St. 93. V (joriei, v torek dne 21. uovembra 1905. lietnik VII. Izhaja vsa': torek insuhotoob 11. uri predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J e 1 1«»r s i t z v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 Tin. GORICA (Zjutranje Izdanje.) Uredništvo in uprayniätvo »e nahajata v , ulica Vetturini h. i5t. 9. Dopise je nasloriti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in sicer ako »c tiskajo 1-krat po 12 Tin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Goriški deželni zbor. VII. seja. V petek je bila seja napovedana ob 5. uri popolndne, pričela pa je ob 5. in pol. Daželni glavar je dal najprej pre- čitati doäle nloge in peticije ter naznanil, da ma je dr. Treo prijavil jeden predlog in jedno interpelacijo. Odredil je uteme- Ijevanje predloga, tičočega se agrarnih operacij, za prihodnjo sejo. Preälo se je nato k dnevaemu redn. Posh dr. Egger je poročal o prošnjah raznih občin, ki so bile v tem lela po- škodovane po toči in po drugih elemen- tarnih nezgodah in ki prosijo za državno podporo. Reaolncija, stavljena v tern po- gledu in s katero se priporoča vladi, da doToli poäkodovanini občinam bodisi de- narno podporo, ali pa da da izdatno pod- poro za razna javna dela, pri katerih bode ljudstvo kaj zaslužilo, je bila brez opazke vsprejeta. Zakon, zadevajoč apravo kopališč v gradežkem morskem zdraviliäöu, je bil Tsprejet v vseh treh branjih. Proänje Nine ud. Gazafara, Marije ud. Maver in Natalije nd. Fonzari so se od- stopile dež. odboru z naročilom, da po- deli prosilkam primerne podpore. Preko proänje učitelja na Št. Viäki gori, JoBipa Semoliča, ki je prosil za podporo, da bi še) na Dunaj k nekema tečaja, y katerem se podučujejo ročna dela, je dež. zbor prešel na dnevni red. Prositelj se je namreč obrnil na dež. odbor, ta je pa sklenil, da se proSnja izroči dež. zboru. Ker je pa med tem časom omenjeni tečaj žo nehal, postala je proänja brezpomembna. Prošnje gojencer koperskega uči- teljišča in sicer Franceta Fornasarig, Ri- harda Zumin in Ivana Bregant bo se od- 8topile dež. odboru z naročilom, da do- voli prosilcem primerne podpore. 0 proš- nji Josipa Faina za sina Avgusta, tudi gojenca na koperskem učiteljiaču, se je prešlo na dnevni red. Vsprejeti so bili računski sklepi in proračnni nekaterih zalogov, nahajajočih se v deželni upravi. 0 proänji Amalije Korbar, uöitelji- ce-voditeljice čipkarske sole v Botcu, za podporo, se je prešlo na dnevni red. Glede prošnje žapanstva v Radi za podelitev podpore v popravo nasipa ob Tern, o kateri je poročal posl. Holzer, je dež. zbor sklenil, da se ista odstopi dež. odborn, ki naj vlado naprosi, da izdela dotične načrte ter se tudi izjavi glede državnega prispevka v ta namen. Tudi proänja občinarjev v Fari za podporo T napravo brambenih del ob desnem bregu Soče, se je odstopila dež. odboru z naročilom, da jo natančnejae prouči in o nji svoječasno poroča dež. zboru. 0 prošnji županstra čepovanskega za podporo za rzdrževanje občinskih ceat, se je preälo na dnevni red. Posl. Berbuč je predlagal, naj bi se proänja odstopila dež. odboru. Po njegovem mne- nju je proänja slabo napravljena in ni y nji navedeno pravzaprav, za kar se je nameravalo prositi. Kolikor se njemu pozdeva, je namerav*lo čepovansko žu- pansUo prositi dež. podpore za stroSke, ki bi jih prizadela nekatera mojstrska dela, kakor za podzidanje občinskih potij in za napravo nekaterih prepotrebnih mostičev itd. itd. Zaradi tega predlaga posl. Berbuč, da Be prošnja odstopi dež. odboru s pooblastilom, da dovoii čepo- vanski občini podporo, ki bi znašala največ 400 krön in to äe-le potem, ko se dež. odbor prepriča, da «o dela, ka- tera je on omenjal, v resnici potrebna. Predlog poBl. Berbuča je pri glasovanju propadel in je bil sprejet predlog peti- cijskega opseka, ki zahteva prehod na dnevni red o omenjeni proänji z moti- vacijo, da se je moral peticijski odsek, ko je sklepal o proänji, ozirati le na to, kar je bilo v proänji rečeno. Prihodnja točka, ki je bila na dnevnem redu, je bilo poročilo posl. Grče kot poročevalca prarnega od- seka, glede premembe državnozborskega Tolilnega reda. Ta pa se je oglasil k besedi posl. Bombig in je zahteval, naj se ta točka izbriäe z dnevnega reda ter naj se jo postavi na dnevni red jedne prihodnjih sej. Utemeljeval je sroj predlog s tem, da je rekel, da je dotično poro- čilo 8pisano le v slovenskem jeziku, ka- terega večina njegovih italijanskih tova- riäev ne razume. Eer gre pa tu za jako važno zadevo, je neobhodno potrebno, da poznajo it&lijanski poslanci vsebino poročila, v katerem se nahajajo najbrže tudi kaka navodila, katerih bi se moral držati dež. odbor pri izvrševanju naročila, katero dobi v tem pogledu od dež. zbora. Zato naj se omenjeno poročilo prevede na italijanski jezik, da se italijanski po- slanci z vsebino istega natančno seznanijo, in naj se äe-le potem jedenkrat o tako važni zadevi razpravlja v dež. zboru. Poročevalec posl. Gr$a se upira predlogu posl. Bombiga ter se sklicuje na doaedanjo prakso v deželnem zboru, ko se poročila nikdar niso prevajala na drugi jezik, ne italijanska na slovenski in tudi ne slovenska na italijanski jezik. V tem pogledu, rekel je posl. Grča, so italijanski poslanci veliko na boljäem, ker jim dež. glavar skoro vse, kar se v zbornici govori v slovenskem jeziku, pretolmtči v italijanskem jeziku, dočim se morajo elovenski poslanci le s tem zadovoljiti, kar sami razumejo italijan- äcine. Sicer pa ne gre tu za sklepanje kakega zakona, ampak daje se le dež. odboru naroöilo, da so glede spremembe državnozborskega volilnega reda na sploäni in enaki volilni pravici obrne do vlade s proänjo, da vlada tak zakonski načrt izdela ter ga predloži državnemu zboru. Glede spremembedeželnozborskega volilnega reda na isti podlagi pa ie na- roöa dež. odboru, da tak zakonski načrt izdela ter ga predloži dež. zboru. Ita- lijanBki poslanci bodo imeli torej dovolj case, vso zadevo natanjko proučevati, če se ista tudi že koj danes odstopi dež. odboru. Posl. dr. Tama je podpiral posl. Grčo, istotako tadi dr. Treo. Za Bombigev predlog pa so se oglasili äe italijanski poslanci dr. Marani, conte Valentinis in dr. Verzegnassi. Dr. Marani in conte Valentinis sta navajala iste razloge kakor posl. Rombig, namreč po- trebo prestave slovenskega poročila na italijanski jezik. Dr. Verzegnassi je pa hotel govoriti resnico ter povedati na- ravnost, da so Italijani proti sploäni in enaki volilni pravici in sploh proti vsa- kemu volilnemu redu, ki bi predrugačil njihovo sedanje posestno stanje v dez. zboru. A predno je to vse povedal, ustavil ga je dež. glavar dr. Pajer, čei, da ni sedaj na dnevnem redu merito- rična razprava o spremembi volilnega reda. Pri glasovanju je bil sprejet posl. Bombiga predlog, in poroöevanje o spre- membi volilnega reda, stavljeno je bilo z dnevnega reda. Glede spremembe deželnozborskega volilnega reda je poročevalec sicer pre- čital poročilo in tudi dotični predlog, a tudi ta točka priäla je z dnevnega reda iz jednakih vzrokov kakor prva, t, j. za- radi tega, ker se Italijani s sedanjim vo- lilnim redom bodisi državnozborskim ka- kor tudi deželnozborskim, ki sta za Slo- vence skrajno krivična, najbolje počutijo. Glede spremembe deželnozborskega volilnega reda omenimo naj äe to-le, da je pravni odsek predlagal, da se naroöi deželnemu odboru, naj izdela novi de- želnozborski volilni red na podlagi sploäne, enake, tajne in direktne volilne pravice, v katerega naj se uvede pluralni volilni sistem. Oai, ki ne znajo čitati, naj bi ne imeli volilne pravice. Nato je priäla na dnevni red proi- nja slovenskega kmetijskega druätva, ki zahteva spremembo zakona, zadevajočega zboljäanje živinoreje na Goriäkem, Vsled te proänje spremenile naj bi se nekatere določbe omenjenega zakona tako, da bi za slovenski del dežele v zadevi zbolj- L1STEK 11 Karamfil s pesnihovega grabs. (Hrvaški spisal A. Šenoa. Poslovenil /,.) (Dalje.) Ko dospemo na „staro pošto", nas gospodinja šaljivo pozdravi: „Ste se vendar enkrat vrnili! Že sem mislila, da ste se kje na'poti izgubili. Morali ste pač najmanj desetero litanij izmoliti na grobu." Ne bojte se, teta, odvrne Neža v šali, to so dobri ljudje. Do kraja sem jih ozdravila. No, da .si le ti zadovoljna, pokima gospodinja, pa je vse dobro, ker si sicer hujša nego kak jezični doktor. Zaobljuba na pesnikovem grobu nama je skozi in skozi predrugačila dušo. Moj prijatelj in jaz s\a postala vedrejša, veselejša. Ako drevo posadiš v zemljo, ki mu ne prija, nekako opeša in povesi veje; toda če ga vrneš prirojeni zemlji, zazeleni znova in svo- bodno dvigne veje proti nebu. Tako tudi midva, prekrščena mlada slovanska kri. Moj Albert ni več čital svojih nemških klasikov, dim njegove smodke se je v modrih kolobarjih vzdigal proti nebu. Šalil se je in bil vesel. A tudi to najino radovanje je bilo nekam čudno. V prisotnosti deklice sva oba molčala kakor mravljinci. Nekaj nama je bilo na poti, nekaj nama je dušilo grlo; nisva je smela prav pogledati in vendaf sva jo neprestano gledala izpod oka. Ce sva bila sama, sva malokdaj izgovorila njeno ime. Osnovala sva orjaške načrte, ki je bolje, da vam jih ne pripovedujem. Meni se je prej vedno po glavi motal stari stolp kraj mesta, natezalnice, širok krvniški meč, zarjavelo kopje, pozlačeno sodniško žezlo, sploh vsa romantična ropotija, ki se hrani v mestnem arhivu. V domišljiji se mi je porajala strahovita romantična pesem o vitezih, čarovnicah in nesrečni ljubezni seveda. Sedaj pa je postalo drugače. Romantika mi je izpuhtela čez noč, od zdaj sem gledal le čisto, jasno naravo, čarobno pokrajino, krepki ta narod in duša mi je bila polna skozi in skozi. Z Albertom sva živela v neki blodnji, ki je dajala gospodinji dovolj povoda, da se nama poroga, da naju dobro okrega ter več nego li enkrat pripomni, da se Neža zelo vara, če misli, 'da sva izlečena, češ, prva bolezen je sicer izginila, toda sedaj se je pojavila nova, mnogo nevarnejša. Prav je govorila dobra gospodinja. Bila je izku- šena ženska ter je imela v glavi dvoje zdravih očij. Čemu bi tajil, kar ste najbrž že sami uganili. Oba, jaz in Albert, sva se zaljubila v Nežo. Kaj hočete? Vse to je povzročila ona nesrečna izjava na PreŠer- novem grobu, ona milina, oni nehlinjen naravni car, ki premaga še razumnega moža, a kamo li ne golo- bradih mladičev, koji vrh tega delajo verze. To sila zapleteno naključje, da dva pobratima vzplamtita za eno in isto dekle, ni prav nič novega in pri nama je bilo popolnoma naravno, kajti v istini se ne spo- minjam, da bi takrat v Kranju živela še kaka druga krasotica, ki bi bila mogla očarati mene ali Alberta ter naju odvrniti od Nežice. Res nisem vedel, kako bo se ta dramatični spor razvozljal; četudi je dekle morda razumelo, kako se nama njen obraz vrti po glavi, je na drugi strani bilo toliko umno, da je vse poklone, vse laskanje sprejemalo za prijateljstvo ter nama prijaznost vračalo z enako nežnostjo, da se nobeden izmed naju zelenih mladičev ni moge pobahati z večjim vspehom. Na vsak način je bila pametnejša od naju, ki sva začela izza te dobe neko tajno, pa strastno tekmovanje. Kovala sva pesmi, ode, ditirambe, sonete, posnemala narodne popevke in vse to — narodu, domovini, slovanstvu. Te plodove nesrečne fantazije sva čitala drug drugemu kot po- bratim pobratimu. Vrh tega sva spletala zaljubljene verze, vse Neži in zopet Neži. Tega blaga pa nisva priobčila drug drugemu. Najino tekmovanje je bilo zares otročje. Ako je bilo Neži treba sukati volno, sva se prepirala, kdo bo ji držal štreno; če ji je robec padel na tla, sva oba skočila, da ga pobereva, in več takih otročarij. Ona pa se je samo smehljala, kakor se zvezda človeku smehlja sredi noči. Na vsak način ji je to ugajalo. Prosim vas, ubožica vse leto sama, vedno pri gospodinjstvu.. In bodi si ženska glava kakorkoli hoče, nedolžna kot lilija na polju, čista kot jutranja rosa, tega dekleta ni na svetu, da bi ji laskava beseda iz ust mladeniča ne ugrela drobnega srčeca. No, čisto naravno je, da ta ljubavna diplo- macija spričo najinih vročih glav ni mogla dolgo trajati. Nekega večera, bilo je že precej pozno, se vrneva v svojo sobo. Albert je bil čudno nemiren; pa tudi v meni je nekaj kuhalo. Prijatelj, mi reče, stopivši pred me z ognjevitim pogledom, rad bi ti čital pesem. Ali me hočeš poslušati? Toda nekoliko je drugačna od dosedanjih. Lju- bavna je, nadaljuje Albert z nekoliko ostrejim glasom.. Vse eno, odgovorim kratko. (Dalje pride.) šanja živinoreje bile izročeno one agende, ki so po onem zakona aedaj izročene za celo deželo c. kr. kmetijski drnžbi, slo- ven.skernu kmetijskema družtvu. Dr. Ver- zegnassi je zahteval, da se tudi ta točka izbriše z dnevnega reda, češ, da se ta zadova ni obravnavala v pravnem od- seku in jo je poročevalec nekako tako na svojo roko apravil v deželni zbor. Poročevalec poal. Grča je pa taki trditvi odločno ugovarjal, nakar se je dr. Ver- zegnassi skliceval na svojega tovariša dr Eggerja. Ta je začel todi nekaj mencati. Rekel je, da je slišal sicer neko čitanje, da pa prav za prav ne ve, kaj da se je čitalo in da se ne spominja, da bi se omcujena zadeva razpravljala v odseku, čeludi slovenskb razume. Poročevalec pobl. Gröa je opomnil, da so sami goi- podje krivi, ako se v odseka vse tako naglo vrši. Oni 8ami pravijo, naj se či- tanje slovenskih poročil opusti in naj se čitajo le predlogi, in takogodilo seje tudi glede prošnje slovensksga kmetij- skega draštva. Kar se pa liče dr. Ver- zegnasfiija, je rekel poročevalec, da je iiti rekel, ko se je o ti zadevi razprav- ljalo v odseka : „Saj imate tako večino v odseka in boste torej predlog vspre- jeli, aii jaz sem proti njema" in po teh besedah odäel. Ko je še odsekov pred- sednik posl. dr. Gregorčič povedal, da se je o omenjeni proänji v odseka raz- pravljalo in je dr. Verzegnassi v tero pogledn ostal na suhem, poprijel se je drage reäilne bilke, ki naj bi ga spra- vila iz zadrege. Spravil se je na dežel- nozborski opravilnik, naj bi rau ta po- magal. Klobasati je začel namreč, češ, kakor da bi se älo ta za kak zakonski načrt, ki bi moral biti vaaj 48 or poprej nego pride na dnevni red, razdeljen med poslance. Posl. dr. Gregorčič ma je do- kazoval, da se ne gre ta za nikak za- konski načrt, ampak le za navadni pred- log v obliki resolucije, s katero se na- roča šele dež. odboru, da zadevo prouči in izdela polem eventaalno tozadevni zakonski načrt, katerega naj predloži de- želnema zboru v odobrenje, pa zaman. Dr. Verzegnassi je t jednomer trobil r STOJ rog, dokler so se ga celo italijanski poßlanci naveličali poslušati, in je sam dr. Marani rekel, da se predlog z mirno vestjo lehko odstopi deželnemu odbora. To pa je dr. Verzegnaaaija tako razto- gotilo, da je zbežal iz dvorane, Tsled Ce- sar je nasta) na galeriji relik krohot. Predlog je bil potem Btavljen na glaso- vanje, pa je propadel, ker je zanj glaso- Talo 9 poslancev, proti njema pa tudi 9. Pri glasovanju sta manjkala na sloven- ski strani poslanca dr. Tuma in Štrekelj. Nato je bila seja zaključena. Pri- hodnja seja bode jutri ob 5. ari popo- ladne. Interpelacija dež. poslanca B 1. G r č a in tovarišev na Njega Prejasnost goapoda c. kr. namest- nika v Trsta radi naprave brana proti poplavljanja državne ceslo po potoka „Globočnika" med Ajševico in lijaäkim mo.stom pri kilometra 19—7/19—2/19. Dne 28. janavarja lota 1896 je in- terpelant slavil na visoko vlado vpra- Sanje radi zvišanja državne ceste ob hadoarnika Lijak. V zborovi seji dne 11. februvarja je zastopnik visoke c. kr. vlade odgovoril, da se bode naročilo cestni apravi, da preiakuje cestne proge, poplavljene po Lijakovi povodnji in nasvetaje to, kar je potrebno za vzdigovanje cestnega po- vršja z ozirom na prost odtok vode. Po potrditvi dotičnega načrta se bodo za- poredoma po razmerja razpoložnih rednib dotacijskih aredatev izvršile sklenjene poprave. V ravno tej zadevi, razen drugih, je dne 26. aprila 1900 interpeliral posl. dr. Tama Njega Ekscelenco c. kr. na- mestnika v Trstu. Na to vpraäanje je Tladni zastopnik odgovoril v seji dne 4. maja 1900 eledeče : „Izdeluje se tadi načrt za izboljäanje Toznosti one ceste, katero popljavlja Lijak. V ta namen se popravi most Čez hudoarnik ter poveča njegov pretočni profil. Vsled tega ne bo treba dvigniti ceste med Ajševico in Šempasoro." Preteklo bo kmala devet let od prve obljabe, od zadnje pet let in pol. Opomniti se mora, da zadevni kos državne ceste leži med mostom čez Lijak in prvo hišo proti Ajševici. Ob cesti teče potok „Globočnik" in se tik nad mostom izliva v Lijak. Ob vsakem večem naliva dežja iz- topi imenovani potok, katerega iztok ovira Lijak. Dne 8. in 9. t. m. je zapo- redoma pokrivala voda kos ceste od mosta do prve hiäe proti Ajševici do pol metra visoko. V delrtek dne 9. t. m. je bil ži- vinski trg v Gorici. Doinaei kmetje in prekapci so gnali cele črede govedi na trg. Vse te črede in Ijadje. so morali breati vodo na onem kosu ceste, kjer ni ob strani vzviäenega obrinka, da bi ae mogli vodi izogniti. Popljavljenje te ceste in brodenje se ponavlja, kakor že rečeno, ob vsakem večjem dežjn. Dne 6. t. m., ko je bila tudi cesta popljavljena, je prišel iz Gorice poštni voz v nevarnost. Po cesti je voda drla s toliko močjo, da je valila debelo ka- menje. Voz je zadel ob tak kamen, in le posebni skrbi postilijona se je za- hvaliti, da se ni v vodo prevrnil poštni voz s pismi, zaboji in s popotniki vred. Ta je večkrat v nevarnosti človeško živ- ljenje, poaebno pa zdravje ljudi in živali, ker se na visoko znaočijo in hudo pre- močeni hodijo dolgo pot po vetru in bladnem zrakn proti mesta aii proti dornn. Dejansko si j© ta müogo ljudi pokvarilo zdravje, naprtivütf si neozdravljivi revma- tizem. Pred tremi leti se je v tej vodi zmočjla žena Ivana Žižmond iz Oaeka h. št. 61, radi tega zbolela in na tej bolezni umrla. Znano je mnogo drugih nezgod pri ljudeh in pri živali. Cesto obvarovati prepljavljanja pač ni treba študirati dolgih 8 lot. Navadni razum nae ači, da je treba cesto dvigniti, ali vsaj ob potoka napraviti bran, bodisi zidan ali z nasipom. Oči navadnega člo- veka tudi vidijo, da je atrnga potoka zaraščena z grmovjem, v katerega se lovi paludje, da vodo äe bolj zganja na cesto. Zakaj cestna uprava tega ne odpravi ? Brez dolgih študij in brez velikih stroäkov ee da vse potrebno storiti, da se potoka zabrani izliv na cesto. Najnujnej** poprava bi ne stala čez 50 K. in take malenkosti cestna uprava äe ni mogla v 8. letih izvršiti ! Pohvaliti se mora cestna aprava, da je v zadnjih letih državno cesto od Gorice proti Ajdovščini mnogo zboljšala. Globoko obžalovati se mora, da za najpotrebn- ja kos poprave se ni zmenila. Prav je, da cestna uprava ne ätedi za pravilno posipanje, ali pred vsem je potrebno, da se popravi cesta tarn, kjer je v takem stanu, da je življenju in zdravju ljudi in živine v nevarnost. Težko je najti le nekoliko veljaven izgovor, da se ni še nič atorilo, proti že večkrat ornenjenema popljavljenju ceste po potoku ,.Globočniku". Prav za prav bi morala poiicjjaka oblast ob nalivih dežja, na oneoi kosu ceste ustaviti vsak- teri promet, dokler ni zajezen potok „GloboČnik". Vprašamo tedaj Njega Pre- jaäDoat gospoda namestaika v Trstu : 1. Se-li hoče Njega Prejasnost pre- pričati o opieaneui stanju državne ceste ob mostu Lijaka ? 2. lloce li cestni apravi akazati, da nemudoma potrebno vkrene, da potok „Globocnik" ne bo prepljavljal tamošnje ceate ? Gorica, dne 15. novembra 1905. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjöl.) (Dalje.) 5.) V Spiža (Zips) in posebno v Gründ- nerbodena Živi 60.000 Nemcev. Od tega dve stoletji je bilo tukaj (t. j. v severnem Ogerskem) mnogo veö Nemcev, imeli so celo 24 svobodnih mest. V komitatu Spiž (Zips) živi sedaj po zadnjem ljudskem štetju 42.885 Nemcev. 6.) V „Švabskej Tarčiji" t. j. v oglu med Dravo in Donavo živi nad 200.000 Nemcev. 7.) V Baeski med Donavo in Tiso živi 190.000 Nemcev. 8.) V Banatu je 450.517 Nemcev. Oni so prišli na povabilo Marije Terezije iz jnžne NemČije. Ti Nemcä, ki so v jnžnej Ogerskej, se branijo bolj in vstrajajo proti navalom Madjarov, nego nemški naselniki v severnej Ogerskej, ti ko celö ponemčili Francoze, ki so med njimi pre- bivali. 9.) in 10.) Na Sedmograškem živi 230.889 Nemcev „Saksov"; 1. 1890 jih je bilo samo 215.670. Tem preti nevarnost od strani Madjarov (čez 700.000) in Ra- munov (čez 3,000.000). Na Sedmograškem je 245 saksonskih evangelijskih občin. Saksi imajo 242 ljudskih šol, 20 dragih šol in 16 erednjih žol; germanski „Schal- verein" vzdržuje 16 otroških vrtov in en zavod za vzgajanje vrtnaric. Državne sole na Ogerskem so vse madjarske. Nemci imajo na Ogerskem 55 öas- nikov, 7 gledišč. V Budimpeäti je nemski generalni konzul. Na Ogerskem so sledeča nemška društva: 1. „Südangarischer landwirt- schaftlicher Bauernverein" v Banatu z 10.000 öleni; to druätvo izdaja list „Der Landbote" in je Bezidalo dijaški dorn nem- äkim dijakom v Szegedinu. 2. „Sieben- bürgischer Karpaten Verein". 3. „Verein für Siebenbürgische Landskunde." 4. „Sie- benbürgischer Verein iür Naturwisaen- 8chaft". Nemci imajo tudi „Landwirtachaft- liche Bank". Germanizatorsko stremljenje germa- nizatorov naletuje na silen odpor Ma- djarov. 2. H r v a t s k a*i n Slavonija. Površje 42.534 km-. Prebivalatva 2,475.813. Slovanov 2,123.728 ali 87% in 136.121 ali 56%. Nemcev; v letu 1890 jih je bilo samo 117.000, sploh se število teh veöa. Največ jih živi v teh-le komitatih Sirmija in Virovitica na desnem bregu Drave. Ti Nemci so priromali iz Spodnje Avstrije, Lotaringije, Renske Palatine, Tri- erja, Mogunca, Luksenberga itd. Naselili so se v dragej polovici XVIII. veka. Po- sebno mnogo Nemcev je v Slavoniji. Zadnje ljudsko ätetje kaže, da izmed 854 201 vsega prebivalstva je bilo 123.569 Nemcev ali 144o/0) jn 70.689 Madjarov ali 8"2%- Toliko manj pa je Nemcev v komitatu Požega in sicer 12.965 ali 5-65%- Najveö jih je v komitatih Osjek in Dja- kovo. Skoro polovica vseh slavonskih Nemcev živi v komitatu Srjem. Iz 366.660 vsega prebivalstva je Nemcev 59.941 ali 1635%. V rumskom okraju je iz44 977 vsega prebivalstva 14.701 ali 32-6% Nem- cev. V Staroparoveškem okraju je 42.941 ljudij, od teh je 8716 ali 20-2% Nemcev. V Vinkoveškem (Vinkovec) okraju je 38.482 ljudij, Nemcev pa od teh 6454 ali 16 6%. Tukaj imajo v svojih rokah občino Neudorf. Mnogo pa jih je v samih Vinkovcah: 2896. V ploškem okraju je 24.4251judij,od teh 3512 Nemcev ali li'3%. V gemlinäk^m okraju je 3267 Nemcev od 33.060 ljudij aplošnega prebivalstva. V äidskem okraja je od 35.076 splošnega prebivalstva 3218 Nemcev. V županskem okraju je od 35.559 sploänega prebivalstva 2372 Nemcev. V mestih stoje odstotki Nemcev öe višje. V Zemlinu (Zemun, Semlin) je 15.079 ljudij, od teh je 7086 Nemcev ali 46 99%. V Osjeku (Easeg) ob Dravi je 12.436 Nemcev od sploänega prebivalstva 24.930, v odstotkih je 4988%. V Petrovaradinu je 1156 in v Karlovcih pa 518 Nemcev. Nemci imajo na Hrvatskem 2 in v Slavoniji 7 (!) časnikov, izmed teh so 3, ki izhajajo vsak dan. (Dalje pride.) Politični pregled. BoJ za volllno prevlco. Na Dunaju je bilo v nedeljo obdr- žanih 25 shodov, na kateri se je zahte- vala sploäna in enaka volilna pravica. Govorilo se je tudi o demonstraciji, ka- tero nameravajo prirediti socijalci v prid 8ploäne in enake volilne pravice dne 28. t. m. pred poslansko zbornico. Sprejetih je bilo več resolucij, med njimi tudi jedna, ki pravi, naj ae prične eplošni štrajk, ako se ne ugodizahtevi po splošni in enaki volilni pravici. Tndi v Trstu so se vršili v nedeljo ahodi za sploäno in enako volilno pra- vico. Težaki v luki so imeli namreč shod, na katerem so sklenili, da soglašajo po- polnoma z drugimi delavskimi sloji v Avfltriji kar se tiče njihzahteve o splošni in enaki volilni pravici in da bodo dne 28. t. m„ ko se snide naš državni zbor, praznovali. Istotako so sklenili socijalci v Pa- Iju, kjer se jih je mnogo zbralo v nede- ljo k shodu. Na tem ahodu se je govo- rilo v italijanskem, hrvatskem in nem- škem jeziku. Detnonstraclja brodovja proti Turclji. Kakor „N. Fr. Presse", poročatudi „Fremdenblatt'', da so se velesile zedi- nile, da poverijo izvrSitev detnonstrdcije brodovij proti Turčiji vodstva avstro- ogerskega poveljnika in da je za vrhovno poveljstvo določen podadmiral Ripper. »Fremdenblatt'' poroöti dalje, da so ladije, ki so jih posamezne velesile od- loöile, dobile nalog, naj sö sreli tega tedna združijo v Pireju, kjer dobe nadaljna navodila. V nedeljo zjutraj je odplulo iz Pulja avstro-ogersko vojno brodovje, ki je določeno, da se udeleži demonstracije vojnega brodovja. Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev. Kakor se uradno poroča, se 28. t. m. snide zopet državni zbor. Med stvarmi, ki se bodo obravnavale v poslanski zbor- nici, je poleg volilne reforme in toza- devnih izjav vlade, največ zaninianja za razpravo od soc. polit. odseka v seji dne 4. m. m. 8prejetega zukonskega načrta o obveznem penzijskem zavarvvanju za- sebnih uslužbencev. Zakon bo, ako ne bodo pretresli parlamenta nenadni, po- sebno hudi politični viharji, brez dvoma dobil v zbornici potrebno veöino. Značilne cesarjove besede. Zveza av8trijskih strelnih društev, koje pokrovitelj je naä ceaar, je prazno- i vala te dni 25-letnico svojega obstanka. 1 Ob ti priliki se je poklonila posebna de- putacija članov te zveze cesarja ter ma izročila apominsko kolajno. Med Člani deputacije je 'bil tudi član tržaškega strelnega draštva, g. Pollak. Kakor piše tržaški list „II Sole", je Pollak, ko ga je cesar ogovoril, rekel, da je to društvo | danes äe istotako popolnoma udano ce- sarja, kot je bilo ob času, ko se te isf-> U8tanovilo. Cesar se je pa pri teh be- j sed :h naaraehnil in rekel, da ga veseli, da se pri sedanjih razmerah v Trstu še dobi človek, ki ima pogam svoj avstrijski patrijotizem javno priznati. KranJ8kl dezrlnl zbor. V soboto so stavili dr. ŠusterŽič in tovariši v kranjskern deželnem zbora ta-le nujni predlog : 1. „Zapisnik zborničnih sej v § 12. opravilnega reda ae ima zapisovaa in čitati izključno v slovenskem jeziku. 2. Upravnemu odseka ae naroča, da o tem predlogu poroča v 3 dneh. 3. Razdelitev odsekovega poročila o tem predlogu je opustiti." Po končanem utemeljevanja tega predloga po predlagatelju je bil isti vsprejet, in ustavni odsek je dobil na- ročilo, da v 48. urah o omenjenem pred- logu poroča deželnemu zbora. Sporazumljenje med Srbi In Hrvati v Dalmacljl. Iz Dalmacije javljajo : Med srbskim in hrvatskim klabom v deželnem zbora je do8eženo popolno sporazumljenje v narodnih vprašanjih. Srbski narod je pripoznan kakor popolnoma ravnopraven B hrvatskim. S tem jo izginil hrvatako- srbski spor. Klub srbskih deželnih po- slancev je privolil v ujedinjenje s Hr- vatsko. Dogovor je ugotovljen protoko- larično. Hrvatskl sabor. „Obzor" je baje od zaneBljive strani zvedel, da bo zasedanje hrvats^ega sabora trajalo do 19. decembra, nakar bo aabor odgodjen do i'ebruvarja. V februvarju ae bo vršilo kratko zaaedanje, po katerem bo sabor razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Ogerska vlada In posluinl uradnlkl. Ogeraka vlada je objavila, da bo ˇ nekoliko dneh, počevši s 1. decembrom, suapendirala place vsem uradnikoi^, ki se bodo protivili vladnim odrodbam. Ruska vlada In Poljaki. Ruski vladni list je priob.il te dni članek, v katerem odločno zavru':a oÖi- tanja, češ, da ne misli ruaka vlada dati Poljakom na Ruskem pravic, katore so jim bile obljubljene v carskem mani- I'esla. Ako je ruska vlada proglasila čez polJ8ke provincije obsedno atanje, je sto- rila to, ker ne sine trpeti, da se doga- jajo tam še nadalje tako grde reči, kakor so Be dogajale do sedaj. Poljaki dobe zagotovo obljubljene jim pravice. In tudi avtonomija se jim podeli sčaaoma. Ob- sedno stanje pa so odpravi, ko ae bode vlada prepričala, da sta se vrnila v polj- ske provincije mir in red. Domače in razne novice. Prezentiran je za župnika v Ri- hemberg-u č. g. Joaip Š t r a n c a r, kurat v Štanjelu na KraBU. Promoclja. — Na Tseučilišču v Gradca sta bila doktorjem prava promo- virana: g. Josip Levpušoek, odvet- niški kandidat v Gorici in g. J. F a- g a n el' iz Prvačine. Sodnijski izpit sta napravila te dni v Trstu pri višjem deželnem sodišču c. kr. avakultanta jzg. Albert Komavec in Fran Posega. Slednji je premeščen iz Gorice na Voloeko. Preplače za „Šolski Dom1 za S. Gregorčičuvo knjigo „Job" so poalali naslednji rodoljubi in dobrotniki: Viktor Bežek, ravnatelj učitejišča t Kopru 60 v ; Anton Trašnik, kaplan v BriBchis (Itali- jansko) 1 K 10 v. Učiteljske vesti. — Potovalnemu učitelju v Št. Mavru g. Antonu Kutinu se je dovoltl dopast za eno leto, da je gel za voditelja učiteljiščne pripravljal- nice v Tolminn. Na njegovo mesto pride g. Moric Benisi iz Vedrijana, v Vedri- jai; pa okr. nčitelj g. Ivan Jug. Slažbi sta se odpovedali gdč. Marija Breščak, učiteljica ženskih ročnih del za Čopovan, Vrata, Lokovec in Gorenji Lokovec in gdč. Marija Kovačič, učiteljica v Ro- činju. V Ročinj pride začasno očiteljska kandidatinja gdč. Štefanija Stucin iz Gerkna. Gdö. Frančiaka Rjavec je do- bila službo učiteljice ročnih del za Trnovo in Voglarje. Kencertna veselica goriške či- talnlce. — V lepo prenovijenih prostorih nase čitalnice se je zbrala preteklo so- boto množica odličnega oböinstva v otvo- ritev zimske sezone društvenega življenja. Občno pozornost je vabudil zlasti prihod društvenega čaatnega uda, preblagoro- dnega gosp. barona Winklerja, ki je tadi to pot dokazal svojo neomajano naklo- njenost napram društvu, koje je v mladib letih pomagal ustanoviti in ki so danes stoji kot apomenik takratne narodne de- lavnosti. Kdor pozna težave, ki jib. provzroča prireditev jeaenske koncertne veselice, ta je pa<5 moral občudovati obäirnoat sporeda, mnogoštevilnoat sodelovalcev in tocnos in gladkost njega izvršitve. Kakor že prenovitev društvenih proatorov, tako priča tadi prireditev veselice a tako ve- likim aparatom o izredni agilnosti odbora oziroma predaednika-. Glede izvršitve aporeda je pač naj- večja in najnapornejša naloga slonela na ramah pevovodje. Vaeskozi umetne in težke skladbe so bile izvedene s hvale- vredno preciznoatjo in ao pričale o jako skrbnem pripravljanju. Moäki zbor „Do- moviniu je bil krepak, v lepmn ravno- težju med glaaovi, iatotako „Slavospev večern", ženaki zbor in četverospev, začel a samoapevom za sopran, pri ka- terem amo čuli novo «olistinjo, g.čno J. Mercina, želeč ališuti jo še ob prihodnjib prilikab. Sloveanemu in vzneäenemu značnju skladbe Be jp kaj dobro prikla- dalo spremljanje na harmonija, oprav- ljeno od g. pevovodje J Merome. Naj- impozantnejäe pa so bile zadnje tri točke, meäani zbori z orkestrom : „Zvonove čuj nbrane" iz slovenske opere Parmove: „Urh, grof celjaki; „Razpeljejng peroti" iz „Zlatoroga" (skladba Thierselderjeva) in „Nova zemlja" Grieg-ova. Ker je bil oder za pevaki zbor pretesen, sviral je na odru orkester, pevci in povke pa so ae postavili pred odrom v dvorani, tvoreč tako močno falango ob vsej širini dvorane pred odrom, da je bil utia rea velikansk. Veselilo nas je slišati enkrat odlomek iz alovenake opere z orkeatrom, in ožitek je bil rea velik, ker je skladba bolj priproata in na prvi slah umljiva. Drngi dve skladbi pa sta težki in veli- častni. Veliko pridobi ažitek poslašalca pri takih umetnib akladbah, ako ima be- Bedilo peami v rokah. Ž«l, da se to pri nas prern&Io uvažaje. Čitajoč besede poslušalec tudi najumetnejšo skladbo aproti razume. Med točkami vojaške godbe sta b'l najzanimivejši: „Intermezzo" iz Parmove opere „Ksenija" in „Venec hrvaških in slovenakih pesmi". Po končanem glasbe- nem dela je sledila igra „Popolna žena". Ker so bile vse štiri vloge v najboljših rokah, ni čuda, da je šla igra gladko izpod rok, in da je bila zabava za ob- činstvo izborna, o öem je pričel živahen srneh, ki se je skoro pri vsakem stavka in pri vsaki kretnji ponavljal. Srečni smo bili, da se je dosedanjim priljnbljenim predstaviteljim, g. režišerjn Klavžarju, g. Sivcu in g.čni Koraičevi to pot pridružila g.čna Kl. Hrovatinova s svojim izbornim mimičnim talentom, ki smo ga svoje dni že v „Pepelki" občudovali. — Gotovo nam pritegnejo vsi deležniki veselice, ako izrekamo Ijnbeznivim sodelovalkam in sodelovalcem na njih požrtvovalnem trudu iskreno zahvalo in proänjo, naj bi nam primogli še v prihodnje do' enakih užitkov. Po končanem sporedu pa je orkeater začel z onimi točkami, ki grejo skozi ušeaa v pete. In to je začelo vrtenje po dvo- rani med mladino, ki je že inenda med točkfimi sporeda težko mirno sedela, in vrtelo 8e je in sukalo do pozne ure po polnoči, dokler ni polagoma zmHgalo pre- pričanje, da tadi najslajše zabave mora biti enkrat konec. x. Smrtna kosa. — V Solkanu je umrl v petek v 85. letu avoje sta- roati brat pok. majorja in alovenskega pisatelja g. Andreja pi. Komel-a - Soče- brana, g. Miha Komel. N. p. v m.! Samomor. — Včeraj okoli 1. ure popoludne je akočila v Sočo bliza tam, kjer se 8teka Grojnica vanjo, neka mlada gospodična Videli so to otroci, ki so tam nabirali drva in katero je nesrečnica, ko je mi mo njih äla, r alovenskem je- zika ogovorila. Klicati so začeli na po- rno č, ali zaman, nearečnica je izginila precej v valovih Soče, ki je zdaj hudo nurasla. Davčnl oddelck tuk. c. kr. okraj- nega glavarstva javlja, da volilci lahko pregledajo imenike oseb, imajočih pra* vico udeležiti se nadomestnih volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino J na mesto udov in nameatnikov, kateri izstopijo glasom § 189. zakona od 25. oktobra 1896 (drž. z. ät. 220) koncem leta 1905, v proatorih davčnega oddelka tnk. c. kr. okrajnega glavarstva (Via dei Cappuccini St. 16 I. nadstr. aoba St. 6) Bkozi 8 dnij, zacenäi od 20. norem bra t. 1., ter da se lahko vloži morebitne prizive v smislu § 184. omenjenega za- kona v teku nadaljnjih osmih dnij po preteka gornjega roka pri prej ome njenem davčnem oddelku. Nova uredbft uedelJHkega po- Oltka. — V izvršitev zakonske novele od 15. jqlija 1905 drž. zak. at. 125, je c. kr. namestništvo izdalo novo naredbo z dne 13. t. m., ter istoöa«no razveljavilo razglaa od 25. januvarja 1905, dež. zak. St. 6, glede izjem od nedeljskega počitka v raznih obrtih. Omenjena ^uredba ima za Gorico v obče nastopne spremembe : Brivci bodo smeli delati od 7. zjutraj pa do 3. are popoladne, izvzem^i meseca juli in avgust, ko prične nedeljski poči- tek, o polndne. V pekarijah, v katerih se . peče kruh, je dovoljeno delo do 7. ore zjutraj in od 10. ure zvečer naprej, prodajalnice kruha pa bodo smele biti odprte celi dan. Sladčičarjem je dovoljeno delo do 7. ure zjutraj in pa od 10. ure zvečer naprej, in sicer le za tako vrsto peciva, ki bi se inače pokvarilo. Prodajalnice pa bodo smele biti odprte celi dan. Meaarji, prodajalci divjačine in rae- sarji konJ8keg8 mesa bodo smeli proda- jati omenjeno blago od 7. ure predp - ludne pa do 10. V drugih krajih bodo smeli prodajati omenjene reči od 8. ure zjutraj do poldan in od 5. ure popoludne pa do 7., a slednje le v dobi od 1. ok- tobra pa do konca marca. Mleko se bode smelo prodajati celi dan. Koatanj se bode smel peči celi dan. Prodajalnice je9tvin bodo srrele biti odprte od 7. ure zjutraj pa do 10., izvzemši julija meaeca in avguata, ko bodo morale biti zaprte celi dan. V vseh drngih krajih pa bodo amele biti proda- jalnice je8tvin odprte od 7. ure zjutraj pa do 11. in poleg tega äe popoludne, in aicer od 1. oktobra pa do konca marca od 5. do 7. ure zvečer, in od 1. aprila pa do konca aeptembra od 6. pa do 8. ure zvečer. Vsi drugi obrtniki bodo smeli v Gorici izvrševati ob nedeljah svojo obrt najdalje po 4 ure, in sicer ne čez po- ludne. V mesecih juli in avgust pa ne bodo ameli nič delati. V drugih krajih bodo smeli izvrševati obrtniki svojo obrt najdalje 6 ur, in sicer k vočjem dojedne ure popoludne, a pomočnike bodo ameli pri tern delu rabiti le 4 uri. V trgovakih piaarnah bo delo do- voljeno od 9. ure do 11., a vsak tak uradnik bo imel pravico biti popolnoma prost vsako drugo nedeljo. Tudi za te uradnike veljal bode za meseca juli in avgust celodnevni počitek. Novi društvi. — G. kr. namestni- štvo je vzelo na znanje pravila novih druätev in sicer : Sovodenjako-rubijato izobraževalno brnlno in pevsko draštvo „Zvezda" v Sovodnjah pri Gorici in bralno in pevsko druätvo „Zora" v Ko- stanjevici na Krasu. Iz Devlna nam pišejo : Bralno in pevsko društvo „Ladija" v Devinu je 8klenilo v sroji odborovi seji dne 12. t. m., da priredi zadnji dan tekočega leta (t. j. 31. decembra) „Božičnico" v korist alovenaki šolski mladini v Devinu. Ker je bil čisti dobiček javno tombole dne 16. julija t. 1. pičel, je akleail društveni odbor za to prireditev obrniti ae do vseh vrlih rodoljubov in prijateljev šolske mladine z uljudno prošnjo^ da bi priäli na pomoö tej tako važni stvari z raznimi doneaki. Društvo „Lndija" je postavilo po svojih 8kromnih močeh 50 K iz avoje družtvene blagajne v ta namen na raz- polago. A kaj je ta svota pri tako ogrom- nem ätevilu iolakih otrok. Tem potom obračamo se s prošnjo do vaeh rodolju- bov k milim prispevkom za to zares po- trebno „Božičnico". Vaaki mali dar se hvaležno sprejme in se druStveni odbor že naprej zahvaljuje v imenu Solske mla- dine v Devinu. Vdi darovi se objavijo pravoča8no v čaaopiaih. Darove sprejema g. Fran Pecikar, blagajnik „Ladijeu. Odbor. Izprod sodlscrt. — Nekega dne v meseca septembru je Šel kovač Luka borli z Grahovega mimo delavcev, ki 30 popravljali cesto med Sv. Lucijo in Gra- hovem, ravno ko no ti imeli zažjjati nekaj min. Luka Š3rli je poproail de lavce, da bi mu dorolili, da bi on zažgal jedno mi no, in res jo je zažgal. Jeden kamen pa, kateregn je pognala mina v zrak, pad^sl je na glavo delavcu Orno- gorca Cretka Peroviču, ki se je nahajal na drugi strani Bače, in ga je tako močno rani), da je kmalu potem umrl. Laka Šorli ae je moral radi tega zagivarjati pred tuk. okrožnim kot kazenskim so- diSčem, ki tja je obnodilo na 3 tedenski strogi zapor z^irndi, n^previdnega rav- nanja, ker ni d;l predpiainega znamenja ali opomina, prödno je zažgal mino. Rudolf Širok iz Grgarja, ki je pred 13. leti zapustil svoj rojstni kraj in se je podal na NemSko, ne da bi se med tem časom kaj brigal za svojo vojaško dolžnost, je bil v četrtek od tuk. okrož- nega kot kazenskega sodišča ob^ojen na 1-mesečni strogi zapor in na 10 krön globe. Im en Ik udov In nameBtiirkov ko- misij za občiio pridobnino s scdežem v Gorici za priredbeuo dobo 1900 in 1!K)7. — Predsednik: Lach Joaip, c. kr. (inančni avetovalec. Namestnik: Dorčic dr. Fran, c. kr. iinančni komisar. — Ko- misija za občno pridobnino II. rezreda. Priredbeni okraj : okraj tr^ovske zbornice Gorica-Gradiäka. Udje: Venuti Josip, tr- govec v Gorici (izvoljen) ; Mucha Edaard, obrtnik v Sjlkanu (izvoljen); Vianello Virgil, tovarnar v Z^graju (imenovan); Jochmann Andrej, pose^tnitt valjčnega mlina v Ajdovsčini (imenovan). Name- slniki : Dörfles Attilio, obrtnik v Gorici (izvoljen); Muütsch Josip, obrtnik v Go- rici (izToljen); L^nassi OJo, iastnik mlina in žage v Solkanu (imenovan); Delmestri Gonte Egidio, tovarnar ˇ Medei (ime- novan). — Komisija za občno pridobnino III. razreda. A. Priredbeni okraj : Gorica- mesto. Udje: Sapponhoser Anton, laatni1" mirodilnice v Gorici (izvoljen); Bramo Ivan, trgovec z lesom v Gorici (izvoljen) ; Kürner Roger, lekarnar v Gorici (imeno- van) ; Rubbia Ivan, trgovec v Gorici (ime- novan). Udje: pl. Savorgnani Eduard, trgovec v Gorici (izvoljen); Favetti Peter, obrtnik v Gorici (izvoljen); Pečenko Anton, trgovec z vinom v Gorici (irae- novan); Nardini Dragotin, trgovec v Go- rici (imenovan). B. Priredbeni okraj : po- liticni okraj Gonca-dežela. Udje: Badin Ivan, trgovec v Dornbergu (izvoljen) ; KovaČ Ign. ml., župan, krčmar in trgovec v Ajdovščini (izvoljen) ; Lokar Ivan, stro- jar T Mirnem (imenovan); Križnič Anton, žapan v Kanalu (imenovan). Namestniki: Lokar Anton, trgovec v Ajdovščini (iz- voljen); Pauletič Josip, Iastnik opekarne v Gabrijah (izvoljen) ; Tribuson Franc, mlinar ? Renöah (imenovan); Baudaž Josip, trgovec v Gorenjivasi (imenovan). — Komisija za občno pridobnino IV. ra- zreda. A. Priredbeni okraj: Gjrica-mesto. Udje : Tubai Franc, krčmar v Gorici (iz- voljen) ; Salvaterra Fioravanto, sl-kar v Gorici (izvoljen) ; Kuätrin Anton, trgovec v Gorici (imenovan) ; Gironcoli pl. Stein- brunn Avgust, lekarnar v Gorici (ime- novan). Namestniki : Battig Josip, rnizar v Gorici (izvoljen) ; Bertos Peter, trgovec v Gorici (izvoljen); pl. Pallich Joaip, knji- gar v Gorici (imenovan); Gasser Miha, trgovec F Gorici (imenovan;. B. Prired- beni okraj : poüticni okraj Gorica-dežela. Udje : Mozetič Anton, trgovec v Mirnem (izvoljen); Maruäic Peter, čevijar v Mi- rnem (izvoljen); Bratina Franc, trgovec v Ajdoväöini (imenovan); Mozetiö Anton, krčmarv Solkanu (imenovan). Nameatniki : Faganelj Ivan, strojar v Mirnem (izvo- ljen); Vak Ivan, čevljar v Mirnem (izvo- ljen) ; Rtivnik Anton, trgovec v Gorenji- vasi (imenovan) ; Berbaö Anton, trgovec v Sv. Križu (imenovan). Potres v Kalabrijl. — U Kala- brije prihajajo veati, da se tam potresni sunki ponavljajo. Nesreča na inorjii. 123 utoplje- nih. — Angležki parniK „Hilda", pnha- jajoči iz Southiimptona, je v megli tröil pri otoku C^zimbra ob skaiovje. OI vsega moStva in oi vaeh potnikov se je rešilo le 5 oseb, 123 jih je pa utonilo. (Dalje na 4. strani.) Novoporočencem-novicem priporoča „Krojaska zadruga" v Gorici svojo bogato zalogo: RumberSko, bclgijsko in Slezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žiiiia in volna v dlaki za madrace, odojc, koce, šivane kuverte, perje za postclje, preproge in zavese ittl. iti»lil>THrfii-Fii)iriks-Mc(l«rIn^o «n grou, Krnkuu (h'st. IHrtclng. Tit, St. SeliaNtlHiig-iiKNo VJ<>. Zalagatolj c. kr. državnili uradnikov. Ilustrovani cenlki ur In zlatnlne gratis. Zastopniki se iščejo. Sličue anonco so ponarcjeno. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadruga z om^jenim jamstvom ima v svojih. bogatih zalogah in prodaja ja.mm.jaj&miaja napflvnoin- pristnouina- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Ra.zpoäilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež druätva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. Samo enkrat ,.„. naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica. Gosnoska ulica 7. \in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,, llepšega in kakovosti primerno cenega blagaj ^kakor se tu dobi. ' P Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesenako in zimsko se- zoiio v nedosegijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Rojahi! hupujte norodni holeb „Solshego Doma". Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuje prebavo. C. F. Boetiringer und Söhne Mannheim - Haldhof. „Centrnina posojilnica' registpoQana zadruga V Borici, ulica Murini hiš. štev. 9. Posojuje svojim Clanom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plaöila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje sTojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|./V na vknjizbo pa po 5°|0 z i|8°|0 apravnega prispevka za vsacesia pol leta. Obrestna raera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Dajte otrokom tcčne testenine Žnideršič &. Valenčič-a, ako hočete imeti zdrave in rudečelične.