Izhaja vsak dan zjutraj ra zv en v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna itevilka Din 1—, na 16 straneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20 —, za tnjino Din 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo.
— Oglasi po tarifi In dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 15.621,
St. 161 a
Ljubljana, nedelja, dne 7. decembra 1930
Leto 1.
Italija pod režimom politične policije „0VRA”
Novi policijski organizem je podrejen direktno notranjemu ministru Mussoliniju - Trije antifašistovski pokreti - Težki izgledi brezposelnih delavcev
Pariz, 6. decembra. V zvezi z delovanjem posebnega policijskega odseka, ki je znan pod imenom »OVRA«, objavlja tukajšnji »Le Teinps« obširne podrobnosti o antifa-šistovskib organizacijah, ki so bile te dni odkrite.
Po »Tempsovih« informacijah pripadajo številne aretirane osebe k trem različnim organizacijam. Eno skupino zase tvorijo oni revolucijonarji, ki delujejo v duhu republikanske ideje, k drugi pripadajo komunistični elementi, a k tretji ljudje liberalnega naziranja.
Med aretiranci zadnjih dni se nahaja poleg drugih tudi 24 pripadnikov svobodnih poklicev v Lombardiji, ki so vsi obdolženi, da so se nahajali v zadnjem času v stalni zvezi z antifašistično koncentracijo v Parizu, katera dela na tem, da bi se sedanji režim v Italiji odpravil nasilnim potem.
Kljub znanemu sestanku v Milanu med Grandijem in Litvinovim se nadaljujejo tudi aretacije komunistov. Dobri odnošaji med Italijo in Rusijo ne vplivajo niti v najmanjši meri na zadržanje fašizma v tem pogledu. Tako sta bila pred kratkim obsojena dva mlada rimska komunista, en od-
vetnik in en zdravnik, vsak na 15 let ječe.
Aretacija oseb iz tretje skupine, ki jo sestavljajo pristaši liberalnih idej, je bila znana v Rimu že pred dnevi. Med njimi se nahajajo profesor Mario Vinciguerra, pisatelj več knjig, ki je nekoč urejeval zunanjepolitični del lista »11 Mondo«, profesor Rensi, sotrudnik newyorške »Evening PosU in neka gospa Bosis, ki je ameriškega izvora in je imela v Rimu literaren salon. Ta skupina je izdajala tajen list z imenom »Allcanza per la libertk« (Zveza za svobodo), ki ga je izšlo devet številk in ki je ostro napadal zunanjo politiko fašistov-ske vlade.
Rimski listi navdušeno pozdravljajo u-stanovitev posebnega političnega odseka pri rimski policiji. »Popolo di Roma« pravi, da smatra novi italijanski kazenski za konik politične prestopke za zločine, ki so naperjeni proti najvažnejšim javnim interesom, medtem ko navadni zločini teh interesov ne zadevajo. Zato je v Italiji ko ncc onega posebnega položaja, ki se je priznaval političnim zločincem. Fašistovski list se čudi, da se »v IX. letu fašistovske dobe« sploh še morejo najti ljudje, ki še
niso uvideli, da je vsaka borba proti fašizmu brezupno početje. Režim bo vse take elemente iztrebil z neizprosno roko. »Messagero« prav tako poudarja, da bo režim zasledoval gibanje antifašistov sistematično, metodično in neizprosno.
Nova fašistovska policija — zaključuje »Temps« — je podrejena direktno notranjemu ministrstvu, katero je sedaj v rokah »duceja« samega.
Reggio Calabria, 6. decembra. Snoči je 26-letni Josip Fallanca, ki ga je iskala četa karabinerjev ob uri, ko bi bil moral spričo političnega nadzorstva, pod katero je bil pred kratkim postavljen, biti doma, oddal več strelov na karabinerje. Težko je ranil karabinerja Franca Fedeleja. Karabinerji so streljali za napadalcem, a ga niso zadeli niti ujeli, ker se mu je posrečilo izginiti v noč. Še tekom noči so policijski agentje u-vedli strogo preiskavo v okoliških krajih in aretirali mnogo ljudi, ker bi naj bili pomagali atentatorju na begu. Njega samega doslej še niso prijeli. Ranjeni karabinjer pa se v tukajšnji bolnici bori s smrtjo.
Ziirich, 6. decembra, n. Današnji socialistični »Avanti« objavlja vest iz Milana,
da je v Modeni masa delavcev napadla tri vojaške avtomobile, ki so vozili kruh in
testenine. Prišlo je do spopadov, ki so se končali z aretacijami.
Rim, 6. decembra, n. Po privatnih vesteh, ki prihajajo iz Turina in Milana, je tam došlo do nemirov, ki so jih povzročili brezposelni delavci. Delavci so demonstrirali pred prostori fašističnega društva in klicali: »Živio Mussolini, kolikorkolikrat hoče, toda dajte nam kruha!« Po mestu so nosili plakate, na katerih je bilo pisano: »Ali kruha za naše otroke, ali pa Mussolinijevo glavo!« Demonstracije so se ponavljale v sredo in četrtek. Demonstranti so oplenili več vojaških kamijonov, ki so vozili kruh. Aretiranih je bilo do sedaj okrog 400 delavcev. Vse mesto je vznemirjeno. Mnogi tujci so odpotovali, v kar jih je prisilila policija, da ne bi videli, kaj se godi. Prirejene so bile velike demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 3000 brezposelnih delavcev. Ti so protestirali proti fašističnemu režimu in prepevali pesem: La ban-diera rossa. Fašisti so bili prisiljeni pomiriti delavce z brezplačnim razdeljevanjem kruha.
Nemške zasilne finančne odredbe sprejete
Velik uspeh kancelarfa Briininga - Socijalni demokrati so glasovali proti vsem predlogom o nezaupnicah vladi - Klavrni manevri narodnih socialistov
Berlin, 6. decembra, d. Vlada dr. Brii-ninga je dosegla danes v državnem zboru veliko zmago. Po 8-urni debati in ko so h koncu imeli zastopniki vseh strank še enkrat svoje govore, je zbornica prešla h glasovanju o predlogu, da se zasilna nared-ba razveljavi. — Ob največji napetosti je predsednik državnega zbora Loebe objavil rezultat glasovanja: od 546 glasov jih je 253 bilo za razveljavljenje, 293 pa proti. Vlada je torej dobila večino 40 glasov.
Za ta izid glasovanja se je treba zahvaliti socijalnim demokratom. Socijalno - lemo-kratska frakcija je včeraj sklenila, da bo glasovala proti vsem predlogom za nezaupnico vladi in da bo odklonila vse predloge za razveljavljenje zasilne naredbe. Socijalni demokrati so izjavili, da gre sedaj
Pred odstopom madjarskega zunanjega ministra
Budimpešta, 6. decembra, n. Grof Bethlen je imel včeraj daljšo konferenco z grofom Karoly-jem, ki kandidira za madjarskega zunanjega ministra. Sedanji zunanji minister Walko namerava namreč tekom prihodnjega tedna podati ostavko. Karoly je grofu Betlilenu dejal, da na zimo ne želi sprejeti zunanje-političnega portfelja, da pa je pripravljen storiti to s prihodnjo pomladjo. Vse kaže, da bo med tem časom grof Bethlen sam vodil zunanje ministrstvo. Čeprav spomladi prevzame zunanje ministrstvo grof Karolyi, je vendar povsem naravno, da bo madjarsko zunanjo politiko v resnici še nadalje vodil sedanji madjarski ministrski predsednik.
Posledice atentata v Koprivišču
Rim, 6. decembra, v. S kraljevim dekretom je bil premeščen odvetnik Dompieri v Ravenno, v Gorico pa dosedanji prefekt v Piacenzi odv. Tiengo.
Goriški fašistovski tajnik konzul Avenanti je bil dva dni po atentatu v Koprivišču telefonično pozvan v Rim. Predvčerajšnjim je bil pri generalnem tajniku fašistovske stranke Giuriatiju. Ta ga je včeraj peljal k Mussoliniju, kateremu je poročal o svojem sedanjem in bodočem delovanju. Z ozirom na oba nenadna dogodka je jasno, da je premestitev goriškega prefekta in Avenan-tijevo polaganje računov v Rimu v zelo tesni zvezi s poslednjim protirežimskim atentatom v Koprivišču.
Španija se živo zanima za naše proizvode
Beograd, 6. decembra. A A. Po poročilu naših zastopnikov v Španiji se kaže na španskem trgu veliko zanimanje za proizvode naše države. Posebno dober bi bil trg na Španskem za jabolka, suhe slive, perutnino, živo in zaklano živino, les in fižol.
za ohranitev skrbstva za brezposelne.
Berlin, 6. decembra, d. V nadaljnem poteku seje nemškega državnega zbora je dobil besedo poslanec Esser, ki je predlagal, naj zbornica odloči o tem, ali je dopusten narodno-socijalistični predlog za zaupnico vladi. Vprašanje dopustnosti takih neresno mišljenih predlogov je še sporno in ni še razčiščeno. Poslanec je predlagal, naj državni zbor s poimenskim glasovanjem o tem odloči, kajti centrum smatra narodno-socijalistični predlog za zaupnico za neresničen, ker narodni socijalisti pač nočejo vladi izraziti svojega zaupanja, temveč jo napadajo. Pri glasovanju je 298 poslancev glasovalo za Esserjev predlog, 233 proti, a 22 poslancev (gospodarska stranka) se je vzdržalo glasovanja. S tem je bilo
odločeno, da je neresno mišljeni predlog narodnih socijalistov za zaupnico vladi nedopusten. Izid glasovanja so narodni socijalisti sprejeli z viharnimi klici »lej«. Med glasovanjem so narodni socijalisti obkolili z grozečimi klici poslance sosednih strank. Predsedniku Loebeju se je končno posrečilo, da je vzpostavil mir. Nato je še sledilo glasovanje o predlogih gospodarske stranke, narodnih socijalistov in komunistov za nezaupnico vladi. Glasovalo se je skupaj ter so bili ti predlogi z 291 glasovi proti 256 odklonjeni.
Berlin, 6. decembra, d. Na podlagi od vlade izdane zasilne naredbe ne bo od ponedeljka dalje v hotelih, restavracijah in gostilnah nobenega belega peciva več, temveč samo ržen kruh.
Začetek dobe pomirjenja v Avstriji
Blagodejen vpliv rešitve krize na javnost — Razkol v Heimwehru
se pogJjablja
Dunaj, 6. decembra, d. Imenovanje vlade dr. Enderja je res prineslo precej pomirjenja v Avstriji. Tisk si je oddahnil Ln tudi gospodarsko se skuša otresti pesimizma zadnjih mesecev. Dr. Ender pa tudi gre naravnost na gospodarsko delo. Začenja z novelo zakona o davkih ter se bodo že prihodnji teden začela konkretna pogajanja med vlado, finančnimi referenti zveznih dežel in parlamentarnimi strankami.
Dunaj, 6. decembra, d. Proces razsula pri Heimwehrih napreduje še dalje. Na Dunaju imamo sedaj Heimwehr g. Starhemberga, dalje Heimwehr g. Fey-a, ki se hoče postaviti pod vodstvo krščanskih socijalcev, in slednjič imamo še »zvezo svobode«, ki pripada krščansko socijalnim delavcem pod vodstvom Kunschacka. Končno so tu tudi monarhistični frontni bojevniki. Na Nižje-Avstrijskem so se veliki deli Heimvvehra ločili od Starhemberga in se koncentrirajo pod vodstvom krščansko soci'alnih strankarskih voditeljev Raaba in Burescha. Na Tirolskem je sicer ustanovitelj in voditelj Heimvvehrnv dr. Steidle zaradi prepirov s krščanskimi socijalci odstopil, toda te dni si je dal izglasovati zaupnico ter je ostal na svojem mestu. Toda zaželjen sporazum s krščanskimi socijalci ni bil dosežen ter se bodo tudi na Tirolskem zmerni deli Heim-wehra, ki simpatizirajo s krščanskimi socijalci, ločili od Steidlea in prešli h krščan-sko-socijalnim Heimvvehrom.
Podobna ločitev se je izvršila že na Vor-arlberškem. Ta proces se bo razširil tudi na
druge zvezne dežele ter se bodo Heimvvehri ločili v dva tabora, od katerih bo prvi, radikalnejši del, stal pod vodstvom Starhemberga, drugi zmernejši del pa bo obsegal krščansko - socijalne heimwehrovske skupine. Skupno vprašanje obeh taborov pa bodo ostali še dolgovi, ki so baje zelo visoki.
Dva nova romunska ministra
Bukarešta, 6. decembra, d. Za naslednika od-stopivšega justienega ministra Juniana je bil imenovan prometni minister Vojeo Nitzescu. Za prometnega ministra pa je bil imenovan prejšnji minister dela v kabinetu Maniua Ruducano.
Odkrita zarota na Portugalskem
Lisabona, 6. decembra. AA. Policija je na nekem posestvu našla in zaplenila 74 bomb. Isto-tako je policija zapečatila prostore demokratske stranke ter prostore lista »lil Debate«, ki ima uredništvo v istem poslopju. Lastnik posestva, kjer so bile najdene bombe, je bil aretiran.
Nove krvave demonstracije v Indiji
Bombay, G. decembra. AA. Kongres je organiziral velike demonstracije za Gandhija. Šest redarjev je bilo ranjenih, 2 od teh sta zadobila težke poškodbe. Na strani izgrednikov je bilo ranjenih 229 oseb, od katerih so jih 120 morali oddati v bolnico.
Ban dr. Marušič prispe nocoj v Ljubljano
Beograd, 6. decembra. 1. V nedeljo zjutraj ob 7-50 se ban Dravske banovine dr. Drago Marušič odpelje iz Beograda v Ljubljauo, katnor dospe zvečer ob 20. uri". V ponedeljek zjutraj prevzame svoje posle.
Obisk našega zunanjega ministra v Atenah
Beograd, 6. decembra. 1. Da se odzove povabilu predsednika grške vlade g. Veni-zelosa, bo naš zunanji minister dr. Marinkovič odpotoval z orijent-ekspresom v Atene v torek 9. t. m. Spremljali ga bodo njegova soproga, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva g. Karovič, šef kabineta Kovačevič in ministrov posebni tajnik Kosta Pavlovič.
Minister dr. Marinkovič bo potoval v spe-cijalnem reprezentativnem vagonu zunanjega ministrstva, ki ga bodo priključili k orijentnemu brzovlaku. Po programu sprejema pridejo ministru nasproti do Skoplja posebni zastopniki grške vlade. Pridružili se bodo njegovemu spremstvu. V Atenah je grška vlada rezervirala za zunanjega ministra v hotelu »Petit Palais« posebne oddelke.
Minister -'stane v Atenah od četrtka do sobote, v nedeljo pa se spet vrne v Beograd.
Francija zahteva pojasnila od Madjarske
Budimpešta, 6. decembra, n. V političnih krogih je veliko senzacijo izzvala ves*, da je bil francoski poslanik v Budimpešti tri uro pri predsedniku vlade na konferenci.
To konferenco spravljajo v zvezo z ratifikacij > haaškega in pariškega sporazuma po Franciji. Gre pa tu še za mnogo važnejša politična vprašanja. Francoski poslanik se je boje informiral tudi o Bethlcnovein potovanju v Ankaro in v Berlin. Po tem posetu je Bethlen sprejel novinarje ter j at izjavil, da se je s francoskim poslanikom "izgovarjal c ratifikaciji haaškega sporazuma, ter je naglasil, da se nadeja, da bo francoski parlament še letos ratificiral ta sporazum in sicer kakor hitro bo sestavljena nova francoska vlada.
Avstralija proti priseljevanju Italijanov
Camberra, 6. decembra. AA. Avstralski minister za notranje zadeve je zavrnil prošnjo italijanskega udruženja v Avstraliji, naj bi dovolil izkrcanje 60 Italijanom iz Neaplja. 6 Italijan rv se je vendarle tajno izkrcalo.
Postopanje proti Lewinu ustavljeno
Dunaj, 6. decembra, d. Kakor znano, je bil znani letalec Lctvine pred kratkim na Semmeringu od policije aretirun, ker je bil osumljen, da je pripravljal ponarejanje francoskega denarja. Danes je bila preiskava proti Ltnvinu ustavljena.
Samo spoznanje ne zadostuje
NI Slovenca, ki ne bi bil prepričan, da je zanj Jugoslavija edina mogoča rešitev. Prav tako pa tudi ni Slovenca, ki ne bi bil jtcj rioan, da bi moglo biti pri nas neprimerno boljše, če bi vsak Jugoslovan storil svojo polno dolžnost, če bi vsi živeli in delali za Jugoslavijo in če ne bi nihče bil pristaš jugoslovanske misli le vsled sebičnih ozirov. Vsakemu Slovencu je to dvojno spoznanje lastno, le redki pa so tisti, ki narede iz tega spoznanja tudi edino pravi zaključek, da sami zagrabijo za delo, da bi potem tudi v resnici vse postalo boljše.
In vendar je treba narediti tudi ta zaključek, ker samo spoznanje napake ne zadostuje. Tudi šolarček ve, da dela proti sebi, če se ne uči, ali kaj pomaga vse to spoznanje, če se pa vseeno ne prične učiti. Prav tako tudi nič ne koristi tisti, ki samo gleda, kako nastaja požar, temveč pomaga le tisti, ki sam skuša požar pogasiti. Spoznanje je sicer prva stopnja k zboljšanju, toda ta stopnja ima smisel le tedaj, kadar ji sledi odrešujoče dejanje.
Ta resnica se kaže tudi v 6. januarju. Vsi Jugoslovani smo že davno vedeli, da se pri nas vodi strankarski boj na način, ki mora uničiti tudi državo, če ne bo tega strankarstva že kmalu konec. Vsi Jugoslovani so to spoznavali, nihče pa se ni lotil, da bi iz tega spoznanja napravil pravi zaključek. V neizogibno propast bi za-drveli, če ne bi kralj Aleksander s svojim historičnim aktom od 6. januarja napravil strankarstvu konec. Ker ni kralj več hotel gledati, kako propadamo, temveč izvedel odrešilno dejanje, zato smo se rešili strankarstva, zato smo prišli iz največje nevarnosti.
Ta kraljev vzgled bi morali posnemati vsi. Ne smemo gledati in kritizirati, kako se razvijajo dogodki, temveč poseči v razvoj dogodkov in jih usmeriti tako, da bodo v čim večjo korist celote. Ne samo gledati in opazovati, kako se razvija jugoslovanska misel, temveč delati na to, da bo njen razvoj čim uspešnejši. To je zahteva dneva, kajti nedelavni gledalci so le v napoto.
Iz spoznanja neobhodne potrebe Jugo-vije izhaja jugoslovanska misel. Zato je jugoslovanska ideja ona težnja, da omogoči vsem Jugoslovanom napredek in blagostanje. Ker je namenjena za vse, zato morajo tudi delati vsi, ker je nemoralno in nemožato, da bi samo eni delali, drugi pa uživali. Iz tega pa tudi sledi, da se absolutno ne sme trpeti, da bi kdo izkoriščal jugoslovansko misel v sebične namene. Vsak tak poskus bi pomenil, da se skuša drugim Jugoslovanom odvzeti nekaj njihovih pravic in je zato vsak tak poskus v najostrejšem nasprotju z osnovo jugoslovanske misli. Ta pomeni za vse enake pravice in enake dolžnosti ter je zato vseskozi demokratična, izkoriščevalci pa so s to temeljno zahtevo v največjem nasprotju.
Tudi vsled te temeljne zahteve mora vsakdo sodelovati pri delu za jugoslovansko misel, kajti tudi najbolj elementarna pravica ugasne, če se nihče za njo ne zmeni. Kdor ne izraža svojih dolžnosti, ta tudi ne more zahtevati svojih pravic in ta se tudi ne sme pritoževati, če drugi v njegovo škodo izkoriščajo njegove pravice. Samo vsled pasivnih gledalcev so mogli imeti izkoriščevalci uspeh, kjer pa so nastopili aktivni delavci, tam so tudi izkoriščevalci izgubili besedo. Zato je čisto brez vrednosti, če se pritožuje nad izkoriščevalci tisti, ki sam nič ne dela. Baš zaradi njega nastajajo in morajo nastati izkoriščevalci. V resnici je proti zlorabljanju in izkoriščanju ideje samo aktiven delavec, samo tisti, ki se aktivno udeležuje dela za jugoslovansko misel.
Tudi najkoristnejša in najženijalnejša misel je brez haska, če se ne najdejo ljudje, ki prično to misel udejstvovati. Vsa Slovenija lahko vse leto na glas kriči, da nam je elektrifikacija potrebna, toda ves ta krik ni niti za eno kilovatno uro. Šele tisti, ki pričenja graditi elektrarno, vode in druge naprave, šele ta naredi nekaj za elektrifikacijo. Tako je tudi z vsemi drugimi vprašanji, ki nas tarejo. Če bomo samo gledali, potem nas bodo vsa ta vprašanja tlačila še leta in leta dolgo in konec nadloge bo šele v hipu, ko bomo pričeli z delom reševati ta vprašanja.
Sprva, ko še ni bilo spoznanja, je pač bila propaganda jugoslovanske misli glavno, danes pa, ko to spoznanje že splošno vlada, je treba pričeti z udejstvo-
»Poset v Sofiji ni imel nikakih tajnih ciljev«
Izjava turškega zunanjega ministra rimski agenciji »Stefani« Turška politika je orijentirana napram Rimu in Moskvi
Rim, 6. decembra, n. Sofijskemu poročevalcu agencije »Stefani« je turški zunanji mini3ter Tevfik Ruždi bej tik pred svojim odhodom iz Sofije dal daljšo izjavo. To izjavo so prinesli vsi fašistovski listi. Tevfik Ruždi bej se je v prvi vrsti zahvalil italijanski vladi za prijateljski sprejem, ki so mu ga priredili v Rimu, nato pa je dejal, da je napravil nanj Mussolini silen do-jem kot politik in državnik. O Grandijevi osebi ni povedal ničesar. Omenil je le, da je imel ž njim zanimiva posvetovanja v prisrčni atmosferi. Končno se je Ruždi bej zahvalil še posebej italijanskemu kralju, da je pokazal zanj toliko zanimanja. 0 političnih vprašanjih je Tevfik Ruždi bej do-slovno dejal:
»Turško-bolgarski odnošaji so na dobrem potu in postajajo vedno bolj intimni. Z zaupanjem gledam v bodočnost. Veseli me, da je kralj Boris kakor sicer tudi narodne mase v Bolgarski prijateljsko naklonjen Turčiji. Moj poset v Sofiji ni imel nikakih tajnih namenov. Naši odnošaji z Bolgarsko so že zdavnaj urejeni. Ta moj poset ima namen, da se stavim v kontakt z zastopniki bolgarske vlade.
Izjavil sem že, da zavzema grško-turški pakt važno masto v turški politiki in se mora smatrati kot ena naših najbolj važnih političnih oslomb. Morem vam reči, da ho Kcmal paša prihodnje leto posetil Atene, da ob tej priliki povrne poset Venizelosu. Turško-grško prijateljstvo je v skladu s težnjami predsednika turške politike in vseh političnih voditeljev turškega naroda.
To prijateljstvo prav tako nima tajnih namenov, ker je turška zunanja politika prežeta z iskrenim stremljenjem, da utrdi prijateljsko sodelovanje z vsemi turškimi sosedi, kakor to zahteva njen zemljepisni položaj. Tako je treba razumeti ne samo prijateljstvo z Grčijo, nego tudi prijateljstvo z Bolgarsko, ki je najbližja soseda Turčije.
Glede držav, ki niso turške sosede, je treba pa vedeti, da je turška politika orijentirana napram Rimu in napram Moskvi.
Ta politika ima čvrste temelje. V Rimu so mi obljubili, da bo v kratkem posetil Ankaro zunanji minister Grandi.<
Interesantno je, da se g. Tevfik Ruždi bej ni podrobneje izrazil o odnošajih med Turčijo in Italijo in da je dal to izjavo zastopniku italijanske uradne agencije. Gotovo je kompliment za Italijo, da je izjavil, da je turška zunanja politika orijentirana napram Rimu in da tam vezi s Turčijo niso opustili. Toda opozoril je tudi na to, da je turška politika orijentirana tudi napram Rusiji. Naravno da Tevfik Ruždi bej ni skušal pojasniti, kako se da spraviti v sklad fašizem in komunizem. Tega pojasnila ne daje niti fašistovski tisk, ki je to Tevfik-Ruždi-bejevo izjavo objavil, čeprav ji ni pripisal nikake posebne važnosti, saj je opustil vsak komentar.
Simptomatično je, da je Tevfik Ruždi bej za časa svojega bivanja v Rimu dajal zelo rezervirane izjave. Tudi sedaj, ko so prišli italijanski novinarji za njim v Sofijo, jih je pustil praznih rok, saj se je omejil na to, da se zahvali italijanski vladi za prijateljski sprejem in da predpisno, kot to delajo vsi tujci, ki pridejo v Rim, izjavi, da je Mussolini velik in nedosežen.
Iz vsega tega se da razbrati, da je bil Tevfik Ruždi bej zelo oprezen, ko ni hotel italijanskim novinarjem ničesar izjaviti o onem, kar je te dni dejal v intervjuvu s poročevalcem pariškega lista »Tempsa«. Izjave v »Tempsu« so italijanski listi le deloma registrirali, ker jim niso bile po volji, saj je Tevfik Ruždi bej naglašal, da želi Turčija prijateljstvo z vsemi sosedi in da se kot država, ki je dosegla vse svoje nacijonalne težnje, ne more vmešavati v revizijonistične igre, nego da mora čuvati obstoj sedanjega položaja ter učvrstiti pacifistično mednarodno sodelovanje.
Razvoj vladne krize v Franciji
Sestava nove vlade poverjena bivšemu ministrskemu predsedniku
Barthouju
Pariz, 6. decembra. A A. Večina političnih voditeljev, ki jih je včeraj predsednik republike konzultiral, se je izrekla za koncentracijsko vlado. Ker sta Po in car 6 in Briand odklonila sestavo nove vlade, bo bodoči predsednik francoske vlade po vsej priliki designiran iz večine v senatu.
Pariz, 6. decembra. AA. Predsednik republike je nadaljeval s posveti o rešitvi vladne krize. Listi napovedujejo vlado republikanske koncentracije.
Pari*, 6. decembra. AA. Nadaljujoč kon-zulti-ranje je sprejel predsednik republike Doumergue med drugimi Painlevčja.
Pariz, 6. decembra, d. Predsednik republike Doumergue je Poincarčju ponudil sestavo vlade. Poincare je to iz zdravstvenih razlogov odklonil. Nato je predsednik republike poveril sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku in justičnemu ministru senatorju Louisu Barthouju. Barthou je misijo sprejel.
Nepozabni dnevi francoskih svečanosti v Beogradu
Izjava zastopnika Francije g. Champetier de Ribesa — »Niti en hip nisem imel občutka, da nisem doma«
Pariz, 6. decembra. 1. »Petite Gironde« objavlja intervjuv g. Champetiera de Ribesa, ki je, kakor znano, zastopal francosko vlado pri odkritju spomenika jugoslovanske hvaležnosti napram Franciji. Francoski minister je med drugim dejal:
»Vedel sem za ljubezen Jugoslavije napram Franciji, toda nisem vedel za globino njenih čustev. Jugoslavija se spominja težkih vojnih dni, homerskega umika preko Albanije in francoskih ladij, ki so prevozile izmučeni narod in vojsko. Toda ta narod se spominja tudi zmagoslavnih dni. Treba je iti v inozemstvo, pred vsem v Jugoslavijo, da se vidi pravo lice Francije. Tu smo tako blizu, da ne moremo oceniti in premeriti naše zemlje, njene kulturne, intelektualne, moralne in gospodarske vloge. Pa niti njenega položaja pravične in miroljubne države. V Jugoslaviji sem občutil, da zavzema Francija najvišje mesto v vseh srcih in dušah. Za časa svojega kratkega bivanja v Beogradu nisem niti trenutek imel občutka, da sem v tujini, marveč sem se počutil, kot da bi bil doma.
V	Beogradu nas je triumfalno sprejel ves narod, več kot 100.000 ljudi. Ob prihodu naše delegacije v Beograd je bila vsa prestolnica na ulicah in na balkonih in nas je obsipala a cvetjem. Spomenik jugoslovanske hvaležnosti napram Franciji je krasen, je krasno delo genijalnega Meštro-viča, velikana sedanje umetnosti. Zgradili so ga z narodnimi prispevki. Prebivalstvo Beograda in vse države, intelektualci iz vseh krajev, meščani in kmetje, vai so nas razumeli in nas ljubili.
Kar se tiče kralja, je bila njegova ljubezen napram Franciji izražena v izredno
vanjem te misli, ker spoznanje samo ne zadostuje več. Jugoslovanska misel ima že za seboj prvo stopnjo razvoja in danes vrši svojo dolžnost le tisti Jugoslovan, ki jugoslovansko misel izvaja. Samo izpovedovanje jugoslovanske misli je danes mnogo premalo, ker je bilo to že skrajno malo tudi za prejšnjo generacijo. Mož na mestu je zato danes samo aktiven delavec.
velikem zanimanju ob vsakem momentu. Zelo globoko je bil presenečen, da je francoska vlada mene izbrala, da izročim trak legije časti mlademu prestolonasledniku. O tem se je izrazil na velikem banketu, ki so ga priredili vsej francoski delegaciji. Razdejanje in težka vojna šola sta vplivala na suverena in na jugoslovanski narod, ki je zelo miroljuben, ki sovraži vsako nasilje in ki teži le za tem, da ohrani mir in mirovne pogodbe.
V	gospodarstvu preživlja Jugoslavija oči-vidno skoro isto krizo, kakršno občutijo skoro vse države Srednje Evrope, toda njeno prebivalstvo, ki je poljedelsko, je delavno, trezno in štedljivo in ima vse prednosti, da premaga težkoče današnjih dni. Pri svoji povojni gospodarski stabilizaciji se Jugoslavija naslanja in računa na Francijo.
Imel sem priliko videti z lastnimi očmi vpliv naše države v Jugoslaviji. Po umiku preko Albanije je našlo več kot 5000 mladih ljudi zatočišča v francoskih domovih. Vzgajali so se na naših fakultetah. Ti študentje so danes odrasli ljudje in tvorijo jedro prijateljstva napram Franciji. Orl ljubijo našo kulturo in rektorji francosk.li fakultet, ki ao posetili Jugoslavijo ob priliki zadnjih francosko-jugoslovanskih svečanosti, so občutili prav posebej to ljubezen. V Beogradu sem prisostvoval eni uri pouka v francoski šoli. Pozdravil me je mlad deček, sin g. Miljaniča, bivšega internista pariške bolnice in sedanjega kirurga. Petsto malih Jugoslovanov se kakor on vzgajajo v tej šoli. Učijo se našega jezika, obenem pa spoznavajo našo kulturo, našo zgodovino in naš duh.
Ameriški pritisk na Italijo
Pariz, 6. decembra. AA. Današnji »Malin« pri' naša članek ženevskega dopisnika »Newyork Ti' mesa«. Dopisnik v Članku posebno naglasa, da vršijo Zedinjene države Severne Amerike vedno jačji pritisk na Italijo, da bi Italija opustila svojo zahtevo po pariteti na morju s Francijo in da bi na ta način prišlo do sporazuma v razorožitve-nem vprašanju. Zdi se, da London podpira to stališče. Verjetno je, da bo Italija popustila zahtevi po pariteti.
Izvirne francoske pastllje
„VALDA“
proti	804
prehladu, glavobolu, grlobolu
Prodajajo vse lekarne In drogerije
Večerja na čast Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge
Beograd, 6. decembra. AA. Francoski poslanik na našem dvoru g. Emil Dard je priredil na francoskem poslaništvu večerjo na čast Nj. Viso-čanstvoma knezu Pavlu in kneginji Olgi. Večerje bo se tudi udeležili romunski poslanik na našem dvoru Filodor * gospo, ameriški poslanik Prince i gospo, vojni minister general Hadžič z gospo, minister dvora Jeftič, general Lepetit in tajnik francoskega poslaništva % gospo.
Ban dr. Marušič pri Nj. Vel. kralju
Beograd, i. decembra. 1. Danes ob 17. uri je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenco novega bana Dravske banovine dr. Marušiča.
Beograd, 6. decembra. 1. Tekom današnjega dne je novoimenovani ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič posetil nekaj ministrov, s katerimi je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo Dravsko banovino.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 6. decembra. AA. Od 11. do 13'20 se je vršila daneg pod predsedništvoin predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra 2ivkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Kmetje iz Južne Srbije odhajajo na zagrebški zbor
Beograd, 6. decembra. 1. Danes je iz Skoplja odpotovalo 50 kmetov iz Južne Srbije v Zagreb, da povrnejo poset svojim hrvatskim bratom, ki so bili nedavno v južni Srbiji. Srbski kmetje so najbrže udeležijo tudi velikega kmetskega zbora v Zagrebu, ki bo 8. t. m.
Zakon o prevozu z motornimi vozili
Beograd, 6. decembra. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra podpisal in proglasil zakon o rednem in spremenljivem prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili.
Novi predpisi o pridobitvi monopola za sol
Beograd, 6. decembra. AA. Centrala industrijskih korporacij je obvestila vse svoje člane
o	izpremembi predpisov za pridobitev industrijskega monopola za sol. Po teh izpremenjemh predpisih je treba prošnji priložiti tudi izkaz o plačanem davku o količini potrebne soli in potrdilo trgovske zbornice in ministrstva trgovine in industrije.
Omejitev priseljevanja v Ameriko
IVashington, 6. decembra. AA. Imigracijska komisija poslanske zbornice je bila obveščena o tem, da namerava predsednik Združenih držav omejiti priseljevanje. Ameriškim konzulom bo naloženo, naj odklonijo potne listine vsem onim osebam, ki bi mogle pasti na breme javnih uradov. S tem ukrepom bo število brezposelnih do konra letošnjega proračunskega leta, t. j. do 30. VI. 1931. znižano za 135.000 tujcev.
Finančni škandal v Franciji
Pariz, 6. decembra. AA. Redarstvo je prijelo ravnatelja trgovinske banke in upravitelja francosko - romunskega kreditnega zavoda Lavala. Njegove poneverbe presegajo 20 milijonov. La-val je bil po vsej priliki samo slamnati m« ustanovitelja poljske banke Danovskega, ki je pobegnil.
Soh
Dr. Aljehin v Ljubljani
Jugoslovanski šahovski savez sporoča kot službeno vest, da začne dr. Aljehin turnejo po Jugoslaviji 11. t. m. in sicer v Ljubljani.
Ker je za simultanko nekaj mest še prostih, se bodo sprejemale nadaljne prijave v torek, dne 9. t. m. v kavami »Emona« I. nadstr.
Turneja dr. Aljehina je vzbudila v širši javnosti veliko pozornost. In to ne samo v Ljubljani, tem* več tudi na deželi in so se tako prijavili za simultanko tudi poedinci iz provincialnih mest.
Turneja dr. Aljehina bo najobsežnejša od dosedanjih. Pred leti sta pri nas nastopila tudi dr. Lasker in Mieses, toda v veliko manjšem obsegu. Za produkcije dr. Aljehina se je prijavilo razen Ljubljane še 9 mest: Maribor, Zagreb, Kar-lovac, Split, Sombor, Virovitica- Novi Sad, Beograd in Osijek. S tem bo turneja dr. Aljehina postala nekako merilo za razvoj šaha v posameznih mestih. Brez dvoma se bo vsako mesto potrudilo, da iztrga Bvetovnemu mojstru čim več zmag. Upajmo, da se bo Ljubljana častno odrezala.
Zimsko perilo
rokavic«, volneno nogavica, Ca. pico, pletenine in drugo priporoča
1. URBANČIČ
gfti Mlklofilčeva cesta 20
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 6. decembra, d. Večerna vremenska napoved za jutri: Mirno, na mnogih krajih megleno vreme, temperatura se počasi zviša, v enem ali dveh dneh se bo v Severnih Alpah morebiti za kratek čas zjasnilo z južnim vetrom, potem pa nastopi splošno poslubšanje vremena ter nagnjenje k pudavinam.
Dr. Ivon Štempihar, Jesenice:
Žlvgumemli demokracije
Parlamentarizem velja v sodobnem političnem znanstvu in praksi kot bistveno politično sredstvo demokracije. Po poreklu — vsaj kolikor trdi to tradicija — je anglosaksonski. Vsekakor je bil angleški parlamentarizem vzorec politikom francoske revolucije, njegova oblika in učinkovanje sta bila vodilni motor upravnim tendencam voditeljev francoskega naroda, ko je padel režim Ljudevita Capeta. Odtod — iz Francije, ki je majka civilizacije individualizma — je prešel parlamentarizem y ostale evropske države ter zavladal v vseh, razun v obeh centralnih monarhijah nemškega značaja in volje, v Rusiji in Španiji, kjer se je udomačila oblika takozvanega konstitucijonalizma, o katerem trdi teorija, da je blažja varijanta demokratizma, oziroma parlamentarizma. Praksa se s teorijo — kakor po navadi — ne strinja.
Konstitucijonalizem bi bilo boljše označiti kot morganatično zvezo dveh ekstremov: politične hinavščine in iskrenosti. Živ vzgled za to je današnja Nemčija, ki je z vrtoglavim skokom prešla iz najeksaktnejše konstitucijonalne monarhije v čisto parlamentarno republiko, mrtev vzgled za to pa je Avstro-ogrska monarhija, v katere avstrijski polovici je vladal parlamentarno maskirani absolutizem, v katere ogrski polovici pa je vladala kasta aristokratov za svoj razred dejansko parlamentarno. Dočim Je bil v Avstriji parlament maska Habsburžana, je bil na Ogrskem politično sredstvo proti demokraciji.
Iz teh vzgledov nam pade v oči prva praktična pridobitev: ločitev med demokracijo kot obliko in med demokracijo kot sistemom. Sistem lahko sproži obseg in hotenje oblike, oblika sama pa še ne pomenja brezpogojno — sistema I Samo tam, kjer oblika sluii sistemu, radi katerega je nastala, samo tam bomo videli pristno demokracijo.
Imenujmo demokracijo po njeni tehnični strani zaenkrat s terminom: angleški parlamentarizem. V tem izrazu najdemo še največ skladnosti za trenotno splošno priznano domnevanje pristne demokracije po zunanjem videzu.
Zakaj angleški? Enostavno, ker je nastal in se razvil najprej in domala samo na Angleškem. Francoski, belgijski in drugi posnemalci takrat še niso poznali Izlandije, oziroma jim očividno ni imponirala, ker niso imeli pač prvih redov iz geografije. Pred nosom so meli Anglijo — Albion —, njeno zgodovino, njeno bližino, z njo pa tudi kupčijske in politične zveze ali spopade. Zato so zasnovali način vladanja, ki so ga našli v Angliji, kot sredstvo od njih izvojevanih demokracij doma. Pravno-po-litična teorija domačih in angleških mislecev jim je utirala pot. Toda oni so zagledali angleški parlamentarizem v njegovih končnih fazah in so ga tudi prenesli v domačo državo v posnetkih teh končnih faz. V formalističnem presajanju parlamentarizma v posnetku končne faze, katero Je dosegel v Angliji, so jim sledili prav vsi, kjer se je parlamentarizem v Evropi vobče udomačil.
Prvi sejalci otoškega političnega ploda pa niso niti najmanj vodili račune o tem, kako je angleški parlamentarizem nastajal, kako počasi se je skozi veke in na Angleškem razvijal, odkod so tiste moči, tiste snovi, ki so mu dajale razvoja, napredka, in koliko Časa je to snovanje zavzelo. Tudi v tem, namreč tudi v preziranju pogojev razvoja angleškega parlamentarizma na Angleškem, so prve sejalce kontinentalno-evropskega parlamentarizma posnemali ostali. Evropske državice so si nabavile parlamentarni okvir, v katerega so stlačile mentalno nerevolucijonarno lastno strukturo uprave in državljanov. Okvir pa so izdelale po vzorcu, pri katerem so pozabile upoštevati, da je sam nastal, nastajal v dolgotrajni, bolestni in počasni evoluciji In da evolucija vzorca nikakor ni bila brez posledic tudi v učin-
kih na onem, ki mu je oblika vladanja po tem vzorcu služila, — na angleškem narodu.
S to ugotovitvijo smo dosegli konjunkturo demokracije v njenem svojstvenem pomenu za angleški parlamentarizem.
Srečali smo se namreč s točko, pri kateri nam postane demokracija zmiselna: demokracija je vlada naroda nad samim seboj, a njena oblika je taka, kakršne je narod sposoben. Angleški parlamentarizem je zato tak, kakršen je, ker je angleški narod sposoben, da se vlada po njem. Sposoben pa je postal ravno radi počasne evolucije svojega parlamentarizma, ker je imel v tem času priliko izčrpati iz naukov prakse parlamentarizma njegove pogreške, sebe pa prilagoditi učinkom parlamentarizma. In da je angleški narod sposoben svoje demokracije v nam znani obliki, to dokazujejo njegovi — roditelji — parlamentarci.
S presaditvijo tega parlamentarizma med druge, politično neprimerno mlajše narode in prezirom presojanja sposobnosti dotičnih narodov za tak parlamentarizem so sejalci parlamentarizma na evropskem kontinentu postali nezakonski očetje danes splošno občutenega pojava v teh državah: takozvane krize parlamentarizma. Po prejšnjih izvajanjih bo menda jasno, da ni kliea krize v parlamentarizmu, nego v različni sposobnosti in nesposobnosti posameznega naroda za ii Anglije presajeno šablono parlamentarizma.
Vladati se, kakor pomenja to demokracija, pomeni znati se obvladovati, to pomeni zopet, razumeti mejo med osebnimi koristmi in koristmi skupnosti, to pomeni nadalje, imeti javno vest in poštenje, to pomeni, čutiti in misliti kulturno, civilizrano. Narod, ki tega ne zna, ne zna cenzurirati tistih svojih sinov, ki so po tehniki parlamentarizma poklicani, da narod vodijo, in če jih ne zna cenzurirati, nimajo volitve nobenega zmisla za narod, pač pa seveda za izvoljene. Sposobnost naroda za demokracijo s parlamentarizmom se presoja po sposobnosti hasnovalcev pasivne pravice, t. j. po sposobnosti voditeljev političnih strank. Da je teh sposobnost izključena, če nimajo pritiska odgovornosti napram narodu, je na dlani.
Pri nas, v revni Eshaeziji, se je godilo tako, zato pa je bil 6. januar povsem logičen konec razmer, čim je bil njegov zamisel, rešiti državo in nacijonalno misel. Tak namen je bil zatrjen, zajamčen, in po dosedanjih uspehih je ta namen dokazan.
Biti za politiko 6. jannarja se pravi biti za nristno demokracijo. Demokratična Jugoslavija maršira šele od 6. januarja.
Andrej Dolenc:
KmeisLa beseda
(7. december 1930.)
Težki udarci odmevajo po zagrebških ulicah, udarci deset in deset tisočev kmetov, ki korakajo na Jelačičev trg. Vod za vodom, okoli spomenika vse živo. Ali bo oživel tudi sam Jelačič s konjem? Ali je oživel tudi kmetski kralj Matija Gubec, ali hoče ponoviti danes na Jelačičevem trgu svoje kronanje iz leta 1573 z žarečo krono in ognjesvetlo palico?
Oživel je duh voditelja, vrača se s pravnuki njegovih borcev, kliče jih na zbor. Od planinske Slovenije pa junaške Sumadije prišle so množice. Zove jih voditelj K. Kovačevič, da povedo svojo kmetsko besedo.
Kmet je steber države, če je on srečen in zadovoljen, je z njim vsa država. On ljubi svojo grudo, trpi, z znojem si briše čelo, če mu rodi dobro ali slabo, vkljub temu jo ljubi. Krvavo je prislužen kmetski kruh. Zato kmet ne bo nikdar protidržaven in revolucijonaren, saj je njegova gruda del njegove države. Na njegovih plečih visi teža, ki jo težko nosi ali vendar ne obupa.
Zgodovina kmetskega pokreta je žalostna in s krvjo zapisana. Turški napadi so uničevali ves njegov trud, vasi so gorele, sinovi postajali janičarji, najhujši njegovi sovragi, žene in devoj-ke oneščaščene in odvedene v sužnost. Tlaka, desetina, greh gradov, grozovitosti muk in globokih, vlažnih, smrdljivih ječ. Kupa še ni pol-
Reprezentanca radio-tovarne „IN6ELEN“ Ljubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichricbter, Ljubljana
INGELEN
m m	TRIELEKTRON	SK1 APARAT
■	s priključkom na izmenični tok obsega valovne dol*
J K	Žine 20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
^	—	SESTCEVN1	SUPERHETERODYNSKI
j I	aparat	s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov
od 12—2000 m brez izmenjave tuljav
Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna
garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
Zahtevajte specljalne brošure — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu!
ZNIŽANJE
SEDAJ
SE6AJ
1«.-
A NI
na... Taki, — punt 1573, — kronanje na Markovem trgu v Zagrebu na žarečem prestolu, preganjanja.
Epilog kmetske drame je končan.
Svoboda, tisočletno suženstvo končano.
Danes se trese tlak mesta Zagreba. Le tresi, se tresi, saj danes imamo kralja kmetske krvi. Njegovi predniki so orali zemljo in gojili trto.
Globoko so odjeknile kraljeve besede hrvat-skim kmetom, ko jim je dejal med drugim: »Moje prepričanje je, da je glavna sila našega častitega in delavnega naroda na vasi in da ima ta narod povsod širom prostrane domovine eno srce in eno isto misel... Znajte in recite povsod, da je »Vaš kralj nerazdružljiv z Vami in da z Vami čutic.
Iz belega Zagreba bo glasno odjeknilo 8. decembra na te krasne kraljeve besede.
Odjek teh besed bo tako glasen in jasen, da se bo slišal po vsem svetu, da bo učinkoval na tudi na one, ki snujejo načrte na needinost v Jugoslaviji.
Prvikrat bo jugoslovanski kmet prost vseh strankarskih spon, brez ozira na prejšnje politično prepričanje glasno izrekel, da ljubi svojo državo in svojega vitežkega kralja.
Jugoslovanski kmet hoče močno, edinstveno, napredka polno državo, ki naj bo strah in trepet vseh njenih prikritih in odkritih nasprotnikov. Le močna država mu more nuditi jamstva za njegovo mirno delo. Jugoslavija, to je njegova država, ki mora biti tako enotna po volji, da je uikdo ne razpolovi.
Pokazal bo tudi, da ljubi svojega vitežkega kralja Aleksandra, ki je z enim zamahom presekal gordijski vozel, ustvaril edinost, enakost, svobodo in bratstvo med narodom. Utihnile so strasti, ki so razdvajale naš narod, razkrajale njegove sile in moči, namesto, da bi združevale. Na današnji dan bo kmetska sila glasno poudarila »On je naš mi smo njegovi«. Med Njim in kmetskim narodom ne more biti več posredovalca.
Podpiral bo sedanjo vlado ministrskega predsednika generala P. Živkoviča, katera koraka po poti gospodarskega in socijalnega napredka.
Današnje besede jugoslovanskih kmetov bodo odmevale po celi Evropi. Jugoslaviji naj bodo v prospeh in razcvitl
Regulacija glavnega trga v Novem mestu
Dolenjska metropola vedno bolj stremi za iz-lepšanjem in izboljšanjem, da bi postala res pravi dragulj v tako divni okolici doli pod zelenimi Gorjanci. Zdaj ima svoj regulacijski načrt in ne bodo se več ponavljali slučaji, da bi se zidalo po mili volji.
Srce Novega mesta je njegov glavni trg, ki nosi lepo ime kraljeviča Petra. Je to brez dvoma največji trg naših provincijalnih mest m tedaj, ko so ga vse naokoli krasile arkade bogatih hiš novomeških trgovcev, je morala biti divota šetati se pod skrivnostnimi njihovimi oboki. Iz Grma ali celo iz gorjanskega Mehovega je bil pogled na glavni novomeški trg edinstven .
Sčasoma pa je vse to izginilo in danes je trg kraljeviča Petra pač še vedno velik in obsežen, manjka pa mu romantika Kettejevih časov, ki jih je pesnik tako lepo orisal:
Noč trudna molči,
nezamudna beži
čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku mirno,
na vodnjaku samo
tih veterc z vodoj poigrava.
Vodnjak že davno krasi slikovit tirolski trg, kamor ga je preselil bivši novomeški profesor-Tirolec, novomeški glavni trg pa Je prazen, gol arkade so le še pod Bergmanovo hišo.
Z novim regulacijskim načrtom Novega mesta se je predvidela tudi regulacija njegovega glavnega trga. Naj bi dobil zopet srednjeveški sijaj, izpopolnjen z modernimi pridobitvami sedanje dobe.
Arkade naj bi 8e podaljšale še pod Bosedno Fichtenanovo hišo, da bi bila celotna severna stena trga obrobljena z njimi. Pred nje bi se postavil monumentalen vodnjak.
Če bi se Kette potem vrnil v Novo mesto in bi postal na gorenjem koncu trga, obrnjen proti Bermannu, bi se ponovile njegove sentimentalne noči:
Vodice šume in rosice prše
brez konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir, brezkončna, kot misli so nanjo.
O, potem bo Novo mesto spet staro romantično študentovsko gnezdo, slovenski Heidelberg. Uredili se bodo nasadi ob Krki, pa marof in »šance< in Stembru in Čefidelj, pa Matko in Mrvar na Hribu, vrnili se bodo stari prijetni časi v izboljšani izdaji.
Nekdaj je bil glavni trg na jugu zaprt po vrsti hiš, ob katerih je zavila cesta doli do sv. Janeza, kjer je lesen most vodil v Kandijo. Po njem je koračil Trdina v Gorjance.
Kasneje so stari most podrli, porušili so tudi hiše na jugu glavnega trga in ga z železnim
mostom skoro bi dejal podaljšali tja do Kastelica in VVindischerja v Kandiji. Praktično pač, a arhitektonsko pogrešeno. Trg je izgubil prvotno enotnost in zaključenost.
Novi načrt predvideva tudi ta popravek. Med Kobetovo in Windischerjevo hišo bi se vzidal visok, ličen portal, ki bi umetno zaključil glavni trg in ga zaokrožil v popolno samostojno enoto, srce Novega mesta.
Onstran portala bi vodila vozna pot. S starega mostu, nad potjo pa bi bilo skalnato pobočje ob Erjavčevi hiši spremenjeno v razgledno teraso, nekako v višini ceste, vodeče na most. Za pešce bi bilo urejeno stopnjišče, ograja med teraso in zidno rampo pa bi dobila prijetnejše lice s spomenikom, morda s stebrom, ki bi nosil mestni grb, ali z električno uro.
Premisliti bi bilo, če bi ne kazalo staviti portal šele ob pričetku mostu med Grilčevo in Kobetovo hišo. Vsekakor bo to nekaj posebnega in bo učinkovalo prav slikovito ter ne bo prav nič izključevalo oziroma izločalo Kandije od Novega mesta.
Mogoče je celo, da pride Novo mesto do razširjenega mostu, do širine, kakoršna je na ustju trga ob portalu. Potem bodo onstran portala nameščena tudi napajališča z bencinom.
Dolenjska metropola stoji na zelo vegastih tleh. Vsa je vpognjena, krivuljasta, povsod so gre navkreber ali navzdol. Tudi glavni trg visi od severa proti jugu. Padec trga bi se v vsej dolžini od Ljubljanske ceste do mostu enotno uravnal in cestišče bi se tlakovalo z granitom. Iz istega gradiva bi bili tudi zelo široki hodniki ob stavbah. Ti bodo tako prostorni, da bo na njih dovolj mesta za običajno trženje in se bo po cestišču le vozilo. Segali bodo skoro do današnjega vodnega jarka na trgu, kar pa oblike trga v osnovi ne bo spremenilo. Gledalo se bo le na novo stavbno črto, da se za bodočnost doseže enotna arhitektonska krivina. Hodniki bodo proti cesti primerno nagnjeni in bodo urejeni tako, da ne bodo motili že obstoječih vhodov v hiše. Ponekod bo pač treba dvigniti prag oziroma napraviti predložno stopnjico, kar pa bo le v olepšavo.
Da bodo tudi stranski dohodi na glavni trg primerni, bo treba tudi tiste ulice tlakovati in jih lepo izpeljati na glavno cestišče. Tudi to se ba sčasoma zgodilo. Najvažnejše pa bi brez dvoma bilo, da bi se odnesel vogal na robu Ljubljanske ceste in trga kraljeviča Petra, kjer se cestišče nenadno obrne skoro v pravem kotu. Iz prometnih ozirov se ob končni regulaciji glavnega trga to pereče vprašanje ne bo smelo prezreti.	v.	P.
Primerno
103
ilce
je kompletna aluminijasta ali emajlirana modra siva, rujava itd. kuhinjska garnitura. Za otroke pa razne aluminijaste posodioe v bogati izberi, katere izvolite pogledati pri tvrdki
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv.	Petra cesta 35.
VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 7. decembra ob 15. uri: »Peterčkove poslednje sanjec, prva Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Mladoletje«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 8. decembra ob 15. uri: »Peterčkove poslednje sanje« — druga Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Naš gospod župnik«, 25. predstava. Izven. Znižane cene.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 7. decembra ob 15. url: »Madame But-terfly«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac-Ga-vella. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Rigoletto«. Gostuje gospa Oberwalder in g. Josip Rijavec. Izv. Ponedeljek, 8. decembra: »Knez Igor«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Torek, 9. decembra: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 7. decembra ob 15. uri: »Aladin«. Otroška predstava. Premijera. — Ob 20. uri: »Lutka«. Kuponi.
Ponedeljek, 8. decembra ob 15. uri: »Aladin«. Otroška predstava — Ob 20. uri »Prodana nevesta«.
Torek, 9. decembra: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Torek, 9. decembra ob 20. uri: »Sveti plamen«. Gostovanje mariborskega gledališča.
JMarifeor
m Novi komandant. Za komandanta pehote Dravske divizijske oblasti in istočasno za poveljnika mesta Maribora je bil imenovan pe-pešadijski brigadni general Dragutin Pavlovič, dosedaj pomočnik komandanta strokovnih tečajev za častnike glavnih vrst orožja v Beogradu.
m Svetovni Šahovski mojster Aljehin, prvi slovanski šahovski velemojster bo igral v Mariboru 13. t. m. ob 20. uri simultanko proti 30 igralcem. Prostori bodo pravočasno naznanjeni.
m Razstava hrvatskega narodnega veziva iz Moslavine bo odprta 7., 8. in 9. decembra od 9. do 12. in od 14. do 18. ure v Dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Dela so izvršile seljakinje po starih motivih.
m Napredovanje. Včerajšnjo notico pod tein naslovom je tiskarski škrat skvaril; uradnik tukajšnjega policijskega predstojništva Ciril Bremec ni bil preveden iz III. 3. v III. 2., ampak v II. 2., ker se mu je priznala za časa do-brovoljstva v Rusiji položena matura.
m Cercle Iran^ais. R. Wannder, profesor za Iranoosko književnost na zagrebški univerzi, bo v ponedeljek 8. t. m. ob osmih zvečer predaval v Vesni, Aškerčava ulica 6, o književnosti in umetnosti romantične dobe; številne projekcij-rik' »like bodo spremljale to predavanje. Vstopnine ni.
m Znamenit umetnik v Mariboru. Slavni španski vijolinski virtuoz in znameniti skladatelj Juan Manen, ki je pred par dnevi z velikim uspehom koncertiral v Ljubljani, nastopi v Mariboru dne 15. decembra z istim sporedom. Juan Manen je Mariborčanom dobro znan že izza leta 1920. ter je na takratnem svojem koncertu žel tako izvanreden uspeh, da vlada za letošnji njegov nastop zelo veliko zanimanje.
m Zahvala. Dvorna dama g. Eleonora Šver-Ijuga je izročila 1. decembra v počastitev spomina svojega očeta prof. dr. Karla Glaserja mariborskemu slovenskemu ženskemu društvu za počitniški dom Kraljice Marije na Pohorju 500 Din, Glasbeni matici v Mariboru 500 Din in Društvu »Dijaški dom« v Mariboru 500 Din. Obdarovana društva izrekajo svoji dobrotnici najprisrčnejšo zahvalo.
m Trenehcoati, usnjeni jopiči, timski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturuo blago na obrose, L. Ornik, Maribor, Koroška 9.	852
m Smuški tečaj za deco bo priredil Zimski športni odsek SPD Maribor v najbližji okolici Maribora, kakor hitro zapade ugoden sneg. Natančnejša poročila še pravočasno objavimo.
m Trg za ribe in divjačino. Včeraj so se prodajale morske jegulje po 22 Din kg, zajci po 35 do 45 Din eden, stegna in hrbti pa po 15 do 30 Din.
m Mož naglega dela. V petek zjutraj je bil brezposelni natakar Josip G. odposlan v svojo domačo občino in sploh izgnan iz Maribora, zvečer pa je bil že zopet v mestu, kjer je v gostilni Senica ukradel natakarici nekaj novega perila v vrednosti 160 Din. Imel pa je smolo, kajti prav tako naglo je bil tudi aretiran. Pri njem so našli tudi denarnico z manjšo svoto denarja, katere zjutraj še ni imel in obstoja sum, da jo je tudi ukradel.
m Aretacije in prijave. V petek Je policija aretirala dve osebi, obe radi tatvine. Prijav je prejela 11, porodilo pa samo 1.
m Tatvina kolesa. Trgovskemu potniku Mihaelu Grobinu je v petek popoldne neznan tat ukradel izpred neke trgovine na Pobrežju 1500 Din vredno kolo znamke »Brennabor«.
m Aretacija tatice. Pred dnevi smo poročali, da je neka znanka ukradla Mariji Koroščevi na Aleksandrovi cesti 2400 Din. Tatica se je po tatvini previdno skrivala, v petek pa jo je policija le izsledila in jo aretirala. Aretirana Katarina K. pa tatvino odločno taji. Izročena bo sodišču.
Svarilno pismo iz Amerike
V	svarilo vsem ki jih še miče v Ameriko, bodi pismo, ki ga je te dni prejel nekdo v Slov. goricah od svojega brata iz Amerike. Glasi se:
Draga sestra! Čas je, da se zopet oglasim in Ti olajšam Tvoje skrbi za me. V vseh 23 letih mojega bivanja tukaj v Ameriki nisem videl slabših Časov. Vse je šlo k vragu. Dela ni, denarja ni, pa dače in druge stvari nas skrbe. Baš zdaj, ki se je pričela zima, so naše tovarne renehale delati in tisoči ne ved6, kje bodo do-ili kos kruha. Vi tam v Evropi mogoče ne berete o naših razmerah. Zadnje čase je vse počelo iti rakovo pot. Bogatini nas izsesavajo do mozga. Bati se je najhujšega. Ni je države na svetu, kjer bi bilo toliko zločinov, bo pri nas. Posebno velika mesta, kakor Chicago, Detroit itd. so prava gnezda razbojnikov. Banke niso več vame. Ob belem dnevu jih zločinci opic ‘Jo.
O	zločincih in roparjih navadno ni duha ne sluha. Vjamejo komaj vsakega dvajsetega zločinca.
Blažena Amerika je bila, a ni je več. Ne razumela bi me, ako bi Ti počel tolmačiti vzroke vsega tega. Jaz sem se naveličal Amerike in ako bi mi bilo mogoče, danes še bi se podal na pot domov. A ni upa. Spomladi sem hotel prodati vse, kar imava tukaj, hišo in 6 parcel zemlje za 21 tisoč dolarjev. To je bilo lani vredno
24	tisoč dolarjev. Misliš, da je bilo mogoče? Ne. Nikdo noče kupiti. Plačujem in plačujem »štibro« in za samega sebe nimam nič. Vse gre v žrelo nenasitnežev.
To je dovolj za sedaj. Snega še nimamo, ali mrzlo je. Suša nam je napravila dosti škod«. Kakšna Je bila trgatev? Je vino dobro? Jabolk
te tukaj dosti, a draga so: Plačamo SO kg do->rih jabolk 2 in pol ao 8 dolarje (1 dolar je 56 dinarjev). Krompir 30 kg 1 in pol dolarja.
Špiritisti, ki iščejo zaklade
Zgodba o treh domačih jasnovidečih.
Konjice, 5. decembra.
Žički samostan, ki je danes že razvalina, je znan daleč naokrog. Skoraj pred tisoč leti so se naselili tam Kartuzijanci, sv oje časno zelo odlični redovniki.
Ni čudno, da še dandanes ta ali oni misli, da so pobožni menihi zakopali pod trdnim zidovjem ogromne množine dragocenosti, ki jih je tireba spraviti na dan. Podobnega mišljenja so bili v torek 2. decembra trije možje, ki so jo kar z avtom primat ali do starih ruševin. Tamkaj so začeli nadlegovati tamošnjega logarja g. Dolana, naj jam da potrebno orodje, da se takoj podajo na delo.
Knezov logar Slatinšek je pa stopil do žan-darmerijske stanice, odkoder je privedel orožnika, ki je »zaikiladokope« legitimiral. Bili so to trije mizarski pomočniki, kojih eden je zatrjeval, da je špiritist. Njegovi jasnovidnosti sta nasedla menda tudi ostala dva.
Poldrugi meter globoko jamo so izkopali zastonj in so morali zopet brez zakladov odriniti.
Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchco-atom in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke.
Za športnike najnovejši wind-breakerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezob-vezen.	889
Kamniške novice
Proslava narodnega praznika — Miklavževanje Oj, ta vremenska hišica!
Sokolsko društvo je letos krasno proslavilo 12. obletnico našega največjega narodnega praznika. Na slavnostni seji odbora je brat starosta po kratkem nagovoru zaprisegel novo pristopivše člane. V zadnjem času je vstopilo v Sokola mnogo novih članov, toda ti bodo mogli napraviti zaobljubo šele drugo leto. ker do 1. decembra še ni potekla njihova 6-inesečna poizkusna doba. — Na predvečer praznika pa je priredil Sokol slavnostno akademijo, ki je uspela v vsakem pogledu. Proslavo je otvoril brat starosta dr. Kerba, ki je v slavnostnem nagovoru v poljudni obliki razložil obči pomen tega dne. — fcpored je zaključila enodejanka Maska satana, v kateri je po daljšem odmoru zopet nastopil g. Kos in dovršeno podal izredno težko vlogo. Sokol je s to prireditvijo doprinesel živ dokaz svoje vztrajnosti in smotre-nega notranjega dela. — Miklavž je bil v Kamnik«.1 letos zelo radodaren. Kar na treh krajih se je prikazal. — Z vremensko hišico smo zelo zadovoljni. Veliko senzacijo pa smo doživeli zadnjič, ko je vlagomer naenkrat v vertikalni črti padel iz 65 stopinj na 100, temperatura pa se je istočasno zvišala za par stopinj. Kaj naj bi to neki pomenilo? Katastrofalne poplave? Vremenski preobrat? Ugibali smo, a problem je bil nerazrešljiv vse dotlej, dokler ni nekdo povedal, da je v času, ko je bila vremenska hišica odprta, dihal v aparat, ki je brž registriral zvišanje vlage in temperature. Nov dokaz s kako preciznimi aparati se lahko postavimo! — V hišico smo sedaj dobili precizno švicarsko uro, ki se navije vsakih 8 dni. G. Tomcc jo je naročil naravnost iz tovarne. Kamničani sedaj samo po njej uravnavajo svoje ure, ker one po zvonikih že od nekdaj niso zanesljive in hodijo vsaka svojo pot. — Se druga zanimivost se obeta Kamničanom. Sokol ima v načrtu ustanovitev lutkovnega gledališča za naše male. Ako se Sokolu posreči uresničiti ta načrt, mu bomo prav hvaležn.i Iz.
Kranj
Končno tudi v Kranju »kavarniška godba«. Sedaj je ustreženo vsem onim, ki tarnajo, da v Kranju ni nikjer nobene godbe. G. Plahuta, kavarnar Narodnega doma, vzdržuje stalno godbo, katero tvori odličen trio priznanih ljubljanskih godbenikov.
Bat’a v Kranju. Končno smo dobili podružnico Bat’e tudi v Kranju. Prostori bivše Bizjakove trgovine s papirjem so popolnoma prenovljeni. Izložbe so opremljene zelo okusno.
Miklavžev večer za odrasle. Danes ob pol 21. bo v veliki dvorani Narodnega doma priredila Narodna čitalnica »Miklavžev večer« za odrasle.
Župni prednjaški tečaj. Sokolski pred n jaški tečaj župe Kranj se vrši od 17. do 22. decembra v Narodnem domu v Kranju.
Propagandna razstava kuncev. Kmetijska zadruga za rejo kuucev je priredila v prostorih gostilne »pri Peterčku« propagandno razstavo kuncev ki je dobro uspela. Posetnikov je bilo nad 500.
Tržič
1.	december, dan narodnega ujedinjenja je počastil tržiški Sokol na najlepši način. Na predvečer se je vršila ob polni dvorani slavnostna akademija, kjer 90 telovadci pokazali plodove svojega truda. Na slavnosti je govoril brat Čem oš, ki je s svojimi jedrnatimi besedami navdušil vse prisotne. Drugi dan na 1. december se je vršila zjutraj maša, katere se je udeležila deputacija s praporom. Ob 11. uri pa se je vršila v telovadnici slavnostna eeja, kjer so bili sprejeli in zaobljubljeni mnogoštevilni novi člani. Slavnost je zaključil orkester z državno himno.	‘	.
Opereta. »Takrat v starih časili< bomo igrali prvič na praznik 8. decembra ob pol 8. uri zvečer v Sokolski telovadnica. Naatopi preko 80 igralcev. Dirigira g. Polde Kerne, ki je položil mnogo sile in truda v to teško delo. Scenerij« je vsa nova in jo je slikal agilni e. St er. Marljivi Sokol se ni ustrašil »troškov in »ruda.
Trbovlje
Položaj trgovcev v rudarskih revirjih. Tukajšnji trgovci nameravajo iz svoje poslovne tekoče evidence izločiti vse dosedanje vsled rudarske krize dovoljene kredite ter jih prenesti na poseben račun, na katerega bi prizadeti dolžniki odplačevali po možnosti perijodične obroke. Novi krediti bi se sicer dovoljevali, vendar pa le s pridržkom, da se novi kredit poravna v celoti, in sicer pri delavstvu v eni plačilni perijodi (14 dni), pri nameščencih z mesečnimi dohodki pa tekom enega meseca.
Proslava rojstnega dne N j. Vel. kralja. Trboveljski rezervni oficirji prirede s sodelovanjem vseh prosvetnih in humanitarnih društev 16. decembra v Sokolskem domu večjo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja, katere čisti dohodek je namenjen za božičnico revni deci.
Kriza in Sv. Miklavž. Za naše rudarje in gospodarske kroge v Trbovljah bi bilo pač najbolje Miklavževo d amil o vest, da se bi zopet pričelo z normalnim delom pri rudniku. Miklavž je sicer prinesel v našo dolino balo odejo, če pa bo le-ta povzročila tak mraz, kakor ga je predlanska zima, ko je povsod premogla zmanjkalo in se je delalo s polno paro, pa še ni gotovo, dasiravno si to vsi želimo.
Proračunska seja občine Trbovlje. V torek 9. decembra ob 15. uri bo v občinski posvetovalnici proračunska seja.
Hrastnik
Nesreča v rudniku. V četrtek popoldne se je ponesrečil v rudniku Ojstro rudar Vinko Babič p. d. Kolarjev iz Ceč. Prišel je z nogo med dva vozička, ki sta mu jo težko poškodovala v meči. Zvečer so ga prepeljali v bolnico.
Hrastniške novice. Gostilničar Bantan je oddal v najem svojo gostilno in trgovino J. Zupanu, ki bo vodil oboje pod imenom Gorenc & Co. — Gostilničar Birtič praznuje te dni 50-letnico, odkar je pričel gostilno na Ojstrem in 30-letnico sedanje gostilne. Pred 20. leti mu je umrla soproga.
Laško
Visoke cene. Pecivo je pri na6, čim bolj padajo cene moki, tem manjše. Enako je pa tudi pri mesarjih. Cim bolj tožijo kmetje, da ne morejo svoje živine vnovčiti, tem dražje moramo meso plačevati.
Asfaltiranje ceste. Te dni so sirovo delo asfaltiranja ceste iz Debrega proti Rimskim toplicam že dovršili. Zal delajo le tujci. Tudi domačini bi radi kos kruha, o tem naj razmišlja gradbena družba.
Ribnica
Sneg in burja. Še vedno naletava nov sneg. V petek ga je zapadlo še za 5 cm, da ga je sedaj v dolini 10 cm, v Veliki in Mali gori pa od pol do enega metra. Škodo je napravil precejšnjo v sadovnjakih in v gozdu, kar je povečala 8o burja, ki je nalomljena drevesa podirala. Skoda je tem večja in znatnejša, ker je podrl že od prejšnjega snega poškodovana drevesa. Prvikrat 10 letos na cesti sani. Smučarji so že priili.
Posojilnici prenehate c 12. t. m. vplačevanje in izplačevanje do novega leta.
Palice niso samo ob ponedeljkih, temveč vsak dan na prodaj. Letos so jih Kočevarji dosti nasekali, toda kupcev ni dovolj.
Nesreča. Fricu Konečnemu je hlod zdrobil v gležnju nogo, ko je nakladal na voz v gozdu drva.
Trebnje
Božična in novoletna voščila za »Jugoslovana« sprejema g. Nande Srpan v Trebnjem. — Istotam se lahko naročite na »Jugoslovana«. Dnevno se bo pa prodajal »Jugoslovan« v trafiki Čufar v Trebnjem. »Jugoslovan« prinaša dnevno poročila iz Trebnja, zato segajte pridno po njem.
Družba zaplenjenega orožja. Dne 16. decembra ob 9. uri bo v poslopju sreskega načelstva v Novem mestu javna dražba zaplenjenega orožja.
Miklavžev dar. Pri nas in v okolici je zapadlo za Miklavža precej snega in je lepe ter prijetne jesenske spomladi konec. Miklavžu pa ne zamerimo za ta dar, ker vemo, da mora iz nebes na zemljo stopiti na snežena tla.
Zadnja seja tehničnega odbora Sokola v Trebnjem je pokazala veliko agilnost članov in odbora. Vse panoge pridno telovadijo, kljub pomanjkanju prepotrebnega orodja in prostora. Telovadba pod vodstvom izkušenega načelnika br. Tomšiča Huberta se naravnost vzorno razvija in smo uspeh tega kratkega, a intenzivnega dela videli na prvodecemberski akademiji, kjer so člani na bradlji naravnost vzorno telovadili. Tehnični odbor je sprejel na znanje dopis županstva Trebnje, da odstopi Sokolu staro občinsko pisarno, ki naj služi posebno mladini preko zime za telovadnico. S telovadbo v občinski pisarni pričnemo koncem tega tedna, ko Re preseli občinski urad v novo uradno poslopje.
Dolenjske Toplice
Praznik narodnega ujedinjenja. Praznik narodnega ujedinjenja smo letos Dol. Toplice kar najslovesneje proslavile. Do malega je počivalo vse delo, kar po kmetih v splošnem ni navada, kajti kmet pozna le cerkvene praznike, za druge pa se ne meni dosti ali nič. Slovesnost praznika pa so poveličale zlasti sokolske prireditve. Na akademiji je bil slavnostni govor staroste sokolskega društva br. Gregorca, v katerem je omenjal važen pomen 1. decembra za Jugoslovane v splošnem, zlasti pa še za Sokolstvo. Po govoru so vrli' igralci Sokoli prav dobro uprizorili dramo »Kajn« v 3 dejanjih. Zvečer ob 7. uri so nastopili telovadci — i. decembra je bila ob 8._ wri sv. maša, ki se je je udeležila šolska mladina z učiteljstvom, Sokoli s članskim in na-raščajskim praporom, deputacija gasilcev ter predstavniki tukajšnjih uradov ter precej občinstva. — Takoj po maši se je vršila v šoli primerna šolska slavnost z govorom šol. upravitelja. Ob 10. pa je bila v telovadnici sokolska proslava. Proslava je na vse navzoče naredila globok uti«, ker je izvirala res iz čistega sokolskega srca.
Drzen tat »e j« pojavil 2. decembra t. 1. r Obrhu prd Toplicah, ki Je v jutranjih urah po. sflcuS.il v 8 hišah svojo tatinsko srečo, katera se mu je najbolj obnesla t Pecicrovl M£i, kjer
ei je prilastil čisto novo moško obleko, površnik in nekaj denarija.
Sneg. Krasno, toplo vreme v mesecu novembru je pomagalo, da so si kmetje dovoljno preskrbi nasteljo in drvj za zimo. Že 1. december pa je pokazal, da je lepih jesenskih dni konec in da nam grozd 6neg. In res je ponoči vrhove bližnjih kočevskih hribov pobelil sneg, ki ga je zlasti na Gačah precej. — Bliža se pač Božič.
Novo mesto
Osebna vest Ravnatelj Auerspergovih, zdaj Sutejevih žag v Rogu g. N. Slapničar je upokojen in razrešen dolžnosti.
Nesreča na paši. 61etni posestnikov sin Mar-tinek Cvelbar iz Dobruške vasi pri Škocjanu je pasel konje. Deček je stekel za konjem in ga švrknil s palico. Pri tem je konj nepričakovano vsekal nazaj z nogami ter nesrečnega pastirčka treščil s kopitom po glavi, da je fantek na mestu obležal. Poškodba ni baš opa-sna, vendar je moral Martinek v bolnico.
Autoomnibus Novo mesto — kolodvor
in obratno k vsakemu vlaku je uvedlo autopod-jetje Ludovik Kondrič & Dolinovič. — Cena: do pošte 3 Din, na glavni trg 4 Din, v Kandijo 5 Din. — Izven vožnje vsak čas na razpolago autotaksi — limuzina.	894
Smrtna kosa. Sirom države in tudi po drugih kontinentih znanemu kiparju Radoslavu Ažmanu je umrla žena Ružena, rodom Čehinja. Pokopali so jo v petek na šmihelsko pokopališče.
Izjava. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja hčerka Nežika na svoje ali na moje ime. Kunsti Miroslav.
Stari časi ginevajo tudi pri nas. Fijakerji ta-korekoč izumirajo, vedno manj jih je na kolodvoru, število avtotaksijev pa raste in zdaj se jim je pridružil še krasen, moderen avto-om-nibus, da tudi slabo situiranemu človeku ne bo treba več gaziti blata in luž, skoro pol ure daleč iz kolodvora v mesto. Opozarjamo na današnji oglas!
Nesrečen padec z oirokom
Posestnik Anton Barlič v Čebinah pod Sv. Planino je pripravljal pod hišo za svinjake. Njegova žena je bala radovedna, kako delo napreduje. Vzeia je otroka in odšla na dvorišče ter se razgovarjala z možem. Seveda sta se lepo sporazumela glede svinjakov. Nato je žena vesela namerila korak v hišo. Ko je stopila na široko kamenito stopnico, ji je spodrsnilo in je padla vznak po stopnjioah. Otrok, ki ga je imela v naročju, je prišel pod materin hrbet in si je zlomil nogo.
Prvo pomoč je 18 mesecev staremu ponesrečencu nudil zdravnik g. dr. Cizelj v Trbovljah in odredil prevoz v bolnico v Ljubljano.
Sv. Planino, Sv. Lenart in čemšeniško planino (pokriva nad pod čevlja debel sneg. če pa bo še snežilo naprej, se nadejamo, da nas bodo kmalu obiskali smučarji g svojimi diilcatni in humorjem.
'Radio
Ljubljana, nedelja, 7. decembra: 8.00 Ing. Fu-gina: O osuševanju zemlje. 8.45 Dr. Debevec:
O	tuberkulozi otrok. 9.15 Prof. A. Kordin: Čudo in moč krščanske ljubezni. 9.35 Kaiser: O evropskem gospodarskem življenje. 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.00 Časovna napoved. 15.00 Gdč. Lebarjeva: Kmetska žena: SoLnce v srcu. 15.30 Koncert klavioline s petjem. 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 »Loterija«, veseloigra (Ljudski oder). 19.00 Prenos iz narodnega gledališča v Pragi: V. Novak: »Lucerna«. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 8. decembra: 9.00 Ing. Jeglič: Pomenek s prijateljico vrta 9 30 Prof. A. Kordin: Marija in Caritas. 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Gdč. Lebarjeva: Kmetska žena — varuhinja domače pristnosti. 15.30 Ave Maria v glasbi, poje ga. Sax-Pristovšek. 16.30 Radio orkester: Hawai-jazz. 20.00 Koncert godbe Dravske divizije. 22.00 časovna napoved in poročila, lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 9. decembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesta. 13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Celo solo. 18.30 Prof. Fr. Pengiov: Kako določuje svet vrednost blagu. 19.00 Mladinska ura: Urejevanje zbirk. Krmite ptičke (Košič). 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 M. Dular: O Belgiji. 20.30 Joh. Straussov večer. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, nedelja. 7. decembra: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.35 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet. 19.00 Praga.
Zagreb, ponedeljek, 8. decembra: 10.00 Prenos zborovanja v Zagrebu. 12 30 Kuhinja. 17.00 Zvočni film. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura.
20.15 Poročila. 20.30 Prenos. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba.
Zagreb torek. 9. decembra: 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 19.55 Uvod k prenosu. 20.10 Francoska opera v 17. stoletju. (II. večer historične glasbe.) 22.00 Novice in vreme. 22 10 Lahka glasba.
Beograd, nedelja, 7. decembra: 9.00 Prenos iz Sabome cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 18.80 Novice. 16.00 Tamburice. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.80 Plošče. 19.80 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert: Vlad. Popovič, Član beograj. opere. 20.90 Celo: g. Aleks. Slatin. 21.10 Srbski pev. zbor h Zemuna. 22.00 Novice. 22.20 Plošče. 22.50 Po tujih postajah.
Beograd, ponedeljek, 8. decembra: 12 45 Radio orkester. 18.80 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Premo« rvočnega filma. 19.80 Francoščina. 20.00 Predavanje. 20.90 Drama. 21.15 Radio sekstet.
22.15 Novice. 22.35 Ciganska glasba.
Vsakovrstne ur«, zlatnina in srebrnina po nizki ccii pri	762
L.VIlhar, urar
Ljubljana, Sv. Putra cest# 36
Fran Schiffrer-Navigin,
slovenski baritonist, ki z velikim uspehom prireja koncertno turnejo po Nemčiji. (Glej članek Triumf slovenskega pevca v Nemčiji, str. 10.)
Dograditev palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
Maribor, dne 6. decembra.
Danes sta stavbena podjetnika inž. Šlajmer & inž. Jelenc ter Žilič dogradila novo veliko palačo OUZD na vogalu Sodne in Marijine ulice. Kmailu popoldne je bila pokrita streha in obenem so izobesili državne zastave, vse pročelje pa okrasili t. zelenjem. Ob 15. uri so slavili običajni likol, h kateremu so povabili vse tehnično osobje, delavstvo, časnikarje itd. Iz Ljubljane so prispeli predsednik OUZD dr. Krek, ravnatelj dr. Bohinjec in podravnatelj dr. Kuhelj. Zastopnike ravnateljstva OUZD je z odra stavbe pozdravil najprej delovodja Šnu-derl v imenu delavstva, nato pa sta v zgradbi sami povzela besedo dr. Krek in dr. Bohinjec, ki sta delavcem, ki jih je bilo okrog 130, izročila posebne nagrade OUZD po 70 do 250 Din za vsakega delavca, v celoti so razdelili okrog 7000 Din, obenem pa so delavce tudi pogostili. Nova palača, ki bo docela dograjena Sele prihodnje leto, bo nudila streho najrazličnejšim socijalnim ustanovam. V kleteh bo veliko moderno kopališče, centralna kurjava, stanovanje za kurjača itd., v pritličju bo lekarna OUZD, ambulanca ter 3 zasebne pisarne, v 1. nadstropju poslovalnica OUZD, v III. prostori delavske zbornice, knjižnica, ambulatorij itd. v III. prehodna bolnica in del stanovanj, v IV. pa stanovanja za nameščence, končno v podstrešju atelje ter stanovanje za hišnika.
Načrt za stavbo, ki so jo pričeli graditi pred 3 meseci, je napravil mladi mariborski arhitekt inž. Saša Dev. Pri stavbi je bilo zaposlenih stalno do 150 delavcev. Zazidana površina meri okrog 1200 kvadratnih metrov. Temelje so morali utrjevati, ker je bila tam prej gramozna jama. Tako so morali utrditi pred vsem tla na južni strani in sicer do 7'50 m v globino. No^ palača bo v okras vsemu mestu in je sploh največja stavba, kar so jih letos zgradili.
Pismo iz Prezida
Preasid, 4. decembra.
Za nami je 1. december, a še vedno se z radostjo spominjamo dneva, ki smo ga prvič praznovali na tak način, da nam bo še dolgo ohranjen v apominu kot simbol sprave in nacij 3-nalne zavesti. Da je p.oslava ujedinjenja tako uspela, je edina zasluga našega mladega sokolskega društva, ki se je resno potrudilo, da je prireditev sama na sebi uspela. — V nedeljo, na predvečer ujedinjenja, se je vršila v dvorani br. Križa slavnostna akademija z zelo bogatim sporedom. Akademijo je otvoril društveni godbeni odsek pod vodstvom br. Komelja z državno himno. Za tern je povzel besedo br. starosta Ante Žagar, ki je v impozantnem govoru pojasnil pomen prireditve. — Tretja točka je bila nastop naših vrlih članov pod vodstvom br. načelnika Paulina, ki so precizno izvajali tri skupine in želi za to mnogo priznanja. Pripomniti moramo, da so pokazali v teh par mesecih, odkar obstoji sokolsko društvo, res velik razmah, kar nam daje popolno jamstvo za napredek našega društva. — Kot četrta točka je bilo petje pod taktirko br. šod. upravitelja Ma-hiča. Mešan zbor je zapel brezhibno dve pesmi, namreč: »Jugoslovanko« in »Sokolico«. Takoj za tem je obdržal br. Dušan Keber predavanje o •tjedinjenju. V lepem in ognjevitem govoru nam je podal glavne faze iz naše zgodovine do ujedinjenja. Kot poslednja točka programa je Oila zaobljuba članov, ki so izvajali skupine.
Po programu se je pa vprizorila v režiji br. Vilharja enodejanka »Bolni stric«, ki je v vseh ozirih dobro uspela.
V	ponedeljek so se udeležili vsi Sokoli z br. starosto na čelu slovesne sv. maše. Po maši Be je vršila svečana seja z zaprisego vseh članov in članic našega društva in z vpisovanjem novih članov, kar je najlepši dokaz, da ljudje razumejo pomen SKJ, ki ga ima sedaj in še s posebnim ozirom za naše obmejne kraje.
Bratu starosti in onim, ki so prvi vsejali to plodovito seme sokolske idej« na našo zapuščeno njivo, kličemo: Zdravo!	—ar.
Načelstvo in nadzorstvo. Zadaj od leve: Hafner Matevž, Pecher Konrad, Burdych Oto, Benedičič Frane, Lendovšek Ciril, Kašman Anton in dr. Rant Jože. Spredaj od leve: Deisinger Josip, podravnatelj Košir Ivan, ravnatelj Sušnik Lovro, Thaler Rafael ln Hafner Anton.
žnoeti vodilnih krogov zavoda pa je kmalu u-spefo pridobiti gospod arskonna rodni ustanovi zaupanje najširših vrst prebivalstva v škofjeloškem okraju. 2e leta 1906 je bit vpeljan tekoči račun. Leta 1907 je zavod odstopil od Zadružne zveze in je pristopil k Zvezi slovenskih aadrrug v Ljubljani, kjer je še danes. ZSZ vrši vsako drugo leto zakonito revizijo.
Naravno, da je Okrajna hranilnica doživela v dobi tridesetletnega obstoja nešteto peripetij; svetovna vojna je zahtevala izplačilo vlog. Leta 1922 je dosegla denarna kriza svoj višek, po-tean pa se je položaj vsa leta boljšal, vloge so rapidno naraščale prav do leto«, ko je zopet nastopila gospodarska kriza.
Soustanovitelj hranilnice, ravnatelj zavoda Sušnik Lovro.
Poslovanje Okrajne hranilnice se je vršilo do leta 1923 v poslopju Mousignora g. Ivana Klo-buvsa na Mestnem trgu v Škofji Lokii. Še istega leta pa »e je zavod preselil v sedanje lokali-tete v lastni hiši, ki jo je kupil od posestnice ge. Ivane Kisove.
Od prvotnega načelstva eta v vodstvu samo še dva Člana, ki ekoz 30 let stojita zavodu neomajno ob strani in mn posvečata svojo vso ljubezen in skrb. Zvesta spremljevalca zavoda ata ravnatelj hranilnice g. Lovro Sušnik in podravnatelj g. Ivan Košir, ki imata nedvomno velikih zaslug, da zavzema Okrajna hranilnica tako odlično mesto v gospodarskih ustanovah škofjeloškega okraja.
Opetovano je hranilnica podprla * vodili razna društva, korporacije, ustanove, šolstvo in posameznike. V dobrodelne namene se je izdalo do leta 1922 18.791-28 kron, od leta 1923 do danes pa 126.357*50 Din.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
301etnica zadružnega zavoda v Škofji Loki
Dne 10. decembra 1900. je pričela poslovati Okrajna hranilnica in posojilnica
Škofja Laka, 6. decembra.
Le nekaj dmd še in škofjeloška Okrajna hra-railmioa in posojilnica bo praznovala tridesetletnico svojega obstoja, ki je tembolj pomemben, ker so pose tune razmere takratne dobe priklicale zavod v življenje.
Z novim 20. stoletjem se je pričela zavest slovenske narodnosti vsestransko uveljavljati; posebno pa se je gledalo na to, da se slovenskega človeka reši postopoma tujega kapitala, ki ga je vselej in dosledno izčrpaval do kraja.
I	v gospodarski nezavisnosti je bilo jamstvo za boljšo bodočnost Slovencev. Gospodarskim težnjam so bila tedaj tesno priključena narodnostna, ko je v oktobru leta 1900 izšlo vabilo k razpravi za ustanovitev denarnega zavoda, ki so mu dali ime Okrajna hranilnica in poso-
v Škofji Loki
jilnica za škofjeloški okraj s sedežem v Škofji
Loki. Prvemu sestanku v prostorih g. Lovrenca Sušnika je sledil 28. oktobra ustanovni občini zbor pri Balantu, ki je bil prav dobro obiskan. Pravila so bila sprejeta in izvoljeno načelstvo: načelnik Lovro Sušnik, njegov namestnik Ivan Mali, odborniki Anton Homan, Josip Guzelj, Ivan Košir, Leon Lavrič in Matej Žigon; pregledovalci računov Franc Papa, Ivan Koceli in Franc Kašman. Po vpisu zavoda v zadružni register se je pričelo 10. XII. dopoldne uradno poslovanje.
Kakor povsod, so bili tudi pri Okr. hranilnici zajetni dnevi polni trdega dela, skrbi in zavesti odgovornosti. Neprilike prvih dob so se le polagoma odpravljale; članii načelstva so vršili kar sami uradno poslovanje. Vestni bri-
Lastno poslopje Okrajne hranilnice in posojilnice c uradnimi lokali.
Denarno moč hranilnice najbolje povedo številke. Posojila in krediti v tekočem računu ^OOO.OOO1— Din, denarni promet se je zvišal na 80,000.000<— Din, rezerve pa so narasle na 160.000’- Din.
V	sedanjem načelstvu so gg. ravnatelj Lovro Sušnik, podravnatelj Košir Ivan, odborniki: Deisinger Josip, Hafner Matevž, Kašman Anton in Thaler Rafael; nadzoslvo pa predsednik Burdyoh Oto in odborniki gg. Benedičič Franc, Pecher Konrad, dT. Jože Rant in Veber Joško. Uradništvo g. Lendovšek Ciril, prokurist in tajnik; ga. Dagarin Terezija, blagajničarka in gdč. Burdych Irena, uradnica.
Tridesetletnemu jubileju se pridružujemo tudi mi z iskrenimi čestitkami hiakcijonarjem zavoda, predvsem jubilantoma gg. Sušniku in Koširju. Hranilnica je v poilno izvrševala prevzete dolžnosti skozi vsa leta v dobrobit gospodarskega blagostanja svojega okoliša in za dvig smisla za varčevanje. Marsikaj dobrega j« bik) storjenega v teh letih, aaj bo tako tudi za naprej.
Sv. Barbara - zaščitnica rudarjev
Danes praznujejo rudarji praznik njih zaščitnice sv. Barbare Kako so ga praznovali nekdaj - Jamskega škrata ni več
Zagorje, 4. decembra.
Med najstarejše poklice, ki so se obdržali in v tisočletjih izpopolnili, spada brezdvommo rudarski poklic. Rudarstvo se je povzpelo na lepo višino, v zvezi s tehničnim napredkom je važen del svetovne veleindustrije.
Kakor je delo v rudnikih nevarno in težavno, nudi vendar ugodnosti, ki se ne smejo prezreti; zaslužek je namreč v normalnih razmerah stalen in delo ne ovirajo nobene vremenske neprilike.
So pa rudarji enega rudnika zelo navezami eden na drugega in tovariški čut ni menda pri nobenih drugih delavcih tako razvit, kakor ravno pri rudarju. To se je mnogokrat opazilo pri rudniških katastrofah, kjer so se lotili reševanja z največjo vnemo delavci kot uradniki brez razlike, in ne redkokedaj se dogodi, da žrtvuje pri reševanju ponesrečenih tovarišev reševalec svoje lastno življenje.
Po vseh državah, razven Češkoslovaške (tudi v Srbiji), kjer častijo rudarji Prokopa, je rudarski patron sv. Barbara. Večina rudnikov, kakor tudi v Zagorju, praznujejo sv. Barbaro prvo nedeljo po njenem godu, t. j. 4. decembra. Ta dan se Zberejo uniformirani rudarji kisov-škega obrata v Kisovcu in korakajo z rudarsko zastavo in rudniško godbo na čelu v Toplice, kjer se jiim pridruži ravnatelj z uradniki in kotredežkimii rudarji ter korakajo nato skup-n v cerkev, kjer se vrši slovesna služba božja. Po sv. maši je v rudniški restavraciji zakuska, nakar sledi prosta zabava, kjer pridno svira rudniška godba pozno v noč. Ravnateljstvo rudnika podari rudarjem poleg zakuske nekaj sodčkov piva in vina.
>Barbara bal«, kakor so proslavo poprej imenovali, je bil tudi v drugem oziru važen za zagorske rudarje. Kopači-vajenci so morali skakati čez kožo in kdor ni dobro skočil ali je padel, je lahko enkrat skok ponovil, ali pa ni bal povišan za kopača. Vsaik kopaški vajenec je tudi loral kaditi viržinko in izprazniti »eiks« veliko čašo vina. S tem je bil potrjen. Zato ni čudo, da so vajenci kar tekmovali v kajenju viržmk in praznjenju čaš. Ob taki priliki prepevajo tudi svojo pesem.
Kip sv. Barbare postavijo ob praznovanju v restavracijsko dvorano in se ves ta prostor okrasi z rudarskimi znaki, čmo-zelenimi zastavicami, zelenjem in jamskimi ročnimi svetal jkami; tudi umetne rove včasih narede. Po končanem praznovanju se prenese kap sv. Barbare na njegovo stalno mesto v Aleksandrov nov, kjer je izdolbena v zidu nalašč za to votlina, nekaj metrov za ustjem rova, kamor dosegajo poslednji žarki »ahajajočega solnca. Moštvo, M gre v temen rov, mora tod mimo in vsak rudar objame še enkrat z očesom kip device ter se jd priporoči.
Že dolgo vrsto let častijo rudarji sv. Barbaro kot svojega patroma. Pripovedka pravi naslednje:
Sv. Barbara je bila rojena v Nikodemiji kot hči bogatih, poganskih staršev. Njem oče, velik nasprotnik kristjanov, je dal zapreti hčer v stolp. Po naklučju se ji je posrečilo priti na prosto, seznanila se je s katoliškimi nauki in postala kristjanka. Oče jo je počel preganjati in jo hoteil zabosti, a mu je zbežala proti 6kali,
Sv Barbara v Aleksandrovem rovu v Zagorju
ki se je sama odprla in je skrila devico v svojo votlino. Kmalu nato, leta 306 p. Kr. go jo vlovMi po očetovem naročilu vojaki, ki *o jo obglavili — in istočasno je ubila očeta strel« iz jasnega neba.
Ker se je — legendarično — skala iz usmiljenja sama odprla, ter dala mučenici zavetje pred smrtjo, jo častijo rudarji in prosijo, da Jih ščiti pred smrrtnimi nevarnostmi v jami.
V prejšnjih časih je bival v naših rudnikih Jamski škrat, >bergim«ndeilč« imenovan; to je majhen mož z rudečimi očmi, dolgo rumeno brado in zeleno svetiljko v rokah. Prikazal se je vedno, kadar je grozila rudniku večja nesreča. Hudohnim rudarjem, posebno preklinje-valcetn je strašno rad nagajal in dobrim, poštenim knapom je pomagal. Nekoč je pomagal baje tudi zagorskim knapom, odkaT je pa med temi vedno več brezbožnežev, ga ni več. H. P.
172
Manulalrfura
SLvh-t-r^''
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
V vsakem oziru
Vas hočemo zadovoljiti.
Na obroke
Vam nudimo angleško, francosko in nemško blago po ceni, ki Vas bo prijetno presenetila.
Majpovoljnejši pogoji odplaievanja.
Dnevne vesti
— Prihodnja Številka »Jugoslovana« izide vsled praznika šele v sredo zjutraj.
— Imenovanja t vojski. Med drugimi je Nj. Vel. kralj imenoval na predlog ministra vojske in mornarice art. podpolkovnika g. Vanera Rudolfa za vršilca dolžnosti komandanta S. artilerijskega polka »Tanaska Pajiča«; art. polkovnika Pogačarja J. Frana za komandanta 13. art. polka; art. polkovnika g. Lukavca M. Mihaela za komandanta 25. art polka; art. majorja g. Novaka A. Džordža za komandanta 2. diviziona 17. art. polka; art kapetana g. Krenerja F. Frana za vršilca dolžnosti 1. diviziona 27. art polka; art. podpolkovnika g. Puksa H. Marijana za komandanta 2. diviziona težke artiljerije; art. majorja g. Hrasta Janka za komandanta 2. bat.
1.	polka trdnjavske art.; art podpolkovnika g. Ariniča L. Bogumila za komandanta 4. bat. 1. polka trdnjavske art.; kap. vojne ladje g. Rubina J. Riharda za vršilca dolžnosti komandanta eskadre; kap. korvete g. Kobela I. Ivana za vršilca dolžnosti komandanta torpedne divizije; za ordonančnega oficirja Nj. Vel. kralja je imenovan art. kap. I. ki. g. Stropnik R. Franc. Te dolžnosti je razrešen peš. podpolkovnik g. Drobnjak P. Miloš.
— Klub Primork prosi za siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki imajo moško, tudi strgano obleko, da jo blagovolijo staviti na razpolago ge. Maši Gromovi, Dolenjska cesta 14, ki pošlje po nje. Eventuelne denarne prispevke sprejema ga. dr. Guštinova, Bleiweisova št. 22.
— Gostovanje v Cirknici in na Rakeku. Družina »Soča«, ki je doslej obiskala s svojimi gostovanji večino podeželskih odrov širom Dravske banovine in povsod žela najlepše uspehe, uprizori drevi ob 19 30 v Cirknici in jutri na praznik popoldne ob 15'30 na Rakeku pretresljivo Strindbergovo trodejanko »Oče«. Nastopijo Gabrijelčičeva, Reinerjeva, Varškova ter gg. Košuta, Humar in Kogej. Režira Košuta. Pred predstavama govori uvodno predavanje pesnik Kragelj. — Predstavi v Sokolskih domovih.
— Opozarjamo na »Trgovski liste, ki prinaša v današnji Številka članek »Industrija Dravske banovine o aktualnih gospodarskih vprašanjih«, »Za zboljšanje našega železniškega prometa«, več poročili na&Lh konzulatov o možnostih za izvoz našega blaga, dobavne razpise in razna druga za vsakega gospodarja zanimiva opozorila. —
— Zahvala. Vsem društvom in prijateljem, ki so me počastili ob priliki 40-letnice mojega dirigentstva, izrekam svojo iskreno zahvalo. Brez koncesij kakor do sedaj hočem 5e nadalje delati v geslu: V umetnosti je življenje... — Kapelnik dr. Jos. Čerin.
— Moto-savez kraljevine Jugoslavije. VII. redna glavna letna skupščina bo 28. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Lovački rog«, Iliča 14, v Zagrebu, klubska soba.
— Mednarodni teden dece. Kakor je znano, bo od 7. do 14. t. m. mednarodni teden dece.
V	Beogradu se začne proslava tedna z veliko prireditvijo danes ob 11. dopoldne, na kateri bo govoril ameriški poslanik na našem dvoru Prince. Sodeluje društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Deviza tedna bo takoizvano zlato pravilo, to je rek iz svetega pisma: »Kar ne želiš, da kdo tebi stori, ne stori ti drugemu«.
— Razstava tvrdke Soss. Kdor ni opazil velikomestno aranžirane razstave tvrdke Soss na Miklavževo nedeljo, je veliko zamudil. Se mnogo več pa obljublja tvrdka za modno revijo Atene, kjer bodo nastopali njeni živi manekeni. V soboto, 13. t. m. zvečer bo hitela cela Ljubljana v Union.	895
F. Fajdiga sin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
—	Ustanovni občni sbor »Ljubljanske sekcije Jugoslovenskega Kemijskega Društva.« V nedeljo 30. novembra 1930 se je vršil v predavalnici Univerzitetnega kemijskega inštituta ustanovni občni zbor naslovnega društva. V otvoritvenem govoru je predsednik pripravljalnega odbora šef kemijskega inštituta univ. profesor g. dr. M. Samec pozdravil od navzočih posebno prisrčno goste iz Zagreba in Maribora. Zagrebško sekcijo, ki momentano fungira tudi kot centrala društva, je zastopal osebno predsednik univ. profesor g. dr. VI. Njegovan v spremstvu univ. profesorja g. dr. ing. F. Hanaman-a, ravnatelja srednje tehnične šole v Zagrebu g. ing. F. Aleksandra in tajnika društva univerzitetnega asistenta g. ing. R. Podhorskya. Iz Maribora pa je bil navzoč predsednik mariborske sekcije g. dr. K. Cazafura. Po čltanju pravil, ki je sledilo otvoritvi, je bil na predlog predsednika pripravljalnega odbora soglasno izvoljen predsednikom ljubljanske sekcije nestor slovenskih
kemikov direktor Kmetijske kontrolne in poskusne postaje v Ljubljani g. ing. Jakob Turk.
V	odbor so bili dalje izvoljeni sledeči gospodje: ing. D. Bjelič, ing. F. Gerl, dr. ing. Lad. Guzelj, dr. ing. V. Kramaršič, ing. 0. Pečak in dr. ing. I. Ribarič. Po zahvali novoizvoljenega predsednika je oddržal univ. prof. g. dr. M. Samec slavnostno predavanje o micelarni teoriji visoko molekularnih organskih spojin. Po kratkem odmoru je povzel besedo univ. profesor g. dr. VI. Njegovan, ki je kratko, a temeljito podal pregled gibanja jugoslovanskih kemikov in speci-jelno zagrebške sekcije. Enako je orisal g. dr. Caiafura delovanje in uspehe mariborske sekcije. Zborovalci so poslali udanostno brzojavko N j. Vel. kralju Aleksandru I. in pre vzvišenemu domu.
— Diorame. Za izdelavo raznih dioram tuj-sko-prometnih krajev se iščejo sposobne osebe. Prijave je poslati na naslov: Tujsko-prometni svet kraljevske banske uprave Dravske banovine, Ljubljana, Selenburgova ulica 7/1.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.	6602
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki L Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra
— Ne veste, kaj bi darovali? Primerno darilo je nalivno pero za vse življenje. Za vsak komad pismena garancija. Zaloga amer. zlatih nalivnih peres A. Prelog, Ljubljana Marijin trg.	881
Foto-sport Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.	838
— Sam se je sodil. V vasi Krnji v okolici Sombora je 25-letni mesar Jožef Frazon z nožem zaklal svojo mlado ženo. Po zločinu je zbežal na podstrešje, kjer se je hotel obesiti, pa ni našel vrvi. Zato se je vrnil v sobo, kjer je ležala mrtva žena in si je ob njej prerezal vrat. Bil je kmalu nato mrtev.
Za Vašo pisarno samo
Or. Černetov Poslovni Koledar
1931, obenem Poslovni Adresar Jugoslavije Din 30*— v knjigarnah.
—	Vse zaradi nezveste ljubice. V Čakovcu je bil obsojen na 4 leta ječe neki Anton Mutar, ki je zažgal vas Srtrigovo. To pa zato, ker je zasačil svojo ljubico v objemu nekega 60-let-nega starca.
Telcstfilbazar d. z o. z.
Ljubljana, Krekov trg itf. 10
nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete ca dame in gospode	447
Darujte •
ali imeti mora roke in noge.
Vsako darilo mora biti letos praktično in večne vrednosti. Ne d& odločitve kar se govori, temveč kar se nudi. Verjemite samo to, kar vidite. Zahtevajte gratis naš ilustriran katalog. Zastopniki pridejo v hišo.
I	Kavni servisi, kasete, gramofoni, teht niče, ure v stilum karafe, d oze, Sch vvarz-wald-ure, puloverji, namizna pregrinjala, operna kukala. 6ajni servisi itd.
INa!« kisata jedilnega pribora so dosegla svetovni rekord.
876
I.RazpaSiljalni[a ,Omnia‘
Ljubljaaa. NlklešUan usta 14.
DObrO ill POCGlli Vas postreže
JOS. ROillA, Ljubljana
Velika zaloga zimskih oblatiL §
Oglejte si tudi razstavljeno bla; > v trgovini.
So/zerce?
Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU«
DuaJska cesta, 28 — Dvorišče
NajflnejSi med različnih vrst in vosek za parkete nudi Čebelarsko društvo, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4
—	Vreme. Ob 7. uri včeraj je kazal barometer v Ljubljani 766 4 mm, termometer pa 16 C. Večinoma je bilo vetrovno. Mirno je bilo v
Mostarju, Zagrebu in Sarajevu. Skoro v vsej državi je bila megla. V Ljubljani je snežilo, drugod pa deževalo. Padavin je bilo največ v Splitu (19 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 46, najnižja pa 0 8 C. V Sarajevu je bilo 1 stopinjo pod ničlo, v Skoplju pa 7 sto pinj pod ničlo.
Cjuhliana
Nedelja, 7. decembra 1930, Ambrož. Pravo slavni: 24. novembra, Veselin.
Pondeljek, 8. decembra 1930, Mar. spočetje. Pravoslavni: 25. decembra, Mojslav.
Torek, 9. decembra 1930, Levkadija. Pravoslavni: 26. novembra, Savica.
Nočno službo imajo danes v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustik na Resljevi cesti in Bohinjec na Rimski cesti, jutri v pondeljek lekarne Piccoli na Dunajski cesti in Ba-karčič na Sv. Jakoba trgu, v torek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
Koks za kovale in centralne kurjave
li angleSkego premoga
75 Din za 100 kg
| 743	Iranko	plinarna nudi
Ljubljanska mastna plinarna.
B članstvu krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Mnogo članov za to leto še ni plačalo članarine. Te uljudno prosimo, da pošljejo članarino 30'— Din po položnici št. 11104 čim-proj. Reveži trkajo na vrata Rdečega križa. Pomagajte nam pni delu usmiljenja! Tudi z malo članarino 30 Din boste obrisali marsikatero solzo in hvaležni vam bodo tisti, ki tnpe mraz in glad.
■	Otvoritveni materinski večer bo v sredo dne 11. decembra točno ob 20. uri v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Lipičeva ul. Govoril bo dr. Dragaš o temi: Srditost v otroški dobi.
los
W u
IP OkUP
LJUBLJANA, Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najniijih konkurenčnih cenah.
■ Predavanje na univerzi A. Ocvirk, O slovenskih kulturnih problemih, danes odpade.
■ Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse člane in absolvente višjih oddelkov Srednje tehnične šole v Ljubljani na sestanek v prostorih hotela »Tivoli« dne 9. t. m. ob 20. uri zvečer.
■ Skioptično predavanje priredi v četrtek 11. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici Slovensko planinsko društvo. Predava Nemec Zscheile o temi »V sedmih letih okoli sveta«.
■ Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani bo imelo ustanovna občni zbor v sredo 10. decembra ob 20. uri na moškem učiteljišču v Ljubljani. Na dnevnem redu je čitanje pravil, določitev članarine, volitev upravnega odbora. Vabljeni so vsi prijatelji te humanitarne ustanove. — Pripravljalni odbor.
■ Delavski oder »Svobode«. Danes v nedeljo
7. decembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice »Na dnu«. Premiijera.
■ Zahvala. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani se s tem najiprisrčneje zahvaljuje vsem, kii so kakorkoli sodelovali pri njegovih obeh prireditvah ter pripomogli do tako lepega uspeha. Vsakemu in vsem skupaj: Srčna hvalaI
■ Kuhanje na plinu. Na splošno željo priredi mestna plinarna dne 9. t. m., to je v torek, ob
8. uri zvečer predavanje in poskusno kuhanje v šentjakobski šoli (vhod iz Florjanske ulice), in sicer le za kuharice in kuhinjske pomočnice. Predavala bo uslužbenka jflinarne slovenski. Vstop je prost. Eventuelne želje glede sestavo jedi, ki naj se kuhajo, naj se javijo do torka opoldan v plinarni.
RESTRAVRACIJA »ZVEZDAc. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Se priporočata Fran in Roza Krapež.
■ Vino iz samostana Sv. Frančiška iz otoka Krka se toči v gostilni »Pod Trančoc Stari trg 1.	880
■ Odprta noč in dan so groba vrata! Umrla je ga. Franja Stenovec, rojena Erbežnik. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 4. uri iz pred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. — Od 29. novembra do 6. decembra so v Ljubljani umrli: s. Armela Lucija Cepin, usmiljenka, 72 let, Vidovdanska c. 9, Ivan Mandelj, šofer, 28 let, Celovška c., Rikard Fasan, dijak, 19 let. Bleiweisova c. 18, Marija Kodran, zasebnica, 86 let, Reber 17, Ljudmila Kanton, godbenica 84 let, Knafljeva ul. 17, Alojzij Kojič, občinski ubogi, 18 let, Vidovdanska c. 9. V bolnici: Jožefa Štokelj, branjevka, 65 let, Rimska c. 3, Alojzij Epjuch, dninar, 33 let, Trboci 16, Alojzij 2van, sin kajžarja, 4 leta, Mrzla planina 15, Antonija Potisek, kuharica, 61 let, Zagorje ob Savi, Peter Sterk, posestnik, 72 let, Log 25, Hermina Schiffer, zasebnica, 70 let, Mestni trg 19, Karol Orehek, delavec, 80 let, Gradec 29, Marija Ehrensberger, zobozdravniška asistentka, 26 let, Magdalena Dražil, tobačna delavka v p., 63 let, Grajska plan 1, Drobnak Maks, sedlarski mojster, 43 let, Ponikva ob j. ž., Franc Smrekar, 35 let, Cerovica pri Litiji, Ana Adamič, hči hi-šarja, 25 let, Ponikve 28, Josip Brajer, bivši pleskar, 62 let, Reber 1, Marija Mlinar, žena kajžarja, 50 let, Dobračevo selo 47, Anton Magister, sin uradnika, 2 meseca, Vižmarje 96. Alojzij Dolnikar, tesar, 20 let, Vrhpolje pri Ko-
mendi, Anton Rupar, užitkar, 67 let, Župejno 5. Anton Zupančič, pečarski pomočnik, 53 let, Vel. čolnarska ul. 10, Franc Bedene, sin rudarja,
5	mesecev, Raštanj 72.
■	Kamenje ga je zasulo. 47-letni Bernik Mihael iz Smlednika je uslužben kot delavec pri Ljubljanski gradbeni družbi. V soboto dopoldno je pri gradbi državne ceste v Medvodah izpodkopaval pod nasipom. Radi neprevidnosti je iz podkopal preveč in se je ntnadoma pogreznila nanj visoka plast zemlje in kamenja ter ga po polnoma zasula. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe.
Oemme zims»e pla če
b kožuhovino ali brez od 290 Din, otroške v vseh velikostih od 16U Din naprej v veliki izbjri priporoča
F.l. Goričar, Ljubljana, S». P«tr» tarta 29 799 Ogltjt* sl blago in cana » nailh Izložbah!
■ Težke opekline je dobila 17-letna hči posestnika Gornik Ljudmila iz Gore pri Kočevju.
2.	decembra jo je po nesreči polila njena 10-letna sestra Kristina z vročo mastjo. Morala je v ljubljansko bolnico.
■ Tatom draguljev in zlatnine, ki so oplenili zagrebško tvrdko »Preziosa«, so že na sledu Upati je, da bodo kmalu pod ključem.
■ Kriminalna kronika ne beleži danes prav nikakih posebnosti. Uzmoviči in drugi so se poskrili v zatišje. Policiji je bilo sicer prijavljenih nekaj neznatnejših prestopkov, ki se pa dogajajo vsak dan. Omeniti bi bilo edino, da je neznan storilec iz puščic Frančiškanske cerkve včeraj pobral ves drobiž. Zlikovec se je najbrže skril v kaki klopi ali spovednici in se je po noči spravil nad nabiralnike. Plen najbrže ni bil velik, mogoče je odnesel kakih 200 Din.
■ Nesreča pri delu. Demšar Slavko, 31 let star, je skladiščnik v tovarni Remec v Toplici pri Kamniku. V soboto dopoldne se je pri kuhanju politure vnel špirit in Demšar je dobil skeleče opekline na rokah in zadnjem delu telesa.
Celje
* Zborovanje učiteljstva celjskega okraja. Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo 4. decembra v Celju. Izmed 175 včlanjenih učiteljev in učiteljic je bilo navzočih 132, ki jih je društveni predsednik, šolski upr. v Teharju g. Gosak prisrčno pozdravil. Potem je pozval učiteljstvo k neomajnemu izvrševanju nacijonalnega, kulturnega in gospodarskega dela v narodu, kakor ga nalagajo dolžnosti in ljubezen do države in naroda. Pozival je učiteljstvo k udejstvovanju v SKJ. Omenjal je razne šolske in stanovske zadeve in zlasti sejo odbora za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, ki se bo 8. t. m. vršila v Celju, da izdela predloge za ustanovitev novih nadalj. šol, osnovanje centralne strokovne knjižnice, izdajo učnih knjig in učil ter tečaje. Sledil je razgovor o »Učit. samopomoči«, o novih knjigah, ki si jih je nabavila društvena knjižnica, o Šolski Matici, o stanju urejevunja stanovskih gmotnih in pravnih vprašanj ter o množici aktualnih šolsko upravnih zadev. Nato so se zborovalci podali v telovadnico mestne narodne šole, kjer je g. strok, učitelj I. Lovrenčič iz Maribora v nastopu z 2. B razredom deške šole pokazal, kako naj se goji telovadba v novi šoli. V smislu’njenih načel bodi t 1 ovadba deci neprisiljena zabavna igra, ki pa vsestransko razvija mlado telo in duha. V strokovnjaškem referatu je podal vrsto praktičnih navodil učiteljstvu, ki je s ponovnim aplavzom izreklo veliko zahvalo g. predavatelju za aktualno, koristno in užitka polno predavanje, združeno s krasno uspelim praktičnim nastopom.
* Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v ponedeljek 8. decembra ob 15. uri v telovadnici okoliške deške narodne šole na Dolgem polju Miklavževo obdaritev vseh otrok iz vrtca v Gaberju ter druge revne dece. Prijatelji revne dece so vljudno vabljeni. — Odbor.
* Zahvala. Podporno društvo za revne otroke v Gaberju se obitelji Majdičevi najsrčnejše zahvaljuje za darovani znesek 500 Din, ki se bo uporabil za obdarovanje revnih otrok.
* Cene kruhu Še bodo znižale. Mestno načelstvo kot obrtna oblast je te dni ukrenilo vSe potrebno, da se bodo cene kruhu v Celju primerno znižale.
* Plesni venček privatnih nameščencev bo 31. januarja v veliki dvorani Celjskega doma.
* Celjska koča je že močno pokrita s snegom. Celjski smučarji se danes kar trumoma odpravljajo tje, mnogo jih pa pojde tudi v Savinjske planine. Smuška sezona se je torej že začela.
* »Golgota« v Mestnem gledališču. V četrtek 11. t. m. ter v nedeljo 14. t. m. se uprizori v Mestnem gledališču Tučičeva drama »Golgota« v režiji g. Beleta ter z g. Pogačnikom in go. Sadarjevo v glavnih vlogah. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek.
* Mladinska prireditev. Danes popoldan ob 15. nastopijo učitelji in učenci okoliške deške narodne šole s petjem ter igro »Sola v nebesih«.' Prijatelji mladine vabljeni.
* Nezgode. Pred dnevi sta trčila na ozki cesti pri Štorah mestni avtobus ter neki voz iz Sv. Jurija. Voznik je padel z voza in se občutno poškodoval, na avtobusu so se pa razbile šipe. Obstojala je velika nev- nost, da bi bil avtobus padel v globino 20 metrov v Voglajno. — 38-let-nemu rudniškemu pazniku Lavriču Franju je pri kopanju v poskusnem rovu Za gradom jamski voziček zmečkal prste leve roke. Oddali so ga v javno bolnico. — Delavec v Westnovi tovarni 26-letni Samec Josip si je ranil na roki ter rano zanemarjal, da je nastalo zastrupljenje krvi. Tudi njega so spravili v javno bolnico.
* Izgubljeni denarnici. Prodajalka P. Slavka je izgubila na poti iz Zavodne do Kralja Petra ceste usnjeno denarnico z 350 Din, na isti poti pa je izgubil delavec P. Rok usnjeno denarnico s 120 Din. Poštena najditelja naj izročita denarnici na policiji.
Gospodarsko pismo s Pohorja
Slov. Bistrica, 6. decembra.
Po vsem svetu tarnajo o gospodarski, oziroma denarni krizi; res je, da je kriza občutna, res je pa tudi, da bi se dalo odpomoči tej krizi. Kriza se ni pričela lani, tudi ne predlanskim, kriza traja sedaj že nekaj let in je posledica neracionalnega izrabljanja naturalnih dobrin, kolikor nam jih nudi naše Pohorje. Leta in leta je bil edini vir blagostanje lesne trgovine. Neizrabljeni kompleksi gozdov, ki so jih eksploa-tirali z resnično amerikansko naglico, so do skrajne meje posekani, res tudi posajeni, ali to je kapital, ki bo narastel komaj v petdesetih letih do one vrednosti, ki jo od gozda zahtevamo. Neracijonalno eksploatiranje gozdov je značilna povojna prikazen. Sicer ne sinemo trditi, da na Pohorju ni lesa, ali nahaja se ta les na takih kompleksih, odkoder je odvoz nemogoč ali zelo težaven in vezan s takimi prevoznimi stroški, da bi bil komaj transport dodobra krit * izkupičkom; delo bi pa moral kmet ali doplačati, ali pa delali sam zastonj. Vprašali smo se že, kako je prišlo do tako amerikanskega
Huda zima?
Ste lahko bres skrbi!
Vse potrebne oblalilne pre mete
sekanja v naših kmečkih gozdovih, izvzeti so seveda gozdovi graščin, a tudi ti so trpeli v povojnih letih. Kmet-posestnik je bil med vojno v fronti večinoma vsa štiri leta, marsikateri pa če povrh nekaj let v ujetništvu v Sibiriji ali v južni Italiji. Ko se je vrnil, je našel zadolženo posestvo. Njive in travnike zanemarjene, hiše zapuščene, ker žene in matere z malimi ali poidorastlimi otroci niso mogle, posebno pa pri nas na Pohorju, kjer je obdelovanje grude posebno otežkočetio, z delom dohajati, in so posestva propadala. Mož, ki se je življenja utrujen vrnil iz svetovnega pokolja, je videl to žalostno dejstvo ter ali obupal in se vdal pijači, ali, hoteč hitro spraviti posestvo na »zeleno vejo«, sek3t v gozdu, da si poplača dolgove. V tem času je sekira grozno pela v naših gozdovih in prekupčevanje z lesom je cvetelo. V tistih letih je bilo pri nas v Slov. Bistrici preko
25	lesnih trgovcev. Prišli so z obilico lesa, a vzel jih je prvi piš krize. Kmet pa pri vsem tem ni dosegel onega, kar si je obetal od gozda. Prodal je sicer še precej dobro, ali radi slabih cest in potov na našem Pohorju mu je transport večinoma vse požrl, kar pa ne transport, pa obresti zadolženih posestev. Moralo je priti prej ko slej do krize. So pri nas kmetje, ki so samo pri trgovcu več dolžni, kakor je vredno vse posestvo — brez lesa v gozdu. Tako posestvo mora na boben, če danes ne, pa jutri.
Edina pomoč v tej krizi bi bila: izboljšati kmetu ceste, tako da bi les vsaj kolikor toliko po ugodni ceni prodal. Zlasti bi morali upoštevati važno izhodišče za naš pohorski les, to je Oplotnico. Oplotnica danes nima z našim mestom sploh zveze. Zelo važno bi bilo popraviti in temeljito renovirati turistično cesto na Šmartno na P. do Ruške koče. Bilo bi še mnogo drugih, pa kaj, ko niti najvažnejše ne bodo popravili. V najboljšem slučaju pa še niti s tem ne bi bilo odpomagano, ker bi tudi ta les, ki Je sedaj nedostopen, prej posekali, preden bi drugi dorasel in kriza bi bila spet tu, le v hujši obliki.
Edini mogoči vir za izboljšanje gospodarskega položaja bi bil tujski promet, za kar je naša okolica kot ustvarjena, kar jasno dokazuje železničarski sanatorij na Visolah in kolonija pri Šmartnem na P. Denar, ki bi prihajal k nam iz tujskega prometa, bi bil stalen in neodvisen od trenutnih cen in prekupčevalcev.
Na to bi morali polagati mnogo več pažnje kakor dosedaj, posebno oni faktorji, ozir. društva, ki jim je to osebna naloga. (Tujsko prometno olepševalno društvo in podružnica SPD.) Seveda bi morala tem društvom stati ob strani občina in po potrebi banovina.
Mnogo izboljšanja bi se tudi doseglo, ako bi se našel činitelj, ki bi naše vinogradnike pripravil do tega, da bi svoje res prvovrstno vino, a tudi sadje, prodajali organizirano, s čimer bi dosegli pri teh pridelkih ceno in ne bi bilo treba čakati in oprezovati prodajalcu kakor kupcu ter zavlačevati vnovčenje gospodarskega činitelja, ki je drugi za lesom. Končno pa bi se mnogo izboljšanja lahko doseglo z umnim in racijonalnim obdelovanjem naše zemlje, ki nam mnogo več ponuja kot mi jemljemo. Pripraviti bi bilo treba kmete samo do tega, da bi obdelovali z umetnimi gnojili, in kar je glavno, se strokovno izobraževali, za kar pa nimajo preveč smisla, kakor je videti. V kmetijsko nadaljevalno šolo se Je letos vpisalo samo 16 učencev, a lani 24. Vidimo, da z naraščajočo gospodarsko krizo narašča tudi brezbrižnost za umno gospodarstvo in strokovno izobrazbo. Vsekakor pa je to v našem gospodarskem življenju poglavje zase in čaka energične podkrepitve. Strokovno izobrazbo našega in sploh jugoslovanskega kmeta bi morali uzakoniti tako, da bi bila izobrazba obve’/na. saj smo v agrarni državi.	V.	V.	G.
Agitirajte za »Jugoslovana«/
Važna vprašanja industrije v Dravski banovini
V	četrtek dne 4. decembra t 1. se je vršila pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja seja industrijskega odseka Zbornice za TOl. Iz obširnega poslovnega poročila, ki je bilo podano na seji, omenjamo predvsem akcije zbornice za omiljenje stagnacije v lesni trgovini, akcije glede oddaje javnih dobav za državne železnice domačim podjetjem, glede aktivnega in pasivnega požlahtovalnega prometa, glede osnovanja carinsko - kemičnega laboratorija v Mariboru, meroizkusne postaje za strujomere in števce v Ljubljani, glede industrijaiizacije neposredne ljubljanske okolice, nameravane deerarizacije pošt in izvrševalnih predpisov, k zakonu o ugodnostih za hotelsko industrijo.
Razpravljalo se je tudi o nezadostnosti carinske novele z dne 1. novembra t. 1. ter stališču industrije spričo trgovskih pogajanj s Češkoslovaško republiko in Romunijo, ki se imajo v kratkem pričeti, in končno o rezultatih zadnjih konferenc o obrtnem redu.
Predstavniki granitne industrije so stavili predlog za znižanje vozarine za granitne kocke do naših morskih pristanišč, predstavniki oljarske industrije pa predlog za izpremembo pravilnika o kontroli uvoza semen za industrijsko predelavo. Zastopniki lesne stroke so nastopili proti pretirani obremenitvi uvoza surovega lesa po mestni trošarini v Ljubljani ter o potrebi oprostitve borznih razsodišč od sodnih taks v novem zakonu o borzah. Odsek je tudi rešil vloge za olajšanje prometa z lesom v obmejnem pasu dravske in murske doline.
Situacijska poročila, ki so jih podali predstavniki posameznih industrijskih panog, dokazujejo, da je v bodočih mesecih računati z nadaljnjimi redukcijami obratov, da razpolagajo industrijska podjetja z velikimi neprodanimi zalogami, po katerih ni nobenega povpraševanja. Naša industrija se nahaja sedaj v težki prehodni fazi, ki jo nujno sili, da skuša z vsemi sredstvi doseči znižanje produkcijskih stroškov, da bi se zonet poživel kupčijski promet.
Zimske plaSCe, zimske obleke« zimsko perilo, snežne čevlje, damske, moške ter otroSke
Gospodarske vesti
X Težka kriza naše lesne industrije. Na podlagi statističnih podatkov rezullira, da je bilo v tekočem letu iz naše države izvoženega za 400 milijonov dinarjev manj lesa, kakor v istem razdobju lanskega leta. Ta činjenica, kakor tudi nadaljnji slabi izgledi, prikazujejo, da se naša lesna trgovina in industrija nahajata v izredno opasnem stanju. Omejitve dela in redukcije uradništva izvajajo se v večini lesnih industrijskih podjetij, še celo pri onih, v katerih je interesiran državni erar. Vsled tega je minister za šume in rudnike g. inž. S e r n e c z okrožnico obvestil vse merodajne faktorje na potrebo, da se lesni industriji v tem njenem položaju odpomore. S tem v zvezi se namerava sklicati tudi posebna anketa, v kateri naj bi zastopniki gospodarskih ministrstev izrazili svoja mnenja, ali bi bilo mogoče z raznimi carinskimi, tarifnimi in davčnimi olajšavami ublažiti krizo lesne industrije.
X Nažrt o predavanjih na perutninarskem tečaju Odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe dne 10. in 20. decembra t. I. v Ljubljani. Dne 10. decembra od pol 11. do 12. ure predava g. Zupanc: opis štajerske kokoši in najvažnejši pogoji za njeno uspešno gojitev, opis kurnikov za manjše in večje posestnike. Od 12. do 13. ure predava vet. g. Kocjan: opis najvažnejših bolezni in varstvo proti njim. Od 14. do 15. ure predava g. S e h e r, Linhartova ul. 9: o kapunjenju petelinov in njih gojitev, nato ogled pitanih živali ter valilnikov. Od 16. do 17. ure predava g. inž. Avsec v dvorani mineral, instituta na univerzi: najvažnejše pasme perutnine, izbor pasem: a) kokoš za specijalno proizvodnjo jajc, b) za specijalno proizvodnjo mesa, c) športna kokoš, č) gospodarska kokoš. — Dne 20. decembra od pol 11. do 12. ure predava g. Černetova : valjenje, sestava Jajc, priprava za valjenje, konservira-nje jajc in umetno valjenje. Od 12. do 13. ure predava kmet. ref. g. Malasek: o vzgoji mlade perutnine, sestava raznih krmil, napajanje itd. Od 14. do 15. ure predava g. M a 1 a -“ek: o pitanju razne perutnine. Od 15. do pol 16. ure zaključno predavanje g. Zupanca, nato razkazovanje praktičnega klanja in priprava živali za trg, Linhartova ulica 9.
Borzna poročila
dne 6. dec. 1930
Devizna tržišča
Ljubljana, 6. dec. Amsterdam 22*765, Berlin 13 475—13 505, Bruselj 7 8937, Budimpešta 98905, Curih 1094*40—10*97*40, Dunaj 7*944—7*974, London 27466, Newyork 5635—5655, Pariz 222 28, Praga 167 28—168 08, Trst 296 22—296 39.
Zagreb, 6. dec. Amsterdam 22*765 bi, Dunaj 794'60—797'60, Berlin 13*475—13*505, Bruselj 789 37 bi, Budimpešta 987*25—990*25, London 274 26—275 06, Milan 295*30—297*30, Newyork kabel 56*35—56*55, Pariš 221*28—223*28, Praga 167*28 do 168*08, Ziirich 1094*40—1097*40.
Dunaj, 6. dec. Amsterdam 285*99, Beograd 12 5625, Berlin 169 40, Bruselj 99*16, Budimpešta 12410, Bukarešta 4 2175, Kopenhagen 189*90, London 34*4975, Madrid 78*60, Milan 37*22, Newyork 710*40, Pariš 27*925, Praga 21 0675, Sofija 5 1470, Stockholm 190*60, Varšava 79*62, Ziirich 137*625.
Curih, 6. dec. Beograd 9 1280, Pariš 20 2825, London 25 0625, Newyork 516*075, Bruselj 72 02, Milan 27 045, Madrid 57*30, Amsterdam 207 70, Berlin 123 08, Dunaj 72 63, Stockholm 138 50, Oslo 138 025, Kopenhagen 138 025, Sofija 3*735, Praga 15*305, Vuršava 57*85, Budimpešta 90*26
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni Bprcmemb.
Zagreb, 6. dec. Drž. pap: 7 % inv. pos. 86 do 86*50, vojna škoda ar. 428—430, vojna škoda kasa 429—430, vojna škoda dec. 429*50—430, vojna škoda febr. 429*75—430, 429*75, 4% agr. obv. 52*50, 7% Bler pos. 81—81*375, 81*50, 8% Bler pos. 91—91*50, 7% pos. hipot. 80*50—81*25. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštcdiona 935—940, Udružena 190—191, Ljublj. kred. 122 d, Medju narodna 67 d, Narodna 8100—8200. — Indust.: Šcčerana Osijek 298—304, Trboveljska 374—376, Slavonija 200 d, Vevče 124 d.
Dunaj, 6. dec, Bankverein 16*80, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 12*95, Prioritete 86*45, Trbovlje 47*25, Leykam 3*50.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 6. dec. 7% Bler 80*25—81.
Newyork, 6. dec. 8% Bler 89*75—90*50, 7% Bler 80 25—81, 7% pos. drž. hip. banke 79*50 do 80.
Žitna triiiča
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 6. dec. Pšenica: 79-80 kg bačka 132 5—137 5, gornjebačka 140—145, ban. Tisa šlep 142*5—145, g. ban. Bega kanal 137*5—140, j. ban. 135—137*5, sremska 78 kg 130—132*5, slav. 77-78 kg 127—130. Promet 6 vagonov. Vse ostalo brez spremembe. Promet: pšenica 6 vagonov, otrobi 3 vag. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta, 6. dec. Tendenca prijazna, promet miren. — Pšenica: marc 15*47—15*57 (15*47—48), maj 15 38—15 46 (15 36—37). — Rž: marc 9 86 do 1010 (10—10 02). — Koruza: maj 12*85—13*15 (13*10—12), transit maj 10*90—11*05 (11*02 do 11*05).
Tržna poročila
Žito
Pšenica: Tendenca na domačih tržiščih je bila v preteklem tednu v splošnem mlačna ker so se cene na tujih tržiščih vsled velikih ponudb znatno poslabšale. Koruza: Tendenca se je nekoliko učvrstila. Glavni zaključki se sklepajo v posušeni koruzi. Oves, rž in ječmen zaznamujejo le neznatno živahnost.
Fižol
Letošnja letina fižola je napram začetnim cenitvam pokazala v zadnjem času veliko razočaranje. Prvotne notacije Din 300—350 za 100 kg, ki »o se pozneje povišale na Din 400—450 so se v poslednjem času zopet znižale na 280—300 Din, kar je povzročilo živahnejše povpraševanje s strani inozemstva.
Jabolka
Tendenca v izvozu jabolk je še nadalje čvrsta in povprašanje ■ strani inozemstva še vedno živahno. Cene, ki so v začetku kampanje dosegale ceno 150—200 Din za 100 kg bo se v zadnjem času okrepile na 300—400 Din za 100 kg.
Jajca
Izvoz jajc v zadnjem času znatno narašča. Povpraševanje je zlasti iz severnih dežel zelo ži-
izborne kvalitete iz novo poveiane zaloge po nainižiih cenah
Razpis
Krajevni šolski odbor v Škoiji Loki razpisuje oddajo mizarskih del, inštalacije centralne kurjave, vodovoda in elektrike za osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki.
Ponudbe, pravilno sestavljene in kolkovane 8 kolkom za Din 100'—, je vložiti v zapečatenem zavoju najkasneje do 20. decembra 1930 do 12. ure pri podpisanem odboru. V8i potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobe v pisarni stare šole od 10. do 12. ure proti plačilu Din 100'—.
Krajevni šolski odbor v Škofji Loki,
dne 7. decembra 1930.	886
Do 24. decembra 1.1. prodajam vso svojo zalogo blaga 30 do 40% ceneje, in sicer:
1111 kom.
4444 „ 3333 „ 666 ..
moških klobukov različne kožuhovine (Ul) haret kape
•J Din 21i naprej In
damskih klobukov
Ne zamudite ugodne prilike, ki jo Vam nudi naša domača tvrdka
Ivanka Šmalc, Ljubljana
Marijin Irg 1
vahno. Vendar je ta tendenca z ozirom na bližajoče se praznike le prehodna.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet 1 vag. bukovih okroglic, 1 vag. letvic, 1 vag. oglja.
Spevi
PRIPRAVLJALNE VAJE ZA SMUČARJE-TEKMOVALCE
V	Ljubljani izhajajoči »Športni list« od 25. novembra je priobčil izredno zanimiv članek pod gornjim naslovom. Uredništvo nam je rade volje dovolilo, da ga priobčimo v bistvenih točkah.
Smučanje Je le sezonski šport. Kakor pri vseh športih, tako je tudi za smučarje-tekmo-valce potrebno, da se že v predsezoni temeljito pripravijo za zimo. Najboljša priprava za to je gimnastika in lahka atletika. Za dihalne organe, srce, mišice in sploh za ves organizem je najboljša priprava tek. Več tekov na daljše proge, hoja po planinah in razne gimnastične vaje morajo biti bistveni del sistematičnega treninga vsakega smučarja-tekmovalca.
Povsem drugačna je priprava smučarja-ska-kača. Skakač mora imeti svoje telo popolnoma v oblasti, imeti mora odločnost in temperament. Najboljši trening je seveda skakanje iz skakalnice. Naše razmere pa nam tega vedno ne dopuščajo in radi tega je pri nas skakanje še v povojih. Treba je torej drugih pripomočkov, uporabnih za vsakogar — to je gimnastika.
Pri gimnastičnih vajah je treba paziti, da se jih izvršuje hitro, pri tem se pa mora ostati miren. Najboljše vaje so naslednje:
1. odrivaj se sonožno v višino; pri odrivu izrabi vse sklepe, pomagajoč si z rokami; napravi vselej en visok poskok in nato lažji, vmesni poskok;
2. še z nizkega počena se energično odrini v zrak; ko doskočiš na tla, postavi eno nogo naprej, drugo nazaj, kot pri smuških skokih;
8.	vadi poskoke pod 1., v zraku pa močno pritegni kolena k prsom in napravi hipno visok prednos; izvedi v letu cel obrat okoli višinske telesne osi;
4.	skakaj pogosto v daljavo z mesta in z zaletom.
Priporočljivo za smučarje-skakače Je, da vadijo tek na kratke proge in da poleti goje skok v daljavo in v višino. Vzgajanje čuta za orijen-tacijo v prostoru služi najbolj talna telovadba (Bodenturnen). Prav dobro je tudi vežbanje skokov v vodo in sicer na noge. Skače naj se z močnim, hitrim naletom. Višina deske naj bo čim večja.
To bi bile priprave za nnše tekmovalce. Ako jih bodo vestno izpolnjevali, bo naš smučarski šport storil velik korak naprej.
Smučarski tečaj S. K. Ilirije. Ob božičnih praznikih od 26. do 31. decembra 1930 priredi
S.	K. Ilirija smučarski tečaj za svoje člane in sicer ob ugodnih snežnih razmerah v Ljubljani, v nasprotnem slučaju pa v Planici ali Dovjem. Tečaj se vrši pod strokovnim vodstvom priznanega in renomiranega internacijonalnega tekmovalca ter večletnega državnega prvaka g. Joška Janša, katero ime jamči, da bo tečaj res prvovrsten. Preskrbljeno bo tudi dobro in čim cenejšo oskrbo. Podrobnosti objavimo kasneje. Prijave se sprejemajo do 20. decembra 1930 v kavarni Evropa.	S.	K. Ilirija.
ASK Primorje. Plavalna sekcija. Trening v hotelu Slon se vrši na praznik, v ponedeljek, dne 8. decembra, izjemoma dopoldne in sicer:
pri
nje
Oblačilnici ..Ilirija”
Ljubljana
Mestni trg 17. Telefon 28*25.
od 9. do 10-45 ure za piavače, za dame od 10-45 do 12. ure. Drugače se reden trening vrši vsak ponedeljek popoldne in sicer: od 15. do 16. ure za waterpoliste in seniorje, od 16. do 17. ure za juniorje, od 17. do 18. ure za dame. Dohod iz Frančiškanske ulice. Gimnastični treningi vsak četrtek od 17-30 ure naprej v telovadnici I. državne gimnazije (Tomanova ulica), dohod iz Gajeve ulice.	Načelnik.
OglaSujfo
v
•Jugoslovanu!« Ferdo Motnikar
urar in posestnik v Zagorju ob Savi odda svoj obrtni lokal v najem onemu, ki je zmožen plačati najemnino vsaj za eno leto naprej. Sam se bom pečal le s stolpnimi in električnimi urami. — Obrt se popolnoma prepusti in pride letno samo ur 700—1200 v popravilo.	891
H|	"II	Advokat	Jr. Ivan Fermevc
ie preselil svojo odvetniško BHHMi pisarno z Minoritskega trga
V hišo Mestnega urada poleg Mestne hranilnice, vhod iz Panonske ulice.
Modi
roci
iz afrika žime, močno blago, spodnji modro-ci, mreže in konjske opreme oddaje naj-cenoje Alojz Vodišek, sedlarstvo in tapetništvo, Zagorje ob Savi, štev. 62.	885
Premog, drva, koks
prodaju
»Ilirija« J. z o. z.
Dunajska 46, tel. 2820 Miklošičeva 6, tel. 2595
Gospodinje
preskrbite se za bo* ž i č z dobro pečenko. Ciril Žagar, Sunja, Savska banovina, razpošilja zaklane pitane purane, k u-retnino in debele gosi v zavitkih od
6	kg naprej. Debele gosi po Din 20.— kg franco vsaka postaja v Sloveniji. 887
Hi}\ tirnim
■:m\t >*	;	.
_______
pot v London. Tu je bčudoval diplomate in državnike iz vseh dežel, kako eJaJo zgodovino in skrbe za mir, a na svoje silno začudenj, Je opazil tudi, da nosijo vsi ti ljudje hlače zlikane na rob! Maharadža sedaj ni vedel ne naprej ne nazaj. Celo njegova najlppša žena ga je gledala postrani, ker ni imel moderno zliKanib hlač na rob.
Nič ti pomagalo in maharadža je moral naročiti svojima zvestima osebnima strežajima, naj poiščeta v Londonu krojača, ki hlače najbolj lepo lika rob in naj neseta kar celo zalogo hlač tja, Mm ga najdeta.
Verna služabnika sta res našla krojača, kt ima stroj likanje hlač in sedaj nosna vsak dam vseh 200 hlač k njemu, samo da je njihov gospod dovolj lep in moderen.
Ogilašajie vedno v »Jugoslovanu«! Imeli bostfe uspeh!
lu celih 50 dni. ril je santo prekuhano vodo in pokadil vsak dan po nekaj cigaret. Ko pa je bila »predstava« končana, je bil tako slab, da je mogel njegov želodec Sele čez 6 tednov aživati norma’ > hrano.
Od tedaj naprej je nastopalo po raznih me-sti>- vedno več »stradalcev«, ki so kazali ljudem svoje znanje in svojo umetnost. Stvar je postala pa počasi ljudem dolgočasna in ’ - nekateri »stiadalec« je Se prišel na svoj račuu. Po vojni se je pojavila kar cela truma »stradalcev«, najbolj znan pa je bil med njimi neki »Jolly« iz Berlina, ki je stradal pod nadzorstvom 54 dni. Ko pa so mu dokazali, da si daje tihotapiti v svojo zaprto omaro / tenkih cevkah tekočo čokolado, je bilo njegove slave hitro konec.
Danes pa na »stradanje« nihče več ne verjame in tudi ne na nadzorstvo in zato so »stradale!« polagoma izumrli.
Hlače gospoda Maharadže
V	Londonu so se nedavno zbrali indijski kneza (»maharadže«) na veliko konferenco, da se posvetujejo o novi ustavi za Indijo.
Londončani pa se niso dosti menili za konferenco, ampak so jih mnogo bolj zani ..ale hlače mogočnega in silno bogatega maharadže iz Bhopala, ki si je najel v Londonu kar celo nadstropj ■ največjega in najdražjega hotela za svoje stanovanje.
S hlačami je pa zadeva taka. V Indiji so se knezi ..ti nekaj mesecev pripravljali na pot v London in so se o tej poti tudi večkrat posvetovali, pa ne zaradi nove ustave, ampak zaradi obleke. Kako naj se oblečejo za London, ali naj nosijo tam evropsko obleko ali pa svojo indijsko narodno nošo? Indijski sloni in pahljači spremljajo v Londonu samo enkrat na leto londonskega župana v svečanem sprevodu, ko ga slovesno ustoličijo; vsi drugi ljudje pa hodijo v Londonu po cestah brez slonov in brez pisano oblečenih londonskih pahl;ačev.
Na svojih posvetovanjih so pa maharadže ugotovila tudi to, da mri kavalir, ki je r kavalir, v Londonv gladke hla*če in ne hlač, ki so zlikane na rob. Hlačnice se morajo prosto ovijati okrog nog, robovi na hlačnicah so pa nekaj nemoralnega. Ko je n haradža iz Bhopala to slišal, si je dal za svojo pot v London in za svoje tamkajšnje bivanje takoj narediti par sto hlač brez znanega »roba«. »Rob« je v sv>ojd vladavini kratkomalo prepovedal.
S svoji ni novimi hlačami in s svojimi ženami in tainiki se je torej maharadža 'pravil na
Iz zgodovine letalska
V	zgodovini letalstva najdemo mnogo zanimivih načrtov, ki so nekdaj daleč prehitevali svojo dobo, danes pa so večinoma že vsi uresničeni, nekateri pa tudi že zastarani.
Misel, da je mogoče preleteti ocean, se je rodila že pred 90 leti. Prva letalca, ki sta predlagala, da bi se dalo izkoristiti za let preko oceana vetrove od vzhoda, sta bila Anglež Charles Green in Amerikanec John Wise. Ta je vložil leta 1843. na ameriški kongres (parlament) prošnjo za podporo v znesku 15.000 dolarjev, da bi napravil zrakoplov, ki bi meril v premeru 30 metrov. Ainerikanskim poslancem pa se ta zadeva ni zdela nič kaj posebno pametna in izvedljiva in zato so prošnjo odklonili. Približno 40 let pozneje pa je dal objaviti ameriški general Beck v newyorških časopisih "oročilo, da bo odplul z velikim zrakoplovom v Evropo. »Svoj zrakoplov bom segreval z veliko petrolejsko svetilko in upam, da bom imel 20 galonov petroleja dovolj. Kakor hitro bo zanihal ugoden veter, se bom dvignil v zrak in upam, da bom v 3 dneh v Evropi.« Gospod ge* pa svoie napovedi ni držal In prav tako
se je skesal tudi neki Fast iz Pensilvanije, ki si je hotel zgraditi ogromen zrakoplov, ki bi ga poganjal vroč zrak od zadaj (podobno, kakor danes poganjajo avtomobile z raketami!).
6.	junija leta 1866. pa je prijavil neki R. Ed. Wulff v Parizu patent na zrakoplov, ki bi ga vlekli živi jastrebi in osli!
Prvi, ki je skočil iz zrakoplova s padalom, je bil francoski zrakoplovec Garnerin. 22. oktobra 1. 1797. se je Garnerin dvignil ob 5. uri popoldne pred ogromno množico, ki je s strahom opazovala njegovo početje. Ko se je dvignil okoli 1000 metrov visoko, je prerezal vrv, ki je vezala zrakoplov z gondolo in s padalom in padalo je letelo zelo naglo na tla. Garnerin pa je imel le srečo, da se mu ni zgodilo nič hudega in takoj, ko je bil na tleh, je zajahal konja in je jezdil kot največji junak dneva ponosno v Pariz.
Za svojo drznost je prejel Garnerin takrat od vlade nagrado v znesku 15.000 frankov. Danes plačujejo »padalcem« komaj po 100 mark nagrade!
Nastop policije na gradu Jaschkowitz pri Vratislavi (Breslau).
Na gradu JSschkovvitz pri Vratislavi se je zbralo v sredo okoli 200 nemških narodnih soci-jalistov, ki so se hoteli tamkaj vaditi v orožju. Policija jih je razgnala.
Dr. Eckener pred komisijo, ki preiskuje vzrok nesreče zrakoplova »R 101«.
Dr. Eckener (prvi od leve strani) se udeležuje kot izvedenec dela preiskovalne komisije, ki preiskuje, zakaj se je ponesrečil veliki angleški zrakoplov »R 101«.
Konec »stradalcev«
Te dni je ».enadoma umrl bivši sodnik in »stradalec« dr. Adolf Glttckmann. Kot »stradale«« je nastopal pod imenom »Venge«, tragična usoda pa je hotela, da je mož nedavno res umrl od — lakote I
Ta žalostni slučaj nas spominja na tiste čase, ko se je skoro v vsakem mestu pojavil mož, ki se je dal zapreti v steklen zaboj, kjer so ga ljudje občudovali kot »umetnika v stradanju«.
»Umetno« stradanje ali stradanje »nalašč« še ni posebno staro, ni pa tudi nikaka iznajdba našega stoletja, kajti že v srednjeveških kronikah beremo, da so se že takrat našli in kazali ljudje, ki so živeli samo ob vodi do 50 dni. Takrat so ljudje take stvari zelo občudovali, vse drugače kakor danes, ko se posti že vsaka ženska, samo da ostane ali pa postane tenka in vitka.
Kdor pa hoče »stradalca« prav razumeti, si mora biti najprej na jasnem o tem, kaj da je lakota sploh in kakšne posledice ima stradanje.
1	ikota je občutek, da potrebuje telo hrane, ta občutek pa se pojavi vedno, ko pride čas, ob katerem srno vajeni jesti, ’ -jti drugače redko občutimo, da smo lačni. Zato pa jed še ni nikaka »navada«, ampak je potreba, in človeško ali živalsko telo sploh umrje, če ne uživa dovolj hrane.
S stradanjem izgubi telo lahko do 50 odstotkov svoje teže. Tako velika izguba lastne teže pa je že smrtno nevarna. Nič ne izgube pri stradanju naši možgani, pa tudi hrbtni mozek in srce ne izgubita nič, pač pa izgube mnogo na teži jetra, ledvice in še drugi notranji or-
Polaganje temeljev za novo telefonssko napravo v Pireju pri Atenah na Grškem Napravo bo postavila neka velika nemška tvrdka. Nemška industrija se v inozemstvu čim da-
lie bolj uveljavlja.
Simon Bolivar.
17. decembra bo minilo 100 let, kar je umrl Simon Bolivar, osvoboditelj Južne Amerike. Bil je eden najbolj genijalnih vojskovodij, ki je vse delo posvetil osvoboditvi domovine.
»Varujtfe se žensk!«
Te dni so usmrtili v mestu Rouen na Francoskem morilca Fleury-ja, ki je ubil posestnika v okolici Rouena Rambure-a. Rabelj je že odstranil z ostrine giljotine usnjato prevleko,
da se je jeklo zasvetilo v megleno jutro, in nekatere ženske, ki jih je neukrotljiva želja po senzaciji prignala na morišče, so že od strahu zapirale oči, ko se je začul t vzvišenega dela morišča silen krik: »Varujte se žensk — mene so ženske spravile na morišče!« Tega krika se je celo rabelj tako prestrašil, da mu je kar roka zastala v trenotku, ko je hotel spustiti giljotino; in vsi navzoči možje bo kar ostrmeli, od duhovnika do državnega pravdnika.
Najprej je prišel do sape duhovnik, ki je obsojenca vprašal: »Ali so to res vaše zadnje besede?«
Obsojenec pa je zopet kriknil: »Varujte se žensk...« — takrat pa je že padla sekira .
3280% obresti v letu
Peking ima okrog 2000 plesalk, ki so vse odvisne od oderuhov. Neko dekle je moralo plačevati za 100 dolarjev nič manj nego 9 dolarjev obresti — dnevno! To odgovarja 3280% letnim obrestim. Nedavno temu se je neka plesalka zaročila z nekim višjim kitajskim uradnikom, kateremu je potožila svoje težave. Policija je uvedla preiskavo in je zaprla celo tolpo oderuhov. Našli so pri njih 3000 zadolžnic od plesalk. Kitajski sodnik je pozval predvse vse oderuh« ter je pred njihovimi očmi sežgal vseh 3000 zadolžnic.
Humor.
»Kako stare so te žemlje?« »Tega ne morem povedati.« »Zakaj ne?«
»Ker sem šele tri tedne tukaj!«
Lep kompliment.
Že precej postarna in ne posebno lepa Spela sreča svojega starega znanca in prijatelja Gašperja, ki se je bil baš pred kratkrn v trt tj« poročil. »Cestilam, čestitam, dragi Gašperček' No, kako je pa kaj tvoja nova »ta stara«? »Eh, kaj bo, kaj! Ni ravno preveč lepa. Še boli
grda je kot si ti!« »Kaj, ka-aj? Ka-a-aj’?«
»Ah, zmotil sem se, ljuba Špelica! Mislil sem reči: skoraj tako grda je kot ai ti.«
gani. Največ teže izgubi telo prve dni stradanja. Lačen človek pa je silno že. en, dokler se mu ne bliža smrt — takrat ga neha žejati. Ljudem, ki zelo dolgo stradajo, začno tudi lasje izpadati in zobje se jim začno majati. Vprašanje, kako dolgo to ali ono živo bitje lahko strada, so ?i znanstveniki dostikrat postavili, natančnega odgovora nanj pa še danes nimamo. Dognano je le, da mrzlokrvne živali lahko precej dalj stradajo kakor toplokrvne. Tako poznajo naravoslovci več vrst kač, ki lahko žive do 7 let brez hrane, žabe pa lahko vzdrže brez hrane do 10 let. Ptiči omagajo po 5 do 36 dneh, pes pa vzdrži do 36 dni.
Pri ljudeh pa moramo razločevati tiste, ki morajo stradati, od onih, ki samo poskušajo stradati. Divjaki v Ameriki so napravili več poskusov glede stradanja, vzdržali pa niso dalje kot po 60 ur. Dognano pa je, da povprečen človek lahko vzdrži do 2 tedna brez jedi in pijače.
Prvi »umetni« stradalec ali stradalec »nalašč« je bil newyorški zdrvnik dr. Henry Tonner, ki je 1. 1880. stavil, da bo stradal 40 dni. Dal se je v^a zapreti v stekleno omaro, kjer so ga strogo stražili. Vzdržal je res od 28. junija do
7.	avgusta 1. 1880. Prav na trgovski način pa se je začel kazati s stradanjem I’Tli jan Sicci, ki je vzel s seboj v omaro le nekaj likerja, v katerem je bilo tudi nekaj opija, in tako js »stradal« v Milanu javno 30 dni. Dvajsetletni Italijan Marlotti pa je lil pravo čudo v stradanju: stradal je v Parizu v nekem velikem hote-
Električni stroj za glasovanje.
V	francoskem parlamentu so takoj ob otvoritvi sednjega zasedanja prvič preskusili novi stroj za glasovanje. Stroj je narejen za 100 poslancev. Vsak poslanec ima na klopi pred seboj tri tipke, tako da lahko pritisne na tipko »Za«, »Proti«, ali pa »Ne glasujem«. Rezultat glasovanja pokaže stroj mehanično nad predsednikovim sedežem.