Po&tno tekotJ račun it. 24. — Conto correnie ccn isma ic oc sprejemajo. Lgf**i se računa/o po dogovo- ru in sep/ača/6 vnapršj List. izdaja konsorcil „GOTIIŠHB ST1WZ&* 77s*. 5. Spazzal v Trstu. Uprava in llndnUtvo: ulioa Marne/i 6. CpreJ Scuoh). Dve resoluciji. Odbor «Polltičnega društva Edinosti ˇ Gorici» je razpravljal na svoji zadnji seji o vpeljavi civilnega ali necerkve- nega zakona v naje kraje, ki se izvr&i s 1. januarjem 1924. Sprcjeta Je bila enoglasno nastopna rcsolucija: Protl civllnemu zakonu! «Slovensko ljudstvo Je prištevalo drnžino vselej med najdražje zaklade svoje kulture, ker se Je zavcdalo, da doteka iz družin vsa moe in ves na- predek njegovemu socialnemu žfvlje- nju. Kot katoličani so videli Slovene! v družlni sveto ustanovo, ki ima svoje korenine v večnosti in ne v državi. Nikdar in nikoli niso zato Slovenci priznavali, da je zakon navadna po- godba, ki se sklepa pred posvetnimi oblastniki. Za S love nee je zakon sv. zakrament, katerega sprejemajo v Katoli&ki cerkvi in nikjer drugje. Nobena država nima oblasti, deliti kristjanom sv. zakramen- te, zakaj to je neoddatna pravica Kato- Sfce cerkve, kateri je izročeno duševno vodstvo krščanskih narodov. Zakon, ki if sklenjen pred posvetnim oblastvom, Je za naše ljudstvo nieen in neveljaven. Civilni zakon, ki se uvede v naše kra- Je s 1 januarjem 1924., stoji zatorej v kričcčcm nasprotvstvu toliko z načell krščanstva kolikor z mišljenjem in Čcstvovanjem primorsklh Slovencev. Novi zakon pomeni globok prelom s slo- vensko preteklostjo in naie ljudstvo ga ne more sprejeti drugače ko z odločnim protestom. Ker pa primorski Slovenci nimajo toočl, da bi obstoječo postavo spremenili in se Ji z druge strani upreti ne smejo, pozivamo naie ljudstvo, naj zahteve države izpolnjuje in sklepa zakone t u d i pred prosvetnim oblastvom. Nespremenjeno in sveto pa ostane na- telo, da je edino zakon, sklenjen pred kat. duhovnikom resnični in veljavni zakon med kršč. Slovenci.» Za naJe sodnike! Odbor «Političnega društva Edinosti v Gorici» se je pečal nato z ukrepi vlade proti slovenskim sodnikom. Sprejeta je bila enoglasno nastopna resolučija : «Odlok rlinske vlade, od 18. novembra 1923. v 220 št. Uradnega lista, odpušča z 31. decembrom t. 1. lz službe vse sodni- ke novih pokrajin, ki so bolni, nespo sobnl, ki «imajo nezadostno znanje ita- lijanskega Jezika», ki so pokazali «ma- lo uspeha», ali uIZ DRUGIH VZRO- KOV», ki niso v odloku nikjer nagteti in o katerih odločuje vlada svobodno in neovirano po svoji- voljii ne da bj imeli sodniki pri tern najmanjše pra- vice, vložiti proti teinu kakr&no koli pri- tožbo. Kct verni tolmači slovenskc javnosti izjavijamo, da smatra nage ljudstvo ta vladni odlok za nezasligano krivico, sto- rjeno celokupnemu stanu &Iovenskih in hrvalskih sodnikov. Možjc, ki so vsled svojega poklica po ustavnih za- konih vseh modernih držav n e o d- stavljivi in se ne smejo proti svoji volji niti premostiti, se postavijo s po- »>očjo vladnega odloka čez noč na cesto. Pokojnina, katero jlm dodeljuje kr. odlok lz lota 197.3, je taka, da z njo nobena poštena družina dostojno živeti ne more. Družinski očetje so bodo naftli * ženo in stevilnlmi otroci nenadoma v ty"flk\|L bedl Nezasluiena usoda, ki zadene tc mno- goitevilne družine slovenskih razumni- kov, vzbuja v vsej deželi čnstva naj- globlje simpatije, nič manj pa najostrej- e nevolje radi storjene krivice. Odbor «Političnega druitva Edinosti v Grorici» daje samo izraza čustvovanju slovenskega ljudstva, ako poillja slo- venskim in hrvatskim sodnikom in njibovim družinam svoje tople in prisrčne pozdravel» Kaj se godi po svetu ? «Goriška Straza» upira svoje po- ?lede sirom svota, da more porocati •nia tern mostu svoji m bravcem o vseh važnih dogodkih, ki se odigra- vajo po svetu. Težki udarci, ki pia- dajo v zadnjem česu na naše ljud- stvo, mas silijo, da se oziramo po drugih evropkih državah in spozna- vanio, kako sf- lam deli i)ravica na- nninim inanj.sinam, l^orwaü siiio o vtoJikili pravicah' narodnih in an j Sin na Ogrskern, na Češko-Slov«iškem, na Poljs.kem, v NemCiji v švici in drugod. Pusali snio o toin z,ato, ka- VH's bomo govorili o pravicah narod- nih nirj:ijši!n v JugosLiviji. K tcmu nas jo naravnost pozval sašistovski dnovnik «11 Popolo di Trieste», ki vabi narodine nvanjšhic v Italiji, naj h1 primerjajo, kako postopajo Ju- goslovami z Nemci.» Prav radi Tim izpolnimo to /.oljo. Vprašajmo s« torej Kako se godi narodnim manjiinam v Jugoslaviji? 1'iuvice iii'ii^oro^icev so zajamče- nc v mirovni pogodb«, ki so, je «klc- nila letii 1919 v St. GermJaimi (izgo- vori Sen Zcrnienu) na Francoskcm. Drugi -člen t<^ pogodbe ]>ravi do- besedno: «Jugo.slavijia se obvezujo, da zajaniči vsem državlj.ainom brez razliko rojstva, narodnosti, jezika, vere ali plenu'iia popolno prostost razvoja'v narodnem zivljenjo.» Kaj se to piavi? Ali niso to nie- g.lene bese-de, ki ne pomeni jo nič, 'aw jili vlad«, lctiiko tolmači in obra- ;"a, kakor sama hoče? Ne! Pogodba je ja.sira in matamčiia: ¦clen 7. pravi, da «nživajo vsi jugoslovanski di1- zavlja'ni brez razlike vere in jezika popolno svobodo glede svoje vexo, svojega časapisja in v vsem dru- štvenrra in gospoilai-skeni delo- Vianjii.» Svol)oda vere pojneaii, da se vlada nc sme. vtikovati v ua-čeJa in z.'a- povodi njihove vere. Co torej njiho- va vera xaukazuje, da so inoia vršiti pridiga i'n - verouk v materi- 'lioni jeziku, inora državia to Jiače- lo jsiistiti na mini in ga. lepo spošto- vati. To je vaino, kajti mi veino, da je nasa vlada prepovedmla v Ti*stii slovenske pridige in da je z-abranila Neincem veronank v materinem jezi- ku, kar jo v kriče-čeni awvsprotju z maukoni Katolisko cevkvo. Pimska vlada je torej krsi1." —' ' ; ^ nro- «lost iiafie vero ! In ali ni vnžnti svol>o- -i;i^c obine, kjer je vlada kiar moni ml-C. tc- bi ))ic naša dništva rn7.piLstila ! IvaKsoa ž^alost, kakšon obup in srd mod uliO'giro Ijndstvom, ki se Tie smc več izobiaževati. In kjako gr&n- ko te ziadene v sree, ko ti ne dovoli- jo novega društva ! Samo kdor je to izkusil, lazume, kaj je svoboda v dmštvenem življeinju. Ufttanavljanje zasebnih šol. Vendiar se pogodba ne ustavlja pri svobodi vere, -časopisja in dru&tvenc- yia življenja. Člen 8. pravi: Manjši- (lie imajo pravico ustanavljaii na last'ne sti'oske sole in rabiti v njib brez vsake omejitve svoj Iastni Jtzik.» Kako neprecenljive važnosti je ta pravica ! (ilejtc Gorico ! V (iorici iniaino S. (iregorčicev dorn, ftolski dorn, Mali douj, Novi dom : stiri krasne palace, ki jih je imro¦ je pregnan slovenski jezik. 1'a k-aj bi govorili o ijudsKUi šo- lah ! Niti kuh'mjske m gospcKlinjskt sole za ma.ša dekleia nam ne marajo dovoliti ! Sami bi plaftevali, a vse za- mian, Naša okoliška dekleta se radi vladne prepovedi ne more jo učiti nc sivati, ne kubati, ne gospodinjiti ! Samo kdor je to okusil na lasVni koži, ve, kaj je pravir?i do nsd.-mnv- Ijianja zasebnih sol. Država vzdržuje manjšinam narodne sole. Toda senzei-nii'uska, j>ogodba >nika- kor ne dolo^a, da si morajo drugo rodci vzdrževati siami svoje narodin sole. Ne! Una pravi le, da si jib smejo. Pravilo pa je, da mora pla-Ce- vati narodnim manj si nam ljudskf sole drfava. Glen 9. pravi : «Kjer je precej^nja manj^ina druigorodcev tarn se rnora vršiti pouk v ljudskib šol-ah v matej-inem jeziku.» Država Vn iniia s-eveda pravico, da- uved<' dr- žavjii jezik kot obvezen predmct. To je povsem pravi^no ;mačelo. Na rod no sole mam j šin vzdržuj država, kajti drugorodci imajo kot davko- plaeevalci do tega i>opolno ]jravico kakor smo v zadnjem uvodnem ¦Claaiku jasno dokazali. Državni jezik pa fliaj bo le u&ni predmet, kakor n pr. račnnstvo. Kako Vc'izine so te določbe -Cutimc posebno mi Slovenci na Primor- skem; kjer je vse ma glav« postavlje- no : slovenskih Sol sploih mi veC, in mesto da bi bil učni predmet, ita- lijanski jezik, je miaterijift-Cinia.. Pravice manjsine sprejete med temeljne zakone države. Clovek bi labko rekel : res je, da .so imenovane marod no jiravice dru- gorodcev razloCno zajjisane v senžer- menski jio^odbi, toda Bog yaiii, kak- Sino veljavo imajo v no-Iranjosti dr- žave ? Na i no 1. -Clen i . jo vse t© pnavice razen zadnj javnost temeljnih državnih zakonov n da lie smc noben zakon, nolxma laredba, noben vladni uki'e-p» tern jjnavicam nasprotovati ali jib celo razveljaviti». I^omislit«: narodne pravice drugo- rodcev so tako visoko vpostevanet da so povzdignjene do veljayt temeljnih državnili zakonov. To pomrni, da prisegajo na nedotakljivost marodnih pravic druigorodcev kralj, vsi mijji- stri, poslairici in vfci dxzavni uraxlrii- ki. Spričo Boga pribogujo, da bodo pravice lutainjširi spoStovaJi in se jUi trdno držali. Vsak orožJiik v državi mora ob nastopu svoje sluzbe priseti na ustar- vo iji g tern na neprekršljivoet no- rodmih pravic in-anjšin. Noben za- kon, nobena '< " '¦ ' odlok ne sine pravif v rja- sprotova-ti. Kje iiiiaii-w j.,. ,,,,., ,.,,n.»i, ¦. /e pravi : «Jugoslavijia prizinava, da so vse določbe, ki se tičejo narottnili, ve.rskih in jezikovnih manj6>nt pod za&čito Zveze narodov». Glen 11. gr<> ,šc daJje in pravi : «Ako Li večina. v Zvezi narodov skle. nila spremeniti dolo^)>e o zaščiti manjšin v Jugoslaviji, tedaj se Ame- rika, Aniglija, Francija, itaJija in Japonska obvezujejo, da ne bodo priznale takega sklejia.» PreteliUijte, j)rijat*'ljj( dobro te bo- sede : niti večina Zveze narodov mt more vzeti drugorodcem v Jagosla. viji priznanih jim narodnih pra- vic !! Večja za.v5ita na tern božjein ¦svetu sploh ni mogoča. Isti 11. -fieri pogodbe določuje' na- dalje : «Ako bi Jugoslavia cna ali druge pravice drugorodcev ne spo- Stovala, todaj «ima vsak Clan Zveze marodov ])-ravico, opozoriti Zvezo na- rodov», katera sme proti Jugoslavi- ji «izdati ul"-"!'o i-< i;n smatra aa primerne.» Cujte, kaj to pomeni! To pomeni, da se «me zanimati za pravice narodnib manjSin v Jugo- slaviji v&aka država, ki je v Zvezi narodov. AsrikaTiska država Abesi- nija, v kateri so odpravili letos su- y,s:njstvr> aü j a i';»i'blika asrikan- skih ziamorcev Liberia, ki *ta obe članki Zveze narodov, bi so labko zanimali zia usortavice U.r,, iV v ; i> na papuju, priobčujerno mestu socLbo, ki so jo ;......«-1; v :^adevj Nemci na Ti ¦in Stran 2. GORIŠKA STRATA Njihov dnevnik «Landsmaom» je na- pisal 23. t. m. o zaščiti Nemcev v Ju- goslaviji sledeče besede : «Mi zavidamo naše brate v Jugo- slaviji radi njihove usode.» Ta stavek povo vse. Tocta morda so majde kdo, ki po- reče : «Kaj bodo Nemei v Italiji ? Oni nalašč tako pišejo, ker hočejo iruapadati rimsko vlado. To je politič- lia pot-eza. Ako bi Oiiii živoli v Jugo- sLaviji, bi drugače govorili. Pisali bi ravno liasprotino : «Mi zavidamo» — bi rekli -— «naše brate v Italiji radi njihov© usode.» Vprašati je treba Nemce v Jugosla- viji, zakaj oni so merodajmi ! Dobro! Govore naj narodne manjsine same. Zadiijič snio nekoč omenili pisiavo lista «Christliches Volksblatt», sedaj oaj govori znauii dnevnik jugoslo- vanskih Nemcev «Deutsehos Volks- bLatt» iz Novcciga sodia. Časnik piše dobesedno : «Niarodno zatiranje Nemcev se bliž>a sedaj svojemu vr- huncii. Toda ne na Balkanu iiii ne v Rusiji se no vr.ši to zatiranje noznat- ne manjšine. Ne, il naslovil nia liarodne manj.ši- ne v naši državi. Silovite poplave v Jugoslaviji in Italiji Mnogoštevilne vasi pod vodo — Nebroj mrtvih Skoda neprecenljiva. Neprestani nalivi, ki so pudali v Slove.niji na ogronme plasti nakopi- čonega snega, so povzročili, da se je stneg spremcnil v deroOe hudournike, bruhiajo-č s strašno silo v doline. S.a- va, Savinja, Krka, Kamin i ška Bistri- oa, Sera, Dravinja im Ljubljaniea so stopile čez bregove ter pognale svoje pljuskajoee valovje po vsej okoli ci. Voda preplavlja hiše, podira mosto- ve, lomi drevje, se r-azgrinja Lez po- ljia in travmike in pokriva ponekod že cele vasi. Tlako je ljubljansko Barje eno s-a- mo ogromno jezero. Iz Ljubljame je niogoče hoditi }>o cesti samo do ižan- ske mitnice, odtod dalje je cesta pod vodo. Ljudje ac vozijo na čolnih in inaniagloma zbitih splavih, voda sega že do hišnih okein, V uiekaterih hi- §ah spijo Ijiidje na posteljaih, ki so skoro do roba že v vodi. Grozo-n je položaj svinjakov in hlevov, v kate- rth se bori ubo-ga ziviiüa z valovjem. Vdova s 4 otroci sredi vodovja. Pri Sv. J'ukobu ub Savi .se je od- igral pretresljiv prizor. Proti hišici, v kateri stannje vdova s Stirimi otro- ci, je prihruniel vodni »naval im obdal hišico okoli in okoli. Krepki veslar- ji so se vrgli v -čolne in rezali Savo, ki jih je met a la s-enitertja in jih hotel a vsak trenotek prevrniti. Ko- maj so se ])ili po hudih n'aporih pri- bližali hii.šici, da rešijo vpijo-čo ženo in jokajoče otroke, kar je nov deroč val pograbil coin in ga vrigol mazaj. Vdo- va je ostala z otroci s-aniia sredi vo- dovja. K sre-či se je voda nekoliko u/nesla in tako se je uboga družinia reš i la. Ljudje utonili. Na dorenjskem je prei)l,ava podr- la v Bohinjski dolini skoro vse nio- stove, pri čemer so ntonilie .'i osebe. Železniški prom et je usttavljen., ce- ste so ¦neprehod'iie, živina .stoji v lile- vih globoko v vodi. Mnogostevilni skladi li'sa im velike nmozine pri- dHkov je vod.a odnesl'a s »eboj. Pri Podnartu izpodjeda voda želez- niSko pro.ao in jo res no ogroža. Elek- trarria v Kranju je \>oü vodo, mesto je v temi. Slične poplave so bile nia J>olenj- skem in Notrainjskein. Železniška l>ro&a Zida'iii most Zagreb je ustav- ljona. Sava je izstopila iz svoje struge in preplavilia razsežne paSni- kkraji:no, vdrlo v 11 i še, podrlo kozolce in raztrgaU) nasipe, pri čemer je uio- nila ena. ž(Miska. Že 25 let ne po- mnijo ljudje take poplave. Nad 30 tisoč ljudi je bežalo iz bis, iskaje vannegia zavetiäca. Enako poplave so bilo v Slavoniji i'n BanaUi. V okraju Eresoia se je udrl velikanski jez, ki je stal d]-zavo 40 miljonov lir, in bil sezidan ma višini 2000 metrov nad morjem. Ta jez je zadrževal ogronmo nmozüne voda, ceLo jezero, v obsegu 0 miljonov kubičnih me- tro v. Voda je služila pogonu elektri- čnih strojev. Nalivi zadnjih tednov so prignali ta.ko silovite vodn<1 mno- žlne iz gora, da jez ui niogcl več vzdržati ogix>mneigia pritiska de ročega valovja. To dni se je jez ra- zklal in podrl. Strahovitc vodne uinožine so brulwiile z groznim su- m-ncini v .nižiavo in poplavile dolino Dezzo, vničiLe viasi Dezzo in Bueggio in zruŠile pet hidroelektri- čnih central. Mrtvih je okoli (jOO ljudi. DNEVNE VESTI Pogreb Josipa Stritarja. V petek se je vršil v Ljubljani ve- ličasbni pogreb slovenskega pesaiika Josipa Stritarja. Sest ur zaporedo- m.a so se gnetle tisočglave innožice okoli krste velikega pokojnikia. Ob 3. popoldne se je otvoril sprevod, ki ni bii podoben pogrebu temveč pobodu zmagovulca. Ob zvokib vojaäke godl)e ho sto pale spredaj vrste slov. telovadcev, sledili so za črnim pmporom dijuki, visokošolri, zastopniki rnnogovrstnih kultninib in. 'iiai'odnJh organizacij, deklice so nosile velike napisc z naslovi pokojnikovib književnih del. Za žalnirn vozorn .so šli. Stritarjevi sorod- niki, sledili so zastopnik vlade, povelj- nik Dravske divizije, ljiibljanski župan, odposlunci obein, slovenski knji/.evniki, zjistopniki tujih drzav, rektor ljubljmi- sk(! univerze z vseufilišf-nimi profesorji. ciisiniški zbor itd. itd. Ob petju ža lost ink so sputüi Stri- tarjevo truplo v grobnico slov. pisa- teljev na pokopališču pri Sv. Krišto- su. Velicastni pogreb je bil dukaz, dn zna slovenski narod ča.stno in dostojno oastiti svoji velike može. Primorski Slovene! snio s svojiin duhom prisostvovali veüki slav- nosti. Tudi v meranskem okraju krScanski nauk v italijanščini. Moraikski pod|irofekt je odredil, da so niora krščanski niauk pou-čevati v italijamSCini. v v*eh onili razredili, kjer se je nanuvto nemškega uvedel italij'aiiiski u-Cni jezik. ZtMlinjič smo jioi'Oi'.ali, da je izšol tak odlok \< Bocnu. Foslednje besede Josipa Stritarja Josip Stritar je zapustil oporoko, v kateri posilja svojo poslednjo nnsel r,lo- venski domovini. Zlate besede velikega Slovenca se glasljo : olskren zadnji pozdrav moji ljubi slo- venski domovini, kateri sem ostal, če- prav živeč dalee od nje, do danasnjega dne zvest ter ljubeč sin in kateri sem se prizadeval nesebično in z vsemi svojimi duievnimi sposobnostmi vneto, zvesto in pošteno služiti. Hvaležen pozdrav vsem mojim prijate- ijem! Vsem mojim domačim prisrčen: Z Bogom! Naj se me spominjajo v ljn- bezni ! Še en pozdrav vsem dobrim ljudem na zemlji! Josip Stritar.» Oh, da bi mogel vsak primorski Slo- venec, preden zatisne za večno svoje oči, napisati z mirnim greem enake be- sede. Obl tnica narodne osvoboditve Srtov, Hrvatov in Slovencev. Dne 1. decenibra. je minilo 5 let, odkar so se Srbi, Hi*vati i.n Slovenci zodinili v svobodno in neodvisno dr- žavo. Po sto in stoletnem pregianja- nju, izkoriš-Canju im zutirslnju je ju- goslovanski rod končno lmztrg^il vo- rige, v katere ho ga bili ukleniü nje- govi narodni sovražniki. Srbi, Hr- vati in Slovomci so postal" na svoji zemlji svoji gospadarji in to je naj- vcčje važnosti z*a zgodovino slovan- stva. Osvoboditev Srbov. Hrvatov in Slovencev pom(uü namre-C velik ko- rak naj>rej k razmahu in sveiovn» mofi vsega slovanstva, ki prej ali slej nioiia priü. Zato je obletnica 1. decembra va- žen zgodovinski dan, ki ima svoj po- mon za Evi'opo. V Jugosltaviji so praz-novali svoj državni pnaznik z veliin sijajem, so- delovale so pri tein vsoftten Halijianski. list. Pri nas iinamo pa slovenske odpad- k(!, ki se drznejo zaKovarjali pro- ti kultfirno jjolitiko gospoda (len- tilejia. Slovonsko, h.rvatsko in nom- Sko ljudsivo obriili pa potujčevunj« Mlada Sibirka. >S prošnjo v roki se je poiiala pied se- nat po velikih stopnicah. Ni vedela, do koRa naj se obrne. Nekdo jo je celo sina- truL za tatico in jn • pahnij od sebe. Ca\ dan je sedela na tistih stopnicab, sklju- i'ena in .saiua. Dostojanstveniki so hudili iniino, a si» nisi» nanjo uzrii. Dva ilni je prezivt'la na tem tnesiii ood j*1 sei niinio, j<> videl iti segel po rubolj, misloc, da je beraeica. Naslopila jo hila vulika noč. \t slop njic se jo jneselila na ulico in v cerkev, ki jo l)i I i'ilini 1< r -• i i U i•• >¦ je ni nihi"1«' '"'- ;-'anjal. INj (lullern lf]»lji.'ljjl.l JM S pOlllorjO »lo- brib ljudi, ki jih je vendar našla po to- likem iskanju. se ji je posrctilo, da je njena prožnja prišla do uSes carinje tna- tere. Ta jo je pričakovala ob šestih zv er er. Dobi i Ijndje so se napotili. ila spie.niijo • leklico jirecl visoko ^uspo. l'iistili so ji skr<ünno f>blekeo, da jo \i
  • i bila pi'osila se za svoja nesreena znanea iz Sibirijo, pa so ji od.svetovali, rekoe, da bi s tern lab- Ko zaiK);a!a najvišjo niilost. Ko se je je naposled VeličaiiStvo iisniililo in skleni- lo poinilf>stit.i> oiiota je pi'istopil dosto- janstvenik in povedal cai'ju äe zndnjo že- Ijo deklcta. In tflej tudi ta ji je bila nsli- sana Vo-dilna zvezda Praskovje je bila Iju- be/.en do stariser, ki je bila tako inoriia. da jo je gnnla btz äirno Hnsijo v nirazu in sne^u Inez «redstev in tople obleke,v »^ ene sinrtne rifvarnosti v dniKo. Sedaj .!• l'raskovja dokončala. svojo nalogo. Odlo- r.ila se je, da Krc v Kijev in v Ni/.nji, kjw vstopi v s.'iniostan. M.ed teni, rasoni, ko se je pripiavljal» na to jKislednjo pot, je dospela v Sibirij» do starišev novica o njnneni poniilofccenj'i. IM-imI (Ivaj.setinii ineseci je bila odSla lnNer- ka; nikoli nista vec izvedola besedic« • njej, l'o celein niesln se je raznrsla re.»«- la vest. Utpulov in zena. sla se prifitavilu n« odbod iz te/.kni»9- si? pi.snio o svobodi tudi znnju. (Kon©r) GORIfiKA STRATA Stran S. svoji b otrok kol najpredrznejše na- **lj<\ ki je v 'nažem L&su mogoče. Protesti ncmških občin proti zatiranju nemščine. Te dni so vsi župani sodnega okra|a Klausen, vložili protest, proti izganjamju iiemščine iz uradov in Sol ter propovecli s-tarodavnegia ime- ua svoje donioviiie. Župani puster- ske doline poudarjajo v svojem pro- tostn, maj »e jim z jezikovnimi na- i'edbami :ne otuemogočuje izvrševanje 'ajiJi dolžnosti. Tudi žone pusterske doJinc so vlo- žile pri vladi tozadevno spomenico. Narodi hočejo biti pro&ti. V Tibern oceainu je skupiiiia oto- kov, po Lmenu Filipino, ki so jih bili Amerikanci podvrgli svoji obla- *ti Filipinsko Ijudstvo je tuje nad- vlade sito in zahteva ravno te dni svojo Popolno neodvisisnost. Ljudstvo pravi, dn hoee biti na svoji zemlji svoj gospod. Furlanski kraji pod vodo ! So-ca je v zadnjib dneh vsled ve- 'ikih nalivov ttako narastla, da je Mari 1 a n;a nekalerih mesüih čez bre- o0v<', podirajoč mostove in po- plavljajoč biše. Podrti so bili mosto- li v Furlanji v krajih IMeris in Tu- rjak ter v Gnadiški. Vas Fara, polo- <^, Sagrada im, del Gradiške so pod v, je niorala korijera iz Bovca vozi- *i n;i Hvetohicijsko postajo ])reko Volr in Kozarsf. Most čez Sočo ])i'i '^v. Luciji je bil tudi v precejsnji ne- vatuiosti. Pešpotmi inost med Avra- 11 'i in Ročinjem je voda odnesia. Haviio taJvo je oduiesla tudi brv med Ložicaini in Desklami. Pod Sv. Lov- ^ncijji) zrave;n Kamonj, kjer ])ociva 'Simon Gregorčič, je lmraslo vodov- J(-, .izpodjcdlo cesto in je (Hlmeslo okro'g 200 metrov poti. I»ri Desklali Je bilo polje po|)lavljeno. Tudi vo- Jü.sko pokojjiališče v IJlaveh jo bilo doloma pod vodo. Zlasti ho prizadc- ^ t>ni, ki imajo ob reki barake, kate- •'e so izgledjile kot pl'avajoti otoki. 'ÖRDIJA. Nad mestom se j« utrgal plaz, ki J(' zamašil kanal. Voda je brž vdrla v •"kljulišCa pol eg Vimarske zveze, od- ^(wl*T je odnesla poluie žaklje moke, "Diogo slanine v Idrijcn skod.-i wia- sa mad 100.000 lir. 8AŠKA DOLINA. V .Podbrdu je voda odnesla Ma- ^\ya\ Torkarju ncttd 500 kubičjiib ll|etrov drvi, loliko tudi laskenni tr- ^ovcu Vittoriju v Podineku. Pri 1}odb]-du jo vod:;i na vec krajili iz- ¦ijodjoiHa. polovico ceste. Pod Klju- 1!ftI» i»ri Tolmimu je voda stopil-a iz hruguv, tako da jc bil dva dni ustav- ^«n lavtomobilski proniet. äcmpasko polje je podobno velike- n'u jezorti. .Skoda se ne da preceniti. Inter vencije poslanca Ščeka« Ko jc po.sla'iiec seek zvedel za i \asi i/jcilno slavlje: (1. Anton Forl'olja jc olibajal s svojo /ono Kranriško 50 letni- co poroke, oziroma zlato poroko. Slavlja so se vdelcžili otroci in štcvilni po- vabljenci. Mod sviranjera godbe hUi ko- iiikala zlatoporofcnca v cerkev, kjor je liiln .sv. maša, s slavnostnim govorom. Ta dan ostane naiu vssm vašranom v prijetnem spominn. Ne vemo, čo je na- sa vus doživela že Uiko vcsol dan. Zla,- toporof.enrem«. želimo še mnogo zdra- vib in radosinib let! Ob toj priliki stn jnbilnrja darovala doniaf-i cerkvi dve novi klopi. Naj bi imela C-imvoc1 posne- movalcev! KANAL. Zadnjo sredo se jo pororil g. Anton Znidnrrič, sin znanega kr<-.marja p. d. i>kala.lK)nai',ia z vrlo gdf. Vido Toma/ir iz \iglodne družine iz Morskcga. V so- boto so je vrsila. pornka našega corkov- nika g. Angela VidičA z gdc. Elizo Mod- voSi-.ek iz Kanala. Obema paroma žcli- mo obilo srcfe in boajegÄ blagoslova ! GOSPODHRSTVO Vinogradnikom! V «(Joriški Straži» sino že porocali, da rnorajo vsi lastniki žganjekubarskih kotlov do 31. dec. t. 1. naznaniti sinan- (•ni straži v svojem okraju posest. teh kotlov. lstotako morajo lastniki, ki izvršijo to naznanilo in ako mislijo kubati žga- nje, zaprositi pismeno na kolkovani poli (carta bollata) od L. 1.Ü0 za dovo- Ijenje pri tehničnem finančnem uradu v Vidmu. (Ufiicio tecnico Udine.) Za Irzasko pokrajino se rnora prognja vlo- ¦>\[\ v istcm uradu v Trstn. Tehnlčni finančni urad izd.'i dovoljenje pismeno in iötocasno odredi davek, ki ga bi moral plačati jjrizadeti za '^4 ur žganjekubu. Iz vpra- šanj in in poroeil, ki prihajajo na naše uredništvo, vemo, da je število kotlov, ki ga tax 2i. ur odmeri finančni urad, posebno v N'idmu neprimerno veliko. Zato svetujemo, da se žganjekuharji v roku 15 dni, ko prejmejo od gornjega urada tozadevno listino, pritožijo j)roti pi'i'visoko odmerjenerau številu kotlov za 24 uj- pri l'inanüni intendanci \ Vid- mu. oziroma v Trstu. 2gan)ekuha se mora vrsiti pod nadzorstvom sinanenib straž. Lastniki kotlov morajo imeti za žganje- kubo tudi letno licenco, ki jo izda fi- nančni tehnični urad v Yidrnu, oziro- ma v Trstu. Lastnik kotla moi-a pla- cati za licenco lir 10.15 lakse in L. 2M kolkn. Do 10. novembra 1024. imajo žganjekuJiaj-ji, ki kuhajo žganje iz tropin, oziroma sad ja, pravico do žganjekuhe po polovični taksi, in to sumo za žganje. ki ga kubajo za lasi- ji(» družinsko potrebo. Koliko bo potem pla&al ? Si)lošni /gunjarski davok znaša za KHi Kto])injski alkobol 15 ür od litra: navadno žganje pa ima 50 in še mnogo munj stopinj; j>olovir-na faksa lii bila torcj j)ribli/.!io L. 3.75. Kaj mora žganjekuhar storiti, ako hoče biti deležen te polovične takse ? K zgoi'aj omenjeni ]irošnji za dovo- ljenje čganjekuhe mora še pridati do- datno prošnjo za polovično takso. Priloziti l»o mora tudi sleder^ listine: 1) Izkaz o dnizinskem stanju, ki mu ga izdo /u]>anstvo; ]>o številu odraslili oseb v družini določi namrer finančni urad koliiino žganja, ki jo labko sku- ba ]>o j)olovi("ni taksi; 2.) zemljoknjižni izvlecek, s katerim dokaže, dn iKiscduic \ ii»sk<- in s.idnc, na sad e; •5-) prijuvo raznovrst.ncgii z^anj.i. ki ga irno Se v zalogi. in sicer od 2 litrov dalje. Svetujemo vsern, ki bočejo kniiati /ganjo, (\n napravijo proSnjo za žganje- kubn tcr da zaprosijo za ]>()lovjf-no tnksd. Posestnikom tropin! V zadnji «(ioriški Strazi» smo ])riob- cüi odlok videmskt'ga presek^a, ki bo povzrof-il našim vinorejskim krajem ve- liko gospodarsko škodo. Ta odlok je v inleresu nekaterib lovarnarjev, gospo- darsko zjid^ta bo po njern pa velika vorina malib posestnikov tropin. Ta odlok zapoveduje v kratkem, da mora- jo posestniki hvoj«; Iropinc do 10. dc^- cembra vni&iti, ako jib ne mislijo uporabiti za žganjekuho. Tropine za. /'ganjokulio se bodo morale po 10. dc- ccnibru sliranjevati sarno v jtridolo- valnical) žganja, in sicer pod nadzor- stvom linančnili straž, ki bodo morale st.rogo ]iaziti na. to, da so 1roj)ine res namcnjciic lc j.gnnjekuhi. Da omcjimo grozečo gospodarsko šk.odo, ki jo l)o povzroriJ ta. odlok, vsaj nekoliko, svetujemo : 1.) tisti, ki irnujo tropine, naj prija- vijo na davf-nib uradib te pred 10. dec. 1923. kolicino troj>in, ki jo inislijo uporabiti zu /.ganjekubo. Druge tropine pa naj pripravijo do 10. dec. tako, ka- kor predpisuje prefektov odlok. ki »mo gu priobeili v zadnji «Gor- Straži»; 2.) Tropin, ki so jih poseslniki dolo- Cili za žganjekubo ter naznanili pred 10. dec, naj n e prodajo pridelovalni- cam ^ganja, ako ne dobijo zanje 20 do 30 lir od kvintala, temveč naj s«; z nji- mi pogodijo, po kateri ceni bi jini hote- 11 iz njib skubati žganje. Na ta na/iu bodo najbrže imeli od tropin vec do- bodkov, kakor Ce jih prodajo. 3.) Zupanstva, zadruge i. t. d. naj kmetom pomagajo, da se to uredi do 10. decembra, ker odlok doloeuje, da m nc srnejo tropine za žganjekuho po 10. dec. braniti doma, tenivec v prideloval- nicab /ganja. 4.) Pridelovalnico žganja je ustanovH na Krasu v Svetem pri Kommi tam- kajönji posestnik Delia Sinoja. Za Vi- ]>avce je ta pridelovalnica najblizja, do- cim je za Brice Videm bli/ji. Tako drakonskega odl oka na goHpo darskem polju «je nismo doživeli, kakor je ta odlok videmskega prefekta. Odlok je ustvaril v naSi deželi veliko razburjenje, zrnedo in jezo. Bil je po- polnoma nepotreben. Odlok je tak, da prisilj kmete, da prodajo tropine v najkrajšem času, vsled česar cena tro- innam neprimerno pade, dobi^k iu zaslužek pa bodo imeli spet nekateri mešetarji in /ganjekubarske lovarne. Opozarjamo državne poslance, da ne- rrnidoma posredujejo v tej zadevi pri osrednji \ladi. Tajniitvo K. D. Z. v Gorlci. Mestnejiovice «Splo&no slov, žen. drustvo v Go. rici» nuÄriauja, da ne uraduje več ol* torkiJj ko doslej, teuuveč ob -četrtkih od t — li pop. v ¦društveini sobi hi&e št. 7 v uli€i S. (iiovanni (eez dvori- šče). Üpozarja odl>ornice, da bo v če. trtek, 6. t. in. odborova sejia in prosi, da se je vdeleže jKjlnosteviliio. Za «Miklavževo» so napravile nek'atere pridne članice več li-önib, z \xjw\>wy- čki liapohijenib škatljic, katere so na ogled v «Nar. k.njigarni«. Poae. zajte pridno po njib, cenia je 7>>lo mizkia in pj-ebitek je iiamerijen božir. nici ! Novo podjetje. Otvorilo se \h> v naj- krajšem oasu v (iorici dornte podjetje: (k'lavnica perila, posebno z vezenjem. Sjirejemule so bodo tudi ufenk' Mnssolini)ev obisk Gorioe preloien. (Jasoj)isje je )>oror;ulo, da obisce iMussolj- ni Trst in Gorico v tekočem mesecu. Se- daj pa smo zvedeli. da je pisal Musso- lini tržaškcmu aupnnu, da ne more j)iiti. Obljubil je. üu ums obišre spo- rn lad i. PROSVETA Najbpše Miklavževo in božično darilo jo «Misijonski koledarček za niladino 1924.» Ima ljubke zamorske povostic« in slike, ki razvesele vsako otrosko sree. — Staue samo 75 st. Pri naročbi 12 izv. ederi na vrb. Naro-Cito g»a t« koj, da ne l>o prej)o»no. Naprednjak ob Kongu. Drama v treli dej. Spisala #r. J^jdöcbowsk. , prevel dr. Jtožinan. !'<..... 1 • - ' naročbe kot zgoraj. L1STNICA Ü^EDNISTVA G. Smrdcln Fxancu v 6mihein ; Vložite zia vdovo novo proSnjo za ii>.i......iiiii..n....................... ..._____......._ ________¦