narodskih v r reci Odgovorni vrednik JPr. *Wane# JBleitceis. Tečaj sredo 28. januaria (poznozimna) 1852 # List S Marko Kraljević i Musa kesedžija (Dalje.) Tako mi ostane dan in mesec Da nekoliko počije Marko. 5 Kadar vidi, da za Pa mi • V ^ isce boj krepak je, suhe drenovine. Prinesejo drenovine Marku. Stisne Marko jo z desnico krepko Skolje se na dvoje i na troje , I dve kaplji vode přitečete. Sadaj Marka caru beseduje: ? »Cas je, care, dvignuti na boj se«. Pa odide k Novaku kovaču »Kuj ? kovač Novák, mi novo sabljo ? »Kakoršne skoval še nikdar nisi«. Dade njemu trideset cekinov, Pa v gostivnico odide zopet. Tri dni, štir • V dni se napaja z vinom, Spet přiseta k Novaku kovaču: »Si skoval, kovač Novák, mi sabljo?« Novák Marku govori na tihem : »Tu je sablja, glej, in tu je naklo »Sam poskusi sabljo , kaka ti je«. > Prime sabljo u desnico krepko I udari mi po naklu Marko, Da po sredi ravno ga presekaj Pa popraša Nováka kovača: »Oj, > za Boga 5 kovač Novák, povej , »Si kadaj skoval že boljo sabljo?« Pa kovač Novák zaverne njemu: »Oj, Kraljević Marko, da! za Boga »Ze skoval sim jedno boljo sabljo , »Boljo sabljo, boljemu junaku! »Ko podal se Musa je v primorje, »Tikrat sim skoval mu tako sabljo, »Da, ko je udaril z njo na naklo, »Mi razkolje naklo ino tnalo*. To razdraži Kraljevića Marka, Beseduje Nováku kovaču: »Daj , kovač Novák, desnico meni »Daj desnico meni, da ti sabljo plaćam!« i Se prevari, ga zapelje kača, Se prevari, mu podá desnico, Marko Kraljević pa sabljo mahne, I odseka roko mu do rame : »Tu, kovač Novák, plačilo imaš! »Da ne kuješ boljše već in slabše »Na! mi sto rumenih zlato v, »Da življenje svoje si ohraniš*. Dade njemu sto rumenih zlatov, Pa na Šarca bojnega poskoči, I podirja u primorje ravno, Vse pretakne i za Musa praša. Neko jutro se napoti rano Iz Klisura proti Kačaniku, I zagleda Musa kesedžija, Stisne vranca mi z nogami Musa In gorjačo verže u oblake , Jo ujame v beloj roko zopet, Ko približata si jeden drugu, Reče Marko Musu kesedžiju: »Pojdi, Musa, vogni se iz pota »Se ukloni, ali mi pobegni«. ? Pa zaverne Musa Arbanasec: »Proć! ne budi mi prepira, Marko! »Alj odjahaj, da pije va vino 5 »Jaz ne bodem se uklonil tebi »Če te tud kraljica je rodila »Na čardaku u skerlatu mehkem 5 Cďta Jr rt > i »Zavijala te u cisto svilo »Povijala z zlatimi povoji, »Izredila z medom in sludkorom »Mene pa Arnavčanka je divja »Pri ovacih na studenej plošci, »V černo kožo me je zavijala, »Me z bodečim ternjem povijala 5 »Zraven pa me vedno je rotila: »Naj nikomur se ne vognem s pota«. (Konec sledí.) Kako pravo gnojniše napraviti. poslednjim listu nam je modri kmetovavec Hoepfner po gotovih skušnjah na serce go i voril ? kakosen velik dobiček je za kmetijstvo ako na gnoj na gnojnisu nakladamo zemljo in to me šanco večkrat polivamo z gnojnico. Hvala lepa mu za ta nauk, kteri je zlatiga denarja vredin. \ . * , j j - ; Ker pa žalostniga serca vidimo pri nas po Slovenskim 5 ceravno so „Novice" to rec ze to likrat živo priporočevale — da večidel naših kmetov celonobeniga zapopadka nima od imenitnosti gnoj niša in gnojnice, in da kot prav slabi gospodarji v tem vsako leto toliko dobička po nemarnim za veržejo pogledaš gnojniša naših kmetov pa tudi nekterih sim se namenil tudi jez enkrat svoj r žive priče • • V tega vidiš v vsaki vasi, ako grajšakov glas povzdigniti, in kar je bilo že stokrát priporo cevano^ vnovič priporočiti; morebiti vunder ne bo brez vsiga prida! Pri napravi gnojniša ste dve reci posebno ime nitni: 1) m es to, kjer ima gnojniše biti, in 2) kako naj se napravi. Gnojniše je za kmeta zares jama zlate rude; naj se mu tedaj tudi tako město odloči kakorsno po svoji vrednosti zasluži. Vidimo pa pri nas gnojniša vecidel v nar nižjim kotu dvoriša pod kapam ali kjer ob deževnim vremenu vsavoda skupej teče, da se po tem z gnojnico vred po uli cah vasi steka. Vidijo se pa tudi gnojniša na ta cih krajih, da jih hudo sonce prepeka. Kap na gnojniše je voda v vino: kakor pre več vode vinu vso moč vzame, tako jo tudi vzame gnojnici. Kakor je voda za gnojnico škod ljiva, slaba. tako je huda sončna vročina sicer za gnoj Kdor tega ne zapopade, naj opusti raji kme tijstvo; zakaj kdor ne vé, da je gnojnica nar mocnější gnoj in da nar več zda, bo pri kme- liva ali lija napravi tijstvu toliko opravil, kakor žaba pri lešnjeku. Umen kmetovavec si prizadeva, gnojnico, , in gnojnice va-nj pripeljevec ali manj, kakor je liv veći ali manjši pa od strani zemlje toliko ? potem ------- ------------- a 7 ----7 r~ — ------- —------ v gnojnico namece? kar je nar več mogoće, spravljati, množiti in jo k da je vsa popita, in čez kake dni ta kup razmeće, pridu oberniti. se bo v kratkim čudil 5 kaj To doseći, si napravi gnojniše na dvorisu ali več let bo videi, koliko ona zda gnojnica zamore 5 * in kjer si boditako, da ni pod kapam ali preveč Kmetovavci ! tovarši ! zdramite se, če si ho na soncu. Ce se presilnimu soncu ne mores dru- čete sami sebi dobro gač ubraniti, postavi nektere košate drevesa blizo gnojniša, pa se vé da ne s koreninami v gnojniše, Gnojniše naj bo blizo hleva, kteriga, če ga novo zidaš, tako napravi, da bo gnojnica, ki se Jože Kmetičar 9 podolgama hleva pod pokriti grabniček steka grabnu, tudi pokritim, naravnost iz hleva v gnoj nično jamo têkla. Ce ne moreš tega tako napra po viti 5 delaj tako da ne uide. To se pa takole naredi : saj iz gnojniša nič gnojnice Kako so v starih vaših živino varovali. Spisal Uršič. V Živina nam je tako dobrotna, da bi brez Dje celo ljudstva obstati ne mogle. Ko so blagi in miloserćni ljudjé spoznali, kako nehvaležno in gerdo je terpinčenje žival , so se v Napravi si gnojniše na imenovanim pravim poslednjih časih že v več krajih in deželah lepe , ako imaš veliko gnoj- družbe zoper tako terpinčenje vstáno vile, in že tudi mestu ; razdeli vès prostor niše, v 2 polovici za 2 lej podoba kaže, kjer številki gnojni jami kakor zdo in » ^ v v v m. «m v W Jk l II VV JII J V/ f Ul 14 I VF V II ^ A À pri nas so se prićele. Takě lepe naprave ki ** j/»t nag ou ov pii^i/iv. tant louu napi av u , rvi o kažetatadva živino varovale, ter ljudém z živino usmiljenorav so razdelka. V sredi tako na dvoje razdeljeniga gnoj- nati ukazovale, so bile pa že dolgo popred niša je jama za gnojnico, ki jo stevilka 3 kaže. ? ze v silno davnih časih vpeljane. Poglejmo v te čase nazaj Ze v starih starih časih je zapovedal nek Triptolem , da se z živino ne sme sovrazno rav nati. Ukazano je bilo, kakor Plutarh pové • 1 • 1 • ' i 1 v • « «i de se morajo ljudje s tein, da so z živino usmiljeni tudi med seboj priljudnosti vaditi. Herodot (ro jen 484 1. pr. Kr.) starim Egipčanam v II. 65. takole piše : „Egipt nima veliko žival. Vse živali pa, teh • » «IT«» ktere so, se morajo v čislih imeti. Nekaj od živi tla; za bita ben med ljudmí, nekaj ne. Vsak pa, kteri bi Gnojniše naj bo kakošna 2 čevlja ponižano v ktero teh žival prostovoljno pokončal, bo umorjen jama za gnojnico med njima se pa napravi še Duhovni bodo kazni razsodili. Če pa kdo kakiga ali 3 čevlje nižji obzidana ali z ilovco za- veliciga tiča, postavim, jastroba umori, naj si bo ? od gnojniša gré na vsaki strani pokrit gra- prostovoljno ali ne, mora brez usmiljenja umreti". v Mi/ii » jamO, v nici u isc v uujuitrt uutcja« r u- - i 11 x§ i ui v i u je i/nu iictvuaj piav uauu pi upu- trebno je, da je gnojnična jama zakrita, da se vedano kakiga delavniga vola pobiti. Aelianove v ktero se gnojnica odceja. Po Pri Rim ci h je bilo nekdaj prav oštro prepo anionják, to je ? tista stvar, ki nam iz gnoja ali bukve pravijo v 14 gnojnice nar bolj v nos vdari in ki je nar bolji dél gnojnice vado da so imeli vseskozi to na ne izduši - in da tudi kakošna živina 5 da nobeniga vola ki je bil že v plug ali noter ne pade. voz uprezen niso smeli umoriti in tudi darovati ne 5 u ju V/íJtu . mou oiuo'i u 111 ui 111 ni ium uaiv t uu zato ker je na polju delal, in tako vse delà s Kjer je številka 4, se zamore tudi vlák (pumpa) človekam delil. — VarovII. opravi: „Volje čio napraviti, po kterim se da gnojnica lahko po gnoj- vekov družbenik na polji in služitelj božji". Tudi spet polivati, ako je kmetovavec noče s Kolumela pravi v VI., da so stari ljudjé svojo delavno živino toliko obrajtali, kakor svojce med nišu kakim korcain zajemati in viin spravljati. Kjer je števika 5, se da sekret (serilnik) prav dobro napraviti, da se nar močnejši človeška tolik razbojnik, kot ta, ki je mestjana ubil. serja in scavnica naravnost zmeša z gnojnico IT ^ 1 V é m * m m *—* m ^ V seboj in če je kdo kakiga vola zaklal, je bil ravno Tudi «/una îufiMvjiiiu ^ uvi/ vi*« at jv> uivuvjm»«^ - ^ _ _ pse je bilo zapovedano spoštovati, posebno tiste, Kakor čerke a kažejo, naj se gnojniše krog ki so slepce vodili. Bil je nek Ksenokrat, in krog primerno obzida. Kdor koli si je gnojniše tako napravil, — oU.v ževl.tečaji Novic brali — si s polivanjem gnojnice smo pomaga, če je gnoj presuh, da ne trohni; veseljem gaje sprejel in Platov učenec, kteri je tudi do ptičev zlo usmiljen bil. Enkrat je sedel'pod milim nebam , kar přiletí njemu vrabec, ki ga je jastrob podii. Z velikim sebi vzel, in kadar že lahko _ dosti tečnejšiga pa si napravi, kakor je scer brez sovražnika ni bilo nikjer več viditi, ga je zopet polivanja, posebno če ga vselej, kadar gnoj na lizpustil, ter se zagotovil, da pribežnika nikoli iz kup spravlja, gladko poravna in, kakor jedilo tudi dajal ne bo. — Od cesarja Domicjana piše S ve v poslednjim lištu priporočeno, 4 do 5 pavcov na ton v IX., da seje ta miloserčni kralj tako bal ▼ pvoivuiijiui 11 i/U. jiiipui uut/iiu tt uu m pav tui li« v u ti y ij:vt * u a ou ju n* umuovi vu* — debelo s perstjó ali cestnim blatam, ali z zidno kri prelivati, daje na zadnje celo vole klati in šuto pokrije, na to spet gnoja dene in tako na- darovati prepovedati hotel. Plutarh piše dalej: da je človeško serce kot veliko in pro prej „Vidim, Tak gnoj tudi zlasti na travnikih dolgo zaleže. ^ HH Kar gnojnice v jamo odteče in se je za po- storno polje. Usmiljen člověk ne ravná samo s člo livanje gnojniša ne porabi, se zna v jeseni v sodcu vekám pravično in postavno, ampak prava priljud po pustih njivah in travnikih politi; tode čejepre- nost se širi in seže celo do neumne živali". — Na mocna, se ji more nekoliko vode přiliti; ako se pa roceno je bilo nekdaj starim in poštenim mozem, polije gnojnica konec zime, ko še kaj snega po da so za odsluženo in betežno živino, posebno tudi j _ ' •! i * i» •• i i v f • » ■ i, • ■ i ^ • j li . i _ li* 4 i ^ _ ^ K « I !.. /] travnikah ali njivah leži, ni treba zalivanja z vodo. za stare pse itd. lepo skerbeli. Ateneško ljud Kdor si pa hoče tolikanj prizadeti, da kup stvo je vse tiste tovorne živinčeta, ki so pri zi zemlje , bodi na vertu , njivi ali travniku v podobi danji* Minerviniga tempeljna posebno pridno delale y Prímeri se je pustilo prosto na pašo hodili ie enkrat ena teh tovornic nazaj k tempelj / . « « â t «1 V šla, varšicah skakala, kakoř bi jih bila hotla tolažiti da pri nje oživilo, da bo vojvodina eamasvoja ostala, pa se rodoljubi željno ozirajo na Dalmatinsko in Seer mi in spřede] in zadej pri svojih napreženih to- sel jim hodijo obljube patriarha v Sebeniki, da si bo prizadeval, sèrbsko narodovnost in njih véro v ti deželi po delu priganjati 1'judj 9 ki so to idili 9 skle- svoji moči podpirati. Kdor se ni tega sam prepričal i nili to tovornico iz občinske denarnice dobro pře- bo komaj rjel j kakosna silna moe je vez vére med živiti in do smerti preskerbet Serbi, ki se prekosi obcutje narodovnosti Serb je z (K sledí) dušo in telesom na orientalski obred navezan # S lov ans hi popotnih. Spisuje Fr. Cegiiar. Za narodno horvaško igrališée se je koj , m pa- triarhalno čeravno ubožno življenje njegovima pôpa mu je drago v sercu. — V knežíi Serbski, sosebno v Bělohradu, imajo se vedno o občjeslovanskem jeziku opra- viti in zlasti se ondašnje slovstvino druztvo pridno po- perve dni, potem ko je Jelačić ban poziv o tej menkva o Vukovem pravopisu. Koliko truda si je zadevi izdal, 6725 fl. nabralo. Naj več so pod- prizadeval visoko ućeni Vuk Stefanovič, da je zapisali ban sam in bratje Vranić ani, namreč po mo«rel le boljši pravopis pri Serbih vpeljati! Občjemu l(JOO gold., in za temi škof Strossmajer 500 fl. zedinjenju se bojo pa mende Serbi nar neraji vdali O____7 __ _ • • « • e v - _ _ 9 20 kr. * Cena K r i s t i a d e se je postavila na fl. ker jim je stara I sveta rec 9 drusrim slo Cena Drobničevega slovnika, kteregaje kim narodom pa je latinska pisava veliko prijetn in že o tem bo močna zavera občjeslovanskega jezika že 30 pol natisnjenega, ostane pri starem, namreč Pri vsem tem pa je na Serbskem mogočna stranka 2 fl. 30 kr. ktera podpěra knjiž 9 zedinjenjo Slovanov in deloma * Društvo za jugoslavensko zgodovino v Za- je prizadetj to tudi v Bělohradu. Učene družtv se grebu je v seji 10. t. m. sklenulo veliki zbor na na vso moc trudijo, Vuk 2. februarja sklicati, in podružnice društva po hor pravopis bčj peljatl vaških mestih napraviti. V Temesvaru je zapovedalo deželno poglavarstvo da naj se nedelje in prazniki natanjko po zapovedi praz- > * Pater Geršković iz Kerškega otoka piše nujejo, in da naj rokodelski ucenci pridno v nedeljske društvu za jugoslavensko zgodovino , da je v sa- sole hodijo. mostanu Marie Glavotoka shranjena zgodovina I» Siska se od 18. t. m. piše, da se je od 11. rimskih cesarjev natisnjena z glagolitiškimi čer- tega mesca noter do 18. pš enice9000 vaganov (mecnov) kami in převod lis to v in evangelij sv. pisma po 60 do 68 grosev 9 so r si ce 2400 vag. od 46% Matica česka ima zdaj 3690 udov. pre do 48 grosev, 3000 vag. k po 47 48 teklem letu jih je na novo pristopilo 502. Letos pa šev, nekaj nove turske sorte pa po 46 gros so do zdaj štirje novi udje pristopili. Dohodek ma tice mesca decembra je znesel 5498 fl. vag pro jecm po 48 groš po 36—40 grosev 6000 vag 9 2000 po 28 4000 vag. 29 groš tiskarnici Fr. Župana v Zagrebu bo prodalo na vse strani; prodaje je pocasama več mehko vřeme , ki je m přišel še v pervi polovici tekočega leta popolni ker se kmetovavci boje da nemačko- hrvački rěčnik" po najboljih ti- stopilo, za ozimino utegnilo slabo biti, ni pričakovati, skanih in mnogih rokopisnih izdelkih sostavíjen od da bi cena nižji šla. Vožnja po vodi je popolnama Bogoslava Šuleka. Obsegel bo ta rečnik na ka- odperta. v 1% Btajarskega. Dokler je še bilo horvaškega kih 40 drobno tiskanih velikih pôlah službene bogoslovne, pravoslovne, trgovačke, pri rodoslovne in v občje z nans tvene izraze. m ( drugi gerskega tabaka dobiti ? so prosti in V se ljudje radi in lehko pri tihotapcih dober kup Kdor se hoče na-nj naročiti, se mora do posled- kupovali. Kar pa takega tabaka ni več dobiti so si njega marca Pozneje se bo cena povišala. oglasiti in predplačati 3 fl. 30 kr. drugega zmislili. Mesto tabaka kadijo namreč zdaj manj in posebno hlapci po mnogih nemških premozni krajih * Petrograški knjigar Smirdin se ježe pred tabak iz detelj reclovja, višnjevega listja in ko vec leti namenil izdati zbirko iz vsih imenitnih ruznega kolcovja, kteri je, pre, prav ugoden in sládek ruskih pisateljev pod naslovom: „Po In oje so bra nije sočinenij ruskih avtorov", Ta zbirka in kterega si ob svojem času cele le nasušijo Po ti kají gré pa živinska krma in stelja v dim v Z obstojí iz 30 zvezkov. Vsi ruski časopisi na Iz Ljubljane. Na somnji v Ljubljani v pondeljk je bilo toliko ljudi, da že dolgo ne toliko; kramarji so znanujejo, da je Smirdin zdaj začel izdavati K aramzinovo zgodovino Ruskega v desetih dobro prodajali. Goveje živine je bilo sila velik na zvezkih. Vsak zvezek velja tedaj 10 rubljev. ^ ruja x rubelj, uciu -----------v------------------«w Severna Pčeia" pravi, da naj Lahov ni bilo veliko kupca; kupcam je bila p celo delo prodaj, pa veliko so je neprodane domu gnali, ker v je ruski minister uka izročil zgorej imenovano zbirko ruski carici. prodajavcam pa pre dob 6 centi in pol so ceni po 125 kup par volov s 9 s 7 centi in 20 Poznanju bo te dni prišlo na svitlo ime- funtov po 145 9 z 8 centi 48 funtov po 190 itd nitno poljsko delo: „Historyi Powszechnéj Kónj je bilo tudi veliko, cena srednja; zopet smo sli d I o i « A rw ; « £ *T(6 swi ______««i: «.loo,,« «-U^K« « r»;«.« L-oi-n keg m 1 o d z i e ž y od Kazimira B1 o c i s z e w glasne pritožbe, da ni bolj nerodniga somniša, kakor je ta za k o nj s k i somenj Mnogohvaljeni nadzornik tudi * „Slovenske Pohl adi" naznanijo tudi letos přišel na svitlo almanach ..Nit j da bo gimnazialnih sol na Krajnskim gosp.Fr.Ri egler iz Gradca rega je dozdaj vse hvalilo. N v 9 na zneze pohladov ?? kte Nitro" je ta teden v Ljublj Knezo-škof Ljubljanski so pisali prošnjo do duhovšine in vsih Krajncov za pri a 9 in se posilja vredništvu „slovenskih pomoč, da bi se v Novim mestu zraven dozdajnih 6 klasov gimnazia še 2, in tako višji gimnazii popolnama JVovićar iz slovanshih hra je v. napraviti mo Iz imenovaniga razglasa povzamemo deče : Novo mesto je podpisalo v ta namen Î500 fl. in bo \ oj vođine se piše v Teržaški časnik 16. t. m. zidarski pripravi in delavcih še toliko pripomoglo Y) cr ft tistega casa, ko je bil feldml. se tudi to zamore na 1500 Tudi tukaj se je od rof Coronini na Dunaj k cesarju poklican, veselo upa- darovali 1000 fl.; vse to skup znese 4000 9 da ceniti, knezo-škof so 9 ker pa 32 so vsi stroški na 13.034 manjka po takim se 9034 287„ krajc. prerajtani, se vladarske pogodbe od leta 1815 prenaredil S8V8 krajc. i e; po kteri naj bi teh pogodbah nima rodovina Napoleonska pravice do vedno še ce- se po milodarih skapej spravili, ker je ze samo po sebi Francoskiga prestola; ker pa Napoleona važno in potrebno, da ima Krajnska dežela dvoje višjih sarstvo mika, želi imenovane prenaredbe. Ukazal je te gimnazij, in ker od leta 1848 število učencov v Ljublj. dni y da se imajo posestva rodo poslednj kralj gimnazii vedno manjsi prihaja, tako da po pismu g. Francoskiga o enim letu na rajtingo posestnikov prod at knezo-škofa jih v alumnat ne pride vec , kakor jih Serbski knez je slavniga generala K potreba bilo, na vsako leto po 20 bogoslovcov, v vsim vojvoda izvolil in mu takó skupej 80, ampak letos jih je na priliko v 1. letu le 16 y v 2. jih je 21 , v 3. le v f Zli drug odloćil slavno stopuj a za kne- Misi dr. Knobleh 14 y in v 4. celo le 7 tovarši srečno v Chartum došel w J s svoji mi V Meksiki v vsim skupej 58 namesto 80 y vim městu napravi višji gimnazij, bojo revniši učenci če se pa tudi v No- (Ameriki) je bila unidan postava dana, da nihče ne smé • v • iz Dolenskiga šolo bolj j ce čez hl pri rokah imeli in jo z manjšimi kdor se ne nosi po tem , plača 1 dolar kazni zamogli. stroški obiskati temu dovoljenje k napravi Novomeškiga višjiga nositi, ker to omika človeška terja Zraj y Ministerstvo je pa le proti tano je, da je sedaj 80,000 mutastih na svetu priča je tudi gimna 76.000 moških, le 4000 pa ženskih y živa 9 zia obljubilo, ako se: 1) vse potrebe k temu iz de- v tem, da je jeziček ženski huji od moškiga želnih doneskov poskerbijo y in se 2) gotovo po roštvo da, da se bojo tudi učeniki iz reda Franči-škanov dobili, ki bojo po novih šolskih postavah za učenike poterjeni; ker je po pozivu g. knezo-škofa g. pater provincial spolnitev poslednje pogodbe dogoto- / Odgovor na odperto pismo gospodu Mtazlagu. V 4. listu „Bčele" ete mi z mogocno besedo na pisali 4 vprasanja, na ktere naj Vam odgovor dam. vil (gosp. provincial je s tem veliko obljubil), je le Ker sim pa že pop rej odgovoril, kakor ste me Vi praše perva pogodba spolniti, ktero pričakujejo g. knezo- šali (poglejte v 103. in 104. list Ljubljanskega If I đ% a • 1 1 V* • 1 1 • l fl m ^ • « V A « «V « _ - škof od svoje duhovsine in blagih domorodcov. Doneski časnika), in ker ne sediva pri zelenej mizi, se manj naj se pošiljajo ali naravnost slav. škofijstvu , ali te- pa na šolskej klopi, Vas zavernem na imenovana lista hantijam ali fajmoštram. Trati je darovala tukajšna Za pogorelo cerkev na kjer sim dokazal, kar sim govoril ; dvakrat pravijo evangelska srenja po svo y y jim fajmoštru 20 za nesrečnike Krajnske 6463 fl. 44 krajc. nabranih. se pa v mlinu pové. Pri tej priliki le še to točno po V Terstu je bilo do 23. t. m. vémo, da v presoji novih knjig, ktere se slovenske zo vejo ali so saj osobito Slovencem namenjene , zdrava Novic ar iz mnogih hrqjev. Dozdanjiga ministra barona Kulmer-a so cesar v deržavno svetovavstvo poklicali. Nova mitna (colna) tarifa za vse austrianske dežele stopi 1. svečana v ve-Ijavnost. — Po ukazu cesarskim od 18. t. m. se bo za-sačeni kontrabant vunanjiga žlahniga pavolnatiga in zlatiga in sreberniga blaga veliko kritika prihodnjic ne smé več prizanesljiva biti. ako so po Prešernovih besedah v „janičarski slavšini" pisane, ker to bi bilo slovstvu v kvar, in v škodo tištim. ki zapeljani po nevgodnem in pristranskem hvalizanju tako pisane knjige kupujejo. Naj se piše po slovensko ali ilirsko, kakor je komu drago ; oboje sme hvale gotovo y y ako je hvale vredno. Grajati pa se mora prihod svilniga (židaniga) ■MM' • v « ^MMHAMI ojstrejsi kaznoval, kakor dosihmal; poprej je bila de-narna kazin odmerjena le po tem, za kolikor bi bila bi se kontra- njič in konec storiti ta ce mu jeziku, ki ni ne slovenski ne ilirski, ker so resnične tište besede, ktere nek V ce cesarska mita (cola) v škodo prišla , bant ne bil vjel bil; po novi postavi pa se bo kazin za dvojni, peterni ali še veči znesek po vrednosti blaga učen in nepristransk Slovenec o tem govori, rekoč Zora i vsi nje častitelji i posnemovavci bio dijo po labirintu, od kodar se ne pride dru 5? g am kov Babilon". odměřila, postavo Ministerstvo pravíce je preklicalo staro Gospoda A. J. ki v » kratki besedi" prenapetost y y po kteri se je moglo za prodajo po sekucijski y poti cenjeniga posestva o 30 dneh proprositi, sicer je bil dolžnik zavezan, posestvo svojimu upniku za cenjeno (šacano) ceno prepustiti; po novi postavi je tožencu in tožniku na voljo dano za prodajno dražbo (licitiringo) Ministerstvo kme- pristrano8t in celo sovražnost mojemu pretresu očita prosim naj vzame 52. list lanske „Bčele' v roke in naj sine ira et studio prebere pervi 55 „oglas Zore Ondi stojé prav nepristranske (!) prav vzajemne m složne (!) besede: „Radostno moramo obstati, da (Zora") poprositi brez gotove dobe ali brista. tijstva je novi go j z dna r ski družbi, ki obseže vse gorate dežele našiga cesarstva in bo 1. rožnika v Celjovcu občni zbor imela, primerno podporo obljubilo. vse druge jugoslavenske koledarje dalječ prekosi. Da si ti prekrasni koledar vsaki Jugoslavjan nakupiu. Ko bi še v letu 1848 živeli, bi Jjudjé imenovali tako Kmetijsko orodje v Londonski razstavi po mi kritiko: „Sturmpetition!" Koliko si je moral vsak po V ^ taki vse druge slovenske in ilirske koledarje o ver z ni ^ % . « • . . . « i « // « v a i • • v • • 1 nisterstvu nakupljeno, se bo konec tega mesca na Du- Spet je nemila smrt vzela in vn i čiv ni kritiki o « Zori y naji na ogled postavilo. eniga nar bolj učenih Slovanov: urnerl je namreč na Dunaji přeslavní pesnik „Slávy Dčera" g. dr. Kolár, od leta 1849 c. k. profesor slovanské arheologie pričakovati, je ocividno koliko pa smo zares našli, sim v „Ljubljanskom časniku" v pretresu dokazal, ker sim pohvalil , kar je hvalevrednega, brez; ovinkov pa tudi povedal, kar je napčnega I na Dunaji. Na Dunaji nareja nek umetnik nove pod Malovredna kritika pa je že zdavnej pri ki ni v stanu vsacesra delà, kve iz spi et eniga jekleniga drata, in jih je voj nimu ministerstvu za vojaške konje ponudil. licii je začela goveja kuga spet raz8ajati. V Ga Sar vsih narodih tista spoznana, kakoršno je samo po sebi, pretresovati, ampak ki le na potlačbi druzih svojemu ljubljencu hvalo poje Taka kritika je bolna kritika! Dixi. Cegnar. dinska vlada je prepovedala vsim austrianskim barkam pristajanje na sardinskim bregu Verbanskiga Milodari. jezera (La Natiskar in záložník Jozef tilaznik v Ljubljani.