ISSN 0350-5561 ZI koAM tedna Jutri v soboto bo pretežno jasno. Po nižinah se ba zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. šteuilka 38 četrtekf 21. septembra 8006 Voda jim ne bo več tekla na glavo Popravili dolgoleten dolg staršem in otrokom s posebnimi potrebami Velenje, 19. septembra - V avli Centra za vzgojo, izobraževanje m usposabljanje Velenje je bila priložnostna slovesnost, na kateri so simbolično predali svojemu namenu obnovljeno sireho cenira. Ravnateljica centra Marija Kovačic je v nago voru /branim povetiala, cia so obiekl zgradili pred 51 leU in ^.e po nekaj letih so se poka/^lc pomanjkljivosti. Več kol 25 let so opo/aijalina to, da je ravna streha na objektu kol sito. Čeprav so vsa la leta namenjali /a krpanje lukenj investicijska sredstva, pa denar od raznih d<> nacij, ukrepi niso /itlegli. Oh lelosnjem občinskem prazniku Mestne občine Velenje pa so vendarle dočakali dan. ko jim ob dežju v razredih ne bo več padalo po glavi. »/. veseljem bt^nin v solsko kroniko 2006/2007 ziipisaii. da ne potrebujemo več veder, ker imajo nad glavo streho, izdelano / novimi maleriali. » Naložba je veljala 48 milijonov lolarjev, denar zjnjo pa je zagotovila Mestna občina Vele- nje. Velenjski zupao Srečko Meh je simbolično predajo strehe označil kot najpomembnejšo prireUilcv od 70» s katerimi bodo zaznamovali letoSrýi (Občinski praznik. Z njo pa med drugim »popravljajo« dolgoleten hud dolg slarscm in oirt>kom s posebnimi potrebami. ■ tp Zdravstveni dom Velenje je bogatejši za nov laboratorij in urejen vhod -Naložba skupaj z opremo vredna 240 milijonov tolarjev Milena Krstič - Planine V>lej\je, 19. septembra - S pr> lož.nosino slovesnostjo so v torek opoldne v Zdravsivenem domu Velenje odprli nov diagnostični laboratorij. Gre za pomembno pridobitev tako za pacienle kol ludi zaposlene. Poleg tega so uredili ceniralni vhod v zdravstveni dom ( s Trga mladosti), ki bo mnogim olajšal dostop do vseh dejavnosti, ki so v njem. Nov agregat, ki jc posebej dragocen /a urgentno službo, pa bo omogočal nemoteno. 24-unio delovanje. Uredili so mdi saniiariic, ki so bila dolga časa tarča kritik paci- Nov diagnostični laboratorij cnt(TV, Veliko pa je tudi načrtov za naprej, sta na slovesnosti zatrdila direktor Zdravstvenega doma Joze/upančič. dr. med in župan Mesine občine Velenje. Srečko Meh- Priliodi\i^i leto naj bi uredili pediatrični dispanzer ter preuredili prostore reševalne in patrcv nažne službe, Velika, a nc neures-ničljiva zelja pa je. da bi v Vele-njt:. v sklopu Zdravstvenega dimia. zgradil) dializni cemen Ta bi bil /a paciente, ki se zda; vozijrazfiik-e aH za rojstni dati mq/e^a mesni, hi (n ledi dneh praznuje .vwy 47. rojstni datu Mah za mei^loi Pra\'zapra\ ja, naj je, nenazadnje, le nekaj let slareJSe kol Jaz. In kol večina Vefenjcanov in Veleiyčank. ki je ob tem. da je mlada mesto, ludi mesto mladih prebitakew Vsaj statifiliàio. Letošnje praznovanje je bogato. Vrsti se ze nekaj dni, konćah se bo šele ^lo!)oko v ok' lolirit, luni tik pred iokalnimi voli nami. Slučajno? Ne. to je seveda vsem jastto. Pa nič zalo. Tako kotjaz imc^o praznovanja radi ludi moji som^čani, o lem sem prepričana. Prin je, _ da se bodo teh dneh imeli priložnost pokazali številni, ki veliko delajo, so morda tudi neupravičeno prezrti. Ali pa znani le o^emu kro^u ljudi Niti najmanj ni slučajno, da bo veliko prireditev ob prazniku povezanih s kujtt4ro. Ta je v Velenju ne le močno razvila in raz^'ejana, je tudi izjemno kvaliteiua. Včasih se ml zdi, da je \ellka škoda, da je ne znamo ponesli med Slovence, da velikokrat dobim občutek, da so nasi kultarniki povsem neupravičeno prezrli v .sirsem prostoru. Morda se lo spremeni še pred letom 2022. Velenje (pa ludi Ijuhljana in Celje) bo takrat kandidiralo za evrop.'iko mesto kulture. Ce bi s kandidaluro uspelo, bi bil 10 ogromen korak naprej Skoraj si ne upam pomi.'iliri, kaj vse bi to />otegnilo za salw. Ob novi, prelepi knjižnici, ki Je vse bol/e obiskana, obr/ovljenem kulturnem domu. kjer so včeraj mestnim svetnikom pi) .uečani seji ze postřelili s kozarcem rujne^u, odprli pa naj bi ^a kanec oktobru, ob projektu pre» nove Klasimice, ki .se zdi vse bolj vetjelen, bi dobili se marsikaj. In videli iť več, tudi tistega, kar nam sicer lahko iKWudijo le v )-ečjih mestih po Sloveniji in í:vropi... Skratka. Velenje je letošnje praznovanje palno naselje... Včeraj je bil tudi dan za priznanja. Podelili .w tri žufkinova. Izbral je oblikovalca Antonija P(>loitija, i(!usbcnika Franca 'Zerdonerja In krajevnega funkcionarja Murjana iJpovška. Mestni svet Je sprejel ludi .sklep o občinskih nagrajeno h, ki so nagrade dobili na včerajšnji slavno.sini seji v dvorani centra Nova. Nagrajenci Karli Stroi)-nik. Gasilska zveza Velenje. Ribiška družina Velenje, kvartet Svit. Anica Dre^' ter M He in Seva Tram pus .so si nagrade zagoiovn zasluzili. Kdo so, vam bomo izdali prihodnjič, ko bomo še vedno praznovali, a bomo več prostora namenili prav dogodkom včerajšnjega dne. Kje je Pika? Velenje - Velika uganka, kar je ludi tema leioši\iega 17. Piki-nega feslivaia, bo razrešena v nedeljo popoldne na veliki oivoritvi Te sli vala. Ta se bo pričela ob li>. uri v TRC Jezero, kjer bo ludi letos glavno prizorišče s levil ni h dogodkov. Takrat bo Pika ludi uradno prišla v mesto in od župana Srečka Meha za leden dni prevzela oblast, /.c v ponedeljek pa bo povabila male in velike Pike in Pikoic v več kot 100 ustvarjalnih delavnic, ki bodo s polno paro delovale vse do soboinega Piki nega dne. Organizatoiji feslivaia letos pričakujejo še več obiskovalcev kot pretekla leta, preko 70 tisoč. Za- nje bo vsak dan skrbelo okoli 500 dijakov, šludentov, tehničnega osebja ... Skratka, Pikinih asistentov, Dnevno samo v dopoldanskem času pričakujejo po 60 avto-bus(W t>bisk<^valcev, nekaj ludi iz tujine. Častna pokroviteljica Mojca Horvat bo fesiival obiskala v četrtek, že od danes pa vabijo Pikina razstavišča 12-članski upravni odbor Piki nega feslivaia pravi, da so sc letos na festival odlično pripravili, kaj vse bo ponudila Pika, pa boste našli ludi na strani 17, Bodite Pikasti in uživajte v največjem otroškem festivalu v Sloveniji, na katerega smo lahko res ponosni. Program Pikinih prireditev je na strani 17. ■ bs V flTTTiTTTr GSM 090140804 [3()osrr/inri 9770350556014 od četrtka do četrtka '^H'JÎS 21. septembra 2006 Pod Pustim grodom Tudi v Šoštanju »na jcktov. od lega jih jc - po za zdaj še neuradnih inlbrmacijah - 8 že bilo sprejetih. Med največjimi so izvedba ariicoloških raziskav na najdbišcu To-mazk v vaški skupnosti Slatine (projekl so ocenili na več kol 100 milijonov tolarjev), 188 milijonov 400 tisoč tolarjev je vreden projekt obnove starega vaškega jedra Ročica ob Pa ki, 194 milijonov 500 tisi^č SIT pa predvidena rekonslrukeija občinskih ccst úi javnih poli. Za prevoze otrok 17 milijonov SIT v tem šolskem lotu obiskuje pouk na osno'mi šoli v Smanncni ob Paki .^11 učencev, od tega je kar 129 vozačev, kar je približno toliko kot lani. Občina je koncesijo prevoze podpisala s tremi izvajalci, v letošnjem občinskem prt^računu pa je za to predvidenih 17 milijonov tolarjev. Bo posredovanje ministra zaleglo? Železniški prehod v Podgori. ki so ga predali svojcniti namenu pred dvema letoma kot najsodobnejši železniški prehod v Sloveniji, povzjoča med uporabniki precejšnjo jezo. Še vedno je nezavarovan, signalizacija pa ne dela. Čeprav vaška skupnost Podgora aenelino opoz^ïrja na nevamosi, ki preti udeležencem promeia na cesli Rečica oh Paki-Podvin, in skupaj z občinskim vodstvom »pritiska« na pristojne v Ljiibijani. doslej v prizadevanjih šc niso bili usTHíšni. Morda pa bodo rx) srečanju župana Alojza Podgorska minuli petek s prometnim ministrom Janezom Božičem v Šentjurju- Slednji ga jc namreč tja povabil na osnovi urgeninega dopisa šmat^ke občinske uprave. Minister Božič je Podgorškti obljubil, tla bo posredoval in sam osebno spremljal razplet zadeve. Abonmajske prireditve - četrtič Kulturno društvo Smanno ob Paki bo tudi sezono 2006/2007 popestrilo z abonmajskimi prireditvami, lokral četrtič zapored. V ponudbi prevladujejo gledališke predstave, predvsem komedije. V goste so povabili ansamble pcúh nepoklicnih gledališč (Preval je. Zarja Tm ovije. 1.ju t (î mer. AG Velenje. Gledališče Kranjska Gora) in poklicno Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki bo zaigralo nagrajeno besedilo na letošnjih dnevih komedije Šah mat. Izven abonmaja pa bodo v decembru v sodelovanju z Radiom Slovenija pripravili oddajo Koncert iz naših krajev. Abonmaje bodo vpisovali 5. in 6. oktobra. V minuli sezoni se je za abonmajske predstave odlt^čiltJ 120 občanov, mtp Posodobili cesto in kapelico Završe - »/ nnvim asfaltiranim odsekom cesie Gornji Dolič-Sončne Završe smo prispevali k boljšemu življenju krajanov, predvsem uporabnikov te ccste,« so zapisali v vabilti na oîvorilev posodobljene ceste in nove kapelice pri domačiji Pristovnik v Završah. Krajani in predstavniki občine Misliiija z Viktorjem Robiťtkí^m m čelu bodo novi pridobitvi predali namenu jutri ob 15. uri na začetku novozgrajenega cestišča. ■ bš Praznile [e priložnost za druženje in zahvalo Praznovanje 47. rojstnega dne Velenja bo trajalo še globoko V oktober - Prireditve vsepovsod - Župan letošnje leto označuje kot razvojno zelo dobro Bojana Speget Ve!ei\je, 19. septembra • Na novinarski kon-fer^anci oh občinskem prazniku jc /upan Mostne občine Velenje Srečko Meh poudaril da »smo v občiai skupaj s krajevnimi skupnostmi 2 tnestnimi četrtmi, javnimi zavodi iiî društvi pripravili več kol 70 dogodkov, prireditev in aktivnosti. Praznik je na ta način postal priD)ž.nost za druženje in zahvalo.« Predstavil jc najpomembnejše dogodke, ki sc vrstijo že nekaj dni, končani pa bodo v drugi polovicioktobra.'Ich je veliko ludiz.ato. ker je bilo letošnje, pa tudi nekaj preteklih let, investicijsko zelo bogatih. Včerajšnji praznični danje bil zelo bogat, zagotovo pa je minil v znameiîju podelitve priznanj z^slu/.nini občanotn in posameznikom, ki jih je ob odsotnosti župana Srečka Meha, ki mu je dan pred praznikimi umria mama, podelil podžupan Bojan Konťič. I .dina primditcv, ki je bila prestavljena (za leden dni), jc sprejem prvtišolčkov, vse druge so se zvrstile lako, kol je bilo napovedano. Praznovanje se danes nadaljuje. Na Mestnem stadionu poteka Mala atletska olimpijada. Oh IX, uri bodlce (vozače) demonstrirali prikaz varnega itstopa iz avtobusa. Orj^anizirali bodo krožno vožr\io po 10 novih avtobusnih postajališčih. ki so bila v Mestni občini Velenje postavljena v mesecu avgustu. Veliko aktivnosti bodo pripravili ludi t)b Jettkovi cesli in to ves dan .,. Skratka, dogodkov bo šc veliko. Večji proračun, več pridobitev Na novinarsko v pra sanje, kako župan Srečko Meh t)ccnjujc delo v letošnjem letu, jc odgovoril, da kot zelo dobro. »V mestnem proračunu smo imeli v prejšnjem letu 4 milijarde 500 milijonov lo la ijev sredstev. Letos jih imamo 9 milijard .^00 milijonov. To je velik uspeh, saj smo sredstva uspeli povečali z uspešnim kandidiranjem za nepíwraitia sredstva. Kar 6]% proračuna jc namenjenega novim investicijam. I.e-tos smo uspeli kupili kar za 1 milijardo SIL* nepremičnin, kijih občina prej skorajda ni imela. Težko je govorili o uspehih v enem ielu, gre zjt zaključek štiriletnega obdobja, saj nekatere investicije tečejo več lel. Prav letos bomo kotíčali Se nekaj pomembnili. velikih investidj. kot jc iz^radtija čistilne ti a prave, dokončanje obnove doma kulture ...< Poudaril je, daje eno od področij, kjer so /jslo uspešni, stanovanjska izgradnja. Utos bodo odpravili se 110 stanovanjskih pniblemov. v zadnjih štirih letih so jih i^H?. Kmalu bo tomčana obnova nekdanjega samskega doma na Vojktivi. ključe pa bodo najemnikom neprofitnih stano vanj podelili se pred iztekom meseca septembra. "Ohranili smo tudi občutljivost do vseli hendikepiranih, saj je Velenje invalidom prijazno mesto. In lo se mi zdi zjîIo pomeînbno. Imamo stanovanjsko skupino, skupino za po moč žrtvam nasiya, pomoč zasvojencem ...<'. Poudaril je, da želi, da iak(» tudi ostane. Na področju Šolstva pa je /upan poudaril, da imajo ležave pri ustanavljanju Fakuliele za encrgeliko, ki jí) MO Velenje ustanavlja skupaj z občim» Krško in Univerzo v Mariboru. Povedal je, da naj bi I Vanc Sever in SDS vtSili pritisk na republiško komisijo za visoko šolstvo in da naj zato ta se ne bi dobila zelene luči. Po besedah župana sn pripravili vse potrebne elaborate, študente pa bi lahko vpisali že v študijskem letu 2007/2008. Pripravili so tudi predavalnici), kmalu bodo v dijaškem domu uredili študentske sobe ... Komisija naj bi o usodi fakultete ptmovno razpravljala konec septembra. w Častni občan Anton Venek Mozilje- Konec lega meseca b^e {iskane Irt eieklronake medije. Seveda. Socialni de/nokraii so imeli iu x'eiik shod. Nova Slovenija iahor. Oh<^i so predstavih n/di .mije strankarske kandidate za znpatie. Eni in dru%i se\x'da upajo, da bodo njihovi kandidalf zniu^ali, pa Čeprav iniajo eni več, dntsi manj realnih možnosli. A 2Í)oromld i: Rdeče dvorane so domala prepričani, da ho Velenje obdrialo lo barvo. lini v govorih, drn^i bolj v pogovorih so ^oiidelaU« ludi temo. ki je zadnji teden moino odmevala na na\em in tudi širšem ohmocjn. Kriza ob Muri. ki smo ji v začeikn napomlcvali hiier konec, je priklicala celo specialce. Ker smo se končno enkrni odločno poslavih za stvar, je vse skupaj močno odmevalo ludi v Za%reim in celo v Bruslju. Pač nismo navijeni, da bi se sosedje gledah »preko puškinih cevi«, ne-kaieri so onienjah, da to ni evrop'iko, amfHik balkansko. !n ko so eni pričakovali, da ho kaj rekla tudi Evropa, se Je la diplomatsko izvila z u^ofovitvijo. da sta obe driiivi - Slovenija in Hrvaška - loliko evropsko demokratični, da l)osia ta spor znah resiti sami. In smo se nekako res '»dogovoriliK še prej so Hrvati aretirali nekaj naših novinarjev, padlo Je nekaj dreves. prekofHjna je bila tudi cesia. In nekaieri jmlitikl na obeh straneh so si nabirali poHUčne ločke. Po dogovoru naj bi nasip. ki bo preprečeval, da bi Mura poplavljala polja, z^radih skupaj, Le da .\e vsa sixvr še vedno močno vleče in nekateri se bojijo, da bo dogovarjanje in načrtovanje .skupne akcije prehitelo deževie. Morda se bomo potem bol/ složno borili z naraslo reko. la spor s Iín'a.ško pa se do%aja prav sedaj, ko Je te Ih'ilj ali manj jasno, da na tej meji kaj kmahi se ne bo tako imenovanega scheni(en.\ke^a režima. Pa čeprav naj bi se mi nanj te pripravili, z^ratiih ol>jekie, prestavili zai>oslenc. Skratka velik strošek za nič. Razen za očitajoče prifXimbe, da taka ne' resnost znovu kaže, da vse drtave evropske skupnosti vendarle še niso enakovredne^ Oziroma so enakovredne, a ene bolj So pa bih v ponedeljek nekateri Veienjčani, ki so se ndeleziti javjie razprave o reformah in spodbujanju podjetništva, malo i>otolateni ob iiesedah Horvaui. državnega sekretarja dr. Andreja Horvata. Ob vprašanju regionalizacije je tutmreč zagotovil, da še vedno velja, da bo regij štirinajst, da je lorej načrtovana tudi Saša. Čeprav .Kam prevelikemu številu re^ij ni naklonjen, saj bi bilo treba vedeli, koliko bodo stale in kaj bodo nanje prenesle občine, kaj pa driava. VCelju jki seje končala največja siovenskui ^ispodarska priredite^', mednarodni obrini sejem. malo Je manjkalo, /m bi bila edina jtresna zade\m te prireditve prevelika od.%oinosi predstavnikov vlaiie na raznih {Hisverih. A se je zgodila še ena resna stvar Enega od organizatorjev. Obrtno zl>omico. so namreč močno prizadeh očitki, ki so Jih s sicer družabnega srečanja delavcev pri obrtnikih, ki je tudi redni sestavni del ie^a sejma. zapisaJi v protestni peiici/i. In v njej opozorili na prekinitve kolektivne pogodile in izrazih straii pred zmanjševanjem pravic delavcev Slišali smo, da je to gi?/tiv(> zraslo le na zelniku sindikah&-tov. ne za{X>slenih. Ter seveda, da nič od te^a. kar jim očitajo, ni res. TTTt'^đ^^ NA5 ČAS iniajt: časopbna-ziložDliki le I2íta|s lA čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT €) iSi % dásiopri ODV. 23.SÛ SIT (0.1 €), cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1,14 €)). Pii pi^iiu telne (BroĆmne % poll?l<« 1SK. Csiritotnelt H In rresečm 7 ^ popust. Uridntttvft Borts ZakûSek (direHot). Slane Vov4( (oďeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiednlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. doiana Špegel ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (leOniSna uradnica), Tomaž Oeriak (cAUkDvalec) Protaganb: Nina Jug (vo«^ja propagande), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla). Sri« uridnHtv« lo ivnv»: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. teltfon 10^ m 17âÛ.lllalU 103)697 4643. TRn. Nova 16, Velenje. E-nalb pressinascas^l Obf kmi^a In gni. prlprnt: Nai řas T1âi:Tlskafra sn Od. Nalihd»: & 400 avc4w Nanarmnih fotoyall in rokot«» m «ačuiol Pc zakcru o DDV p "Naš ćas' uvrcen mvJ pozvode InlormaiivnBga zr^fa a kaiere se ptaCuj» d»ek po jnihni sto^nj. lamo izids 52 it&vflk. DOGODKI Prednost programov so zaposljivi kadri Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje v vseh programih še prosta mesta, razen v informatiki Še večje možnosti za pridobitev uporabnih znanj - Po 10 letih potrebna prenova programov Tatjans Podgoršek Na Višji si ni kovni šoli Šolskega ccmra Velenje zaključujejo obveznosti iz minulega in hkrati tudi priprave na nnvo studijsko lelo. Ocprav so pričakovali. Ja bodo lahko zanj ponudbo obogatili / novim programom • lurizem, v katerega se bodo Inhko v večji meri vpisovala ludi dekleta, večjih no-vosii ni. »Novosi je mož.nost rednega i/.obra zevanj a v pr<'gramu mehatronika,« je pojasnil ravna-(eij Višje strokovne sole mag. Milan Meža. Tako kol v prejšnjem b(3Uo torej tudi v študijskem letu 2006/2007 izobraževali po peiih programih, in sicer elektronika, inlbrmatika. mehatronika. rudarstvo in ge ote h no logy a (redni in izredni Studij) ter kdarstva, da li prenašajo svoje izkušnje na študente, vseskozi skrbijo tudi za dobro opremljenost laboratorijev. V njih slušatelji pridobijo uporabna aplikativna zuanja, ki ji2i lahko že med študijem, zanesljivo pa po končanem izobraževanju, up<»rabijo na delovnem mestu. V prihajajočem študijskem letu bodo študenti imeli še večje možni)sti za pridobitev uporabnih znanj, saj bodo izvajali laboratorijske vaje v najsodobncje opremljenih laboratorijih Med podjetniškega izobraževalnega centra na Starem jašku. Po 10 letih prenova programov Bo pa novo študijsko leto prineslo novost v vsebinah programov, l.eios mineva 10 let. ko so vpisali v prtjgram višje strokovne šole prvo generacijo študentov. Prenova programov predvideva večjo modularnost, s čimer se bodo še bolj prilagodili potrebam gospodarstva, hkrati pa jih bodt> tudi kreditno ovrednotili in jih tako priredili bolonskim smernicam. Prizadevali si bodo tudi za boljšo preh<3dnost med višjim in v iso ko š o I ski m izo bra že v anj em. »Po evropski klasillkacijski strukturi sta oba uvrščena v šesto raven (višješolsko v 6/1, visoko šolsko pa v 6/2). zalo ne vidim razloga, da ne hi bila prehodnost boljša.* Milan Me/^ med drugim tudi po udarja, da so v celjski regiji usta-iiovili Regijsko šludijsko središče zato, da bi pripeljali vanj visokošolske programe, v katere bi se lahko vključili tudi diplomanti ve-lerîjske višje sLn>kovne Šole. Di> sedaj imajo več kot 600 diplomantov in bi bilo smiselno zanje organizirati možnost visokošolskega izobraževanja, Priložnost za kaj takega daje program energetika, vendar bo poirebno najti pot, ki bo skrajšala čas študija. nikoli ^2.07 8 Renta ni prepričala svetnikov Zadnja delovna seja sveta Občine Šoštanj pred lokalnimi volitvami pod streho - Štiriindvajset točk obdelali hitro - Znani letošnji nagrajenci občine Milena Kratic • Planine Šoštanj. 18. sepienibra - Čeprav je dnevni red ponedeljkove seje nap<ïvedoval dolgo zasedanje. na njem je bilo kar 24 ločk. je šlo hitro. Razprav skorajda ni bilo. razvnele so se le pri sklepanju o Zak(mu o renti zaradi pt^sie-dic rudarjenja Premogovnika Velenje in obra-ttwanja Termoelektrarne Šoštanj: računa Občine Šoštanj v obdobju j anuar-j unij in tudi drugi rebalans prora-čiina za letošrue leto. Oboje brez pripomb. Dopolnili so odlok o spremembah PUP-a za območje naselja Topolšica, območje l^jš in bolnišnice v Ravnah. Naravno zdravilišče polšiea namreč načrtuje gradnjo aparimaj-skega naselja in širile v vodnega kompleksa, dodatna parkirna mesia. center zdravega življenja, kar bo s spremenjenimi prosttîrsko ureditvenimi pogoji zdaj tudi mogoče. Potem pa so skozi dvanajst ločk sklepali bodisi o prodaji, menjavi ali pridobitvi nepremičnin ali zemljišč. Po tej seji so znani tudi nagrajenci Občine Šoštanj. Priznanja in nagrade podeljujejo ob občinskem prazniku, septembru. Podelili jih bodo ua svečani seji s"vcta Občine Šoštanj, ki bo dan pred prazfukči so svetniki sprejeli že na eni prejšnjili sej, lokrat so določili višino pomoči in pogoje, pod katerimi novorojenim otrokom pripadajo ta sredstva. Razvojni program dolgoročni načrt trajnostnega razvoja okolja 58 evidentiranih projektov v regiji Saša - Inovacijska, energetska; okoljska, turistična in ljudem prijazna regija Tatjana Podgoršek Velenje, 5. septembra - V dvi> rani centra Nova v Velenju sta Mestna občina Velenje in Savinj-skivšaleška območna razvojna agcncija Mo/irjc v sklopu priprav regionalnih ra/vojnih programov za programsko obdobje 2007-2013 organizirala razvojmi delavnico. Na njej so osrednjo pozornost namenili do sedaj oprav^ Ijenemu delu ter predvidenim aktivnostim do letošnjega oktobra. Delavnico sta organizatorici namenili direktorjem javnih zavodov, nosilcem evidentiranih pnv jektov iz mestne občine Velejijc ter predstavnikom Savinjskoša-leške gospodarske in Območne obrtne zbornice Velenje. Direktorica Savlnjsko-šaleške <3bmočne razvojne agei^cija Jasna Klepec nam je povedala, da je bilo izhodišče za pripravo razvojnega programa Savinjsko-šaleške (Saša) regije državni razvojni pn> gram. še /Jastl tisti njegov vsebinski del. v katerem jc opredeljenih pel osnovnih prednosti na gospodarskem, socialnem, kulturnem in okt^ljskem razvoju. ^Ko bo naš razvojni program v celoti izdelan, bo lo nekakšen dolgoročni načrt trajnostnega razvoja regije. V njem bodo zapisane ključne usmeritve /a daljše obdobje in tudi vzpostavljeni osnovni pogoji, Pn>-jekti imajo namreč poleg vsebine določene tudi nosilce, vrednost in predvidene vire linanciranja.» Do celovitega nabora projektov so prišli po dveh poteh, in sicer je Regionalna razvojna agenesia Celje letos spomladi k pripravi slednjih pozvaia lokalne skupiiosli (odzvalo se je vseh devei občin .Šaleške in /gornje Savinjske dj>-line, prijavile pa so od 30 do 40 projektov), Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje pa je v sodelovanju / obema območnima obrtnima zbornicama Velenje in Mozirje ter Območno Savinjsko-šaleškt) gospodarsko zbornico Velenje organizirala delavnice za gospodarstvo in nego-sp<^darstvo. Na njih jc nastalo 20 projektov s področja podjetništva, 12 s pijdročja turi/ma. 7 s področja razvoja podeželja, 9 jih ima oznako »človeški viri«. 10 pa je okoljskih. Po navedbah Klcpčeve so pri pripravi razvojnega programa Saša regije snovalci izbrali nekoliko ino-valiven pristop. Odločiti so se za Z razvojne delavnice štiri nosilne programe, ki so vezani na obstoječo strukturo gospo darsfva in razvojni potencial regije 1er seveda ua vse liste prednosti, ki so jih ugoio>ali v pripravah analize. »Pri tem smo v ospredle postavili dejstvo, da bo naša regija ini»vacijska, energetska, okoljska, turistična in ljudem prija/na.« In kakšna je vrednost iz^letanih projektov? »Po doslej zbranih podatkih ocenjujemo, da celotna vrednost zbranih projektov presega 220 milijard tolarjev.ff je še povedala Jasna Klepec. Vabimo vas na ■■■ ODmO i>nV€NSTVO ^^ -dvojic ■■■ V TCNISU - VaCNJC 2006 N - ■J ^ v SOBOTO, 23. SEPTEMBRA 2006, OD 13. URE DAUE NA PEŠČENIH IGRIŠČIH ŠALEŠKEGA TENIŠKEGA CENTRA OB VELENJSKEM JEZERU, VABLJENII Srečko MEH GOSPODARSTVO ""^Éiis 21. septembra 2006 Industrijsko oblikovanje konkurenčna prednost Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak na delovnem obisku v Gorenju pozdravil načrtovano povezovanje industrijskega oblikovanja in industrije in zagotovil podporo viade razvojnim in inovativnim programom Mira Za koše k Velenje» 18. sepiembra. Tudi {nkrai je minister/a gospodarstvo mng. Andrej Vi/jak / /a dovolj sivo m zapušćAl Goronjc. saj mu je predsednik uprave mag. Franjo Bohinac znova predstavi! številne ambicio/nc načrte, povezane z razvojem podjetja in celo širšega gospodarstva. Še posebej jc bil vesel, da imala poenotena stališča, kako povezati razvoj in gospodarstvo, doseči višjo dodano vredntîSl in naredili odloCilnejši korak naprej. P<^/.dravy je inovativnost Gorenja na po d t< ïêj u /d r u/e va nj a i ndus trijskega nbiibwanja in industrije in menil, da jc padot>nc oblike ptîvezovanja potrebno nadaljevati tudi na drugib področjih. Zagotovil je» da bodo ta spiv zjianja vključili v oblikovanje razpisa naslednjih finančnih spodbud. Ciovorila sla ludi o konkietnih aktivnostih na podn>čju pnjdora Gorenja na jugovzhodne trge, v tem času konkretno v Valjevo, kjer začenja Gorenje svojo redno proizvodnjo. Dokapitali-/acija Ciorenja tokrat ni bila tema pogovora, Vizjak pa je dejal, da ima o tem dr7^va kol pomemben lastnik Gt> renja jasno načelno stališče, da mu je treba zagotoviti takšne okoliščine in pogoje, da sc bo lahko uspešno razvijalo in se še bolj uveljavilo. To pa doka pil alizacij a vsekakorje. Ma^ Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in mag. Andrej Viijak, minister za gospodarstvo, med ogtedom razstavno prodajnega centra Gorenja Mag. Bobinac je bil eden prvih slt>-venskihgospodarstvenikov, kije podpri napovedano enotno davčno stopnjo. Kako pa occnjuje sedanje vladne ukrepe na (em področju? »Piïdpiramo vsak korak v smeri razbremenjevanja gospodarstva. Seveda bi si osebno želel, da bi bili koraki razbremenjevanja veliko hitrejši in odločnejši. Vendar pa skušam razumeli tudi poiiliko usklajevanja. Vsekakor pa verjamem. da jc vlada z napovedanimi ukrepi mislila resno. Osebno bi si seveda želel, da bi bil davek na plače čim prej ukinjen (diskusija o tem je se vedno odprta in mogoče bo ukinjen ze prihodnje leto), pozdravljam pa seveda zjnanjševanje davka iz dobička podjetij. Tudi tu bi bil še bolj vesel, če bi bila dinamika manjševanja hitrejša in večja. Gospodarstvo je res treba razbremeniti, pa četudi bi za odtenek bolj obremenili potrošnjo (DDV).« Obisk ministra Vizjaka smo izkoristili tudi za vprašanja s področja energetike. katere razvoj je za to okolje še kako pomemben. Poudaril je, da bo lo eno osrednjih vprašanj predsedovanja Slovenije Ivvropski uniji, »Razprave bomo usmerili v dodatno zagotavljanje notranjega trga na piîdroCju ener- getike, tržnih in konkurenčnih razmer. pfjdpiramo obliktwanje komisije na tem področju, tudi stališča zelene knjige in prizadevanja Ziï zagotavljanje večje konkurence v novih članicah evropske skupnosti. Drugo ptnnembno področje je ustvarjanje novih proizvodnih kapacitet. Tu imajo svoje mesto tudi načrtovane naložbe v TrS, saj gre za nadomestitev starih iz-trošenih virov z novimi učinkovitejšimi in okoljsko sprejemljivejšimi. Tretja, prav tako zelo pomembna stvar, ki Mo zanima tudi Slovenijo, pa je vzpt^staviiev eiîergetskih povezav jugovzhodne lATope, oblikovanje taki ^imeno va ne energetske skupnosti.« Minister zagovaija čim večjo energetsko saniiîoskrbo. Bo ta kriterij upiv števal ludi pri napíwedani privatizaciji lega dela gospodarstva? »Vsekakor. Ključni cilj privatizacije je pridobitev dodatnih finančnih virov, s katerimi bomo fuiancirali nove energetske vire in izboljšali učinkovitost poslovanja, zlasti proizvodnega energetskega sektorja. Torej, ključni cilj privatizacije je pridi)bitev sredstev za tiove ekt^nom-sko upravičene energeiske projekte.« Zagotavljanje konkurenčnosti je zapleteno Pripravljeni so številni ukrepi za večji razcvet podjetništva in njegovo večjo konkurenčnost Mira Zakošek Velenje, IS. septembra - Urad vlade zij informiranje je pripravil v centru Nova javno raz-pravt> o povečanju ktmkurenčnosti gospodarstva in spodbujanju podjelnij^tva. Poimenovah so jo Reforme so korak naprej za vse nas. Vlada namreč s prihajajočim paketom reform napsi poslma-nja. Predstavnika vladnih institucij sta zagotovila, da imajo pripravljene številne ukrepe s katerimi bodo s kusali zagotoviti /.a podjetništvo bolj prijazno okolje. Tako novim podjetjem in podjelnikr)m že ponujajte p^moč pri ustanavlja- Med razpravo ključ zgodbe o gospodarskem uspehu davki (pozdravlja, da smo jih začeli zniževati) in znanje. Dodal pa je tudi. da pričakuje od vlade dobre cestne povezave (iz Gorenja vsaic dan šalcške območne gospodarske zbornice, je opozorila na nujnost sistematičnega odpravljanja anomalij v obstoječi zjib>nodaji in poostritev plačihie discipline. To je podprl ludi podjetnik Franc Sever, ki je dodal, da včasih ne znamo i/koristi svojih prednosti, pri zahtevah nismo dov<ïlj glasni, lo pa se posebej velja /n cesino povezJivo. V celoti je tudi podpri predlagane vladne reforme. Naložba tik pred zaključkom del Z učinki obnovljenega mehanskega in izgradnjo biološkega dela Centralne čistilne naprave Šaleška dolina med najbolj razvitimi v svetu na področju ekologije - Z uspešno pridobitvijo skoraj 80 odstotkov potrebnega denarja v obliki nepovratnih sredstev prihranili vsakemu občanu 50 tisoč tolarjev Tatjana Podgoršek Šaleška dolina sodi med okoljsko zelo osveščena okojja. To med drugim dokazuje iz.gradriia centralne čistilne naprave v Po hrast niku pri Šoštanju, /gradili sojo pred več kot 15 leti inje bila med prvimi tovrstnimi v Sloveniji. Uni pa sta občini Velenje in Šoštanj pristopili k obnovi njenega mehanskega in izgradnji biološkega dela. Aktivnosti od projektiranja do izvedbe del sta zaupali Komunalnemu podjetju Velenje. Po predvidevanjih naj bi naložbo končali sredi lega meseca. '•Glede na terminski plan kljub neugodnim vremenskim razmeram pozJmi in spomladi z deh ne zaostajamo. Gradbena dela S(i praktično končana, v polnem zamahu je funkcionalni preizkus posameznih naprav, za nami je tehnični pregled, svečan zaJclju-ček del in s tem začetek poskusnega obratovanja naprave pa bo 29. septembra.« je odgovoril direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Največja okoljska naložba v Ša- leški dolini nasploh bo - po navedbah Jedovniekega - občanom zagotovila se kakovostnejše bivalne pogoje. Po zakonodaji, ki predpisuje način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, bi morali v mestni občini Velenje zagotoviti višjo rBven os- izgradnja biološkega deia centraine Čistit ne naprave bo pripomogla k temu, da se bo reka Paka krepko približala kakovostnim kopalnim vodam. krbe do leta 2010. v občini Šoštanja pa do lela 2016. »Danes pišemo leto 2006 in se lahko pohvalimo, da je mehanski del centralne čistilne naprave, zgrajen pred več kot 15 leti. povsem obnovljen, odstranili smo nekatere stare in zgradili nove obiekte. povsem na novo pa amo z.gradili biološki del. Več kot 90 odstotkov gospodinjstev v omenjenih obči-nali jc že priključenih na kanaliz.a-cijsko omrežje in s tem na omenjeno napravo v Pohrastniku» kije komunalne odpadne vode do sedaj očislila blizu 40 odstotkov, od konca septembra dalje pa bo stopnja čiščenja presegla 9.5 odstotkov. S takim rezultatom na tem področju se uvrščamo med najbolj razvile na svetu.* Poleg kak(v VOSI ni h bivalnih pogojev občanov v omenjenih občinah bo naložba pomembna ludi za samo okolje. Šaleška dolina sodi zaradi umetnih jezer, ugreznin in speljanega kanalizacijskega omrežja oknig jezer med ekološko najbolj občutljiva okolja. Će odplak ne bi speljali na centralno čistilno napravil ki bila Paka že nekaj let praktično mrtva reka, življenje <^bčaaov ob njej pa vse prej kot kakovostno. Mimogrede - v sušnih obdobjih je bila reka nižja od iztoka vod iz čistilne naprave oziroma kanalizacije. 7 vlaganji v posodobitev In novogradnjo pa se bo kakovost reke Pake dvignila za najmanj en kakovostni razred in se krepko približala kakovostnim kopalnim vodam. »V naslednjih letih bo pív trebno urediti se kanalizacijsko omrežje v Plešivcu, Cirkovcah ter v manjšem delu krajevne skupnosti Gaberke v občini Šoštanj.« Naložba je vredna sial>i 2.5 milijarde tolarjev in je bila tehnično, tehnološko in gradbeno zelo zahtevna. Virov Hnanciranja je bihï več in po besedah Marijana Jedovniekega »... se moramo /^hvalili okoliščinam in ministrstvu Zit okolje, ki sta nam pomagala zaključiti finančno konstrukcijo, /a naložbo smo pridobili kar 80 odstotkov nepovratnih sredstev oziroma I milijardo 550 milijonov tolarjev, od lega iz evroi^skih skladov 9.^0 milijonov, od tnitiistrstva za okolje in prosit^r oziroma iz republiškega proračuna pa milijonov SIT. Najeli smo 470 milijonov tolarjev krediia ekološkega sklada RS pod zelo ugodnimi pogoji. Cq bi vse to prevedli v vsakdanji jezik, bi lahko rekli, da smo prihranili vsakemu občanu» ki je priključen na cenlralno čistilno napravo v Prohrastiku, 50 tisoč tolarjev. Toliko bi namreč morali pobrati od vsakega, če nam ne bi uspelo pridobili toliko nepovratnih sredstevje se poudaril Marijan Jedovnicki, direklor Ko mu n a I f lega podjetja Ve I enje. LOKALNE VOLITVE 2006 Nič novega, še manj posebnega V Zgornji Savinjski dolini še največja vnema za županski stolček na Rečici ob Savinji in Nazarjah -Sedanji župani nimajo resnejših proti kandidatov, pravijo Tatjans Podgoršek 22. seplenibra, u>rej julrj, « začenja uradna volilna kampanja. V občinah /gornje Sa\injskc doline predvolilnega lilripa ni /a/nali. kol Ja jih bodo vo-liive zaobšle, Uradno kandidature do /ttkijučka rcdakcijc(v torek) namreč ni napovedal oziroma vložil nihče, pa ludj neuradne informacijo • govorice o kandidatih, so zelo iskronine. Sc najpogi>steje so bile volitve in kandidati predniei razprav na Rečici ob Savinji, kjer so se krajani í)dločiIÍ za izločitev 17 občine Moziije \n za oblikovanje samostojne občine. Govorijo se je o kar i^esilli imenilj. za zdaj pa sla neuradna kandidata dva - Jože Kramer (SDS), prejšnji mozirski župan, in Vinko Jeraj, ki naj bi kandidiral s podporo SLS. Je pa zaposlen na mozirski občinski upravi. Ivan Snhoveršnik. kije pred štirimi leti kandidiral za župana Občine Mozirje in gladko zmagal, očitno nima pnïtikandidala. Se v gostilniških novicah Tie. I-na ka ugotovitev velja za dt>sc- danja župana I.uč Cirila Rosea in Voj-telia K Izmenska, župana Občine Solčava. inia pa neuradnega pnHikandi-data menda Ijubenska županja Anka Rakun, ena od 10 županj v Sloveniji in ena redkih, ki se drži na župatiskem stoičku vse od prvih lokalnih volitev dalje. Vse kaže» da ji bo uspel tudi četni mandat. Mag. Jož^ Grcar, ki naj bi se vključil v županski hoj. menda nima nikakršnih možnosti. Teh menda nima ludi protikandidat župana Občine Gornji Cirad Tonjja Rifija (SDS) Stanko Ogradi (SLS). Župan Občine Na/^rje Ivan Purnat (LDS) naj bi kar nekaj časa okleval, ah hi poskusil v četrto ali ne. Naposled seje menda od-ločd, da bo kandidiral. Poleg njegovega naj bi se na volilnih glasovnicah pojavili že dve imeni, in sicer Irena Praznik (SDS) in Milan Petenielj (neodvisni). Menda bi lahko Purnata :5e najbolj ogrozil Darko Repen sek. prejšnji načelnik Upravne enote MozJije, vendar se kljub spodbudi nekaterih občanov za politiko naj ne bi odločil. Koren skupni kandidat NSi in SLS »Skupni kandidat ima več možnosti za izvolitev,« pravi Marjan Jakob, predsedniki 00 SLS Šoštanj Milena Krstić • Planine Šoštaiy, 18. sepřembra - Poslanec NSi in predsednik Občinskega odbora NSi Drago Koren ter predsednik Občinskega odbora SLS So^^ianj Marjan Jakob sta v ponedeljek seznanila javnost o skupnem kandidatu za župana Občine Soj^tanj. v 00 SLS Šoštanj se odločili, da podprejo Draga Korena. »Razlog je preprosu Skupni kandidai ima več možnosti za izvolitev. Odločitev ni bila težka, v njej pa smo si bili v Občinski organizaciji SLS enotni,« pravi Marjan Jakptke slaIKtične [vodii-(ke. ki jih zbirala Statistični urad RS (SURS) in ž^avod za zaposlovanje RS. lako snio primerjali mestno občino Velenje s Se sctimimi ostalimi največjimi občinami v državi. Prebivalstvo Velenje ju pi> šlevihi prcNvalcev osma naj-vvija (il)čln» v (Krxavi sktira] 34.000 prviti-válci. Slevilo prcbivaicev se je med letoma 1998 in 21)05. podobno kot v ostalih osmih največjih občinah v državi, z izjemo Kratîja m Kopra, za odtenek zmanjšalo. S popisom prebivalstva 2002 je SURS prvič zbral tndi podatke o mesinih območjih, kjer je Velenje s skoraj 27.000 prebivalci na pelem mestu in poleg Ljubljane in Maribora najboli urbanizirana občina v državi, saj kar 79 % občanov živi v mestnem območju, SťOaj si «H^iejino ra/Jićne statistična ra^ vojne kazalce. Delovno aktivne osebe Prvi je stcvflo delovno aktivnih oseb. od katerih je odstotek v Vele ni u vcelouiem obdobju od loia \m do 2004 nad 50 U-la 2004 je bilo v občini Velenje 57 % občanov delovTio aktivnih in le Ljubljana ima višji od-si otek delovno aktivnih (66.71 %). blizu pa Sla nam tudi Celje (56,04 %)\i\ Novo mesto (54.18 %). Po dr ligi strani je bilo leta 2004 v Velenju 683 delovno aktivnih manj koi leia 20U2. kar je, gledano v odstotkih, drugi največji padcc v naj«m vzorcu {-1.69 o. t.). Zaskrbljujoča struktura brezposelnih PogJcd v statisliko /avodii 'a zaposlovanje RS nam pokaze, da bo problcni brezposelnost v Velenju vvdno bolj pereč. Primerjali smo podatke med iannariem 2t)03 in rebruarjcm 2006 na območju Urada /a delo Veleiîje. kjer večjih sprememb v sLrukluri brezposelnih ni zaznati, vendar je vseeno la preeej zaskrbljujciča. Več kot Ireljina hrezpnselnih Je mlajših od 16 let, poleg lega pa jc skoraj polovica ljudi brez dela dolgotrajno brezposelnih, saj gre večinoma /Ji starejše od 40 let: kt) ti enkrat iz4?ubijo delo. te^^co najdejo novo, njihovo število pa sc veča. Nižje plače kot drugod v Sloveniji Kakšne so plače občank in občanov? Primerjava mesečnih bruto plač pokaw. da je materialni standard v naši občini v celotnem i>hdobju med 1998 in 2004 nizii tako od drÂivnega (7.5 o, t. manj), kol tudi od po\Tvecja osmih največjtli občin (12 o. l. manj). Se več. povihutic plaće v Vcieíúu so najnižje med > senu »sKniini največjimi ulw maml. Tako je povprečna bnilo plača leta 2004 v Velenju znašala 247,M0 SI i; povprečna brutoplača v Sloveniji pa je bila 267.571 sn. Zanimiva je primerjava / Mariborom, ki je edina od preostalih velikih občin, kjer so plače nižje od drzavïiega po\^rečja in še tam so bile leta 1995 plače nižje od vi;lenj-skill, vse od leta 1998 dalje pa so višje. Kaj je ra/lo^ m/je plače v Vek-ruu kot drugixlV Uden izmed razlogov je nwjlino štwilo po s lomih subjektov ler njihova slruktUTd. ki je v Velenjn izrazilo proizvodno tiaravnatia. Konce Icla 201)3 jc bilo v Velenju Jaloč najmanj poslovnih subjek- tov v primerjavi z ostalimi sedmimi največjimi občinami, le 1757, medlem k<» je povprečje ostalili vclikili občin 35<>0. karjc dvakrat več kol v Velenju (brez ljubljanc in Maribora, kjer je podjetij neprimerno več kot v ostalih občinah v Sloveniji). To nakazuje, da uam v Velenju do sedaj ni uspelo oblikovali okolja, ki bi bilo prijaziio malim in srednjim p(xJjeinikom. Izobrazbena struktura neprimerna za izzive prihodnosti Podalki o izobrazbeni strukturi prebivalstva. starejšega od 15 lel. v mestnili območjih. ki jih je SURS zbral ob popisu prebivalstva leta 2002. nam polužeji\ da je v Velenju daleč najmanj ljudi z vi§jo ali visoko izobrazbo, le dobrili 11 %. medtem ko jc povprečje šestih največjih mestnih območij več kot 17 %. Za primerjavo, v Kopru, kjer jc 2000 prebivalcev nianj k(^t v Veleuju starejših od 15 let. ima 1124 ljudi več višjo ali visoko izobrazbo. Nadalje imamo v Velenju, za Mariborom, dnigi najvisii odstotek ljudi s srednjo izobrazbo ter najvišji odstotek ljudi s samo osnovno iz<^brazbrî. kar več kol četrtino. IzobraŽevanje in vedno manj otrok Primerjava statističnih podatkov o otrocih, vključenih v iz<^bra zeval ni proces po občinah za §olski leti 1998/99 in 2004/05. kaže. da se v vseh največjih osmih občinah število otrok v vrtcih» osnovnili šolali in srednjh šolah zmanjšuje. V Velenju se je slevilo ot^>k v vrtcih zinaftpalo za kot četr* lino. kar jc dvakrat več od državnega povprečja in tudi več od povprečja največjih občin. Upad števila osnovnošolcev in dijakov je manjši od povprečja največjih občin, a večji od državnega povprečja, pri dijakili celo trikrat večji od državnega povprečja, Po drugi strani je slika pri šuidenlih povsem drugačna. Število studentov s statnini prebivališčem v Velenju je v šestih letih med 199K in 2004 naraslo za več kot polovico. kar je več od državnega povprečja in Slanovanjski sklod, $tanovan|a po letu zgraditve (po obcînoh) 1991-2003 steiÁlo %vsoh stanovanj SLOVENIJA 75123 9,495. Ljubljana 8877 772?. Maribor 3867 7.88 S Kranj 1185 6.17% Koper 1974 9.63 ^ C«lje 1278 6.52% Novo Mesto 1845 1M0% Nova Gorica 119B 8.49% Valette 802 6.78% Stavilo prebivalcev po ofaunoh In mestnih območjih ter selitveno gibanje prebhroistvo Občina (31.12.2002) Mestno tAy-moGje (popis 2002) mestno obm / občine selitveni prirast (občine) Slevilo v% SLOVENIJA 1995033 997772 50.01 % 15273 0.77% ljubi jarta 288537 260543 97.02^1 -6936 2.56% Maribof 113316 108241 95.52% •3572 •2,72% Kranj 52722 3883S 73.67 -788 -1.53% Koper ^8595 23728 48.82% 1729 3.64% Celja 48948 28030 77.69% -808 123% Novo mesto 41290 22415 54,29% 5 OOl % Nova Gorica 36326 16763 46.15% 227 0.53% Velenje 33839 26742 79,03% •1273 •3.75% skoraj dvakrat več (kI povprečja osmili največjih občin, lo je vsekakor pozitiven irend, ki pa v poveziivi s podalki. predslav-Ijeniini v prejšiijem (Klslavku. dokazuje predvsem to. da v Velenju lokalna pcHilikii sedaj ni naslanačliia, kako te miadc izobražence privabiti nazai v občino. Izseljevanje iz Velenja lo dokazujejo Itidi potlaiki o selitvenem gibanju prebivalstva med lcion>a 199X in 2004. ki nam kažejo« da Irna nniia ohčiun daleč najbolj negdiiven selll^'eni prirast med osmimi največjhni slovenskimi občinami. merjen v odsiotkih šieviia prcbi-viilcev koiiec leta 1998. iaj se je število LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE prebivalcev zmanjšalo za skoraj 4 % samo zaradi selitev. Ob gledanju absolutnih številk je slika še slabša, kajti iz Vdťfýa se je Iz.selilo već kol 1000 več ljudi kot npr. iz NoH-fta niCMla in Nove (iorice. Premalo novih stanovanj Ključni dejavnik oblikovanja mladim ljudem prijaznega življenjskega okolja je raz-polo;?ljivost slantjvanj. Nazoren podatek o primerljivosti stanovanjske politike v Velenju je podatek SURS o številu stanovanj, zgrajenih v okviru Stanovanjski^ sklada, ki kažejo. <1h sta bili v naši občini nd tv^ tnosvojit>e do leta 2003 Zi^rajeni 802 slano-v»n^ki cnolK mcillein ko je bilo v Celju, ki ima za polovico več prebivalcev kot Velenje, v etiakem obdobju zgrajenih dvainpol-kral več stanovanj. Podobiu> velja za Koper Novo mesto in Novo Gorico. .\li U)rej sploh lahko tii>\x)rinio o Veler\iu kol mvstu prlhi/Jiosti? TezkcH Predvsem bo polrcbno te razvojne Iren de t^remcniii in obrTiili. Potrebno sv je i»dločili. da bomo v Velerýii enuUteje ria.sti»pjdi pri listih projek* tih, ki so ključni /jj prcpcizjia^iiost Velenja, ki zJrtiz^ucjo (ludi in ki pomenijo stimulH-ti\Tic pot^oje za gospodarske družbe, mala in srednja pcKljeija. vključitev Velenja v tretjo slovensko razvojno os, povezavo ziianja in energije mladih ter izi:ušcncjših in ziigoiavljati takšno socialno in drugo varnost, ki bo ponudila prijaznc)šc življenje vsem občankam in (^bča^om. Vse lo bomo v l.ihiTalni demokraciji .Slovenije prvdstHvili v nusiednjili tednih v(»[jlno karn-panK% ko bomo podrobneje predstarili žu-panskei;a kandidata Franca Avberška, listo LDS za svet Mestne občine Velenje in glavne ločke programa /a Velenie. Mostn/ odbor LDS Velenje, pred&edalic Drago Martinéek, unIv. dipl. soc. UTRIP '^H'JÎS 21. septembra 2006 Od jrede do tork« « sret in doaoTlB« Sreda^ 13. septembra Nh spornem obuioiiu pri lloiizi so hrvašlti polidsii prijeli već novinarski ekip slovenskih medijev, /aradj cosar so sc v hipu /aosirilj odnosi mod dr/avama. Dimiirij Rupel je lakoj napovedal.da hosia dr/avj v prihodnje govorili v drugem tonu. notranji niinisier Dragutin Male pa je izjavil, da hr» vaSka policija i/vaja nad/or na ob-mi>ćju, kjer meja ni določena. Hrvaško zunanje minisirsivo je seveda oslro pri>leslirali> /a radi kršenja hrvai^kega državnega ozemlja, ki so ga povzročili slovenski pomanjkanja denarja ne vidi. v urcdiiišivu Dnevnika pa so uspeli preračunali, da ludi poiovanje /. avtomobilom ne ho /aslor\j. Pot do Španije bi ga slala dobrih 200 tisočakov in mu v/,cla okoli 22 ur. Sprejel je bil tudi sklep o razre-šilvi Janezjî Jerovška in imenovanju Silva Skornika v nad/orni svei RIV Slovenija. Petek; 15. septembra Na Cerju pod Mirnom so pripravili osrednjo slovesnost ob pra/mwanju priključilve Primorske matični domovini. Premier Janša je tam poudaril zasluge le MEJNI PREHOD ZA OBMEJNI PROMET HOTIZA ODPRI-OMNO dan od 6 do 22 ore Svahi dan od ( do 22 sa(a Ko so Hrvatje aretirali slovenske novinarje, je bilo jasno, da bomo kmafii prav vsi Slovenci vedeli, kaj se dogaja na Hoří2i> državljani. Urad premierja Janše je zanikal ocilke predsednika Drnovška o o d leg ova nju sred sic v in od uporabnikih proračuna zahteval racionalno porabo. Zatrdili so. da Drnovšek Janše nikoli m seznanil a zahtevo po dodainih sredslvih, in ob lem pojasnili, da je pn^raćun predsednikovega urada leia 2005 znašal 840, leloSnji. kije bil usklajen, pa 818 miliji)nov lolariev. V Celju seje končal 39. mednarodni obrtni sejem, ki ga je obiskalo okrog 160 tisoč ljudi inje bil po prvih ocenah organizatorjev uspešen. Na sejmu je bilo tokral več poslovnežev, direktor dru?.be Celjski sejem I ranc Pangerl pa je opozoril, da so bili posamezni razstavljavci strokovno premalo pripravljeni- Direktorju ludi ni jasno, zakaj na sejmu nisia sodelovala Gorenje in Merkur. Četrtek, 14. septembra Vlada je sklenila, da se pri dohodnini stopnja obdavčitve za srednji razreU zniža s sprva predlaganih 28 na 27 odsiolkov, pri ireljeni razredu pa poviša z 39 na 4) odstotkov. Prvi razred osiaja obdavčen po 16-<)dslotni slopnji, enaki pa ostajajo tudi pragovi. Pri davku VĆ dohodkov pravnih oseb se bo obdavčitev zmanjševala postopoma; prihtîdnje leto s 25 na 23 odstotkov, lela 2008 na 22. leta 2009 na 21. od lela 2010 naprej pa bo 20-odstoina. Predsednik države Janez Drnovšek je odločno izjavil, da se generalne skupsčine ZN ne bo udeležil v Španijo pa bo potoval z osebnim avtomobiUmi. Kol je povedal, druge možnosti zaradi pokrajine za slovenski narod in dodal, daje bil izguba Primorske po prvi svetíwni vojni za Slovence strahotna. Po podpisu tehničnega dogovora o obnovi nasipov sšk(»v obratovanja in povečanje zanesljivosti delovanja kurilnih naprav. Družba za avtoceste je začela prenavljati vozišče v prcdt)ru Karavanke: med prenovo bo promet polekal po enem voznem pasu. 579 milijonov tolaijev vredna dela bodo vključevala prenovo vozišča, vgraditev talnega oboka, sanacijo poškodovane kanalizacije in vgradnjo sistema ozvoče-nia za klice v sih. žabja perspektiva Začela se je prenova vozišča v predoru Karavanke, ki bo potekala tudi na avstrijski strani. Vodstvo Ciospodarske zbornice .Slovenije je pripravilo močno spremenjen predlog reorganizacije zbornice, ki predvideva fleksibilno organizira nosi in decentralizirano upravljanje, predvsem pa veliko večjo samostojnost območnih zbnapor'^ ločevanja od/ujdkow Kaj sploh pomeni beseda reviklaza? Recyxle je angleška beseda -re jmnenl ponovno, lycle pa kro% To je nteUkla t>bnavljanja virov, ki vkljuCvje zbiranje, saniranje, predelavo v surovine za izdelavo novih produktov, Aoc/wo med: ' zaprto red k lato. im kateri se surovina iiixmbi za izdelavo Istega proizvoda (steklovina, papir); ' odprto redklaio. pri kateri se surovina uporabi za izdelavo produktov nižje kvalitete {plastika): - ekvivalentno zai^rto redklazo, pri kateri se zbrani material upo rabi namesto ori^inahie^a (rezervni deli), (vin htlp://ww\v.lml)ite-a.si/bitea4ajsp) Ky/ li /knJatki so na/u s sošolko tako /lavduM in vztte/nirili obe-nem, da .sia se odločili, da v našem bloku uvedeva ločetio zbiranje odpadkov. :\'a smetnjake bi preprosto nalepili napise SIEKLO. BK)-AaS'A7 ODPADKI, PAPIH itd Aamisd se nama je zdeia suj)er. ni sans, da se ne bi vsi držiiJi napisov na k an tak. No. pogovarjali .çw se veliko, na Stantetovi 26 pa Je na vseh smetnjakih še x'edno pisalo OSTAf.l ODPADKI, lo pomeni, zmed noter, kar ti SKe poželi, na smetišdli ituk vse imnešajo. Ravno zaradi le^a sva seodlodll, da uresnidtev »najinega" eko načrta prepustiva mestnim oblastem. In res. kakih pet let kasneje smo ttuii v biokov.\kih na'ieijîh dolňli tako imenovane ekološke otoke, kjer napi^ na kaniah niso pisard z roko. kot hi bili v primeru, če bi se te^a loti/i midve s Klavdijo. Končno, sem si mi.^lila. Povsod, ampak res imsod so že stopili v akdjo varovanja okolja, pri nas pa še vedno ločujemo menda samo poskusno, Čeprav se na svetovnem spletu pojavljajo podjetja {tudi slovenska), ki ponujajn .storitev redkllranja. In kljub temu da vse vrste redklaž niso [Xtceni, bi skrl) za okolje morala biti prioriteta (polen zdravsitva in šolstva seveda) naše države. Pole^ redklirauja je velik problem ludi pitna voda. Mimogrede, najbrž se ho komu zdelo gnusno, ampak naše kakce še vedno spira či.sta voda z naših t>relepih planin. Tudi v avlot>ralnii'ab najbrž ne liKijo odpadne vode. Rešitev te^a bi bil sicer zéooooooo velik pnh Jekt, bi pa vsaj za nekaj časa rešil vprašanje pittie vode, kije, kot nas učijo, odkar pomnim, neobnovljiv vir. Predlagam, da se vlada odikive tistim dragim vojaškim igračkam, zaradi katerih so se prič-kali nazadnje, 1er denar in enerj^ijo preusmeri drugam. Na držav-ijwtom bolj koristna področja. Ali ekološki otoki v resnid funkdonirofo, kot bi morali, je odvisno od nas in mše volje ter osveščenosti. Vprašanje je, če se vsem Ijitbi ločevati odpadke in jih potejn še metati v ločene smetnjake. !Í'e posebej. ker so nekateri .skeptični, kje potem ti ločeni odpadki v resnid končajo. Torej, zanima Jih, če te smeti dejansko o.uanejo lo Č'ene ludi na smetiščih in gredo res v predelovalnice oziroma red-kiatna podjetja. Namreč, žalostna je zgodba o o.*Veste, otroci, stric ."ieJe znuTtH... eeeee.ja ni vedel, da smo se mi tako matral „. eee ...tt .la, super zgodba, za katero pravi/o. da je resnična. Upam. da se lo ne dogaja (več) in da med BlOt.OŠKIMl ODPADKI ne bom nikoh več videla polomljenega dežnika. Mobitelu se bosfd pri ponudbi storitev UMTS pridružila dva konkurenta. r I \i Veterina Šoštanj Veterina Šoštanj d.o.o. Kajuhova 13 3325 Šoštanj tel: 03 8911146 fàxi 03 8911147 email: veterlna.sostanJCísíol.net AMBUIMiT ZA $ËALê ÍÍ¥ÁUs PwwMjsk, sr9d9, QdB.đo 12. vrv, ter lor^kío četrtek od 13. do 17. ure Čestitamo za praznik občin Veienje in Šoštanj! LOKALNE VOLITVE 2006 »Shod je šele začetek« Velenjska Rdeča dvorana je bila v soboto kar premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti osrednje volilne konvencije slovenskih Socialnih demokratov - Srečko Meh, v četrto kandidat za župana Mestne občine Velenje, se zavzema za socialno pravičnost, Borut Pahor, predsednik SD, pa je izrazil prepričanje, da bodo s suvereno socialno demokracijo, ki so jo zastavili, kdaj tudi zmagali Velenje, 16. septembra - Konvencija Socialnih Ucmokralov jc v sobtno v Velenju odlično uspela, řeprav jo je orszani/atorjein zagodlo vrctne in dogajanja niso mngij prenesti na osrednji irg, km so naOriov«Ii. Udelc/cnci, med njimi kandidati za /upane vseh slovenskih občin» poslanci SD s predsednikom Boruioni Paiiotjem na ćelu, so se /Hčcli zbirali ob desciih. Dobrodošlico so jim sporočili s pesmimi dinnačinkc Natalije Ver-boicn in 7. nastopom (olkalnc skupine SloP. Uradni začetek srečanja pa je napovedal Pariizanski pevski zbor, ki je dvignil ra/polo /cnje v dvorani, laka da so udclc-^.enci ludi slavnostna govora spremljali /. dvignjenimi rokami in nenehnim ploskanjem. Prvi je zbrane pozdravil gostitelj srečanja, predsednik tukajšnjega odbora SD. in zo v četrto kandidat za župana Mestne občine Velenje Srećko Meh. »Vcč-krai lahko sliSimo, da Velenju pri-dajo pridevnik rdeče - in moram pi>vedali, Ua sem sam tega vesel. Rad imam rdečo barvo, saj je to barva Življenja, barva energije ... in rad jo imam zaradi vseh vas, vseh nas, ki nas ta barva zdru- žuje,« je dejal v uvodu in dodal, da je bilo Velenje vedno rdeče-zaradi vseh srčnih ljudi, ki so tu živeli in delali. Velenjski rudarje bil vedno simbol borca /a pravice malega človeka, za delavske pra- na letošnjih lokalnih volitvah prispeval veliko k dobrobiti vseh državljank in državljanov Sltjve-nijie.* /avzel se jc za socialno pravičnost, enakost vseh. posle no plačilo, dobro zdravstvo in iz- fdkofe navdušen Je bil Borut Pahor, ob njem desno Srečko Meh vice, širše velenjsko območje je bilo rdeče ožarjeno v času boja proti okupaioiju. Velenje je rdeče zaradi urejenih in z vrtnicami zasajenih grcdic. je med drugim poudaril in dodal: »Naredili bomo vse, da bo Velenje imelo rdeč prizvok ludi v prihodnje. Pa ne samo Velenje, Prepričan som. da bo uspeli socialne demokracije obraževanje In izrazil zaskrbljenost nad napovedano privatizacijo encrgeiike. Borut Pahorje nanizal visoke cilje, ki Si) pred Socialnimi demiv krat), ob tem pa dejal: »/a svojo dolžnost smo vzelu da vzgojimo na slovenskem močno in suvereno socialmi demokracijo, ki bo sposobna kdaj tudi zmagali in Dvorana Je bita kar premajhna za vse, ki so se udeiežiU vo- nine konvencije taka vtisnili slovenski prihodnosij tudi naš vrednosUii pečat.« Spo» mnií jc, da je njihovi stranki do sredine devetdesetih let popularnost padala iz volitev v volitve. Na državni ravni so v drugi polovici deveidosetili let ta trecîd zaustavili, računajo, da bodo lo /daj naredili ludi na lokalni ravni /a-gt)varjal je umirjeno, zmerno in strpno držo, ki je velikokrat kot plavanje proti loku: »Vendar smo prepričani, da je to sestavni del moderne socialdemokraiske drže. (»re neposredno za vprašanje sposobnosti uveyavljanja naših lemeljnih vrednot v vsakodnevnem političnem življenju, Ce bi zaradi strahu pred lakšnim zahtevnim, a odgovornim obnašanjem. obsiali. bi utonili. Ali imam prav, ko rečem, da bomo preudarno, a trmaslo vztrajali naprej?!*, je dejal in govor sklenili z naslednjimi mislimi: »Mi smo prepričani, da nas Slovenija potrebuje. A v resnici smo zanjo odločilni le toliko, kolikor dobimo podpore med ljudmi. Zato se skupaj z vami sprašujem, ali bodo vse te velike spremembe v zadnjih dveh leiih naletele pri naših ljudeh na razumevanje In podporo. Lokalne volitve sicer niso zelo natančen merilec popularnosti strank, vendar so dovolj jasen znak, aii neka politika užrva zaupanje ali ne. /aio radovedno, a pogumno pričakujemo rezultate letošnjih. Mislim, da lahko dovolj jasno ugoiovinjo, kje je moja uspeha in neuspeha. Rekel sem /X, da smo doslej iz lokalnih volitev v lokalne vke doline in ob tem poudaril, da so v NSi ponosni na Velenje. /. njim se je strinjal ludi ljubljanski županski kandidat France Arhar, pa minister Drobnič, poslanec Alojz Sok in evropska poslanka l.jud-mila Novak, ki so se se zvrstili pred mikrofonom. Po vmesnem premoru s kuliurnim programom so se množici predslavili (udi vsi poslaiici v državnem zboru iz vrsi NSi, med katerimi je še največ aplavza ptv.elprav Koren, Ker deluje tudi v odboru za vojsko, so ga namreč povprašali, kako ocenjtiie njeno opremljenost, p(îslanec pa je dejaJ, da bi osebno dal pol de- je povedal, da je vesel zaupanja voiilcev In daje ponosen, ker ima Slovenija v í:vr<ípi svoj glas. Očitno je bilo. da so na njegov glas ponosni tudi listi, ki so sc v nedeljo zbraU pod šotorom ob jezeru. saj so prav Pcierleiu najbolj vzklikali In ploskali. Celo bolj kol slavnostnemu govorniku, predsedniku stranke in finančnemu ministru Andreju Bajiiku, ki je najprej povedal, kako rad vidi vesele in pokončne ljudi. »Nova Slovenija rasle vsak dan; danes Imamo nekaj manj koi 10500 članov in prepričan sem, da se bo to narja za oklepnike takoj »ministru Drobniču, da bi Nova Slovenija naredila več za velike družine In da bi ustvarili pogoje za lo, da bi si mladi upali imeli otroke.« Ko se je poslanska skupina •marljivih čebelic«, kot sta jih označila voditelja, umaknila z odra in so svoje opravili še kulturniki, je Lovro Sîurm napovedal izginotje stîdnih zaostankov do leta 2010. Jure /upan je na kratko opisal »kislo-sladke od-nose*' s studenti. Alojz Peterle pa zaupanje poznalo na prihodnjih lokalnih volitvah čez nekaj tednov,« je dejal Bajuk. V govoru je pripovedoval, kako se večkrat čudi, ko v tujini hvalijo Slovenijo In uspehe naše države, ko pa sc z letališča vrne domov, čuti povsem drugačno ozračje. »Reputv lika Slovenija paje vendarle edina od noviJi članic unije, ki stoji na pragu evra, tam pa stoji zato, ker so Slovenci pametni in delavni ljudje,« je odločno zatrdil. Ciovo rilje SCO davčni reformi» pa o nuj- Vsi županski kandidatje NSi s predsednikom stranke nem treznem pristopu, gospodarski rasti, i^olsivu, raziskavah in razvoju, želenih spremembah ustave (NSi želi povečali slevilo poslancev) ter dogajanju pri Ho-tizi. Pojasnil je. zakaj je sam prepričan. daje dobro, da naši južni sosedje postanejo člani unije: »Ker bo potem taksno obnašanje izključeno in se bo treba ravnati po evropskih pravilih in ne po balkanskih razvadah.« Kot je dodal. jc prepričan, da so najboljša leta za Slovenijo sele pred nami in da sele prihaja tudi večina rez-uhatov, lahko pa pove. da »so stvari resno zastavljene«. Omenil je, da čuli. kako nekateri temu ne verjamejo, in da je očitiKi, da ti ljudje še niso prespali rezultatov oktobrskih vtîliiev pred dvema letoma. »A vendar je gospodarska rasi visoka, zato takšnim ljudem ne morem svetovati drugega, kot da listo izgubo le prespijo,«je še povedal Bajuk. HIJub turobnemu vremenu Je bil šotor nabito pofn, ijudje pa so se gnetli tudi naokrog NSi se zdaj aktivno pripravlja na lokalne volitve, ki po besedah predsednika stranke «niso nič manj pomembne kot državnoz-borske«. saj ljudje na obojih odločajo, kdo je vreden zaupanja. Andrej Bajuk je ptmdaril, da v Novi Sloveniji ne bodo trosili lahkih obljub 1er da so se priprav lotili z vso resnostjo. Kolje zaključil, pa »... niso vse le besede, ludi v dejanjih jc treba to uresničiti.« 'lakšcn namen ima tudi županski kandidat Drago Koren, ki si sicer zmage v prvem krogu ni upal napovedali, je pa poudaril, da zagotovo računa na svoj uspeh- Vsi županski kandidatje Nove Slovenije so se skupaj s predsednikom stranke naio fotografirali na odru, za tem pa so se pt^razgubili med množico, ki si je privoščila zabavo z i/branlmi ansambli. POGOVOR Z RAZLOGOM ""^Éiis 21. septembra 2006 »Nikomur ne dolgujemo ničesar« Komunikacija med Mestno občino Velenje in Premogovnikom Velenje je (menda) dobra - Premogovnik je imel komisijo za ugotavljanje škode že takrat; ko je začel graditi mesto, zato ga čudi, zakaj je zdaj potrebna nova - Poslovno nepotrebna sredstva tudi podarijo Milena Krstfč • Planine v Mosini občini Velenje $o bili nad pij-nudbo CÎOSU po odprodaji poslovno ne-poircbnih srodsicv - iribun mesincga stadiona - ogorčeni. V Prenicigovniku pa so prepričani, da je bila prodajna ccna sim-boDčna, ponudba pa v korisl mesla Velenje. Na osnovi česa tako ocenjujejo? Kaj lahko na lak način še ponudijo? Morda ctílo podarijo? Konec koncev so Mestni občini Velenje podarili 11.000 kvadratnih metrov velik t)bjekl KJasirnice, ki so nameravali v Premogovniku sprva porušiti. /daj bo lahko Mestna občina Velenje v njej postavila kuiturno-umetniški center evropskega slovesa. Čeprav v Premogovniku Velenje pravijo, daje konjunikacija med Mestno občino Velenje in njimi dobra (takc^ je izzvenela izjava za javnost), v tem pogovoru pa lako zatrjuje ludi direktor Poslovnega sistema Prem ogov ii i k Velenj e. dn 1'Vgen Dervarič, se občutka, da vse le ni tako. ne da znebiti, Klosirmco so kot nepotreben strosek podarili DoíaJifífiuo se najpeej poslovno nepot^b-ni/l sredstev, Ponui/ha Gdonujenc priložnosti verjetno ni razumel prav, čeprav gre za dejstvo.« Koliko iahih nepoUvbnib si-edstev pa se imate? »Malo. Recijno. da gre se za nekatera zemljišča, kijih in\a Premogovnik v Velenju. predvsem v okolici stanovanjskih blokov. Tudi ta zemljišča so za nas p^v slovno nepotrebno premoženje. Prepričan pa sem. da je o tem mo/no z občino dokaj hitro skleniti dogovor. C/olovo je mogoče te nepremičnine zamenjali, tako da ne bi bremenilo proračuna občine.« Je za W.V tudi Mnzifj pt'emofiovni^'o pth slovno nepotrebna stvar? Je hHa taka tudi Klasirniea? »Muzej, ki je v leiu 20D1 prejel laskavo nagrado Evn^pski muzej leia, posluje uspešn-bih ponudbo za brezplačen prenos objekta na Mestno občino Velenje, ki želi v objekt postaviti galerijo KJasiriiica. Objekt smo jim brezplačno tudi odstopili.«« Posledice rudarjenja »plačevali« sproti v Premoiiovniku Velenje ste letošnje leto označiti ZQ leto varčevanja, VmUi ste vnto varvevxklnih ukrepow ki naj hi razbremenili ceno pnmoga. So učinki teb ukrepov t/e opazni? i^Stroške tedensko spremljamo na vseh ravneh in učinki se dejansko že puzjiajo. izguba ob koncu leta bo ludi zaradi tega manjša, čeprav danes še težko ocenim za koliko.« V Siestni občini Velenje so prepričani, da vseh računov za posledice, kijih je Premogovnik napravil v okolju, ta se ni poravnal, zato so ustanovili koniviijo za ugotavljanje posledic rudarjenja. Pt)-dobno tudi r So.^anju, P posleni brez družin predstavljajo najmanj desetino občanov Velenja. Gre lo-rej za drugačni del iste celote. Prav zaradi te dvojnosti vhjg smo dolžni na javna sporočila - v mislim imam pisma, tudi javno odgovorili. Sodelovanje in komunikacija med Mestno občino Velenje in Premogovnikom Velenje sta lako eksisienčna nuja. No. morda je ta komunikacija na prvi pogled res slaba. Morda je k taki sliki dodatno nekaj pripomogel čas. ko se bližajo lokalne volitve. A je Premogovnik Velenje z vsemi lokalnimi skupnostmi, ne samo z Mestno občino Velenje vedno sodeloval zgledno In ;,gledno tudi urejal okolje, v katerem pušča sledi. Odprli smo za komunikacijo, za sodcit>vanje z lokalnimi okolji. Zelo pomembno je, da se z vsemi pogovarjamo. Vsem, ki si Želijo z nami razreševati težave, so \Tata odprla. Dogovarjali se gremo tudi drugam. V Šoštanju so nas na sejo sveta povabili kar nekajkrat. Zaradi ležav, ki tarejo občane. Iz Mesine občine pa, kolikor vem. vabila, da bi svetnike seznanili z načrti naše družbe, v mojem mandalu še nismo prejeli Ce bi ga. bi se mu z veseljem odzvali in tudi pojasnili vsa vprašanja, ki se dotikajo odnosa občine do premogovnika in obratno. Veliko pa smo sodehv vali in imeli kar nekaj razprav s krajevnima skupnostima Pesje in Skale.* Premogovnik obrat, direktor obratovodja? Se ena zadeva v javnosti precej f)dmeva. Beremo in slišimo, da je v pripravi reor-ganizitcija Holdinga Slovenske elektrarne. Ta naj bipastnl enovita organizacija. družbe, k t holding sestavljajo, pa obrati z obratovodji brez nadzornega sveta, z vsaj nekaterimi funkcijami, zdritžcriiuii na ravni kíwne oix'anizacije. Nova delovna mesta, zaposlovanje in stipendiranje Bo Pivuiogovnik v okolje, v katerem dela, še vlagal tudi v priliffdnje? «Avgusta smo poirdili razvojni načrl Premogovnika. V njem smo opredelili proces in proizvodnjo premoga na eni in razvoj, ki je za to okolje pi)mcmben. na Dr. Dervarič: »Tudi Hlasirnica /e bila poslovno nepotrabnaj a smo )o, namesto da bi jo tvšiiif podarili Afestni občini Veienje,^' Se o tem i« te kaj wč? aO organizaciji Holdinga Slovenske cleklrame odločajo lastniki. Prepričan pa sem, da bodo vsi lastniki skrbno proučili in pregledah sedanjo organizacijsko obliko in pri postavljanju novih za nnie-nje povprašali ludi družbe, ki holding tvorijo. Tak je ludi dogovor z vodstvom skupine HSl:. Šele na osnovi analiz in pogovorov bomo iskali konsenz, tak, da bo krovna družba učinkovita, s tem pa seveda učinkovite tudi vse družbe v skupini Bi bile potem na i-avni ktvvne organizacije zdruzene tudi nekatei'c funkcije, ki jib zdaj opravljajo drr4zbe samosli>jno? »Tisto, kar je bilo rečeno in zapisano v medijih, so usmeritve. Naj še enkrat poudarim, da bo najprej nastala ocena seda-rtic organiziranosti, ki bo vključevala njeno učinkovitost, stroške in vse drugo, in šele na tej osnovi bo predlagana najbolj učinkovita organizacija. Prepričan pa sem, da ti procesi tie bodo tekJi brez tms.« Vonj po premogu prihaja iz ventilatorskih postaj Vonj po pn'mogu, ki ga je v zadnjem času večkrat čutiti, nekatere moti. Od kod prihaja in zakaj? »Pojav vonja po premogu je bil ob spremembah vremena v Velenju vedno priso len. A ga ne zaznavajo vsi. Mi skrbno sprenîljamo emisije plinov in prasnili del-ccv iz ventilatorskih postaj, od koder ta vonj prih^a. Postavljene so mejne koncentracije teh plinov in teh doslej nismo nikoli presegali. Btniio pa oktobra znova izvedli meritve in o lem. kaj bodo pokazale, javnost tudi seznanili. V procesu pridobivanja premoga seveda prihaja do ckskalacij plinov. To je povsem tiaraven proces. V jami imamo zelo stroge varm^sine ukrepe žc zaradi narave dela in nevarntîsti, ki so povezane s tem. Ob prekoračenih koncentracijah pride do aviomatskih izklopov energije. Takral prekinemo delo in ga nadaljujemo šele, ko st> kt^ncenlracije nižje. To pa okolja v ničemer ne obremenjuje.« drugi sirani. Razvoj so ludi delovna mesta. V zjidnjiii štirili letih smo ustanovili osem novih podjetij. Vsa so vpela na irg, vsa načrtujejo širitev proizvodnje in zagotavljanje še novih delovnih mest. Jasno je tudi, da smo s premikom odko-pHvanja iz leia 2024 na leto 2040 močni) omilili negativna demografska gibanja in z ustanavljanjem novih firm bomo nadaljevali tudi v prihodnje.« Stipendie? »Razpisali smo 60 štipendij in vse tudi podelili.f Zaposlovanje? •Letos bomo zaposlili 20 novincev za potrebe procesa pridobivanja premoga, skladno z razvojnim procesiim pa bomo v prihodnjih petih letih zaposlili 200 mVin-cev Zaposlujejo pa ludi odvisne družbe.« Premogovni/{ vseeno ni večen. Jinkratga bo treba zaptvti, Napovedali ste odprtje Sklada za zapiralna dela. za dokončno razgradnjo ptvmogovnika? »Formirali ga bomo iz naslova bodfjčih donosov Premogovnika. Skladno z razvojnim načrtom predvidevamo prvi dobiček družbe v lelu 2008. Polovico vsakoletnega dobička ho šlo v sklad, ki bo posloval neodvisno. V prvi fazi bi^mo sredstva porabili za dokončno zapíraje jame Skale, /a ta namen je Premogovnik že zagotovil (iz lastne proizvodnje) in tudi pi^rabil polovico od 6.5 milijarde tolarjev potrebnih sredstev. Seveda smo Iskali številne poii, kako bi prišli do državnih sredstev z.a zapiralna dela v jami Skale. Dr/Jîva Slovenija je vse rudnike in pnsmogovnike doslej /jipirala s pomočjo proračunskih sredstev. Tudi mi smo si lo želeli, a smo žal rok za lo Zitmu-dili- Projekl /.apiranja jame Škaie bi biki treba v Bruselj prijavili do ok-tobra 2002, kasneje pa to zaradi nove uredbe T.U ni bilo več mogoče. Zelo veliko smo z ministrstvom za gospodarstvo razpravljali o možjiih drugih oblikah pimioči. Nesporno je, da država priznava, da je treba poskrbeti ludi lÁ zapiralna dela. je pa na drugi strani pí»trebiío legitimno izpeljati vse postopke za zagotovitev potrebnili sredstev zanje, da ne bi kršili uredb Hvn)pske unije.« Slovenija pa na premog iz Velenja ra-čuna ? »Ce ne bi, ne bi sprejela tako ajnblcioz-nih načrtov tako za 71L.S kol tudi za Premogovnik.« Hpolnih 42. Med niimi so tako izbrali 10 di-iakov. ki bodo vključeni v dobrodelni projekt Znanje za jutrišnje sanje. Izbrali so po dva dijaka iz Koroške. Pomitrja, Savinjske in Štajerske, po enega pa iz Posavja in ljubljanske regije. Pri izboru so upoštevali regijsko pokritost, premoženjsko Slanje dijakov, oddaljenost od dijaškega doma in njihov učni uspeh, Prednost med vsemi so imeli dijaki prvih letnikov. podjetja poslujejo nied seboj preko kuvert, pošiljajo si račune, pogodbe, dopise ... Mi smo to prenesli v elektronski svel. io pomeni, da bi si lahko vse dokumente, ki jih zdaj pn-šiljamo preko Pošle Slovenije, pošiljali v elektronski obliki preko agencije liBA. Račun denimo napišete tako kot zdaj, ga elektronsko - z geslom - podpišete, zapakirate in preko IvBK pc^šljete v drugo po-vativen. Ce želiš bili zelo intmiiven. moraš biti tako zelo odprt, da praktično ne smeš imeti nobenega predsodka, niti v poslovnem smislu, niti v privatnem. Do ničesar. Sprejemljiv loten arhiv računov, dobavnic in pogodb, preprosto opravili s pomočjo računalnika.« Sre s tem modelom prediagani za naj podjetniško idejo v Evropski uniji? »Zanimivo, da so nas že v prvem letu poslovanja našli avstriiski pari-uerji. Naš poslovni model in tehnološka rešitev sta vjà zdaj v taki obliki edina v livropi. Instaliran jc na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. od koder se ho selil in instaliral tudi na ostale imiverze v l.-vropi. Preiskali 80 nas Avstrijci in zaprosili, če bi skupaj z njimi kandidirali na razpis avstrijske vlade, ki bi financirala izdelavo mednarodnega modula za elektronski) podpi.sovanje. Ta bi zaciikral omogočal podpisovanje v Nemčiji. Avstriji in Sloveniji. Ambicija avslrijske vlade pa je seveda, da ta modul poslane splošno uporaben v vseh državah članicah BU. In tukaj hi pomemben delež prispevala KBA. kar si štejemo v veliko čast. Sploh, ker je na razpis avsirijske vlade prispelo JO viog /a te t, i. visoko inovativne pnjjekte, med njimi pa je bil kot edini izbran prav naš.* Pa je o J tega ie kak »dobieekf? «Ko smo s tem projeíaom stopili na avslrijski trg. da smo takoj dobili Spar in Baumax. Za oba v Sloveniji že podpiramo elektronsko izmenjavo z njihovimi dobavitelji o/i- moraš biti za vse, kar se okoli tebe dogii.ia. Nobena ideja več ne sme dobili predznaka nora! Nore so običajno potem najboljše ideje. Io se je 2e velikokrat potrdilo. Zato mi kadre uidi lako izbiramo. Ôovck. ki ima veliko problemov z dojemajijem sveta, ki je sramežljiv, ki si ne upa tega ali onega, ki roma 'shoping partnerji', ki jih imajo v Sloveniji in na Hrvaškem, Z Baumaxrmi sodelujejo velike llrme, v Sloveniji ludi (îorenje, Baumax je pred svoje dobavitelje postavil i^h-levo» tla na podrt^ju izmenjave dokumentov, naročil in potrditev naročil ta laliko odslej poteka samo še v elektronski obb'ki, ne več papirni, za kar morajo uporabljati sistem liBA. Tako smo itidi prišli do največjih firm v Sloveniji in na Hrvaškem.« V ćew je irvirnToje dejavnosi, ki - lako kot marsikatera druga - beleži vzpone in padce. Z vstopom v tivropsko skupnost OT10 postali manj konkurenčni, zato smo sc morali prilagoditi nekaterim normam in se bolj zavzeto lotili iskanja pt^slovnih partnerjev ludi zimaj meja Slovetiije. Mi smo se pri-bliiali Evropi z dvema ceriifika* loma, z.a kakovost in okolje, vse bolj pa se usTiierjamo ludi tia tuji U'g. V lem trenutku stno našli partnerja t\a Trancosketn trgu.« Osrednja dejavnost podjetja, ki deluje že 25 let in zaposluje 15 delavcev, je proizvodnja rudarske opreme, ki so jo nadgradili še s pro-jekiivo. Proizvodni program pa do-poinjujejo še najrazličnejši kovinski izdelki. Stane Sovič pravi, da biti obrtnik oziroma samostojni rx>djel-nik v Sloveniji ni lahko. «Daleč od lega. da bi država spodbujala razvoj pcadjetništva. Draga je. pa še nobenih olajšav nimamo pri nakupu osnovnih sretlstev.« In kako njemu uspeva zagotoviti normalne pogoje za življenje sebi in zaposlenim? »Pravega recepta ni. Odvisiio je. kako o nekem poslu razmišljaš sam. da delo opraviš kakovostno in po konkurenčnih cenah- Nekako se mi zdi, da moraš imeli okoli sebe precej ljudi, biti komunikativen, in bili ob pravem času ua pravem kraju. Informacije so zelo pomembne, tudi lake o razpisih. Sam velikokrat v kakšni družbi rečem, da moraš vedeti, do kam sežeš. kako daleč (i puška nese. Vse pomembneje je tudi, s kom sklepaš posle.« Staneta Soviča pred čelrt stoletja med podjetnike ni vodilo prepričanje, da imajo privatniki lagodno življenje (v kar so še danes mnogi prepričanj), ampak so ga v to -nekako prisile razmere na delovnem mestu, občutek, da bi lahko več naredil sam. inovauvna žilica. Na začelku je bilo kar ležJco, ker ni imel denarja. Priložnost je najprej poiskal v avtoprevozjiištvu. po dveh letih opravljanja pofda pa je ideje, srcd-stva in voljo preusmeril v kovj- SCane Sovičj lastnik in direktor podjetja Kovinarstvo Sovič: A/edeti moraš, do kam ti pušiia nese." narstvo. 7.a katero se je tudi izučil. Svojo prihodnost gradi na mladih in lipa, da mu bosta pri uresničitvi želje o nastanku družinskega podjetja pomagala oba sinova. »Imam še kar nekaj ciljev, na osnovi dosedanjih izkušenj pri iskanju partnerjev na tujih irgih pa mislim, da še nismo rekli zadnje K^sede. Možnosti bomo izkoristili po svojih najboljšili močeh.« je še poudaril Stane Sovič. LJUDSKA UNIVERZA VELENJE vis v šolskem letu 2006/07 vabi v izobraževalna programe: * OSNOVNA ŠOLAZA0DRASLČ{BHE2PIACNAÍ) * PRODAJALEC. ADMINISTRATOR * KUHAR-NATAKAR. VOZNIK * EKONOMSKI TEHNIK * GOSTINSKO-TURISnČNI TCHNIK * VZGOJfTiU PREOSOLSKIH OTBOK *NOVOrr-PROMETNITEtiNIK'(PT11. letnik-Nerifikacii&vleku) * POSLOVNI SEKRFTAR, KOMERCIALIST kol $tudij na daljavo * NOVOST- RAČUNOVODJA kotizretfni lliHfij jOOBA Maribor) ' POSLOVANJE kot izredni študij ( 1. bolanjska stopnja. DOBA Maribor) * POSLOVNA EKONOMIJA (EPF Maribor) 'TEČAJE TUJIH JEZIKOV Iníomiaaw m nriiMvfl pramalí yaafc dfllavnik ođ 8. do 16. un ùtàbM. SplBtne stnití; www.lu-vsfenLB^. e^oits: info^Jiwetenîeji 2 IJudftko imlvvm In z inin|ftm bo*f kofiik prwl drugknM 10 KULTURA 21. septembra 2006 Figura iz različnih likovnih zornih kotov v Galeriji Velenje je na ogled zanimiva in bogata razstava kar 35 slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so jih k sodelovanju povabili slovenski likovni kritiki Velenje - Galerija Velenje ima. odkar je čeloma siavha nekdanje knjižnicc in galerije namenjena leg^ilerijski dejavnosti, končno poboje ludi /Á velike ra/stave. Kar nekaj lakih so pripravili v /adJijeni leiu, v peiek zveCer pa sn ob veliki udele/.N avioijev In IJuhiieîjcv umetni^sii odprli razstavo, ki sojo poimenovali »Fijžura na /acelku slolclja«. Ra/slavajc navala s pomočjo Slovenskega druj^va likovnih kriiikiw, katerega predsednik je Boris Gorupič. Prav on ia vodja Cîalerije Velenje mag. Milena Koren Božiček pa Sla bila ludi kustosa razstave, ki si jo lahko ogledale vse Ú0 16. akiobra, in lo v obeh ra/siavnih pnisiorih- spíídnjoin m z^^ornjem. Slovenski likovni krlUki so k sodelíWanju piv vabili kar 35 slovenskih likovnih usivarjalccv, od slikarjev, vizuainili umetnikov. Ibiograîbv in kipaijcv. Dela mnogih od njih lahko v velenjski galeriji vidijno prvič, raz^ava pa je zanimiva ludi zaradi izjemne raznolikosti. Rdeča nit vseh del je figura, kar pove že naslov razstave► hkrati pa so na oivtiriivi predstavili ludi bogal zb(imik. v nfcm so zbrane misli likovnih krili-ktw. oa kratko pa so predstavljeni tudi vsi sode- lujoči umciniki in njilKwo delo. Boris Gorup;c nam je povedal, da je tcîkraina razstava Slovenskega društva likovnih kritikov najobse/Jiejsa doslej in da upa, dajo bodo skupaj / (îalerijo Velenje pripravili ludi prihodnje leio. Seveda z drugačni) icmo. »Nai> načrt je. da razstave, kakršna jc la, postanejo tradicionabie. Seveda na njej ne iiiorcj<^ s^xiclovali vsi likovniki, ki bi jih želeli povabili Tudi zato je smiselnem, da z razsîavanii nadaljujemo in v naslednjem obdobiu predstavimo vedjui iWTve posameztie poudarke, kijih prepoznamo v svi)jem, prav gotovo izjemno razgibanem likoviiem pmsioru . Razstavi') je tia kraikt) predstavila mag, Milena Koren Božiček, t)dprl pa jo je župan MO Velenje Srečko Meh. Ta je med drugim na kraiko predstavil dogodke ob praznovanju občinskega praznika in poudaril, da bo Velenje kandidiralo za evn)psko mesio kulture. ■ fis Udeíežba na odprtju razstave kar 25 stovenskih umetnikov je bita dobra. Razstava je bogata, vsebinsko razgibana in res vredna ogleda. Klepetek tokrat po francosko Že drugi tematski petkov večer uspel -Tokrat zaradi dežja v bivšem Shake dubu Predvolilni čas je za prebivalce mesta čudovit čas. ("udcžno se pojavijo sredstva za prenove in obnove, pravi fenomen je. koliko dogt^dkom soi o lahko priča v tem času. l;den leh dogodkov so tematski večeri - »Klepctki«. Gre za petkove večere, ki jih je podprla predvsem MOV in Kavarna Nove. Vsak petek v septembru in oktobru je pripravljen raznolik program, ki ga obiskovalci lahk(5 spremljajo ob svoji najljubši pijači. Prejšnji petek. 15.9.,.ie prireditev kljub dežju bila in seje izat-rija nekdanje KSC prestavila v ne- kdanji Shake club. Tema je bila Francija in nanjo so se nana^le tudi točke večera. Program so pripravili Zmago Štih, ki je navdušil ART FEMIPS Skupinska razstava v Šoštanju Razstava Pnga -Pariz, kije doživela odprtje minuli četrtek v Mestni galeriji Sošianj. je skupinska razstava šestih avtorjev, ki sesiavljajo skupino AR I' FTMIPS, katere ime je sestavljeno i/ začel nic imen članov te skupine. Dogodek, ki sodi v čas praznovajij občine Šoštanj, jc bU dobro sprejel, dodatno pa gaje popestril sc glasbeni gost /mago Stih. ki je program priredil vsebini razstave. V veznem tekstu je Milojka Kom-prej prestavila avtorje in vsebino razstave, Kajetan Co p pa je avtorjem čestital ter se navezal ludi na lastno dt)^ivljanje Prage in Pariza. Kaz-siavo si je na dan dogodka ogledalo veliko ljudi, ki so tudi izrazili ol> čudovanje in priznanje avtorjem. Skupino sestavljajo: Franc Skerbinek. Edi Sever, Marjan Vliklavec. Ivo Kolar, Pavle Ščurk in Feliks Fruehaut - Sreč, njihovo druženje pa je preplei okoliščin in skupnih inierest)v. Sodijo v isto generacijo mla.i-sih upokojencev, ki pa jim je misel na mirovanje tuja. Vsi se s slikarstvom ukvarjajo po lastnem vzgibu, izpopolnjujejo se pri raznih mentorjih na likovnih delavnicah, kolonijah in ex temporih in so prav vsi prejemniki ržznih priznanj in <5dličij na področju likovnega ustvarjanja. Med pi)membne delavtiice sodi tudi delavnica Parizu v letu 2002 in v Pragi leta 20D4, kjer so nastala tudi dela, ki se v obliki potujoče kolonije seliio po krajih. Zaenkrat iz Pariza in Prage v Sežano. Š ko tj o Loko. Ljubljant), Dravograd. Slovenske K(mjice in tudi Topolsico, oziroma Šoštanj, /akaj ravno po teh krajih? Ker so to mesta bivanja avtorjev skupine ART FEMIPS. ki pa že Ima in namerava izvcsii šc nekaj podobnih projektov. ■ Milojka Hompre) s francoskimi šansoni. Na harmoniko je zaigral več bolj ali manj znanih, pesmi, Katarina Kopri-vnikar in Mojca Marš. prva že brucka, druga se gimnazijka iz Velenja, Sla predstavili več pesmi v francoščini in slovenščini. Pod mentorstvom Olge Pavič sta reci-liralisansimeenkratne I;dilh Piaf • tako originale, kol prevode. V drugem delu večera (po pol ure programa je sledil petnajslmi- nuini odmor) so ljudje šc bolj uživali kot na začetku. Recitacije so se zalo kljub zelo dobri izvedbi malce slabše slišale. Razen za lisle, ki so napeli ušesa. Poseb-misi večera so bili zastonj francoski rogljički in francoska vina. ki so se znašla v ponudbi kavarne Nova, kije skrbela za postrežbo, »K lepe t ki« so vsekakor ideja, kaj počeli v petek zvečer. Vedeli pa je ireba. da je program, ki se pripravi, namenjen lemu, da ga p risom i spremljajo. Prejšnji petek so nekateri naslov večera {Klcpelki) vzeli malce preveč d(ïbescdni). Za običajen klepet so zgrešili 2 nad-slropji (aja» v kavami v drugem naoizkuSajo llusiriraU in zaobjemati gledalčev sistem za-znave in občuienja ob določenem umetniškem delu. Stara tehnika rtstwfjanja z rokami, telesom, gibom, ki posledično ust\'arja umetnino. Je ozn(^ena sz klasiko in preživetim, odstrafitenini ali, (X? do mače. zastarelim. Novi mediji bazirajo na fotogral\ii in gibljivih slikah in preko kř-leh pogosto go\'or{i(> o človeku kol celoti, njegovem čutenju in umeščenosti v socialni kotneksl î.ahko bi rekli 'nič novega, nič sodobnega '. Nova je samo tehnika ustvarjanja. Namesto slikarskega oglja ui>orabimo računalniško miško. Namesto ene statične ixxiohe Jih uporabimo več in Jih animiramo v gibljivo sliko. Sama vMna pa Je enaka te par sto let. Zmotno nililjenje galerijskih sl.siemov o prihodu novih medijev, sodobnih likovnih praks Je v tem kontekstu zagotovo povrŠin.sko. Kulturni deiavd, ki so obdarleni : možnostjo odločanJ. Pozabili .so, da tehnika še ne naredi umetniškega dela In umetnosti, kajti tehnika ustvarjanja Je le sredstvo, ki tehttološko omogoči na.'iianek umet-ni.^kega dela. Bistvo ostaja enako. In tudi vrhunska tehnologija /le omogoà nastanka vrhunske umetnosti. Klasični likovni ustvarjalci smo pogosto /x)ifsnjenl na rob dogajanja na triiniiini sami vizualnih usivarjal-i sistem nam očita zastarelost, neinovativnost. neatraktivnost. Sporočila na-^ih umetniških del ihí du so neberíjiva in neja.sna, saj niso opremljena s podnapisi in koncepiualnimi manifesti o času. l)rocesu in {Xitntíjnbrfostí v angatirunem socioloskisni hmlekstu. Zalo je razstava Figura na začetku stoletja presenetljiva po pestrem in raznolikem izboru. Selekcija za nizliko od selekcije dru^h ixnlob-nih razstav ni obreme/y'ena s tehniko ustvarjanja, temveč z vsebino in kontekstom umelni.ikega dela s člowkoni, njegom llguro, vizjt alno f>ojavnosifo v miselnem ter delanskem okolju, v katerem biva. Zanimanje za Jiguraliko v likovni umetnosti traja te več tisoč lei. Zanimivo Je. da še vedno traja in še vedno se likovni ustvarjalci jX>klanjamo človeški,figuri kot enem največjih izzivov v vseh pogledih in različnih lehnikah ustvar/anja. Prijeten ogled razstave Vam telim. Dnevi evropske kulturne dediščine Muzej Velenje in Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo pripravljata več dogodkov, med njimi brezplačne oglede muzejskih zbirk Velenje - Dnev: evropske kulturne dediščine (DKKD) so nastali kot skupna pí)buda Evropske unije in Svela Evrope. Temeljni vodili DEKD sta: vzpodbudili zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in javnosti predstaviti idejo o skupnem evropskem prostoru, skupni kulturni dediščini. Danes DhKD organizira 48 držav Evrope. Tema DliKD je vsako leto drugačna. Letos poteka več kol slo prireditev po celi Sloveniji pod naslovom Gradovi, utrdbe in mestna obzidja. v Velenju vabijo na Velenjski grad 2.^. in 24, septembra 2006 ob 10. in 16. uri. Ob sirokovtîo vodenem in brezplačnem ogledu boste spo znali Velenjski grad kol stavbo. Ogled bo vodil višji k u si os Muzeja Velenje dr. Tone Ravnikar. Od 25. do .^0. septembra 2006. vsak dar ob 16. uri, pa * Poluj m o po gradovih Šaleške doline«, Mu/:cj Velenje vas vabi, da vsak dan spoznale en grad v Šaleški dolini. Ob 15.30 ur bo pred Rdečo dvorano v Velenju organ i/i nn avtobusni prevoz. 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Gobe - po gobe Pravijo, da v deževju rHSlejo giíbtí. V areJnisivili Rnď\ň Velenje in Našega časa smo se veselili povabila ccljskcga aktiva no viuaijev na iradidonalni gobji piknik. A ko je pmio vabila, smo ugotavljali, Oa bo to /nova ena oJ zadev, ki bo šla mimo nas. Oobc - po gobe. l/g(5vorov je seveda velika. Od Lega. cJa je veliko prireditev ob prazniku Mesine občme Velenje (menda kar 70), do tega, da ne mirujejo kandidati za župane in da za ni casa. Glede na skromno udeležbo na pikniku je videli, da nismo tako ^smoiank le v naii redakciji, ampak ludi v drugih. Naso časi jc reševal odgovorni urednik Stane, pa se ta predvsem /zio, ker ima iakt> rad gobe iii gobje Jedi. Pozno siximladi smo načrtovali piknik, na katerega smo poleg svojih družinskih članov želeli povabili tudi zunanje sodelavce. Dogovorili smo se že, kje naj bi bil, kaj naj bi počeli, a /nova je vse splavalo po vodi. Razlog - slabt> vreme. Presiavili naj bi ga na jesen, /al se nismo dogovorili, na jesen katerega leta. MTp Čiani ceijske gobarskega društva Bisernica so novinarjem pripraviti tudi gobar&ko razstavo, novi rta rji pa so nato preizkusili svoje poznavanje goli. Vse je dala v koš predsednica aktiva Nada Humer, (foto: vos) ïidb ... na kraMco... MANCASPIK Posnela je videos pot za zadnjo uspešnico Marín ero. s katera je osvojila dmgo mesto na letošnjem festivalu MMS 2006. Za režijo je poskrtiel Bojan Do-vrtel iz produkcijske skupine Majestic 5. ki je v spotu predstavil Mančino osebno dozi-vetje letošnjega festivala in njegovega zakulisja. GIBONNI V okviru promocijske turneje, na kateri predst^ja svoj zadnji album Unca fibre, bo v novembru nastopit tuđina petih koncertih v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Kopru, Celju. Brežicah in Novi Gorici. NINAPUŠUR V ponedeljek je izšel njen prvenec s preprostim naslovom Nina Pušlar. Izid albuma je pospremil tudi novi single fiok trajanja, ki je po skladbah Ni ona in Objemi me zdaj že tretji single s plošče. ANDREJ ŠIFRER Kdaj si kakšno stvar zadnjii^ naredil prvič, je naslov novega albuma Andreja Šffrena, na katerem gostujejo številni priznani tuji glasbeniki. V oktobru bo Andrej projekt predstavil tudi na krajši turneji po Sloveniji. TINKARA KOVAČ Po albumu Orange, ki je izšel leta 2003, se pripravlja na izid novega studijskega albuma. Ta naj bi izšel konec novembra ali v začetku decembra, torej v 6asu. ko bo Tinkara pripravila svoj tradicionalni koncert v Cankarjevem domu (28. novembra). Max pokal po šivih /ahvaljujoC Adiju .Smojarju, je hiivpelek 15.9. Max club nabilo poln, kol že dolgo ne. SŠK je že od šesie ure zvečer pred klubom pripravil piknik, za deveti) uro pa so organizirali koncert Adija Smolarja. /elo razveseljujoče je bilo dejsrvij, da ni bilo nikakršne vstopnine! Slovenski kanlavior je s programom začel ob pol desetih in s svojim nastopom lako navdušil, da se energija in Mevil<) obiskovalcev nista /manjšali do poldruge ure zjutraj. Poiem pa je bil 2c čas, da seje koncert zaključil. Tako kljub zelo deževnemu petku večer /a vse v Max-u ni bil pokvarjen. saj so imeli priložnost »ž.urali«, kot že dolgo ue, ■ Tjaša Madonno ne bo poletela v vesolje Madonna zaenkrat ne bo potovala v vesolje. Vsa prizadevanja /a obisk Mednarodne vesoljske posJaje (ISS) leta 2()f}X so /a /daj blokirana, saj ruski parlament ni sprejel uradnega predloga, da pop /ve/da koi turistka obišče ISS. Kljub temu pa je član dume Alekscj Miirofanov i/javil. da bi njeno morebitno potovanje v vesolje najbr/ pritegnilo več pozornosti in bi lahko pomagalo bodcv čim projektom. Tiskovni predstavnik Ruske vesoljske agencije je medtem i/Javil, da je do leia 2009 agencija predvidela proslor za vse zainteresirane turiste, ki so /a polet do ISS pripravljeni plačali 20 miliionov dolarjev. Doslej so na desetdnevno turistično po lovanjc v vesolje /. obiskom ISS poleleli trije ljudje, prva ženska prav minuli ponedeljek. Atomiki vriskajo z novo Han ICO z nnvim svežini lurbo singlom /avriskaj na ves glas najbolj znana slovenska turbo Iblk zasedba Auimik Harmonik napoveduje skorajsnji izid drugega albuma. ki bo nosil naslov Vris-kaaaj!!! Skupaj /. novo skladbo se hi) áirni Sloveniji predstavila tudi nova članica TejČi. Prvenec Alo-mikov Brizgaaajl!! je bil prodan v diamantni nakladi, prav tako pa še vedno dr/i tudi rekord na lestvici najbolje prodajaiîiii plošč v Sloveniji, saj se je lam (Obdržala /iividljivib 80 tednov. Frai Toni. Tcjči. Špela in Jani tudi pri novem projektu Vriskaaajll! sodelu- i •'K' • ^ \ .-Ml- . ^ r , a I Vse v znamenju plesa Akademski ples ... Htn ... Le kaj bi lo bilo. V tem hudem tempu, ki ga živimo in ko se nimamo časa malo ustavili, spms-titi ter malo /amislitl je ideja o plesu dobrodošla, Kdaj smo se nazadnje dobili s prijatelji, nekaj piýedli, poklepetali in zaplesali. Je bilo 10 mogoče silvestrovo? Ne?! Mogoče/akljuCckVBilje, a so bili samo sodclavci. Kdaj smo se nazadnje srečali s prijatelji i7 šolskih klopi, siudeiuskih žurov, potovanj... dolgo je že lega. /aio je tukaj Šaleški študent- ski klub, ki za vas in nas pripravlja Akademski ples. Ples, kjer sc združila staro in mlado, ples, kjer sc obtijajo spomini in kujejo načrti, ples, kjer zaiskrijo siare romance ter odpirajo nova poglavja življetya. Ne zamudite te enkratne priložnosti srečanja s starimi znanci, prijatelji, tudi tistimi, s katerimi bi radi zakopali bojno sekiro. Zaplesali bomo v soboto, 30. septembra, ob osmih zvečer v Gostišču pod Jakcem. Obeta se nam prvovrsten program in glasbeno presenečenje. Kaj? Kdo? Pridite in se prepričajte na lastne oči. Vse informacije in prijave na www.ssk-klub.si oziroma 041/775-567. ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Da pa ne bi pisali samo o plesu, naj vas obvestimo, da je koncert koroškega kani avtorja uspel odlično. Toliko ljudi na kupu v tem mestu ni bilo že dolgo. Vsi smo se zabavali in peli do jutra, saj je Adi Smolař prepeval cele štiri ure. Dan /a tem smo iz.peljali i^xedno skupščino, na kateri smo premlevali pereče izzive in spremembe statuta. Lep pozdrav, Šaleški študentski klub. jejo z že uigrano in preverjeno ekipo, ki jo sestavljajo Dare Kauri č (avtor glasbe, tekstov in izvršni producent)» Aleš Čadež (aranžer in producent) ter Martin Šiibernik (aranžer in producent). Jusuf Islam po 28 letih z novim albumom Jusuf Islam, javnosti bolj /nan kfJl pop zvezdnik Cal Stevens, bo po 28 letih znova izdal album. dni pred prvim rojslnim dnevom svojega prvtjrojenca Seana Pres-lona. Po poročanju ameriških medijev je porod potekal s pomočjo carskega reza. Za Breal-neyjinega soproga, 28-letnega Ke-vina Federiine. je to že čclrli potomec. Plesalec in rapper ima namreč dva otroka. Kori (4 leta) in Kaleba (2 leti) že iz prejšnje zveze i nekdanjo prijateljico, igralko Shar Jackson. SpeUa spel na s se ustavili ie predObčin<3, kjer jih je fi<>- zdravil ÂJpan Srećko Meři. Nalog h krščen cev med sprehodom po mestu je hila glasno prepevanje posini Naša ćeiica koraka. V dvorani jih je najprej nagovorila ravnaleljica šole. sledile pa So ign.'. kol s-letnici nazar-skega šolstva je prišlo do posebnega spravnega dejanja. Ravnatelj osnovne sole Jožef Kavtič^ nik in minister za šol* stvo in šport Milan Zver sta posadila »lipo miru«. Simbolika ostajo Velenjska Rdeča dvo* rana je kljub »moderni«^ modri in rumeni v sch boto za mnoge ostala rdeča dvorana. Gnetevilo obiskovalcev Ciiyccnîra presega 17-UOO t>bjsko-valcev. Oiroški park Džuugla obišče na mescc do 70OO oirok. V septembru. Mesecu mode in lepote. biKlo ptijiLidil) razstavi) modnih oblikovalcev Drolcnik. Skubic. Cîlav- nik. Vlah in sprcrnl je valne dogodke. Nakuptjvalno srotliŠCc C'iiy-center žťli svojim kupcem in obis- ko\'Hlceni /agoitmii najht)lj§c stori-ive. Zelje in prizadevanja stf združili v sloganu Vse najboljše? ■ 7. srečanje kompenzatorjev na Graški Gori Kijub slabim vremenskim naprwe-dim se je 7, srečanja slovenskih kompen/flloijev na (rraski (lori udeležilo več kol i risi o udeležencev iz 121 prijavlienili proizvodnih in trgovskih pčilno nam bo prej potekel mandal, kot bi lahko načrtovano nalogo uresničili. Zadeva se je zaradi papirjev vlekla od odkupa zemljišča dal e. ropeljali smo jo lako daleč, da bomo lahko začeli aktivnosii za pri-dtîbiiev gradbenega dovoljenja.« je končal pogovor Pavel Župcvc. predsednik K.S Craberke. ■ Dobili bodo najsodobnejšo lestev Do sredine aprila prihodnje leto nova avtolestev za velenjske gasilce, vredna več kot 156 milijonov SIT - Denar bo zagotovila Mestna občina Velenje - Spremembe bodo potrebne Tatjana Podgoršek Vclerye, 13. sepientlwa - V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Velenje so predsednik drušiva Bojan Brcar, velenjski /upan Srečko Meh in direktor avstrijskega pixljetja W'cbo Werner Kolodzí pcxlpisali predpogíxlbo o nakupu gasilske av-lolcstvc. Vredna je 156 milijonov 720 tisoč tolarjev. V celoti bo denar zanjo i Ki milijoDov Si l manj . čeprav Lega Se vsi ne razumejo. »Opomenu avtbčina Velenje. Bojan Brcar je ptwedaL da so se za nakup nove avhïlesivc odločili zaradi dotrajanosti sedanje, slare vvč kol 25 lei. in previsokih sin^kw popravila, »Brez razumevanja lokalne skupnosti takega zalogaja sami zanesljivo ne bi zmogli. To bo velika pridobitev ne samo za vsa ga«lska društva v Meslni občini Velenje, ain-pak za ceiotnfi Sa.eško dolino. /. njo bomo preventivno požanio varncfsi občanov šc povečali.« Nova avtolestev jc enako velika kot stara, a je opremljena z uiû(fgo bt^ljšo tehnologijo. Omc^točila ho reševanje do metrov višine» primerna pa bo ludi za reševanje iz jam. Kol je še dejal Brcar si želijo, da bi jo uporabili čim Oe se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo, se potrebe ljudi niso.« O'eprav so gasilska dni šiva (Tgaaizi-runa lm'}n<:^ skrbijo za gasilske dt> move, bodo - po njegovih bcsedali -potrebne spremejnbe za se umnejšo organiziranost vgasilskili vrslah, Werner Kolodzi je p(wedal. da so se v tukajšnjem okolju odločili za najboljšo avlolestcv. kar jih obs:aja. Na leto jih izdelajo 140, prodajo jih po vsem svetu. V SkA^eniji je 2V, nji-hovili lesiev, ki pa niso tako sodobno oprani,icne. koi bo inova avtolestev, Slare so od 20 do 25 let. vse pa še služijo svojemu nameru. Po pogcxlbi naj bi galska služba na območju mestne občine Velenje n ovo av ti^leste v d? ïbil a 16. april a prihodnje leto. ■ Srečanje z več pomeni l,ajsc. 16. scplcmhra - Na letališču v l,ajšah pri Šoštanju so se na tradi-eioualncni. 15, po vrsii, zbrali člani Obmíxoih združenj /veze čaainikov, podčastnikov in veteranov vojne za Slovenijo Velenje, /družuje .^50 Častnikov in ptxlčasinikov 1er 650 veteranov, srečanja pa se jih je udeležilo več kot JOO, Med udeleženci so bili ludi predstavniki 20. moioriziranega bataljona in .IX. vojaško lerilorialnega poveljstva iz Celja, sosednjih zeč s črnimi vratci, odprtino /.a pepel in kovinskim predpražnikom, da ogenj ni padel na goia tla. Zraven peči je stal zaboj za drva. Na llch so bile položene hrastove deske, ki so bile že močno izsušene, a se je dobro videla struktura lesa. Premazana so bila s ka-iranom in proiiprašnini oljem. Na sredi razmda je stal kateder, ki je bil v celem, da se ni videlo učiteljici pod noge. /a kaiedrom je siala šolska tabla v obliki črke lik A. na steni nad njo pa je visela slika državnega pogla-vatja. Po stenah so visele slike kamene, bronaste in železne dobe. Na drugi strani so bile slike jazbeca, kune zlaticc in vidre, zraven je ^sela slika ljudi različnih ras, na zadnji steni pa je bil relief Jugoslavije, na katerem je nekdo z rdečUoni narisal meje Svobijdnega tržaškega ozemlja. Med tahlo in lončeno pečjo je bila na višini metra in pol polička, na kateri je sial šolski radio, zjiamke kosmaj, ki ga je šola dobila od Okrajnega pionirskega štaba. Na levi strani table je stal umivalnik, v katerem smo izpirali spužvo za brisanje table. V kotu na desni je stala omara z enojnimi vrati, v kateri jc bila šolska knjižnica z okoli sto knjigami, zavitimi v moder pak papir. Na omari so stali globus, večja steklenica Šolskega črnila, pozicijsko računalo in naga-čena Siîva. Siene so bile do višine enega metra in pol prebarvane z zeleno oljnato barvo, naprej pa je bil bel apnenl belež. Pod stropom je ickia tanka zelena črta, ki je optično zniževala višino razreda. Na sredini stropa je bila luč v obliki krožnika z eno žarnico. Na vsaki šoli je bil že od nekdaj poseben pnv slor namenjen 72 ok-viijenc slike vladaijcv. Najprej vladajoči monarhi cesatji in kralji, pred vojno kralj Peier, med vojno Hiiler. po vojni pa državni vodiielj maršaj Tito. Sicfiske slike vladarjev v šolskih razredih so nazoren prikaz vikanosii šole v državno nacit)nalno aJi sirai> karsko ide/>logijo. Prvo leto po drugi svetovni vtîjni so iz vseh razredtw odstranili razpela. Šolska snažilka Tereza jih je potem nosila v cekarju okoh pt) hišah- i'den je prii^el ludi v na^o hišo, kjer je visel vse do včeraj. Sedaj je spel na svojem mestu - v muzejski učilnici »Sola moje mame« v K>/jem, ■ V deželi smeha, veselja, zabave in dobre volje v lorek 5. septembra, jc bilo v razredti 2. lila (ekonomski tehnik, nadaljevalni program zelo napoto, bili smo v pričakovanju tisicga. po čemer hrepenijo vsi maturantje - maluraniskega izleia. Polne gJave vznemirjeiija, ticskončtii seznami osebne opreme in slikanje lastiîih podob kaj in kako bo. (XJhod ... In odpeljal je avlobus proti Črni gori, natančneje • jiroti Budvi. Velika Pirešica je bila zadnja postoianka. kjer smo v svinje vrsle sprejeli vodičko -Alenko. Potem pa naprej. Proti cilju. Pol smo si krajšali s pesmijo in pogovorom, v glavah pa so se pletla najrazličnejša vprašanja: • Kaj in kako bo. kaj bomo jedli, ali bosta profesorici slrogj. kakšne bodo sobe Pniop v spanec. l:ní na scde/jh, sr>et drug3 na tleh. Dubrovtiik se je bohoiil v jkuranjem soncu. Morje nas je kar klicalo. Kratek sprehod po mestu, potem pa nazaj na pot. Spal ni nihče več. Po prihodu v Budvo smo bili najprej kar malce razočarani, kajti nastanjeni smo bili v apartmaje, ki so bili majhni in ne tako udobni, koi srno pričakovali. A nič zalo, kajti časa nismo hoteli zaprav-Ijati v sobah, takoj sni') se podali tia peščeno plažo. Morje nas je kar vabilo v svoj objem. Seveda smo pogumno zaplavali, fantje so nas z užitkom lunkali. a ludi punce se nismo kar tako vrtale. Vrnile smo jim milo za drago. potem pa na večerjo. Rahlo utrujeni, a še vedno polni energije smo Alenki pozno zvečer sledili v Budvo, kjer smo bili navdušeni. Koliko ljudi, kaj šele nakita, skodclic. majic in trgovinic ... Dekleta smo sc usiavljale in kupovale, fantje so nepoirpežljivo čakali. Dtmiov smo se peljah s turističnim vlakcem. Malo smo še posedeli na balkonih, kjer so se nekateri kljub šepetanju pritoževali čez nas, češ da smo preglasni in bodo poklicali policijo. Drugi pa so kot rešitev polivab' wúo na nas. V postelje smo dobesediu) popadali in sc takoj potopili v globok spanec. Vsako jutro nas je zbudila budilka. Do bro jutrti smo si zaželeli kar z oponašanjem larzana. To je bil naš zaščiini znak. Vpitje z vseh balkononî, da je odmevalo po vsej ulici. Brž na /ajlrk, polem pa na oglede. Obiskali smo od Skadarskega jezera, kjer smt> se peljali s »čunom«, tjgledali smo sj najstarejšo oljko na svetu, sc podali po kar 4f>l stopnicah v palačo kralja Nikole. Spoznali smo naravne iji kuluirne zna-menil<îsu Ćrrie gore, okusili njeguški pršut in njihov znameniti sir. Večeri oziroma noči so bite najboljše. Dnizenje sošolcev, sprehodi cib obalah, plesanje v notranjem in zunanjem Troca-deru ... Nočno kopanje, bedenje do jutranjih ur. Profesorici sta bili nam enaki. Kljub temu da smo jima dobro jutro vo ščili z napisom na vratih in oblupljenimi vrati z wc-papirjem, sla vse vzeli za šalo. Tudi vodička ni izstopala. Bili smo eno. Sesi dni je minilo, kol bi trenil. Rahlo smo zavidali Mariborčanom, ki so prišli v Budvo na naš /adnji večer. A nič ne ile. Naredili smo si skupno zabavo kar na plaži. Pripovedovali smo jim o svojih doživetjih, oni pa so nas vneto poslušali. Na poti domiiv smo se počasí vračali v vsakdanjik. Zavedali smo se, da tu ne bomo več sanjali, C*aka nas matura, na stotine testov in še več ustnih spraševanj. A mi ne bomo klonili. Vsak dan bomo pogumno in ponosno siopali proti šoli. V naših srcih pa bo ostal prijeino topel in nepozaben spomin na eden in edini- MAIU-RANTSKI IZLini ■ Katfa Rizmat Z Eta Pasja avdicija Desetletni kokeršpanjel kara-melne barve je na avdiciji premagal II drugih psov iz pasjega zavetišča in dobil vlogo v 111 mu Annie. Whiskey, kot je pasjemu zvezdniku ime, je ubogljivo požiral pred kamerami, pridno lovil pišktU ua ukaz in 12-leino igralko Marisso (VDonnell, ki bo v filmu igrala liaslovno vlogo, celo presenetil s poljubom. S tem je na svojo stran lakoj pridobil sodnike, medije, okrt>§ 100 radovednežev in glavno igralko. Whiskey irenutno prebiva v pasjem zavetišču, kjer upajo, da mu bo vloga poleg slave prinesla tudi nov dom in ljubeče lastnike. Spodnje hlačke na dražbi Ogromne spodnje hlačke, ki jih je Renee Zellweger nosila v filmu Dnevnik Bridget Jones, so prodali na dobrodelni dražbi. Zbranih skoraj tri lisoč evrov bodt) namenili za obnovo parka Hyde, ki gaje močno uničila leiošnja suša. v tem pr število stoletnikov do leta 2050 zvišalo na milijon. Število stoletnikov seje začelo povečevali leia 1971. zato strokovnjaki opozarjajo, da je za Japonsko, ki ima vedno več starega prebivalstva, lahko takšno povečevanje tudi precej negativno, saj mora država izplačevati vedno več pokojnin, Jc pa res, da so japonski upokojenci zelo dejavni, zdravi in vitalni, zalo ne poirebujejr) državne pomoći, Najstarejša Japonka je ll.Vlcina Jone Minagava. ki živi v juž^ nojaponski pokrajini Fu-kuoki. najstarejši moški pa je IlO-letni Tomodži Tanahc, ki prihaja iz pokrajine Mijazaki. Za kazen poroka s kozo Ker je imel neki Sudanec sp{j|ne odnose s kozo, so vaške starešine odločile, da se mora poročiti z njo. Lastnik nesrečne koze je sredi noči zaslišal nenavaden hrup. ko pa je odpri vrata, je na svoji kozi zagledal moškega. Takoj ga je zgrabil in ga odpe-Ijal pred vaške veljake. Ti so mu svetovali, naj v zadevo ue vpleta policije. Sami so mu tako naložili plačilo 15.000 sudanskih dlnaijev (okoli 12.000 tolarjev) iii poneko, saj jc s kozo počel tisto, kar je dovoljeno le z ženo. Kozin lasi nik je nekaj dni zatem dejal le: »Kolikor vem. sta še vedno skupaj«. Kazen policista Saj poznate policiste s psi? No. eden iznted njih - nek indijski policaj ha moral plačali kazen, ker je službena psica. ki jc bila z njim na dolžnosti, zanosila in skotila mladičke. Medtem ko je mora) pazili na jeklarno v meslu Malda. je očii no bolj slabo pazil na labra-dorko, ki se jc skrivaj sparila z mešancem iz soseščine in lepega dne skolila deset psičkov. Policistov nadrejeni, ki sc mu jc kar stemnilo pred očmi. ko je izvedel za »policijski naraščaj«, je razložil, daje to na njihovem oddelku zelo občutljiva tema. Povedal je. da bodo psički odobrili porodniški dopust, policistovo obnašanje pa je označil za neopravičljivo, In lako so nesrečneža obvestili, da mu bodo zaradi nepazljivosti zni-Žah plačo s X540 na 3.295 rupij. Seveda seje mož že priložil na višjem sodišču in v obrambo povedal. da se žival, ko začuli nujo po združil vi. ne ozira na svojega lastnika, »Priznam, da biološki pojav, ki je povezan s spc^lno združitvijo, obsiaja. Toda bilo je ugotovljeno. da policist ni resno opravljal svoje dje/ičkova velikost in teža za mamo nista nikakršno presenečenje. Njen najstarejši sin je ob rojstvu tehtal dobre štiri ki-|(3gramc, njena osemletna dvojčka sta vsak tehtala okoli 3.800 gramov, njen irileinik pa skoraj pel kilogramov in pol. Peli otrok je star manj kot 24 ur že uporabljal oblačila za šesi mesecev stare dojenčke, prav tako pa je bil prevelik za pleničke /a Dt> vorojenčke. PIŠETE Srečanje, ne veselica • • • Podpora. 18. svp1cni1>ni - Rliub slabcnm vremenu jc bilo niinuio soboto popoldne pu ija do zgodnjih jutranjih iir v Podgort v občini Šmnrin(> ob P«ki zelo veselo. Odhor vaSIcc skupnosii jc namreC pripravil na (ravniku predsednika odbora vaške skupnosti Damjana l/ićićnika prvo srečHnje krajanov lega del h občine. i»Uspelo je,« jc bil zadovoljen Danijnn Ločičnik. Od približno 192 krajanov se ga je udeležilo blizu 1.^6. tfS icm so dokazali, da srcCanja niso uvrščali med strankarske shode kol nekaieri. lo ludi ni bila veselica. Srečanje jc srećanjc. Krajanom snio ponudili priložnost da se med seboj spoznajo. kajii dobili sniotudi nove. se pogovorijo, družijo in iaki> malo drugače i/korisiijo kakšno popoldne, PreseneCeiii smo bili nad lûlikSnini (xi/jvom In veseli, ker so bili vsi zadovoljni. Člani odbom vaskc skupnosti sc bonio irudili. da ga bomo organizirali ludi priiiodnie leio.« Damjan U>čičnik je povedal so delegacijo POD Šalek i,c na meji pričakali njihovi člani in nas popeljali na t^gied ziiameniiosli njQiovega kraja in županije. Velenjska delegacija je prisostvovala slavnostni sgi, na kalen je bila podpisana listina o pobralenju v hrvaškem jeziku» v slovenskem jeziku pa bo listina podpisana v lem 2007 v PCîD Šalek. Listino sta podpisala za PCrD SaJek predsednik Oder Darko. /a DVD Regeneracijo pa predsednik (direktor) dipl.irg. Andzelko Švaljek. Podpis ic listine jc dokaz več. da za gasilce in prijaleJje ni meja. ■ Ida Kraàovee Različnost in kreativnost v Udinali v Udinah. Italijanskem mesiu. je med 11. in 16. septembrom potekala mladinska izmenjava, ki je gostila mlade udeležence s Pedagoške Akademije iz Celovca, PtiduiiSkega društva Kažipol Velenje, Mladinskega cen ira Mon teb ell un a ín Mladinskega centra mesta Udine. Program srečanja jc bil zastavljen na tematiko "RiizJičnosi in krealivnost", ki io ga spremljale predstavil vene ter ustvarjalne in kreativne vsakodnevne delavnice. ogled Ville Manin v blížniem Codroipu. muzeja moderne omel- nosil, parka 1er laboraiorija kreativ-nosli Raggio di luce. V sodelovanju z lIS^'aotllnim laboratorijem mlade, je v peiek popoldne polekala kreativna delavnica na temo izdelave do-miselnih kostunKiv, ki so doživeli svojo večerno predstaviiev pred publiko v centru mesta Udin na dogodku "Ray of light". Dobre prakse dejavnosti mladinskih centrov v Italiji so predstavili udeležeiKi iz Moti-tebelluiie, prav tako tudi Forum Oio-vani Udino. Predslaviiev mesta Velenje, Počitniškega društva Kažipot ter mladinskih siruktiď Velenja je bila skozi srečanje prisotna s sirani velenjskih udeležencev. Prav lako ni manjkalo zabavnih vsebin, ki jih je poleg obiska obmorskega l.ignana obelc/Jla tradicionalna letna 'Ttiuli Dix:" s turisiiCno in kulinarične» ponudbo regije I-riiili. Zelo dobro organizirana izmenjava se jc zaključila v soboto z obiskom uredništva Primorskega Dnevnika v Irstu ter dnevcmi odpriih vral Physics Campusa v Ireiu Scuole Intema/ionale Superiore di Studi Avanzati - Sissa. ■ ISíSmTIím « rf /m «dR ^ ?.e drugič v tem mesecu smo se člani Kluba upokojencev (iorenja podali na poi. Tokrat nismo izbrali plajiinskih poti, ampak nas je jesen privabila v Vipavsko dolino. Povatv Ijeni smo bili v kraško vasico Cía-berje na trgatev grozdja, Kljub dežju in slabi vremenski napovedi za la sobiîtni dan se je nas zbralo 45 na avtobusni postaji v Velenju, Zapeljali smo se po naši sodobni avtocesti do Podnajiosa, kjer nas jc čakal gospodar kmetije Bogdan Cehovan. Ko smo se peljali po Vipavski dolini, so nas z Nanosa do segli prvi sunki burje. Na semaforju jc kazalo 79 km/h. kar je bil znak, da ne bo deževalo. Po krepkem zajirku (pri»ut. leran, potica) smo se odpravili na terase vini> grada, opremljeni s simboli Ciore-nja na kapah in majicah. Z veliko zagnanostjo smo pričeli po šiajer-sto") -brali« prezreli savignon. Po trditvi gospodarja smo do pozuih popoUlajiskih ur nabrali desci ton grozdja. Po izdatnem kosOu in odlični sproinljavi Ijarmonikarja Vla-dota smo sc v veselem razpoloženju (xlpravili domov, ■ RB Tehnika nakupovanja:-10 K Med 15, 9. in 15. 10 2006 v prodajalnah Standard Velenje. Hrana Velenje. Prehrana Velenje, šalek Velenje. SP Misllnja, Zala Šoštanj ali Center Šoštat^j vsak vaš nakup v vrednosti 10.000 SIT ali več nagradimo! Podarimo vam kupon za 10 % popust, ki ga lahko uveljavite ob nakupu v M Center tehnike in gradnje Velenje ali M Tehnika Šoštanj. Kupon je unovčijtv do 31.10. 2006,* *Pri unovi^ilvn kiijMna (»Irebiio prodloi^ili taftu», nn pcdlaiji Ml'sfeg«'^ 1x1 kupon i^kH^in Akrifii le luvrnmii^iM kontom m («^Irudntkrim in vulja za oKajne kcdfiinc nnkupa Ak.lja n^ volja is o^ti^t (n Aerpotitojn« poi9VFJ(ri)ekt Piktri pn(>iRAI KupcJM vifcxlAjaliii nt^/âdeiiniA ku|junit 'i Tehnika ri Centar M«lk* ^ Mercator Wiii VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE www.vks-celje.si Spremenite svoje življenje! Pridobite diplomo visoke strokovne šole Studijski program KOIVIERCIALA Naslov: DIPLOMIRANI EKONOMIST Vpis v Cellu vsak dan med 9. in 17. uro Prostih je še nekaj mest Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje. Po diplomi lahko študij nadaljujete na magistrski stopnji informacije MATIČNA dOUV CEUE VKŠCEUE UvB 7, CBIJO 03/4286644(46) www.vks-ceije.sí ENOTC MARIBOR ACADEMIA Glavni trg 17ti,Maribor 02/2283531 reTerat@acBilsmU.8Í www.acadamia.ii UUBUANA EMONA EFECTA SlagtM 21C,Ljubliana 01/6000318 www.vk»caljeji NOVA GORICA LAMPRETCONSUITINO UI.TolmiMkihpuntanevA, N. Gorica 05/3333960 Inf o^ampřet-canau Iting .ai wwwJainpremn niltiog.il aktualno '^H'JÎS 21. septembra 2006 Vsaka samopoškodba nekaj skriva Različnih načinov telesne samopoškodbe med mladimi vse več - Dinamika današnjega časa in orientiranost družbe med osrednjimi vzroki zanje - Preventivo je treba podpreti Tatjana Podgoršek Celje, 7. septembra - Pred 10. sepicnibroni. svotovoim drievonî prcprećcvanja samomora, so iia /avodu za zdravstvcnt^ varstvo Celje pripravili iiovjnarsi:o konferenco. na kaleri so strokovnjaki namenili pozornost razliinim oblikam samopoškodovanja iclesa • pojavu, ki je med nUfldoslniki v precejšnjem porasiu. "Ca se vzrt> kov za rezanje, pikanje, žigosanje z ogorki, praskanje. pulienj«3 las, zbadanje in druge načine samo-poSkodovanja iclesa ne odkrije in odpravi pravočasno, lahko kasneje vodi k samomorom. »Šnicla-njctf, kol pravijo pojavu v žargonu, je po mnenju strokovnjakov vse vccja lezava. saj mladi lako Izražajo skrajno slisko in klic na pomoč. »Re/ala sem se, ker sem bila v sliski, ker smo se doma kregali, ker sem odličnjakinja, a so mi vedno govorili, da ne bo nič Iz mene«, je v anonimnem sporočilu v splelni posvetovalnici za mlade ^www.iosem jaz.net,« zapisala Niša. Vakšnih in podobnih sporočil je po navedbah Ksenije L«kič. urednice in svetovalke omenjenih spletnih strani v zadnjem obdobju vse več. Tlsii. ki iščejo pcïmtïé in nasvet na njej. so v s liski." Koliko ljudi, zlasti mladostni-kov. si v stiski samopoškoduje telo, strokovnjaki no vedo. V Sl{> veniii tudi ni strokovnih raziskav. mo poškodoval i telo, psihologinja iz psiholoske ambulante za otroke in mladostnike v /alcu Bojaua Veber Habjan pa jc v pogovoru z nekaj dekleti, ki so si rezale v telo, opazila epidemično razsežnost. Mladostnice soji namreč povedale, da malićijo tolo v družbi, na stranišču v soli in odpravi, sc lahko ki)nča tudi s samomorom." Da je sa m o poškodovanje Izraz notranje bolečine mladih in po ziv. naj stisko prepoznamo, se nanjo ustreznt) odzovemo in mladostnikom pomagamo, je poudarila tudi Maja Glonar Vodopivec. specialistka klinične psihologije na katere bi se lahko opirali, zato so z.a razumevanje razsežnosti pojava, ki postaja vse večje zdravstveno in tUdI družbeno vprašanje, toliko pomembnejši odzivi mladih na straneh spletnih posvetovalnic in izkušnje strokovnjakov, Alenka Tacol, svel^^valna psihologinja iz Celja, je lani na eni od srednjih šol v Celju obrav ti a-vala štiri mladostnike, ki si sa- doma 1er da to počne vsaj pol razreda. "Cîre za nekakšno modno muho. ki seje med mladostniki razj'asia v poldrugem letu in o kateri otroci veliko vedo, starši in strokovnjaki pa malo. Mladi tako izražajo veliko stisko, s katero se srečujejo doma. v soli in pri sprejemanju samega sebe. Skrbno je treba sledili vzrokom za takšno vedenje, kajti če se ne odkrije in in psi hoterapevika Iz Svetovalnega cenira za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Motivi za takšno ravnanje so pri mladih zelo različni. Najpogosteje imajo korenine v nasilju, zlorabah v družini, tiiladoslniki pa s samiv poškodovanjem telesa sproščajo uapelosl v sebi. bežijo pred čustvom žalosti, prezira, pred otopelostjo. se s tem samokaznujejn. Kako mlado je tvoje srce? ^ Svetovni dan srca prazjiujemo mišice./vajami učinkovito porab- uravnoteženo dielo, ki vključuje Svetovni dan srca prazjiujemo vsako zadivo nedeljo v septembru. Kvalitetnega in polnega življenje, ne glede na naso starost ali spol. si ne moremo predstavljali brez zdravega srca. Odvi sik i od načina življenja in skrbi za lastno zdravje, se naše srce siara različno hitro. Lahko je biološko mlajše, kot bi ob naši kronološki starosti moralo bhi, lahko pa je ludi starejše, razšitjeno, brez ustrezne moči, z motenim ritmom in ateroskleroisko spremenjenimi koronarnimi žilami. Redna kontrtila dejavnikov ive-ganja in i/.bira zdrave diete, redna telesna aktivnost ter nekajenje lahko preprečijo zgodnjo aiero-sklerozo in njene posledice. Srce se tako stara počasneje. Slogan letošnjega svetovnega dneva srca »Kako mlado je tvoje srce?« naj bi vzpodbudil ljudi v^ega sveta, da bi spremenili način življenja in ohranili mlado srce za kakovostno zivljcîije. Srce potrebuje redno lelesnr) aktivnost (RIA), da bi vzdržalo in ohranjalo moč. RTA vpliva na številne pridružene dejavnike tveganja. Upočasni aterosklerotske spremembe na Žilah, porablja odvečne /aloge nakopičenih nta-ščob, tilža lelestu^ tc/o in preprečuje nastanek debelosti, b.boljša raven holesterola z zvečanjem dobrodelnega holesterola (HDL). Ohranja normalno raven krvnega sladkorja in zmanjša visok krvni tlak- RTA izboljša splošno zdravje, nas napolni z energijo, zmanjša sires, ojača kosti in mišice. izboljša ravni)tcžje. moč. elastičnost in gibljivost. Izberemo aerobne vdržljivostne vaje. vaje za moč in vaje za raztezanje. Aerobne aktivnost vključujejo hitro hojo, tek. plavatije. koicsarj^nje. vrtnar-jetije In ostale vaje ali aktivnosii. ki ob izvajanju poženejo srce, izbi^lj-šajo delo pljuč in ojačajo skelettie mišice. / vajami učinkovito porabljamo kalorije in kontn>liramo telesno težo. Vaje za moć vplivajo na trebuh in milice hrbta. Močnejše in večje mišice porabljajt) več energije, zalo nam vzpenjanje po stopnicah. kopanje v vrtu In hoja v hrib pomagajo kontrolirali telesno težo. Vaje za raztezanje nam pomagajo ohranjati elastičnost, Z vajami vedno pričnemo počasi, Oas Izvajanja, intenzivnost in pogosíniíst postopno stopnjujemo. Intenzivnost vaj bomo naravnali tako, da se bomo ob Izva- uravnoteženo dieto, ki vključuje vuhko sadja in z-elenjave, polnoz-rnate proizvode, pusto meso, ribe in stročnice, izdelke i nizki) vsebnostjo maščob, nazasičene lahke margaritîe in olja, koruzo, repično in oljčno olje. Kajenje je pomemben odvisni dejavnik tveganja. Opustitev uporabe tobaka zmanjša raven celotnega in slabega holesterola (LDL) v krvi, zmanjša slijevanje krvi in možnost nastanka nenadne zapore arterije. Najboljše spori)čilo mladim glede škodlji- \ 1 » CD tO janju aktivnosti še lahko pogovarjali. Uolje jc uporabljati mcrilce srčnega utripa, ki nas varno vodijo znotraj mej našega srčnega utripa. Odrasli bomo aktivni najmanj .10 minut dnevno, otroci pa bodo čas podaljšali na 60 minut. Vsem, ki imajo zdravstvene težave ali se ne počutijo povsen*» do bro, pred aktivnostmi svetujemo obisk pri zdravniku. Da bi ohranili mlado srce. m o ramo iz.brati zdravo dieto. Vnesene kalorije moramo vedno uskladili s porabljenimi. Vsak presežek pomeni nalaganje odvečnih maščob, povečano iclesnt) težo in debelost. Priporočajo kombinacijo redne telesne aktivnosti z vosti kajetija je dajanje dobrega vzgleda z nekaj C tijem. Ponudimo jim priložnost, da tudi v starosti ohranijo mlado in zdravo srce, Spreminjanje že utečenih življenjskih navad zahteva od nas veliko volje in vztrajnosti. Pomembna je zavesi, da lahko le s spremembami ohranimo mlado in zdravo srce ter živimo kaktv vosino življenje. Da bomo lažje našli moč in zmogli stopili na novo pot, poiščimo informacije, kijih potrebujemo. Seznanimo se z dejavniki iveganja, spoznajmo pasli in nevarnosti, predvsem pa se oboro/jmo z znaaijem. kako jih obvladati, zmanjšali io odpraviti. Spoznajmo svoja področja tvoga- r Psi nja. Spoznajmo svojo družJnsko zdravstveno zgodovino. Določimo si lasten indeks telesne mase. izmerimo obseg trebuha, krvtii tlak, raven holesterola in njegovih Trakcij. Opustimo kajenje in telesno neaktivnost. Nastavimo si dosegljive cilje. Pripravimo si dober načrt. Končni cilj zdravega prehranjevanja in telesne aktivnosti bomo razdelili na manjše dosegljive etape in končni cilj dosegli postopno. Naredimo si časovni trak. v katerega bomo vpisovali vse svoje majhne zinage, ki nas bodo vodile do jasno zastavljenega cilja. Poiščimo družbo ljudi, ki nas bodo hrabrili motivirali in nam v naših prizadevanjih pomagali. Našh jih bomo v športnih društvih, lltnesih, koronartiilt klubih in pj vrnimo na svojo zastavljeno pol s še močneje utijeno zavestjo po zdravem načinu življenja. Prepričan sem, da nam bo uspelo! Ob zdravi in uravnoteženi prehrani bomo iahko prav tako užJvali. RI A nas bo krepila, energetsko polnila in duhovno sproščala. Lažje in ustrezneje se bomo odzivali na vsakt^dnevni stres. Ohranjali bomo primemo telesno težo, imeli urejen krvni tlak, krvni sladkor in krvne maščobe. Naše žile bodo čiste in prehodne, srce pa kljub naši starosti Živahno in mlado. In da bi tako ostalo še mnogo let. ■ Prim, Janoz PoloBf dr. mod.-int^rnist Ct se zarezem, vem, da sem živ," najpogosteje utemeljujejo svoje ravnaje. Po navedbah Vodopiv-čeve se takšno vedenje začne v sedmem in osmem razredu osnovne šole, najbolj pa je razširjeno v starostni skupini 14. 15 loi, Nuša Konec Jurlric. dr. med, specialistka socialne medicine in vodja skupine za preprečevanje samomorov v celjski regiji, je znova opozorila, da je pri preprečevanju samomora zelo pomembno preventivno delovanje strokovnih, šolskih, svetovalnih in drugih slu/b ter tienehno opozarjanje na težave, Samopoško-dtîvanje telesa je zlasti med mladimi lahko napoved samomora, zato bi morali hiti do te rizične skupine še pi>sebej pozorni. Tudi zato, ker praksa kaze, da mladi ne iščejo pomoči lakrat, ko jo zares potrebujejo. Psih ote rape vi iz Svetovalnega centra za otroke, mladosttiike in starše iz Maribora Heliodor C\'etko pa jejjpozoril na pogoste vzgojne zmote, ki v sodobnih družinah zanesljivo vplivajo na hude stiske mladih in samopt)ško-davanje telesa, 'le vzgajajo oiroke k izobilju, kar vodi v izkrivljeno oblikovaiîje vrednot; dopuščajo jim pretirano zadry.evanje vvirtu-alnem svetu, ne privzgajajo jim spoš lova nja, vzgajajo jih brez kazni, jih navajajo k sistematičnemu izogibanju napora in b 08017 ST DMMbsikÉSI(Fv«nll«d.d .Koldérankculiesd. 100014ub|fln» MNENJA IN ODMEVI Velenje, 24. - 30. september 2006 Častna pokroviteljica festivala: Mojco Horvat Tema festivala: Ugonka Informacije: Knjižnica Velenje - Prireditve (898 25 70) MZPM Velenje (897 75 40) Mestna obdna Velenje - TIC (8961 860) E-pošta: pika@velenje*si Pikina spletna stran www»pikinfe$tivaLorg PROGRAM četrtek, 21. septembra 19.00 Mladinski center Velenje ODPRTJE RAZSTAVE Robi Klanonik: Voda je tekoona brez barve in okusa Sobota, 23. septembra 9.00 Zbor. Šdlek Ipred gasilskim do* mornj PIKIN PLANINSKI POHOD Zaključek: med 12. in f3. uro v Saleku Iv sodslovanju s Pohodni§kim krožkom Univerze za III. zi^ienj* skoohdobje Veienje) 10.00 Hotel Pdka. velika dvorana Pikin kino; MALI PIŠČEK 12.00 Hotel Paka, velika dvorana Pikin kino: AVTOMOBILI 15.00 Hote} Paka. velika dvorana Pikinkirto: GARFIELD 2 17.00 Hotel Paka. vel tka dvorana Pikinkino:SREČAPATAKA 19.00 Hotel Paka. velika dvorana Pikin kino: ULIČNI TANGO 21.30 Hotel Paka. velika dvorana Pikin kino: GREVA NARAZEN Nedelja, 24. septembra 16.00 TRCJezeroVelenjaiplošćadpri restavraciji Jazero) SVEČANO ODPRTJE FESTIVALA IN KONCERT SKUPINE VICTORY Ponedeljek, 25. septembra 9.00- 13.30 in 15.00-18.DD Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.30 inll.SO Hotel Paka, vel;ka dvorana Gledališče za otroke in mlade Ljubljana KAKOR NAPRAVI STARI. JE ZMERAJ PRAV 9.30mn.30 Glasbena šola Velenje, vel dvorana Plesni teater Vel«ije SLONČKOV ROJSTNI DAN 9.30 inll.SO Mladinski center Velenje GledaRška skupina OS Lomsa Adamiča Grosufdje MEDVEDEK PU 17.00 TRC Jezero PIKINA ČAJANKA Torek, 26« septembra 9.00-13,30 in 15.00-18.00 Bela dvorana in okolica PIKINEUSTVARJAINE DELAVNICE 9.30 Dvorana C&ntra Nova Lutkovno gledališče Velenje O LJUDEH. ŽIVALIH IN KAMNIH 9.30 in 11.30 Hotel Paka. velika dvorana Šentjakobsko gledališče Ljub* jana BRATJE. ŠKRAT JEJAT JE 9.30 in 11.30 Glasbend Šola Velenje. voL dvorana Plesni forum Celje VIUČIRA ČARA 9.30 in 11.30 Mladinski center Velenje KulUirno društvo Gledališče na vrvici, Nova Gorica VOLK IN KOZLIČKI 17.0Q TRCJezero PlKlNA ČAJANKA Sredo, 27. septembra 9.00-13.30 in 15.00-18.00 Bela dvorana in okolica PIKINEUSTVARJALNE DELAVNICE 9.30 Dvor ar) a Centra Nova Lutkovno gledališče Velenje O UUDEH. ŽIVALIH IN KAMNIH 9.30 in 11.30 Hotel Paka. velika dv(^ana Mini teater Ljubljana MIŠKOLIN 9.30 in 11.30 Glasbena Šola Velenje. veL dvorana Plesni forum Celje KRAVAVCIRKUSU 9.30 in 11.30 Mladinski center Velenje Kulturni zavcdKUlT PICKO IN PACKO 17.00 TRCJezero PIKINA ČAJANKA Četrtek, 28« septembre 9.00-13.31} in 15.00-1S.00 Bela dvorana in okolica PIKINEUSTVARJALNE DELAVNICE 9.3Q Dvorana Centra Nova Lutkovno gledališče Velenje O LJUDEH. ŽIVALIH IN KAMNIH 9.30 in 11.30 Hotel Paka. velika dvorana Društvo Muzikalček NAJBOLJŠI PAR 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana GREMO SKUPAJ z Romano Krajnćan. junaki Plesnega kluba Miki inloferjem Poldetom 9.30 in 11.30 Mladinski center Velenje Marjan MarinŠ^ in Tanja Pastružnik ZAKAJ JE PIKA ŠLA V ŠOLO 17.00 TRCJezero PIKINA ČAJANKA 19.30 Knjižnica Velenje (Center Nova} VEČER S ČASTNO POKROVITELJICO FESTIVALA MO JCO HORVAT Petek, 29. september 9.00- 13.30 in15.00-18.00 Bela dvorana m okolica PIKINEUSTVARJALNE DELAVNICE 9.30 in 11.30 Hotel Paka. velika dvorana Studio Anima Medvode NERODNA AVGUŠTINA 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje. vsL dvorana Plesni teater Velenje LOVEC JAGO 9.30in11.30 Mladinski center Velenje Gledališka skupina TAMPATU, OŠ Grize KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI 17.00 TRCJezero PIKINA ČAJANKA 19.30 Mladinski center Velenje SARAJEVSKmČER Soboto, 30« septembra 10.00-17.00 TRCJezero Velenje. Bela dvorana in okolica PIKIN DAN PIkine ustvarjalne ddavrâce, zabavne igre, številni glasbeni in plašni gostje, razstave, sejem in številna presenečenja 10.00 Velenjsko jezero REGATA ZA ZLATO PIKO-razred Optimist (v sodel. s Klubem votlih športov Velenja) 11,00 Glasbena sola Velenja PIKA MIGA Državna revija olroških plesnili skupin (v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulture dejav* nosti in Območno izostave JSKD Velenje} 17.00 TRCJezeroVelenje SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK FESTIVALA IN KONCERT DAMJANE GOLAVŠEK 7P Medobčinska Zveia ^ Prijateljev ^Mladine Velenje LLm ESliillDIMICA MESTNA OBČINA VELENJE SpoštovonI gospod župon Alojz Podgoršek Seveda sem pričakoval in tlobil vas obširen od^invor. v kaiereni me ob koncu cdevkom sle me eelo uspeli prepričali, da ste za žiipaiiske volitve leta 2002 imeli ra/vojni pro-iUam občine, da so bili v zadnjih leiih izdelani pomembni planski dokumenti občine - Akcijski program I,(vkaliie Amende 21, dolgoročni razvojni prcjgrain riznw v občini in razvojni program podeželja. To je za Vl/.UO zelo pomembno, bojim pa sc. tla bo vse to ostala {c mriva črka na papirjn. /ato mi dovolite, da vam prcdslavim, kako izvajanje le Vl/.lJří obćnlimo občani, ki nas ves čas vašega zupanovanja. po mojem načano, zavajale preko medijev. Za vse, kjir se v občini ni storilo, je p<^ vaSem kriva ia-vesiicija v Osnovno solo, Naj samo sp^^mnim, da po kriterijih Ministrstva za solslvo prizidek, ki je sestavljen iz učilnic, telovadnico in prostorov za potrebe športa (predvsem nt)gomeia) ni bil nujen 07- pť»lrcben. zalo sofinanciranje s strani države ni bilo mogoče. Izjema je bila telíwadiúca. za katero jc bilo pridobljenih 15,000.000 SI r. Investicija v šoli je bila torej izkijiično volja občine oz. občanov, ki je s tem breme Tinanciranja prevzela nase. Kljub teniu sem investicijo podpiral tudi sam. Povedati i» je potrebno, da bi v tinančno konstrukcijo celtHnega prizidka moral cca. milíjíJiíov Sil prispevali Nogometni klub (podpisan je bil tisirezen dokument). ki pa Sle ga skupaj s svojimi pomagači in somišljeniki poslali v tfstečaj« in se /avestjio odrekli tem sre^l-stvom. Ib luknjo pa sedaj krpamo vsi davkoplačevalci. '/ gradnjo bencinskega servisa pa je takr^le. pred tremi leli ste Petrolu prodali s'voje (Podgorškovo) zemljišče na predvideni lokaciji, čeprav se je lakral dobro ve-delo. daje Petrol zemljica odktipil le zalo. da hi preprečil konkurentom, vključn(; s Kmetijskih zadrtigo. kakršne koli aktivnosti v /vezi z gradnjo hencinskcga servisa. Ker je letos volilno leto. ste ze sponJadi v medijih objavili vest o prićetku gradnje. Ce bi imel invesiitor takrat resen namen začeti 7. gradnjo, koristJiik zemljišča nanj Zitg(v tovo ne bi zasejal koruze, iorcj seje že takrat vedelo, da se bo gradnja /ačela najprej je,seni, če se sploh bo, skrb za kvaliteto «vljenja občanov se odraža tudi skozi sprejemanje Lokacijskega načrta za center Smart-nega. kjer bbljitb. Pri vrteti jc bila zgrajena nova ograja, redno so se izvrševale vse finančne obvezimsti. (ilede pridobivanja sredstev iz države pa morani reči. da smo bili dokaj uspešni, pralvsem na račun dobrih projektov, Za CN smo pridobili 61 mio. SIT. 18 za kolektor. sku|>aj smo dobili skoraj 5t) mio, KM za sanacije plazov v Skornem in Malem vrhu. Uspešni smo biii še na vrsti manjših razpisov, kjer smo pridobili sredstva za delovanje CîD in CZ. za urejanje prostorekih aktov, deležni smo bili sredstev elemcntarja ob poplavah in ob suši- Kmetje so dobili ustrezne odškotíninc in pomoč. Glede vi/jje je za bodoči razvoj kraja bil izveden Raz-isfa)valm tabor, izdelan je bil pnyeki l.okalne agende 21. pristopili smo k ustanovitvi RRA Celje in Savinjsko-Šaleške območne razvojne agencije. Regijskega šiudij-skega središča. Začel se je drugi postopek sprememb prostorskega plana občine, ki je predstavljal dobro osnovo delo v tem mandatu. Prepričan sem. da je bilo takratno vodstvo občine -žtipan, občinski svet in uprava - bolj naklonjeno človeku oz, občanu, kajti moj slogan je bil »Vse za človeka«. Zagotovo so občani to skozi opravljeno delo tudi občutiH. V lem Č3SU je bilo ustanovijenili 5 novih drtištev in javni zavod Mladinski center. Dani so bili osnovni pogoji z^ delovanje vseh 25 društev v občini. Gasilski društvi sta s pomočjo občine kupili dva nova gasilska aviomobila. Nogomet, najbolj priljubljen šport v kraju, pa je med drugim igral v prvi ligi. kje pa je so-daj in kaj seje zgodilo pa vemo Sigurno sem pri teli našievanjih nint)go kaj izpastil, kar se je dobrega storilo v času mojega zupanovanja. Prepričan sem, da smo delali pošteno, gospodarno, upoštevali proračim in sklepe občinskega sveta, Nc kot sedaj, ko se nekatere stvari gradijo, ki niso v proračunu in brez sklepov sveta in komisije za gospodarstvo. Zaradi tega se občina tudi zadolžuje in ima velike dolgove. Ker se občani vsega tega zavedajo, me mnogi nagovar-,wjo, naj zopet kandidiram za župan«, saj vedo. da bi skupaj s svojo ekipo znal prisluhniti rgUiovim pou'ebam in težavam. ■ fvan Rakun, Šmartno ob Paki Pisem broUev ne lektoriromo! Sijajna Skok in Kavaš Rokometaši Gorenja strli odpor Trima šele v drugem polčasu - Sinoči v tekmi drugega kroga gostili Ribnico Riko hiše lM)dnc ickme nove tekmovalne sezoni v pr^ mkonidni so napovedale. da Iv) Iciošnje prvenstvo zelo /animjvo. K. icnm bř> golov<î prispeval tudi nekoliko spremenjen /a d nji del, saj bodo moštva v končnico prinesla vse točke. Najlažje so do loùk prišli aktualni državni prvaki Celje Pivo-vania l.astoî prnti novincu Veliki Nedelii. Drugi novincc. SVTŠ, pa je v svoji dvorani v Ivančni (îorici /elo nainudl Gold (lub, ki mu je /mago v zadnjih minutah tekme zagotovil Vetenjian Aljosa Slcťa-nič. Moilivo Preventa je kljub Viid-stvtj po prvem polčasu pustilo loćke v Ribnici. Več sreće so imeli v kt)nênici proti Slovanu Koprčani. Podobno kiH Celjani so si visoko /niagti Rudarju. Spodbudno pa so novo prvenstvo začeli ludi rokometaši Cû>-renja na gostovanju v Trebnjem. A niso lako /lahka zmagali, kol kaze končni izid. 'Irebanjci so na začetku zaigrali zelo motivirano. Očitno jih je k lak^ni igri spodbudila tudi lanska zmaga na začetku prvenstva v Rdeči dvorani v Vele- nju. Prav Zato so vedeli, da bo t<» zelo trda lekma. in takc^ je tudi bilo. Trimo je v prvem polčasu imel že prednost petih golov, ki pa jo je do odhoda na odmorGorenje stopilo le še na dva gola. Sredi drugega polčasa so domači predîiost iz ptílčasa povečali na iri. Tedaj pa je predvsem pa zaslugi mladega vratarja Matevža Skoka in Boštjana Kava sa le prišlo do zasuka in na koncu so gostje dosegli dokaj v^ soko zmago glede na njihovo p^> drejeniisl v prvem polčasu. Sinoči so Veleiijčani gostili Ribnico, v naslednjem krogu pa bodo gostovali v Kopru. ■ vos Znova Rodiceva^ Lakičeva, Ratikoviceva # • • Rokometaši Velenja v novi sezoni močnejše -Vrnile so se nekatere starejše igralke i^,enski rokonîctni klub Velenje je sezono 2006/2007 pričel 16.avgusta. Uvodni del priprav s<ï igralke opravile na stadirmu ob jezeru in v Rdeči dvorani. V sezoni,ki prihaja, so se igralkam Velenja priključile Biljana Lakič, Snežana Rodič, Tanja Ratikovič, ter tri mlade igralke iz Celja Pre- inos Kaja. Požežnik Adela in Tamara Bregar. cilj velenjskih igralk je I liga. V pripravljalnem delu so odigrale 5 prljateljskiJi tekem in sicer z Mariboru 2 tekmi in zmagale prvo .15:18. ter drugo 3H:20; tretjo tekmo 7. novo prwligaško ekipo iz Zagorja so premagale 20:12. Koko iz Varaždina so pemagale 22:17, ter prvoligaški) ekipo i/. Italije I-er-rara 33: 32.Do začetka prvensia velenjčanke čaka ena prijateljska tekma z ekipo Kokc iz Varaždina. saj v soboto 23.scptembra že pričnejo z L B državno ženskih pjkometno ligo. V prvfem krogu bodo gostovale v Ajdovščini ob IX.00 uri. S sep-lenibn>m so v klubu pričeli (udi s treniranjem vseh mlajših selckcij razen mini rokometa. Prav tako kot so se okrepile v igralskem kadru so se iudi v organizacij-skcm.V klub so pripeljali nove ob- raze,ki bodo poskrbeli za svetlejšo prihodnost velenjskega ženskega rokonieta. V letoSnji seztmi bodo za prvo ekipo igrale naslednje igralke Belci Andreja. Lakič Biljana.Sailer Jožica. Stevanovič Dejana, Bubik Anja. Rauković Tatija, Music Majda, Rodič Snežana. Hali-lovlć Sabina. Bregar Tamara. Skcv čaj Veronika. Muratovič Mirzeia, Vajdl Tanja, Pažcžnlk Adela. jinovič Marijcta, Premos Kaja. .lukič Katarina pod vodstvom trenerja Bojana Požuna. ■ Kar uro z igralcem manj Tretji Rudarjev poraz - Novi kapetan Jernej Javornik že v 30. minuti z igrišča Nogom e t n i d rugt) liga ši so < )d ig-raii tekme 6, kroga. Moštvo koprske Biînifike je izgubilo vodilni položaj, saj je v Kidričevem proti Aluminiju iztržilo le točko, izid je bil I : I. Na prvo mesto se je ptivz-pcl z dvema točkami prednosti Livar, ki je v gosteh premagal Zagorje s 3 :2 in s lem potrdil zmago v Velenju v prejšnjem krogu. Nogometaši Rudatji so doživeli proti Krškemu drugi zaporedni ptiraz. saj so na svojem igrišču izgubili z 1:2. /a goste pa je bila to druga zmaga imï vrsti. Svoje navijače je s porazom v Kdbudila še k bolj zavzeli igri. vendar tudi s tako imenovanih stoodstotnih priložnosti žoge nikakor niso mogli spravili za hrbet gostujočega vratarja. KJjub številčni prednosti to v prvem polčasu ni uspelo tudi gostom. Krcani so povedli po dveh hitrih nasprotnih napadih z 2 : O, poraz pa je ublažil nekaj minul pred koncem tekme mladi Semir Agič, kije z.amenjal Komaijn. Roman Franges, Rudarejev trener: KJjub že tretjemu p<írazu trener Romau Franges po tekmi ni bil preveč nezadovoljen. >^Spod-budno je, da so igralci pokazah veliko borbenost, ludi igrajo vse bolje. Pcjtrebujemo pa tudi malce sreče. Verjamemvio moštvi, kije od prejšnje sezone precej spremenjeno. Sicer pa nje naša vizija delo na dolgi rok.« Včeraj so rudaiji v tekmi osmine lina le pokala gostovali v Brdih ptm tamkajšnjem tretjeligašu, v naslednjem prvenstvu krogu pa bodo gos t (wall v Senčurju- ■ vos Elektra Esotech na Kitajskem Taborniški kotiiek Članska ekipa Košarkarskega kluba Elektra seje odzvala vabilu kitajskih organizatorjev in je v ponede^ek zjutraj odpotovala v Shanghai na K>-dnevno tuniejo, kije oi^anizirana z namenom popularizacije športa in košarke v tej držjvi. Kol vemo, bo Peking v letu 200S gosiil OlimpOske igre in zato kitajska vlada namenia veliko sredstev za športno osveščanje prebivalcev, V ta velik projekt se je vključila tudi ekipa Elektra Esotech, ki bo na turneji po mesiili okoli Shanghaja nastopila na osmih različjiib tuniiijih, kjer bodo sodelovale tudi ekipe iz Združenil) držav Amerike, Avstralije, Srbije ter nekaj domačih ekip. Na pot je odšla l.'k-lanska odprava, ki jo sestavlja 10 igralcev (Ćmer. Jeršin, Dohovičnik, Bujan, Miha lič, Ručigaj. Hostu ikar, Goršek, Nedeljkovič in Pojatina). ircner Bojan í.azič in njegov pomočnik Borut Cerar, fizioterapevt Vlado Pečnik 1er Drago Skornšek in Mišo I.eionje kot predstavnika kluba. Povratek nazaj v Slovenijo je predviden za torek, 3. oktt^bra. Eostech ostaja glavni pokrovitelj Pred odhodom na Kitajsko jc članska ekipa skupaj z vodstv<îm sodelovala tudi na posebni svečanosti, kjer sta dirckiorica podjetja Esotech, d. d., /oOja Mazej Kukovič in predsednik kluba, Darko Lihi-eueker. podpisala novo enoletno pogodbo. S to pogodbo je podjetje Esotech, d, d., ostaki glavni pokrovitelj članske ekipo, ki bo ludi v sezoni 2006/07 nosila ime: lil.FKTRA ESOTECH. Ker podjetje Es-otcch že kar nekaj časa uspešno deluje na Kitajskem, sta po podpisu pogodbe predstavnika podjetja podala igralccm in vodstvu kluba kar nekaj koristnih !iap{>ikov pred odhodom v to daljno deželo. | Zopet po taborniško Poletje in z njim spotnini na še eno nvojcmm četrtim mestom za las zgrešila bronasto medaljo. Druga ekipa (Klemen in Žiga Omladič. Jelenko ter (»aber} je osvojila 11 mesto, ('lana SK Ljubna BIC Piki in ladic sta osvojila treije, oz. četrto mesto. Crorazd Robnik Iz SSK Mislinja pa pelo. V nedeljo sta Hrgola in Obreza s slovensko reprezentanco odpotovala na enotedenske priprave v ilalijatiî^i Preda/j'o. V nedeljo je bila še tekma mladincev do 17 lei, kjer jc Bcriot osvojil 9 mesto, Klemen Omladič 20. Jelenko Gaber in Žiga On>-ladič 4(1 mesto. Dečki do 10 let so lekmovali v (ilenci pri Jesenicah /a pokal Cockia. Matevž Samcc je osvojil 8. Vid Vrhovnik 22, Patrik Viicz 43 in Blaž Sluga 50 mesto. V Ceràiku je bila meddrnštvena tekma za vse kategorije. Pri cicibanih do 9 let je David Strchar osvojil 5, Damjan Oblak S in Gašper BtccI 9 mesto, v kategoriji dečkov do 13 lel je /magal Urh Krajnčan, v kategoriji dečkov do 15 let (\i je /magal Niko Iližar. tretje mesto je osvojil Pamk Jeleti. čeirto Kristjan Meklav, 6 Robi Viiez in 7 Jan Ktv radej. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v kittb, več o klubu pi\ si lahko ojdedajo na spletni strani skijumr»-velenje.si/ssk. Za skotokan tri zlate medalje V soboto. 16,()y.2(J()6 jc v Šenčurju pri Kranju potekal 7. metlnaro-dni karate turnir Shotokan. Na turnirju je sodelovalo preko 300 tekmovalcev iz štirih držav (Italije, Hrvaške. Srbije in Slovenije), (umirja so se udeležili tudi člani KK Shotokan iz Velenja, ki so dosegli nekaj lepih re?\iltatov. Že naslednio soboto imajo možnost nove potrditvtf. saj je v Novi Ciorici naslednji mednarodni tiirnir »SLOVTiNljA OPEN-, ki se ga bodo udeležili tudi naši tekmovalci. Rezttitali: 1. mesto članice posamezno, Alisa Redžič, 1. mesto mladinke posamezno, Alisa Redžić. L mesKJ članice ekipno. Alisa Redžič. Lidija Božič in Dca Cřovc Pušnik, 2. mesto mlajši kadeti ekipno. Klemen Plazar 3. meslo mlajši kadeti posamezno. Klemen Plazar, 3. mesto mlajši dečki posamezno, Ermiji Mujdžič. V novo sezono z zmago V soboto se je pričela nova tekmovalna sezona 2i)06/07 v vseh kegi-jaških ligah. Šošianjčani so se v prvenî kolu na domačem kegljišču pomerili s trboveljskim Rudarjem. Kljub odsotoosii nekaterih igralcev so df)mačini prikazali odlično kegljanje in z borben ostjt) prišli do pomembnih točk. Soštanjčani se bodo v derbiju drugega kola v Radencih seslali z ekipo Lenta. Obe ekipi letos merita na prvo mesto in s tem napredovanje v prvo B ligo. Končni re/tiltai med ekipama iz Šoštanj in Rtidariem Irbovlje je bil 5 : 3 (3076 : 3t)34). 7a Šoštanj so Igrali: Scčki-520 ( t ). Pctrovič.53i (0), iakob-509 (0). Križovnik-5t)X ( I ), Jug473 (0) in Arnuš-535 ( I). Tako so Igrali 2. SNL 6. krog Rudar* Krško 1:2(0:0] Strelci:ÍJ: 1 -PilipoviC (56).n: 2 • Lukačlč (79), 1: 2-Agič (&7), Kudžu': Krpač. RoŠcr, Jewjiičoik, Muliaremović, Kraljevič, Hankič, Grbic. Lalovič (od 60. Hudarin), Komar (od 80. Agic). Miýakůvié, Javoniik. Drugi l»di: /agoije - Livar 2 : 3, Triglav rincx - Šenčur O : 0. AU^ minij • Bonifjka l : 1, Dravinja DlIOL-Mura 05 0: I. Vj-stnt red: I. Livar 15, 2. Bonifika 13. 3, T. Šenčur 11, 4. Krško tO, 5. Triglav 8, 6. Rudar 7, 7, Dravinja D. 6, 8. ZagtTje 5. 9. Mma 05 5.10. Altiininij 4. Rudarjeve mlade selekcije: Mladinci, 8«krog Rudor • Koper 1:3 (strelec zo Rudar, OmIodU] Lestvica: Maribor 19, Keeper 19, Dom/ale 15. Goiica 15, Rudar 13 ... Kadeti, S.krog Rudar-Koper 0:2 Lestvica: Maribor 18. Factor IS, Koper 17... U. Rudar 9 točk U-14, ó.lirog Rudar • Le (17:12), Cimos Koper-Slovan 27: 25 ( 15 : It). SMŠ Ivančna Cřorica -Gold<'iub 21:22(12:12),Ribnica Hiko hiše-Prevent 32; 29 {14:16) Štajerska liga 6. krog, .Šoštanj • Pcca 0:2, ŠmarUio-Ju» rovski Dol I : L Mons Claudius -Oplotnica 2.0. Teluioiiin Pesnica • Gert Power Šajnpion Ci : 2, /reče • Šcmilj .larcnina 2 : t, Gercčja vas IJnukšped • Rogaška 2 : 4, Ilolecr» mous OiTnož • Bistrica t :2 Vrstni red: 1. Rogaška ir> (U). 2. /reče 13 (9), 3. Šmartno 1928 9 (3), 4. Bistrica 9 (I}, S. Get Pcwer Špampjon 9 (0), ... 12. Šemilj Jarenina 7 (-2) 13. St^šianj 4 (-8). 14. Tehnoilm Pesnica 1 (-12). 7, krog (23,9.): Bistrica • Šosianj: 24. 9.: Peca • Šmartno, MODROllM. KRONIKA v Hudi prometni nesreči v Skalah V dveh dneh dve prometni nesreči Škale. 16. septembra'V sobolo ob 9.50 sc je na regionalni cesii Škale-Velenje. pripetila prva hujša prometna nesreća v dveh dneh. V njej seje en a oseba huje, tri pa lažje poškodovale. Na udeleženih vo/.ilih je nasialo za več kot milijon tolaócv škode. 22-leIni vo/nik osebnega avlo-mobiia je vozli iz smeri Skal pnjti Velenju. Ko je vozil po klancu navzgor v desni ovinek, ga je pričelo zanašali po vo/išču. Vo/jloje zaneslo levo. kjer je vanj trcil 42-letni w/nik osebnega avionK)biIa. ki je pripeljal iz smeri Velenja. Voznik in 12-leina sopotnica sla bila v nesreči la/je poškodovana. Voznik, ki ga je na vozišču zaneslo levo. je utrpel lažje poškodbe, tiie-gova 17-ielna sopotnica pa hujše. Do prometfie nesreče je v Ska- lah prišlf^ tudi dan kasneje, v ne* deljo opoldne. Voznik osebnega avtomobila je vozil pa tkalskem klancu navzdtîl In prehiteval vo-/.ilo pred sabo. Zaradi neprimerne hitrosti gaje zaneslo in trčil je v brezino ob cesti. Voznik drugega vozila pa je pri umikanju trčil v prometni znak. Povzročitelj je odklonil preizkus alkohi^li-/iranosti in kasneje tudi zdravniško pomoč v celjski bolnišnici. Pri drugem vozniku pa je alkotest pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola. ■ Nesreča motorista Moziije« 15. septembra - V petek oh 12. uri se je v prometni nesreči na regionalni cesd Šentru-peri-Letuš poškodoval motorist. 27-leiQÍ voznik motornega kolesa je zunaj naselja Trnava dolii- ZSAM - la varno pot v šolo člani društva /S A M Velenje so tudi letos prve šolske dni sodelovali pri preventivi in vzgoji v cestnem prometu. Na terenu jih je bilo v Velenju [(>. v ŠoStanju 5 in v Šinarinem ob Paki eden član. Prvošolčkom in tudi drugim udeležencem v prometu, predvsem pej^em. so pomagali, da so varneje prečkali pronictne ulice in jiní tudi svetovali, katere poli naj ubirajo, da bodo varneje prišli do šol. vrtcev in domov. V akciji so skupaj s policijo sodelovali kar pet dni. tel osebtu avtomobil, ki je stal in čakal na prosto pot za zavijanje v levo. Vo/nik motornega kolesa je na spolzki cesti z zaviranjem sicer zelcl preprečiti trčenje, vendar mu 10 ni uspelo, Med zaviranjem je padel, drsel po vr)zišču in trčil v zadnji del stoječega avtomobila. Pri trčenju se je motorist hudo lelesno poškodoval. Ni bila kraja, ampak neplačan lizing Velenje. 19. septembra-V torek zgodaj zjutraj so poDcisii prejeli teleroDsko prijava znanega velenjskega podjetnika, ki naj bi mu ponoči neznanci ukradli tri slu;^-bena v{>zila. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da ne gre za tatvino, saj POVRAČILO srt SE POŠKODOVAU v PROMnfll nesheCi HA OtLOVNEMMESTU.JAWEM PfíOSTORU? 2SI.ITK OD^KODMIMOY GGïDiDŒ? SO tt>vorno vozilt) in dve kombinirani vozili ponoči odpeljali pooblaščeni uslužbcnci lizing hisc, ker ni izpolnjeval obveznosti. Tehtali (ukraden?) baker Veleiue. !3. septembra-Vsredo ponoči so v Ilrastovcu zalt>iili tri mlajše moške, sicer povratnike, ki so pred vcčstanovanjsko liišo v kraju tehtali odpadJii baker in bakrene žice. Oboje so hoteli pridati tamkajšnjeníu stanovalcu. Policisti so ugoKïVili, da imajo oh sebi še polno kartonsko škatlo, v kateri je bil različen clektro material (vtičnice, stikala „.). Vse je bilo novo. /aradi suma, da so predîneti ukradeni, so jih policisti zasegli, vso tri osumlience pa so zaradi zbiranja obvestil pridržali za šest ur. Policisti izvc^r predmetov še ugotavljajo. MIAMI V»CE tMt»miv((ď Iz policistove beležke V liffek, 12. septembra je v stanovanju na Gorici pijani sin pr»nas(ale« v Skale i. Vpdck, 15. septembra, je pred stanovaJijskitn blokom na Tomli-čevi mlajši moški pretepal bivše Ifi-ietno deklo, pred trgovino Poš-lajner v Ravnah pa je nekdo izkt>- ristil uepazljivtjsi kupca in mu iz odklenjenega avta ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. ««* V iKKivlju. 17. septembra, so sc policisti oglasili v suinovanju na Tovarniški poti v Šoštanju, kjer sta se vpričo otrok prepirala zunajzakonska pHrtnetja. V Bcvčah je mladolelni vuznik ncregismra-nega motornega kolcs*i »kroser« vazil po sosedovem travniku. Pri tem ga je /atol i I sosed. Molt>risi je hotel zhcžati, a je padel In pot nadaljeval peš. Sosed se je s kam-Qtjm zjiesel nad moiofjem. Zdaj pa oba čaka oddelek tu prekrškc. Iz kleti v stanovanjskem blisku na Tiunšičevi je nekdo odnesel električno udarno kladivo, ribiškti palico ter več pločevin piva. V ppol-dan je na magistralni cesti pri odcepu za partizanske grf^bt^ve voznik osebnega avtomobila Zit-radi nepravilne strani vožnje in pod vplivom alkohola trčil v na-sprt>ii vozeče vozilo, V trčenju je bila píiskíídt>vana tudi ograja. Na Partizanski cesti v Velenju, pri odcepu za Pokopališko, je istega večera voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi in pod vplivom alkohola (tudi) trčila v nasproti vozeč avto. V soboto, 16, seplembra. je v križišču Šaleške in Rudarske ceste voznik osebnega avtomobila oplazil mladoletno peško. Ta je prečkala cesto pri rdeči luči in pod vplivom alkohola, V nedeljo. 17. septembra, je po levi in pod vplivom alkohola po Šmarški cesti ví>zii vo/nik osebnega avtomobila in trčil v drug avto. Ta drugi udeleženec pa je vozil neregistrirano vozilo, na vozilu pa je itnel nameščene ukradene registrske tablice. V ponedeljek, 18. septembra, je do nesreče prišlo na ljubljanski cesti, kjer je vozjiik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti in pod vpliv0 SO. NE î^lÎSii («fM&itfiviM KUK* ZA POPOLNO ŽIVUENJE ZAŽ1VOMEJO O«!«. (OvertheHedgd ISsSO SO, Nt 15}50 17:S0 20;i0 22:20 PE.SO 6UUDAU|A CnieMckQM, Nbvtek HlXWiw^ «ktSBut SlIilTTHIU (SMntHDÇl Itli UtUkHWM O^CûIBl. 21:10 t.^^ 23:50 * * * j «REVA NAAAZEN ^ en*« Mb) up) IHsfai. ^ Jl^ LOPOVZOTROiWII UTTUMAN OBRAZOM aue^n) CLICK (□(dC X2iS0 SO, NE 1^10 1B:30 - 2O1SO g 29J10 K.SO ItTiiiln. (MCI W»! MM&mik till niiiiTiifi ckmmavma NmtM'iB«', WiRMti. SttaïUn ri mojasup£rbiv5a (MySupea Gilifriend) 95 «In. 13:20 SO.NE 17:A0 22:10 HlÂAPOiAST (Monter House) MaMfiWhM. snnniHivrt, laMMr^swQo, TwrMwpp 9t M« m XêtOÙ '««SR ïï'NSE' 20:30 m^—mf TliSÙ m ^ » t \ 6ARFIEL0 12t00 so, MS 15:20 nm CE 17:10 10:00 tMWM. ViMfMifi im. NVW« 16)00 ISilO i • » t »«14 lUfTÍW* «NtK IMIhW««^ JMwfv». EMIibaM, ■■•nWlm « 4 »••'si POOVOONADCKUCA OjdylntïieWate^ 20:20 manSR 22:40 PtSQ • î > iiêitkL oa ï 21:20 «Uđi« MM. Sorafiacta, SMAUOf"! UNITED 93 (Unned93) 19:50 OMt^nuit lUi^a. informacije o programu na avtomatskem telefor^skem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Kmecutagfafi si pridržujejo pr«vfcodo piogrvn«) WW^.plariet*UJS.COm Eflgroudilûo,. Cesta v Tmovljc n^MlÊ^ Pi- Klnematog^n. Planet Celje, Madborska u8 * sř IS* n a a, i§ II il O 3 a o a ^ 3 s vo •Is TV SPORED ^HjiS 21. septembra 2006 ČETRTEK, 21. septembra SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 mm 07-00 Oobmimro OO.nn PiïOi^ila 08.nb Dobmiiiiro 09.00 Homùla 09.Q& Pepi vse ve a banlonu. poui^rići 09.30 Poupania:Mluvil7.dd 09.bb Bwliii.Bfirlifv7/39 1078 Podiarnmeiom ll.lf) l/M 11.48 On(i/|(j; vsfl ni9je 13.00 Pnûi'ik Špori, vrerim 13.?5 Dni?ifis^/ga(ty lli^O Uriiirmosiigre OlpHii pBsmki 15,00 Pomûla, promet IbHb Mustnvi 15.'tO Krasia^^3pau#,ď/13 16i]S Mo| iKRUo^^ni lilni 1670 fnaisla^ia 17.00 fjrmct?, SjiDtLvroirs 17.36 WeiH mlaflosu 10.20 Ouhovrnuinp 18.4€ Morila (^ijd^rn kii^. nsanka 19X10 Dnavnik. vmme. ^pori 20.Q0 M 21.00 Prviinríriiyi 21.2Q tal dan 22.QQ UJjiim Spon, vftïiiB 22.hO Kiijigi^niRris! briga 23.10 Glssbi^ni vei^iï 00.60 8Rdiiiani(>;íj$;ínin^vuiiivB,lv dnevnik 219.1991 01.1 b Dncvmk.vrmiia, magnRCšpnri 02J0 Šialeianiladoiiti 03.Q0 InInW SLOVENIJA 2 06.3D liilobnal 09.00 Zabavni iniukanal lUn 0(rfj§ki infokaoai 12.26 Zabavni mřf)kanal 13.00 K^kojtíuiu^uiiisiusiavril» sval. l/b 13.65 kiiški luniir (7), pinnos I? Poriuroia 16.00 SP v kolesarsivii. kfQiiC!fii!»lef Iilil», vkl|iiřJU!V V pr^nrfi 16.4b Slídí. IV Maribor 1776 MtBlffti 17.66 Muri vi^lovMv Kupif 16.26 N^dbi^u, IV Koper 19.00 Bngaila.il/1b 20.00 řovlfivavqn3,V4 21.36 laiiminLarlrugi.pciriTJi ùnla KQsnia^;3 22.36 VaÍQVi.n:!irišl(^ drama 00.06 Cesarsivosuasii,)aponskililm 01.46 Risana rifiř.í£jna, 7/7 02.06 Dnsvitik/aiifE!|sksIV 02,30 liiloM pop 06 .36 ?4 ur. prinovi lev 07,36 Rii:kil8ke 08.2b ViliarliuhCTi.nad. 09.26 I^UJSodH.rićtri. 1070 rVpradaia 10.60 £isranc(foi7nosLnad. 11.46 Barva greha. r>3d. 12.40 Animalia. dnkuni. sRDja 13.10 Zgoribcoœan^.rlokuir.^dija 13.40 WprrirjajH 14.10 BinkiUke Ib.Ob Barva greha, nâd. 16.00 Cisia nQfioíÁiosi nad. 16.b& Prjuisoriii. nsd. 17.66 21 lir \m Vihariiubmnad. igjlO 2fliir 20,00 Ircnia 21.46 Nii kraiu/ločina, nan. 22.46 /almdnnVnia nan. 23.30 Ulične í^arovniie. dok. Cl ddajâ 00,26 2^1 ur. ponnviiev 01.26 Nn^Mií panorama © 09.00 Dobruluiro, inl.ra;v. oddaja 10.00 VabiiimkQ;il[>[ju 10.06 Qdpua iRnis, pjmmv, Slovenska energy iika na evropskem irgicgust dr. Milan Merlvuri 11.06 Najspuidnm 11.10 Pop corn, glasbena oddai a 14.00 Viíluosuani. obvësiild 17.66 Vabimo k ogledu 19J10 Mn|i:3inni[vjvRdGkJ3kr(, orroSka(iddaia. S.IVinrsia 18.40 Regionalne nnvii:e 18.4b Asova gibamca. mL nddaja 19.16 Najspoldneva 19.16 Virisosirani. rrhvnsiila 19.5b Vabimokogledu 2O.U0 Javna ra/pfava:PQveCđn|rr konkurenčnost) gospodarstva m spodboiaiija podjcmiiiva. reporia/a 20.30 Ri^ionalne noviL^ 20.40 IvanTavèar.Miimsrnamiiilni 21.00 V hannoiiiji/naravo, kmeti[ska oildaia 21.30 Hit prietia 2006. pnsnsifik iinalnp priredilvi!vVelenia3. IV mrsiô 22.46 \i oddaj 0 Oobm inio. inform auvfio razv krilna «Idaia 23.36 Vabiíiiříkoyifidn 23.40 NajsprnilriRva 23.46 Videosirnni. obvtístila SLOVENUA 1 06.70 KuiiLira 06.30 Udiiievi 07.00 Pon^Ďla 07.06 Hobro luiro OBUO PornřiiH 08.06 Dobru luiTD 09.00 Pml|a 13,00 Porodila, šprn vrsne 13.10 WJohwcurrloíTiai^imi Lipi 14,30 hs^ga lepega popoldneva 14.36 Pfil minili slavo 14.40 ÛDviîSki faktor 14.'16 Drugo m nanju 14.60 Nedeliskouko 16,00 nJasbwiirJvohni 16,26 (Zlme^an;/akoni 16.40 Kiihalnica 16.46 Avdicija 7026 16.66 SpcriSpas lSi}6 Šporine novice 16J0 Ar igluškanogonie tria liga 1B.2Đ lorelfa 16.40 Uriprlo 16.46 ^(valskisveianim. senfa 17J10 PofoSila. Spori, virans 17.16 Iisiega lepega popoldneva 1850 ?itîbanj8loa 18.40 Kravi(j) Kalka. n.snoka 10.46 Zaka(7. nsaiika 18.86 Vreme 19Jin Dnevnik, vriiiofi, špori ?0.00 Speidcnna 21,36 S šporinaoddaia 27.00 Pogovori 22,56 Porořila. vreniB 23.10 Domovina, 4/6 01.16 Síidíoa inoC osamusvo|itvt^. tv dnevnik 24.9,1991 0146 Dnevnik, vreniy. Spori Iniukanal SLOVENUA 2 06.30 iniokanal 08i]0 Zabavnim I okana! 11.0U Sko^ii^s 11,10 HOleiRdefígakfiía Sloveniie 17,10 MlaiUuujo/i 12.40 t^erlin^i maraton, posniHRk 131^0 SP v kolesarstvu. DRSinij vožnja eiiie. prsniis 14.76 «kiUirnirWTA(?).linale. prtmns \/ Poriom?a 17.00 SPvknlesarstviueiJina voinja, eliie, posnpiuk 10.30 fP v ritrniùii gimnastiki posn. 70X10 DcIhn.prcveC popoln (imak. ilnktim. odiiaia 20.^ Umemosi glasbo plesa 2U0 AnnaPihll/IO 2236 Spori 00.16 Diiovnik;am8|&ke IV 00.46 iniokanal pop 07.S0 IV prodaja \}m Mala Kilty. ns.senia 08.10 Slon^kBenfamin, os.senia 08.40 OraiaKoali'ek.ris.scnia 118.60 Art Aiiack. i/)^ra/. (iddaia 09.16 Jakanalifiin^.serija 09.2b Ninia,^8fvfí. os.b'coia 09.60 Yii-^ioh!, ns.senja 10.15 Dngodiv.^ôirioJaiAiHaChana. OS, serija lO.ilO VudovnikQvavcsina.riS.senja 11.06 Mtimiia. ns.sania 11.30 Ogiitivadai^čma, ns.senia 11.40 bolska košarkarska liga 17.40 Umor. nan. 13.36 HesniiUif^eidokiim.oddaja 14.06 Pok(^ oa 1 ong Islandu, am. [. 16.K1 Sporočilo, 3/4 16.411 Qarva pojaiclisiva. amer, lilm 18.16 24 ur vrume 18,20 Poiepamapoltaliji.dok.odrL 19.00 24 ur 20110 loslailkobi^e.arner.riím 2T.36 Sporuiasùina 22,20 Romania v Mianiiju. am. hini 00.06 24 ur, poriovtWv 01.06 Nn^na parmrama © PONDVIIEVOOD^J liDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mi^niaS.oiroSka oddaja, prjii. 09.40 MBS.VrVmaga/in 1(1.06 Kultura, mloniisijvna oddaja 10.10 Športni torsk. ^p. inf. oilrJaja 11135 šporinigosipoyovnr lUO Poslanska pisam^d, poyuvt»; gost: dr. MaiojUlnvnik. poslanec LDS v Državnem /boril OS 12.10 Vabimo k ogledu 12.16 HIIPGL[lJA200B.p«n8iGk pnredilvsvVelenjn 13,30 Vidnosirani, obvisula 19.00 Vabimo k ogledu 19Í16 H90,VIVmsga/in.rpgiQnalni mlormaiivru program 19.30 Kuluira.inlormsiivnaoddijja 19i!6 P0PCDBN.gl8sl)finandilaj» 20.26 An[]leška Premier hga. lU^eiek lahne IrvôfpuoI: oii£!fi)iam 220] Valiiriio k ugledu 221]b Videosirani. obvusiila PONEDEUEK, 25. septembra SLOVENIJA i 0B.26 Ulnp 00.40 Zrcalo Ledna 07.00 Poročila 07.06 Oobrniuinj 08.00 Porueila 08.06 Dobrnjuiro 09.00 l'Jiroćila OB.06 l/popntn5lorbe:j(i/ik 09.26 Mojd(!^nikjR lahko h3lon. liilkovna ignca 09.65 Risanka 10.00 llollyimi|unak(,6Z13 10.25 I isieg a lnp2 ga popoldneva 13.00 PoroćikiporivremB 13.16 Tis a lepe ga popoldneva 14.30 lunsiika 16,00 PoroSila. promet 16.06 Dobr^rdaii.Koro&k? 16.40 lelebajski. 20/46 1B.06 Ris^jnka 16.10 Vp.sulaN§ica, lutkovna nan, 10.25 Marunainpm^esira^ilo 16.36 Ouba guba: pisna 9/10 17.00 Novii;u. Spori, vreme 17,36 Korenineslrjvenskeganmrid. ilokuin. oilrfajA 18.26 7r«banjK3x3pliis6 1B.36 P3vlEL rriKù U$\9tú. risankři lB.40JQkoj /akamnki)! lotohnsanka 19,00 IJiiksvjiik. vreme, šport 20.00 l?iivi 20.65 lemna stran lunr, nilarl. Iilm 22.00 Odmevi, ^ori vremB 72.50 Medvrslmško nasilte. pogovorna odtisi a 23.55 Sedma moC usantosvoiiive iv diKivnik2b.9.1991 00,20 Onewiřk. vrernu. špuri 01.16 Korenine slovenskega mnria. rlokuin.odffaja 07.10 InfiAanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavm infoknnaf 11.30 fMiiníokaiidl 1230 /abavm iniokanal 16.46 S SporUta otlilajs 16,10 Slovenavhaliji IB.^0 Operna anja 17,40 Min, \iruwt pnpnin jiinak, ilokum. oddaja 1336 Oedišiina ivrope 20.10 .lasnovifjka, 11/16 71.00 Sludiocny 22,1)0 Aritmija 22.40 MalCka glflriaia mafftke. 1/13 23.00 RraneRoni^idi/??odra 00.35 Onevmk/amajskaTV 01.00 Infokanal SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmpvi 07.00 Pornrjia 0/.06 Oubmjuiro 08.00 PoroCila 08.05 Dobro jiiiro 09.00 Pofoi^la 09.06 Baduvediif faOik 09.20 Risanka 09.26 Biibaguba:pism3,9/I0 09,46 /godbiiizikoljke 1070 Sořilja 10.26 Návrtu 11.06 Kuham//va^iiami 11.40 Pnjo^ovcu/Natahjo 13.00 PomCila. Spori vreme 1376 Ja/s^mmu/ikani.dokum. uiidaia 14.30 VhvalskRmvriu.9/17 Ib.OO Porobla, promsi 15.05 Mtjsiovi lb.40 Marian.konj. ki pleâestëp, 1/13 16.U5 Risanka 16.16 Obiskvikvariju 17/17 16.20 Alimcpozna^Ja^sem jablana joseni 16.30 hlipurmLopaka, 13/13 17,00 Novica, špori, vreme 17.30 Ra/gleilislovanskihvrbov 18.00 Modro 18.35 Iraktor lom, nsanka 19.00 IJnsvnik, vrenje, ^ori 20J10 larôa 21.31) Onj^ivij slovanskih pisateljev 22.00 Odmttvi. Spnri vreme 22.50 UsvajanjBtlfVimeJ/2 23.40 Sedma moi^osamosvojilve, IV dnevnik 26.9.1991 00.10 Onevnik. špori vr^me 01.06 Ra/gledislovanskihvrbov 013b Modro 02.10 Inlokaosl SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabuni infokarial IL'^O Otroiki inliAanai 1230 Zabavni mfokanal 15.25 Afiimiia 16.05 Siudiocity 17.00 Alpii, Donava. Jadran 1/.40 M^ruivi 18.10 labinnl 19.00 Kmooperater. 11/13 20.00 Vi2um23pnhodn®L 12/30 20.46 Malome^anska stavba, sng draina 22.16 Okovi zakonske ^e^c. li raelski film 23.66 Potopljeni /von, avsirifski film OUn Onpvnik zamejske IV 01.66 Ininkaiial SREDA, 27, septembra SLOVENIJA 1 06.70 Kirituta 06.30 Odmevi 07.00 Pofiji^a 07.06 Dobrojuiro 08.00 Ptfn(]la 08.06 Dobro luiro 09.00 Porodila 09.06 Sporišpas.oddajaotporiu 09.36 Ohiskvakvanjii,17/l/ 09.40 Ali mâpQ;n«i§:Ja/ jablana jassni 09.46 Risanka 09.66 llipermlopaka. 13/13 10.26 Naiion3lgeo9raphii;9/15 11.20 Spçtdnms 13.00 Poroůla. Spon, vreme 13.16 Nukai minuli a domaČo gfasbo 13.30 ijudiein/^mlja 14.26 IrpljcniB mladega lgni)a. 2/4 1bJ!IO PoroCila, promet 15.06 Musiovi 15,40 Šola prvakov. t//25 16.00 Male S4ve celirA. kvi; 1/.00 Novice, Sport, vreme 1735 Z vami 16.30 ^rnbar^eAsiramfoia 18.40 Krlťk. nsarikd 19.00 Onnvnik, vreme, ^ort 20.00 llglaševanje. slovanski lilm 21.20 Viktor m njegova brala, kratki lilm 22.00 Udmevi. §pori vTDflie 72.6b Omi/je 00.10 Sedma noč osamosvojitve, iv íMk27.9,1991 00.40 Dnevnik, vreme, feort 0U6 Z vami 02.36 Inlokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanai 09.00 /abavm infokanal ll.'^n Otni^ki infokanaf 12.30 Zabavni mfnkanal 13.20 OobgrdaaKoroSka 13.60 Soboinanoi^ 14,60 labmni lb.40 Vi/um23priltodnosi 12/30 1676 Mostovi 16.66 lemna siran lune. mlad. Iifm 17.6(1 Mttilvrsini^ku nasilje, jmgovofna oddaja 19.00 Praksa. 8/22 20.00 Nogomei, pfvaliga.Domlale CMC Publikum, prenos 22.00 Slovenskajaziscena 22.46 /adfil amer, lilm 00.20 OnevnikzaniejsktilV 00.46 lnlok»nal pop I pop i pop 06.20 24 ur. ponovitev 07.20 nickilake 0B.10 Viharljnbuzni,nad. 09.10 Potusodu.tiad, 10.05 Iv prodaja 10.36 Cisla neMnosi. nad. 11.30 Oarvagreba. nad. 12.26 Šporiita scena 13.10 rVprodaia 13.40 IMiiake 14.36 Barva gn^ha, nad. 16.30 l^isia nedol^i nad. 1S75 Pot usudu. nad. 17.26 74 ur vriime 17.30 Viiiarljube/ni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naia mala klinika 20.60 Razočaranih gospodirijfi 21,45 OAH 2?.16 Sknvnost/ii otok, nan. 23,10 /akontnredrtnota/a posebne primerih 00.05 Na kraju /ločina, am. nan 00.65 24 ur 01.66 Nočna panorama © 06.0 6 24tjiponovitifv 0;.06 Rii;ki[ake 0/.66 Vihar Ijttom 09.75 Potusodc.nad. 10.20 IVpnDilaja 10.60 Cisla nedtl^nosi nad. 11.46 Barva greba, nad. 12.40 Živali to|0 na pomot. dokum. sarif» 13.40 TV prodaja 14.10 RiukiLake 15.05 Barvs grelia, nad. 16,00 Cista nedol^^nsi nad. 16.55 Pol iisicde. narL 1/.66 24 lir vrema 18.00 Vihar Ijubeiiii. nad. 19.00 24 tir 20.00 Previirjmio 20.66 Zdravnikova VBSl nan. 21.46 BAR 22.16 Neuryv^ka policija, nan. 23.10 Zak^jn m red: Enoia/a K osebne pririmre, am. riaa d kraju Mm. am. r^ân. 00.66 24 ui ponovitev 01.66 Nočna panorama 09.00 Oobrojuira inforoiativno ra/voddlna oildaja 10.00 Vabitimkoglnái 10.06 Angli'Ska Prtimier liga. posnetek lekme Liverpool: Wenfiam 11.60 Najspotdneva 14.00 Videos Iran I, obvestila 17.66 Vabimo k oglsiiii 18.00 Regionalne novice 1B.05 Rokomei pusneiirk u^km» Prevent : Ďmos Koper 1975 Ndispotdneva 19.30 Vidsosuani, ohvesula 19.55 Vabimn k ogledu 70,00 Lokalnevolitve2006MQ Velunjmnudsiagnaujoin ra?voiem: gnsij«; Fr?nc Sever, Aiit^in De Losta. Mnjiia Lorger 20.30 Roginiialne novice 20.36 lludarienje m drii^bpna odgovomosl gíjstaidr.Tvgen Dervančinmag.fram: Avberšek 71.30 Rokoiuei.posnRiektte Celeia ^aiei:: CM Celje 27.50 I i oddaje Dobro iiiun. intofmativno razvednlns oddafs 23,40 Vabimo k oglťái 73.45 Naj spot dneva 27.65 Vidoostram. obvastila © OG,40 24 ur. ponovitev 07.40 Rii;kilake 08.30 Vih3rl|ubB/ni.n3d. 09.30 Pot usodo. rtad. 10.76 IV prodaja 10.66 Cista nedol^oiiL nad. 11.60 Barviř greha, nad. 12.46 Preverjeno 13.40 IV prodaja 14.10 Rickflake 16,05 Barvagrdia 16.00 Cista nedolinnsi narl 16.66 Potusodc.nad. 1/.66 24 ur.vreme 18.00 Vihirljiibimnad. 19,0 0 24 ur 20.0 Mui mo!, monlec, avstralski film 21.46 BAR 22.16 Monk. nan. 23.10 Zakmnn ird; Enoia za pfMrie jMiiifprc, ain.riaa 00.06 Nakraju2loôina.ani.r)an. 00.66 24 ur, pnrtovilBV 0166 Nočna panorama 09.00 Dohrojuirn.iniorrnaiivno raTvednIna oddaia 10.00 Vabimo k oghdu 10.06 Rudarjeiiia m družbena odoovnrnnst. pofujvitsv, gnsia: dr.lvgen Oiitvani^ in mag. franr;AvlK;§ek 11,00 Najspotdnjiva 11,06 Rokomei posiialek tflkmu Prevent: Li m os Kopor 14.00 Videosiram. obvMSlila 17.66 VabimokoglRJo 18.00 Rokomai posnetek takme Celeia Žalec: CM Oelje 1970 Najsputdnm 19.35 Vido os ira ni. obvestila 19.55 Vabimo k ogI«du 20.00 1491. VIV magazin, íugionafm • inlnnnativiii program 20.25 Kultura, infnnnativin orlt)3)a 20.30 Športni lorck, Sporuia mlomiativna orlflaia 20.50 l^poriniQOsi.koriakinaoddřtja 21.30 Aâova granica, inlormaiivna oddaja. 3. IVmre^H 22.00 àîkham zasonrern, informativna oitiaja 22.30 I? oddaj Dobro jntm.int. r^zvtidnlna odilaja 23.20 Vabimokogledu 23.26 Najspotdneva 23,30 Vida os tram, obvestila © 09.00 Dobmjuirn.iniormaiivno ra/veilnlna odrlaia 10.00 Vabin'0 k ogledu 10.06 ^poruii torek, intomialivna oddaja, ponovilKV 10.70 Wini g rs i ponovitev 10.66 Naj spot dneva 14.00 VidDosuam, obvestila 17.66 Vabimokogledu 18.00 Maja m i^arnbna sknnia, otročka oddata 18-40 Rpgmnaintî novN;n 18.46 Cas n nas, mladinska oildaja, pijnoviive 19.76 Naj spol dneva 19J30 Videos ira ni. obvestila 19.66 Vabimo k ogletlu 20.00 (»m. kontaktna glasbena oddaja 20.60 Regionalne novice 20.66 Naj spot dnpva 21.00 Odprta IR ms, kontaktna oddaja,3TVmre^a 22.00 Iz oddaje Oobrojutro. mlormauvno rsmdnina oddaja 22.60 Vabinm k ogledu 22.b6 Naj spot rinRva 23.00 Vidiiostrani. obvustila PRIREDITVE fT.FToro.kon Oven od Konec tega ledna bo napet in prřcej siresen, pa ne le zaradi izdatkov, ki vas ćakdjo v naslednjih dneh in na katera ste tako afi tdko računali. ^ ' Ugotovili boste, da je vûsih bdje. če ćiovek nima ptihcankov. Tokrat ^ se bo?te rahlo opekli. 78to boste vprihodnjevelikobof) previdni. Nekaj ^^^^^^ skrbi vam bo v teh dneh deisic tudi zdravje« ki zal ne hti nsjboljse. Pa 2d kaj več kot jesenski prehlad veijetno ne bo il o. Ker ste U nekaj ùsa vedeli, kaj vas caka. ste se na to dobio pripravili, f^isluhnite sodelavcu, imel bo prav. Bik od do 20,5. ^^^^^^^ Da se polete res izteka, kljub sončnim žarkom, \q vas bodo razvajali v prt-^^^^ hodnjih dneh. boste ugotavljali tudi zato, ker boste že pozabljali na do-FA pust in proste dni. Zasuli vas bodo z delom, ksr vam ne ho v preveliko B breme. Dne^ se vam ^t zdijo prekratki. Me le zato. ker so res taksni. ^^^^^^^ predvsem zato. ker delale već kot je normalna. Partner ú z^i vase nekd»' nje vedrosti in nasmejanostl ob tem pa velikokrat sf^oh ne razume, ksj vse se dogaja z vami z vamt inz ljudmi, ki so vam blizu. Sam ima namreč veliko bolj un>irjenozrvljenje Dvoicko od do 21.6« ^^^^^^ Nabrali ste a novih /noči in se podali novim delovnim nalogam naproti. Teh pa vam ob izteku septembra in še v oktobru res ne bo manjkalo, saj ^mtSmf vasbodo tudi letos zasuli z ddom. Tega ste po končanem poletnem Času sicer le vajeni. Ker sle v letošnjem poletju veliko vlagali v svoj izgled tu po* ^^^^^^^ čutje. boste imeli energije dovcdj prav za vse preizkuse. Med njimi bodo tuditsid, ki bi marsikoga javili ob ovce. vas pa ne boda Dobra prijateljica vasbo {vavočasno opozorila na neko zadevo, ki vam le nekaj casa ne pusti mirno spati. Ukiepali boste pravilna Rak od 22.6. do 22*7* ^^^^^^ Zadnji septembiski dnevi bodo lepi. proti pričakovanjem pa tudi umir-^^^^^ jeni. Dobti prijatelji, skaterimi ste se le nekaj časa bolj malo videvali. fnK^P^ vam bodo polepili vikend. î^ajvec težav boste pravzaprav naslednji ^f^r teden imeli s poslovnimi partnerji, predvsem tistimi, ki vam sekaj dol-^^^^^^^ guiejo. Kar nekaj takih se jeze nabralo, vi pa imate trenutno zelo velike potrebe. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati vdolgovih. Kar se Čustev tiče. bo teden hladen. Za to pa ste krivi tudi sami. kar dobro veste. Lev od 23.7* do 23.8. ^^^^^^ Zavedati ste se začeli, da boste jnorali vložiti zelo veliko trtida. če bo- ® ste želeli uresničiti vse zelje, ki ste si jih zadali uresničiti se vletosnicm letu. Septemberse bo hitro iztekel, z oktobrom pa prihaja čas. ko sami ne boste vedeli, kje se vas drzi glava. Ker dobro veste, kaj vse vas se čaka. sedela lotite brez odlašanja, čeprav radi tudi počivete In uživate v brezdelju, se bo to v naslednji lue dni h moralo spremeniti. Kei čutite, da vam res lahko u^e. to ludi ne bo ne vemkakotelkoin huda Tisti, kije na vas naredil tako moćan vtis. se bo se moćno vmešal v va» iivljenje. In to zelo kmalu. DevUa od 24.8. do 23.9* Veliko ste govorili in ni: manj obljubljali. sedaj pa je čas, da začnete be- fsede sprai^jdti v življenje Težko bo. Če tega ne boste zaceli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopijete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav ^^^^^ doma in to predvsem zaradi zelja, kisofinanćno veliko večje kot vale možnosti S panneriem bosta zelo usklajena. Tokrat se bosia povsem strinjala v prav vsem. zato se bo?ta tudi odlično razumela. Ooma vam bo v teh dneh res najlepše, a žal vas bodo obveznosti pogosto prisilile v celodnevno delo. Uživali pa boste ta konec tedna in tov dfuzbi tistih, ki jih imate najraje. Tehtnica od 24.9» do 23.10« Življenje spet teče svoj ustaljen tok. zato n^ vas dogodki zadnjih dni ne prepričajo v to. da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okûl|a, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih po poletju dišečih dni. Družina vas bo podprla in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravja tiče. boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zad njih tednih spoznali, kaj vas spravlja v siabo počutje. Če te boste držali navodil in poslusali notranji glas. bodo naslednji ledni res lepi. Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^^^^^ Čeprav si sprva ite boste priznali vas bo počutje v to prisililo. Nimate # še prave močt sploh takšne, kot bi si jo želeli ne. Dela boste imeli ve- liko.kotponavadi. a vendarlesi boste priznali, da vas to tudi osrečuje. ^^ytS ^ir^^ pa dobro veste, kako težkojezivetivbrezdelju.Ze vasbiblla to » J ena na^iiujsrh kazni. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav raz- vajali vas bodo. Kar vam bo godilo. Partner pa bo tako ljubeč iit pozoren, da bo to prese-netilo tudi vas. Pa Čeprav imate o njem že dolgo najboljše mnenje. SIreiec od 23.11. do 21.12. ^ Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo takovi kot vaši družinski člani. Me bo vam lahko, ker je bilo leto» nje poletje res vase. Spomini bodo greli le nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napove dujeio v naslednjih tednih. Prijatelji si ^^^^^ bodo v kratkem zaželeli vaše družbe, ki jo zelo poçressjo že nekaj ted* nov Pred vami je projekt, ki vam bo vzel velib Časa in energije, a bo vse krepko poplačano. Novica pa bo osrečila tudi vas. pa čepravse boste obnašali, kol da vas ni. Kozorog od 22.12. do 20.1. Ko vas bodo za su f) z vprašanji, ki bodo predpogoj za dober posel, boste ^^ zelo nesrečni. Ko pa boste slišaH. 13 kakšni ^evilki se pogovarjate, boste zdržali vse. Neka dela. ki vam gredo že kre^o na živce, bodo kmalu kon-čana. Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta tako lepo. da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo dtu^i telefi vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pred vami bo veliko žrvljenj^ih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi laki. ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izbolj^lo po nekem neprijetnem dogodku. bo?te zdržali vse. Sonce vas bo dodatno polnilo z energijo, saj vas Je v letošnjem polenu botj zeblo kot ne. Končno boste imeli več časa zase. kar ste si že nekaj tednov želeli. Partner bo navali strani tudi ko bi vam lahko zameiil in se c^rnil proti vam. Pred vaj tno zvezo je Seen krepak preizkus, ki ga bosta uspesno prebrodila. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav dobro pogledate, kako obrnete kak tolar, si boste v naslednjih dneh privoščili. Enostavno se v»m bo zdelo, da je nakup nujno potre-ben in ze kmalu se bo izkazalo, da je res. Kajti ujeli boste izjemno ugoden trenutek in velika privarčevali. Uživali boste v iskanju in nakupovanju. pri tem pa hoste velikokrat pogrešali drugo mnenje. Zanj ne boste hoteli vprašati, ker bosteše vedno kuhali mula Trmasti kot ste. zna to ttajati se nekaj časa. Dtrod bodo v naslednjih dneh vase veselje in navdih. VfLENJE Četrtek, 21. sept. n OO Dvorana Centra Nova Potop is AO predavanje za otroke - Andraja Jernajčič: Oritester z Indijanci 18.0D Muzej na Velenjskem gradu Odprtje zbirke akademskega kiparja Cirila Cesarja liaa Hotel Paka Filmski predstavi ob prazniku l\/lestnfl Občine Velenie Življenje velenjskih rudarjev in Mesto na dlaneh 20.00 Hotel Paka Filmski predstavi ob prazniku IVIestne Občine Velenje Življenje velenjskih rudarjev in IVIeslona dlaneh Petek, 22. septembra s00-16.00 JenkovaulicavVelenju Evropski teden mobitnosli* »Oan brez avtomobitac« (pri Glasbeni loli Velenje} 18.00 Velenjski grad Slavnostna skupščina ob 30-letnici Plavalnega kluba Velenje in izid zbornika 19.00 Beli dvor na Gonci Predstavitev zgoščenke KS Gorica 20.00 AtrijKSCjaliCenterNova) AiriŠki Klepe tek-Tematski večer vkavarniikem vzdušju Cel dan... Rdeča dvorana Odprto državno prvenstvo v fk>rístíki2006 Kdaj - kje - kaj Sobota, 23. sept. g,00'.nop AtrijKSC Kmečka trřníca • Predstavitev e-uprave in možnosti brezplačnega breziicnega dostopa do intemeta za občane. razNčne računalniške tehftok)9Íje, info točke, tekmovanje v računalniških igricah... 10.00 in 16.00 Velenjski grad Dnevi evropske kulturne dediščine 2006 • Spoznajte Velenjski grad kot stavbo Pri OS Plešivec Krajevni praznik KS Ptelivee Knzfice Čopove in Levstíkoveceste Zaključek del urejanja infrastrukture v Stari vasi 16.00 DomkrajanovSiarevas Srečanje kr?^anov Stare vasi 19.00 Prostori bivšega KSC-ja (pri Centru Nova) Turnir v elektronskem pikadu 19:^0 Rdeča dvorana Odprto državno prvenstvo v flonstiki 2D06 -Tekmovanje na odru. glasbeni program... Nedelja, 24. sept 9.00 -1700 Rdeča dvorana Odprto državno prvenstvo v lloristiki 2006-Razstava izdelanih cvetličnili aranžmajev 10.00 in 16.00 Vrienjski grad Dnevi evropske kulturne dediščine 2006-Spoznajte 11 15 Velenjski grad kot stavbo Ponedeljek^ 25. sept. 16.00 Zbor: pod gradom Šalek Dnevi evropske kulturne dediščine 2006 • Spoznajte gradova S a lek in Ekenstajn Torek, 26. septembra 16 DD Zbor: pri gradu Tum Dnevi evropske kulturne dediščine 2006 • Spoznajte grad Tum 17.00 Dvorana Oonia krajanov Stara vas Okrogla mrza >tOkrepimo sodelovanje med generacijamf«, srečanje starejših krajank in krajanov Sreda, 27. septembra 9.00 17.00 Velgfuski grad Svetovni dan turizma • Dan odprtili vrat v Muzeju Velenje 10.00-17.00 TRC Jezero Svetovnidan turizma-Informacijska stojnica-TlC 1600 Zbor:n3Prjstav Dnevi evropske kulturne dedilčine 20D6 - Spoznajte grad Forhtenek -19,^1) Cankarjeva ulics Svetovnidan turizma -Informacijska stojnica-TIC in gosti I Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* informacijski in promodjski center Mestna občine Velenje (03/8S6 1860). aprilia aprilia A POSEZQNSKQ ZNIŽANJE M KLOV APRILIA iSalon Velenje I Prešernova cesta 1 a | 103 8984724 iFori-trgveifori.si Kpledar imen Septe mfae r/ ki m a ve< 21. Četrtek-Matej; Matevž 22 • petek «TomaŽ, Mavricij 23 • sobota-Slavojko, Domagoj 24 • nedelja • Nada, Marija, Gerard 25 • ponedeljek-Sergij, Kamil, Gojmir 26 • torek-Justina svetovni dan srca 27. sreda'Kozma, Damijan, svetovni dan turizma Lunine mene 30 • septembra - prvi krajec 3:04 Pregovori Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiču. Če ptice selivke pred sv. Mihaelom (29.) ne lete, se pred božiSem ni bati zime trde. Šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega. VeŘbošoMitiolji nakosil, kot o pustu naprosil. Zgodilo se je • • • od 22. do 28. septembra • / rckrertcijskiiui lekmavajiji seje 23. septembra Icia 1996 začel Teden Sporla občine ScîStanj; rekreiUfvci so Sc pomerili v malem nogo-tnclu. nami/cnem tenisu, odbojki. kolesarjenju, kegljanju, šahu in tenisu, pripravili pa so ludi ("ooperjcv tesi in irim poiiod; - ob praznovanju praznika občine Šo^ianj so 23. sťplein-hra Ida 2000 v l.okovici svečano předlili svojemu namenu nov vročevod; -v S<>§lanju je bii 19. febrih ajja Icla 1939 uslanovljen acro klub Naša krila; člani kluba so sc istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo. ki so gii poimenovali Bolim in '/. njio) v Ufjšah pri Šoštanju prvič p^>lcieli 24. .septembra leta 1939; - 24. seplomhm Icm 19^8 so krajani Velikega Vrlia, Malega Vrlia 1er dela Gave dočakali vodo iz novega 13 km dolgega vodovodnega i>tnrc/ja; -kortcc septembra leta 1973 je ŠaleSko dolino zajelo liudo neurje; vV Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. September močno poplav-Ijala in pov/xočíla veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja» zalila rodovitne družniirske njive in prav lako povzročila ogrormio škode; - 25. septembra Ida 1977 so oh 11. uri in 56 minul z omrežjem prvič sinlironizi-rali četrti blok Termoelek-iranie Šoštanj; • 26. septembra Ida 191^ jc bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velcnjcan dr. Karel Verstovšck; • 2<>. septembra Ida 1995 so sveuiiki Mesme občine Velenje za praznik občine izbrali 20, september, v spo-inin na otvoritev novega mestnega sredisca Velenja. 20, septembra leta 1959; • 26. septembra Ida 1997jev Termoelektrarna Soi-taní (Arhiv Muzeja Velenje) (ikviru praznovimja šošiarý-skega (ibčinskcga praznika v vili Široko v Šoštanju pote-kalci okrugla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestU", v domu kulture v .Šoštanju pa /večer odprli razstavo Nektíč je bila vas Dr uz mir je in premiera o predsiavili dokumeniarni tïkn Ba sisi ùi njegova zgonjsko*Ša1eska sta samopostrežna stroja v Poslovalnici Rudarska, Rudarska 3. Velenje in v Poslovalnici Celje. Mariborska 1, Celje. Dodatne informacije O uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NL6, v rubriki Evro v meseinih izpiskih prometa, nawwv/.nlbsVevro tema telefonski Številki e -informativnega centra NLB 01/477 20 00. nlbO www.nlb.si GOZDARSKI VITLI Mehansko oh elfiktro^iMrsvIicno upravljanje «d 35 kM ^SO M (3,51- ftt] ^ftb 41 »»»»C ft HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 tfp 201 ' pogon preko elektranoforja sli troktorjo Uiffortst, DokffiowR uoipnsová, Ttl.:03/719MI0 I I, Ufllljll^ V(W WfttTic KZIMDMIh Nagradna križanka Trgovine Majdatex - Dom zaves Dom zaves Kidričeva 53 ( kletnih prostorih ) Tel.: 03/897 1800 akcija: •brisače 40%2nižan(e • na vso metražno blago 10 Vti popust Postelnjnma. pr^. nadprti. kuhinjske krpe, odeje, sedežniki... Rvanje zaves brezplačno! Vobljeniv Dom zaves - harmonijo ombienta! Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 2. oktobra na naslov Naš čas d. 0.0., Kidričeva 2 / a, 3320 Vel^ nje s pripisom Majdatex - Dom zaves. Izlrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada -zavesa; 2. nagrada - prt; 3. nagrada • brisača. Nagrajena nagrodne križanke VZAJEMNA zdrovsfvena zavarovalnica, d.v.z., objovl]ene v tedniku Na$ ašn)i kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročita; 8 45 Polkiijska kronika: 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in k srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evnspe; t7.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 13.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. nm, 22. september: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročita; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na dar^šnji dan; 14.30 Poročila in Iz scca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 15.45 V srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Ponxiia; 1700 ûla^ene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 23. sefitember: 16.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrc^e; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 3.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmHedna; 10.00 Na svklenje: 14.00 Podrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope; 18.00 ftock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA. 24. september: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto oioto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročita; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19 00 Na svidenje PONEDtUEK. 25. september: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Dar^lnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 107^8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.45 V sreu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. september: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 745 Današnji kultumi utfip: 8.30 Poročila: 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje. 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, Ne. kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. september: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 /Wctoalno: 15.30 Šport: 15.45 Na srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. septembra 2006 do 17. septembra 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjef presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OHOUE IN PROSTOR MAKSrMAlKE URNE KONCENTRACIJE S02 od 11« septembru 2006 do 17. septembra 2006 (v mSkro-g S02/m3 zrqko) me [no vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zrako \ fi i il I f w 2? Id 11. $«p E312. $ff> BIS. 014. 99P Dis. oi6. s«p 9 17. I OBVESCEVALEC moli OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI teleÍDnza Qomt anonimni m alkoholikom 031/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPAMJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm; 031/505-495. GSM: D3V83&37MbI. in laks: 5726-319. DEKLE, Č8 resna zveze si želiš, pc Življenju v dvo|8 hrepenii pokliči na gsm: 03)/836'375 NEPREMIČNINE ALSA- NEPREMIČNINE Trg mladosti 2. Velarja. www.alsa^i Info: 041/299 919 PRODAMO: LEPO dvodruřinsko hišo 220 m2 letnik 1950/2000. s parcelo 617 m 2 v Rečici ob Paki. cena 31.90Q.OOOSÍT GRADBENO parcelo cca 1300 m 2 v Zg. Bevcah - cana 25 Eur/m 2 BIVALNI VmENO 60m2vLok8b^ Paski Kozjak, letník 1980, parccla 996 m2. cena 12.6DO.ÛOO SIT 3 Sstar)ovanje, 84 ni2. z Uetjo 10 m2. v petorćku v Velenju, letnik 55, cena 19.000.000 SÍT VRSTNO TRIETAŽND HIŠO na Splitski ulici v Velenju, potrebno obnove, prodamo za 28.000.000,00 SIT: Tel. 041/624 775. 3-SOBNO stanovanje prodam in kupim manj§e ali garsonjero. Gsm: 041/854-061 2.S SOBNO stanovanje na Goriški 65. v pritličju, prodamo Gsm: 041/568-110. STANOVANJSKO hišo s parcelo 1400m2 v Podkraju pri Veletiju ugodno prodamo. Gsm: 031/886-888. VIKEND/HISO pri Radencih. 80m2. parcela 230C m2, terase za vinogred, garaža, vitna uta, asfalt, vodovori. greznica. Prodamo. Gsm: 041/558 422 ODDAM V VELENJU oddam v najem opremljeno garsonjero. 6sm; 041/678-078. OPREMLJENO garsonjero oddam v najem. Mesečno plačilo z vsemi stroški je 160 eurov. 6sin: 041/428-566. V NAJEM oddam ali prodam delavnico, 50 m2, primerno za razlićrte dejavnosti. Gsm: 041647-847. V HISI oddam opremljeno stanovanje. Gsm: 031/667-923. V MARIBORU oddamo v najem 2-so-bno študentsko stanovanje za 4 študente, vsi priključki, ugodno. Gsm: 031/393-524. RAZNO STEKLOKERAMIČNO ploščo, napo, zinrzovalno skrinjo (2101), dva hrastova soda (501) in električne škarje za iivo mejo prodam. Gsm: Q31/691-40? ŠTEDILNIK (3 + 1), bio suši Ini k fn praini stroj ugodno prodam Telefon: 5876-125. gsm: 041/217-514. MLIN za sadje, nov, ugodno prodam Gsm: 041/818-899, popoldan. KUHINJO v dolžini 3.3 m. komplet si. štedilnik 3 1 el.. vgradni hladilnik. Z8mr2ovalno omaro 18DI in pomivalni stroj, prodam. Gsm: 051/325-386. ROČNI mlin za grozdje prodam za 100 eut. Gsm: 041/892-768. OMARO za spalnico, kuhinjo in ostalo pohištvo prodam. Gsm: 040/21&448. MALO rabljeno pisalno in ral^unalni-Iko mizo ugodno prodam. Gsm: 041/670514. MLIN za grozdje ugodno prodam, Gsm: 031/342 118. HIDRAVLIČNO stiskalnico. 1501, novo. prodam. Gsm; 041/783-128, RAČUNALNIŠKA MIZA. prodam. Cena 14.000 SIT Gsm: 041/670 814 VOZILA ŠTIRIKOLESNIK. IlOkubikov.i. V SPOMIN Dne 24. septembra bo minilo eno leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, aia, stari ata in brat IVAI\ OŠTIR 11 va la vsem. ki se ga spom injaic. Vsi njeKovi v SPOMIN Danei?, 21. septembra, mineva deset let, odkar smo le za vedno izgubili ljubi sin in brat Bolerino .^e c/í skriti, so^ze /e moC zatajiti, le prí}7Mini. ki os^àfd. se ne da nadomestni. MITJA REHAR iz Pariželj Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, pri/gete svci'ko in ga ohranjate v lepem spominu. A(i. mami in hrat Urrfš 2006, zelene barve, prodam. Gsm: 041/419-903. PRIDIIKI SLADEK jabotčnik, neškf opijena jabolka za obiranje in prešanje prodam. GCTI: 031/542-798. DOMAČA jabolka za prešanje prodam. Gsm: 031/667-923. SI LAŽNO koruzo na njivi prodam. Gsm 041/936-919. V ANDRAŽU po ugodni ceni prodam neškropljena jabolka primerna zs obiranje in za stiskanje. Gsm. 041/268-244. MEŠANO grozdje, okoli 300 kg. prodamo. Telefon: S886-273. ULEŽAN hlevski gnoj, Žgane pijače iz medu, borovnic, češpelj. jabolk ali iz medenega, sadnega in borovnice v igania prodam. Gsm: 041/344-883. ZELJE, ribano in v glavah prodam. Telefon: 8910-027, Šfbanc. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo. 21.9. od 8.do8.30vSa]eku. Telefon: 02/8761-202. ŽREBETA (toplokrvnega) starega 6 mesecev prodamo Cena po dogovoru. Gsm: 041/495-948. DVE BURSKI kozi in kozo mlekarico prodam, Gsm: 051/365-105, KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, drugega teleta, prodam za 190.000.00 sit. Telefon: 5893-279. NEMŠKA OVČARJA z rdei^kasto masko, samček in samička, stara 9 tednov, z rodovnikom, cepljena, prodam. Gsm: 041/986-252. PRAŠIČE Švede. te!ke od 20 do 300 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene prodam. Gsm: 041/239-651. BIKCA simenialca. (160 kg) in pol-oi/ico prašiča (150 kg) prodam. Telefon: 5869-835. TILIČKO sivko slaro 8 dni prodam. Gsm: 040/943-958. KRAVO simerrtalko. 3 mesece brejo, ptodam. Telefon: 02/8858-349. DVE sivorjavi breji telid, ^ap« kontrola, prodam. Gsm: 031/650-524. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel: 112 rezervirana za Mbo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko {e zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995-445. Ltkorna v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 23. in 24. septembra • Mojca KopiKc Gujan. dr. deni med., (delo opravlja v dežurm zobni ambulanti. Vodnikova I. ZD Velenje) Vftednorsko postaja ioštonj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas. ponedeljek • petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure tar torek in četne od 13. do 17 ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Eva Lepoša, Kardeljev trg 1 in Vinko Stropnik, Ravne 32; Arijana Nezić. Kardeljev trg 1 in Ednan Softić, Kardeljev trg 5: Katp Mesarič, Ravne 48 in Marko Pergovnik. Ravne 187. SmrH: Avgust Pfeiier, roj 1925. Arja vas 6; Milan Mur, roj. 1951, Pongrac 88; Ana Potočnik, roj. 1927, Lokovina 25: Franc Soline, roj. 1932, Žepina 6; Jo-žal Fiae, roj. 10'11, Vonarje 12; Marija Hostnlkar, roj, 1925 Velenje. Kersnikova C. 1; Vojisav Šuškovič, roj. 1952, Šoštanj, Cankarjeva c. 15; Filip Golčmaa roj. 1955, Mali wh 45 b. V r»aŠi trgovini v Velenju lapeslimo $kladisínika • voznika z voznt^im (kkvoljenjem C kategorije in proda|aka gradbenega in instakiiljskega maferiokt» Pisne prošnje postjrte do 30. septembra 2006. na naslov: Mi* d.0.0.. Stegne 15. 1000 Ljubljana POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI 1 PREVOZI i UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA I ktOŽNOSTluClLA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Ob izgubi očeta, dedka in pradcdka. tasta in braia MARTINA CVIKU 6.11. 1932-15. 9, 2006 so zahvaljujemo vsem. ki sic ga pospremil j na njegovi zadnji poti, darovali cvctjc in sveče, nam izrekli sožaije in bili z nami, Zahvaljujemo sc gospodu Dragu Kolaču za poslovilne besede, pevcem, izvajalcu Tišine in rudarski godbi. Sc posebej pa hvala osel>ju Zdravsi.vencga doma Velenje, Bolnišnice Topoliica. Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Onkološkega instituta Ljubljana za skrb in pomoč v času njegove bolezni. Vsi njegovi n T Zůman je bi! tvoj boj. Xâinan vsi dnevi tvojeg tipljenja. bolezen je hiU močnejii od Življenja. ZAHVALA Ob bt)leči iz.gubi dragega brata, sîrica in svaka BOGOM I RJA GNEZDA iz Cankarjeve 19 v Šošianju 8. 9. 1926 • 6. 9. 2006 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem. znancem in sosedom za darovano cveijc, sveče in izraze sožalja. Hvala govornikoma gospodu Semeiu in gospodu Maksu Medvedu, ki seje zahvalil vimenu /B za dolgotrajno in požrtvovalno delo, pcvcem. Pogrebni službi IJsar in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi ňjegifvi ZAHVALA / bolečino sporočamo, daje od nas odšel mož. oče. stari oče in p radedek ERNEST KRPIC 11 7. 1931 ' S. 9. 2006 Hvala vsem. ki ste dragega I-.mesta pospremili na zadnji poti. Posebno hvala gospodom Marku Leva, Jožetu Turtneku in janežu Turineku opravljen obred, družini Petkovnik, godbi Premogovnika Velenje, pevcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in sv. mase. t^joci vs( njeffovt Upodobljene ideje, vizije in sanje Tudi 33. mala Napotnikova kiparska kolonija je dokazala, da so mladi zelo ustvarjalni - V dveh dneh so izdelali 11 skulptur, ki bodo na ogled v Vili Mojca Boja/ta Špeg^l_ Zavodnje nad Sošianjem - Oc- pr^îv knncc ledna vreme mladim kiparjem ni bilo najboij iiaklo njcno, jc usmrialnosl dohila krila ludi na lelo^nji, /e 33. mali Napoinikovi kiparski koloniji. Tudi lokrai sn kolonijo pripravili na Medobčinski /vezi prijaicljev mladine Velenje, lidelc^onci - po irije iz vsake osnovne šale - so v pclek prM prav u vseh osmih osnovnih Šol v Šaleški dolini, pridružili pa so se jim tudi mladi iz osnovne šole Prebold in dva ćlana iz Druslva šaleških likovnikov, Franc Ravnjak in Milan Matko. Delo so pod vodslvom svojih likovnih pedagogov mladi kiparji nadaljevali ludi v soboio dopoldne v notranjosti dvorane doma krajanov, ker v naravi zaradi dežja niso mogli uslvaijaii. De/ kiparjev, ki so se ludi tc)kral /brali v rojstnem kraju kiparja Ivana Napoinika, kjer zanje vedno lepo poskrbijo, ni zmotil pri usivarjakinsii. l/deiali so 11 zelo izvirnih lesenih skulpiur, ki so po lehniki in videzu zelti razliCne. Eni so se igrali s koiisirukcijo. odvzemanjem in dodajanjem lesenih de-šcic. drugi so ác vedno prisegali na kladiva in dlela, ki so i/ kosa lesa prcohlikvni «)delavec. , Zaposlen je bil v konstruk- . à / cijskcm biroju, l.cta 1970 seje vrnil v Slovenijo, v Velenje, kjer si je zgradil modernistično vilo po svoji zamisli. Poslal jc direktor oddelka za pmjekti-ranje in oblikovanje v Tovarni gospt> dinjske opreme v Velenju. Leta m^ seje upokojil. Leta 200.^je prejel grb Mestne občine Velenje za vrhunske dosežke v kiparstvu in industrijskem oblikovanju. Skulpture na internetu? Oba dni je skupaj z osnovnošolci in njihovimi likovnimi pedagogi preživela ludi kiparka Dragica Čadei Lapajne. Povedala nam je: »Vsako leto sem naravnost navdušetia iiad izdelki, saj je vsako leto tiekaj novega. Sočasnt) se odraža ludi sodobno kiparstvr> in vidiš. da tako otroci koi njihovi mentoîji koncepiirajo tudi sodobni čas. Pomagam z nasveti, Teoretično o tem p