizvedenih količin mogoče prodati v izvozu. V prvem polletju letošnjega leta smo nekatere tako zastavljene cilje dosegali, nekaterim pa smo se komaj približali. Značilno za to obdobje je bila ugodna prodaja na domačem tržiš- ču, istočasno pa smo večji obseg proizvodnje usmerili v izvoz. Glede na pogoje gospodarjenja, v katerih se trenutno nahajamo, ocenjujemo, da bo v drugem polletju bistveno padel obseg prodaje naših izdelkov na domačem tržišču. Zato je potrebno s temeljito analizo stanja in poslovanja v I. polletju pripraviti takšne operativne ukrepe za izvajanje poslovne politike podjetja v spremenjenih pogojih gospodarjenja, da bomo kljub vsem težavam dosegli osnovne strateške cilje Lesne. 2 OCENA SEDANJEGA STANJA V LESNI 2.1. Primerjava poslovanja lesnih TOZD Lesne z lesno industrijo SRS Primerjava kazalcev poslovanja lesne industrije SRS z našo lesno industrijo kažejo na daleč podpoprečne rezultate pri večini kazalcev. V letu 1987 smo izboljšali predvsem obračanje sredstev — povečali rentabilnost, saj je ustvarjen dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva nad povprečjem (109), še vedno pa zaostajamo pri dohodku na zaposlenega (96). Kazalec dohodka na zaposlenega bi za našo lesno industrijo bil še bistveno slabši, če vključimo zaposlene v službah skupnega pomena in so v drugih samo lesarski DO vključeni. Ta kazalec seveda kaže, da je usmeritev o povečanju proizvodnje ob istih ljudeh in s tem povečanje fizične in dohodkovne produktivnosti nujna. Prav tako zaostaja v povprečju osebni dohodek in skupna poraba na delavca in s tem naša DO ni konkurenčna za pridobivanje najboljših delavcev. 2.2. Primerjava dosežene proizvodnje v I. polletju 1988 s I polletjem 1987 Proizvodnjo in produktivnost smo povečali glede na enako obdobje preteklega leta v vseh temeljnih organizacijah, po strukturi izdelkov pa različno, v odvisnosti od povpraševanja doma in v tujini ter od možnosti proizvodnje. Tako velik obseg proizvodnje je delno tudi posledica mile zime in s tem dobre oskrbljenosti s hlodovino in žaganim lesom. 2.3 Primerjava doseženega izvoza v I. polletju 1988 s I. polletjem 1987 Na tuji trg smo izvozili za 7,2 mio $, kar je za 81 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Letni plan smo presegli z 78 %. Povečan obseg izvoza smo dosegli s širitvijo kroga kupcev in s povečanjem deleža proizvodnih kooperacij. V sodelovanju z inozemskimi partnerji rzavijamo nove proizvode in si na tak način za nov proizvod že zagotovimo tudi tržišče. V strukturi našega proizvodnega programa ugotavljamo še vedno previsok delež žaganega lesa, mnogo premalo pa je usmerjen v izvoz TOZD TSP Radlje—Podvelka. Zelo ugodni trendi so pri izvozu vrat in podbojev, ne samo količinsko, ampak tudi strukturno. Povečali smo delež stilnih vrat in zmanjšali delež vrat v izvedbi rdečih lesov ter s tem izboljšali dohodkovno uspešnost izvoza. Ugodno smo spremenili tudi prodajne poti, povečali smo delež direktnega izvoza od 25% v letu 1987 na 35% v letu 1988. Pri vodilnih proizvodnih programih prodajna cena v izvoz ne pokriva lastne cene izdelka, kar kaže na našo nekonkurenčnost (veliki fiksni stroški) in od nas zahteva večjo selekcijo programov. 2.4. Izpolnitev količinskega plana prodaje na domačem trgu za I. polletje 1988 V letu 1988 smo pričakovali težavne pogoje pri plasiranju naših izdelkov na domačem trgu, zato smo že v planu predvideli povečan delež prodaje finalnih proizvodov v izvoz. Naš tržni položaj smo skušali obdržati in izboljšati z intenzivno obdelavo novih tržnih segmentov, z intenzivnim in vsestranskim tržnim komuniciranjem in nadaljno širitvijo lastne prodajne mreže. S temi ukrepi smo v tem obdobju prodali proizvedeno proizvodnjo in celo znižali zaloge gotovih proizvodov. Na prodajnem področju smo uskladili razmerje med vhodnimi in izhodnimi cenami v mesecu juniju, med tem ko je to razmerje bilo v prejšnjih mesecih dokaj neugodno. Pri načinu prodaje ugotavljamo, večja odstopanja od načrtovanih usmeritev, saj smo presegli načrtovani delež prodaje trgovskim organizacijam in nismo dosegli deleža prodaje preko lastnih prodajaln in inženiringa. S tem smo poslabšali prodajne pogoje (slabši plačilni roki in večji rabati), ki povzročajo slabšo likvidnost in večje stroške obresti. 2.5. Primerjava finančnih rezultatov doseženih v I. polletju 1988 s I. polletjem 1987 V prvem polletju smo ustvarili 16% večji prihodek, kot smo ga načrtovali za to obdobje in trikrat večjega od preteklega leta. Prihodki iz naslova prodaje naših izdelkov, ki v strukturi celotnega prihodka pomenijo 97 % vseh prihodkov, pa so preseženi za 18 %. Zaradi izrednih likvidnostnih težav celotnega gospodarstva ugotavljamo večji delež neplačane realizacije, saj predstavlja njen vpliv 1,2 % celotnega prihodka. Od skupnega celotnega prihodka smo 9,9 % ustvarili na zunanjem trgu, kar je več, kot smo načrtovali in več kot smo dosegli v I. polletju lani. Poslovni stroški z amortizacijo predstavljajo v strukturi celotnega prihodka 80,73 % delež, kar je več od planirane strukture za 3 % in več od preteklega leta za 9 %. Znotraj poslovnih stroškov ugotavljamo, da so se direktni materialni stroški gibali skladno s prodajo, preseženi pa so splošni materialni stroški, poslovni stroški in amortizacija. Ustvarili smo 23.433 mio din dohodka, kar je 183% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Rast dohodka je počasnejša od rasti celotnega prihodka, kar je delno posledica ukinjenega skupnega prihodka pri žaganem lesu in povečanju izvoza, ki v tem obdobju ni bil dohodkovno pokrit zaradi zaostajanja tečaja za domačo inflacijo. Iz razporeditve dohodka ugotavljamo, da se je delež dohodka za splošno in skupno porabo zmanjšal glede na preteklo leto, da pa se je močno povečal delež drugih obveznosti iz dohodka, to so predvsem plačane realne obresti. Ponovno se je zmanjšal delež za neto osebne dohodke. Izven delovne organizacije razporejamo 55,4 % dohodka. Ustvarili smo 1634 mio din akumulacije. Nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo, v enakem obdobju preteklega leta pa je imelo negativni rezultat pet TOZD. Ustvarjena akumulacija je za 23 % presežena glede na plan za to obdobje, vendar je dokaj skromna saj predstavlja le 1,3 % celotnega prihodka. Izplačani mesečni neto OD na delavca je bil 458.089 din in je za 144 % večji od enakega obdobja preteklega leta. Osebne dohodke smo izplačevali glede na zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke. Iz strukture celotnega prihodka je razvidno, da smo 19 % prihranka z interno stimulacijo ustvarili na tujem trgu. Vodilni izvozni program so furnirana vratna krila, sledijo sedežne garniture, navadne in oplemenitene iverne plošče, vzmetnice ter furnirani podboji. Ostali izdelki predstavljajo v izvozu manjše vrednosti. Na domačem trgu smo ustvarili največ prihodka s prodajo oplemenitenih plošč, žaganim lesom, okni, furniranimi vratnimi krili, navadnimi ivernimi ploščami, sedežnimi garniturami, furniranimi oblogami in podboji, polkni ter vzmetnicami. Ostali proizvodi predstavljajo manjšo vrednost in predstavljajo dodatno proizvodnjo nosilnih programov. Da se bomo lažje odločali o obsegu proizvodnje, smo analizirali stroške, nastale v prvem polletju in jih razporedili v variabilne, relativno fiksne in absolutno fiksne. Iz pregleda stroškov je razvidno, da variabilni stroški predstavljajo v skupnih stroških kar 71,4%, relativno fiksni 9,7% in absolutno fiksni 18,9 %. Če bi letos dosegli enak obseg prodaje kot v preteklem letu, bi se delež varijabilnih stroškov v masi zmanjšal na 69,4 %, delež fiksnih stroškov pa bi se povečal. Ob povečani proizvodnji se močno znižujejo fiksni stroški na enoto proizvoda. Za vse glavne proizvode smo izračunali na osnovi podatkov I. polletja 1988 gibanje lastne cene izdelkov v odvisnosti od obsega prodaje in izdelali grafične prikaze strukture stroškov, prodajne vrednosti in lastne cene izdelka v odvisnosti od obsega prodaje. Ugotavljamo, da je lastna cena vseh vodilnih proizvodov Lesne zelo elastična glede na obseg proizvodnje. 2.6. Analiza sredstev in virov ter obračanje sredstev Problem ustrezne strukture sredstev in virov ter težave z likvidnostjo Lesne, predvsem lesne industrije, je trajno prisoten. V obdobju zadnjih nekaj let je zaradi visoke inflacije nemogoče ustvarjati tako visoko akumulacijo, da bi povečano vrednost materialnih naložb lahko krili iz lastnega denarja. Visoka materialna intenzivnost naših izdelkov, po vrstah stroškov, te težave še potencira. Obračunski sistem, ki je z začetkom leta 1987 v nekaterih delih uzakonil revalorizacijo sredstev in virov, povzroča v organizacijah, ki nimajo ustrezne strukture sredstev in virov, nove velike težave pri zagotavljanju likvidnosti. Revalorizacijski prihodki in odhodki namreč niso samo obračunska kategorija, saj se za njimi pojavljajo tudi denarni tokovi, ki pa niso usklajeni, ker so revalorizacijski odhodki v svoji pojavni obliki tudi odlivi (revalorizacijske obresti od kreditov, je potrebno sproti poravnati) medtem ko so revalorizacijski prihodki v glavnini obračunske kategorije (reval. OS in zalog). V našem primeru imamo v strukturi revalorizacijskih prihodkov ca 15 % prilivov, kot odliv pa 40 % revalorizacijskih odhodkov. Za Lesno nastaja dodaten primanjkljaj denarja v višini ca 4 milijarde din in pomeni 3-kratno polletno akumulacijo. Končni učinki vseh navedenih problemov se odražajo v povečanih stroških financiranja (obrestih) tako v deležu CP kot v deležu dohodka v primerjavi z letom 1987 in trajno višji delež obresti naše lesne industrije v primerjavi s podskupino. Zaradi ugodne tržne situacije (zmanjšanje zalog gotovih izdelkov) in prepolovljenih možnosti investiranja v I. polletju, smo uspeli zagotavljati likvidnost na minimalnem nivoju, tako da smo poravnali naše obveznosti in nismo imeli blokiranih računov. Ugotovitve 1. Zmanjšali smo primanjkljaj dolgoročnih in trajnih virov v DO in v LIN za 4 % v strukturi vseh sredstev, vendar nam še vedno manjka v DO 12% (gozd. 0%, les. ind. z BP pa 19%) trajnih virov, da bi dosegli normalno strukturo in dejansko uskladili prilive in odlive vsaj na področju dolgoročnega financiranja. 2. Stopnja samofinanciranja je ostala na ravni leta 1987. Ponovno poudarjamo, da smo se morali zadolževati za sprotno plačilo obresti in je razlika med prilivi in odlivi po revalorizacijski bilanci znašala za prvo polovico leta ca 4 milijarde din. V SRS se giblje stopnja samofinanciranja v povprečju med 0,65 in 0,75. Tako je DO na povprečju SRS, medtem ko je LIN pod povprečjem gospodarstva SRS in pod povprečjem panoge. 3. Kazalec likvidnosti nam kaže razmerja med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi. Pravilo je, da so težave s plačilno sposobnostjo, kjer kratkoročni dolgovi presegajo kratkoročne terjatve. To potrjuje tudi naš primer. Kazalec bi moral imeti vrednost 1 ali več, naša razmerja pa se gibljejo za DO od 0,62 do 0,73 in lesno industrijo 0,55 do 0,65. Tu bistveno odstopamo tudi od lesne industrije SRS. 4. V okviru kratkoročnih sredstev so se najbolj povečale prejete menice in terjatve do kupcev in sicer iz 15% na 22% vseh sredstev v DO in iz 18 % na 26 % za TOZD LIN. To je posledica povečane neplačane realizacije zaradi slabše finančne discipline naših kupcev in zelo visoke fakturirane realizacije v mesecu juniju. 2.7 Analiza delovnega časa 2.7.1. Normirana dela v proizvodnji V DO Lesna so praviloma vsa dela v neposredni proizvodnji normirana z individualno ali skupinsko normo. Sistem norm je odvisen od delovnega procesa. V osnovi so vsi normativi (Tn) sestavljeni iz časa izdelave Ti in dodatnih časov. Pri nas so izdelavni časi obremenjeni s 43 % dodatnih časov, oz. v delovnem času je delež dodatnega časa 30 %. — Povprečna struktura dodatnih časov je naslednja: 1. priprava delovnega mesta 21 % 2. pospravljenje delovnega mesta 15% 3. čakanje na material 17% 4. osebne izgube (z malico) 35 % 5. okvare, motnje, sestanki, pomoč sosednjemu delovnemu mestu 12% KADROVSKE VESTI — SOCIALNA PROBLEMATIKA — REKREACIJA t na prehodu za pešce! Na cesti naj se ne lovijo ali žogajo! Starši moramo biti otroku za vzgled. Če samo kršimo ta osnovna pravila, od otrok ne smemo in ne moremo pričakovati ali zahtevati kaj drugega. . »Otroku najboljše« je geslo letošnjega tedna otroka. To želijo svojemu otroku vsi starši. Pa je to »najboljše« vedno tudi najbolj koristno in pametno? To vprašanje si velikokrat postavljam, vsakokrat pa takrat, ko opazujem mlade, mimo nas drveče mopediste in motoriste. Kot kresničke so ponoči, ko se podajajo na vratolomne večerne pustolovščine. Na cesti sproščajo vso svojo odvečno mladostno energijo in napetost. Vse več staršev kloni ob ponavljajočih se prošnjah svojih sinov (vedno bolj tudi hčera) in omogočijo otroku nakup kolesa, motornega kolesa ali celo motorja. Starostna meja, ko otrok »zajaše« svojega prvega kovinskega konjička, se pomika navzdol. Večina staršev s ponosom opazuje svojega otroka, ko le-ta prvič obvlada kolo. Od tega prvega koraka se začne strma in hitra pot k prvemu motornemu kolesu, če so le finančne možnosti in popustljivi starši, V večini staršev, sprva ponosnih na svoje otroke, začne rasti strah pred nezgodo. Dolgo ga tlačijo v sebi in si dopovedujejo, da se njihovim otrokom ne more zgoditi kaj hudega. Strah je upravičen, iz leta v leto'bo!j... Ob tem se sprašujem, ali je zadovoljstvo, da si otroku ugodil, vredno davka, ki ga lahko pozneje terja? Dr. Hermina Osojnik f OB TEDNU OTROKA Otroku najboljše Spomladi, ko se stopi sneg in se otopli, se v našem šolskem dispanzerju poveča število odrgnin, ran, udarin, zlomov, opazovanj v bolnišnici zaradi padcev s kolesi, mopedi ali motorji itd. Te poškodbe posebno porastejo v času šolskih počitnic. Po podatkih naše statistične službe so nezgode že od leta 1964 vodilni vzrok smrti pri šolski populaciji’ stari od 7 do 18 let. Zavze- KLJUB SUŠI -DOBRA LETINA •P #*> m Franc Plevnik: »s pridelki sem zadovoljen«. Če bi katerega koli kmeta vprašali, kakšna je letošnja letina, bi gotovo vsak skomignil z rameni in dejal: »No, ja, kljub suši je še vsega dovolj . . . In tako nam je dejal tudi mladi kmet Franc Plevnik, po domače Pegan iz BRD. Z ženo Vero pridno in napredno gospodarita na svojem 14 ha velikenvposestvu. »Ja, veste, je pač treba delati, če hočeš kaj iztisniti iz kmetije,« pravi mladi gospodar Franc. »Kako pa ste kaj z letino zadovoljni?« »Nimam kaj reči. Kljub suši je še kar vsega dovolj. Krompirja smo letos pridelali toliko, da ga bom lahko veliko tudi prodal. Veste, tu na Brdih je zemlja bolj težka in ilovnata, pa pridelkom suša ni tako močno škodovala.« »Kaj pa cena krompirja?« »Zdi se mi, da je cena za tistega, ki mora krompir kupiti, kar precej visoka. Kmet pa mora tudi veliko plačati za umetna gnojila in zaščitna sredstva, če hoče, da bo pridelek dober.« Verjeli ali ne, lepo je slišati, če kmet pove, pa je s pridelkom zadovoljen. Njegov celoletni trud je gotovo poplačan v jeseni, ko z veseljem pospravi pridelke pod streho. F. Jurač majo kar 60—70 % vseh vzrokov v tem obdobju. Nezgode terjajo precej več življenj med dečki kot med deklicami. Leta starosti, ki so predisponirana za nezgodno umrljivost so 16—18 let. Največ otrok izgubimo zaradi nezgod v prometnih nesrečah (kar 60 %), sledijo samomori (23 %), na tretjem mestu pa so utopitve (6 %). Poškodbe so na drugem mestu med vzroki, takoj za obolenji dihal, zaradi katerih se šolarji zatekajo v šolski dispanzer. Kot smo že prej povedali, so najpogostejši vzrok smrti med šolarji ravno poškodbe, zato je naša skupna naloga preprečiti vse vrste nezgod. To nam bo uspelo le, če bomo: — dovolj poučeni, kaj se lahko zgodi našim otrokom doma, na poti v šolo, v šoli in na dvorišču, kjer preživljajo svoj prosti čas; na to bomo otroka stalno opozarjali in ga hkrati vzgajali — nudili otroku ustrezno vzgojo o prometu, o odnosu med udeleženci v prometu oz. o osnovnem odnosu med ljudmi. Otrok je velikokrat poškodovan v prometni nesreči kot pešec. Dostikrat sam ni kriv za nesrečo, niti se ji ni mogel izogniti. Na cesti prežijo nanj številne nevarnosti, zato je prav, da starši naučijo svojega otroka varne hoje do šole in nazaj že pred vstopom v šolo. Na previdnost sprva vsakodnevno opozarjajo. V šolo naj gredo ob pravem času, da ne bodo pozneje brezglavo dirjali! Cesto naj prečkajo SREČANJE GOZDARJEV V KOMISIJI Osnovna organizacija sindikata TOZD Gozdarstvo Mislinja je avgusta letos organizirala v Komisiji srečanje kolektiva s svojimi nekdanjimi sodelavci. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Nekdanji gozdni delavci so se predvsem zanimali, kako sedanji kolektiv gospodari z gozdovi, katere so skupaj nekoč pomagali gojiti. Zanimale so jih tudi življenjske razmere in pogoji dela. Ob tej priložnosti seje kolektiv poslovil od delavca Mirka Plevnika, ki je letos odšel v pokoj. |yan LEKŠE 6 ■ V 1 H A R N 1 K 3.2.2. Prihranki na obrestih Po vseh kazalcih imamo prenizko samofinanciranje poslovanja in previsoke zaloge surovin in repromaterialov. Možnosti za ukrepanje je več. Predvsem si moramo postaviti take cilje, ki jih bomo lahko operativno zasledovali in motivirali ljudi od neposrednih efektov: — prenesti del proizvodnje, kjer je to možno na kooperante in z dobrim planiranjem proizvodnje znižati stroške vezave denarja v zalogah; — proizvajati za znanega kupca tudi na domačem trgu (zahteva najbrž drugačno organizacijo prodajne službe), najti poti do individualnega kupca stavbnih izdelkov; — z najboljšo kvaliteto in poslovnostjo do kupcev (rokovno pravočasna in vsebinsko pravilna odprema) doseči skrajšanje plačilnih rokov kupcev. — zagotoviti dolgoročne trajne vire za pokritje dolgoročnih sredstev predvsem s sovlaganji vseh oblik. 3.2.3. Prihranki pri ostalih stroških V ostalih stroških so nekateri, ki bi jih po našem mnenju bilo potrebno povečati, da bi na dolgi rok gospodarili uspešno — to so: — vlaganja v ljudi (izobraževanje) — vlaganja v razvoj. Nadalje bi bilo potrebno racionalizirati stroške prevozov z osebnimi avtomobili (prenos — odprodaja delavcem) in plačevanje kilometrine. Enak razmislek velja za motorne žage v gozdarstvu. Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev so velika postavka v ceni vsakega izdelka. Kako optimalno vzdrževati naša sredstva? 3.3. Ukrepi na finančnem področju Izboljševati moramo stopnjo samofinanciranja do optimu-ma (kazalec mora imeti vrednost 1) — Povečati trajni vir z vlaganjem zasebnega kapitala od partnerjev iz tujine. - Zniževati moramo vse vrste zalog in hitreje obračati vsa sredstva. — Nadaljevati politiko in način investiranja v I. polletju 1988. Kratkoročne obveznosti moramo uskladiti s kratkoročnimi sredstvi: — s proizvodnimi programi, za katere bomo na trgu dosegli bistveno izboljšanje plačilnih pogojev, — s selektivnim pristopom moramo izbirati naše kupce in s tem zmanjšati neplačano realizacijo. Pomembne so izredne prodajne aktivnosti (prodaja za gotovino s popustom v lastnih prodajalnah in dajanjem kasaskon-ta kupcem). Dosledno in ažurno moramo obračunavati in izterjati zamudne obresti od kupcev, ki se ne držijo pogodbenih rokov. 4. POGOJI ZA IZVEDBO UKREPOV ZA BOLJŠE POSLOVANJE 4.1. Trženje Za naslednje obdobje imamo naslednje cilje: — obdržati prodajo na domačem trgu na nivoju leta 1988, — vso povečano proizvodnjo usmeriti v izvoz. Struktura prodaje 1988 1990 — domači trg 81 % 67% — izvoz 19% 33% a) Proizvodi — Ostati moramo v skupini vodilnih podjetij pri večini izdelkov stavbnega pohištva (vratna krila, podboji, obloge) in ivernih ter oplemenitenih ploščah. — Priključiti se moramo skupini vodilnih pri izdelkih zunanjega stavbnega pohištva (okna, senčila), lamelnih vratih, profilih in masivnih ploščah. — Pri izdelkih notranje opreme moramo preseči sedanji povprečni slovenski kakovostni razred. b) Poslovanje — V kvaliteti poslovanja na trgu moramo doseči poprečni evropski in nadpovprečni jugoslovanski razred. Z dosego teh ciljev glede strukture domače in izvozne prodaje bomo dosegli razmerje, ki je za lesno industrijo na eni ter velikostjo domačega trga na drugi strani pravzaprav minimalno. Mnoga lesno predelovalna podjetja dosegajo večji delež izvoza. c) Izvoz Lahko ugotovimo, da je možno znatno povečati izvoz tako količinsko, še bolj pa vrednostno pri vseh proizvodnih programih Lesne. Za realizacijo te usmeritve je potrebno: 1. v Lesni ustvariti vzdušje, da je izvoz trajna usmeritev, zagotoviti možnosti za nemoteno tehnično in oblikovno prilagajanje proizvodnje zahtevam trga, zagotoviti ustrezno kvaliteto, konkurenčne dobavne roke; 2. najti prodajne poti za pravilno obvladovanje in poznavanje trga za čimhitrejše in pravilno reagiranje za zahteve trga ter vsklajevati le te z možnostmi in usmeritvami Lesne. Ocenjujemo, da je ustrezen delež direktnega izvoza 40—50%. Za dolgoročno prisotnost na trgu je odločilnega pomena: a) razvoj dolgoročnih proizvodnih kooperacij za neposredni kontakt s proizvodnim delom tržišča b) ustrezna oblika podjetniške prisotnosti na trgu za neposreden in ravnopraven odnos s trgovskim delom tržišča. BOLJŠE BOMO POSLOVALI, ČE BOMO UPOŠTEVALI PREDVSEM NASLEDNJE: — raziskave tržišč in prilagajanje marketinškim ukrepom, spoznanje tržnih raziskav, — povečane aktivnosti na področju tržnega komuniciranja (propagandni mediji, promocije novih izdelkov, razstave), ki jih bomo bolj prilagodili lastnim.prodajnim kanalom, — strokovno, funkcionalno izobraževanje ob delu večine zaposlenih — stalno izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih — izpopolnjevanje sistema stimulativnega nagrajevanja — ugotavljanje (ter eventualno premeščanje ali tudi prenehanje delovnega razmerja) tehnološkega presežka zaposlenih v Blagovnem prometu — investiranje v sodobno opremo za opravljanje tržnih dejavnosti (računalniško vodenje poslovanja, komuniciranje) in prodajno-poslovne prostore; — storitvam, ki so povezane z izdelki, bomo dali večji pomen in delež v tržnih aktivnostih (hitra realizacija naročil, osvojitev odpremljanja po objektih oz. kosih, strokovno svetovanje, ažurno informiranje, nadpovprečni nivo servisnih storitev); — nadaljevali bomo s segmentiranjem domačega trga ter intenzivneje in bolj globalno obdelali zahtevnejše trge z večjo kupno močjo (Slovenija, Hrvatska, Vojvodina), na ostalih tržnih segmentih pa se bomo usmerili v obdelavo posameznih ožjih območij oz. ciljnih skupin kupcev; — izpopolnili organizacijo nastopa na domačem tržišču v smislu večjega prilagajanja lokalnim tržnim razmeram ob zagotovitvi funkcionalne povezanosti prodajnih sektorjev; — na nabavnem področju bomo izvajali vse aktivnosti za nemoteno oskrbo proizvodnje. Skrbeli bomo za stroškovno in cenovno racionalno nabavo. Organizacijo dela v nabavni službi bomo izpopolnili tako, da bodo naloge nabavnih referentov zadovoljevale potrebe proizvodnih obratov. Istočasno bomo s sklepanjem letnih pogodb na osnovne materiale dosegli nabavne bonitete velikega odjemalca. Koeficient obračanja zalog materialov bomo izboljšali za 20 %. 4.2. KADRI Analiza plačanih ur v lesni industriji, prav tako analiza izkoristka delovnega časa in primerjava kazalnika doh/zap. v primerjavi z lesno industrijo SRS kažejo naše slabosti prevelikega števila zaposlenih za tak obseg proizvodnje. Analiza stanja zaposlenih po posameznih področjih dela v TOZD LIN in skupno s pripadajočim delom služb skupnega pomena kaže, da imamo kar 46 % zaposlenih izven neposredne proizvodnje, po analizah plačanih ur pa 60 %. Nadaljnja analiza zaposlenih po področjih dela nam kaže resnično zaskrbljujočo sliko, saj je delež razvojno tehnološkega dela 1,8 % vseh zaposlenih, delež nalog poslovne informatike pa 5,8% irr kadrovsko splošnih nalog 3,6%. Organizacijska oblika naše DO in lokacije proizvodnih enot ter podvajanje nekaterih funkcij so prav gotovo eden izmed glavnih razlogov za tako visok delež nalog poslovne informatike in kadrovsko splošnih nalog. Ostale vrste del so seveda vezane na proizvodne programe in organizacijo dela za posamezni program. Po našem mnenju moramo opredeliti proizvodne programe Lesne, njihove lokacije, organiziranost sistema kot celote in posameznih enot in temu primerno organizirati potrebne proizvodne in režijske službe v posameznih enotah in na skupni lokaciji. Delo, ki v procesu nastajanja nekega proizvoda ni ekonomično iz našega poslovnega vidika in ne povečuje rentabilnosti izdelka oz. sistema kot celote, ni potrebno delo. V tem trenutku se ne slepimo z mislijo, da bomo v kratkem času lahko nepotrebno delo pri nas definirali. To v vseh pogojih delovanja trga niti ne bo več potrebno. Potrebno pa je, da teh pogojev ne dočakamo nepripravljeni. Ker nam vse analize kažejo, da ustvarimo premalo na zaposlenega, predlagamo prerazporeditev določenega dela zaposlenih iz režijskih služb v proizvodnjo. Naš predlog je pripravljen na določenih ocenah po službah in organizacijskih enotah, izražen pa v deležu močnega prihranka ljudi in njihove prerazporeditve v proizvodnjo. Vsaka služba oz. organizacijska enota zase mora predlog konkretizirati glede ljudi. Posebej je potrebno pripraviti kvalifikacijsko strukturo kadrov, ki se zaradi povečanega obsega proizvodnje potrebujejo in dejansko kvalifikacijsko strukturo ljudi v režijskih službah, tako da bi izkoristili izobrazbo ljudi na pravem mestu, preostale pa ustrezno prekvalificirali. Predlog za zmanjšanje režijskih del oz. zaposlenih v režiji je razdeljen v 4 grupe in sicer: 1. grupa — ne zmanjšujemo števila zaposlenih 2. grupa — predlagamo 5% zmanjšanje 3. grupa — predlagamo 10% zmanjšanje 4. grupa — predlagamo 20% zmanjšanje. Posamezne službe oz. dele služb smo razvrstili v grupe in tako od skupno 394 zaposlenih v »upravni režiji« dobili možno zmanjšanje 47 ljudi oz. 12 % ob pogoju spremembe samoupravne organiziranosti (bistveno zmanjšanje števila TOZD ali celo ukinitev vseh). 1. zmanjšanje »upravne režije« povprečno 12% 47 ljudi 2. zmanjšanje proizvodne režije 5 % 26 ljudi 3. zmanjšanje normativov časa 5 % 57 ljudi 4. prihranek ljudi zaradi novih naložb_______________75 ljudi Skupaj 205 ljudi Takšno število ljudi potrebujemo glede na normative za doseganje predvidenega obsega proizvodnje (za 15%). Večjo produktivnost neposrednega dela ne moremo enostavno iskati v spremembah normativov, ker to v največji meri lahko spremeni % preseganja ali nedoseganja normativov izdelanih časov, ampak s sistematičnim pristopom k odpravljanju vseh okoliščin, ki zavirajo večjo proizvodnjo. To je osnovna naloga službe za merjenje časov, tehnologov in vodij proizvodnje. Največjo pomanjkljivost za točen izračun predstavljajo nedefinirani tehnološki postopki. Tu se moramo v večji meri posluževati podatkov, ki smo jih definirali v pogodbah o dobavi strojev ali z ustrezno tehnično dokumentacijo stroja. Ne smemo akceptirati variante, da mora stroj samo zaradi tega, ker je postavljen v Jugoslaviji, imeti manjši pomik, kot pa če obratuje v Nemčiji. Pri tem moramo upoštevati razlike, ki so objektivne. Kot primer lahko vzamemo čas za malico, ki je pri nas vštet v delovni čas, v nemškem delovniku (šiht) pa je neto 8 ur brez malice. S tem problemom prehajamo že na dodatne čase Td, ki pomenijo v strukturi norme od 20 % do 50 %. Analiza strukture dodatnega časa (priložena tabela) pokaže, da znašajo dodatni časi 2,5 ure. To dejstvo ne pomeni, da delamo 5,5 ur, ker so določeni dodatni časi nujno potrebni (mazanje, nastavljanje, manjše okvare, menjava rezil itd.), vendar so časi PR, CM in tudi IOP vredni drugačnega tretiranja. Razčistiti moramo nekaj osnovnih dilem o pristopu k delu. To ni strokovna ampak v večji meri samoupravna odločitev. Ali pomeni, da moramo konec ali začetek delovnega časa pričakati pri vratarju ali na delovnem mestu. Ali pomeni 30-minutni odmor za malico še dodatno 10 minut za umivanje rok in hojo do jedilnice. Problemov in dilem pri izkoristku delovnega časa je veliko. Čaka nas strokovno delo — tehnična produktivnost — ki se začne pri konstruiranju izdelka in konča z dostavo materiala na delovno mesto in sprememba odnosa do dela. Cilj 5 % dvigniti produktivnost v neposredni proizvodnji bomo dosegli s kombinacijo obeh. Takoj moramo pripraviti ustrezne programe in ukrepe v vseh TOZD. Glede na primerjavo s podskupino dejavnosti nam to še ne sme biti končni cilj, saj bi za doseganje povprečnega dohodka zaposlenega v panogi SRS morali zmanjšati število ljudi še za dodatnih 100. Vse navedeno velja za lesno industrijo, za gozdarstvo se pripravljajo ločeni predlogi. 4.3 NALOŽBE Osnovna izhodišča za investiranje v tehnološko opremo je proizvodni program — osnovni in dopolnilni, ki se nanaša na posamezne TOZD V DO Lesna. Pripomniti velja, da-lahko v večini naših TOZD zadovoljimo tehnološke potrebe z nabavo novih strojev in naprav ter z manjšimi adaptacijami dobimo željene rezultate. Pri tem predstavljata izjemo lokaciji v TSP Radlje in posebno TOZD Nova oprema. V prvem primeru bo treba veliko investirati v energetske naprave, pri Novi opremi pa moramo za sodobno izvozno proizvodnjo zgraditi vsaj 2.000 m2 del. površin. To je le povzetek elaborata Strategija Lesne v spremenjenih pogojih gospodarjenja, ki so ga pripravile strokovne službe za lesno industrijo, za gozdarsko dejavnost pa bomo, objavili besedilo v eni izmed prihodnjih številk glasila. Čeprav takšnih posnetkov nismo vajeni gledati sedaj pozno v jeseni, se nam vendarle zdi prav da se spomnimo vročih dni, ko so kmetje sušili in spravljali seno. Pri Brešerjevih v Razborci pri Mislinji so morali zaradi strmega travnika kar ročno obračati travo. Sicer pa včasih je tudi tako opravilo lepo in zanimivo. Foto: F. Jurač PONOVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1988/1989 — inženir gozdarstva VI. stopnja 1 štipendija — organizator dela proizvodna smer 2. TOZD Gozdarstvo Mislinja VI. stopnja 1 štipendija — inženir gozdarstva 3. TOZD Gozdarstvo Radlje VI. stopnja 1 štipendija — inženir gozdarstva 4. TOK Gozdarstvo Ravne VI. stopnja 1 štipendija — inženir gozdarstva 5. TOZD TSP Radlje—Podvelka VI. stopnja 2 štipendiji — lesarski tehnik V. stopnja 1 štipendija — lesar širok profil 6. TOZD Žaga Otiški vrh — inženir organizacije IV. stopnja 2 štipendiji dela—proizvodna smer 7. TOZD TP Prevalje VI. stopnja 1 štipendija — lesar tehnik V. stopnja 1 štipendija — organizator dela proizvodna smer 8. TOZD Blagovni promet — diplomirani ekonomist VI. stopnja 3 štipendije — zunanja trgov, — diplomirani ekonomist VII. stopnja 1 štipendija — notranja menja. VII. stopnja 1 štipendija — ekonomist—zunanja trg. 9. TOZD TIP Otiški vrh VI. stopnja 2 štipendiji — lesarski tehnik V. stopnja 3 štipendije — inženir lesarstva VI. stopnja 3 štipendije — inženir elektro jaki tok VI. stopnja 1 štipendija — ekonomist—organiziranost TOZD VI. stopnja 1 štipendija — ekonomist—notranja menjava VI. stopnja 1 štipendija — višji upravni delavec 10. DSSP VI. stopnja 1 štipendija — gozdarski tehnik V. stopnja 2 štipendiji — inženir gozdarstva VI. stopnja 1 štipendija — inženir geodezije VI. stopnja 1 štipendija V. stopnja 1 štipendija VI. stopnja 1 štipendija V. stopnja 2 štipendiji VI. stopnja 1 štipendija magisterij — ekonomski tehnik — 4. let. — ekonomist—računovodska smer 11. TOZD TP Pameče — lesarski tehnik 12. Delovna skupnost Interne banke — ekonomist—ekonomska informatika 13. TOZD Nova oprema — ekonomist Poleg razpisanih mora delavec izpolnjevati še te pogoje: — da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj v Lesni, od tega vsaj eno leto po pripravništvu na takšnem področju dela oz. toliko kot je pogoj za vpis v program, za katerega se želi nadalje ob delu izobraževati ter, da ni starejši od 45 let, — da uspešno opravlja svoja dela in naloge, — da kaže nagnjenje za poklic, za katerega se želi izobraževati, — da dobi soglasje pristojnega organa upravljanja pri udeležencu tega sporazuma, pri katerem združuje svoje delo, — da z zdravniškim spričevalom dokaže ustrezne psihofizične sposobnosti za izobraževanje ob delu, za delo in naloge, za katero se želi izobraževati, če to zahteva usmeritev, oz. smer izobraževanja. Delavec z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj lahko izjemoma dobi pravico do izobraževanja, če želi nadaljevati izobraževanje v smeri in stopnji, ki je ne moremo zagotoviti s štipendiranjem za delo ali z internim oz. eksternim razpisom za sklenitev delovnega razmerja z delavcem izven Lesne. Na objavljen razpis izobraževanja ob delu se lahko prijavi vsak delavec v Lesni, ki izpolnjuje pogoje, ne glede na to, pri katerem udeležencu tega sporazuma združuje svoje delo. Prošnjo s kompletno dokumentacijo kandidati oddajo v izobraževalnem centru najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa v glasilu VIHARNIK. Zoper sklep odbora za kadrovsko politiko, ki odloča o izbiri kandidatov na prvi stopnji, lahko kandidati vložijo zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu udeleženca tega sporazuma, pri katerem združuje svoje delo in sicer v 15 dneh po vročitvi sklepa. Odločitev delavskega sveta je dokončna. M1MA PUŠNIK Sindikat razpravljal o socialni problematiki Izvršni odbor konference sindikata Lesne je na tretji seji v mesecu septembru razpravljal o problematiki zdravstvenega in socialnega varstva delavcev Lesne, o izplačilu osebnih dohodkov ter o kreditiranju delavcev za nakup ozimnice. V razpravi se je izvršni odbor osredotočil na vprašanja znižanja bolniškega staleža v Lesni in kako izboljšati življenjske razmere najbolj ogroženim delavcem. Sprejel je predlog strokovne službe, da se vsi pregledi pred zaposlitvijo vršijo v eni ambulanti medicine dela (v tisti, ki je medicinsko oz. strokovno najbolj usposobljena). Za obdobne sistematske preglede pa se bomo dogovorili s SOZD Koroško zdravstvo in skupaj našli ustrezne rešitve. Za sestanek s predstavniki SOZD Koroško zdravstvo je odgovorno vodstvo de- lovne organizacije. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik konference sindikata Lesne in socialne delavke. Na tem sestanku se bomo tudi dogovorili o oblikah sodelovanja za zmanjšanje bolniškega staleža. Izvršni odbor priporoča osnovnim organizacijam tozdov, da poskrbijo za brezplačno nabavo ozimnice v višini 200.000 din socialno ogroženim delavcem. Takih je v Lesni 30 delavcev. Predlagal je tudi, da bo najnižji osebni dohodek za mesec september 450.000 din. Razprava je tekla tudi o predlogu strokovnih služb in poslovodnega odbora o izplačilu neto osebnih dohodkov v dveh delih. Po tem načinu bi 95% neto osebnega dohodka (akontacijski delež) za pretekli mesec izplačali od 6. do 10. v mesecu, končni obračun pa izvršili 15. in 26. v mesecu (5 % neto osebne- ga dohodka. Prispevke iz bruto osebnih dohodkov bomo plačevali osem dni po končanem obračunu osebnih dohodkov, med 3. in 4. dnem v mesecu za predpretekli mesec. Izvršni odbor konference priporoča temeljnim organizacijam, da predlagani način izplačevanja osebnih dohodkov čimprej uveljavijo. Tudi letos bo sindikat sodeloval pri nabavi ozimnice. Pri Ljubljanski banki, TKB Slovenj Gradec bo najel kredit za ta namen in plačal revalorizacijske obresti. Tako bo kredit za delavce Lesne brezobresten. Maksimalna višina kredita, ki ga delavec lahko dobi za nakup ozimnice je 360.000 din, najnižja vsota mesečnega odplačila pa bo 30.000 din. Vir: zapisnik konference sindikata Lesne— L Robnik Predlagaj nekaj koristnega Komisija za inventivno in inovacijsko dejavnost Lesne razpisuje akcijo: Predlagaj nekaj koristnega, ki bo trajala od L oktobra do 15. novembra 1988. Predloge lahko oddate svojemu delovodji, obratovodji, vodji TOZD, animatorju v TOZD, predsedniku osnovne organizacije sindikata TOZD, predsedniku delavskega sveta TOZD ali oddate predloge v nabiralnike, ki so nameščeni v vaših tozdih. Obrazce oz. prijavnice za prijavo koristnih predlogov dobite na TOZD-u. Pri izpolnjevanju obrazcev vam bodo tudi pomagali. V akciji bodo obravnavani vsi še nerešeni inventivni predlogi. Vsak predlog s smiselno vsebino bo nagrajen s 50.000 din. Realizirani predlogi pa bodo nagrajeni tudi po samoupravnem sporazumu o inventivni dejavnosti. Domačija Javornik v Črneški gori Javornikova domačija leži ob gozdni cesti, ki vodi z Dobrave v Črneško goro in Strojno. Javornikova kmetija je v tem kraju poleg Frančnikove in Tičarjeve ter v Strojni Pože-gove ena najvišjih domačij na n. m. v. 850 m. Ta domačija ima podobno usodo kot številne planinske kmetije v tem kraju. Že pred prvo svetovno vojno so jo prvotni lastniki prodali veleposestniku, sami pa se preselili v dolino. Tukaj je pravi primer takih domačij. Novi lastniki so nastanili najemnike, ki so bili največ kmečki sinovi, ki so izhajali iz številnih kmečkih družin. Pravili so jim štantmani. Novim lastnikom je bilo največ do gozda, saj so bili ti lastniki največ lesni trgovci ali podobno. Novi gospodarji so opustili vse novi-ne, ki so bile pri vsaki kmetiji in slabo obdelovalno zemljo pogozdili s smreko. Ostali del so dali v uporabo najemniku. Pogodbe z najemniki so bile največkrat dogovor, da so imeli drva, steljo in pašo brezplačno, za najpotrebnejša popravila na gospod, poslopju je skrbel lastnik. Za odškodnino so mu opravljali razna dela: varstvo v gozdu in razna manjša gozdna dela. Včasih je imel tudi izgovorjen kak pridelek. Najemniki so obdelovali zemljo in redili živino, kakor je pač bila številna družina. Če ni bilo stalnega dela na polju, so delali za gospo. V gozdu kot drvarji ali vozniki, ali se pri drugih sosedih udinjali kot taverharji (dninarji). Kjer se je bilo v okolici možno zaposliti, pa so se posamezni člani ali gospodar zaposlili v industriji, otroci in ženske pa so delali doma. Ko so od Javornika odšli prvi lastniki, se je tukaj zvrstilo več najemnikov iz raznih kmečkih družin, ki so odraščali in si urejali svoje domove, si za dote kupili nove domačije, ali šli za najemnike. Niso bili redki primeri, da so si pridni in varčni najemniki pozneje kupili tudi kako posestvo. Pri Javorniku so se še naprej menjavali razni lastniki in najemniki. Po kupni pogodbi iz leta 1921 je prišlo posestvo v last Rudolfa Notzla in 6. maja 1925 je po kupni pogodbi prišlo v last lesnega trgovca Ivana Veržuna iz Dravograda. Leta 1936 je prišel na Javornikov kot najemnik Prilasnik Ivan, si tukaj uredil svojo družino, nabavil živino. Postavili so mu nov hlev, da je redil 8—12 govedi, od tega par volov, ostalo krave in mlado živino ter enega konja. Poleti so pasli po planini po sto ovac, od teh nekaj sosedovih. Vseskozi so pridno delali, sejali vse vrste poljedelskih kultur, ki so uspevale; še lan za domačo uporabo za platno. Prehrano in obleko so v glavnem pridelali doma. Prilož- Frečnikova bukev v Črneški gori, foto Matevž Čarf nostno in pozimi so si denar služili s prevozi lesa v dolino. Med vojno so se tukaj pojavili prvi partizani. Večkrat so se oglasili kurirji in imeli varno zatočišče. Po osvoboditvi je prišlo Javornikovo posestvo pod agrarno reformo in na osnovi odločbe 12. januarja 1954 se je pre-knjižila lastninska pravica na ime Ivana Pri-lasnika. Po očetovi smrti, leta 1959, je prevzela posestvo vdova Katarina in skupno z otroci skrbela za dom. Ostali so zvesti Javornikovi kmetiji. Sin Ivan se je med tem zaposlil pri Lesni in se poročil. Leta 1978 je prevzel po materi domačijo, to leto so dobili tudi elektriko. Tako nadaljujejo delo svojih staršev. Leta 1980 sta z ženo zgradila novo hišo in si nabavila potrebne stroje, da sta si olajšala delo. Ker zaposlitve ni pustil, večino domačih del opravlja žena Slavka. Sedaj sejeta najpotrebnejše in redita po 6 glav govedi. Letos se je gospodar Ivan upokojil, lažje bosta skupaj delala načeto delo: obnovila in posodobila gospodarsko poslopje in uredila pašnike. Želimo jima dosti sreče na tej planinski domačiji. Matevž ČARF Hišni sejem LESNA 1988 Hišni sejem Lesna 1988 bo letos v stalnem razstavnem prostoru tozda Nova oprema v času od 21. 10. 1988 do 28. 10. 1988. Razstavljeni bodo proizvodi vseh finalnih TOZD delovne organizacije Lesne. Hišni sejem organiziramo zato, da našim poslovnim partnerjem predstavimo proizvodni program, predvsem nove proizvode, oziroma proizvode, katere bomo proizvajali v naslednjem letu. S poslovnimi partnerji — našimi kupci se bomo v času hišnega sejma tudi poskušali dogovoriti o prodajnih koli- V___________________________________________ A činah za naslednje leto ter zbrati njihove pripombe in predloge glede kvalitete proizvodov in o naših poslovnih odnosih. Hišni sejem Lesna 1988 pa ne bo namenjen samo našim poslovnim partnerjem — kupcem, temveč bo tudi vsak delovni dan odprt od 14. do 18. ure ter v soboto in nedeljo 22. in 23. 10. od 9. do 14. ure za ostale obiskovalce — prebivalce naše bližnje in daljne okolice. V času sejma bo mogoče naše proizvode (okna, vrata, obloge, sedežne garniture, postelje, vzmetnice itd.) kupiti s posebnim sejemskim popustom. Filip Jelen 2.7.2. Analiza plačanih ur v lesni industriji v I. polletju 1988 Iz analize plačanih ur ugotavljamo, da smo imeli v proizvodnih TOZD le 45,9 % plačanih ur po normi, z upoštevanjem delavcev v skupnih službah, delovni skupnosti IB in TOZD BP pa le 40,7 %. Plačana dela po času (organizacija proizvodnje notranji transport, vzdrževalna dela, vodenje podjetja in procesov, tehnične in razvojne službe, finančno računovodske, komercialne, planske in splošne službe) predstavljajo v skupno plačanih urah 42%, odsotnosti iz dela pa kar 17,3%. Največji delež odsotnosti iz dela predstavljajo boleznine do 30 dni, saj je kar 125 zaposlenih na dan v bolniškem staležu. Tak obseg boleznin ne moremo vzdrževati na daljši rok. 2.8.UGOTOVITVE IN POVZETEK ANALIZ 1. Naši proizvodi so visoko materialno intenzivni, pri čemer premalo koristimo možnosti za vgrajevanje polizdelkov od kooperantov in tako reagiramo na dogajanje na trgu neelastično. Istočasno pa imamo na zalogi še vedno prevelike vrednosti v reprodukcijskih materialih. 2. Izvozni proizvodi so dohodkovno prenizko pokriti. Vzroke tega pa ni mogoče iskati pri doseženih cenah, ampak predvsem v naših previsokih proizvodnih stroških. 3. Fiksni in relativno fiksni stroški na enoto proizvoda so previsoki, kar onemogoča konkurenčnost na domačem trgu in v izvozu. 4. Delež obresti v stroških je občutno previsok in pomanjkanje lastnih obratnih sredstev ogroža stabilnost poslovanja. 5. Struktura prodajnih poti ni ustrezna (predvsem na domačem trgu) in smo še zmeraj v preveliki meri odvisni od trgovskih organizacij. 6. Kvaliteta naših izdelkov in celotnega poslovanja še ni na zastavljeni ciljni ravni. 7. Celotni prihodek, dohodek in OD na delavca so prenizki za tehnološko naprednejšo proizvodnjo in večjo poslovno učinkovitost. 8. Vlaganje v razvoj, izobraževanje oz. v znanje zaposlenih je prenizko. 3 MOŽNI UKREPI (PRILOŽNOSTI) ZA BOLJŠE POSLOVANJE 3.1.Povečanje obsega proizvodnje 1. Pri iskanju izhoda iz dolgotrajnejše stagnacije na domačem trgu in trenutne cenovne nekonkurenčnosti na tujem trgu smo se odločili za varianto povečane proizvodnje z enakim številom zaposlenih. Predlog ima naslednje bistvene prednosti: — delo za vse zaposlene v DO brez prostih tehnoloških viškov delovne sile, — socialna varnost zaposlenih na daljše časovno obdobje, — korak k svetovni produktivnosti v lesni industriji (merjeno z CP/zaposlenega). — z dodatnim izobraževanjem delno prestrukturiranje delovne sile, kar pomeni višji izobrazbeni nivo, — večji izvoz v CP (nad 30%), kar daje večjo poslovno varno obratovanje DO. 2. Proizvodnjo bomo povečali za 15% in vso povečano proizvodnjo usmerili v izvoz. Glede na naš sedanji delež izvoza v CP pomeni to ca 70 % povečanje izvoza. Ob tej varianti se takoj pojavita dve osnovni vprašanji: — ali lahko za naslednja leta realno planiramo enako prodajo na domačem trgu, kot jo bomo dosegli v tem letu? — ali imamo tržišče za plasma povečanega izvoza? — ali imamo kapacitete za povečano proizvodnjo? Odgovori na to dilemo so nakazani na naslednjih straneh z ocenami naših strokovnjakov, podatki iz strokovne literature in izračuni. V kratkem lahko trdimo: doma bi z našo bistveno povečano maloprodajno mrežo v tem letu (od 6 na 9 trgovin), s polnim aktiviranjem inženiringa in relativno številno potniške mreže morali vsaj toliko povečati naš tržni delež, za kolikor bo realno padla prodaja. V izvozu bomo z novim programom, povečano poslovnostjo, cenovno konkurenčnostjo in podjetniško prisotnostjo na tujem trgu dosegli željene cilje. Povečano pro- izvodnjo bomo dosegli z delno prerazporeditvijo več zaposlenih v neposredno proizvodnjo, povečano produktivnostjo v neposredni proizvodnji in večjimi vlaganji. 3.Programska usmeritev Kot je že v uvodu napisano, ima DO Lesna že sedaj relativno sodoben proizvodni program z visokimi kakovostnimi cilji. Vendar se moramo zavedati, da delamo v panogi, kjer moramo stalno uvajati novosti na obstoječih programih in ustvarjati nove izdelke. Naša glavna naloga in imperativ trga v prihodnosti je razvoj, inovacije, kreativnost in ne smemo izgubljati trenutkov za predah. Ne inovativen program in poslovanje, samozadovoljstvo z doseženim, nizko postavljeni cilji preživetja samo s prodajo na domačem trgu, lahko na zelo kratek rok celo povečajo dohodek DO, vendar na daljši rok pomeni to zaostajanje in pot v nekonkurenčnost. Pri tem je izjemno pomembna naloga vodilnega in strokovnega kadra. Vodilni delavci, ki večino svojega delovnega časa porabijo za razmišljanje, kako ne bi izpolnili medsebojno dogovorjene dobave materiala, kako doseči dohodek na škodo druge temeljne organizacije, kako ne izvajati skupno dogovorjene poslovne politike na nivoju DO, kako stalno iskati vzroke za slab rezultat samo v skupnih službah itd., ne morejo svoje delovanje posvetiti glavni nalogi: to je razvoju in racionalnem poslovanju. Zato bomo ob poenotenju razvojnih ciljev morali izvesti selekcijo vodilnega kadra v največji meri glede na njegov prispevek k uvajanju novih programov. V naslednjem obdobju predlagamo usmeritev v naslednje nove programe: — finalizacijo oplemenitenih ivernih plošč — še višji nivo stilnih vratnih kril — podboji k stilnim vratnim krilom — finalizacijo furniranih ivernih plošč — večje predelave lesa v izdelke iz masivnega smreke: profili, plošče, lamelna vrata. — sedežne garniture in vzmetnice višjega cenovnega razreda — namenski razrez na žagah z možnostjo dodatnih faz (sušenje, skobljanje, prikrojevanje itd ). 3.1.1. PLAN IZVOZA ZA LETO 1989 (konvertibila) plan izvoza v $ planirano indeks TOZD 1988 1989 poveč. v $ 89/88 žage in gozdarstvo 625 000 940 000 315 000 150 Tovarna ivernih plošč 2 880 000 4 180 000 1 300 000 145 Tovarna pohištva Prevalje 3 182 000 5 280 000 2 098 000 166 Tovarna pohištva Pameče 2 049 000 3 104 000 1 055 000 151 Tovarna stavb. poh. Radlje 837 000 3 932 000 3 095 000 469 Nova oprema 2 842 000 4 140 000 1 298 000 146 Skupaj 12 415 000 21 576 000 9 161 000 174 3 2 ZNIŽANJE STROŠKOV 3.2.1 Prihranki materiala Strošek nabavnega materiala v prodajni ceni izdelka znaša od 40 % do 70 % in zato vsak % prihranka pri materialu pomeni praktično 5 % prihranka pri OD. Glede na velikost stroška moramo načrtno pristopiti k optimalni porabi repromateriala. Tu se večkrat srečujemo z miselnostjo, da se lahko največji prihranki dosežejo v neposredni proizvodnji, vendar je ugotovljeno, da se vsaj 70 % prihrankov lahko doseže v fazi konstruiranja izdelka, 20 % pri operativni pripravi dela in 10 % v neposredni proizvodnji. Moramo se zavedati, da nepremišljeno in nenačrtovano varčevanje v proizvodnji lahko zaradi padca kvalitete ali reklamacij pomeni večji strošek. Pomanjkanje strokovnega znanja in inventivnosti nam večkrat onemogočata večje rezultate. Pri konstruiranju sprememb na izdelku moramo upoštevati metode funkcionalno ovrednotene analize. Imamo veliko primerov, ko s ciljem večje kvalitete izdelka vgradimo drage materiale, vendar zaradi malomarnosti pri izdelavi dosežemo nasprotni učinek. Zavedati se moramo, da samo na zahtevah tržišča in naše tehnologije oblikovan izdelek v kombinaciji z delovno in tehnološko disciplino pomeni realen prihranek na stroških vhodnih materialov. KADROVSKE VESTI PRIŠLI V TOZD: AVGUST 1988___________________________________________________________ Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja_______________________________________________________________________ TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Smolar Marija, 8. 8. 1988, administrativna dela, TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec TOZD ŽAGA MISLINJA Planinšec Peter, 1. 8. 1988, lesar širokega profila, pripravnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Kogelnik Monika, 8. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Burja Branko, 8. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Grabner Marko, 10. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Mlakar Andrej, 11.8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Brlizg Danilo, 11.8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Janšek Jožek, 25. 8. 1988, pomoč pri stroju, del. zar. za dol. čas TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Ravlan Ivo, 23. 8. 1988, lesar širokega profila, pripravnik — določen čas TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Damjanovič Danilo, 15. 8. 1988, vodja prodaje in odpreme, Ediristvo Skudrije Bajrami Selver, 15. 8. 1988, sklad, delavec, Edinstvo Skudrije Duraku Selejman, 15. 8. 1988, čuvaj, Edinstvo Skudrije Jovanovski Jose, 15. 8. 1988 prodajalec, Edinstvo Skudrije Kuzmanovski Petko, 15. 8. 1988, vodja skladišča Edinstvo Skudrije Ramadani Januš, 15. 8. 1988, čuvaj, Edinstvo Skudrije Ristevski Cveto, 15. 8. 1988, prodajalec, Edinstvo Skudrije DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Kotnik Mira, 1. 8. 1988, vodenje fin. knjig, za skupino TOZD V, Železarna Jesenice Štomik Ivan, 1. 8. 1988, pripravnik s srednjo šolo, prva zaposlitev ODŠLI IZ TOZD: AVGUST 1988___________________________________________________________ Priimek in ime, datum odhoda, dela ki jih je opravljal, organizacija v katero odhaja_ TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Smolar Marija, 9. 8. 1988, blag. knjig, in adminst. TOZD Gozdarstvo Mislinja TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Velebit Rajka, 14. 8. 1988, pomoč pri stroju, določen čas Štumberger Štefka, 28. 8. 1988, pomoč pri stroju, inv. upokojitev TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE-PODVELKA Miglič Ljudmila, 31.8. 1988, upr. str. HOLZMA, starostna upokoj. Helbl Jerica, 21.8. 1988, pom. pri kuhanju, inv. upokojitev Zver Dominik, 21.8. 1988, pom. pri VKŽ, cepilki TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Vegi Stanislav, 6. 7. 1988, delavec, lepilničar Mahmutovič Sabahudin, del. pri. iver. Stjepanovič Miladin, 27. 7. 1988, del. pri iver. TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Rošer Bojan, 23. 8. 1988, pralec avtomobilov TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Draučbaher Marjan, 20. 8. 1988, sklad, del, prenehanje del. razmerja TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Čamdžič Fahrudin, 26. 5. 1988, gradbeni delavec, v JLA Ivanovič Milenko, 22. 7. 1988, gradbeni delavec, — Čamdžič Hazim, 24. 8. 1988, gradbeni delavec, — Dragojevič Ostoja, 31.8. 1988, gradbeni delavec, inv. upokojitev DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Vetrih Brigita, 31.8. 1988, pomoč v poč. domu, del. razmerje za določen čas Javornik Vera, 31.8. 1988, pomoč v poč. domu, del. razmerje za določen čas Kovačič Vojko, 31.8. 1988, vodja UKV zvez, samostojni obrtnik TOZD M ž SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 44 3 47 Gozdarstvo Mislinja 46 5 51 Gozdarstvo Črna 129 12 141 Gozdarstvo Radlje 115 26 141 TOK gozd. Slovenj Gradec 33 3 36 TOK gozd. Radlje 30 4 34 TOK gozd. Ravne 29 4 33 TOK gozd. Dravograd 13 3 16 Žaga Mislinja 47 6 53 Žaga Otiški vrh 48 12 60 Žaga Mušenik 33 12 45 Žaga Vuhred 48 10 58 TP Prevalje 84 164 248 TP Pameče 131 151 282 TSP Radlje—Podvelka 179 187 366 TIP Otiški vrh 209 33 242 Gradnje Slovenj Gradec 58 7 65 Transport in servisi Pameče 119 13 132 Cent. les. sklad. Otiški vrh 41 5 46 Nova oprema Slov. Gradec 180 157 337 Del. skup. Slovenj Gradec 78 118 196 Blagovni promet Slov. Gradec 140 88 228 Interna banka Slov. Gradec 5 30 35 1839 1053 2892 Darinka Cerjak TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Pačnik Peter, 23. 8. 1988, sekač, Rudnik Titovo Velenje TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Jelenko Franc, 1. 7. 1988, revirni gozdar, upokojitev Rejak Anton, 13. 7. 1988, gozd. delavec TOZD ŽAGA VUHRED Kozjak Silvo, 12. 8. 1988, zlaganje žaganega lesa TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Kogelnik Monika, 26. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Burja Branko, 26. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Brlizg Danilo, 26. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Mlinar Simon, 4. 8. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo OSTAL! DOGODKI Janez Šmon 1970-1988 Kakor biser na obrazu materi se solza zablesti, ko povedo ji resnico, da sinko dragi mrtev tam leži. Narava, ki je po svoje tako lepa, je tudi včasih zelo kruta. Koliko žrtev je že pod težo traktorja končalo življenje? Tisto jutro, 9. avgusta je vabilo vroče poletno sonce ljudi na delo. Na Elbačem dvorišču je že zabrnel traktor in z veseljem je sedel na njem 18. letni sin Janezek. Spravljal bi les iz gozda k cesti, da ga bi potem oče spravil dalje. Enakomerno brnenje traktorja seje razlegalo doli po Velunskem grabnu in daleč po gozdovih je odmeval njegov glas. Že je hotel zadnjič potegniti les iz gozda, a žal tega ni dokončal. Pod težo traktorja je nenadoma zmanjkalo trde podlage, presuha zemlja se je udrla in s seboj potegnila traktor in na njem Janezka. Zgodilo se je tako hitro, da Janezek ni mogel skočiti iz njega. Traktor se je nato valjal 60 m daleč in žrtev traktorja je postal Janezek. Šmon Janez se je rodil 28. 6. 1970. Na lepo urejeni Elbači kmetiji je oče Ivan Šmon videl v sinu naslednika. V trenutku so ugasnile vse želje domačih. Smrt je tako neizprosna, iztrgala je sina Janezka, starega komaj 18 let. Obiskoval je lesarsko šolo v Mariboru in jo je tudi uspešno končal. Bil je štipendist Vegrada iz Titovega Velenja, vendar ni dočakal prve zaposlitve. Edina tolažba za starše je, da je mlajši sin le odskočil in ostal živ. Janezek je bil priljubljen med Razborčani. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Družini pokojnika iskreno sožalje Štefka Melanšek Življenje Ko se rodiš, prvič zajokaš v ta svet in še ne veš, kakšen je naš planet. Ko potuješ skozi življenje, ne veš, da te tiho spremlja trpljenje in čaka v zasedi na tvojo usodo. Dokler te ljubezen ogreva, je vse lepo, se vse leskeče. A ko ugasne, se ti stemni nebo, takrat zorijo sadovi nesreče. A smrt? Če mora biti, pa naj bo tako. Saj, ko se ti življenje izteka, takrat že veš: iz tvojega prahu bo zrasla nova podoba človeka . . . Skočir Franja Hvala za pomoč Ob nenadnem požaru, kije zajel našo kmetijo se iskreno zahvaljujemo za pomoč GD Ravne, sosedom ter vsem, ki ste nam pomagali, da škoda ni bila še večja. Še enkrat, hvala vsem! Družina Božank p. d. TRESK iz Koroškega Selovca Ignac Prot 1941-1988 V jutru, 23. 6. 1988 je na MELESU zaplapolala črna zastava in nam nemo naznanjala, da se med nas nikoli ne bo vrnil Svitov Na-ca. Nihče izmed nas ne more brez bolečine razmišljati o sodelavcu, od katerega se nismo poslovili s stiskom rok; kruta usoda gaje, polnega ciljev, želja in delovne moči, pahnila v večne temine. Usoda, ta naša čudna spremljevalka, je hotela, da je za posledicami nesreče ugasnilo življenje komaj 47 let starega Ignaca Prota. Nikoli več se ne bo vrnil k Svitu, kjer je zapustil Svito-vo posestvo, saj samo pod pojmom ljubezni lahko razumemo njegov boj in vztrajanje na trdi, suhi in strmi zemlji. Nikoli mu nismo povedali, da ga cenimo kot dobrega sodelavca, polnega toplega človeškega odnosa in da ga imamo radi. Ni te navade med nami. Tega mu tudi nismo mogli povedati ob odprtem grobu. Preveč čudno bi verjetno izzvenele naše besede in pogrebci jih ne bi razumeli. V spomin pa povemo le to, da smo samo vsi skupaj bili celota. Sodelavci TOZD Gozdarstvo Radlje ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Ferda ROTOVNIKA, rojenega 1. 7. 1918, iz Zaverš pri Mislinji, se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in cve-Ee vsem sosedom, prijateljem in znancem, DO Gorenje TOZD Štedilniki, DO Gorenje EKO in ZB Zaverše. Posebno se zahvaljuje g. župniku za opravljen pogrebni obred, UPZ Mislinja, Lesni TOZD gozdarstvu Mislinja, govornikom: Jožetu Krajncu, Marjanu Križaju in Ivanu Merzdovniku, sosedom Mrak in Slaniker, družinam Žohar in Ješovnik, ki so nam ob teh težkih trenutkih pristopili na pomoč in nas tolažili. Žalujoči: žena Vida, hčerke Jožica ter Vikica in Anica z družinami. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega sina in brata Janeza Šmona iz Sp. Razborja, se vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem govornikom ter gospodu župniku iz Podgorja. družina Šmon ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ter brata MARTINA KOTNIKA Vrhovnikovega očeta iz Kozjaka se vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem sosedom, posebno Jožetu Jelenku, ki so nam kakorkoli pomagali v najhujših trenutkih. Hvala govorniku Hinku Krejanu za lepo izrečene besede slovesa pred domačo hišo, g. župniku Francu Gornjaku za pogrebni obred ter pevkam za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Štefka, sinova Tone in Hinko z družinami ter sestra Angela. ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALOJZA LAMBIZERJA Levičnikovega iz Završ nad Mislinjo se vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala Tovarni usnja TOZD Uteks, REK TOZD Transport Titovo Velenje, LESNI TOK Slovenj Gradec ter ŽGP Celje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, govornikoma Marjanu Križaju ter Francu Drenu, g. župniku Francu Gornjaku za pogrebni obred ter pevcem Društva upokojencev Mislinja za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Marija, hčerka Olga, sinova Cvetko z družinama ter Lojze, sestre Amalija, Ida, Terezija, Rozalija, Marija in Anica. —Žitna polja---------------- Vdeni makov cvet v moje lase, popelji me na žitna polja, da bova poslušala melodijo ljubezni naslednje pomladi. Objeta bova stala v tvojem gozdu, gledala v krošnje mogočnih dreves, se utapljala v življenju naslednje pomladi. Morda pa bom jokala naslednjo pomlad in ti, moj gorski kralj, boš hodil po žitnih poljih, boš poslušal šumenje gozda, ob mesečini se spominjal nekega dekleta. Pa ne boš vedel, da še vedno joče.. . Suzana PRAPER — Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Jože Mirkac, Jure Šu-mečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Šertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Šertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični uednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1988. r KRIZ JE V TEH BREGACAH v___________________ A J Sonce se nekako noče in noče prikazati izza oblakov in tako se kljub slabim obetom napotim proti železniški postaji. Na vlaku poklepetava z znancem in že je tu železniška postaja Danijel. Kako da izstopam, me ogovori črnolasa gospodinja. Seveda se zapleteva v pogovor in kar naenkrat sva pri njeni kmetiji, ampak moram naprej. Tu je še Ritnik, vzpenjam se v breg in premišljujem, kje vse so se ljudje naselili. Domača hčerka izkopava krompir in mimo nje me pripelje cesta do stavb, obdanih s prelepimi vodenkami, pelargonijami in drugim cvetjem. Res, tu ne bo nikoli nihče ocenjeval lepote okolice, saj malokoga, razen domačih zanese v te brege. Malo bolje je, odkar je speljana cesta od Rebernika do Ritnika, pa še ta ni vedno prevozna. Z gospodinjo se zadržim v pogovoru, čeprav me pot žene še naprej, do Rebernika. Po poti se oziram v gozd na cesto, ker je nekaj migetajočega v njem in kaj vidim: čreda gamsov me gleda s skal in prav nič preplašeni niso. Lahko bi rekla, da so radovedni. Takšna sem tudi jaz in tako se kar gledamo. Toda čas gre naprej in prej se naveličam jaz kot pa gamsi. »Oh, saj na naši njivi so tudi kar preveč korajži,« pravi Rebernikova Cilka, ki spravlja pridelke z njive. »Poglejte, kako so mi obžrli peso in korenje. In tudi praši- če imamo večkrat v gosteh, pa zadnje čase lisico. Odnesla mi je kuro, ki je valila in sedaj lahko vržem jajca kar stran,« je žalostno dodala. Potem sva pogledali njive rži, kjer je tudi toča naredila svoje, na koruzi pa suša. »Res, križ je v teh bregačah«, mi je kar sam od sebe prišel na misel Kuntnerjev stih in vendar ljudje kar tiho prenašajo svojo usodo. Ne vedo, da bi lahko bilo drugače. Toda, kje začeti? Kako jim pomagati? Kakor koli se obrneš, ko je pač breg. tako sem premišljevala, ko sem se vračala nazaj. Srečala sem prvošolko s težko torbo na rami in si mislila, da bi začeli lahko že pri tehle, da bi jim polovico tovora zmanjšali. Ali res nihče nič ne vidi, ali noče videti? Tudi tu živijo ljudje! Milena Cigler (EKSKURZIJA TAJNIKOV KZS NA KOROŠKEM V sredo in četrtek 14. in 15. 9., so tajniki KZS iz ostalih slovenskih občin ter predstavniki Zveze zemljiških skup. Slovenije obiskali koroške občine. Obisk so pričeli v Radljah, kjer so radeljski sodelavci predstavili kmetijstvo te občine in seznanili navzoče o melioracijah, ki se izvajajo na tem področju. Zelo izčrpno je o tem govoril tov. Hedl, vodja pospeševalne službe pri tamkajšnji kmetijski zadrugi. Dravograjsko kmetijstvo sem predstavila med vožnjo skozi Dravograd. Pogovarjali smo se tudi o problemih in težavah, ki jih imajo takšne majhne zemljiške skupnosti. Veliko stvari jih je zanimalo tudi izven kmetijstva in tako smo bili pripravljeni, da jih obdržimo še kak dan tu, pa oni niso bili za to. Vendar se je drugi dan vse tako zasukalo, da bi bili skoraj prisiljeni podaljšati ekskurzijo. V Prevaljah so tudi kar tekmovali, kaj vse bi pokazali gostom in tako smo kljub dežju, ki je neprenehoma padal, pripeljali na dvorišče Roka Močilnika, usmerjenega kmeta, ki ima velo melioriranih površin, kakor tudi pašnik za sezonsko pašo živine. Kljub temu, da je dobil precej sredstev za urejanje zemljišč, pa s položajem kmeta ni preveč zadovoljen in je zaskrbljen glede bodočnosti. Bolj optimističen je bil Franc Potkovnik z Belšaka, ki nam je prišel nasproti, obsekujoč veje sadnega drevja, saj očitno na njegovem dvorišču še ni bilo takšne »živine«, kot je bil naš avtobus. Poklepetali smo tudi z njegovo ženo in ljubko hčerko ter malim sinkom, ki je začudeno gledal okrog. Šentanel — turistična vas, kolegi iz Prevalj niso skrivali, da je obisk te vasi bolj reklama za tukajšnje kmete kot prikaz kmetijstva. Nekaterim, ki smo tu večkrat, pa je bilo bolj va- žno najti nekaj toplega, saj nas je pošteno zeblo in prilegel se je vroči čaj. Pa kaj ko se je spet mudilo. Slovenjegraški program se je sicer odvijal po načrtih, le avtobus je pričel nagajati. Sreča, da se to ni zgodilo prej, saj bi tako ne mogli videti višinskih kmetij nad Pako, ki so bile res vzgledno urejene. Dež pa je še kar padal in padal in zato so se tajniki sprijaznili, da na Koroškem sonca ne bodo videli. Pravo razpoloženje je dalo kosilo na turistični kmetiji v Brdih, kjer smo se pravzaprav tudi poslovili ob slovenski narodni pesmi, humorističnih vložkih Zorka Kotnika in moji poeziji. Upamo, da smo jim kljub dežju pričarali vsaj malo veselja v njihove vsakodnevne skrbi in težave, ki jih pri KZS nikoli ne zmanjka. Milena CIGLER /O ljubljanska banka Temeljna koroška banka Slovenj Gradec TEKOČI RAČUN PRI LJUBLJANSKI BANKI Tekoči račun za naše varčevalce ni več novost, aktualne so spremembe, ki poenostavljajo poslovanje. Višino dovoljene prekoračitve na tekoče račune banka odobrava na osnovi povprečja rednih mesečnih prilivov. Gornji znesek limita je 500.000 dinarjev. Dovoljena prekoračitev velja brez prekinitve z rednim usklajevanjem zneska. Tako odpade skrb in ponovno vlaganje zahtevka za odobritev prekoračitve. Seveda pa je potrebno ob obračunu redno zagotoviti kritje za obresti na najeti kredit. Novost in ugodnost za tiste dni, ko najbolj zaškriplje, bi rekli opisani spremembi, ki je vsekakor v korist imetnikom tekočega računa. Brezgotovinsko poslovanje je navada in razvada sodobnega človeka. Korektno poslovanje obeh — bank in varčevalca nam zagotavlja enostavno finančno poslovanje. Zvonka Štern Gobja letina je bila bogata Pravijo, če je gobja letina dobra, se obeta huda in mrzla zima. Kakšna bo letošnja zima, bomo lahko povedali šele spomladi. Povemo pa lahko, da je letošnja letina gob bila izredno bogata. V pohorskih gozdovih že dolgo let ni bilo toliko gobar-jev kot letos. Ivan Černjak in Stanko Založnik iz Mislinja sta bila letos redna gosta pohorskih gozdov. Že dolga leta nazaj nista nabrala toliko gob kot letos. Sama pa pravita, da sta med smrečjem pohorskih gozdov našla kar cele družine gob, Stanko pa celo jurčka-velikana, ki je imel ukrivljeno nogo. Ko ga je dal na tehtnico, se je kazalec pomaknil kar krepko čez dva kilograma in pol. p- jurač Bili smo ■ Že nekaj let je minilo, odkar sta krajevni skupnosti Slovenj Gradec in Podgorje podpisali listino o pobratenju med krajevnimi skupnostmi Gornji Milanovec in Markovci Trojstveni v občini Bjelovar na Hrvaškem. Vsakoletna prijateljska srečanja vojaških rezervnih starešin jih povezujejo na vseh področjih družbenega, političnega in kulturnega življenja. Tudi letošnje šesto srečanje krajanov Slovenj Gradca, Podgorja in Markovcev Trojstveni v Gornjem Milanovcu je potrdilo, da so taka prijateljska srečanja še kako zanimiva in prijetna. Sredi meseca septembra je Integralov avtobus odpeljal krajane Slovenj Gradca in Podgorja na pot Bratstva in enotnosti v Gornji Milanovec. Semkaj so prišli tudi krajani Markovcev Trojstveni iz Bjelova-ra. Avtobus je v zgodnjih jutranjih urah hitel proti Zagrebu in Beogradu. Voznik avtobusa Jure Vajde iz Dravograda se je skrbno pripravil za dolgo pot in varno obiral ovinke. Ko se še noč ni poslovila od jutra, smo že bili v Zagrebu. Ko so prvi sončni žarki kukali izza sivih jesenskih oblakov, je avtobus hitel proti Beogradu. Na avtomobilski cesti je velik promet, nekateri vozniki vozijo kot na dirkalni stezi. Prvi postanek po dolgi vožnji je bil v Sremski Mitroviči. Tu smo si ogledali spominsko obeležje SREMSKI FRONT. Na nekaj hektarjev velikem zemljišču, kjer je skrbno urejeno spominsko obeležje, smo imeli kaj videti. Izpisana so imena borcev sremske fronte, kjer je preko 130.000 borcev dalo svoja življenja. Nekaj po dvanajsti uri smo prispeli v Beograd. Voznik Jure nas je zapeljal na Dedinje, kjer smo si ogledali hišo cvetja. V bližnji restavraciji smo si utešili žejo s pivom in limonado, potem pa smo nadaljevali pot proti Topoli, kjer smo si na Oplencu ogledali mavzolej. Po ogledu cerkve na Oplencu nadaljujemo vožnjo proti Gornjemu Milanovcu. Nekaj po 17 uri prispemo v Gornji Milanovec. Pred skupščino občine nas je pričakala množica ljudi, med katerimi je bilo veliko starih prijateljev iz časov druge svetovne vojne, ko so bile številne slovenske družine izseljene v Srbijo. Po pozdravnem nagovoru predsednika Občinske konference SZDL Gornji Milanovec, so nas srbski prijatelji vzeli v goste. Nekaj jih je ostalo v Gornjem Milanovcu, drugi pa smo se z avtobusom odpeljali v krajevno skupnost Pranjani. V dvodnevnem bivanju pri srbskih prijateljih smo doživljali lepe in nepozabne trenutke, ki nam bodo ostali še dolgo v lepem spominu. Kaj nas veže? Ista kapa neba, katero nosimo nad čelom. Kri iz skupnih ran. Leta in mesta v vencu iste trnave in slavne nam preteklosti. Kaj nas veže? Vsako srečanje, vsaka izgovorjena in neizgovorjena beseda, vsak kilometer poti, spomini. Vsak stisk rok, prihodnost. Generacije, katerim vtiramo isto stezo, zidamo isti most do neskončnosti Dobro nam došli! In takšne so bile besede ob slovesu. Spominsko obeležje Sremski front v Srbiji iipii F. JU RAC Dobre volje in smeha ni manjkalo Ko v Koprivni smreka medi Sončna Koprivna, kot so jo včasih imenovali, leži ob povirju reke Meže s pritokom potoka Koprivna, ki teče proti vzhodu. Reka Meža izvira v Avstriji v Moravči planini. Pri državni meji ponikne in kot močan izvir priteče na površje pod Planinskim travnikom in opuščeno domačijo Kos. Koprivna je zelo hribovita n. m. v. je najnižja 700 m ob tromeji Bistre, Koprivne in Tople. Druge višje točke so Snežnik 1544 m, Morolčev vrh 1490 m in Govca — vrh Olševe 1929 m. Najvišja obdelovalna zemlja je pri kmetu Jekelnu na 1360 m in nekdaj pod Snežnikom na Opriši planini 1420 m, ter Planinčevi travniki 1310 m. V tem kraju je bilo poleg živinoreje in ovac zelo razširjena setev po novinah, te so bile pri vsaki kmetiji, in so jih obnavljali približno vsakih 10—20 let. Na njih so na golo posekali grmovje, požgali in potrebili ter posejali ozimno rž. Tukaj je bilo čebelarstvo že nekdaj močno razširjeno, pri vsaki domačiji je bilo po nekaj panjev čebel. Do leta 1930 so prevladovali panji kranjiči, le posamezni primeri so bili tako imenovani dunajski panji s premičnim satjem.Po letu 1930 so si nekateri nabavljali tudi AŽ panje. Čebelji pašni pogoji so bili v tem kraju ugodni; na sončni strani Olšave v Mežnarjevem in Janžekovem je bilo dosti spomladanskega resja, ob potokih in novinah leska, vrbe, pa češnje in borovnice, ki so dale čebelam največ za spomladanski razvoj. Pravili so, da čebele na borovničevem medu ne sedijo in so v tem času največ rojile. Za borovnicami je cvetel planinski javor, ki ga je tukaj dosti. Po kresu, konec junija, začne tukaj mediti smreka, to je glavna paša, ki traja ob ugodni letini, če so tople noči, tudi do konca avgusta. V času medenja smreke je cvetela rž in planinsko cipreje, ki da tudi cvetni prah. Redkokdaj medi tudi macesen, ki ga je tukaj dosti, njegov med pa hitro kristalizira. Za konec paše je bilo po gozdu in robovih jesensko resje in posejana ajda. Ko je bila smrekova paša na višku, so čebelarji okoli Sv. Jakoba 25. julija podrezovali med iz panjev v zadnjem delu, kjer je bil čist med brez zalege. Vedno je bilo še toliko paše, da so čebele dodelale satje in si za zimo nabrale zadosti hrane, saj krmljenje s sladkorjem skoraj niso poznali. Za prezimovanje pa je veljalo vedeti, da so imele čebele dovolj hrane za dolgo zimo najmanj 15 funtov, to je ca 8 kg medu. Pozimi so čebele prenašali na sončne lege, dosti v Mežnarjevo Olševo — včasih pa tudi kar na mirni kraj, na hišna podstrešja. V začetku marca, okrog Sv. Hiligarde, ki čebelam vrata odpre, so čebele prenesli nazaj v poletni čebelnjak. Med je včasih imel veliko vlogo v prehrani in zdravilstvu, vosek pa so porabili za sveče in prodajo. V času košnje in žetve je bila zelo priljubljena medica. Dober in šaljiv gospodar Sopar v Koprivni je na lepo nedeljo pri Sv. Ani povabil tri črnske gospe v goste. Najprej jim je ponudil kislega mleka, nato sveže češnje, ki tukaj pozno zorijo in na zadnje novega medu v satju. Kaj je potem bilo, si lahko predstavljate. Čebele so tudi prodajali. Vsako leto je pred poletnim sejmom prišel iz Pliberka me-dičar. Ta je nakupil v okolici tudi do dva voza (ca 60 panjev) čebel, jih odpeljal v okolico Pliberka na ajdovo pašo, da so še pridobile na teži, potem je ves med in vosek porabil v svoji obrti. Naslednje leto, na spomladanski Florjanov sejem, je pripeljal prazne panje nazaj in si naročil za poletje novih čebel. Med vojno leta 1916 je smreka in pozneje listna mana tako medila, da je bila podrast — praprot in borovničevje vse mastno, da so pravili, da praprot medi. Čebele so te medičine toliko nanosile v panje, da matica ni imela kam zalegati. Ker se je na jesen med skristali-ziral — strdil, so čebele panje zapuščale in zunaj pomrle. Ker je bilo med vojno, sladkorja ni bilo za prehranjevanje, je v okolici veliko čebel pomrlo. Le redki dobri čebelarji so si pridržali po nekaj panjev čebelnih družin. Kar je ostalo v jeseni, je na spomlad močno preredčila griža. Dosti čebelnjakov je ostalo praznih in kar je ostalo, je bilo zelo slabo. Čebelarji, ki so redili po več čebeljih družin, so skrbeli za lepo urejene čebelnjake, vse panjske končnice so imeli poslikane z raznimi verskimi, zgodovinskimi ali šaljivimi motivi. Zato so skrbeli razni umetniki in tudi dva domača samouka v tem kraju sta bila znana. To sta 'bila Podovšenkova Katra in Fajmo-tov Matevž iz Tople. Ta dva sta upodabljala največ lovske in šaljive motive. Časi se spreminjajo, domačih čebelarjev je malo. Največ vidiš še propadajoče prazne čebelnjake. Pojavljajo se razne bolezni, ki jih Stojišča pašnih čebel pri Potočniku v Koprivni, foto Čarf Matevž § I Opuščen čebelnjak, foto Matevž Čarf včasih niso poznali, razen čebelje griže, ki se je rada pojavljala na spomlad, kadar je bila prejšnje leto mana. Preteklost je zbrisal čas, dosti lepega se je opustilo in življenje gre svojo pot. Smreka pa v Koprivni še vedno medi in daje današnjim modernim čebelarjem dosti kvalitetnega medu. V drugi polovici junija, ko začne v Koprivni mediti smreka, pripeljejo čebelarji na kamionih čebele iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije. Kmeta Lipold in Potočnik sta nastavila 250 panjev. Tukaj jih pustijo, če smreka dobro medi do druge polovice avgusta, kadar pa na Pohorju zamedi še jelka, prepeljejo čebelarji svoje ljubljenke še v Hudi kot in Ribnico. Če je dobra letina, točijo čebelarji med tudi po dva ali trikrat in to kvaliteten smrekov med. Letos je bila srednje dobra letina. Med so točili v Koprivni največ po enkrat; po 5 —10 kg na panj, to je odvisno od moči čebelje družine. Kadar je letina dobra, se trud izplača in so tudi čebelarji zadovoljni. ČARF Matevž Potočnikova domačija v Koprivni, foto Matevž Čarf mm - Čebelarji na pikniku pri Potočniku v Koprivni, foto Matevž Čarf 16 ■ V ] H A R N I K