■o
i>f :o !o
ír^

RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04Í3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si
Po Sloveniji Podravje •
Letošnja
katastrofalna žetev Z> Stran 2
Po naših občinah Ptuj • SVIZ: se neposlušnost kaznuje?
Z> Stran 5
Črna kronika
Slovenija •
Obrtniki in podjetniki, ne nasedajte!
Stran 32
Ptuj, petek, 10. julija 2009
letnik LXII • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet • Se bo
Sead Zilič preselil v Romuniji?
O Stran 15
Spodnja Hajdina • Arheologi na trasi kanalizacije
Odkrili dno stare struge reke Drave
Med arheološkimi raziskavami na trasi za gradnjo fekalne kanalizacije na Spodnji Hajdini so včeraj odkrili dno stare struge reke Drave, ki je nekaj kilometrov stran od sedanje.
Skupina arheologov iz centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je pod vodstvom Marije Lubšina Tušek v sredo pričela izkopavanja tik ob hitri cesti Hajdina-Macelj, je že ob prvi poskusni sondažni jami naletela na izjemno odkritje.
V globini od 110 do 160 cm pod prazgodovinsko plastjo so namreč po besedah Tuškove odkrili dno nekdanje struge reke Drave, ki je v stoletjih očitno svoj tok spremenila, saj je kake tri kilometre proč od sedanje struge.
Zanimive in morda tudi presenetljive najdbe pričakujejo tudi v nadaljevanju izkopavanja v smeri proti Skorbi, saj je prav to območje na Spodnji Hajdini razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena z že znanimi najdbami iz časa rimskega mesta Poetoviona in njegovega zahodnega grobišča, sicer pa naj bi lokacija ponudila tudi številne nove podatke iz rimskega obdobja in celo iz prazgodovine.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Se recesija kaj pozna v denarnici politikov?
Igre mladih Atene 2009 • Led je
prebit, naslednje leto morda v Bahrajn
O Stran 17
Kje bodo dopustovali naši župani in poslanci
Dejavnikov, ki vplivajo na to, kje bomo preživeli dopustniške dni, je veliko, med najpomembnejšimi pa je vsekakor debelost denarnice. Recesija je letos naredila svoje in marsikdo bo poletje preživel doma. Tokrat smo na to temo spregovorili s poslanci in z župani, ki so razkrili kopico zanimivih in zabavnih podrobnosti o svojih načrtih in dopustniških navadah.
Poletje je čas, ko si nas večina vsaj za nekaj dni vzame čas za počitek in polnjenje baterij.
In ker se nam velikokrat zazdi, da politiki finančne krize sploh ne čutijo, smo jih tokrat spraševali tudi o
tem, kako je znamenita recesija vplivala nanje. To poletje smo nekoliko pokukali tudi v njihovo intimo ter jih povprašali, kje in s kom bodo preživeli dopust, ali je finančna kriza kaj vplivala na njihovo odločitev, koliko
po navadi zapravijo in kateri dejavniki vplivajo na to, kje preživljajo dopustniške dni.
Njihovi odgovori so bili, upamo, zelo iskreni in zanimivi, preberite!
O Stran 8 in 9
rv -	: -	> ^ _ *
V-.	' -	Í. j, , ' :.-* .
Podravje • Kmetje obračajo, vreme obrne
Letošnja katastrofalna žetev
Če kaj, potem letos že kroji in bo še krojilo usodo kmetov vreme; predvsem tistih, ki so večino svojega zaslužka stavili na žitarice. Nenehne plohe in skoraj neprekinjeno deževje uničuje še zadnje upe na kvaliteten njivski pridelek; žetev ječmena je mimo, kolikor je je sploh bilo, slabo pa kaže tudi že zreli pšenici, ki je še na poljih.
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: " Da se bodo kmetje ob žetvi pšenice znašli v katastrofalnem položaju, če bo kvaliteta pričakovano nizka, ni dvoma, saj je znano, da so bila letos gnojila strahotno draga, stroški pridelave so bili posledično veliko višji kot prejšnja leta, zaradi nizke kvalitete pa bodo cene pšenice pri dnu."
Foto: SM
Jasno je, da nižja kvaliteta pridelka še dodatno znižuje že tako nizke cene; za ječmen je obveljala odkupna cena 100 evrov po toni, za oljni ogršči-co, ki je te dni že tudi pospravljena, je cena še neznanka, prav tako za pšenico.
Tona suhega ječmena za 100 evrov
Direktor ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič je nad celotno situacijo zgrožen: »Letos smo odkupili dobrih 200 ton ječmena po ceni 100 evrov za tono ne glede na kvaliteto, seveda pa so tudi za ječmen veljali parametri
glede vlage in hektolitrske teže. V petek se je začel tudi odkup oljne ogrščice, ki smo je skupno prevzeli okoli 800 ton. Cena zanjo še vedno ni določena in zelo, zelo težko bi lahko rekel, kakšna bo. Nikakor pa ne bi smela pasti pod 200 evrov za tono. Tudi pri tej kulturi pa je letos precej vprašljiva kvaliteta, dogovori o ceni še tečejo, morala bi pa biti te dni že znana.«
Janžekovič je tudi povedal, da bodo oljno ogrščico kmetom plačali najkasneje do zadnjega avgusta, ječmen (in pšenica) pa naj bi bila plačana v roku 30 dni od prevzema. Odkup obeh kultur je bil pri KZ sicer pod pričakovanim; pri oljni ogrščici za odtenek
nižji, precej večji razkorak pa je bil pri odkupu ječmena, ki ga je kar nekaj ostalo tudi na njivah.
Ječmen je odkupovala tudi Perutnina Ptuj; lani skupno 600 ton, v preteklih letih precej manj, letos pa skupno na obeh prevzemnih lokacijah 1300 ton, večino lastne proizvodnje Perutnine. »Kvalitetni pogoji za prevzem so bili pri nas takšni kot vedno, to pomeni, da je ječmen lahko imel največ 14 % vlago, hekto-litrska masa je morala znašati minimalno 60 kg/hl, delež primesi organskega porekla največ 2 %, delež poškodovanih zrn pa največ 4 %. Ječmen pod temi kriteriji je dokupo-vala KZ na lokaciji v Mlinu Korošec,« je povedal Marjan Goznik, voda DE Draženci v Perutnini Ptuj.
Bo letos na podravskih poljih sploh kaj krušne pšenice?!
Pred vrati pa je že žetev pšenice; oziroma bi morala biti, če bo vreme to dovolilo. Glede
na izjemno količino padavin in posledično (pre)vlažno zrnje bo potrebnih nekaj krepko sončnih in vročih dni, da se bo žetev res lahko pričela. V KZ pričakujejo odkup pšenice v predvidenih količinah med štiri in pet tisoč tonami, čeprav je trenutno vse še pod velikim vprašajem. »Kupce imamo tako za krušno kot za krmno pšenico, tako da sam odkup ni problem. Problem bo kvaliteta in cena. Slednja še vedno ni znana, dvomim pa, da bo okoli 150 evrov za tono A razreda, kot je slišati; menim, da bo celo nižja, če govorimo o neki povprečni ceni za povprečno kvaliteto. O najvišjem, A kvalitetnem razredu pšenice bomo letos težko govorili, morda ga bo le za odtenek, bojim se tudi, da ne bo veliko pšenice v B-ra-zredu, pač pa bo daleč najbolj prevladovala pšenica C-ra-zreda ali celo krmna pšenica. Odkupovali bomo sicer vso pšenico, ne glede na kvaliteto, ker kupce imamo, o ceni pa res raje ne bi rekel nič,« je najprej povzel ocene stanja Janžekovič.
Predstavniki žitne industrije in pridelovalcev žit se na-
mreč drugega julija na sestanku v Murski Soboti še niso dogovorili glede letošnje odkupne cene pšenice. Pogajalska skupina naj bi se znova sestala drugi teden. Znano dejstvo je, da ceno slovenske pšenice v največji meri kroji cena madžarske pšenice, ki pa po besedah predsednika pogajalske skupine Franca Kučana naj še ne bi bila znana. Ker pa ni dvoma, da cena ne bo niti približno dosegala želja kmetov, so pogajalci po Kučanovih besedah poskušali doseči vsaj znižanja kakovostnih parametrov, da bi čim večje količine pšenice sploh prišle v razred krušne pšenice.
Odkupna cena še neznanka, brez dvoma pa bo zelo nizka
Realna proizvodna cena letošnje pšenice naj bi sicer znašala 193 evrov na tono, po neuradnih informacijah pa naj bi slovenski kmetje letos pri prodaji pšenice slovenskim odkupovalcem iztržili okrog 140 do 150 evrov na tono. Direktor KZ Janžekovič pa pravi, da je glede na zadnje deževje takšno ceno skoraj nerealno pričakovati: »Ne bi rad ničesar napovedoval, vendar pa že zelo bled interes kupcev, mlinarjev in drugih kaže na to, da se bo za ceno zelo težko izpogajati. Od dvanajstih potencialnih kupcev slovenske pšenice se jih je na našo ponudbo odzvalo le pet, kar jasno pove, kakšen je interes domačih predelovalcev do slovenske pšenice. Kot že rečeno, pa bo hudo slaba še kvaliteta, saj se padno število nevarno bliža 200, kar je globoko pod pričakovanji in vodi v to, da bo pšenica pristala v krmnem razredu.«
KZ bo pšenico odkupoval na več odkupnih mestih kot vsa leta doslej; v Mlinu Korošec v Zabovcih, na odkupnem mestu Perutnine v Dražencih in v mariborskem Intesu. »Kot
že rečeno, pa o ceni nikakor ne morem reči prav nič, gotovo pa ne bo visoka. Po zadnjih informacijah jo Madžarska že ponuja za 130 evrov po toni za B-razred, to pa je lahko že neka osnova za naše pridelovalce. Da se bodo kmetje letos ob žetvi znašli v katastrofalnem položaju, če bo kvaliteta pričakovano nizka, ni dvoma, saj je znano, da so bila letos gnojila strahotno draga, stroški pridelave so bili posledično veliko višji kot prejšnja leta, zaradi nizke kvalitete pa bodo cene pšenice pri dnu. Posledice vsesplošne gospodarske krize in precej zmanjšane kupne moči že čutimo tudi v KZ, saj kmetje kupujejo res samo najnujnejše, kako bo vnaprej, pa je bolje ne ugibati.«
Marjan Janžekovič je ob tem še povedal, da bodo pšenico na odkupnih mestih odkupovali nepretrgoma, tudi 24 ur na dan, sploh v primeru, če se bo pokazalo nekaj sončnih in vročih dni ob napovedi ponovnega poslabšanja, saj se v KZ zavedajo, da bodo kmetje v morebiti omejenem časovnem roku poskušali požeti čim več, če ne kar vsa pšenič-na polja, preden jih bo ponovno zalil dež.
V Perutnini Ptuj bodo po besedah Marjana Goznika tako kot v prejšnjem obdobju prevzemali le krmno pšenico, prevzem pšenice pa bodo pričeli takoj po končani žetvi oljne ogrščice: »Količinsko pri prevzemu krmne pšenice praktično nismo omejeni in bomo prevzeli vse ponujene količine. Cena ni znana, tudi začetek žetve in s tem prevzema je ob tem vremenu nemogoče napovedati.«
Obupani pogledi v nebo in prošnja za vsaj nekaj suhih in vročih dni
Kmetje se le še obupano ozirajo v nebo in čakajo. Deževje jim je pri žetvi ječmena že hudo ponagajalo; marsikje je ostal kar na njivi; po nekaterih ocenah naj bi ostalo nepo-žetega kar do 30 % ječmena. »Veliko ječmena je poleglo, toča za uničenje pridelka letos ni bila potrebna,« je z nemalo cinizma pripomnil tudi eden večjih podravskih kmetov Milan Unuk. Žal za plesniv in poležen ječmen tudi ne obstajajo zavarovalniške premije, ki bi jih oškodovani kmetje lahko uveljavili ...
SM
Uvodnik
Upokojenci (hočejo nadzor) nad Vzajemno
rji
Čeprav so v teh dneh v ospredju tudi druge aktualne gospodarske in politične teme, so za pravi poletni bum poskrbeli v Zvezi društev upokojencev Slovenije, saj so prejšnji teden na občnem zboru razglasili nekakšno tiho mobilizacijo, ki v očeh poznavalcev pomeni odkriti boj za prevzem nadzora nad zavarovalnico Vzajemna.
Prva upokojenka Slovenije Mateja Kožuh Novak je namreč dala jasno vedeti, da jim je vsega dovolj in da upokojenci mislijo resno, saj so zažugali s svojimi 8000prostovoljci, ki v ZDUS že pomagajo zbirati pooblastila članov Vzajemne, pri tem pa niso pozabili spomniti, daje v 468 slovenskih društvih upokojencev prek 250.000 upokojencev, na katere resno računajo.
To pa je že velika množica ljudi, ki lahko marsikomu prekriža račune. In očitno kaže, da jim bo to v primeru Vzajemne dejansko uspelo, saj so jim na pomoč priskočili tudi slovenski sindikati, skupaj so namreč že razglasili, da bodo zahtevali sklic izredne skupščine Vzajemne, na kateri želijo zamenjati nadzorni svet Vzajemne, saj sedanji očitno ne dela v korist, ampak v škodo zavarovancev.
Lep čas so upokojenci na nepravilnosti in napake le opozarjali, večkrat so opozorili, da ne more biti cilj Vzajemne le dobiček, da mora delovati v interesu svojih zavarovancev, ne pa v interesu požrešnih kapitalskih lobijev. Opozorili so tudi, da želi Vzajemna, ki vsak mesec nabere lep kupček denarja s prispevki za dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi od upokojencev, dobiček iz leta 2008preusmeriti iz zdravstva v zasebne vode, namesto da bi, denimo, znižala prispevke svojim zavarovancem.
Kapitalskim lobijem, ki krojijo usodo Vzajemne in prek nje usodo njenih zavarovancev, med katerimi je dobra tretjina upokojencev, očitno bije zadnja ura. Tudi zato, ker so v javnost pricurljale umazane igrice o zlorabi zavarovancev, začinjene s številnimi aferami. Upokojencem je prekipelo, zato so odločno povedali, da želijo s fevdi na Vzajemni narediti konec.
In tako imajo te dni v zvezi društev upokojencev odprti fronti na dveh pomembnih bojiščih; na prvem s svojimi prostovoljci in aktivisti na terenu osveščajo in vzpodbujajo javnost k dosledni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, na drugem bojišču pa se pripravljajo na zbiranje pooblastil članov Vzajemne, da bodo lahko predstavniki civilne družbe odločneje vplivali na poslovanje Vzajemne in ga preusmerili v večjo kakovost in večjo dostopnost zdravstvenega varstva. Upokojenci računajo na uspeh, po tihem pa jim ga odkrito privošči tudi ves pošteni del Slovencev. In jaz sem že med njimi.
Martin Ozmec
Lanska žetev je bila odlična, letos pa se je zaradi nevihtnega in mokrega vremena bati, da bodo takšni posnetki, kot je tale, bolj redki...
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zgornje Jablane • Bioplinska naprava buri duhove
Jkl ■■	■ ■ ■ II	■	v ■	■	■	■	_■_■■
Civilna iniciativa in vecma krajanov je proti!
Svetnike občine Kidričevo je na zadnji seji konec prejšnjega tedna presenetila mag. Silvestra Klemenčič, ki je pod točko vprašanja in pobude oba podžupana in svetnike vprašala, ali kaj vedo o tem, da naj bi v Zgornjih Jablanah nekdo želel zgraditi bioplinarno in še, ali vedo, da naj bi zaradi negodovanja krajanov zaradi tega že ustanovili civilno iniciativo proti gradnji bioplinarne.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Silvestra Klemenčič: »Jezna sem, ker se ponovno pojavlja na moč podobna zgodba kot že tolikokrat doslej!«
Milan Unuk: »Še enkrat poudarjam, da v investicijo v nobenem primeru ne bomo šli, če bo to za naš kraj sporno!«
Velika večina svetnikov je bila presenečena; drug za drugim so zmigovali z rameni in se negotovo spogledovali, češ da o tem niso ničesar vedeli. Sicer pa je Klemenčiče-va pojasnila, da so jo o tem tik pred sejo obvestili domačini, ki so ji po telefonu sporočili, da naj bi na kmetiji Milana Unuka nameravali zgraditi bioplinarno ter da od nje in svetnikov želijo odgovor na vprašanje, kako daleč so zadeve in kaj namerava storiti občina.
Njena prva reakcija je bila sprva jeza, pa ne toliko zaradi same bioplinarne kot zaradi neobveščenosti: »Jezna sem, ker se ponovno pojavlja na moč podobna zgodba kot že tolikokrat doslej, saj sem o nameravani gradnji bio-plinarne izvedela iz govoric, ker pač v gostilno ne hodim. Jezna pa sem tudi zato, ker o tako pomembnih in občutljivih zadevah nismo bili seznanjeni tisti, ki nosimo za to veliko odgovornost. Nimam niti osnovnih podatkov ne informacij o tem, kaj šele, da bi se o načrtovanih posegih prej dogovorili na sejah občinskega sveta. Ob sporočilu, da je zaradi tega že ustanovljena civilna iniciativa, ki je proti izgradnji bioplinarne, pa sem najprej pomislila na že znano problematiko v zvezi s sanacijo gramoznice v Lovrencu z odpadnimi gumami. Zato sem obema podžupanoma in vsem drugim jasno povedala, da se zadeve ne rešujejo na tak način in na taki ravni.«
Skoraj neverjetno je bilo, da o tem ni vedel povedati kaj več nobeden od podžupanov, ne Jože Medved in ne Franc Planinšek, ki v času bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka opravljata županske funkcije, sta pa Klemenčičevi odgovorila, da se bosta o zadevi pozanimala in o podrobnostih poročala na naslednji seji. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jab-ločnik je sicer pojasnila, da
je zaradi tega že bil na občini potencialni investitor, da jih je seznanil z nameravano gradnjo bioplinarne v Zgornjih Jablanah in da se je zaradi tega pozanimal tudi o vsebini prostorskega plana.
Sicer pa je Klemenčičeva svetnikom predočila nekaj podatkov, ki govorijo v prid ali nasprotujejo gradnji bioplinarne, pri čemer je izpostavila, da je bistvo vsega, da nihče nima nič proti biopli-narni, vendar pa so odločno proti temu, da bi bila sredi vasi.
Milan Unuk: »Na silo ne bomo gradili!«
Znan kmetovalec Milan Unuk je bil nad tem, kar smo mu povedali, malo presenečen, češ da ni želel, da bi prišlo v javnost kar tako in na tako nesimpatičen način, v pogovoru pa nam je zatrdil, da pri nameravani gradnji bioplinarne ne bo vztrajal, če bodo krajani temu nasprotovali, sicer pa nam je svoj del zgodbe tako pojasnil: »Biopli-narno sem prvič videl pred 5 ali 6 leti v sosednji Avstriji. Sicer je bila zame zadeva zelo zanimiva, a ker sem vedel, da je investicija prevelika, sem menil, da se s tem ne bom ukvarjal in sem vse skupaj dal na stran. Pred nekaj meseci pa so k meni prišli gospodje, njihove identitete za sedaj ne želim razkriti, in mi povedali, da bi radi tu nekje postavili bioplinarno. Ker so vedeli, da imam precej velike hleve, jim je bila lokacija ob naši kmetiji zelo zanimiva, saj je malo izven vasi in je od prvih hiš oddaljena okoli 300 m. Zato sem se o zadevi začel resneje pogovarjati in predvsem tehtati, kakšne so dejanske možnosti za izgradnjo bio-plinske naprave.«
Kot je še povedal Unuk, je vsa zadeva še zelo na začetku: »Do sedaj nismo storili še nič konkretnega, saj zemljišča za
to gradnjo še nimam urejenega. Vse, kar sem storil, je to, da sem že dal vlogo za spremembo namembnosti zemljišča in vložil idejni projekt za nameravano bioplinarno. Tudi kot predsednik krajevnega odbora menim, da bi lahko bioplinarno postavili le, če je res vse v redu, če ne bo posegala v prostor, če ne bo smrdela in če ne bo imela negativnih vplivov na okolje, v nasprotnem primeru je tukaj ne bomo gradili.«
Objekt bi reševal vprašanje gnojnice na vodovarstvenem območju
Milan Unuk pravi tudi, da je o nameravani izgradnji obvestil krajane Zgornjih Jablan, saj so potencialni soinvestitorji opravili predstavitev, na kateri je sam sodeloval kot poslušalec. Vaščanom so podrobneje predstavili bistvo bioplinarne, kako deluje in poudarili, da v prostor ne prinaša nobenega smradu in negativnih učinkov, saj gre za povsem zaprt sistem. »In glede na vse, kar so nam povedali ti strokovnjaki, sem se z zadevo strinjal tudi jaz. Z ženo sva se odpeljala tudi na ogled bioplinarne h Kolarju
v Logarovce. Čeprav ima farmo z 2000 prašiči, jaz smradu nisem zavohal, saj gnojnica sproti odteka v zaprti sistem. Zato sem se tudi sam navdušil. Če na vso zadevo pogledamo iz različnih dejavnikov, še posebej s kmetijskega vidika, potem se moramo zavedati, da smo na vodovarstvenem območju, zato gnojnice iz hlevov ne bomo več smeli voziti po njivah. Ne samo zaradi tega, ker to povzroča močan smrad, predvsem zaradi podtalnice. Če pa bi vso to gnojnico usmerjali iz hlevov direktno v bioplinarno, pa tega smradu v okolju ne bi bilo, saj se gnojnica dozoreva in fermentira v zaprtem sistemu. Tudi sam sem bil prisoten, ko je nekdo iz Avstrije vozil fermentirano in v bio-plinarni predelano gnojnico in se prepričal, da je šlo za temno gosto tekočino, ki je bila skoraj brez vonja, zato sem se nad bioplinarno še bolj navdušil,« je še povedal Unuk ter ob tem dodal, da občinske uprave osebno še ni obvestil o projektu, sta pa to storila soinvestitorja.
Gre za bioplinarno in ne »fujplinarno« ...
Milan Unuk je prepričan, da bioplinarna ne bi povzročala nobenih negativnih vplivov na okolje: »Nasprotno, celo pozitivni učinki bi bili. Poglejte, ta bioplinarna bi za krmljenje živine potrebovala
od 200 do 250 hektarov njivskih površin, predvsem koruze in krmne pšenice. In tu bi lahko imela večja skupina okoliških kmetov zagotovljeno prodajo svojih pridelkov. Poleg tega pa bi lahko predelano gnojnico, ki ne smrdi, a je še vedno odlično gnojilo, vozili na svoje njive. Gnojnico bi lahko vozili tudi iz drugih hlevov, večje silaže bi lahko uredili na drugih dveh ali treh lokacijah. Po predvidevanjih naj bi za krmljenje živine dnevno porabili okoli dva kamiona silaže. Zaradi vsega tega sem prepričan, da bi bila bioplinarna prava rešitev za vse. Poleg tega že sam izraz »bio« pove, da mora biti plinarna okolju prijazna, sicer bi ji morali reči fujpli-narna. Ime bioplinarna so si omislili strokovnjaki, zato mi nekaj pomeni in jim verjamem. Sam sem vedno za napredek v kmetijstvu, za vse, kar je dobrega v kraju. Glede na to, da so nekateri proti temu, saj so ustanovili civilno iniciativo, baje naj bi bili naši sosedje, in če je tako, kot trdijo oni, potem bioplinarne v naši vasi pač ne bo, saj nikakor ne želim, da bila za vas to neka obremenitev.«
Celotna naložba v biopli-narno naj bi po Unukovih besedah veljala od 6 do 8 milijonov evrov, zgradili bi jo lahko do konca leta 2010, če bi bile seveda okoliščine pozitivne: »Še enkrat poudarjam, da v investicijo nobenem prime-
ru ne bomo šli, če bo to za naš kraj sporno. Svojo odločitev o tem bo moral reči tudi svet občine Kidričevo, za kar bodo verjetno svetniki zahtevali podrobnejše analize. In že sedaj moram reči, da bom podprl njihovo odločitev. Če bodo ugotovili, da je za naš kraj in za okolico zadeva negativna, zagotovo dovoljenja ne bodo dali, saj ga tudi jaz ne bi dal, če bi me stroka v to prepričala.«
CI nasprotuje le lokaciji v vasi
Ob našem obisku v Zgornjih Jablanah smo želeli slišati, kakšno je mnenje predsednika civilne iniciative proti bioplinarni v Zgornjih Jablanah Antona Dolenca, vendar ga doma nismo našli, saj je že odpotoval na dopust. V krajšem telefonskem pogovoru pa nam je pojasnil, da je res, da so se v torek, 30. junija, v prostorih gasilskega doma Jablane zbrali vaščani Spodnjih in Zgornjih Jablan ter Pongrc ter kritično razpravljali o nameravani izgradnji bioplinarne na kmetiji Milana Unuka v Zg. Jablanah. Zato so ustanovili civilno iniciativo (CI) proti bioplinarni, ob tem pa poudaril, da vaščani niso proti modernemu kmetovanju in proti napredku ter celo, da se v bistvu z biopli-narno strinjajo, saj se zavedajo, da je to zelo primerna in ekološko sprejemljiva rešitev, vendar pa so odločno proti temu, da bi takšen objekt gradili v urbanem naselju, tako rekoč sredi vasi.
Po njegovih podatkih naj bi takšno stališče zagovarjalo od 80 do 90 odstotkov sovašča-nov iz Zgornjih Jablan, sicer pa naj bi v prihodnjih dneh o tem zbrali podpise, tako da bo podatek dovolj zanesljiv. Tudi Dolenc je dodal, da se v vasi sicer dobro razumejo in da ne želijo nikomur nagajati, zato bi radi zadevo uredili na čimbolj prijazen način, saj bi vsi radi še naprej živeli v dobrih sosedskih in prijateljskih odnosih kot do sedaj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pogled na prostor med Unukovo kmetijo in železniško progo, kjer naj bi po besedah gospodarice Darinke Unuk investitorji nameravali graditi bioplinarno.
Hajdina • Z županom Simoničem o novih pridobitvah
Šestnajsti julij bodo še dolgo pomnili
Šestnajsti julij se bo trajno zapisal v zgodovino vseh občin ob trasi avtocestnega odseka Slivnica-Draženci, ki ga bodo na ta dan tudi svečano odprli na njegovem začetku v Slivnici, čeprav tudi Hajdinčani ne bi imeli nič proti, če bi bilo slavje pri njih. Nanj bodo morali še počakati. Tudi za občino Hajdina in njena naselja je 16. julij zgodovinski dan, na njeno območje sega ta odsek s skoraj sedmimi kilometri. Ljudje v hajdinskih vaseh ob cesti Maribor-Ptuj si bodo po nekaj desetletjih hudih mor in neznosnega življenja zaradi izjemnih prometnih obremenitev lahko končno oddahnili. Seveda pa bi bilo najlepše, če bi nemudoma nadaljevali gradnjo od Dražencev proti Gruškovju.
Po dolgih letih najrazličnejših priprav je bila leta 2004 uredba o državnem lokacijskem načrtu za izgradnjo odseka avtoceste Sliv-nica-Draženci. Po takratnih državnih programih, spominja župan občine Hajdina Radoslav Simonič, je bila otvoritev predvidena v letu 2011. Številne aktivnosti, tudi aktivnosti civilne iniciative od Miklavža do Gruškov-ja, ki jo sestavljajo predstavniki občin od Miklavža do Gruškovja, ter z aktivnostmi občin ob tej trasi, predvsem pa poslancev v državnem zboru s tega območja, smo dosegli, da bo avtocesta odprta, kot že rečeno, 16. julija ob 11. uri. Škoda, da se že leta 2004 ni pristopilo k načrtovanju in pripravi vsega potrebnega za začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, tako da bi danes lahko imeli že državni lokacijski načrt in vse drugo, kar je potrebno za to gradnjo, da bi se lahko dela še letos oziroma v naslednjem letu začela tudi v smeri proti Gruškovju. Želja je, da bi do umeščanja prišlo čim prej, prav tako tudi do začetka gradnje, poudarja Simonič.
»Vsa naselja ob cesti Mari-bor-Ptuj bodo pridobila na varnosti, tranzitni promet, tovorni in osebni promet se bo preselil na ta avtocestni odsek. Vzporedno s tem pa bo ob stari cesti vzpostavljena drugačna, predvsem pa prijaznejša prometna ureditev. Prišlo bo do velike omejitve hitrosti, uredili se bodo novi prehodi za pešce. V celoti gledano bo stara cesta postala zelo počasna, to pa si ljudje, ki živijo ob tej cesti, tudi želijo,« je povedal župan občine Hajdina Radoslav Si-
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina poteka blizu sedem kilometrov odseka avtoceste Slivnica-Draženci.
monič, ki je zadovoljen, da je gradnja avtocestnega odseka Slivnica-Draženci tako rekoč končana, saj gradnja vsake ceste močno poseže v prostor in za daljši čas prinese takšne in drugačne probleme. Občina Hajdina je z Darsom kot investitorjem in izvajalci del (SCT, Cestnim podjetjem Celje in Vegrad) podpisala poseben sporazum o sanaciji oziroma vzpostavitvi prvotnega stanja na vseh cestah, ki so jih uporabljali med gradnjo. Občina Hajdina je imenovala tudi komisijo za odnose z Darsom, ki jo je vodil Franc Mlakar in v kateri sta bila še Ivo Rajh in Drago Štrafe-la, ki se je redno sestajala v času gradnje z izvajalci del, predstavniki Darsa in DDC-ja, tako da so probleme sprotno reševali in jih tudi rešili. Nekaj zadev je ostalo še odprtih, reševale se bodo letos
in še prihodnje leto. Komisija in občina delita enako mnenje, da vsega naenkrat ni mogoče dokončati, tako ozelenitve in vsega drugega. Komisija je po besedah župana Franca Simoniča delo dobro opravila, še posebej pa Ivo Rajh, iz občinske uprave pa je največ dela odpadlo na Franca Jelena.
Aktivna gradnja
kanalizacijskega
omrežja
Projekt I. faze varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ki se je tudi najprej začel v občini Hajdina, na njenem območju poteka skladno s sprejetimi načrti, naj bi bil dokončan do 30. septembra leta 2010. Vreden je 35 milijonov evrov, v dobri polovici ga sofinancira kohe-zijski sklad, pri financiranju
pa sodelujejo tudi država in občine, pri čemer znaša hajdinski delež blizu šest milijonov evrov (5,9 milijona evrov, od tega je lastnih sredstev 1,5 milijona evrov), kolikor znaša gradnja primarnih vodov in delna zamenjava salonitnih vodovodnih cevi ter sofinanciranje rekonstrukcije centralne čistilne naprave Ptuj. Trenutno potekajo dela v Hajdošah in Skorbi. V teh dneh pa se bodo začela dela tudi na glavnem vodu Spodnja Hajdina-Skorba-Haj-doše-Slovenja vas. Če ne bo nekih posebnih težav, naj bi bila vsa ta dela zaključena do konca letošnjega leta. Zadovoljni so, poudarja hajdinski župan, da je bilo za izvajalca del v občini Hajdina izbrano podjetje VGP Drava Ptuj, s katerim dobro sodelujejo. V občini Hajdina pa so te dni dokončali tudi gradnjo več odsekov sekundarnega kanalizacijskega omrežja v
naseljih Zgornja Hajdina in Draženci v skupni vrednosti 510.594 evrov.
Od drugih investicij, ki trenutno potekajo na območju občine Hajdina, velja omeniti sanacijo mostu v Hajdošah, mostovi na Dravi so v lastni DEM, ki so tudi zagotovile denar. Most v Hajdošah se že obnavlja, do konca letošnjega leta pa naj bi obnovili tudi most v Slovenji vasi, ki naj bi ga pričeli obnavljati septembra, ko naj bi bila končana obnova mostu v Hajdošah. Občina Hajdina pa naj bi do konca septembra uredila tudi krožišče pri hajdoškem mostu, ki bo glede na predračunsko vrednost stalo okrog 60 tisoč evrov.
Za farno cerkev iz občinskega proračuna 60.000 evrov
Za občino Hajdina ima ve-
lik pomen tudi obnova farne cerkve sv. Martina, v okviru katere so v celoti obnovili zunanjost cerkve, kritino zvonika in namestili novo stolpno uro ter kupili nove zvonove. Kot pravi hajdin-ski župan, nakup zvonov ni takšen zalogaj, večji je priprava notranjosti in vsa tehnična dela v notranjosti zvonika. Nakup štirih zvonov je stal 60 tisoč evrov. Občina Hajdina vsako leto iz proračunskih sredstev sofinancira obnovo kulturnih spomenikov, tudi farna cerkev sv. Martina je zelo pomemben kulturni spomenik. Občina Hajdina je kupila največji zvon, zvon, ki je posvečen sv. Martinu, težak je 1812 kg in stane 30 tisoč evrov. Polovico tega zneska bodo zagotovili v letošnjem proračunu, polovico pa v proračunu leta 2010. Za manjši zvon je denar zagotovila družina Majhen, za dva srednja zvonova pa so potreben denar zbrali botri in farani. Pri nabavi zvonov jim je na roke šla tudi recesija, če bi nabava stekla v lanskem letu, bi jih to stalo kar 150 tisoč evrov. Občina Hajdina bo letos izdala tudi svojo prvo monografijo, ki bo dobra osnova za izdajo zbornikov v prihodnjih letih. Gradivo je tako rekoč že v celoti pripravljeno. Javnosti jo bodo predvidoma predstavili ob koncu avgusta oziroma prve dni septembra, ko bodo na trgu pred Poslovno-stano-vanjskim centrom pripravili tudi manjšo slovesnost v organizaciji ZKD občine Haj-dina. V zaključni fazi je tudi razpis za gradnjo prvega vrtca v občini Hajdina, ki ga bodo zgradili ob hajdinski osnovni šoli. Vse bliže pa je tudi začetek gradnje doma starejših.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo bodo v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini svečano blagoslovili štiri zvonove, ki skupaj tehtajo okrog 3600 kilogramov, ki so jih vlili v livarni Grassmayer v Innsbrucku 3. aprila letos. Največji zvon je posvečen sv. Martinu in tehta 1812 kg. Blagoslovili pa bodo tudi obnovljeno zunanjost cerkve.
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »16. julij bo tudi za občino Hajdina zgodovinski dan, nanj smo čakati štiri desetletja.«
Ptuj • Težave v Sindikatu vzgoje in izobraževanja
»Ali se nam je hotelo dokazati, da se neposlušnost kaznuje?
«
Prejšnji mesec so člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) območnega odbora Ptuj začeli podpisovati peticijo. A kot kaže, je ta med člani sindikata takoj sprožila veliko nesporazumov. Takoj po intervjuju s predsednico OO SVIZ Ptuj Danico Zelenik je eden izmed članov ptujskega odbora SVIZ v naše uredništvo poslal pismo, v katerem je zatrdil, da se predsednica glede pobude za peticijo ni posvetovala s predsedstvom ptujskega odbora, očital pa ji je tudi ignorantsko obnašanje in kršitev statuta.
Peticijo, ki so jo naslovili Peticija za enakopravno obravnavo strokovnih delavcev v zakonu ZOFVI, so začeli podpisovati prejšnji mesec. Pobudo zanjo je podal ptujski območni odbor šolskega sindikata, informacijo o njej pa je v javnost predstavila Ze-lenikova.
Podpisniki peticije so zahtevali spremembo dveh členov ZOFVI, ki se nanašata na izenačitev strokovnih delavcev v smislu izpolnjevanja pogojev za vzgojno-izobraževalno delo, ne glede na stopnjo izobrazbe.
Takoj zatem, ko je bil v našem časopisu objavljen članek o omenjeni pobudi, pa smo prejeli pismo Josipa Pečarja, podpredsednika območnega odbora SVIZ Ptuj. Ta je zatrdil, da se Zelenikova glede peticije ni posvetovala s predsedstvom ptujskega odbora sindikata. Očital pa ji je tudi ignorantsko obnašanje in kršitev statuta. Zelenikova je očitke zavrnila, razkrila pa je tudi podrobnosti, ki kažejo na razdvojenost v sindikatu.
Potem ko smo v našem časopisu objavili, da je ptujski odbor SVIZ začel podpisovati peticijo, smo v uredništvo prejeli pismo podpredsednika OO SVIZ Ptuj Josipa Pečarja. Iz njegovih besed je možno razbrati, da niste delovali usklajeno. Nekaj težav naj
bi okrog omenjene peticije imeli tudi z Branimir-jem Štrukljem?
»Naš glavni tajnik Branimir Štrukelj je doslej skupaj z nami dosegel veliko dobrega za člane SVIZ in druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Tokrat pa resnosti problema, ki smo ga na terenu zaznali, on ni prepoznal. Zaradi slabe izkušnje s spremembami ZO-FVI iz leta 2008, ko je bila brez vednosti članstva v zakon prvič zapisana določba o neprekinjenosti, smo bili na OO Ptuj ob letošnjih napovedih sprememb ZOFVI še posebej pozorni. Sami smo si pridobili osnutek sprememb ZOFVI in tudi sami oblikovali pripombe na osnutek in jih poslali vsem območnim odborom, glavnemu tajniku, pravni službi in drugim. Sledila je seja glavnega odbora (GO), kjer so bile naše pripombe sprejete in bilo je tudi oblikovano uradno stališče GO. Priznam, da sem bila takrat tudi sama premalo pozorna na bistveni problem, »neprekinjenost«. V začetku aprila je bil na spletni strani MŠŠ objavljen Predlog sprememb ZOFVI, v katerem pa nobena bistvena pripomba SVIZ ni bila upoštevana. Kljub kratkemu roku, 3 delovne dni, smo uspeli ponovno skrbno pripraviti obsežne in tehtne pripombe. Uradno smo jih poslali na MŠŠ v pričakovanju odgovora. Prav tako smo jih
poslali na sedež SVIZ in vsem Območnim odborom, od številnih smo dobili pozitiven odziv oz. podporo za naša prizadevanja.«
Kolikor vem, ste Štruklju vaša prizadevanja tudi pojasnili, a skupnega jezika glede peticije niste uspeli najti?
»Res je. Bila sem vabljena na sejo IO SVIZ Slovenije, da pojasnim naša stališča glede sprememb zakona, ki smo jih potrdili na seji območja Ptuj. V uvodu me je šokirala izjava člana IO: »Teh lenuhov pa že ne bomo podpirali.« Mišljeni so bili učitelji s VI. stopnjo izobrazbe. Le nekateri člani so bili pripravljeni razumeti naša stališča.
Pečar vam očita, da se niste posvetovali s predsedstvom območnega odbora SVIZ Ptuj?
»Sklicala sem razširjen sestanek območja Ptuj: sindikalni zaupniki, člani-učitelji s VI. stopnjo, kjer smo sprejeli naslednje sklepe: imenovana delovna skupina pripravi vsebino Peticije za enakopravno obravnavo strokovnih delavcev v zakonu ZOFVI. Peticija naj vsebuje zahtevane spremembe členov Zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI in obrazložitev zahtev. Obvestimo vodstvo SVIZ, medije in k podpisovanju Peticije povabimo zaposlene in druge iz vseh Območnih odborov. Zbrane podpise naslovimo na
Državni zbor Slovenije in MŠŠ. Dogovorili smo se tudi, da se kot predsednica Območja Ptuj dogovorim za sestanek s člani IO in glavnim tajnikom SVIZ Slovenije na sedežu v Ljubljani, ki je potekal v petek, 19. junija 2009.«
Kakšen je bil odziv in ali je res, da so vas pozvali k umiku peticije?
»Imenovana delovna skupina je pripravila in oblikovala vsebino peticije - kolektivne prošnje, ki se je začela podpisovati 3- junija letos. Odziv je bil zelo dober, saj smo samo v nekaj dneh zbrali več kot 500 podpisov iz vseh koncev Slovenije.
Sledila je izredna seja GO, kjer so člani izrazili zadovoljstvo za prizadevanja območja Ptuj, saj je bil oblikovan nov, za učitelje s VI. stopnjo veliko boljši predlog. V novem predlogu je bila ena zahteva iz naše peticije v celoti upoštevana: učitelji s VI. stopnjo lahko enakovredno kandidirajo na prosta delovna mesta. Na seji sem glasovala proti sprejetju novega predloga, ker druga zahteva iz naše peticije, pogoj neprekinjenosti, ni bila upoštevana. Bila sem seveda preglasovana. Člani GO so menili, da je peticija s tem novim predlogom brezpredmetna in OO Ptuj pozvali k umiku peticije. V zelo kratkem času je bilo zbranih več kot 750 podpisov. Podpisova-
Ormož • Abraham osnovnošolcev
Po 50 letih spet skupaj
V Hotelu Ormož so se v petek, tretjega julija, po desetih letih ponovno zbrali osnovnošolci 8. a- in 8. b-razreda, da bi proslavili tokrat jubilejno, 50. obletnico.
Šolanje so pričeli v Ormožu kot učenci nižje gimnazije, zaradi reforme pa so ga končali kot osnovnošolci leta
1959. Vabilu na srečanje se je z veseljem odzval razrednik profesor Anton Lorger, razredničarka profesorica Milena
Tomažej pa je spremljala svoje nekdanje učence v mislili. Kar nekaj zadreg je bilo ob snidenju, saj se nekateri niso
Predsednica OO SVIZ Ptuj Danica Zelenik: »Upravičeno smo pričakovali podporo SVIZ in prepričani smo, da bi s skupnimi prizadevanji z lahkoto dosegli popolno zaščito za učitelje s VI. stopnjo. Ali se nam je hotelo dokazati, da se neposlušnost kaznuje, da je prepovedano misliti s svojo glavo, da je večinsko odločanje najpomembnejše?! Bila sem deležna marsičesa. V začetku pohvale in podpore, kasneje žalitve, grožnje s sankcijami, obtoževanja ...«
Foto: arhiv šole
videli celih 50 let. Sledili so
prisrčen pozdrav, stisk rok in objem ter iskreno veselje. Oživeli so spomini na skupna šolska leta, na zgode in nezgode v šolskih klopeh in drugod. Ves čas srečanja je bilo živahno kot v čebelnjaku, vsak bi rad z vsakim vsaj malo poklepetal. Veliko je bilo smeha in veselja, na koncu pa so zapeli lepe slovenske narodne, takšne s pridihom melanholije, pa tudi vesele.
Ob slovesu so si obljubili, da se ponovno srečajo, pa ne šele čez deset let. Petdeset let po končani osnovni šoli je bilo bogatili, vsak izmed udeležencev bi lahko napisal roman ali vsaj zgodbo. Samo čas za pripoved si bo treba vzeti...
Ur
nje se je ustavilo po obvestilih GO, kjer se OO Ptuj poziva k umiku peticije.«
Ali še vedno vztrajate pri svojih zahtevah?
»Vztrajamo pri peticiji in popolnem umiku določbe o neprekinjenosti iz ZOFVI, ker sedaj predlagani trimesečni rok možne prekinitve sicer reši morda nekaj učiteljev. Večina si v tako kratkem času ob dejstvu, da imamo presežke na številnih šolah zaradi zmanjševanja števila oddelkov, ne bo uspela najti službe. Ti učitelji so si po tolikih letih službe v šolstvu zaslužili to pravno varnost, ki jo zahtevamo s peticijo. Ne pa, da jih pošiljamo, da si zadnja pokojninska leta iščejo nekje drugje izven šolstva. Številni od njih so še v najlepših in najbolj ustvarjalnih letih poučevanja. To so dragoceni praktiki, ki so ustvarjali devetletko, si pridobili ustrezne certifikate, bili mentorji študentom itn.«
Očitno je, da ste v sindikatu glede peticije razdvojeni. Ste pričakovali močnejšo podporo?
»Delovanje sindikata razumem tako, da je zanj pomemben sleherni član, kaj šele tako velika skupina, kot je 5000 učiteljev s VI. stopnjo izobrazbe. Kot člani SVIZ smo poskušali izkoristiti vse poti, računali na razumevanje problema in pripravljenost, da skupaj solidarno zaščitimo te delavce. Iz nam nerazumljivih razlogov, upravičene zahteve peticije niso bile podprte s strani članov GO - bili smo celo pozvani, da peticijo umaknemo ali ne nastopamo pod
imenom SVIZ. Na Območnem odboru Ptuj menimo, da bi morale takšne pobude s terena, delovanje SVIZ še okrepiti. Zavzemanje za pravice naših članov nikoli ne bi smelo biti stvar večinskega odločanja ali preglasovanja.«
SVIZ naj bi vam celo zagrozil s sankcijami, če bi nadaljevali peticijo, a vendar ste. Se bojite posledic?
»Upravičeno smo pričakovali podporo SVIZ in prepričani smo, da bi s skupnimi prizadevanji z lahkoto dosegli popolno zaščito za učitelje s Vi. stopnjo. Ali se nam je hotelo dokazati, da se neposlušnost kaznuje, da je prepovedano misliti s svojo glavo, da je večinsko odločanje najpomembnejše?! Bila sem deležna marsičesa. V začetku pohvale in podpore, kasneje žalitve, grožnje s sankcijami, obtoževanja ... Kljub težkemu položaju bi se veliko slabše počutila, če bi zavestno in nepremišljeno glasovala tako kot večina. Člani so mi zaupali nalogo predsednice območja, zato sem dolžna delovati odgovorno. Na zastavi SVIZ piše: odgovorno, strokovno, solidarno.«
Kako daleč je sedaj podpisovanje peticije?
»Uradno smo poslali podpise peticije v Državni zbor in na Ministrstvo za šolstvo in šport ter računamo na njihovo vest in pravilnost odločanja. Če ne bo tako, bomo v Ptuju imeli mirno vest, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči -lahko bomo mirno pogledali vsakemu članu v oči.«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Ptuj • Nova odločba o uvedbi postopka za razlastitev
Bitka za zemljišči se nadaljuje
V Upravni enoti Ptuj so te dni izdali novo odločbo o uvedbi postopka za razlastitev za bivši zemljišči zakoncev Bolcar, potrebni za nadaljevanje investicije v CERO Gajke, ker imata le-ti že novega lastnika, Surovino, d. o. o., Maribor.
Ker nekajmesečni pogovori med investitorjem, MO Ptuj, in novim lastnikom zemljišč niso dali rezultatov, pričakovanega dogovora, je zdaj edini način, da se uvede razlastitveni postopek zoper novega lastnika. Morda gre za nekoliko nenavadno situacijo, saj se Surovina, torej nova lastnica zemljišč, ukvarja z isto dejavnostjo, zaradi katere je sploh uveden ta postopek, je povedal načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, vendar je v tem primeru samo lastnica zemljišča v skupni površini 2,4 ha, ki je na sredi ostalih zemljišč. Brez teh
zemljišč, ki segajo na vse ostale, investicije ni mogoče izvesti, pa tudi izvajalec te dejavnosti je drug in ima tudi pogodbo za zbiranje, prevoz in odlaganje odpadkov. Vse želje, ki jih ima Surovina pri izvajanju te dejavnosti, pa so stvar dogovora med njo in Mestno občino Ptuj oziroma koncesionarjem, to ni stvar tega postopka. Verjetno lahko pričakujemo pritožbo na odločbo o uvedbi postopka za razlastitev, o kateri bodo na Ministrstvu za okolje in prostor odločili v dveh do treh mesecih. Naslednji korak pa je sama razlastitev, ker pa po
vsej verjetnosti ne bo prišlo do dogovora o ceni zemljišča, bo o tem moralo odločiti sodišče. To je bil prvi primer, ko je lastništvo prešlo z ene stranke na drugo, kar se je zgodilo med postopkom. Ko smo prvič uvedli postopek za razlastitev, smo sledili stanju v zemljiški knjigi, v kateri so bili za omenjeni zemljišči knjiženi Bolcarjevi. Dejstvo pa je, da so Bolcarjevi zemljišči prodali drugemu, kar pa ni bilo še zavedeno. Res pa je, da je bila pri notarju sklenjena pogodba, ki pa je bila knjižena šele, ko so v UE Ptuj izdali prvo odločbo
Benedikt • Pogovor z županom
Uvodoma je kot prvi in zelo zanimiv podatek predstavil dejstvo, da je pred dobrimi 11 leti na tem območju, v 13 naseljih, živelo 1900 ljudi, po desetih letih pa tu živi malo manj kot 2400 ljudi. To pomeni, da je bila prisotna velika priseljenost, zato pa je bilo potrebno v prvi vrsti zagotoviti pogoje za prijazno in dobro življenje. Prav zato so v zadnjem letu v glavnem zaključevali investicije v osnovnošolski in športni program, saj so v preteklih petih letih dogradili nekaj prostorov za osnovo šolo, adaptirali celotni stari del in zgradili telovadnico. Za te objekte so porabili 6 milijonov evrov, kar je za takšno občino, kot je Benedikt, veliko denarja. Vzporedno so pričeli modernizacijo dveh cest Obrad-Trotkova-Nego-
va, ki je vredna nekaj manj kot 400 tisoč evrov. V letu 2008 pa so skupaj z občino Sveta Ana pristopili k rekonstrukciji ceste Osek-Benedikt-Sveta Ana v dolžini 9 kilometrov in pol, kar znaša nekaj čez 2 milijona evrov. Zanjo so pridobili evropska sredstva v višini milijona in pol, ostale stroške sta si razdelili občini. Cesta bo končana v naslednjem letu. Župan meni, da je ob desetem občinskem prazniku treba poudariti, da je občina v preteklih desetih letih veliko sredstev namenila tudi izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, tako imajo v samem centru čistilno napravo s 1400 enotami, ki daje možnost razvoja tako individualni kot tudi stanovanjski gradnji. Skupaj s posamezni-ki-zasebniki so v zadnjih petih
C	% /i'1
	i ^
	
1	
Foto: gm
Župan Milan Gumzar: »Pred dobrimi 11 leti je na tem območju živelo 1900 ljudi, po desetih letih pa tu živi malo manj kot 2400 ljudi. To pomeni, da je bila prisotna velika priselje-nost, zato pa je bilo potrebno v prvi vrsti zagotoviti pogoje za prijazno in dobro življenje.«
GRADBENIŠTVO ČEH
Štefanija Čeh s.p., Drvanja 35a, 2234 Benedikt
novogradnje izkopi
kiper prevozi razna dela v gradbeništvu
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Benedikt!
Tel.: 02 70 31 192 Fax: 02 70 31 199 Gsm: 041 653 720 e-mail:
ludvik.ceh@amis.net
o uvedbi razlastitvenega postopka, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo, ker je bilo potrebno upoštevati spremembo lastništva, zato se sedaj začenja postopek na novo. Po predpisih, ki veljajo za vpise v zemljiško knjigo, ker se določeni roki štejejo od datuma, ko je notar overil pogodbo, je tudi prišlo do tega, da se je Surovina naknadno vpisala
Foto: Črto it
Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj: »V Upravni enoti Ptuj smo prejšnji teden izdali novo odločbo o uvedbi postopka razlastitve, tokrat proti Surovini.«
kot lastnica.
MO Ptuj se je odločila za postopek za razlastitev za zemljišči, ki ju potrebuje za širi-
tev CERO Gajke, ker se kljub številnim poskusom o nakupu zemljišč nikakor ni mogla dogovoriti z lastnikom le-teh, zakoncema Bolcar. Zadeva pa se je toliko bolj zapletla, ko je prišlo na dan, da je za zemljišči sklenjena kupoprodajna pogodba s kupcem, ki je ponudil za m2 površine 40 evrov, MO Ptuj pa bi plačala osem evrov po m2. Ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka razlastitve za zemljišči, ki sta v celoti znotraj ureditvenega načrta za CERO Gajke, je ptujski župan dr. Štefan Čelan povedal, da gre v omenjenem poslu za špekulacijo, zato ga MO Ptuj tudi prek sodišča spodbija.
Zahteva o razlastitvi v primeru zemljišč za CERO Gajke je prvi primer, ko je takšno zahtevo podala občine.
MG
Razvoj usmerjen v izgradnjo Term
V teh dneh občina Benedikt praznuje svoj 10 občinski praznik, zato smo se pogovarjali z županom Milanom Gumzarjem, ki je spregovoril o glavnih točkah razvoja občine in o načrtih za prihodnost.
Foto: Črtomir Goznik
letih zgradili 150 stanovanjskih enot znotraj blokovske gradnje. Res pa je tudi, da so v tem času izgradili geotermal-no vrtino in da so trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo Term Benedikt kot naslednji projekt, ki ga ocenjujejo kot projekt, ki bo najbolj vplival na razvoj v prihodnjih štirih letih. Prinesel bo približno 130 novih delovnih mest, kompleks pa bo obsegal nekaj manj kot 500 ležišč in bo tudi prioriteta razvoja v prihodnjih letih S tem ne nameravajo pozabiti na dobro vzdrževanje lokalnih in javnih poti, čaka jih namreč obnova regionalnega oziroma magistralnega vodovodnega omrežja Maribor-Benedikt, za katerega bo občina odštela pol milijona evrov.
Patricija Babosek
Mestna občina Ptuj se je za postopek za razlastitev zemljišč, ki ju potrebuje za širitev CERO Gajke, odločila, ker se nikakor ni mogla dogovoriti za odkup z zakoncema Bolcar, ki pa sta zemljišči prodala »boljšemu« kupcu, ne glede na predkupno pravico.
Gorišnica • Podpis pogodbe za kanalizacijo
Najugodnejše Komunalno podjetje Ormož
V Gorišnici, ki je zadnje tedne res najbolj podobna velikemu mravljinčaste-mu gradbišču, se je v začetku tedna zgodil še en podpis za še eno (sicer že napovedano) naložbo: gre za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega voda v naselju Moškanjci, pogodbo pa sta podpisala župan Jožef Kokot in direktorica Komunalnega podjetja Ptuj Pavla Majcen.
Dela so se v teh dneh že začela, pogodbena vrednost projekta pa znaša 507.900 evrov. Kot je povedala Majcno-va, bodo zgradili skupno kar 4142 metrov sekundarnega kanalizacijskega voda, zadnji rok za dokončanje del pa je junij 2010. Z realizacijo tega sekundarnega (fekalnega) voda se bo na gravitacijski kanalizacijski sistem lahko priključilo skupno 330 gospodinjstev,
sicer pa bo vod speljan na čistilno napravo v Gorišnici, ki bo začela obratovati oktobra letos.
Po besedah župana Kokota je občina za ta moškanjski del kanalizacijske mreže uspešno kandidirala na razpisu RRP in pridobila nekaj manj kot 360.000 evrov, razliko do polne cene pa bodo poravnali iz občinskega proračuna.
Na razpis za izvajalca del se
Župan Jožef Kokot in direktorica KPO Pavla Majcen sta podpisala dobrih 500.000 evrov težko pogodbo za enega izmed krakov kanalizacije v občini.
je prijavilo kar devet ponudnikov, med njimi nekoliko presenetljivo tudi podjetje Gra-dis, d. d., Ptuj z zelo ugodno cenovno ponudbo, vendar je bilo še nekaj ceneje od njih ormoško Komunalno podjetje, ki že gradi tudi sekundarni vod skozi naselje Gorišnica. Najdražja ponudba za dotič-no naložbo je znašala dobrih 993.000 evrov, sicer pa so ponudbe prišle tako s ptujskega kot ormoškega in celjskega ter mariborskega okoliša.
V občini Gorišnica je že v gradnji primarni vod kanalizacije skozi naselji Gorišnica in Moškanjci, kjer dela izvaja Cestno podjetje Maribor, ki je bilo izbrano na razpisu konzorcija sedmih občin (gre za znan skupni projekt, imenovan Zaščita podtalnice na Dravskem polju), v okviru katerega Gorišnica gradi primarne vode v obeh predvidenih fazah izvedbe; v drugi fazi naj bi namreč zgradili primarne vode (in čistilno napravo v Forminu) v obdravskih vaseh.
SM
Foto: SM
Podlehnik • Z junijske seje občinskega sveta
Resno v urejanje poslovno-
upravnega sredisca
Podlehniški občinski svet z županom Markom Maučičem na čelu se je očitno resno lotil celovitega srednjeročnega urejanja središča občine; projekt so za začetek poimenovali kot Poslovno-upravno središče občine Podlehnik, vanj pa v prihodnjih dveh letih nameravajo vložiti čez 300.000 evrov.
Župan Marko Maučič se je skupaj z občinskim svetom resno lotil urejanja občinskega poslovno-upravnega središča; v dveh letih naj bi po odkupu parcel uredili celotno komunalno-infrastrukturno mrežo.
Za začetek, kot smo že poročali, je župan dobil odobritev občinskega sveta za nakup dveh zemljišč v središču občine pri novi policijski postaji. Nekaj več kot 1,2 hektarja zemljišč (dodatno nameravajo dokupiti še manjši delček tretje parcele) naj bi občino stalo 182.000 evrov; večino denarja za nakup in začetek komunalnega urejanja tega zemljišča pa bo občina črpala iz sredstev, ki jih dobiva po (sedaj) 23. členu Zakona o sofinanciranju občin. Letošnji delež je po besedah Ma-učiča 152.000 evrov. »Ker pa lahko v skladu z zakonodajo ta denar namenimo za nakup funkcionalnih zemljišč za občino le, če gremo v hkratno komunalno opremljanje, bomo seveda uredili še to, kar bo za predvideno gradnjo itak potrebno. Tako je za do-tično zemljišče predvidena zamenjava dela primarnega vodovoda, meteorne kanalizacije in napajalnega kablo-voda, hkrati pa bomo potem še izvedli izgradnjo potrebne fekalne kanalizacije na tem območju ter uredili poti,« je bistvene naložbe tega in prihodnjega leta, vezane na ureditev občinskega središča, na kratko razložil župan Maučič. Prav komunalno-infrastruk-turna ureditev zemljišča bo zahtevala dodatnih 120.000 evrov, zato je celoten projekt ocenjen na nekaj čez 300.000 evrov. Ker bi se del projekta izvajal letos, del pa v naslednjem letu, če seveda ne bo kakšnih drugih zapletov, je župan svetnike še seznanil, da bi lahko za ureditev občinskega središča porabili tudi sredstva, ki jim bodo po 23. členu ZOF pripadla v drugem letu. Tako bi, sicer zelo droban naložbeni del občinskega proračuna ostal praktično nedotaknjen, občina pa bi končno lahko razpolagala z eno »pametno«
in dovolj veliko parcelo, na kateri bi v prihodnje zgradili vse tisto, kar jim zdaj zelo manjka; v prvi vrsti primerno občinsko stavbo skupaj z zdravstvenim domom in prostori za pošto, prav tako pa tudi vrtec. Maučič je ob tem še poudaril, da je zdaj že sklenjeno, da se bo tudi razvpita predvidena vzporedna cesta ob bodoči avtocesti izognila sedanjemu centru občine, kar pomeni,da ne bo tekla po trasi sedanje ceste, ampak bo speljana na drugo stran bodoče avtoceste (današnje ma-gistralke). To je njegovih besedah dodaten plus za razvoj centra občine s šolo, vrtcem, pošto, zdravstvenim domom itd. Na predvideni lokaciji ob policijski postaji.
Toplak: »Upam, da bo kolega Žerak konstruktivno sodeloval.«
Svetniki so bili ob razlagi župana tiho; nasprotovanja
za Podlehnik dokaj smeli ideji sicer sploh ni bilo čutiti, pač pa večjo mero dvoma, če bo vse zamišljeno res uspelo; predvsem zaradi izkušenj iz preteklosti, ko je občini (morda zaradi nespretnosti, morda zaradi premajhnega interesa bivšega župana ali pa zaradi kakšnih drugih zakulisnih kupčij) že »spolzela« iz rok ena od večjih strateških parcel.
Javno se je v podporo ideji in projektu ureditve po-slovno-upravnega središča oglasil le svetnik Sebastian Toplak. Menil je, da se o javni funkcionalnosti zgradb in njihovi točni umestitvi v prostor (kje naj bi se točno kaj gradilo) zaenkrat ne bi pogovarjali, saj bo to bolj domena naslednjega mandata, da pa je nakup in oprema zemljišča izjemno dobra poteza občine, saj gre za strateško lego parcele: »Dejstvo je, da morajo biti javne službe locirane na enem mestu, saj je to najbolje za občane, prav tako nam v tem kontekstu gre na
Svetnik Sebastian Toplak je ureditev središča ocenil kot odlično potezo občine, dodal pa še: »Vsekakor pa upam tudi na produktiven dialog vseh lastnikov zemljišč na tem območju, mislim predvsem na kolega Žeraka, da bo pri tem projektu občine sodeloval res konstruktivno in v dobro občine in občanov.«
roko premaknitev trase vzporedne ceste in pa lokacije obrtnih con, ki bodo ob vpadnicah iz bodoče avtoceste in tako ne bodo v neposredni bližini upravnega centra občine. Vsekakor pa upam tudi na produktiven dialog vseh lastnikov zemljišč na tem območju, mislim predvsem na kolega Žeraka, ki ga na seje praktično ni več, da bo pri tem projektu občine sodeloval res konstruktivno in v dobro občine in občanov!"
Načrte lahko minira tudi država ...
Vendarle pa domači (vele) posestniki nikakor niso edina (morebitna) težava pri uresničitvi plana. Čeprav sama ureditev središča občine s strani prostorske zakonodaje ni sporna, je trenutno največja zavora pri urejanju prostora država, od koder ni in ni pričakovanih potrditev občinskih prostorskih načrtov (OPN). Še nedolgo nazaj se je govorilo, da bodo OPN potrjeni letos jeseni, najkasneje do konca leta, po zadnjih informacijah pa se ta rok prenaša v naslednje leto, po najbolj pesimističnih celo na konec leta 2010. Da lahko takšno manipuliranje državne administracije povzroči pravi revolt ne samo med občani, ki že leta čakajo na status zazidljivih parcel in ne morejo graditi, ampak tudi med vodstvi skorajda vseh slovenskih občin, ne bi bilo nič čudnega. Marko Maučič je tako povedal, da so se z župani spodnjepodravskih občin že pogovarjali o tej vse bolj pereči problematiki na kriznem sestanku, kjer so padle ideje o tem, da bodo sprožili spremembo postopka sprejemanja OPN v smislu, da če pristojne službe in ministrstva ne bodo v zakonskih rokih dajala soglasij
Od tod in tam
Miklavž • Rekreacija in druženje v enem
V sklopu praznika KS Miklavž pri Ormožu so se pred nedavnim odvijale številne in zelo pestre aktivnosti
Med njimi je bilo tudi tradicionalno rekreativno kolesarjenje, ki ga je organ iziralo tamkajšnje Športno društvo, po krajevn i skupnost Mikla vž.
Kolesarjenja seje udeležilo 60 kolesarjev, kijih trasa poti ni preveč utrudila; prav nasprotno, v vožnji so zelo uživali. Vsi so si lahko pogledali lepote, kijih ponujajo kraji v tem delu Sloven ije, sicer pa bo za zamudn ike tradicionalnega kolesarskega izleta tovrstnih prilik še dovolj; če nič prej ob letu osorej.
Patricija Babosek
Ljutomer • Evropska prvakinja pri županu
Župan občine Ljutomer Franc Jur-ša je ob izjemnem dosežku, osvojitvi naslova evropske kadetske prvakinje v judu, pripravil svečan sprejem 16-letni tekmovalki JK Ljutomer Urški Potočnik Jurša je povedal, da ga izjemno veseli Urškin rezultat, ki je plod trdega in vztrajnega dela. Pohvalil je tudi njenega trenerja Aleša Vr-bančiča, ki ima veliko zaslug za imeniten uspeh ljutomerskega športa. »Prav gotovo sodiš med najbolj perspektivne mlade tekmovalke v naši občini. Prepričan sem, da nas boš s podobnimi dosežki še večkrat prijetno presenetila,« je dejal ljutomerski župan. Urška Potočnik je na nedavnem kadetskem EP v Kopru premagala vse štiri nasprotnice (Nizozemko, Rusinjo, Francozinjo in Španko) in osvojila zlato medaljo, v tem in prihodnjem mesecu pa jo že čakata naslednji dve veliki mednarodni preizkušnji - na Finskem in Madžarskem.
NŠ
Ljutomer • Priznanja dijakom
Ob zaključku šolskega leta so bila podeljena pisna priznanja dijakom Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera za izjemne dosežke na področjih, ki zajemajo posamezna področja dela in učne predmete.
Največ priznanj je bilo podeljenih pri predmetu matematika (39), sledijo pa: slovenski jezik in športna vzgoja (17), kemija (16), biologija (14), nemški jezik (13), fizika (12), angleški jezik in zgodovina/geografija (8), francoski jezik (6), debata (3) ter sociologija in kultura (2). Za odličen učni uspeh v vseh štirih letnikih so priznanja prejeli: Vanja Vrečič, Tamara Virag, Kim Cvetko, Valentina Jerič, Vito Frančič, Sabina Magyar, Barbara Berki, Martina Lipič, Maša Hozjan, Nina Janža, Luka Prelog, Marko Pucko, Katja Sraka, Nataša Šijanec, Viktorija Ternar, Tjaša Panič in Lea Turner.
NŠ
na elemente OPN, bodo šteli njihov molk kot soglasje. Redno se namreč dogaja, da si pristojni državni administratorji namesto uradnega roka za odgovor (30 do 45 dni) vzamejo tudi do šest mesecev časa, kar je nedopustno. Tudi zato, ker je potrebnih za en OPN tudi do 60 različnih soglasij in na tak način je potem res nemogoče kadarkoli priti do sprejetja planov.
V Podlehniku je v tem pogledu situacija še toliko bolj kritična in negotova, saj se
mora hkrati z OPN sprejeti tudi državni prostorski načrt (DPN) za avtocesto, oziroma, v OPN bi že moral biti zajet in upoštevan tudi DPN. Tako župan kot Toplak ste se v zvezi s temi zadevami strinjala, da se mora v OPN upoštevati in kompenzirati nove gradbene parcele, saj se bo zaradi poteka avtoceste rušilo kar precej hiš, tudi z mladimi družinami, in če jih hočejo zadržati v občini, jim morajo ponuditi nove zazidljive parcele.
Foto: SM
Foto: NS
Foto: SM
8 Štajerski
Velika Tednikova poletna akcija
petek • 10. julija 2009
Podravje • Se recesija kaj pozna v denarnici politikov?
Kje in kako bodo dopustovali
V| V	■ ■	|	■
nasi župani in poslanci
Dejavnikov, ki vplivajo na to, kje bomo preživeli dopustniške dni, je veliko, med najpomembnejšimi pa je vsekakor debelost denarnice. Recesija je letos naredila svoje in marsikdo bo poletje preživel doma. Tokrat smo na to temo spregovorili s poslanci in z župani, ki so razkrili kopico zanimivih in zabavnih podrobnosti o svojih načrtih in dopustniških navadah.
Foto: Dženana Bečirovic
Naši župani in poslanci, ki smo jih anketirali, so povedali, da recesija ne vpliva na njihov letošnji dopust, saj nikoli niso dopustovali posebno razkošno (čeprav so nekateri izdali, kakšen naj bi bil njihov sanjski dopust); velika večina jih bo letovala ob morju, kakšnega župana pa boste lahko srečali tudi v gorah.
Poletje je čas, ko si nas večina vsaj za nekaj dni vzame čas za počitek in polnjenje baterij. Tistih nekaj dopustniških tednov vsak porabi po svoje, nekateri radi poležavajo doma, drugi kaj postorijo okrog hiše, tretji pa se odpravijo na izlete, v planine ali na morje. Svoje pa je k izboru krajev za preživljanje dopusta letos za marsikoga pridala tudi splošna kriza.
In ker se nam velikokrat zazdi, da politiki finančne krize sploh ne čutijo, smo jih tokrat spraševali tudi o tem, kako je znamenita recesija vplivala nanje. To poletje smo nekoliko pokukali tudi v njihovo intimo ter jih povprašali, kje in s kom bodo preživeli dopust, ali je finančna kriza kaj vplivala na njihovo odločitev, koliko po navadi zapravijo in kateri dejavniki vplivajo na to, kje preživljajo dopustniške dni.
Njihovi odgovori so bili, upamo, zelo iskreni in zanimivi, preberite!
Franc Pukšič, župan občine Destrnik in poslanec:
»Vsako leto si med poletjem vzamemo nekaj časa za kak
izlet v planine in morje. Tudi letos bo tako, dopust pa kot po navadi planiram preživeti skupaj z družino. Po navadi je tako, da se dva dni, preden gremo od doma, odločimo, kam sploh gremo. Sicer si izberemo eno področje, na spletu malo pobrskamo in si vnaprej poiščemo apartmaje, ko pridemo tja, pa se odločimo, kateri nam najbolj ugaja. Vedno gremo izključno v apartma, in sicer zato, ker si radi kuhamo sami in ker nismo radi vezani na uro kosila. V apartmaju se počutimo bolj svobodne. Kar se tiče destinacije za letos, pa še nisem prepričan. Gremo na Hrvaško, a kam, še ne vem. Bomo pa gotovo obiskali kakšen otok, ker vsako leto med dopustom gremo tudi na izlete po otokih. Kamorkoli že gremo, bom tako kot vsako leto jaz do tja kolesaril. Ravno pred kratkim sem bil s kolesom na izletu po Hrvaški in Bosni in sem v treh dneh naredil skoraj 800 kilometrov.«
Vili Trofenik, poslanec:
»Komaj čakam na počitnice, vendar skoraj gotovo ne bom odpotoval v nobeno od običajnih destinacij. Po dolgem času se bom posvetil ribolovu in sproščenim drobnim opravilom doma. Največje za-
dovoljstvo bo z izklopljenim telefonom in mogoče krajši obisk Lipice - konji so namreč moja slabost - Posočja in Gorenjske. Tradicionalna tura, brez katere pač ni sprostitve, pa tudi če traja samo tri dni. Kar se trošenja tiče, pa ne poznam ne »debelih« in posledično ne »suhih« let. Je treba trošiti vedno po pameti.«
Dejan Levanič, poslanec: »Letos se bomo odpra-
vili na kratek zgodovinski izlet po Italiji in teden dni preživeli na slovenski Obali v Izoli. Recesija na to ne vpliva dosti, saj smo svoj dopust vedno preživljali skromno, večji poudarek smo dali temu, da smo skupaj. Italijo smo izbrali, ker je sama po sebi zgodovinsko bogata, mesta, kot so Sienna, pa hranijo veliko srednjeveške zgodovine, kar pa kot Ptujčani znamo ceniti. V Izolo se odpravljamo na obisk k naši drugi babici oziroma noni. Moja punca je namreč iz Izole, kjer velikokrat zelo pogrešajo najino Lano. Kar pa se tiče stroškov, pa računam, da bomo zapravili okrog 1000 evrov z vsem skupaj, torej nastanitvijo, prevozom in prehrano.«
Branko Marinič, poslanec: »Letošnji dopust sem
tudi letos uskladil s parlamentarnimi počitnicami. Planiral sem ga od 20. julija do 31. avgusta. Večino dopusta bom preživel v krogu družine in domačih. Konec julija bova z ženo preživela kakšne tri dni v slovenskih planinah med Kranjsko Goro in Mostom na Soči. Med 15. in 25. avgustom pa bomo z ženo in starejšim vnukom preživeli nekje ob morju. Kje točno, še ne vem.
mm
trenutne
To bo odvisno od trenutne ponudbe turističnih agencij, ki jih premore mesto Ptuj. Verjetno bo to tedenski paket »vse v ceni« po varianti »zadnja minuta«. Recesija ne vpliva na moj dopust, ki je vsako leto v mejah povprečne slovenske družine. Destinacija našega dopusta bo verjetno, tako kot vsa leta do sedaj, Jadransko morje. Prisegamo na tradicijo našega počutja. Tako kot vsa leta do sedaj bom za letošnji dopust porabil približno 1.500 evrov.«
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: »Zaenkrat še ne vem, če se bomo sploh odpravili kam na dopust, in sicer zaradi dela v vinogradu. Moramo ogromno postoriti, tako da na to odločitev ni vplivala recesija, bolj pomanjkanje časa. Možno pa je, da se
bomo odpravili dopustovat septembra. Sicer pa, kar se tiče zapravljanja, sam nisem preveč zapravljiv. Po navadi gremo na Pag k prijateljem, ki imajo tam apartma, tako da zapravimo precej malo. V vsakem primeru bom dopust preživel v krogu družine.«
Alojz Benko, župan občine Trnovska vas: »Funkcijo župana opravljam neprofesionalno, zaposlen pa sem kot vodja tehničnih pregledov na Petovia avtu, zato svoj dopust večinoma porabim za delo na občini. Nekaj časa posvetim tudi kmetiji in seveda družini. Kar se tiče letošnjega leta, ne nameravam iti nikamor. Dela je toliko, da ne bo časa. Recesija ni ravno vzrok, da ne grem, bom pa si verjetno jeseni vzel čas za počitek in delo v vinogradu. Nikoli nisem posebej namenjal
denarja za dopust, sem zadovoljen že s tem, da lahko kak dan preživim brez skrbi. Tudi ne zapravim dosti za te stvari, saj tudi, če grem kam, je to le za kratek čas. Bistvo mojega dopusta je, da si odpočijem, grem malo na lov, si spočijem živce in napolnim baterije.«
Janez Kramberger, župan občine Lenart: »Rece-
sija na naše dopustovanje ni vplivala. Letošnji dopust nameravam preživeti skupaj z družino, nekaj dni na slovenski obali. V mesecu avgustu pa bomo tri dni kolesarili po avstrijski Koroški. Ti dve de-stinaciji smo izbrali zato, ker želimo del dopusta preživeti bolj mirno, del pa nekoliko bolj aktivno. Za dopust pa po navadi zapravimo okrog tisoč evrov.«
Franci Krepša, župan
petek • 10. julija 2009
Velika Tednikova poletna akcija
Štajerski	9
občine Sveti Andraž: »Na
dopust najverjetneje sploh ne gremo, ker imamo veliko opravkov med poletjem. Žena še študira in opravlja izpite, tudi sam imam gnečo, tako v občini kot doma v sadovnjakih. Povsem možno pa je, da si bomo privoščili kak vikend na morju. Po navadi pa gremo na slovensko ali hrvaško Obalo, bili pa smo tudi v Črni gori, bodisi v apartma bodisi v hotel. Nismo veliki zapravljivci in po navadi za dopust odštejemo kot povprečna slovenska družina. In ker spadamo tja, bi lahko rekel, da je na našo odločitev, da ne gremo na dopust, malo vplivala tudi recesija.«
Milan Gumzar, župan občine Benedikt in poslanec: »Kot poslanec državne-
zapravila še 150 evrov. Skoraj vedno dopustujem na Hrvaškem, tudi v bodoče bo tako, vroče stanje v odnosih med Slovenijo in Hrvaško pa se bo sčasoma umirilo. Hrvatje še vedno zelo cenijo slovenske goste, jaz doslej nisem imeli nikoli problemov, ko sem dopustoval na Hrvaškem. Če-
Janez Jurgec, župan ob-Cirkulane: »Letos ne
čine
ga zbora z dopustom začnem s poslanskimi počitnicami 18. julija. V tem času načrtujem 22 dni dopusta, večino pa bom izkoristil za tista opravila, ki jih čez leto nisem uspel opraviti kot župan. Zadnji dve leti dopustujem doma, v Sloveniji, saj menim, da je potrebno doma zapraviti denar, ki ga dajejo slovenski davkoplačevalci. Poleg tega je naša država čudovita, s tisočerimi znamenitostmi in bogastvi, zato z veseljem skupaj z ženo dopust preživiva kjerkoli pri nas. Koliko bova letos zapravila za dopust, pa ne vem, saj bova preživljala dopustniške dni na različnih krajih. Približen znesek bo morda znesel med 800 in 900 evri. Recesija ne vpliva niti na odločitev, kam bova šla, niti na znesek porabljenega denarja.«
Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž: »Na
dopust se odpravljamo z družino konec julija, vendar le za tri dni. Bomo pa dopustovali nekje na slovenskem primor-ju, ki je naša stalnica že nekaj let. Na odločitev v zvezi z dopustom ni vplivala recesija, pač pa druge investicije, ki mi finančno ne dopuščajo daljših počitnic, zato sem se skupaj z mojimi družinskim člani soglasno odločil za skromnejšo varianto. Glede zneska, ki ga nameravamo zapraviti, pa menim, da ne bo veliko presegel 500 evrov.«
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Prvi del letošnjega dopusta sem že izkoristil. Skupaj z ženo sva ga preživela na ladji, letošnja tura je potekala po severnem Jadranu, stalo pa naju je 1040 evrov za oba. Zraven tega sva
tudi vreme ni bilo najboljše, v morju sem bil enkrat sam-krat, je bilo zato več druženja. Bistveno je, da sem lahko vsaj malo odmislil vsakodnevno delo in napore, ki se je v fazi, ko se izteka gradnja avtocestnega odseka Slivni-ca-Draženci, le še intenziviralo. Drugi del dopusta bom v glavnem preživel doma, saj moram v hiši in okrog nje še kaj narediti, pa tudi delo v vinogradu kliče. Tudi dopust doma ima svoje čare in prednosti, ker ni potrebno misliti na delo. V morju pa se bom letos še kopal, saj se bom za kakšen dan ali dva pridružil ženi in hčerkama, ki bodo letovale.«
Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj: »Tako kot
bo veliko dopustniških dni, predvidevam, da za dober teden, predvsem zaradi številnih naložb, ki čez poletne mesece tečejo v občini. Z ženo jo bova najverjetneje mahnila v planine, nekam okoli Kranjske Gore kot lani, kjer nama je bilo zelo všeč. Malo bova pokukala tudi na slovensko primorje. Kdaj bova lahko odšla, pa res ne vem, vse je odvisno od že omenjenih tekočih del v občini in poskušala bova ujeti kakšen prost termin nekje vmes. Koliko bova porabila za letošnji dopust, ne vem, odvisno je to tudi od ponudbe kraja, kjer bova. Računam, da okoli 500, lahko pa tudi do 1000 evrov. Če pa ne bi bilo nobenih omejitev, ne finančnih, ne časovnih, bi si verjetno omislila dva tedna užitkov kje ob morju, kaj več pa ne.«
Jožef Kokot, župan občine Gorišnica: »Dopust
vsako leto bom dopustoval s prekinitvami. Na dopust odhajam že ta konec tedna, na otok Ugljan, kjer dopustuje-mo že več kot 20 let in kjer se počutim kot doma, imajo me že za domačina in po nenapisanem pravilu ne odpirajo političnih tem. O Ugljanu in njegovih domačih lahko rečem vse najlepše. Pričakujem, da bo tudi letos tako, ne glede na malo bolj vročo situacijo. V svojih počitniških navadah sem že kar tradici-onalist. Potem ko sem spoznal turško, špansko, grško in italijansko obalo, sem se dobesedno zaljubil v srednji Jadran, ki ima zame najlepšo obalo na svetu. Z družino bomo tako kot prejšnja leta dopustovali v svoji prikolici, postavljeni v idiličnem borovem gozdičku, ki je tudi med letom ne premikamo. Kuhali si bomo sami, dopust nas bo stal okrog tisoč evrov, toliko pa znašajo tudi letni stroški za prikolico. Za letošnji dopust lahko rečem, da bo de-lovno-umirjen.Dopust, ki ga bom začel ta konec tedna, bom po vmesnih prekinitvah zaradi seje in občinskega praznika, ko se bom vračal na Ptuj, končal 30. avgusta. Nekaj časa pa bom posvetil tudi pisanju učbenika s področja trajnostnega razvoja in knjige, posvečene 50-letnici ptujskega kurentovanja.«
partnerico načrtujeva še nekaj dopustniških dni konec avgusta ob morju, na Pagu, pri sorodnikih. Ta dopust torej ne bo posebno finančno zahteven, stal naju bo dober tank bencina in kakšnih 300 evrov, kot se reče, za sladoled. Kaj več pa letos ne bo prostih dni, sploh od jeseni ne, ker pričakujeva novega člana družine. Ja, drugače pa je moj sanjski dopust, ki bi si ga rad morda kdaj privoščil, če ne bo omejitev, potovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji. Nasploh so mi potovanja po svetu zelo blizu, veliko vsega bi si rad še kdaj ogledal in upam, da mi bo to enkrat tudi uspelo, seveda skupaj s prijateljico.«
Marko Maučič, župan občine Podlehnik: »Joj,
in TV, več kot deset dni pa si sploh ne želim dopustovati.«
Friderik Bračič, župan občine Videm: »To pole-
bo letos zaradi veliko odprtih gradbišč v občini precej krajši kot po navadi. Datuma, kdaj naj bi odpotoval, zdaj še sploh ne morem določiti, najprej morajo miniti še prireditve ob občinskem prazniku. Mislim, da si bom vzel kakšen teden za počitek enkrat avgusta, nameravam pa se podati na slovensko obalo. Kam me bo pot odnesla, ne vem, prav tako ne vem, koliko me bo dopust stal, nekih finančnih omejitev pa si ne postavljam. Če bi lahko letos izbiral in ne bi bil časovno omejen, pa bi si najverjetneje privoščil dva tedna safarija v Keniji. Sicer pa bom to še uresničil, ker je to ena izmed mojih želja za enega prihodnjih dopustov.« S kom odhaja na letošnji kratek dopust, pa gorišniški župan ne želi izdati, pravi, da naj to ostane skrivnost.
Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: »Ne-
letos me o dopustu raje ne sprašujte, ker ga praktično nimam, vsaj takega v klasičnem pomenu besede ne. Z družino jo bom mahnil le nekaj dni na Češko, naslednji teden, in to je to. Za ta nekajdnevni oddih mislim, da bomo porabili kakšnih 500 evrov, saj Češka velja za eno cenejših držav. V občini je trenutno preveč obveznosti, da bi si lahko privoščil kaj več, pa tudi žena letos nima daljšega dopusta čez poletje. Če bi lahko izbiral čisto neodvisno od vseh in od vsega, pa bi si privoščil desetdnevno jadranje z jadrilico nekje po Novi Zelandiji, kjer so idealni pogoji za ta šport. Sicer pa pričakujem, da bo eden lepših dopustov takrat, ko bom ženi izpolnil obljubo in bova šla v Grčijo.«
Anton Butolen, župan občine Žetale: »Letošnje
tje bova z ženo dopustovala med Ankaranom in Piranom, največ teden dni. Kdaj bova odrinila, ne vem točno; morda v drugi polovici julija ali pa avgusta, odvisno od obveznosti v občini. Mislim, da bova oba skupaj porabila kakšnih 1000 evrov. Ostale do-pustniške dni bova preživela ob urejanju vikenda v Var-nici, pa tudi doma je treba vedno kaj postoriti. Kakšnih želja po eksotičnih dopustih po svetu nima noben od naju, oba sva najbolj vesela in zadovoljna kar v domačem kraju, kjer vedno najdeva kaj zanimivega in uživava med prijatelji. Včasih sem sam veliko potoval, zdaj me je ta želja že minila, lahko pa povem, da res drži rek, ki pravi, da je povsod lepo, doma pa najlepše!«
Darinka Fakin, županja občine Majšperk: »Letos
kaj prostih dni sem letos že izkoristil, drugače pa z mojo
poletje krenemo z družino na morje v prvem tednu avgusta, rezervirali pa smo si deset prostih dni. Kje natančno, še ne vem, gotovo pa bo to hrvaška riviera. Največkrat dopustujemo nekje v okolici Zadra ali na bližnjih otokih in menim, da bo tako tudi letos. Koliko bomo porabili, pa težko rečem, verjetno nekje med 1000 in 1500 evri za vse skupaj, namestili pa se bomo v kakšnem od zasebnih apartmajev, ker je naš najmlajši bolj izbirčen pri hrani, pa tudi hotelski časovni termini mu ne ustrezajo. Tudi če bi lahko prosto in neomejeno izbiral, ne bi bilo drugače: moj sanjski dopust je lahko kjerkoli, samo da je popoln mir, da lahko izklopim telefon, računalnik
čje aktivnosti; tako v občini Zavrč, kjer bomo avgusta proslavili občinski praznik, kot v službi, saj je odprtih več poslov. Stroški za dopust tako ne bodo posebej veliki, morda okoli 200 evrov na vikend in če se bom lahko odpeljal na kopanje tri krat, bo to okoli 500 ali morda 600 evrov, več zagotovo ne. Glede same višine stroškov recesija na moj letošnji dopust ne bo kaj dosti vplivala, bo pa vplivala glede dolžine dopusta, saj imamo v službi prav zaradi recesije veliko več dela, kot sicer. Nad dogodki bdimo dan vsaki dan, včasih tudi ponoči.«
Jože Murko, župan občine Kidričevo: »Žal letos
bova z možem odšla na dopust z »last-minut« varianto, verjetno nekam na morje za en teden. Katera država bo letos na vrsti še ne vem, verjetno pa bo Španija, seveda, če bo ponudba prava in dovolj ugodna. Vsako leto namreč dopustujeva v drugi državi, kjer obiščeva tudi nekaj krajev. Za poletni dopust običajno odštejeva med 1.000 in 1.300 evri. Na tako najino odločitev recesija ni posebej vplivala, saj nikoli ne pretiravava. Če imam čas za kakšen konjiček, pa je to moje poletno kolesarjenje, v katerem resnično uživam in se tudi najbolj sprostim.«
Miran Vuk, župan občine Zavrč: »Letos si bom
z mojim poletnim dopustom ne bo nič, saj sem po dveh operacijah hrbtenice še vedno v bolniškem staležu. Morda bova z ženo za kakšen dan skočila v kakšne terme, ki bi jih zaradi bolečin še najbolj potreboval. Tako nekega posebnega denarja za dopust ne bom porabil, če pa bi šla kam na morje, kot v minulih letih, pa bi verjetno porabil kakih 1000 evrov, odvisno od lokacije. Mednarodna kriza tako letos na moje do-pustovanje ne bo kaj posebej vplivala, če pa bi letos šel na morje, bi zagotovo dopusto-val na slovenski obali, v to sem prepričan. Moj hobi je sicer kolesarjenje, a zaradi bolezni ne pride v poštev, rad pa tudi šahiram.«
Franc Kekec, župan občine Markovci: »Jaz pa
za dopustovanje morda privoščil le kakšen skok čez vikend, za dan ali dva kopanja v Portorožu ali kje drugje na slovenski obali. Kam daleč in dalj časa enostavno ne bom utegnil, saj me prav v poletnih mesecih čakajo najve-
sem že dopustoval, ravno včeraj sva se z ženo vrnila z 10 dnevnega letovanja v hotelskem turističnem naselju Borik pri Zadru, tako, da vam lahko natančno povem, koliko naj je to stalo. Če seštejem stroške za gorivo in tistih nekaj kavic v mestu, potem naju je letošnji dopust veljal blizu 1.100 evrov, seveda za oba. Tudi recesija ni kdove kaj vplivala na letošnje dopu-stovanje, saj sva pri tem vsako leto bolj skromna, važno je, da se imava dobro in da je vreme lepo, vse drugo ni toliko pomembno. Sicer pa se bom preostali del poletja lahko posvečal svojemu hobiju, to pa so moje gorice na Bel-skem vrhu, kjer se zelo rad sproščam in nabiram novih moči ter mojih 8 vnukov, ki so moje največje veselje!«
Pripravili: DB, MG, SM, OM, PB
Podravje • S seje OE KGZ Ptuj
Jeza kmetov narašča kot nevihtni oblak
Na zadnji seji ptujske enote KGZ je bilo slišati ogromno kritike, jeze in tudi obupanih klicev kmetov, ki jih ne pesti le ekonomska kriza, ampak tudi vse bolj nepredvidljivo vreme.
Da gre vedno bolj zares in da je potrpljenje kmetov v Po-dravju pri koncu, je lahko na ponedeljkovi seji slišal tudi predsednik KGZS Ciril Smr-kolj, ki se sicer srečuje tako s kmetijskim kot s finančnim ministrom, a očitno brez vidnega uspeha.
Protestni shod v prestolnici?
Kmetje opozarjajo na vedno bolj nevzdržen položaj vseh panog; še posebej kritično je pri mlekarjih, saj je cena mleka padla že za 30 in celo več odstotkov.
Kot je bilo slišati, bi bilo to lažje razumljivo (če že težje sprejemljivo), če bi se tako ni-
žale tudi maloprodajne cene mleka na trgovskih policah, a se razen nekaj akcij mleko za potrošnike ni bistveno pocenilo. »Na takšen način mi ne moremo blažiti draginje, da se bo stiskalo za vrat le proizvajalce, drugi pa bodo na naš račun služili,« je bilo slišati iz vrst prisotnih predstavnikov kmetov, ki so povedali še, da se je znižala tudi odkupna cena živine, a se to znižanje ne pozna v denarnicah potrošnikov. Po drugi strani se kmetje dajejo z vse višjimi stroški proizvodnje.
V kritično obdobje pa vstopajo z obema nogama tudi poljedelci; cene žitaric niso obetajoče. Ječmen se je odkupoval po 100 evrov
za tono, za pšenico je neuradno slišati, da naj bi se cena oblikovala okoli 150 evrov. »Zaradi vremena, ječmen je močilo vse dni do žetve, ga je veliko ostalo kar nepožetega. Nič bolje ne kaže za pšenico, saj bo deževje, ki mu ni videti konca, zbilo kvaliteto pšenice v tretji razred, za krmno pšenico, tako da prvega in drugega razreda praktično ne bo,« je med drugim povedal predsednik OE KGZ Ptuj Milan Unuk. Vinogradniki in sadjarji si še lep čas ne boo opomogli od lanske uničujoče toče, vinski trg je itak prezasičen, zato sploh ni bilo nepričakovano opozorilo oz. naznanilo na tokratni seji, da bodo kmetje organizirali ve-
Na zadnji seji OE KGZ Ptuj pod vodstvom Milana Unuka je bilo slišati veliko kritike.
Slovenija • MKGP zaščitilo slovenski med
lik protestni shod v Ljubljani, če se država in pristojna ministrstva ne bodo »zganila«.
»Absolutno bo prišlo do državne nepokorščine, če bodo, kot je slišati, po sklepu Evropske komisije druge države kmetom pomagale z intervencijskimi odkupi in drugimi oblikami pomoči, naša država pa nam ne bo pomagala. Ker to je potem pokop domačih kmetov,« je še povedal Unuk.
Pljunki čez zavarovalnice in zahteva za novo zavarovalniško družbo
Na seji je bilo slišati tudi že znano zgodbo o neustreznem in predragem zavarovanju kmetijskih pridelkov. »Na tem področju res ni nič novega; zavarovalnice so tudi do trikrat podražile premije, govorim za mariborsko zavarovalnico, poleg tega so zaradi paketnega sistema zavarovanj omejile čas, do katerega kmet lahko zavaruje svojo proizvodnjo. Tako ne gre več naprej, zato smo se danes zavzeli za to, da se najkasneje do konca leta ustanovi posebna zavarovalniška družba na osnovi tripartitnega sistema in jav-no-zasebnega partnerstva, v kateri bomo z enakimi deleži nastopali kmetje, zavarovalnica in država!« Dejstvo je, da so zavarovalnice res podražile premije, prav tako je res, da je premija za zavarovanje istih kultur na različnih območjih različno visoka, kmete pa je po slišanem zelo motilo dejstvo, da so lahko sklenili zavarovanja le do določenega datuma; tako je sadjar iz Polskave povedal, da po 15. aprilu letos, kljub temu da na tamkajšnjem območju še ni bilo toče, ni mogel več plačati paketnega zavarovanja za svoj sadovnjak, niti ne posamezne premije za le eno vrsto nevarnosti.
Zavarovalnice so letos zelo podražile premije, zavarovanja istih kmetijskih kultur so različno visoka glede na območja, ob tem veljajo tudi strogi roki, do kdaj kmetje sploh lahko še sklepajo zavarovalne pogodbe.
Zbranih tudi ni pomirila novica, da naj bi v teh dneh za točne oblake začelo skrbeti dvoje letal (namesto enega kot doslej), saj da sta tudi dve letali veliko premalo za celovito letalsko protitočno obrambo za vso Slovenijo.
Bo na poljih res spet rasla sladkorna pesa?!
Edina razveseljiva novica, čeprav gre v bistvu za idejo v plenicah, je bila informacija, da obstaja možnost za ponovno oživitev proizvodnje in predelave sladkorne pese. Kulture, ki bi jih lahko parira-la tako v finančnem kot ekološkem pogledu, namreč ni na vidiku. Sicer je bilo doslej izvedeno le poizvedovanje med kmeti v Podravju in Pomurju, ali so sploh zainteresirani za ponovno sajenje sladkorne pese, ki pa je že pokazalo, da je interes izjemno velik in da ni kmeta, ki se tega ne bi lotil ponovno. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov pa je sladkorna pesa bojda tudi izjemno primerna ekološka poljščina, saj daje na hektar do trikrat več kisika kot gozd.
Do leta 2013 sicer - zaradi veljavnega kvotnega sistema na evropskem trgu sladkorja,
iz katerega je Slovenija gladko izpadla - o tej vrsti kmetijske proizvodnje ni možno resno razmišljati. Po letu 2013, ko naj bi bil kvotni sistem odpravljen, pa (zakonskih) ovir ni več. Seveda pa bi bilo potrebno poleg obdelovalnih površin zagotoviti tudi obrat za predelavo, ki je bil do nedavnega v Ormožu, a je bil nato zaradi opustitve gojenja sladkorne pese prodan nizozemskim lastnikom. Ti so ga le zaprli, saj imajo svojo proizvodnjo sladkorja drugje, tehnološka oprema za predelavo pa je bila prodana.
»Z nizozemskimi lastniki o tej možnosti, kolikor mi je znano, še nihče ni govoril. Menim sicer, da sama prodaja nepremičnin v njihovi lasti ne bi bila sporna, vprašanje pa je, ali bi se strinjali s tem, da se ponovno vzpostavi tovarna sladkorja, saj bi jim to pomenilo konkurenco. Sicer pa, kot rečeno, gre zaenkrat le še za načrte, kako se bo vse odvijalo vnaprej, pa bomo videli,« je novico pokomentiral Milan Unuk. Je pa vsekakor za pozdraviti to, da so se podra-vski kmetje začeli pogovarjati in dogovarjati o možnostih in prihodnosti vsaj dovolj zgodaj in ne »pet pred dvanajsto« kot ponavadi.
SM
Za označbo Slovenski med potreben certifikat
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu RS objavilo pravilnik o Slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo. Z njim je ministrstvo prehodno nacionalno zaščitilo Slovenski med na ozemlju Slovenije, vlogo za registracijo Slovenskega medu na nivoju EU pa bo posredovalo še Evropski komisiji.
Med, ki se bo polnil pod imenom Slovenski med, je izključno slovenskega izvora. To pomeni, da pridelava, točenje, skladiščenje in polnjenje medu v embalažo potekajo na območju Slovenije. Slovenski med je pridelan v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP, prav tako pa zanj veljajo strožje kakovostne zahteve, kot jih predpisuje Pravilnik o medu.
Po objavi tega pravilnika v Uradnem listu morajo čebelarji, ki želijo pridelovati in označevati med kot Slovenski med, v roku enega leta od kontrolne organizacije pridobiti certifikat o skladnosti pridelave medu s specifikacijo za Slovenski med. Čebelarji, ki certifikata v roku enega leta ne bodo pridobili, medu ne smejo več označevati kot Slo-
venski med. Vlogo za zaščito Slovenskega medu z geografsko označbo je na ministrstvo vložila Čebelarska zveza Slovenije. Postopek zaščite Slovenskega medu je potekal po ustaljenih dveh fazah zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Ministrstvo zaščitilo že 37 kmetijskih pridelkov oziroma živil
Ministrstvo je do sedaj zaščitilo 37 kmetijskih pridelkov oziroma živil: 12 z označbo porekla (Nanoški sir, Tolminc, Mohant, Bovški sir, Prekmurska šunka, Ekstra deviško oljčno olje salovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Kraška jagnjeti-na, Kraški ovčji sir, Piranska sol, namizne oljke slovenske
Istre); 15 z geografsko označbo (Kraški pršut, Zgornjesa-vinjski želodec, Šebreljski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleška tiinka, Jajca izpod Kamniških planin, Vipavski pršut, Kraški zašink, Kraška panceta, Vipavski za-šinek, Ptujski liik, Kranjska klobasa, Vipavska panceta, Vipavska salama, Slovenski med), tri z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica, Belokranjska pogača), sedem z višjo kakovostjo (Teletina blagovne znamke Zlato zrno, Med- Zlati panj, Reja prašičev za meso blagovne znamke PIGI, Prosta reja piščancev Perutnine Ptuj, Reja piščancev za meso blagovne znamke Domači gorički piščanec, Piri-no zrnje in pirina moka Izida, Kokošja jajca omega plus).
SM (vir: MKGP)
Med, ki se bo polnil pod nazivom Slovenski med, mora biti izključno slovenskega izvora.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kmetijstvo • Kakšno je bilo stanje v letu 2008
Subvencije (le še) za ohranjanje kmečke agonije?
Slovenskim kmetom so za preživetje (finančno) najbolj pomembna neposredna plačila, ki jih prejemajo na osnovi poslanih in odobrenih vlog za subvencioniranje svoje pridelave. Ta denar je ključen za dohodek kmetije, posredno pa seveda pomeni tudi ohranjanje kmetijstva in pridelave na slovenskih tleh.
Foto: SM
Obseg kmetijske proizvodnje je bil lani po prvih ocenah za 4 % manjši kot v 2007, predvsem na račun manjše rastlinske pridelave (in deloma zaradi slabe letine v sadjarstvu in vinogradništvu).
Marsikdo je sicer že javno povedal, da kmetovanja v Sloveniji (in še marsikje po Evropi) brez subvencij oz. neposrednih plačil ne bi bilo več, čeprav so na drugi strani posamezniki, ki bolj zagovarjajo subvencioniranje »žetve kot pa setve«, ali povedano drugače: kmetom naj se ne bi več finančno pomagalo pri proizvodnji, ampak na koncu verige, pri samem trženju.
Evropska komisija že uvedla določene izvozne spodbude
Kakorkoli že, do tega koraka bo moralo preteči še veliko časa, večina kmetijskih panog pa je danes že v veliki krizi. Najbolj se zaenkrat kriza pozna mlekarjem in tudi pridelovalcem žit. Evropska komisija je tako že uvedla intervencijske ukrepe za področje trga z mlekom in žitom, kot so izvozne spodbude za mleko, podpora skladiščenju masla, intervencijski odkup masla ter intervencijski odkup za koruzo, pšenico in ječmen.
Po podatkih slovenskega kmetijskega ministrstva so se lani proračunske podpore kmetijstvu v primerjavi z letom 2007 nominalno povečale za četrtino in skupaj znašale 391 milijonov evrov. Največ proračunskih sredstev, 190 milijonov evrov, je bilo porabljenih za ukrepe politike razvoja podeželja, pri čemer so močno porasla zlasti izplačila za ukrepe, namenjene prestrukturiranju kmetijstva in
živilstva. 158 milijonov evrov oziroma kar 72 % več sredstev kot v 2007 je bilo namenjenih izplačilom ukrepov v okviru tržno-cenovne politike. To je predvsem rezultat večjih izplačil za neposredna plačila, s katerimi so bile poravnane celotne obveznosti po uredbah za leto 2007, izplačan pa je bil tudi že del odobrenih vlog po uredbah za leto 2008.
Dohodek v kmetijstvu nezadržno pada
Kljub predstavljeni finančni statistki pa je stanje v slovenskem kmetijstvu z vidika ekonomskih rezultatov slabše in pod povprečjem zadnjih petih let, ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu
Po začasnih ocenah statistike za leto 2008 je bil faktorski dohodek kmetijstva realno za okoli 10 % manjši kot v letu 2007. Dohodek je padel pred-
vsem zaradi manjšega obsega kmetijske proizvodnje in nadpovprečne rasti cen reprodukcijskega materiala za tekočo porabo v kmetijstvu.
Obseg kmetijske proizvodnje je bil lani po prvih ocenah za 4 % manjši kot v 2007,
Ministrstvo je tudi doseglo, da so izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki v celoti izvzeta iz obdavčitve, kmetje pa so upravičeni tudi do višjega povračila trošarin za energente v kmetijstvu in gozdarstvu, splošne davčne olajšave za zavezance z nižjimi dohodki v kmetijstvu ter investicijskih olajšav,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.
Po podatkih ministrske službe za stike z javnostjo je tako MKGP letos za zbirne vloge iz leta 2008 izplačala denar vsaj dva meseca kot leto poprej: »Za leto 2008 je bilo že v oktobru izplačanih približno 3,9 milijona evrov kmetom, ki
predvsem na račun manjše rastlinske pridelave in zaradi slabe letine v sadjarstvu in vinogradništvu.
Zaradi rasti cen reprodukcijskega materiala za tekočo porabo v kmetijstvu v višini 12 odstotkov, med njimi naj-
so utrpeli škodo po poletnih ujmah. Do sedaj je bilo za neposredna plačila na površine izplačanih dobrih 116 milijonov. Dobrih 18 milijonov evrov je bilo izplačanih za neposredna plačila za živali, 36 milijonov evrov za kmetijsko okoljske ukrepe ter več kot 42 milijonov evrov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Po aprilskih podatkih Evropske komisije o uspešnosti črpanja sredstev za izvajanje programov razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je Slovenija do 31. marca letos
bolj mineralnih gnojil (82 %), energije (13 %) in krmil (18 %), so porasli tudi stroški proizvodnje. To je povzročilo, da so se kljub rasti odkupnih cen v primerjavi z letom prej močno poslabšala cenovno-stroškovna razmerja.
počrpala skoraj 23 odstotkov letnih prispevkov za leta od 2007 do 2009. To Slovenijo uvršča na prvo mesto med novimi državami članicami in na deseto med vsemi državami članicami,« so še zapisali v sporočilu za javnost.
Za 35 % višje sofinanciranje ukrepa Obnova in razvoj vasi
Sicer pa naj bi zaradi gospodarske krize in večjih težav pri pridobivanju kreditov vlada zvišala stopnjo intenzivnosti podpor za določene ukrepe iz programa Razvoja podeželja.
Lani najbolj porasle cene hmelja
Kljub štiriodstotnemu znižanju obsega kmetijske proizvodnje v letu 2008 pa je bil lani zabeležen višji skupni pridelek pri žitu, in sicer za 9 %, in pri zelenjadnicah, zeleni krmi z njiv in hmelju. Manjši pridelek je bil pri oljnicah, suhih stročnicah in krompirju. V živinoreji se obseg proizvodnje ni pomembneje spremenil. Nekaj manjša je bila proizvodnja v prašičereji in govedoreji, obseg perutni-narstva je ostal na podobni ravni, prirast drobnice pa se je nekoliko povečal.
Lani se je nadaljeval tudi trend rasti cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih, in sicer v povprečju za slabih 7 %. Največ, kar za 20 % ali več, so porasle cene hmelja, sadja in oljnic, med živalskimi proizvodi pa za okoli 11 % cene mleka in perutnine, realna rast pa je bila zabeležena tudi pri cenah prašičev. Znižale so se cene žit, predvsem koruze, grozdja, krompirja in jagnjet.
Ne pridelamo dovolj lastnih žit in zelenjave
Na področju dosežene stopnje samopreskrbe za 2008 je v Sloveniji stanje takšno: samooskrba se je dosegla pri govejem mesu (101 %) in jajcih (96 %), presegala pa pri mleku (115 %) in perutninskem mesu (113 %).
Manjšo pridelavo od porabe pa imamo v Sloveniji na področjih žit (63 %), koruze (72 %), pšenice (55 %) in zelenjave (46 %.)
Na stanje samooskrbe v posameznih kmetijskih panogah se seveda vežejo tudi podatki o zunanji trgovini na področju agroživilskih proizvodov. Skupna blagovna menjava v zunanji trgovini se je v primerjavi z letom prej povečala za 17 %, pri čemer je bil izvoz večji za 20, uvoz pa za 15 %. V strukturi izvoza je tudi lani največji delež pripadal mleku in mlečnim izdelkom ter mesu in mesnim izdelkom.
SM
Tako naj bi za 10 % povečala sofinanciranje naložb v posodobitve kmetij, prav tako naj bi se povišal znesek posamezne podpore za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, in sicer na največ 2,5 milijona evrov za posamezno vlogo. Za vloge v okviru dveh ukrepov: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij bo sofinancerski delež države v prihodnje znašal 60 %, kar pomeni 10-odstotni dvig.
Sofinanciranje naložb pa se bo povečalo tudi na ukrepih Obnova in razvoj vasi in Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, in sicer s 50 na kar 85 odstotkov, kar je gotovo zelo razveseljiva novica, saj ta ukrep omogoča tudi obnove ali novogradnje vaških domov ipd. Druga bolj razveseljiva novica pa je napoved MKGP, da bo uvedlo nov ukrep sofinanciranja za gradnjo širokopasovnega interneta na podeželskih območjih.
V živinoreji se obseg proizvodnje lani ni pomembneje spremenil.
Slovenija • Ukrepi za ohranitev stabilnosti kmetijstva
Več denarja za nekatere ukrepe
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za področje kmetijstva v največji možni meri deluje protikrizno in ohranja načrtovano raven javnih sredstev za izvajanje ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Pospešilo je izplačila ukrepov kmetijske politike za leto 2008 in skupno kmetijskim gospodarstvom izplačalo 213 milijonov evrov.
Med najbolj razveseljivimi novicami je gotovo ta, da se bo za 35 % povečalo sofinanciranje projektov za obnovo in razvoj vasi, od koder so občine doslej že črpale denar za izgradnje ali sanacije vaško-gasilskih domov.
Foto: SM
Vurberk • Premiera zgodovinske povesti Pod svobodnim soncem J Tednikova knjigarnica
Zadovoljni igralci in gledalci
Ob 60-letnici KD Grajena, toliko je stara tudi njegova dramska skupina, je slednja na letno prizorišče Vurberka postavila zgodovinsko povest Pod svobodnim soncem. V prvem ciklu petih predstav so jih uspeli odigrati tri, tudi premiero so zaradi dežja morali prestaviti za en dan, s 26. na 27. junij. Kljub temu so zadovoljni, je povedala režiserka predstave Tatjana Vaupotič, saj so skupaj z njimi vztrajali tudi gledalci, ki so se na Vurberk podali kljub ne najbolj obetavnim vremenskim razmeram.
Zadovoljni so z obiskom, prav tako tudi s tem, kar so pokazali, saj so pokazali tisto, kar so želeli. Upajo, da je bilo zadovoljnih tudi prvih 850 gledalcev, ki so njihovo letošnjo predstavo na prostem uspeli videti. Premi-ero si je ogledal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil z dogajanjem na letošnjem vur-berškem odru zelo zadovoljen, zadovoljen je bil tudi dr. Šime Ivajnko, častni konzul Hrvaške v Mariboru, prav tako pa tudi devet slovenskih vinskih kraljic in en kralj, deseta, ptujska, Tatjana Caf, pa je bila na odru.
Drugi cikel predstav bodo nadaljevali v septembru, odigrati jih želijo v času od 4. do 8. septembra. V tem času načrtujejo tudi dve predstavi za mariborske šolarje. Po prvem ciklu predstav so pri nekaterih igralcih padle tudi brade, vrnili so se v »civil«, brade pa si bodo ponovno pustili rasti v drugi polovici julija.
Čeprav so se tudi tokrat gra-jenski igralci pokazali v najboljši luči, dali so vse od sebe, je s svojo igro ponovno navdušil Vlado Bezjak, ki je prepričljivo upodobil godca Radovana (leta 2007 je v Pekrah prejel nagrado za naj komedijanta 2007 za
vlogo zeta v predstavi Gospa ministrica).
Igralci o svojih vlogah
Vlado Bezjak (Radovan):
»Zgodovinska povest Pod Svobodnim soncem je igra, ki potegne. Vsi smo brali knjigo, gre za aktualno zgodbo, zgodbo domoljubja, ki je zelo domača in hkrati nekaj posebnega. Radovan je tipičen Sloven, hudomušen, preprost, veseljak, prebrisan, kjerkoli ga postaviš, se znajde. Vloga je hkrati težka in lahka, obenem pa rdeča nit med vsemi akterji, Sloveni, Anti in Bizancem. Radovan je tudi neke vrste skrbnik Iztoku, ki ni takšen svetovljan. Ko si 'notri', je dobro, problem pa je, dokler vloge ne osvojiš. Verjamem, da si bo našo jubilejno igro jeseni ogledalo še veliko gledalcev.«
Robert Polanec (Iztok) je o svoji vlogi povedal: »Iztok, sin Svaruna, je neke vrste prvi slovenski junak, ki prevzame poveljstvo nad slovansko in antsko vojsko ter jo popelje v maščevanje proti Bizantincem. Vloga je obsežna, tekst je zahteven, pritegnila me je razgibana vloga. Malo smo se učili mečevanja,
Foto: Črtomir Goznik
V vlogi pevca Radovana, ki je tudi neke vrste skrbnik Iztoka v Bi-zancu, je znova navdušil Vlado Bezjak.
kar je bilo znova nekaj novega za nas, znova je bilo tudi malo ljubezenskega pridiha, kar pa igram že v nekaj zadnjih predstavah. Z naše strani so pričakovanja velika, veliko je tudi odvisno od vremena, na koncu pa bodo svoje povedali gledalci.«
Mirko Vaupotič (Svarun): »Čudovita, lepa vloga, v kateri se kar dobro počutim. Priznati moram, da je bil tekst manjši problem, ker je drugače pisan in se ga je bilo potrebno učiti malo drugače kot kakšen drugi tekst. Brada pa je nebodigatre-ba, sam sebi se moram že pred-
staviti.«
Tatjana Caf (Irena): »Žal mi je, da nam je vreme nagajalo in da nismo mogli odigrati vseh predstav. Z dramsko skupino KD Grajena vedno uživam, že naprej vem, da nam bo uspelo. Zaupam v sposobnosti naše režiserke Tatjane Vaupotič. Letos imam malo manjšo vlogo, kot sem jih imela prejšnja leta. Priznati pa moram, da mi kar paše, ker se mi je letos nabralo veliko drugih obveznosti v sklopu slovenskega vinskega kraljestva.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zgodovinsko povest je na vurberški oder pomagalo postaviti 40 ljudi, nastopajo pa tudi trije konji. Na fotografiji skupni poklon občinstvu.
Ptuj • Znani rezultati poklicne mature
Letos trije zlati maturantje
V ponedeljek so bili kandidati, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno maturo, seznanjeni z uspehom. Na Ptuju so na vseh šolah s skupnimi dosežki zelo zadovoljni, dobili pa smo tudi dva zlata maturanta in eno maturantko.
Ravnateljica Ekonomske šole mag. Branka Regvat Kampl v družbi Anite Munda, edine dijakinje, ki je v spomladanskem roku poklicne mature na Ptuju dosegla naziv zlate maturantke.
Na Ekonomski šoli Ptuj je v spomladanskem roku izpite iz poklicne mature opravljalo 108 dijakov, kar 90 odstotkov vseh kandidatov pa jo je opravilo uspešno. Med njimi je tudi ena zlata maturantka, in sicer Anita Munda iz programa poklicno-tehniškega izobraževanja. 11 dijakov, ki tokrat niso bili uspešni, pa bo svoje znanje lahko dopolnilo do avgustovskega roka.
Kandidati, ki so poklicno maturo pisali na Biotehniški šoli Ptuj, so v odstotkih dosegli popolnoma enak rezultat kot njihovi kolegi iz Ekonomske šole, le da jih je bilo precej manj. Uspešno jih je poklicno maturo opravilo 90 odstotkov, od 30 kandidatov namreč le trije niso
dosegli dovolj točk. Zlatih maturantov pa na Biotehniški šoli tokrat niso imeli.
Na Elektro in računalniški šoli je poklicno maturo v spomladanskem roku skupaj pisalo 88 kandidatov, uspešno pa jo je opravilo 91 odstotkov. Tudi njihova šola je dobila enega zlatega maturanta, in sicer Davorja Repca.
Z enim zlatim maturantom, Matjažem Hržičem, pa se lahko pohvali tudi Strojna šola Ptuj, ki je v tem roku dosegla najboljši uspeh. Bili so kar 93-odstotni, od 69 kandidatov jih bo namreč poklicno maturo ponovno moralo opravljati le pet.
Dženana Becirovic
Bologna po Bologni na Počitniških uricah
k m Adlum ft A c/1/fr J
Tudi letos bodo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča pripravljene Počitniške urice vsak torek in četrtek od 14. julija do 14. avgusta. Rdeča nit letošnjih počitniških druženj v pravljični sobici mladinskega oddelka bodo izbrane, nagrajevane knjige iz Bologne, kjer vsako leto poteka največji svetovni sejem knjig za otroke in mladino. Deset vrhunskih avtorskih slikanic je bilo kupljenih za ptujski mladinski oddelek na razstavi Bologna po Bologni v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Ker gre za izjemna tujejezična dela ter zahtevne knjižne izdaje, si le-teh ni mogoče izposoditi na dom, bodo pa predstavljene v času Počitniških uric. Na uricah bodo predstavljene tudi dežele - domovine avtorjev:
You? (2009), Ti?, je naslov prve avtorske imenitni-ce, ki na poseben način govori o osamljenosti in prijateljstvu. Avtor Vladimir Radinsky prihaja iz Rusije, je ilustrator ter se ukvarja z oblikovanjem. Z izjemno likovno govorico in kratkim, poetičnim besedilom je postavil z navedeno slikanico čudovit spomenik tudi svojim prijateljem - psom.
The Wall: Growing Up Behind the Iron Curtain
(2007),	Zid: Odraščanje za železno zaveso, je nagrajeno delo Petra Sisa, ilustratorja in filmskega ustvarjalca, rojenega na Češkem.
The Little Stone Lion (2005), Mali kamniti lev, je subtilna slikanica, ki pričara kitajsko vzdušje in duhovnost. To je nagrajena slikovna pripoved Kima Xionga, ki poudarja spoštovanje in razumevanje tradicije kjer koli na svetu.
Papa! (2007), Ati!, je nenavadna, duhovita, po malem filozofska slikanica francoskega avtorja Phi-lippa Corentina. Pripoveduje o fantiču, ki ga med spanjem prestraši pošast, ali bolje zmaj, ki se naseli v fantičevo posteljo. Deček pokliče na pomoč očeta. Hja, enako se zgodi tudi pošastku. Ta se na moč prestraši fantiča v svoji postelji in pokliče na pomoč svojega očeta. Le kdo je tu komu pošasten?
Mr. Peek and the Misunderstanding at the ZOO
(2008),	Gospod Peek in nesporazum v ZOO, je smešna, vihrava zgodba o pazniku v živalskem vrtu, ki mu kratek stik v dialogu s fantičem povzroči kup napak, oziroma ravno nasprotnega razumevanja med različnimi prebivalci živalskega vrta. Avtor Kevin Wal-dronje Irec.
Wann kommt Mama? (2008), Kdaj pride mama, je dvojezična korejska slikanica (Lee Tae - Jun in Kim Dong-Seong), ki likovno izbrano pripoveduje o fantku na avtobusnem postajališču. Drobno dete stoji ob obcestni svetilki in spremlja prihode in odhode mnogih avtobusov. Toda...
May Grandma is a Star (2008), Moja stara mama je zvezda, je slikanica Belgijca Carla Noraca. S soav-torico Ingrid Godon sta jo posvetila vsem z najboljšimi starimi mamami na svetu. Fantič pripoveduje, da je njegova stara mama sonce, saj ga - fantiča - nikoli ne zebe, ko je blizu stare mame. Včasih je njegova stara mama kot meteor, posebej, ko nakupuje. Njen nakupovalni voziček najhitreje brzi med nakupovalnimi policami .
Na Počitniških uricah, ki so brezplačna oblika preživljanja prostega časa v mladinskem oddelku ptujske knjižnice, bodo tako predstavljene: Rusija, Kitajska, Francija, Irska, Koreja, Belgija, Nova Zelandija... s slikanicami nagrajevanih avtorjev in drugimi leposlovnimi ter poučnimi knjigami.
Vabljeni! Zaželeni so copati in lahna športna oblačila.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ptuj • Nepozaben koncert trubačev iz Guče
Ko zaigra melos trobente iz Guče ...
Desetčlanski orkester trubačev Bojana Rističa, ki je na prestižnem svetovno znanem tekmovanju v Guči v lanskem letu prejel zlato trobento in s tem naziv najboljšega, je na Ptuj prinesel nepozabno doživetje. V amfiteatru ptujskih Term so v soboto igrali več kot dve uri, le malokdo pa je ob njihovih ritmih lahko mirno sedel.
Kot se za koncert trubačev spodobi, se je tudi plesalo.
Zraven vodje orkestra Bojana Rističa igra v bandu še devet odličnih glasbenikov, med katerimi jih večina not sploh ne pozna. Kljub temu pa svoje instrumente igrajo z izjemnim občutkom, saj so vsi začeli igrati trobento, še preden so prav sploh začeli govoriti. »Dejansko smo se vsi prej naučili igrati, kot smo sploh vedeli prav govoriti ali hoditi,« se je pošalil vodja orkestra.
Kot eden najboljših troben-
taških orkestrov nastopajo po celem svetu. Na Ptuju so bili tokrat prvič, že dan kasneje pa so nastopili v Italiji. Samo v prvem polletju letošnjega leta so v Sloveniji nastopili že vsaj 15-krat, koncerte pa so imeli tudi v Srbiji, Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Repertoar, ki ga orkester igra, je izjemno pester, saj svoje nastope prilagajajo publiki. Med najbolj priljubljenimi in
Dogajanje so organizatorji v ptujskih Termah popestrili tudi z igrami. V eni je bilo treba v čim krajšem času pojesti čim več zelo pekočih feferonov.
največkrat zaigranimi skladbami so evergreeni balkanske glasbe, kot so pesmi Kalašnji-kov, Mesečina, Durdevdan, Otpisani, Lane moje in Pobe-dnički čoček. Sicer pa igrajo tudi drugačne zvrsti glasbe, od pesmi One step beyond do polke na trobento, ki zveni iz-
Orkester sestavlja devet vrhunskih glasbenikov.
jemno in s katero so zaključili tudi ptujski koncert.
Vsi člani orkestra prihajajo iz srbskega mesta Vladičin Han. Vodja zasedbe Bojan Ri-stič izhaja iz družine, ki je glasbi zmeraj dajala velik pomen. Tako njegov oče kot dedek sta bila priznana srbska bobnarja, Bojan pa je začel igrati trobento pri sedmih letih. Prvi veliki nastop je imel, ko je štel šele 14 let, že pred desetimi leti pa je prejel nagrado za najboljšega mladega trobentača v Srbiji. Njegova popularnost je rasla zelo hitro. Leta 2002 je prejel prestižno priznanje za najboljšo trobento Guče, istega leta je njegov orkester prejel še dve zmagovalni priznanji na pomembnih trobentaških tekmovanjih. Dve leti kasneje pa je pometel tudi z vrhunsko konkurenco na najprestižnej-šem tekmovanju in v Guči prejel priznanje za prvo trobento.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Danes se začenja TerasaFest
Začenjajo se koncerti, ki bodo popestrili poletno dogajanje v mestu
Z današnjim dnem bo terasa pred Kavarno ptujskih študentov na Slovenskem trgu zaživela s polnim zamahom, saj se začenja niz koncertov, na katerih se bodo v sklopu TerasaFesta predstavili odlični glasbeniki.
TerasaFest se začenja danes, z nastopom Cheeche, Mc Pieca & The Boonker.
TerasaFest je projekt Kluba ptujskih študentov, ki so ga prvič izpeljali v lanskem poletju, njegov namen pa je poživiti večerno poletno dogajanje na Ptuju. Potekal bo od 10. do 28. avgusta na terasi Kavarne ptujskih študentov, predstavila pa se bo kopica izjemnih glasbenikov. Letošnji dogodek se začenja danes, z nastopom Ptujčanov, ki nastopajo pod imenom Cheecha, Mc Piece & The Boonker.
CheeCha (David Matic) & Mc Piece (Mirsad Bečirovič) sta nerazdružljiv tandem v hip-hopu in R'n'B-ju. Med letoma 2001 in 2005 sta delovala kot člana skupine Project Raplice,
po raznih eksperimentih pa sta prišla do velikega odkritja zasedbe The Boonker, skupine mladih entuziastov, ki so se prav tako želeli prepustiti zabavi in neskončnosti glasbe.
Skupaj igrajo od lanskega leta, osredotočeni pa so predvsem na igranje avtorskih skladb, med katerimi se pojavljata tako James Brown kot Prince.
Po današnjem nastopu pa se bodo koncerti vrstili vsak petek vse do konca avgusta. Zanimivo poletno glasbeno dogajanje se bo nadaljevalo naslednji teden, ko bodo prepevali Velvet Breakers Quartet, 24. julija pa bo nastopila
zasedba Karavana iluzij. Tudi prvi petek v avgustu bo rezerviran za glasbeno poslastico pred Kavarno ptujskih študentov, nastopil pa bo YANU (Jan Tomšič).
Teden kasneje prihajajo na oder na Slovenskem trgu glasbeniki, ki ustvarjajo pod imenom Midnight music, 21. avgusta pa Gal Gjurin in Gale-risti. Letošnje dogajanje v sklopu TerasaFesta pa bo zaključil Ptujčanom dobro poznani Vlatko Stefanovski Trio.
Organizatorji so tudi letos poskrbeli za odličen izbor glasbenikov, vsi koncerti v sklopu festivala pa so brezplačni.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
O dunajskih hlapcih
Marx in Engels, teoretika marxizma, sta trdila, da so slovanski narodi, razen Rusov, nezgodovinski, torej negospo-ski. Slovenci smo bili do druge svetovne vojne kmečki narod, ki je tekmoval v ponižnosti in skromnosti do gospodov, ker je v tem videl vrlino in edino možnost za preživetje. Kot je napisal prof. France Bučar v svoji zadnji knjigi »Slovenci in prihodnost, Pogled ponižnega človeka je obrnjen navzdol; pri tleh, na zemlji je delo. Ne navzgor, kjer nimamo kaj iskati. Če kmet postane gospod, je veliko slabši od resničnega gospoda«.
Gonilna sila sveta je kapitalistični sistem. Kapitalistični sistem pa temelji na rezultatih vseh vrst dela, tako ročnega in fizičnega kot storitvenega in intelektualnega. Meščanstvo je po industrijski revoluciji postalo gonilna sila takšnega socialnega sistema. Slovenja je pridobivala svoje prve meščane šele po prvi svetovni vojni. Do takrat so naša mesta in politiko vodile nemške in italijanske družine. Do prihoda komunizma je našim prednikom uspelo oblikovati nekaj začetnih atomov nižjega meščanstva. Temu je sledila komunistična revolucija. Temelječa na predpostavki umetne družbe in umetnega človeka je indoktrinacija v narod načrtno vcepljala prezir do meščanstva, v katero bi spadali vsi tisti, ki se ne ukvarjajo z neposrednim fizičnim delom. Skratka, Partija je dokončno preprečila družbeni razvoj našega naroda.
Komunistična enakost se razlikuje od kapitalistične enakosti. Komunistična enakost poenoti navzdol, ker nižjemu razredu, tistemu, ki v zgodovini tako in tako ni imel drugačnih potreb od kosa kruha in strehe nad glavo, podari občutek napredka v družbenem položaju. Kapitalistična enakost pa temelji na dejstvu, da vsakemu, ki se izkaže inteligenten in sposoben, dovoli dejanski napredek na družbeni lestvici in s tem zagotovi sistemu nove ideje, novi zagon in tehnološki napredek.
Slovenski narod se je počutil vedno nezgodovinski, nego-spodski zaradi svoje majhnosti in zaradi zgodovinskih dejstev, ki so jih omogočale le velike države. Za »dunajske hlapce« družbena lestvica s svojimi pravicami in dolžnostmi ni obstajala, ker ni bila potrebna. Nekritično smo verjeli, da je ponižnost krščanska vrlina in biti vedno enaki med seboj je postalo zgodovinsko dejstvo našega obstoja. Monarhije prej, Partija kasneje so nas načrtno držali na nivoju hlapcev, ker je bilo tako lažje vladati in nadzorovati. Popolnoma odvisni ljudje radi ubogajo in se zadovoljijo s povprečnostjo.
V Sloveniji šele danes, po težkih naporih, dobivamo svojo meščanstvo, na katero pa večina naroda ni pripravljena, ker nima izkušenj in ker »drugačno« še vedno vzbuja nelagod-je. Komunizem, kjer je bilo lastno mišljenje in ustvarjanje označeno »zaprotirevolucionarno«, nam je pustil vzorce obnašanja in razmišljanja, katerih se je težko rešiti.
Mesto Ptuj je tipična slika zgoraj opisanega procesa. Naše mesto je prekrasni biser, ki so ga v preteklosti ustvarjali Rimljani, Nemci, Italijani, Slovenci. Lahko bi rekli, da je bil Ptuj stičišče multikulturalnega sveta. Lepo mestno jedro je ustvarjalo meščanstvo, večinoma nemško, ki pa je bilo popolnoma izgnano po prvi in drugi svetovni vojni. V komunistični dobi, ko so vsi postali »enaki«, so se maše prole-tarcev oziroma kmetov preselile v center mesta. Partija je s tem vsem podarila občutek napredka, v resnici pa je uničila družbeno ravnovesje in pripravila teren težavam, s katerim se še danes spopadamo. Ptuj je neizkoriščen biser, ker mu manjka »meščanska duša«. Kot je pravilno izjavil v svojem zadnjem intervjuju za naš časopis župan dr. Čelan, »živeti v centru mesta je privilegij«. Po celem zahodnem svetu v zgodovinskih mestnih jedrih živijo tisti, ki - tako kot v preteklosti - si lahko privoščijo starejše hiše ali palače. Tisti, ki to lahko vzdržujejo in tako vsem ostalim občanom podarijo željo po uživanju urejenega, bogatega mesta, ki privabi življenje, gospodarske dejavnosti in turizem, torej vsem skupaj višje standarde življenja.
Vendar vse to se bo lahko mirno zgodilo, ko bo tudi naš narod - tako kot vse ostale stare zahodne demokracije - razumel, da dejansko nismo vsi enaki. Vsi moramo imeti enake možnosti, da izkoristimo nape posebnosti in da postanemo osebnost. V trenutku, ko se človek dvigne iz povprečja zaradi svojih intelektualnih ali delovnih lastnosti, postane elita. Elita je naraven družbeni pojav, ki so mu pri nas do zdaj nasprotovale vse politične oblasti in je gonilna sila razvoja in napredka. Družba, ki nima elit ali jih ne pusti uveljavljati, je usojena zaostajanju.
Elitizem ni nevaren družbeni pojav, pomeni izbranost, posebnost, ki izbrance dviguje nad povprečje tistega družabnega okolja, iz katerega izhaja in omogoča živahnost kulturnega, delovnega in političnega okolja. Ptuj potrebuje svoje meščanstvo. V določeni meri ga že ima, vendar so nam stari mentalni vzorci še vedno ovira pri razvoju. Tako imenovana »favšija« ni drugo kot nasprotovanje »elitizmu«, torej uspehu bližnjega. Vse to pa izvira iz navedenih zgodovinskih dejstev, proti keterim se moramo »boriti«. Vsi smo posebni, vsi lahko naredimo nekaj nadpovprečnega in vsi si zaslužimo razvoj našega lepega mesta, ki že predolgo čaka na svoje nove »meščane«.
Laris Gaiser
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Haloze • Sedmi Ovčje-kozji bal
Kosmato, zabavno in dvakrat mokro
Borlsko dvorišče je bilo minulo soboto prizorišče sedmega tradicionalnega Ovčje-kozjega bala, ki ga organizira Društvo rejcev drobnice Haloze. Sedem pa ni le pravljična, ampak očitno tudi srečna številka, saj se je tokrat na balu zbralo ogromno, menda kar rekordno število obiskovalcev, ki jih ni pregnala niti poštena poletna nevihta z obilo dežja pozno popoldne.
vata, ki je nato ponudila usluge jahanja vsem navzočim, a si je v sedlo iskrih vrancev upal bolj redko kdo. Med pogumne-ži je bil cirkulanski župan, ki je zahajal ob strogi asistenci Horvata; ta ni z vajeti spustil ne konja ne župana, verjetno iz strahu, da se ne bi spet poročalo o kakšnih »zagipsanih« okončinah - pa ne konja ...
Seveda ni manjkalo atrak-
tivno striženje ovac; letos je bilo možno videti strižca s starodavnimi in električnimi škarjami, ki sta popolnoma ogulila ovce, kako se prede volna, so pokazale predice na starih kolovratih, na stojnicah se je lahko pokusilo in kupilo vse, kar se da narediti iz mleka drobnice (razen sladkarij in igrač, ki so se prodajale posebej), pasjeljubci pa so prišli na
račun ob predstavitvi elegantnih kraških ovčarjev, letos iz mariborskega društva lastnikov teh psov.
Za največ smeha pa so poskrbele šaljive pastirske igre, kjer se je pomerilo kar osem ekip. Navdušeni navijači so se najbolj razgreli in tudi nasmejali ob igri nošenja vode v čebrih na glavi, saj se je tekmovalcem in tekmovalkam redno dogajalo, da so več vode zlili po sebi kot v kad na koncu tekmovalne piste. Že skoraj obvezna poletna nevihta, ki je lepo zalila vse pod seboj, tako sploh ni imel posebnega učinka; tekmovalci so itak bili mokri, obiskovalci pa so ta čas prebili pod senčniki ob vročih pečenkah z žara.
In žur se je nemoteno nadaljeval do poznih ur, ko so ovce in koze že davno zadremale.
SM
Med pastirskimi igrami je največ navdušenja poželo nošenje vode v čebrih; večina tekmovalcev je bila še pred koncem dodobra »stuširana«, ena izmed tekmovalk pa si je raje nadela »varnostno« obleko - pelerino ...
Dogajanje se je začelo že dopoldne, hitro po deseti uri, in se nato nadaljevalo do poznega popoldneva. Po kratkem kulturnem programu so si obiskovalci lahko ogledali razstavo različnih pasem koz in ovc, ki so lepo uživale v senci. Sicer so si jo lahko poiskali tudi številni udeleženci bala; najbolj pod starimi kostanji na dvorišču nekdanjega gostišča Krona, ki je ob tej priložnosti odprlo svoja vrata in poskrbelo za hladno osvežitev vseh vrst; priznati pa je treba, da je v poletni sopari na mizah bilo videti največ
orošenih stekleničk piva, ki pri poletni vročini menda najlažje steče po grlu in najbolj odžeja. Jasno, da ni manjkalo niti ha-loške kapljice, kaj takega se ne bi niti spodobilo za tovrsten haloški praznik in prav tako je povsem jasno, da se je tudi letos na žaru pekla jagnjetina, v velikih in malih loncih pa se je kuhal golaž iz drobnice, ki je dišal daleč naokoli. Tudi domača gibanica (gobonca) je pridi-šala, a hitro zmanjkala - prav tako kot posebni »tekmovalni« golaži, ki jih je letos kuhalo pet ekip; najboljšega je po oceni
komisije skuhala ekipa Grun-tovčanov iz Zavrča, sledile pa so še ekipe: Kelemina (Hum pri Ormožu), kmetija Drobnič z Zg. Pristave, Viničarji z Vidma in kmetija Spim s Pestik. Zmagovalce smo vprašali, kaj vse so zmešali v slasten golaž, da si je pridobil najboljšo oceno komisije, a so ob klasičnih sestavinah povedali le, da gre za »poslovno skrivnost«.
Sicer pa se je na borlskem dvorišču dogajalo še veliko; za sodelovanje na prazniku je zaprosila konjeniška ekipa kluba Borl pod vodstvom Petra Hor-
Zmagovalna ekipa v kuhanju golaža iz drobnice - Gruntovčani iz Zavrča
Na letošnjem sedmem ovčje-kozjem balu je bilo na stojnicah videti veliko ponudbo mlečnih izdelkov, predice so na kolovratih pokazale, kako se prede volna, seveda pa ni manjkal niti prikaz striženja ovac.
Kidričevo • Humanitarna pomoč najmlajših
Zbrali igrače in oblačila za svoje vrstnike
V petek, 3. julija, dopoldne je otroke v kidričevskem vrtcu obiskal predsednik humanitarnega društva Slovenije Miran Šic, ki so mu malčki s pomočjo vzgojiteljic izročili zbrane igrače, oblačila in obutev za otroke v stiski, ki to potrebujejo.
Foto: M. Ozmec
Malčki nu Šicu
in vzgojiteljice kidričevskega vrtca so v družbi z ravnateljico Nežiko Sešo (levo) izročili Mira-več kartonov igrač, obutve in oblačil.
Kot je povedal Miran Šic, so v zadnji praznični humanitarni akciji vrtce na območju Ptuja, Maribora, Murske Sobote in Slovenske Bistrice obdarili s slikanicami Pravljična hiša in Vlakec Čiha Puha. Da pa bi se mladi junaki naučili tudi dajati in ne le sprejemati, je Humanitarno društvo Slovenije zaprosilo malčke in njihove starše, da doma poiščejo rabljene igrače, oblačila in obutev in jih prinesejo v vrtec, da jih bodo lahko nato razdelili tistim otrokom in staršem, ki to potrebujejo. Odziv med kidričevskimi malčki in njihovimi starši je bil presenetljivo dober, saj so v vrtec prinesli večjo količino igrač, oblačil in obutve, tako
da so jih morali odpeljati kar s kombijem.
Miran Šic je bil nad količino zbranih igrač, oblačil in obutve izredno presenečen, zato je malčkom, vzgojiteljicam in ravnateljici Nežiki Šešo ob zahvali dejal: »Dragoceno je vaše spoznanje, da smo skupaj močnejši in bolj humanitarni, dragoceno je vaše zavedanje, da je treba srečo deliti z vsemi ljudmi, zlasti s tistimi, ki so tega najbolj potrebni, z ubogimi, lačnimi, razočaranimi in včasih pozabljenimi otroškimi obrazki. Hvala vam za vaše plemenito dejanje!«
Otroška oblačila, obutev in igrače sprejemajo v Humanitarnem društvu Slovenije skozi vse leto, saj bodo akcijo ob-
darovanja tistim, ki so pomoči potrebni, nadaljevali tudi v bodoče. Obenem vse mlade mamice in očke obveščajo, da imajo na voljo že kar precej rabljenih in dobro ohranjenih stvari za otroke, tudi vozičke, previjalne mizice in nahrbtnike. Če karkoli od tega potrebujete, lahko dobite brezplačno v Humanitarnem društvu Slovenije, telefonska številka 041 242 736, lahko jim pišete na elektronski naslov info@ humanitarno-društvo-Slo-venije.si, več o njihovem humanem delu ter humanitarnih akcijah pa lahko preberete tudi na spletnem naslovu www.humanitarno-drustvo-slovenije.si.
- OM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Gjoko Hadžievski
»Vse se mora vrteti okrog nogometa«
Stran 16
Atletika
Pajtlerjeva četrta na Češkem
Stran 16
Atene 2009
Led je prebit, naslednje leto morda v Bahrain
Stran 17
Tenis
Gorišničani zanesljivo v 2. ligo
Stran 17
17. Eurofest v Izoli
Nov lep uspeh Jeruzalemčkov
Stran 18 Jugo nostalgija '09
Prva porcija čevapčičev že po 15 kilometrih ...
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Zilie v Romunijo?
Nogometna sezona 2009/10 se je v sredo zvečer uradno začela s tekmo superpokala med Mariborom in Interblockom. Pred približno 2000 gledalci so vijoličasti v svoje vitrine uspeli postaviti manjkajočo lovoriko - po podaljških so namreč zmagali z rezultatom 3:2 (2:2, 1:2). Kljub zmagi pa državni prvaki niso pokazali bleščeče predstave, ampak so le spretno izkoristili napake gostov iz Ljubljane. Slednji bodo v letošnjem državnem prvenstvu zagotovo nevaren tekmec vsem klubom, še posebej v primeru, če bodo hitro uigrali svoje vrste. To jim zaenkrat zaradi številnih novincev (Brezič, Kokot, Tabot, Gill ...) še ni uspelo v celoti, a imajo zato dobre možnosti. Vijoličasti naslednji teden začenjajo kvalifikacije za Ligo prvakov z
gruzijskim Witom. Darko Mila-nič bo v to sezono štartal brez Niltona in Filekoviča, njihovi zamenjavi (Mertelj in Jurkič) pa si bosta morali zaupanje trenerja šele pridobiti. Za slovenski nogomet bi bilo vsekakor izredno pomembno, da bi se Mariborčani uspeli uvrstiti vsaj v »drugoligaško« Evropsko ligo.
Brez pogodb Murko, Drevenšek, Lalovič, prihaja Zajc
V ptujskem Labodu Dravi pa je dober teden pred pričet-kom prvoligaških bojev še precej neznank. V torek npr. niso odigrali napovedane tekme z avstrijskim klubom SAK, saj se uprava in igralci še vedno niso uskladili glede nadaljnjega so-
delovanja. Vendar so v sredo začele iz kluba prihajati novice, da bo do zbliževanja stališč vendarle prišlo. Predsednik Franc Gajšek je tudi potrdil, da so podpisali dve pogodbi s sponzorjema, zaradi česar bodo težko finančno situacijo vendarle uspeli premagati.
Glede igralskega kadra je zaenkrat jasno, da so pogodbe 30. 6. potekle Seadu Ziliču, Marku Drevenšku, Tomažu Murku in Sašu Laloviču, novih pa še niso podpisali. »Drevenšku bomo ponudili v podpis novo, medtem ko je Murko to možnost že zavrnil. Za Laloviča smo ocenili, da ni primerna okrepitev za Dravo in je že zapustil klub. Glede Ziliča pa lahko rečem, da ima dovolj kvalitete, da bo naredil korak naprej v svoji karieri in se znova preizkusil v tujini,« je povedal Robert Furjan.
»Glede podaljšanja se še nisem pogovarjal z nikomer, upam, da se bo to zgodilo čimprej,« je povedal Marko Dreven-šek, ki je igral dobro predvsem
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič je v sredo na prijateljski tekmi dosegel zadetek za Rapid iz Bukarešte.
na začetku lanske sezone, ko je tudi dosegel štiri zadetke. Iz kluba so tudi potrdili, da so se z Mariborom dogovorili za prihod Gorazda Zajca, ki bo na Ptuju igral kot posojeni igralec Maribora. Zajc je zadnjo sezono igral v Rudarju iz Velenja, kjer je na 21 odigranih tekmah zbral nekaj manj kot 900 minut prvoligaških nastopov.
JM
Zilič zadel za Rapid
Foto: Črtomir Goznik
S tekmo superpokala med Mariborom in Interblockom se je uradno začela sezona 2009/10.
Nogomet • Prijateljska tekma
Krajnc dvakrat v polno
Aluminij - Baku 2:4 (0:2)
Na preizkušnji pri romunskem prvoligaškem klubu Rapid Bukarešta sta se v teh dneh mudila napadalec Sead Zilič (Labod Drava) in zvezni igralec Darijan Matič (Interblock).
Klub iz Bukarešte, ki je minulo sezono v prvi romunski ligi končal na osmem mestu, je v sredo v prijateljskem srečanju premagal tretje-ligaško romunsko ekipo ASC Clinceni s 4:1. 26-letni napadalec Laboda Drave Sead Zilič, ki je imel tudi ponudbi francoskega drugoligaša in državnega prvaka Azerbajdžana, je za trikratne romunske prvake igral v prvem polčasu in v 22. minuti dosegel zadetek, prispeval pa je še eno asistenco. Darijan Matič je nastopil v drugem polčasu. O tem, ali bosta omenjena igralca podpisala pogodbo z omenjenim klubom, bo njihovo strokovno vodstvo odločalo v prihodnjih dneh ...
STRELCI: 0:1 Batista (30), 0:2 Abasov (37), 1:2 Krajnc (55), 1:3 Batista (60), 1:4 Načevski (68), 2:4 Krajnc (72)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Medved, Vozelj, Krajcer, Dugolin, Mandič, Djokič, Špelič, Črnčič, Milec. Igrali so še: Zajc, Draškovič, Rešek, Arzenšek, Meznarič, Jovič, Purišič, Krajnc, Šešo. Trener: Bojan Špeho-nja.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v torek odigrali prvo pripravljalno tekmo pred tekmovalno sezono 2009/2010; tekmec je bil prvak Azerbajdžana Baku. Gosti, ki
Ekipa Aluminija, ki je začela tekmo proti Bakuju.
Foto: Matija Brodnjak
se nahajajo na Ptuju na pripravah (hotel Primus in stadion Aluminija), so bili nekoliko boljši nasprotnik in so na koncu slavili zasluženo zmago. Do 30. minute so se varovanci trenerja Bojana Špehonja dobro upirali, nato pa so gostje iz Bakuja dokazali svojo premoč in do konca prvega polčasa zadeli dvakrat v polno. V tem delu igre se je izkazal mladi vratar Aluminija Kristjan Lipovac, ki je s svojimi bravuroznimi obrambami spravljal v obup napadalce Bakuja.
V nadaljevanju srečanja, ob številnih menjavah, tempo igre ni upadel. Maloštevilni gledalci so lahko bili zadovoljni, saj so videli še štiri zadetke. Rezultat bi lahko bil tudi drugačen, če bi Kidričani iz svojih priložnosti še kdaj zadeli v polno. Že sedaj je opazno, da so v Kidričevem zopet dobro kadrovali in da bodo z mlado ekipo, ki naj bi v povprečju imela le nekaj več kot 20 let, ponovno zadeli v polno.
DK
Pomagajte Dravi in varčujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseb domačih prvenstvenih^/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubod-Bravgjv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
»nem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu sine karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uvel ¡a vi ¡alislm rto in osebnim dokumentom).
Nogomet • Gjoko Hadžievski, Makedonec na klopi Bakuja
Vse se mora vrteti okrog nogometa!
Gjoko Hadžievski je pravi nogometni trenerski popotnik. 54-letni strokovnjak iz Makedonije je doslej vodil klube v Makedoniji, Bolgariji, Srbiji, Japonski, Egiptu, Grčiji in Azerbajdžanu! Oče treh hčerk je sedaj trener azerbajdžanske-ga prvaka Bakuja, v katerem igrajo Azerbajdžanci, Brazilci, Hrvati, Makedonec, Srba, Gru-zijci, Moldavci, Argentinec, Nigerijec in Senegalec. Pogovorni jezik je ruščina. Izredno zanimiv sogovornik, ki z navdušenjem pripoveduje o rojstni Bitoli. „To je najlepše mesto v Makedoniji, univerzitetno središče z veliko intelektualci, kjer so doma najlepše ženske. Morate ga obiskati in sami se boste prepričali o tem. Lani je bil tam azerbajdžanski novinar na tekmi evropskega pokala in ga je tako navdušilo, da bi bil najraje ostal - kar podaljševal je bivanje. Ko tam prinesejo na mizo krapa, pripravljenega na domači način in domače vino ... Ni boljšega," nas prepričuje. V svoji trenerski karieri je bil štiri leta tudi selektor makedonske reprezentance in nekateri ga primerjajo celo z legendarnim Čirom Blaževi-čem, čeprav takšnih uspehov z izbrano vrsto svoje države ni dosegel.
Kako se sedaj počutite v Azerbajdžanu, kako ga vi doživljate?
G. Hadžievski: „Izredno dobro, počutim se kot doma! Ljudje so zelo prijazni in imajo podobno mentaliteto kot moji Makedonci. Nasploh je to država, ki je sredi velikega razvoja, ekonomsko je tudi precej močna. Tudi glede športa je tako, da se poskušajo vedno bolj dokazovati v mednarodni konkurenci - zaradi tega veliko vlagajo v šport. Proračuni nekaterih nogometnih klubov so zagotovo večji kot v polovici razvite Evrope. Mislim, da bodo v naslednjih letih še bolj napredovali. Zanimivo je tudi to, da ni nobenih omejitev glede tujcev v klubih; zamislite si, koliko močnejša je ta liga kot nekatere z dvema ali tremi tujci. Klubi imajo dobre infra-strukturne pogoje za delo, pomožna igrišča, ob tem pa redno poravnavajo vse finančne obveznosti. Naše tritedenske priprave v Sloveniji so nekaj povsem običajnega. Če bi si naslednje leto zaželeli v katerikoli
Foto: Matija Brodnjak
Gjoko Hadžievski: »Moj dober prijatelj je Bojan Prašnikar, s katerim sva se pred kratkim tudi srečala na tekmi s Hajdukom.«
drug kraj na svetu, ne bi bilo za to nobene ovire."
Ptuj pa vas je očitno pritegnil, saj ste tukaj že drugo leto zapored.
G. Hadžievski: „Res smo bili že lani tukaj, mislim, da smo bili celo prva ekipa, ki je bivala v Primusu. Morda se prav zaradi tega počutimo še bolj domače. Sedaj vidim, da je zanimanje drugih ekip že precej veliko, kar je zagotovo dobro za Ptuj. Treniramo v Kidričevem, kjer imamo odlične pogoje za delo, pa tudi ljudje so zelo ustrežljivi do nas. Mislim, da se bomo naslednje leto spet vrnili v to okolje."
Trener Bakuja ste od leta 2007.
G. Hadžievski: „Takrat v klubu ni bila rožnata situacija, tako da sem moral narediti prenovo moštva in pripraviti dolgoročni načrt. Že naslednjo sezono smo postali prvaki. Vsi so nam priznali, da zasluženo, saj smo na 20 tekmah 16-krat zmagali. Igrali smo najlepši nogomet, dali smo največ golov, najmanj smo jih prejeli .
Sedaj imam maksimalno podporo v klubu in tudi delno proste roke pri izbiri igralcev, o katerih pa v končni fazi odloča podpredsednik, ki je obenem glavni menedžer kluba. Skupaj delava selekcijo in to nama zaenkrat lepo uspeva; mislim, da sva letos naredila dobro ekipo."
Kakšna je vaša osnovna trenerska filozofija?
G. Hadžievski: „Dokler jaz delam v klubu, se mora vse vrteti okrog nogometa! Ne samo
trgovanje z igralci in drugi posli - osnova mora biti nogomet. Želim si, da igramo dober nogomet, da so igralci in tudi navijači zadovoljni. Hočem videti stalni napredek pri igralcih in na vseh ostalih segmentih kluba. Vsakih šest mesecev si postavljamo višje zahteve in cilje: glede hitrosti igralcev, glede napredka v igri, glede celotne organizacije dela. Če hočemo postati najboljši v regiji in prepoznavni v Evropi - ne samo državni prvaki Azerbajdžana - potem se moramo tako obnašati."
Sezono začnete s kvalifikacijami za Ligo prvakov.
G. Hadžievski: „Začnemo v 2. predkrogu, naš tekmec pa prihaja iz Litve. Treniramo dobro, tudi z napredkom v sami igri sem zadovoljen, tako da pričakujem preboj v naslednji krog."
Igrali ste nekaj tekem s slovenskimi klubi. Kakšno je po vašem mnenju razmerje moči med slovenskim in azerbajdžanskim nogometom?
G. Hadžievski: „Tradicija je močnejša v Sloveniji, vendar se recesija, ki je zajela praktično cel svet, čuti tudi v nogometu. Zaradi tega se proračuni vaših klubov manjšajo, manjši je izbor kvalitetnih igralcev, kar bo zagotovo nekoliko oslabilo ligo. Kljub temu se bo v Sloveniji zaradi organiziranosti klubov in tradicije še naprej igral dober nogomet. Maribor je npr. zgradil lep stadion, čeprav je ekipa nekoliko slabša kot tista, ki je igrala v Ligi prvakov.
Foto: Matija Brodnjak
Ekipa FC Baku je sestavljena iz igralcev, ki prihajajo iz Azerbajdžana, Brazilije, Argentine, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Gruzije, Moldavije, Senegala in Nigerije!
Vesel sem tudi zaradi Olimpije, ki se je vrnila v 1. ligo in da se v Ljubljani gradi nov stadion. Rivalstvo med Mariborom in Ljubljano bo zagotovo ugodno vplivalo na zanimivost lige."
S kakšnimi občutki se spominjate jugoslovanske nogometne lige in gostovanj v Sloveniji?
G. Hadžievski: Jugoslovanska liga je bila izredno močna, z velikim številom kvalitetnih igralcev. To so izredno lepi spomini. Večkrat sem gostoval v Sloveniji, tako v vlogi igralca kot trenerja. Posebno se spominjam leta 1989, ko se je Olimpija z osvojitvijo 1. mesta v enotni 2. ligi uvrstila v 1. ligo. Ker sem bil član strokovnega vodstva NZJ, sem se udeležil proslavitve tega uspeha v Ljubljani. Bil sem v društvu Miljana Miljaniča in drugih veljakov NZJ in pogostitev je bila zelo bogata. Ljudje so nosili zastave ., bilo je nepozabno."
Ohranjate stike s kakšnim trenerjem v Sloveniji?
G. Hadžievski: „Moj dober prijatelj je Bojan Prašnikar, s katerim sva se pred kratkim tudi srečala na tekmi s Hajdukom. Lani pozimi sva bila skupaj v Turčiji na pripravah, on s Cottbusom, jaz z Bakujem. Prav na njegovo pobudo sem prišel na priprave v Slovenijo."
Poleg Makedonije ste delovali še v številnih drugih državah. Kakšne bi bile primerjave?
G. Hadžievski: „Na Japonskem sem npr. deloval v klubu Jubilo Iwata, s katerim sem osvojil superpokal in nastopal v finalni tekmi klubskega prvenstva Azije. Klubi so tam igralsko močni in zelo bogati. Tam so nekatere prvenstvene tekme tako organizirane kot npr. v končnici evropskega prvenstva. Vendar mi je sedaj v Azerbajdžanu lepše, predvsem zaradi ljudi, ki so mi bližje. Veliko bolj čutim in živim z ljudmi, z navijači. V Azerbajdžanu bi sedaj zagotovo ostal, tudi če bi mi drugje ponudili nekaj več denarja. Denar je sicer pomemben za življenje, vendar imajo tudi druge stvari svojo ceno."
Kolikšen pa je proračun vašega kluba in drugih v Azerbajdžanu?
G. Hadžievski: „Letošnji proračun Bakuja je približno 7 milijonov evrov, najbogatejši klubi pa razpolagajo tudi s 15 milijoni. Vendar državnega naslova nismo osvojili zaradi denarja, ampak zaradi odlične atmosfere med igralci in nasploh v klubu. Letos je naše tekme spremljalo v povprečju 3 do 4 tisoč ljudi, v novem prvenstvu računamo, da jih bo še več."
Ste v Sloveniji opazili kakšnega igralca, ki bi lahko bil zanimiv za Baku?
G. Hadžievski: „Sem, seveda! Eden od igralcev, ki je bil na našem spisku želja, je bil Suad Filekovič iz Maribora, čeprav zaradi določenih okoliščin ni prišlo do resnejših kontaktov. On bi lahko s svojo izkušenostjo pripomogel k dvigu naše igre. Sedaj smo njegovo igralno mesto zapolnili z Brazilcem in Srbom. Opazil sem tudi Seada Ziliča iz Drave in Jožeta Benka iz Nafte, oba izkušena napadalca. Morda kdaj tudi kateri Slovenec zaigra v Bakuju."
Jože Mohorič
Atletske novičke
Nastopi na mednarodnih tekmovanjih
Prejšnji teden v četrtek je v Velenju potekal miting Evropske atletske zveze (EAA), največja tovrstna atletska prireditev v Sloveniji z močno mednarodno udeležbo. Barve Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj sta zastopala veteran Dejan Dokl in mladinec Mitja Horvat. Dokl je v suvanju krogle z metom 15,32 metra zasedel osmo mesto, Horvat pa je bil v sprinterski preizkušnji na 100 metrov šestnajsti (11,38 sekunde).
Dva dni kasneje se je skupaj s klubskima kolegicama Lauro Pajtler in Živo Sabo preselil v češko mesto Uherske Hradište, kjer so branili slovenske barve na mladinskem četveroboju reprezentanc Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Najbolje se je izmed Ptujčanov odrezala Laura Pajtler s četrtim mestom na 400 metrov (58,38 sekunde). Živa Sabo je bila sedma v teku na 100 metrov z ovirami (16,61 sekunde), na enaki razdalji brez ovir pa je mesto niž-
je končal Mitja Horvat (11,13 sekunde). Tako Pajtlerjeva kot Horvat sta na svojih razdaljah tekla tudi v štafetni preizkušnji.
Isti dan so se v Celju zbrali pionirji in pionirke (U16) na Atletskem pokalu Slovenije. Na najnižjo stopnico zmagovalnega odra sta se povzpeli Nastja Klanjšek in Melani Hentak. Prva v skoku v višino (156 centimetrov), druga pa v metu žogice (38,64 metra). Klanjškova je bila mesto nižje v skoku v daljino (4,98 metra), Hentakova pa šesta v suvanju krogle (8,97 metra).
Žal pa v tekmovalno areno beograjskega stadiona Crvene zvezde, kjer potekajo atletski boji na univerzijadi, ni stopila Nina Kolarič. Torkove popoldanske kvalifikacije skoka v daljino je izpustila zaradi slabega počutja in težav z bolečinami v križu. Več o naravi poškodbe bo znanega, ko se vrne v domovino.
UE
Laura Pajtler si je pritekla četrto mesto na četveroboju mladinskih reprezentanc.
Športne novičke
Mali nogomet •
7. PLMN Miklavž pri Ormožu: Svetinje in Euroshop maksimalno
Skupina A
Rezultati 3. kroga, 3. 7.: Svetinje
-	Mladost Slikopleskarstvo Špendija 7:0, Lordi Ivanjkovci - Pušenci 7:2, KOŠ - Kog 2:2.
1.	SVETINJE 3 3 0 0 18:2 9
2.	LORDI IV. 3 2 10 12:5 7
3.	KOŠ	3 12 0 12:7 5
4.	KOG	3 111 11:9 4
5.	MLADOST ŠPE. 3 0 0 3 3:16 0
6.	PUŠENCI 3 0 0 3 4:21 0 Skupina B
Rezultati 3. kroga: SK računalništvo - Mladost Avtoprevozništvo Pe-srl 1:4, Litmerk - Pristan Frankovci 1:10, Knjigovodski servis Šoštarič
-	Euroshop 2:8.
1.	EUROSHOP 3 3 0 0 18 : 6 9
2.	PRISTAN FR. 3 2 0 1 16:7 6
3.	MLADOST P. 3 2 0 1 11:10 6
4.	KNJ. ŠOŠTARIČ 3 10 2 11:13 3
5.	SK RAČUNAL. 3 1 0 2 6:9 3
6.	LITMERK 3 0 0 3 4:21 0 Razpored 4. kroga, petek 10.
7.	2009: Mladost Avtoprevozništvo Pesrl - Pristan Frankovci (ob 19.00), SK računalništvo - Knjigovodski servis Šoštarič (19.50), Euroshop
-	Litmerk (ob 20.40), Svetinje - KOŠ (ob 21.30), Mlados Slikopleskarstvo Špendija (ob 22.20), Kog - Lordi Ivanjkovci (ob 23.10).
Strelci: 8 - Sašo Fijavž (Euroshop), 7 - Primož Kristl (Svetinje), 4
- David Bogadi (KOS), Marjan Ivanu-ša (Pristan Frankovci), Mitja Veselko (Pristan Frankovci), Dani Vrbnjak (Mladost Avtoprevozništvo Pesrl).
UK
Motokros • Borut Bele dvakrat tretji
V	avstrijskem Murau je potekala motokrosistična dirka za pokalno prvenstvo Avstrije, ki sta se je udeležila Borut Bele iz Žetal in Martin Skela iz Vidma pri Ptuju, sicer oba člana AMD Tajfun šport. Borut Bele, ki je očitno v vse boljši formi, je nastopil v dveh kategorijah in sicer do 450 ccm in do 125 ccm. V obeh kategorijah se je močno trudil in na koncu osvojil dve tretji mesti. V razredu Open 450 ccm je nastopil Martin Skela, ki je osvojil trinajsto mesto.
DK
Tenis • Občinsko prvenstvo Destrnika: najboljši Matjaž Steger
V	soboto, 4. 7., je na Destrniku potekalo tekmovanje v tenisu, ki tradicionalno poteka v okviru praznika občine. Za pokal občine Destrnik se je v organizaciji domačega kluba potegovalo 10 tekmovalcev. Najboljši je bil tokrat Matjaž Steger.
Rezultati: 1. Matjaž Steger, 2. Dušan Simonič, 3. Boštjan Caf, 4. Matej Hauptman ...
Tenis
Gorisnicani zanesljivo v drugo ligo
Igralci teniškega kluba Go-rišnica so se zanesljivo uvrstili v višji rang tekmovanja, in sicer v 2. teniško ligo; v minuli sezoni so v 3. slovenski ligi premagali vse tekmece. To je vsekakor velik uspeh za ekipo, ki so jo sestavljali Žan Horvat, Blaž Kocjan, Ino Ficko, Alen Horvat, Črtomir Gobec, Sašo
Babosek, Duško Majcenovič, Robert Pisar, Bojan Kocijan in Damir Hiržak. Kljub številnemu igralskemu kadru se bodo Gorišničani še okrepili ter poizkušali uresničiti svoj cilj - obstanek v 2. ligi. Pri tem pa pričakujejo tudi pomoč lokalne skupnosti.
Danilo Klajnšek
Igralci TK Gorišnica so se uvrstili v 2. slovensko ligo.
Planinski kotiček
Pohod Okrešelj - Mrzla gora
18. julija 2009
Planinsko društvo Ptuj organizira enodnevni pohod na Mrzlo goro, ki bo v soboto, 18. julija 2009. Prevoz bo organiziran s posebnim malim avtobusom z odhodom ob 5. uri s parkirišča pri železniški postaji ter vrnitvijo v večernih urah. Pohod bomo pričeli v Logarski dolini ter se napotili proti Frischaufovemu domu na Okrešlju. Na vrh se bomo povzpeli po zahtevni poti preko Mrzlega dola.
Predvideni stroški pohoda so 20 €, ki jih vplačate ob prijavi in pokrivajo organizacijo ter prevoz. Prijave do torka, 14. julija 2009, v društveni pisarni, Prešernova ulica 27, Ptuj. Za udeležence je potrebna oprema za visokogorje.
Podrobnejše informacije dobite ob prijavi oz. pri vodji pohoda. Po-hodnike vodi Janez Vertič z vodniki PD Ptuj.
Planinski izlet na Triglav (2864 m)
1. in 2. avgusta 2009
Organizatorja: PD Ptuj in PD Videm Haloze
Triglav pomeni Slovencem veliko več kot samo najvišjo goro njihove dežele - postal je narodni simbol, od razglasitve neodvisnosti junija 1991 pa tudi simbol njihove republike. Na Triglav se Slovenec ne »vzpenja«, temveč nanj »roma«. Vzpon na vrh številnim Slovencem ne pomeni samo planinskega dosežka, temveč kar srčno zadevo, domoljubno dejanje in prav pogosto zadoni z vrha zborovska pesem. Triglav je Slovencem tudi simbol ljubezni do prelepega gorskega sveta in domovine.
(je zapisala Ingrid Pilz v knjigi Čudoviti svet Julijskih Alp)
IZHODIŠČE: Mojstrana - Aljažev dom v Vratih (1015 m)
SESTOP: Kovinarska koča v Krmi (870 m)
PRENOČITEV: Triglavski dom na Kredarici (2515 m)
TURA: proti vrhu vodita iz Vrat dve klasični poti, in sicer Tomin-škova pot ter pot čez Prag. Če bo precej prvopristopnikov, se bomo odločili za pot čez Prag, ki je nekoliko lažja, drugače pa se bomo povzpeli po Tominškovi poti, ki pa je precej bolj ojeklena ter poteka po zahodni strani Cmira. Obe poti sta sicer ocenjeni kot lahki plezalni poti, resno pa ju je treba obravnavati zaradi njune dolžine (do Kredarice moramo opraviti 1500 m vzpona). Vmesni postanek imamo tudi na Domu Valentina Staniča (2335 m). Prespimo v Triglavskem domu na Kredarici. Naslednji dan gremo zjutraj na vrh, kjer opravimo tudi obvezni krst prvopristopnikov. Po opravljenem obredu se spustimo do Doma Planika (2401 m).
V primeru prehodnosti poti od Vodnikove koče do Pokljuke se bomo spustili na Rudno polje, drugače bomo uporabili varianto spusta preko Konjskega sedla (2020 m), čez Planino Zgornja Krma proti Kovinarski koči v Krmi (870 m). Tam nas bo pričakalo naše prevozno sredstvo.
ODHOD: v soboto ob 5. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju
PRIHOD: v nedeljo v večernih urah
CENA IZLETA: 45 EUR (v ceno je štet prevoz, čaj, prenočišče in organizacija - kalkulacija na prevoz najmanj 40 udeležencev in 6 vodnikov)
ROK PRIJAVE: torek, 28. julija 2009, v pisarni PD PTUJ. Ob prijavi se plača izlet. Obvezno plačilo članarine PZS.
OPREMA: planinska za gorsko plezalno turo (planinski čevlji, čelada, samovarovalni komplet), pohodne palice (priporočljivo pri spustu v Krmo), obvezna zaščita proti soncu in dežju.
IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko in vodniki PD Ptuj. V primeru napovedi slabega vremena izlet odpade.
INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
43. mednarodne športne igre - Atene 2009
Led je prebit, naslednje leto morda v Bahrajn
Delegacija mladih športnikov iz ptujskih osnovnih šol in njihova spremljevalna ekipa je letos prvič sodelovala na mednarodnih športnih igrah mladih, ki so bile letos v Atenah. Šlo je za 43. izvedbo teh iger, katere začetki izvirajo iz Slovenije. Več o tem in o doživetjih ptujske ekipe v Grčiji smo poskušali izvedeti od Anice Ter-novšek, ki je bila vodja ptujske odprave.
Kako je sploh prišlo do možnosti, da se Ptujčani udeležite tekmovanja mladih?
A. Ternovšek: »Do tega je prišlo po srečnem naključju pred dvema letoma na DP v atletiki, kjer sem zvedela, da se Šentiljčani pripravljajo za te igre. Povezala sem se s predsednikom slovenskega združenja Igorjem Topoletom in ga povabila na Ptuj, kjer smo se srečali z županom in direktorjem Zavoda za šport. Idejo o priključitvi Ptuja v to organizacijo so vsi odgovorni podprli in tako smo podpisali pogodbo in pristopili k združenju mednarodnih iger šolarjev, v katerem je 14 slovenskih mest. To je bil prvi korak.«
Kako poteka financiranje takšnega projekta?
A. Ternovšek: »Zelo različno in je odvisno od občine do občine - letos se je npr. iger v Atenah udeležilo 10 slovenskih mest. Mi smo imeli ob prvem nastopu veliko podporo MO Ptuj, ki je poskrbela za enotno opremo vseh udeležencev iz Ptuja in za letalske karte. Sicer je to v veliki meri strošek staršev, ki se ga lotevajo s celoletnim projektom namenskega zbiranja sredstev. Tako se ga
bomo v naslednjem letu lotili tudi mi, seveda če bomo dobili povabilo organizatorjev, kar je osnovni pogoj za udeležbo. Na letošnje igre nas je povabil sekretar mednarodnega združenja Richard Smith, ki je pred meseci tudi obiskal Ptuj.«
Kako je potekalo zbiranje udeležencev?
A. Ternovšek: »Najprej smo iz Aten dobili seznam športov, ki so jih organizirali, nato pa smo se odločili za tiste, v katerih bi se naši športniki merili s tekmeci. Odločili smo se za nogomet, tenis, atletiko in gimnastiko. Trenerji so nato skupaj s klubi glede na rezultate sestavili ekipe in s tem je bil postopek zaključen. Moram pa poudariti, da smo športniki, spremljevalci in trenerji - Zoran Krajnc (tenis), Mojca Gramc (atletika), Nataša Fla-njak (gimnastika) in Boštjan Zemljarič (nogomet) - med sabo izredno lepo sodelovali in smo vse težave sproti uspešno reševali.«
Kako ste vi doživeli igre?
A. Ternovšek: »Te igre so mi dale veliko bogastvo, iz katere-
Ptujsko delegacijo v Atenah so sestavljali:
Janko Golob, Alen Krajnc, Anton Rogina, Rok Kajzer, Blaž Pintarič, Žiga Šoštarič, Alen Ferlež (nogomet), Lara Larisa Popošek, Nastja Klajn-šek (atletika), Jana Simonič, Tjaša Flanjak (gimnastika), Urh Krajnc Domiter, Nina Potočnik (tenis), Anica Ternovšek (vodja delegacije), Boštjan Zemljarič, Nataša Kante Flanjak, Rikardo Flanjak, Zoran Krajnc in Mojca Gramc (trenerji).
ga lahko sedaj črpam navdih za delo z otroci v vsakem trenutku. Trenerji, ki smo bili zraven, smo že opravili krajšo analizo in vsi smo podobnega mnenja, da je osnovni namen teh iger -druženje in izmenjava izkušenj - v celoti izpolnjen. V pozitivnem smislu so me presenetili tudi naši otroci, ki so pokazali veliko mero komunikativnosti in so navezali številne stike z drugimi udeleženci iger. Na zaključni prireditvi so si izmenjali številne kontakte in druge drobne stvari, ki so nam jih podarili sponzorji, tako da se bodo nekateri stiki zagotovo ohranili še dalj časa.«
Se vam je kakšen poseben dogodek vtisnil v spomin?
A. Ternovšek: »Že od samega odprtja naprej je bilo vse na izredno visokem nivoju, prostovoljci, ki jih je bilo zelo veliko, so bili zelo prijazni, sama tekmovanja so bila zelo dobro organizirana ... Lahko rečem, da je celo mesto živelo za te igre in to je bilo zares fas-cinantno.«
Koliko je bilo vseh Slovencev v Atenah in kakšna
Foto: Črtomir Goznik
Anica Ternovšek: »Interes za organizacijo je precejšen, kljub temu da država gostiteljica poskrbi za vse stroške bivanja.«
je tradicija teh iger?
A. Ternovšek: »Vseh nas je bilo okoli 200 iz 10 mest, kar je med več kot 2000 udeleženci iz 73 mest sveta lepa številka. Število udeležencev je odvisno od zmožnosti organizatorjev, prednost pa imajo mesta, ki so že gostila igre. Izmed slovenskih mest je to Celje, kjer se je pred 43 leti vse tudi pričelo; prve igre je namreč organiziral učitelj športne vzgoje Metod Klemenc. Slednji, ki sedaj šteje že 82 let, je bil letos z nami tudi na igrah, kar je bila velika čast za Slovenijo. Kot zanimivost nam je povedal, da se je prvih iger udeležilo šest držav, potem pa se je to gibanje iz leta v leto širilo. Naslednje leto bo gostitelj Bahrajn, leta 2011 Škotska, tudi za naprej je seznam kandidatov že oblikovan. Interes za organizacijo je precejšen, kljub temu da država gostiteljica poskrbi za vse stroške bivanja. V glavnem gre za promocijo mesta gostiteljice; tudi mi smo si v Atenah lahko ogledali nekatere največje znamenitosti mesta.«
Kako bi ocenili športne dosežke ptujske ekipe?
A. Ternovšek: »Športniki so bili za nas odlični, še posebej ob upoštevanju visoke vročine in treme ob prvem takšnem nastopu. Čeprav so trenerji od nekaterih pričakovali nekoliko več, pa so prav vsi s temi nastopi pridobili pomembno izkušnjo, ki jim bo zagotovo prišla še kako prav v njihovih nadaljnjih nastopih.«
Jože Mohorič
Vtisi nekaterih udeležencev
Boštjan Zemljarič - nogometni trener: "Moram povedati, da sem bil zelo navdušen nad samo organizacijo, ne samo nogometnega dela, ampak s celotnim potekom iger. Ob tej priložnosti čestitam vsem našim tekmovalcem, ki so v močni konkurenci dosegali odlične rezultate in se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali, da smo zastavljen projekt uspešno pripeljali do cilja."
Alen Krajnc: "V Grčiji je bilo lepo. Videli smo veliko znamenitosti. Nogomet smo igrali dobro. Najlepše je bilo videti naravne lepote."
Toni Rogina: "Prav prijetno sem bil presenečen, ko so mi v začetku leta povedali, da se bom udeležil mednarodnih športnih iger v Atenah. Bil sem med mlajšimi tekmovalci, večina je bila sta-
rejša tudi dve leti, vendar to ni zmanjšalo mojega navdušenja. Naša ekipa Ptuja, skupaj s trenerji - učitelji, je bila res super. V Grčiji smo navezali nove stike, družili smo se z vrstniki različnih držav in si tako pridobili tudi nove izkušnje. Ker je bil to moj prvi daljši izostanek od doma brez družine, je bilo še toliko bolj vznemirljivo. Moram pa povedati, da smo Ptujčani imeli zelo lepe trenirke, saj so nas celo spraševali, če bi jih menjali. Ponosen sem, da sem lahko tekmoval za Ptuj in ti trenutki mi bodo ostali za vedno v spominu."
Urh Krajnc-Domiter: »Organizacija je bila zelo dobra, že sama otvoritev in tudi vse ostalo. S svojimi nastopi sem delno zadovoljen, saj sem najprej premagal Nizozemca in nato še Grka, v četrtfinalu pa me je izločil Romun, ki je kasneje zmagal tudi v finalu. Morda bi ob nekoliko boljši igri lahko prišel še dlje. Sam turnir je bil zelo
močan, saj bi ga lahko primerjal s turnirji 1. ali 2. ranga v Evropi.«
Mojca Gramc - atletska trenerka: "To je bilo izredno doživetje za otroke in tudi nas trenerje. Osnovni princip iger ni v tekmovalnosti, ampak v druženju in promociji. Vsak večer se je kaj dogajalo, en večer so se nam npr. predstavili grški košarkarji. Organizatorji so se nasploh zelo trudili in pripravili prave olimpijske igre v malem. Glede atletskih tekmovanj lahko povem, da je bila za otroke dragocena izkušnja, saj so prvič tekmovali npr. s temnopoltimi, s Kitajci in drugimi narodi, ki jih ne srečujemo tako pogosto v domačem okolju. Konkurenca je bila izredno močna, saj so bili npr. rezultati v teku na 100 metrov pod 11 sekundami. Kljub temu je bila naša Nastja Klajnšek celo blizu medalji, saj je osvojila 6. mesto v skoku v daljino."
Foto: DK
Rokomet • 17. Eurofest v Izoli
Nov lep uspeh Jeruzalemčkov
Slovenska obala, natančneje Izola in Koper, sta od 30. junija do 5. julija, gostila že 17. mednarodni rokometni festival. Tekmovanje je bilo namenjeno rokometnim ekipam iz celega sveta, od mini rokometa do članov - skupno je nastopilo več kot 100 ekip iz dvanajstih držav (Norveške, Danske, Švedske, Francije, Češke, Slovaške, Španije, Poljske, Rusije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije).
Barve Ormoža na Euro-festu je uspešno branilo 42 udeležencev. Letniki 1999 so v mini rokometu osvojili 1. mesto. V mini rokometu je 1. mesto pripadlo tudi letnikom 1998. Ekipi ormoških igralcev letnikov 1999 in 1998 sta tako sezono 2008/09 v svojih kon-kurencah končali brez enega samega poraza! Letniki 1997, sicer slovenski državni prvaki v kategoriji mlajših dečkov B, so 17. Eurofest po nesrečnem porazu s Krškim v predtek-movanju končali na 3. mestu. Starejši dečki, letniki 1994, se v močni konkurenci ekip iz Francije, Španije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije niso uspeli uvrstiti med osem najboljših, a so si nabrali nekaj novih zelo pomembnih mednarodnih izkušenj.
Mladi Ormožani so na Euro-festu imeli tudi najštevilčnejšo podporo s tribun, na "ormoškem večeru" se je zbralo več kot 80 ljudi iz Ormoža.
Letniki 1999 - mini rokomet: zmaga Jeruzalemčkov
Jeruzalem Ormož - Mokerc Ig 11:9, 15:10
Jeruzalem Ormož - Izola 17:6, 28:15
Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 24:9, 24:12
Jeruzalem Ormož - Ledeč (Češka) 12:8, 17:6
Za letnike 1999 so nastopili: Rene Rizman, Jurček Korpič Lesjak, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Lan Voršič, Nejc Zidarič, Renato Kozel, Luka Voljč, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Aljoša Munda, Iz-
Mladi ormoški rokometaši so v Izoli dosegli zavidljive uspehe.
tok Jurkovič, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Letniki 1998 - mini rokomet: Jeruzalem-čki z igro navdušili številne navijače in trenerje
Jeruzalem Ormož - Izola 38:10, 29:17
Jeruzalem Ormož - Trnje (Hrvaška) 34:6, 25:5
Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 31:14, 24:16
Jeruzalem Ormož - Mokerc Ig 22:11, 25:20
Za letnike 1998 so nastopili: Kevin Caf, Rene Rizman, Jurček Korpič Lesjak, Nino Ulaga, Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Rene Plavec, David Lukner, Timon Grabovac, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Letniki 1997 in mlajši - mlajši dečki B:
zaradi poškodb in lastnih napak ob finale
Rezultati A ekipe:
Jeruzalem Ormož A - Szent-gothard (Madžarska) 21 : 13
Jeruzalem Ormož A - Jeruzalem Ormož B 21:19
Jeruzalem Ormož A - Trsat Reka 10:13
Jeruzalem Ormož A - Krško 9:10
Jeruzalem Ormož A - Prevent Slovenj Gradec 20:16
Jeruzalem Ormož A - Krim Ljubljana 21:14
za 3 - 4 mesto: Jeruzalem Ormož A - Krim Ljubljana 20:16 Rezultati B ekipe: Jeruzalem Ormož B - Szent-gothard (Madžarska) 17:14
Jeruzalem Ormož B - Jeruzalem Ormož A 19:21
Jeruzalem Ormož B - Trsat Reka 9:16
Jeruzalem Ormož B - Krško 19:8
Jeruzalem Ormož B - Prevent Slovenj Gradec 13:11
Jeruzalem Ormož B - Krim Ljubljana 13:16
Za mlajše dečke B so nastopili: Kevin Caf, Rene Rizman, Jurček Korpič Lesjak, Matic Štumberger, Miha Kolmančič, Dejan Kociper, Tomaž Žganec, Vid Lukman, Tilen Kosi, Gašper
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Ptujčanke tretje na Dunaju
Mlade ptujske rokometašice do 13. leta starosti so nastopile
na mednarodnem turnirju na Dunaju, kjer so v športni dvo-
rani Schulschieh osvojile tretje mesto. S tem so dokazale, da se
Ptujska ekipa s spremljevalci, ki je nastopala na Dunaju
Horvat, Nino Ulaga, Timon Grabovac, Rene Plavec, Dominik Ozmec, David Lukner, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Nejc Zidarič, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Letniki 1994 in mlajši - starejši dečki A:
bogata izkušnja ormoških starejših dečkov A
Jeruzalem Ormož - Rovinj (Hrvaška) 14:13
Jeruzalem Ormož - Krško 10:31
Jeruzalem Ormož - Izola 17 :23
Jeruzalem Ormož - Doubs (Francija) 8:14
Jeruzalem Ormož - Szentgot-hard (Madžarska) 14:21
Jeruzalem Ormož - Calasanz (Španija) 15:16
Za starejše dečke so nastopili: Gregor Ivanuša, Matic Šulek, Matej Dogša, Sašo Hrupič, Denis Hrupič, Mateo Perčič, Lino Kirič, Tadej Vukan, Damir Mav-rič, Timotej Fafulič, Aleksander Plohl, Jan Antolič, Žan Rotar, trener Matjaž Hanželič.
Uroš Krstič
razvijajo v dobre rokometašice, ki bodo lahko v določenem obdobju zamenjale svoje starejše kolegice. Tretje mesto je dobilo še posebno težo zaradi dejstva, da so bila dekleta iz Ptuja leto mlajša od svojih tekmic.
Na Dunaju je turnir spremljalo tudi nekaj staršev, ki so spodbujali punce in izkoristili priložnost, da se med sabo še bolje spoznajo. V nedeljo so si vzeli tudi čas za ogled Dunaja; dekleta so bila seveda najbolj navdušena nad zabaviščnim parkom Prater. S tem turnirjem so na lep način zaključili letošnjo sezono, za kar gre velika zahvala sponzorjem.
Rezultati: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - SKP Bratislava 12 :18, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - W.A.T. Florisdorf 25:13, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - UHC Admira LH. 10:10.
ŽRK MT PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Sandra Šrajner, Gordana Žiher, Barbara Borovčak, Sindi Zorec, Manja Gabrovec, Tonja Kolednik. Trenerka Polona Podhostnik.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
Maribor v Kidričevem, Drava s Kranjem
V	petek ob 17. uri bodo nogometaši Aluminija gostili ekipo državnih prvakov iz Maribora.
V	soboto ob 18. uri bodo nogometaši Laboda Drave na Ptuju odigrali pripravljalno srečanje s tretjeligašem Kranjem.
Mali nogomet
2. nočni turnir - Apače 2009
Športno društvo Apače organizira v petek, 10. 7. 2009, turnir v malem nogometu. Le-ta bo potekal v športnem parku Apače do 19. ure dalje. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 18. in 19. uro. Vsaka ekipa lahko prijavi maksimalno 10 igralcev. Sistem igranja je 4+1, igra se 2 x 10 minut. Tri prvouvrščene ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokale.
Dodatne informacije: Dejan / 031 383 220
Vaške igre 2009 PMČ Grajena
ŠD Grajena vabi v soboto, 11. julija, na Vaške igre 2009 PMČ Grajena. Program se prične ob 8. uri s kolesarskim maratonom po poteh PMČ Grajena, nadaljuje se ob 15. uri s turnirjem v malem nogometu med zaselki PMČ Grajena, zaključi pa se s skokom v daljino za naziv »najposkočnejšega Grajenčana«. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno.
Dodatne informacije: 041 985 968 (Zoran).
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji športa!
Odbojka na mivki
Največji turnir bo letos potekal na Ptuju!
Serija turnirjev Slovenian BeachTour 2009 v odbojki na mivki bo kot nadgradnja že uveljavljenih in prepoznavnih tekmovanj 1. razreda preteklih sezon potekala na različnih krajih po vsej Sloveniji. Največji mednarodni turnir v odbojki na mivki Nestea BeachMaster bo pri nas med 15. in 18. julijem 2009 ob Ptujskem jezeru.
Mitja Kmetec (lastnik in direktor podjetja Promina) in Jure Jeraj (direktor in lastnik podjetja ESC, ki je tudi glavni organizator turnirja na Ptuju) sta lani začela sodelovati na področju promocije turnirjev odbojke na mivki. Po uspešno zaključenem sodelovanju se je Kmetcu porodila ideja, da manjše turnirje združijo v večjega, osrednjega, in turnirju dodajo zabavo ter animacijo. Kmetec kot zaveden Ptujčan se je odločil idejo, izpeljavo turnirja na Ptuju, predstaviti Jeraju. Ko sta si skupaj ogledala potencial Ptuja, je odločitev padla - osredji turnir v odbojki na mivki se bo izpeljal v neposredni bližini Ptujskega jezera. Idejo sta v začetku februarja predstavila Emilu Mesariču, predsedniku Brodarskega društva Ptuj, ki je idejo takoj podprl. Nadalje so se povezali z lokalno skupnostjo ter pogodbo podpisali ESC, Promina, Maska, Radial in Ran-ca, Mestna občina Ptuj pa je soglašala z izvedbo turnirja in podprla podpis pogodbe.
Konec junija so na nekdanjem parkirišču ob Ranci pričeli graditi osrednje športno igrišče za prihajajoči turnir. Investitor je Radial Ptuj, ki se je pogodbeno obvezal za gradnjo igrišča, ki bo ostalo tudi v prihodnje. Igrišče, veliko 28 x 20 m, globoko 40 cm, ima 336 ton prave mivke. V času turnirja se bodo namestile tudi tribune, ki bodo sprejele do 1.500 ljudi. Po končanem turnirju bo igrišče ostalo, poleg odbojke na mivki pa bo zaradi dovolj velikih mer služilo tudi igranju nogometa in rokometa na mivki. Kot pomožno igrišče bo v času turnirja služilo igrišče v Spuhlji.
Nestea BeachMaster obsega:
-	mednarodni turnir na mivki (osrednji in največji v Sloveniji),
-	VIP zabavo z znanimi športniki,
-	športni žur.
Na tekmovanju bodo sodelovale vse najboljše slovenske dvojice, ki tudi tekmujejo na turnirjih evropske in svetovne serije. Pri ekipi moških bosta kot najmočnejša Slovenca nastopila Alen Djordjevič Kamenik in Nejc Zemljak, slednji je bil v letu 2005 v paru s Tinetom Urnautom svetovni prvak. V ženski ekipi bosta Slovenijo zastopali sestri Fabjan, lanskoletni državni prvakinji, ter Martina Jakob in Andreja Vodeb, letošnji prvakinji slovenskega Univerzitetnega prvenstva v odbojki na mivki. Med odmevnimi slovenskimi imeni pa pričakujemo še ostale ekipe iz tujine. Nagradni sklad turnirja je 3.000€ bruto na kategorijo.
Vzporedno s tekmovalnim delom pa bo potekal tudi bogat animacijski in športni program; obiskovalci bodo imeli priložnost spoznati in sodelovati v bossaballu, organizirano bo jutranje razgibavanje in tek okoli jezera, improvizacijski show ter plesni nastop centra Mambo, potekale bodo še testne vožnje s štirikolesniki, paintball, jet-ski, raznovrstne delavnice ter šola barmanstva. V petek bo potekal tudi spopad najboljših barmanov Slovenije z Alešem Prestorjem na čelu. V petek zvečer bodo večer popestrili DJ-i, v soboto pa skupini Šank Rock in 6 Pack Čukur ter pevka Ela.
Vse aktivnosti, ki bodo potekale v času od 15. do 18. julija bodo brezplačne, tudi ogled turnirjev, dogajanje pa bo pestro čez ves dan.
Kot zanimivost še velja omeniti, da so organizatorji poskrbeli tudi za obiskovalce iz drugih delov Slovenije, saj je v treh dneh omogočeno brezplačno kampiranje na nabrežju Drave, obiskovalci pa imajo 50 % popust pri vožnji z vlakom do Ptuja.
Več na www.beachmaster.si
Na Ptuju ruska plavalna reprezentanca
Konec tedna bo na Ptuj pripotovala ruska plavalna reprezentanca, ki spada med svetovne velesile tega bazičnega športa. V ptujskih Termah bodo opravili zaključne priprave pred 13. svetovnim prvenstvom v plavanju in vodnih športih, ki bo od 17. julija do 2. avgusta potekalo v Rimu. Zaradi tega bo kopanje za druge obiskovalce v olimpijskem bazenu Term Ptuj v popoldanskih terminih nekoliko moteno, možno pa bo spremljati treninge nekaterih najboljših plavalcev na svetu v živo. Za Ptuj je to svojevrstno priznanje in dokaz, da lahko s svojo turistično in športno-infrastrukturno ponudbo pritegne tudi najzahtevnejše goste.
UR
JUGO NOSTALGIJA '09 - kolesarsko popotovanje po Balkanu
Prva od mnogih porcij čevapčičev že po 15 km ...
Letos smo se kolesarji Kolesarskega društva Eurobike Špica ponovno odpravili novim dogodivščinam naproti. Še enkrat več je iskra preskočila našemu dolgoletnemu vodji sekcije Ivu, ki se mu je »stožilo« po naši bivši državi. Z idejo je pritegnil več članov društva, vendar so le trije lahko uskladili svoj prosti čas, dopust in službene obveznosti. Tako smo se mu priključili - Robert, Mirko ter Dean in skupaj smo brez posebnih priprav krenili na pot 6. junija 2009. Da bi vse teklo gladko in da bi bili preskrbljeni s hrano in pijačo, smo zraven povabili še spremljevalca Stanka. Naš cilj je bil prekolesariti pot od Ptuja proti Albaniji ter naprej do Beograda in nazaj domov. Projekt smo poimenovali Jugo nostalgija.
6. junij se je hitro bližal, v zraku se je čutilo, da se pripravlja nekaj posebnega, vračamo se namreč na ozemlja naše bivše države, ki nam je dala toliko lepega in manj lepega. Po deževni noči nas je na pot pospremilo več prijateljev in sorodnikov, začelo se je ob pol sedmi uri zjutraj, najprej do meje s Hrvaško, proti Za-vrču. Prvi obrati so kaj hitro spravili nervozo iz telesa in jo skozi noge prenesli na pedala. Še dva naša kolesarja, Ivan in Dani, sta nas pospremila prvih 60 km, nato smo sami nadaljevali pot proti hrvaško-bosan-ski meji, mimo Siska in Petri-nja, do Hrvatske Kostajnice, kjer nas je z na žaru pečenim piščancem pričakal prijatelj Pepek. Ker to ni nadomestilo naših potrošenih kalorij, smo se že po 15 kilometrih, takoj čez mejo, ustavili še na prvi od mnogih porcij čevapčičev. Na večjem delu poti nas je oviral močan veter in »sneg«, ki so ga v zrak stresali ob Savi rastoči topoli. Po 278 kilometrih smo se pripeljali do Bosanske Kru-pe, kjer smo si za večerjo še enkrat privoščili čevapčiče. Saj drugega tako ali tako ni bilo na razpolago. S polnimi trebuhi smo utrujeni zaspali v še neodprtem hotelu, kjer je prijazen gospodar pripravil sobe posebej za nas.
Drugi dan nas hitro po 4. uri zbudi glas hodže, ki je iz bližnje džamije zapel svojo mašo v prav posebnem stilu. Maša je bila tako »prijetna«, da je nekatere zazibalo nazaj v spanec in smo začeli ta dan z manjšo zamudo, ki se je kasneje izkazala za pozitivno, čeprav smo bili prisiljeni prespati v »hiši strahov«. No, začnimo lepo po vrsti. Po prvih 35 km zavijajoče ceste ob reki Uni in prečkanju 23 železniških prehodov smo
se ustavili malo pred Bihačem na jutranji kavici, od koder smo se tudi javili na Radio Ptuj. Po kratkem počitku smo želeli nadaljevati pot po ravni Bosni, kar pa se je izkazalo za zmotno, saj se je cesta naenkrat postavila pokonci. Sproščujočemu 24 kilometrov dolgem spustu proti Drvarju sta sledila še dva dolga klanca, eden celo prek prelaza na 1040 metrov nadmorske višine, kjer je nekoč bilo smučarsko središče. Temperatura je bila podobna zimskim razmeram, grozili pa so že tudi prvi temni oblaki. V dolini so nas ustavile dežne kaplje in prvič smo morali vedriti, na srečo v bližnji »ka-fani«. Naša pozitivna energija je pregnala oblake, vendar ne vetra, ki nas je pospremil do Bosanskega Grahovega, kjer nas je ponovno zaustavil močan naliv. Čeprav je bilo do zadanega cilja (Livno) še samo 70 kilometrov, so nas razmere prisilile k skrajšanju današnje etape. Torej vseeno sreča, da sta dva kolesarja zjutraj zaspala in zamudila, saj bi nas v nasprotnem primeru neurje zajelo sredi neposeljene pokrajine. Preostanek dneva in noči smo preživeli v edinem motelu v mestu, ki smo ga mi poimenovali kar »hiša strahov«: navzven je namreč izgledal kot zapuščen hotel izpred 2. svetovne vojne. Še sreča, da smo imeli na voljo en WC in eno kopalnico, nekje v kotu pa smo našli še star pralni stroj, v katerem smo si celo upali oprati svoje drese. V bistvu bi lahko kar celo mesto poimenovali »mesto strahov«, kajti približno 90 odstotkov zgradb je še vedno napol porušenih od krvave vojne v 90. letih.
Malce hladno in megleno jutro nas je pospremilo na pot tretji dan naše odisejade. Rahli
spusti in vzponi čez nepose-ljeno pokrajino so nas ravno dovolj segreli za nadaljevanje preko Livnega polja, kjer cesta poteka v stilu 5 kilometrov ravno, ovinek, 5 kilometrov ravno, ovinek in tako naprej vse do kraja Livno. Od tu naprej smo občudovali lepote Prisojskega jezera, ki smo jih »pozabili« takoj ob vzponu na Bukovo goro, ki meji jezero na južni strani. Vsakemu takemu vzponu ponavadi sledi spust, ki nudi posebne vrste užitek, in trajalo je ... vse do Mostarja. Po kosilu - na meniju »nema što nema« - na izbiro pa kot vedno le čevapčiči ali telečja čorba - samo še čez »krajšo 8-kilometrsko vzpetino« do današnjega končnega cilja Stolca.
Prijetni sončni žarki so nas prebudili v nov dan, vendar nas je kar takoj polil hladen tuš. Namesto zajtrka 9 kilometrov dolg vzpon, ki so nam ga dodatno popestrili še pastirski psi - šarplaninci, ki pa niso ubogali niti svojega »čobana«, kaj šele nas in smo morali za branjenje uporabiti tudi svoja kolesa. Brez heca, bilo je zelo nevarno. Po krajšem postanku za javljanje na radio je sledil spust in nato čez razgibano pokrajino naravnega parka do Trebinja. Da ne bi vedno jedli isto, smo si za kosilo privoščili sendviče in se zraven psihološko pripravljali na najtežji del naše odprave. Po Ivovih besedah sta nas čakala dva zelo dolga vzpona proti črnogorski meji in naprej do Nikšiča. Še dobro, da se tudi vodja včasih zmoti, ker nas je namesto dveh čakal samo en 20 km dolg vzpon. Tega se je najbolj razveselil prav Ivo, ki mu klanci niso ravno pri srcu. Po vstopu v Črno goro pa je res letelo samo še navzdol, skoraj 40 kilometrov do Podgorice. Vmes smo si malo pred Nikšičem ogledali še eno čudovito jezero. Po napornem dnevu smo si kaj hitro zaželeli počitka, pravi kraj za to je bil 3 kilometre pred albansko mejo - Tuzi, kraj že s čisto albanskim pridihom. Prespali smo v albanskem hotelu, stregel nas je albanski natakar, dobili pa smo tudi svojega kuharja, ki na našo srečo ni bil iz Albanije. Bil je iz Vojvodine - lale, ki nam je na našo željo namesto čevapčičev pripravil pravi bosanski lonec.
Tudi za zajtrk nas je lale pri-
jetno presenetil, z govejim pršutom, kozjim sirom in še toplimi hlebčki. Po že utečenem ritualu, od ranega vstajanja do javljanja na radio, se odpeljemo proti najjužnejši točki našega popotovanja - do Skadra. Pestro je bilo že od samega začetka. Iz mesta se odpeljemo po glavni cesti za Tirano, ki je bila iz metra v meter ožja,
če takšno pot sploh lahko imenujemo cesta. Težko bi jo primerjali s katerokoli cesto na našem območju, in če bi jo želeli opisati: razpokan asfalt z razpadajočimi stranskimi deli cestišča in povrhu še vsake toliko »popravljen« z novim asfaltom. Hitro za tem pa spoznanje, da smo v deželi Merce-desov, saj je največ avtomobilov te znamke, ironično le, da so večina starejši od 30 let. Po dobri uri vožnje prispemo v Skadar, kjer nas čaka nov šok. Iz vseh smeri brez nekega posebnega prometnega režima vrejo razna prevozna sredstva, od oslovskih vpreg, rikš, kolesarjev in traktorjev do starih in malo manj starih vozil. Nekako se uspemo prebiti skozi mesto, prečkamo lesen most, ki je utrjen s polmetrskimi žeblji, ki so na nekaj mestih obrnjeni tudi navzven ter se odpeljemo proti Ulcinju. Slabo cestišče je bilo tudi vzrok za prvi »gumidefekt«, še preden smo prispeli do zaslužene osvežitve na dolgi peščeni plaži pri Ulcinju. Ni trajalo dolgo in že smo bili nazaj v »sedlih«, kajti morali smo priti še do Bara in ujeti vlak za Beograd. V Baru nas čaka novo presenečenje,
vse do mejnega prehoda, kjer se zoži za cel vozni pas. Že pri prehodu meje takoj spoznaš, kaj pomeni Albanija. Postopek je naslednji - daš potne liste, jih kopirajo, pošljejo nekam po faksu in tako dalje - vse skupaj pa seveda traja in traja ... Še dobro, da nismo imeli veliko kilometrov v načrtu za ta dan. Po enournem »prisilnem« postanku se odpravimo novim presenečenjem naproti, že prvo v naslednjih desetih metrih. Mi se v svojem tempu odpravimo naprej, vendar cesta tega ravno ne dopušča,
naše spremljevalno vozilo je za 20 centimetrov previsoko, da bi ga spravili na avto-vlak in moramo najti rešitev. Namesto skupnega doživetja na vlaku po najatraktivnejši železnici v Evropi - četrtina proge je pod zemljo in prečka 234 mostov - se moramo ločiti. Vidimo se spet v Beogradu.
Šesti dan je bil v načrtu obisk ambasade in srečanje z veleposlanikom dr. Lucijem. Zaradi manjše zamude vlaka, na srečo samo 2 uri (včasih namreč zamudi tudi do 5 ur), smo se zgrešili z veleposlanikom in
si samo ogledali amabasado, kjer nas je sprejel njegov ataše. Po kratkem pomenku smo nadaljevali svojo pot proti domu. Utrudljivo potovanje iz Bara in neprespana noč sta na nas žal pustila več posledic kot preteklih 5 dni kolesarjenja, tako da smo nekajkrat skoraj zaspali (dobesedno!) na kolesih. Kar z muko smo se privlekli do našega starega znanega mesta, še iz popotovanja od Ptuja do Aten, do mesta Šid. Namestili smo se v istem hotelu, kjer smo se osvežili s hladnim pivom, v bližnji restavraciji pa z obilno večerjo nadoknadili izgubljene zaloge energije.
Naslednje jutro smo se spočiti in polni energije odpeljali naprej, a smo že hitro ugotovili, da je včerajšnja večerja zahteva svoj davek. Prebavne težave enega člana ekipe so povečale število naših postankov in prisiljeni smo bili spremeniti prvotni načrt, da se podamo še v toplice na Madžarsko. Saj bomo šli kdaj drugič ... Ta dan nas je obiskal tudi naš stari znanec veter in še en »gumidefekt«, tako da smo bili na koncu zelo veseli, da nam je uspelo narediti 192 kilometrov in dobiti prav prijetno prenočišče v Virovitici.
Končno zadnji dan naše odi-sejade: zaključek naše poti se je nezadržno bližal in ostalo nam je le še 148 kilometrov. Za nagrado nas je zadnji dan pospremil veter v hrbet, tako da smo se proti domu peljali s solidno hitrostjo. Da ne bi bili prehitro doma, smo našemu spremljevalcu Stanku po enem postanku celo odnesli ključe od avta in mu jih poslali nazaj s pomočjo prijazne neznane voznice. Seveda ne nalašč. Da bi nam bilo lažje, so se nam zadnji del poti pridružili še trije prijatelji našega društva Eurobike Špica in kilometre smo premagovali kot za stavo, vse do konca, ko se je števec zaustavil pri številki 1450. Popotovanje ne bi bilo popolno brez prisrčne dobrodošlice naših najožjih družinski članov. Sprejem je bil res veličasten in s pridihom nekdanje skupne države, slika sama po sebi pove vse.
Tako se je končalo naše osemdnevno potepanje po Balkanu - zgodba in več slik na naši internetni strani www. eurobikespica.si
M. M. in D. Ž., KD Eurobike Špica
Ptuj • Varuhinja človekovih pravic s sodelavci poslovala na Ptuju
Ljudje težko pridejo do brezplačne pravne pomoči
Na Ptuju je 8. julija poslovala varuhinja človekovih pravic RS dr. Zdenka Čebašek Travnik s sodelavci, namestnikoma Tonetom Dolčičem in Jernejem Rovškom ter s strokovnimi sodelavci Natašo Bratož, Ano Froclich in Živanom Rejcem. Poslovanje varuha človekovih pravic zunaj sedeža je ustaljena oblika našega dela, enkrat mesečno obiščemo kraje po Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije: »Na Ptuju nas je obiskalo veliko število ljudi, takšnega obiska že dolgo nismo imeli.«
»Obiski so sestavljeni iz treh delov, prvi del je namenjen pogovoru z županom, drugi del predstavljajo pogovori s pobudniki, tretji del pa je namenjen novinarjem, ki poročate o našem delu,« je na novinarski konferenci po končanih pogovorih z vsemi, ki so jim bile po njihovem mnenju kršene njihove pravice s strani državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, povedala varuhinja človekovih pravic RS dr. Zdenka Čebašek Travnik. Pobudniki so se na obisk pri varuhinji prijavili na podlagi najave o njenem obisku, objavljene v lokalnih medijih, na brezplačni telefonski številki. Na Ptuju je bilo prijavljenih pobudnikov izredno veliko, nekateri so prišli tudi nena-javljeno, vseh pogovorov je bilo na koncu 25. Gre za veliko številko, s kakršno že nekaj časa niso imeli opravka. Skupine, ki se pogovorijo s pobudniki, oblikujejo glede na število prijavljenih in glede na tematiko, ki se pojavlja. Vsakemu pobudniku namenijo pol ure časa. Na Ptuju so delali v treh tematskih skupinah, na podlagi teh so tudi izbrali ekipe. V prvi skupini je bila v ospredju problematika zdravstva, sociale, delovnih razmerij, v drugi so prevladovale zadeve s področja okolja in prostora, pa tudi nekaj sodnih problemov, v tretji pa je bila glavnina zadev vezana na sodne primere.
Problematiko prve skupine je povzela varuhinja - zaradi nerešenih pokojninskih zadev in zdravstveno-inva-lidske komisije prihaja do socialnih stisk. Skozi svoje zdravstvene težave želijo pobudniki uveljaviti vsaj nekaj več denarja, ker so se znašli v hudih socialnih problemih. Pregledali so dokumentacijo, v nekaterih primerih so zamudili roke v pritožbenih postopkih, nekaterim so svetovali, čeprav to ni njihovo delo oziroma pooblastilo, kako naj kakšen postopek izpeljejo. Vsi ti postopki so precej zapleteni, zapletene so že same pritožbe na odločbo invalidske komisije, kaj šele, če je potrebna tožba na delovno in socialno sodišče, podobno je pri bolniških staležih, telesnih okvarah. Ugotavljajo, da bi ljudje potrebovali nek svetovalni servis, ki bi jim te stvari počasi in v miru razložil, da bi jih razumeli in znali pravilno ukrepati. Zdaj zaradi nepoznavanja postopkov odstopajo od uveljavljanja svojih pravic. Seznanili pa so se tudi z enim zelo zanimi-
vim primerom štipendiranja. Lani in tudi že v letošnjem letu so obravnavali že veliko pobud s področja štipendiranja, na takšno pobudo, kot je ptujska, pa še niso naleteli. Pojavil se je sum diskriminacije pri pridobitvi Zoisove štipendije za gimnazijske dijake. Nemogoče je, da bi si pridobili oceno, ki je določena s Zoisovo štipendijo, če nimajo vseh predmetov ocenjenih s petico, če imajo le eno štiri-co, se ocena tako zniža, da ne morejo dobiti te štipendije. V drugih negimnazijskih usmeritvah, kjer je predmetov več, lahko do ocene na decimalko 4,92 pridejo tudi s štiricami, pri gimnazijcih pa se to ne izide. To bodo preverili, gre za zanimiv primer, ki ga bodo predstavili Ministrstvu za šolstvo in šport ter predlagali, da poiščejo neko rešitev. Iz vseh drugih zadev, ki so jih obravnavali v skupini varuhinje, pa se kažejo velika socialna stiska ljudi, ki so toliko bolni, da so na trgu dela nekonku-renčni, nesposobno za delo, hkrati pa ne »dovolj« bolni, da bi jim pripadle pravice iz bolniškega ali invalidskega zavarovanja.
Varuhinja tudi o hrupu iz ptujskih lokalov in diskotek
V drugi skupini, ki jo je vodil Jernej Rovšek, so opravili deset pogovorov, večina se je nanašala na vprašanja okolja, prostora, predvsem geodetskih vprašanj, ureditev zemljiških sporov in raznih premoženjskih sporov. Skupna ugotovitev za vse te primere je, da imajo ljudje težave pri
dostopu do brezplačne pravne pomoči. V večini primerov bi bilo potrebno sprožiti določene postopke pred sodišči, za kar je potreben odvetnik. Ljudje, ki so prišli v ptujsko pisarno varuhinje človekovih pravic, nimajo denarja za odvetnike, zato so jim poskušali nuditi tudi pravno pomoč, kolikor je bilo mogoče. Eden takih primerov je tudi primer zakoncev, ki sta predaleč od avtoceste, da bi jim bila njihova hiša odkupljena, vendar preblizu, da bi lahko živela v miru. Morala bi začeti postopke za odškodnino zaradi hrupa ob sami gradnji kot tudi zaradi prometa v tem trenutku, denarja za odvetnika pa nimata. Nekaj primerov pa je bilo v zvezi s popravo krivic v preteklosti, sodnih postopkov in nasilja v družini. V zvezi z MO Ptuj pa so imeli v tej skupini en sam primer, pobudnica se pritožuje zaradi hrupa, ki ga povzročajo nočni lokali in diskoteke v centru mesta, ki
iT v
imajo dovoljenje za obratovanje do četrte oziroma šeste ure zjutraj. Svetovali so ji, na kakšen način naj začne reševati ta problem.
Tretjo skupino je vodil Tone Dolčič, oglasilo se je devet pobudnikov v zvezi z delom pravosodnih organov, državnih organov in delom občine. Ena od pobudnic je bila prepričana v napačno ravnanje sodišča, ugotovili pa so, da je ravnala napačno odvetnica, ki svoji stranki ni zagotovila zastopanja v postopku. Pobudnica bo sedaj postopek nadaljevala pred Odvetniško zbornico Slovenije. Opozorila je tudi na problem, da odvetniki za svoje storitve ne izdajajo računov, kasirajo v gotovini in brez potrdila. Tudi na Ptuju so se tako kot drugje srečali s problemom dela izvedencev v sodnih postopkih. Ptujski pobudnik je že sredi januarja plačal 800 evrov za delo izvedenca, ta pa svojega dela še do danes ni opravil. V tem primeru gre
za dva problema, za delo, ki ga sprejmejo in ga potem ne opravijo v določenem roku, drugo pa je problem sodišča, ki bi vendarle moralo poskrbeti, da se njegove odločitve spoštujejo in realizirajo. Sodišče bi ga moralo tudi samo vprašati, zakaj še svoje naloge ni opravil.
Dela zavoda PIP Ptujčani še ne poznajo?
Tone Dolčič in Jernej Rovšek pa sta se srečala še z zanimivim primerom, prvim te vrste doslej. Pobudnica je prišla sicer zaradi drugih zadev, mimogrede pa omenila, da je v zapuščinskem postopku sodišče ugotovilo, da oporoka, ki je bila pred 20 leti sklenjena na sodišču in tudi hranjena na sodišču, ni veljavna. Sodnik je spregledal zakonski pogoj, da morata biti v primeru sklenitve oporoke, če je stranka nepismena, prisotni še dve priči, teh dveh prič ni bilo, zato je oporoka iz formalno-pravnih pogojev neveljavna. Po podatkih naj bi ta sodnik sestavil še več takih pogodb; čeprav za zadevo ve, še vedno trdi, da je delal pošteno in pravilno. Pobudnica lahko v tem primeru zahteva odškodnino od države, ker je sodnik vendarle državni uslužbenec. V zvezi z delom državnih organov so naleteli na problem, na katerega večkrat opozarjajo, da državni organi ne spoštujejo odločitev drugih državnih organov. V primeru, ki so ga obravnavali gre za Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je kljub odloči-
tvi Ministrstva za finance, da mora vrniti določena sredstva ponudniku, to enostavno ignorira. Agencijo bodo pozvali, da jim pojasni, zakaj pravnomočne odločbe ne izvrši. Čisto občinska zadeva pa je primer pobudnice, ki je že v začetku leta podala vlogo v zvezi s spremembo občinskega prostorskega načrta. Problem ni v postopku, temveč v tem, da ne dobi pravih informacij, kdo in kako o tem odloča. Poizvedeli bodo, v kakšni fazi se postopek nahaja in kdaj je možno pričakovati odločitev. Eden od občanov pa se pritožuje, ker občina ne prisluhne njegovim predlogom, da bi se v eni od mestnih ulic vzpostavila modra cona, ki bi mu kot gostincu omogočila, da bi stranke, ki prihajajo v njegov lokal, določen čas parkirale, zatrjuje, da je v ulici dovolj prostora, saj imajo lastniki premičnin v tej ulici po več dovolilnic za več avtomobilov.
Vladi in ministrom že nekaj časa predstavljamo problem, poudarja Čebaškova, da se ljudje ne znajdejo v labirintu predpisov. Problem dostopne oziroma brezplačne pravne pomoči je tako velik, da je število upravičencev zelo majhno. Varuhinja je tudi Ptujčanom priporočila, da bi mesto poskrbelo za neko pisarno, v kateri bi lahko ljudem pomagali, kam naj se obrnejo v določenih postopkih, kako naj napišejo pritožbo, izpolnijo obrazec. Občani Ptuja tudi naj ne bi bili informirani o možnosti, da lahko zaprosijo za denarno pomoč, ki jo je mogoče dobiti v določenih primerih. Na Ptuju že nekaj let deluje Zavod PIP, ki se ukvarja z brezplačnim pravnim svetovanjem, je v zvezi s to pobudo varuhinje povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ob odprtju pisarne zavoda je bilo veliko besed o tem, kako bo država podprla to brezplačno pravno svetovanje. Praksa pa kaže obratno sliko, zahteve zavoda PIP do lokalne skupnosti rastejo iz leta v leto, delež državne pomoči pa se ne povečuje, kot je bilo ob ustanovitvi obljubljeno. Glede na problematiko pa bi morali ekipo kadrovsko okrepiti in povečati tudi obseg dela, ker trenutno pisarna ne dela vsak dan. Pri tem pa bi morale svoje deleže zagotoviti tudi zunanje občine, ki doslej za delovanje te pisarne niso pokazale nobenega zanimanja, čeprav jo obiskujejo tudi njihovi ljudje, ko se srečajo s takšnimi ali drugačnimi problemi.
Nagradno turistično vprašanje .
Za sistem odgovornega igralništva
Prejšnji konec tedna je Podsreda živela v duhu letošnje prangerjade, srečanja mest in krajev s sramotilnimi stebri. S Ptujskega so se letošnje prireditve, lani je potekala na Ptuju, udeležili TD Ptuj in Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj s tržnim sporom ter DPD Majšperk, ki je uprizorilo sojenje mlinarju na gradu Monsberg. Pragerjada 2010 bo v Majšperku.
Konec junija je Ministrstvo za finance objavilo predlog zakona o spremembah zakona o igrah na srečo, o katerem so razpravljali tudi na eni od sej izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije, kjer pozdravljajo odločitev ministrstva, da uredi vsa najbolj kritična vprašanja poslovanja in nadzora igralništva ter uvajanja sistema »odgovornega igralništva«. Cilji zakona so jasni, vendar ozko usmerjeni in se sploh ne doti-
kajo razvojnih vprašanj, ki bi jih po mnenju Turistične zveze Slovenije morali čim prej urediti, če želimo spodbuditi razvoj turističnega in izvozno usmerjenega igralništva, ki je za slovensko družbo in za razvoj slovenskega turizma izjemnega pomena. Zakon naj bi bil pomanjkljiv tudi na področju odgovornosti države, v turistični društveni organizaciji predlagajo, da bi že v tem zakonu uredili področje sistema in virov za preven-
tivo in kurativo zasvojenosti z igrami na srečo. Že v spremembah zakona bi kazalo urediti tudi takojšnjo začasno davčno razbremenitev za spodbujanje razvoja igralniško turističnega produkta v obdobju do sprejema nove celostne strategije igralništva. To zahtevajo razmere na trgu kot tudi napoved izjemne konkurence v sosednjih državah. V Turistični zvezi Slovenije menijo, da je potrebno čim prej sprejeti zakonodajo, ki bo omogočila razvoj takega igralništva, ki bo zagotavljalo razvoj igralniške ponudbe, ki slovenski družbi, ekonomiji in turizmu prispeva največ in ki bo spodbudila razvoj sodobne turistično in izvozno usmerjene igralniške ponudbe. Nova zakonodaja bi morala zagotavljati domače in tuje naložbe v izgradnjo sodobnih turističnih igralniško-zabaviščnih kompleksov in konkurenčnost naše igralniške ponudbe novi ponudbi, ki že nastaja v sosednjih državah, npr. v Madžarski. Odpraviti bi morala dualnost lastništva v slovenski igralniški industriji in omejitve za tuje investitorje, ki bi pridobili koncesijo. V Turistični zvezi Slovenije tudi predlagajo, da bi del koncesnine, določen odstotek, namenili tudi za programe TZS oziroma turistična društva, podobno kot za športno in invalidsko fundaci-
jo. V zakonu o igralništvu pa je potrebno tudi jasno opredeliti naloge Ministrstva za gospodarstvo in Di-rektorata za turizem glede razvojnih vprašanj igralništva, ne le določanje zaokroženih turističnih območij, saj se Ministrstvo za finance po svoji funkciji ne more ukvarjati z razvojnimi vprašanji katerekoli dejavnosti, tudi igralništva ne. Igralništvo je z vidika ponudbe turistična dejavnost, zato bi moralo za njegov razvoj skrbeti Ministrstvo za gospodarstvo, kot je to že bilo opredeljeno v obstoječi Strategiji razvoja igralništva v Sloveniji. V TZS pa tudi upravičeno pričakujejo, da bodo v Svetu za razvoj igralništva imeli svojega predstavnika. Prihodki iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo se stekajo v proračun občin. Lani se je iz tega naslova v proračun MO Ptuj nateklo dobrih 50 tisoč evrov, v letošnjem prvem polletju pa skoraj 26 tisoč evrov.
Slovenija že skoraj petnajst let uspešno sodeluje v mednarodnem tekmovanju najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale. Na njem lahko sodelujejo mesta in
kraji, ki so se dobro uvrstili že na podobnih tekmovanjih znotraj države. Slovenski del tekmovanja v bistvu poteka znotraj projekta Turistične zveze Slovenije - moja dežela, lepa in gostoljubna. Ptuj je tekmoval leta 2002 in prejel srebrno priznanje. Doslej edino zlato priznanje so prejele Slovenske Konjice leta 1998. Letos se za naziv najlepše urejenega evropskega mesta in kraja Entente Florale Europe 2009 potegujeta Kamnik v kategoriji mest in Olimje v kategoriji manjših krajev. Mednarodna komisija bo njuno urejenost, vegetacijo in krajinsko podobo, okolje, ekologijo, turizem in vpetost v lokalno življenje ocenjevala danes in jutri.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Špricar festival se je na Ptuju pričel 21. junija. Nagrado bo prejela Mateja Toplak, Stojnci 108, Markovci. Danes vprašujemo, katere po vrsti bodo letošnje Srednjeveške grajske igre na ptujskem gradu. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 17. julija. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Na Dravi naj bi uredili fontano kot obogatitev vedute Ptuja, pri kateri se zadnjih 50 let ni nič zgodilo. To je le eno razmišljanje v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem je Ptuj partnersko mesto.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katere po vrsti bodo letošnje srednjeveške grajske igre na ptujskem gradu?_____________________
Ime in priimek:__________________________
Naslov:______________________________
Davčna številka:
v	^
Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (15.)
Zahodna Sahara
Nadaljevanje
V 19. stoletju so španski »konkvi-stadorji« oblikovali kolonialno oblast v južnem, priobalnem delu Zahodne Sahare, poznano pod imenom Rio de Oro. Šele leta 1934 so uspeli pripojiti še osrednji, celinski del, imenovan Saguia el Hamra. Španska oblast je formalno združila obe regiji pod enotno kolonialno oblast in ustanovila kolonijo Špansko Saharo. Že v času španske nadvlade sta tako Maroko kot Mavretanija zahtevala nadzor nad določenimi ozemlji današnje Zahodne Sahare. Ob dokončnem umiku španskih vojaških sil leta 1976 je bila današnja Zahodna Sahara razdeljena med obe sosednji državi. Hkrati je zavedno domorodno ljudstvo Saha-rawis zahtevalo politično in teritorialno samostojnost. Začeli so se hudi vojaški spopadi. Le tri leta zatem so oblikovali »partizanske« čete po imenu »Polisaria Front« ter oblikovali
prehodno vlado v Alžiriji. Neuradno je bila ustanovljena država Arabska demokratična republika Saharawi. Mavretanija je leta 1979 uspela doseči mirovni sporazum s polisarijsko vlado, vendar pa je v prihodnjem letu Maroko z močno vojaško silo zasedel in okupiral predhodna ozemlja Ma-vretanije. S tem je Maroko prevzel politični nadzor nad celotnim področjem Zahodne Sahare. Polisarijske milice in vojska sta bile hude boje z maroško vojsko vse do leta 1991, ko je bilo vendarle dogovorjeno premirje, saj je Maroko obljubil referendum o osamosvojitvi. Vendar Združeni narodi niso bili sposobni v naslednjem desetletju izvesti tega referenduma predvsem zaradi maroške nagajivo-sti pri oblikovanju volilnega registra. Leta 2001 so v okviru Združenih narodov sklenili, da namesto popolne neodvisnosti Zahodni Sahari podelijo status avtonomne pokrajine
Foto: Uroš Zajdela
Mesto Dakhla v Zahodni Sahari se lahko pohvali z vzorno urejeno soseščino in religijsko pluralnostjo, saj se, kljub izrazitem islamskem determinizmu, v središču mesta bohoti katoliška cerkev.
znotraj Maroka, kar pa je neuradna vlada Polisarije zavrnila. Leta 2002 je maroški kralj Mohammed VI v Generalni skupščini zagotovil, da Maroko ne bo predal niti delčka maroškega ozemlja. Naslednje leto je Generalna Skupščina sprejela resolucijo, po kateri bi Zahodna Sahara naslednjih pet let uživala status avtonomne pokrajine znotraj Maroka, kar pa je slednja v celoti zavrnila. Združeni narodi že 15 let ohranjajo krhek mir med polisa-rijsko in maroško vojsko. V vsem tem času so Združeni narodi porabili 600 milijonov dolarjev. Avgusta 2005 je Polisarija izpustila še zadnje maroške vojake, ki so bili vojaški zaporniki več kot 20 let.
Prihod v Zahodno Saharo
Mejne formalnosti z mavretansko obmejno administracijo so, sicer najverjetneje zaradi majhnega darila potekale v zelo sproščenem vzdušju in relativno hitro. Neverjetno blagodejni občutki, posebej v Zahodni Afriki. Zasluge temu je najverjetneje potrebno pripisati dejstvu, da je bil naš sopotnik v delovnem prostoru predstavnik politične elite severne regije Mavretanije. Le nekaj »pametnih« Slovencev je obtičalo na meji, ker v svoji nevednosti ali nadutosti niso upoštevali pravil vedenja. Na žalost ali srečo je pač potrebno primakniti kak dolar za policiste, s čimer jih »nagradiš« za njihov trud. Naši vrli ljubljanski popotniki, po besedah nadutega korenjaka veliki popotniki, pa se nikakor niso mogli sprijazniti z dolarjem podkupnine. Tako so pač prišli dobri dve uri prej na obmejno postojanko in ostali še kar nekaj časa za nami. Še danes se sprašujem, ali je bolje podariti nekaj dolarjev ali čepeti v avtomobilu ob žgočem soncu cel dan ter vsaj toliko zapraviti za plastenko ali dve ustekleničene vode. Poslovila sva se od Mavretanije z izrazito pozitivnimi mislimi in občutki ter spomini na fantastičnost naravne idile, prijaznih ljudi ter neprecenljivo bogate etnične kulture.
Foto: Uroš Zajdela
V Zahodni Sahari izrazito prevladuje islamska religija, pri čemer tudi vojaška baza Dakhla ne predstavlja izjeme. Pri gradnji mošej prevladuje maroški stil arhitekture, saj so minoreti izrazito pravokotne oblike. Ljudje preprosto popoldanske urice preživijo v bližini mošej in razglabljajo o težavah sodobnega sveta.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
sava hotels & resorts

GEMINA
K- L- U- B
Termalni VH
e
GEMINA
K- L- U- B
Evergreen! 70.-tih in 80.-tih, DJ Smitch
10.7. ob 21.00
Koncert - Thank you for the music
MMPZ Osti Jarej in The string effect orchestra 11.7. oh 21.00
Večer ob živi glasbi, Duo Gloria
18.7. ob 21.00
13. Mednarodni balonarski praznik Ptuj 2009
23.-26.7.2009
9. Balonarska noč z živo glasbo
25.7. ob 20.00. Vstopnine ni!	Termalni
Večer Gershwina; Trio Livingstone Jazz Band&Boško Petrovič
25.7. ob 21.00
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
PTUJ
SW Horas 4 RESORTS
w
GEMINA
K- L- U- B
Kuharski nasveti
Lignji
Lignji so najpogostejši užitni glavonožci, ki jih uporabljamo pri pripravi številnih jedi. Zraven lignjev od glavonožcev pogosto pripravljamo še sipe in hobotnice. V tropskih in toplih vodah po vsem svetu živi na stotine različnih vrst glavonožcev. Vendar v kuhinji uporabljamo le nekatere. Mnogi glavonožci imajo v telesu zakrknjeno lupino. Tako ima ligenj hitinasto pero v obliki meča, ki ga pri čiščenju odstranimo. Lignji imajo okusnejše in nežnejše meso od sip, posebej okusni so manjši li-gnji, ki imajo nekoliko sladkast okus.
Glede hranilne vrednosti imajo glavonožci največ beljakovin, malo ogljikovih hidratov in nekaj maščob, od mineralnih snovi pa zasledimo le nekaj več natrija. Hranilna vrednost lignjev in tudi ostalih glavo-nožcev se po toplotni obdelavi spremeni in je tudi odvisna od načinov in dodatkov pri pripravi posamezne jedi. Pri nas še vedno najpogosteje uporabljamo navadni, puščasti, kratkoplavuti in pritlikavi ligenj. Razlike med posameznimi vrstami niso tako velike, tako se še vedno večina receptov uporablja za vse vrste lignjev.
Mladi lignji z lovkami, ne daljšimi kot 3 centimetre, so odličnega okusa, če jih pripravimo cele. Pri večjih lignjih je plašč zelo primeren za nadevanje, lovke pa zrežemo na koščke ali sesekljamo in uporabimo kot sestavino nadeva. Plašč lignja lahko narežemo tudi na obročke in te obročke ocvremo ali skuhamo. Plašče zelo velikih
V vrtu
lignjev pred toplotno obdelavo nekoliko potolčemo, tako da jih prekrijemo s folijo, da se meso zmehča.
Od toplotnih postopkov za pripravo lignjev uporabljamo kuhanje, cvrenje in pečenje. Za vse toplotne postopke je značilno, da jih moramo izvest hitro oziroma pri visokih temperaturah. S črnilom, s katerim se lignji branijo pred napadalci, lahko izboljšamo in obarvamo številne omake in rižote. V globoko zamrznjenih in že očiščenih lignjih je črnilna vrečica že odstranjena. Večino receptov, ki jih uporabljamo za pripravo li-gnjev, lahko uporabimo tudi za pripravo ostalih glavonožcev, le da je čas toplotne obdelave pri hobotnicah daljši.
Preden lignje uporabimo, jih očistimo. Po čiščenju lahko plašč, plavuti in lovke sesekljamo, zrežemo na kolobarje ali pustimo cele. Lignje očistimo tako, da nad skledo previdno potegnemo iz plašča trupa lovke in glavo. Če se vrečica že ni poškodovala, jo previdno odstranimo in damo v manjšo posodo, saj jo kasneje lahko uporabimo pri pripravi jedi. Pri lovkah odstranimo žvekalo, ki ga tudi zaveže-mo skupaj z drobovino. Iz trupa odstranimo hitinasto pero in ga prav tako zavržemo. Nato pod tekočo mrzlo vodo odstranimo vijoličasto lisasto kožo s trupa in z lovk. Očiščen ligenj damo na desko in mu odrežemo pla-
Foto: Martin Ozmec
Ocvrti lignji
Tačke in repki
Obolelo oko je po navadi neprijetnega videza, lastnika moti in skrbi, zato je hitro pripravljen obiskati veterinarja.
Vnetje očesnih veznic imenujemo konjuktivitis in gre za vnetje sluznice notranje strani očesnih vek. Do vnetja lahko pride zaradi najrazličnejših dejavnikov. Zelo pogosto je vnetje zaradi prahu, ki se prime sluznice očesnih vek in tako mehanično draži veke in tudi roženico očesa. Tako vnetje je precej neprijetno, oko žival skeli in z zadnjo tačko se hoče popraskati po očesu. Oko si lahko
vuti in plašč narežemo odvisno od priprave jedi.
Jedi iz lignjev najdemo v vseh koncih sveta. V Španiji jih pogosto dušijo v lastnem črnilu in rdečem vinu, v Grčiji jih pripravljajo z belim vinom in koprcem, v Italiji pripravljajo številne rižote iz lignjev, pri nas lignje pogosto cvremo, tako da jih povaljamo v moki in ocvre-mo ali v razžvrkljanih jajcih in prav tako ocvremo ali jih pomočimo v pivsko testo in ocvremo. Še bolj zanimive jedi iz lignjev so različne solate iz lignjev, ki jih pripravljamo skupaj s poljubno sezonsko zelenjavo, ki je lahko sveža, kuhana ali vložena. Pri pripravi solat pazimo, da so lignji še vedno nosilci okusa. Še bolj priljubljena jedi pa so zagotovo polnjeni lignji, ki jih lahko polnimo z najštevilnejšimi nadevi. Izbira nadeva je odvisna od toplotnega postopka, ki ga bomo izvedli in od tega, kako bomo lignje ponudili.
Če lignje nadevamo in jih kasneje ponudimo kot hladno predjed, jih nadevamo z bolj kompaktnimi sočnimi nadevi. Tako pogosto lovke sesekljamo, dodamo manjšo količino sesekljane čebule in česna, sesekljane olive ali kapre, rahlo solimo, dodamo še zelen peteršilj, ki ga
lahko zamenjamo s svežim ori-ganom ali svežo baziliko, ter dodamo še fino naribano kuhano jajce. Dodamo lahko tudi pre-peličje jajce. Lignje napolnimo z nadevom in na koncu dobro zašpilimo. Tako pripravljene lignje pokapljamo z olivnim oljem in na hitro opečemo na vroči maščobi. Lahko pa jih tudi rahlo opečemo in kasneje duši-mo v mešanici zelenjave in vina. Vino lahko zamenjamo tudi z limoninim sokom.
Lahko pa lignje in tudi ostale glavonožce narežemo na približno 4 cm široke in 12 cm dolge trakove, jih na obeh straneh nekajkrat diagonalno zarežemo in jih plosko nataknemo na nabodala. Nabodala pokapljamo z oljem in limoninim sokom, potresemo s soljo in drugimi začimbami, kot so timijan, suhi čili ali svežimi zelišči, in pustimo stati vsaj 30 minut, da se meso marinira. Med marinira-njem nabodala večkrat obrnemo. Nato jih na žaru na hitro spečemo. Tako pripravljena nabodala pa lahko popestrimo tudi s poljubno zelenjavo, kot so bučke ali surov krompir. Če pripravljamo jedi iz lignjev kot samostojno jed, zraven ponudimo le rahle poletne solate.
Vlado Pignar
i
Očesna vnetja - kako in kdaj ukrepati?
Kar precej vprašanj se je nabralo v zvezi z očesnimi vnetji, srbečimi in skelečimi očmi, kako ukrepati, če do vnetja pride in smo na morju, kdaj je treba obiskati veterinarja.
med praskanjem poškoduje in si na tak način zelo oteži stanje. Podobno stanje je, kadar oko vzdraži cvetni prah ali pelod, ki povzroči na sluznici vek alergično reakcijo in posledice so enake, kot sem jih opisal prej.
Pri alergiji pride še do izrazite rdečine očesnih veznic in pogosto tudi njihove nabreklosti, kar imenujemo edem vek. Pri kontaminaciji oči s prahom, z različnimi alergeni, cvetnim prahom in ostalimi dražečimi snovmi prihaja tudi do izcedka iz očesa, ki pa je bister in se ne lepi na veke. Pogosto se živali samo bolj solzijo. V takih pri-
Foto: Emil Senear
merih je priporočljivo oči umiti s kamiličnim čajem enkrat do dvakrat dnevno. Kamilični čaj deluje blažilno in protivnetno na sluznico očesnih vek, umirja tudi srbež, če le-ta ni premočan. Nikakor ni priporočljivo pri takih vnetjih uporabiti lokalne antibiotične terapije, kar pa lastniki živali pogosto naredijo. Uporabijo kapljice za oči, ki so jih sami dobili pri zdravniku, ali mazilo. Ker ne gre za bakterijsko vnetje, je antibiotik popolnoma nepotreben, celo škodi lahko. Če zgoraj opisano vnetje ne mine v kratkem času, moramo obiskati veterinarja, ki bo presodil, ali je potrebno ukrepati z antialergiki, sistemskimi ali lokalnimi, in pregledal bo oko, da se pod vekami ne skriva kakšen tujek, ki deluje dražeče.
Drugače pa je, kadar so vzrok vnetju bakterije ali glivice. Le-te povzročijo gost, kalen, sluzast rumeno zelen izcedek, ki očesni veki dobesedno zlepi. Obolela žival je pogosto tudi sistemsko prizadeta, žalostna, nezaintere-sirana, praska se po očesu, saj tako oko močno boli. V takem primeru je treba ukrepati hitro in obiskati veterinarja, ki bo predpisal antibiotične kapljice in najverjetneje tudi tabletke ter živali nudil protibolečinsko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
terapijo. Predolgo trajajoča ne-zdravljena bakterijska vnetja lahko privedejo do poškodbe oči, predvsem roženice, nevarna komplikacija je čir na rože-nici, ki ob nepravilnem in prepoznem zdravljenju privede do predrtja roženice in posledično do izgube očesa. Podobni klinični znaki so tudi pri tako imenovanem suhem vnetju očesnih veznic, kjer je vzrok pomanjkanje solz, in posledično pride do močnih vnetij. Če takega vnetja ne zdravimo in ne uporabljamo umetnih solz, ki jih večkrat dnevno kapljamo v oči, pride do brazgotin in razjed na očesu in na koncu do slepote.
Opisal sem le najpogostejše oblike vnetij očes pri naših malih ljubljenčkih. Kakršnokoli vnetje, ki ne mine po dveh ali treh dnevih in se stopnjuje z močnim izcedkom iz oči in bolečino, je nujno potrebno pokazati veterinarju, ki bo predpisal terapijo in tako zaščitil oko pred poškodbami. Ne počnimo tega sami in ne zdravimo živali s svojimi zdravili, saj lahko pri-krijemo resnično stanje bolezni in tako lahko povzročimo resne težave in nepredvidljive posledice.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Po dežju sonce posije
Uresničitev vremenskega pregovora, da po dežju vselej sonce posije, je ob letošnjem deževnem in hladnem poletnem vremenu že neučakana ter težko pričakovana. Ob tako nestanovitnem vremenu, kot je v letošnji pomladi in začetku poletja, ko se dnevno spreminja iz poletne vročine skozi nevihte v hladno in deževno, se tudi vrtno rastje različno odziva. Rast in razvoj vrtnega rastja sta motena, ko se sadje, cvetje in posevki po prejšnjem dežju in nevihti nekoliko opomorejo, jih prizadene nova vremenska motnja. Rastline motene v rasti in razvoju, postanejo občutljivejše ter neodporne na rastlinske bolezni in škodljivce. Z redno nego, skrbno obdelavo ter varstvom pred boleznimi in škodljivci vrtnemu rastju pomagamo, da bo ob stanovitnem poletnem vremenu, ki bo zagotovo sledilo, dobro dorastlo in dozorelo.
V SADNEM VRTU ob obiranju zrelega sadja sproti poberemo in odstranimo bolne, poškodovane ter neuporabne plodove, da se sadna gniloba ne bi širila na zdrave. Sadje obiramo z vso pozornostjo, da ga ne poškodujemo, prav tako ravnamo z vejami. Vsako naključno poškodovano ali zlomljeno vejo na poškodovanem mestu odrežemo, večje rane pa premažemo s pripravkom za celjenje rastlinskih ran. Plodove obiramo postopoma kot dozorevajo do drevesne oziroma užitne zrelosti, da bodo nedozoreli deležni več sončne svetlobe za dosego večje barvitosti. Pri poznih sortah jablan in hrušk s preobilnim rodom, nerazvite, zasenčene in pregoste plodiče odstranimo v korist boljši kakovosti sadnega pridelka.
Kot je pri vinski trti, vzgajani v vrtovih, na brajdah in drugih oblikah opore bilo spomladi potrebno opraviti pletev, odstranitev nepotrebnih mladik, sredi poletja opravimo zeleno rez zalistnikov in vršičkanje mladja, ki se vzpenja na sosednje rastline.
V	nasadih jagodičevja takoj po obiranju odstranimo ostarele in izrojene veje ter preredčimo iz koreninskega vratu pregoste poganjke, da se bo lažje obraščal in tvoril cvetni nastavek za rodnost v naslednjem letu. Malinove rozge je priporočljivo sežgati, ker se v njen odmrli stržen ugnezdi škodljivec malinova muha.
V	OKRASNEM VRTU je zadnji čas, da še izkopljemo čebulice spomladi cvetočih krokusov, tulipanov, hijacint in podobnih spomladi cvetočih čebulnic, da jih skupaj z novim prirastkom pripravimo in hranimo za ponovno posaditev pozno v jeseni. Izkopane čebulice v zasenčenem in zračnem prostoru posušimo, odstranimo liste, odmrle koreninice ter sledove prsti in hranimo v temnih in suhih prostorih v plitvih plasteh, nasute v sadnih zabojih.
Vrtno trato kosimo pogosto, v enakih presledkih kot do sedaj, da čimbolj oviramo rast širokolistnim plevelom in pospešujemo rast trav in travne ruše. Travna ruša v drugem polletju prične pešati v rasti, če ni dovolj prehranjena in trpi zaradi pomanjkanja vlage, na ta račun pa se bolje razraščajo nekateri širokolistni pleveli, ki imajo globlje in močnejše korenine od trav in s tem večjo moč črpanja talnih hranil in vlage iz tal. Trato po naslednji košnji pognojimo z dušičnimi gnojili in po potrebi zalijemo, da pospešimo rast trav.
Vrtnice so zaradi junijskega močnega cvetenja precej izčrpane, zato jim je potrebno v juliju opraviti zeleno rez, jih po-gnojiti z ustreznimi rudninskimi gnojili, posebej pripravljenimi za vrtnice, ter poškropiti s fungicidi pred črno pegavo-stjo in plesnijo, da se bodo okrepile za jesensko cvetenje.
V	ZELENJAVNEM VRTU v malem srpanu na izpraznjene gredice za zgodnjim krompirjem, stročjim fižolom, grahom ali korenčkom, okrog godovnjakov Jakoba in Ane, posejemo kitajsko zelje. Sejemo ga v vrste 30 do 35 cm narazen in 2 cm globoko, po vzniku pa preredčimo na razdaljo 25 cm med rastlinami. Kitajsko zelje je izvrstna zelenjadnica za solate in prikuhe, ki doraste v jeseni in jo pobiramo do močnejšega mraza, ko druge zelenjave pozno v jeseni ni več na vrtu.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 10. julija~16. julija
10-petek	11-sobota	12-nedelja	13-ponedeljek
14-torek	15-sreda #	16-četrtek	
Vas mika nakup novega avtomobila? (II. del)
Avtomobil. Pa vendar, kateri avtomobil in pri kateri avtohiši? S kakšno opremo in kakšen način financiranja izbrati? To so samo ena izmed mnogih vprašanj, ki se porajajo posamezniku, ko se odloči, da se poda v iskanje najboljše ponudbe za nakup novega avtomobila
V primeru najema kredita postanete lastnik avtomobila, banki pa odplačujete mesečne anuitete. V zadnjih letih pa je v Sloveniji velik porast lizingov. Zakaj je tako? V prvi vrsti je konkurenčna prednost lizinga v tem, da vam lizing hiša poleg pravno-formalne varnosti in ustrezne strokovne podpore pri nakupu določenega predmeta pogosto ponudi tudi konkurenčno obrestno mero. Razlikovati je treba med finančnim in operativnim lizingom. Finančni lizing je zelo podoben prodaji na obroke oziroma kreditu, medtem ko ima operativni lizing veliko skupnega z običajnim najemom. Medtem ko sta za pravne osebe primerna oba, pa je za fizične osebe primeren predvsem finančni lizing. Pri finančnem lizingu je lastnik predmeta lizingodajalec (lizing hiša), lizingojemalec pa dobi predmet lizinga v posest.
Kaj potrebujete za ureditev lizinga kot fizična oseba? Pri večini lizing hiš je potrebno izpolniti vprašalnik ter priskrbeti dokumente, kot so: predračun dobavitelja, fotokopijo osebnega dokumenta in bančne kartice, fotokopijo potrdila DURS o davčni številki, fotokopijo zadnjega izpiska iz banke o prometu na transakcijskem računu, potrdilo o redni zaposlitvi, 3-6 plačilnih list, potrdilo o znesku administrativnih prepovedi na vaše osebne prejemke idr.
Če je bila pridobitev lizingov v preteklosti zelo enostavna, pa se lizing hiše v tem času želijo bolje zavarovati. Polog oziroma prvi obrok lizinga je pogosto najmanj v višini 20 % vrednosti predmeta lizinga. Poleg pologa je potrebno izpolnjevati še bonitetne kriterije lizing hiše in plačilno sposobnost.
Za konec
Preden se dokončno odločite za nakup avtomobila, vam svetujemo, da spremljate razmere na trgu, ki se v času, v kakršnem smo zdaj, zelo hitro spreminjajo. Trgovci avtomobilov želijo kljub eviden-tnemu upadu kupcev avtomobilov ohraniti svojo pogačo nedotaknjeno. Kot kupec se zavedajte, da nakup avtomobila ni samo odpeljati avtomobil iz avtohiše, pač pa vam mora vaš prodajalec avtomobila v tem času ponuditi še nekaj več -ustrezno servisiranje vašega avtomobila in storitve, s katerimi vas bo kot kupca zadržal.
Predvsem vam pri nakupu avtomobila želim veliko pogajalskih sposobnosti pri trgovcih v avtohi-šah in potrpežljivost pri nakupu in iskanju ustreznega financiranja - iščite nakupe, ki so izdelani po vaši meri in ne odločajte se za ugodni nakup zgolj zato, ker ga je avtohiša poimenovala ugoden nakup. Pa srečno pri iskanju za vas najugodnejših rešitev!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sonce
Vprašanje: Zanima me, kako bo z mojima sinovoma, s prijateljem in stanovanjem (daljše pismo).
Odgovor: Draga bralka, v življenju se morate zavedati ene zadeve - da ima moč misli zelo velik pomen in da je ravno skozi to modro, da razmišljate pozitivno. V osnovi ste zelo modri in imate v sebi neko modrost. Seveda ste doživeli marsikaj in ni vam bi bilo lahko. Še več, usoda vas je mnogokrat bičala in niste se mogli upreti. Imate močno vero, ampak nanjo v ključnih trenutkih pozabljate. Mnogokrat se sprašujete, zakaj? Zakaj jaz? Na ta vprašanja ni enostavno odgovoriti, ampak neka višja sila že ve, zakaj je dobro in morate se spremeniti. Verjeti morate vase in se imeti radi. Slabe stvari iz preteklosti pozabite in jih dajte v večno svetlobo. Bodite modri in prekinite začaran krog. Življenje je lahko težko, toda nikoli ni kruto in vedno se najde neka iskrica upanja, ki vam pomaga in vam daje moč. Glede sinov je tako, da ste jima dali neko pomembno popotnico, seveda bi lahko nekaj časa ugibali, le kaj bi to bilo, odgovor je preprost, to je samo življenje. Prvi sin je oseba, ki je po naravi zelo dinamičen, temperament in drzen. Znan je po tem, da je hitre jeze in kmalu spet dober. Pomagate mu lahko predvsem s pogovorom. Mlajši sin vas mnogo bolj potrebuje in tako je včasih dobro, da mu pokažete, da ga imate radi. Vendarle morate narediti to na diplomatski način. Spontanost je tista, ki šteje, ne smete se bremeniti s tistim, česar nimate. Vsi zakladi tega sveta so nični proti temu, da se lahko pogovarjate. Konec koncev iščete in hrepenite po ljubezni in s tem prijateljem, ki ga nosite v svojem srcu, imate povečane možnosti, da najdeta skupni jezik in da zažari ogenj ljubezni. Pred tem morate delati še na sebi in se sprostiti. Slabih reči nikoli ne pozabite in se podzavestno z njimi bremenite. V
Krvodajalci
9. april - Anita Cvetko, Sodinci 24; Silva Zelenko, Lahonci 5; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Olga Zelenik, Markovci 67/d; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Jani Hentak, Gubčeva ulica 5, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Ivan Henatk, Gubčeva 5, Ptuj; Milena Vrečar, Drstelja 48; Damir Sajič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Janko Zamuda, Tibolci 55; Damir Bušljeta, Selska cesta 14, Ptuj; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Jožef Florjanič, Dornava 131/b.
20. april - Franc Zajc, Sela 34; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Franc Roškar, Bresnica 15; Ivan Bedenik, Žetale 56; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Janez Maroh, Sela 24; Sandi Fras, Gibina 18; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo;
tem primeru pride do izraza priložnost, da si zapisujete svoje občutke. Resnica je ta, da morate že celo svoje življenje trdo delati in je daleč od tega, da vam je enostavno. Drugo leto je za vas poseben čas, kajti zapisala se bo magična števila in obiskal vas bo očak. Glede na to, da ste rojeni v znamenju Škorpijona in da bo Saturn delal ugodno pozicijo, se bodo stvari postopoma vseeno uredile tako, kot se morajo in je tudi pravilno. Včasih gre kaj po težji poti, ampak v življenju tako rastete na osebni in duhovni ravni. Mnenja sem, da vam bo prihodnost naklonjena in da boste navdihe črpali iz globine svoje duše. Odgovori so večkrat v vas in sami ste tisti, ki se boste na eni strani poslušali v lastni intuiciji in si vzeli čas zase. Selitve še nekaj časa ne bo, ampak ni izključeno, da že to jesen naredite prve premike v prenovi stanovanja (pleskanje ...). Sreča se lesketa tudi v tem, da imate svoj dom radi, ga negujete in zanj skrbite, kot mati skrbi za dojenčka. Življenje je vesela pesem in zato jo radostno prepevajte. Srečno!
Šifra: Denar
Vprašanje: Zanima me vprašanje financ - denarja. Rad bi vedel, kako bo v
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Mirko Krajnc, Sovjak 9; Davorin Lubej, Trniče 43; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Biserka Lubej, Trniče 43; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Franc Gabrovec, Gorca 69; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Irena Šprah, Rimska pl. 11, Ptuj; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Vesna Jernejšek, Čretniška ul. 18, Poljčane.
23. april - Boris Vuk, Strmec 16/a; Tadej Lukman, Obrež 117; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Miran Fras, Cirkovce 68; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Branko Sitar, Kungota 158; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Zvonko Kolar, Apače 188; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Franc Čagran, Žamenci 6; Robert Avguštin, Lešje 37; Zvonko Bohinc,
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
zvezi z njim v moji prihodnosti.
Odgovor: V vašem primeru je zelo podobno kot v mnogih drugih, nadvse pomembno je, da se ne obremenjujete s svojim finančnim stanjem. Seveda je resnica ta, da ne boste nikoli ekstremno bogati, toda sreča je, da ga boste imeli toliko, da lahko preživite. Tako najdete v sebi neko moč in dodatno energijo, kajti le tako boste lahko zelo pogumno stopali naprej po svoji poti. Nikoli ne smete razmišljati negativno, kajti prava sreča se lesketa v tistih drobnih trenutkih, ki so morda na videz nepomembni, ampak v sivi vsakdan lahko pričarajo čarobnost. Življenje je nenazadnje tisto, ki vas uči določene zmernosti in varčnosti. To je pravzaprav velik plus, ki vam pomaga na razpotju usode. Včasih je do neke popolnosti tako malo potrebno, toda pod pogojem, da človek stopa po pravi poti. Imejte vizijo v svetlo prihodnost in kmalu se bo omenjeno pokazalo kot čista resnica in ne samo neka navidezna iluzija.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sem bil udeležen v prometni nesreči. Neznano vozilo je nepravilno prehitevalo, zato sem zapeljal s ceste, da bi s tem preprečil čelno trčenje. Pri tem smo s sopotniki utrpeli telesne poškodbe. Voznik je s kraja prometne nesreče pobegnil. Ali smo s sopotniki upravičeni do odškodnine? Jure, Ptuj
Odgovor
Tako vi kot sopotniki ste vsekakor upravičeni do odškodnine za utrpele telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenskih aktivnosti in strah. Ker nimate podatkov o povzročitelju, se bo odškodnina uveljavljala iz Škodnega sklada, ki je ustanovljen v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Oglasite se v naši najbližji poslovalnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Juršinci 34/a; Jože Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Branko Selinšek, Majšperk 38; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Renata Avguštin, Lešje 37; Ivan Mikša, Nova vas pri Markovcih; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Franc Sluga, Stogovci 17; Marko Jaušovec, Sp. Gaj pri Pragerskem; Branko Firbas, Moškanjci 76; Jožica Merc, Podlehnik 26; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Boštjan Turk, Prvomajska 9, Maribor; Matevž Mohorko, Apače 3; Jože Kolar, Starošince 12; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17/b; Miran Ritonja, Arbaiterjeva 2, Ptuj; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Sašo Bela, Koprivnik 6, Poljčane; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Ljubo Arnuš, Podvinci 43; Miran Gradič, Na Boč 24; Drago Furek, Draženci 87/a; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava.
Duševno zdravje
Odvisen od alkohola?
Janez je zaradi alkoholizma izgubil vozniško dovoljenje, pred kratkim ga je opravil na novo, piti pa ni prenehal. Na poti domov se vsak dan ustavi v najmanj treh gostilnah, vsa opozorila so zaman. Ali mu sploh lahko kdo pomaga, da bo enkrat ponovno trezen?
Janez sodi zelo verjetno v kategorijo odvisnih od alkohola, ki je sila slabo odziven na zdravljenje, pa tudi posledice ga, kot kaže, ne zanimajo. Je pa vsekakor zelo verjetno možen povzročitelj prometnih nesreč tudi s smrtnim izidom, saj pod vplivom alkohola vozniške sposobnosti opešajo in ni ustreznih odzivov v kritičnih situacijah. Res je tudi, da mu ponovni odvzem, morda trajni, vozniškega dovoljenja, pa tudi odvzem avtomobila ne bi pomenil ničesar, saj se žal mnogi vozijo brez vozniškega dovoljenja, kupijo star avto in ga celo ne registrirajo ter se mirno vozijo dalje. Takšnih primerov je v Sloveniji preveč, vsaj tako pišejo v časopisih in poročajo v drugih medijih.
Janez se bo moral najprej odločiti, da dejansko želi in hoče pomoč, da abstinira in spremeni svoj stil življenja. Brez tega mu ne bo mogel nihče pomagati. Če ga je sram iti k zdravniku, naj poišče pomoč pri Anonimnih alkoholikih, drugače bo po kakšni hujši prometni nesreči abstini-ral v zaporu, po izpustu pa spet pil in vozil naprej!
mag. Bojan Šinko
30. april - Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Mateja Rajh, Apače 294; Peter Mlakar, CM D 5, Ptuj; Andreja Prijol, Trnovci 30; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Jožef Rubin, Jastrebci 34; Marija Žnidarko, Lešje 3; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Lidija Medved, Podlože 69; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/b; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18; Martin Sagadin, Cirkovce 59/b; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Branko Terbuc, Kicar 119; Tomaž Strmšek, Šikole 12; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Damijan Lončarič, Sp. Gorica 12; Suzana Čuš, Žamenci 12; Branko Mlinarič, Štuki 35; Matic Valentan,
Starošince 13, Cirkovce; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Anton Valentan, Starošince 13; Manja Paj, Cirkovce 61/b; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo Milena Belšak, Gorišnica 58 Dušan Mastnak, Vintarovci 72 Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Franc Paj, Pongrce 4; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Dragica Drevenšek, Župančičeva 13, Pragersko; Tomaž Jurtela, Zg. Hajdina 44/a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Denis Zajc, Njiverce 37/e; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a;
Slo POP novice
Mnogi trdijo, da je Nuša Derenda še vedno najboljša slovenska pop vokalistka, svojih oboževalcev in vseh, ki se veselijo poletja, pa tudi tokrat ne bo pustila hladnih. Na njenem še vedno aktualnem CD-ju Prestiž je med skladbami tudi čisto nova skladba pevke, ki že vrsto let navdušuje vsakega, kije povezan z glasbo. Pesem Še v sebi skrivam, kije po mnenju tistih, ki sojo že slišali, pravi poletni hit, je Nuša hranila prav za letošnje poletje. Čustveno izpovedna skladba s temperamentnimi latino ritmi govori o spominu neke ženske. Kljub vsemu, kar se ji je zgodilo, v sebi še vedno goji čustva do moškega, ki ga ljubi.
V refrenih skladba deluje zelo plesno, s kitarsko polnim aranžmajem pa bo gotovo poslastica tudi za ušesa tistih, ki imajo radi dobre in z občutkom odigrane kitarske linije. Avtorsko za skladbo stojijo Raay in Vera Landa, pri aranžmaju pa je Raayu stal ob strani še Bor Zuljan. ■k-k-k
Društvo mrtvih pesnikov se je včeraj s koncertom Leto vojne, leto miru predstavilo na letošnjem festivalu Muzejski vrtovi v Novem mestu. V magičnem večernem okolju vrtov Dolenjskega muzeja, ob starodavni Križatiji, so člani skupine prvič v celoti izvedli vseh dvanajst skladb z aktualnega albuma Vojna in mir, ki je izšel pred dobrim letom pri založbi Menart Records. Premierno je na odru v živo zazvenel tudi novi singel Otrok, pri katerem so se skupini pridružili člani Otroškega pevskega zbora OŠ Grm.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. JAZZ STATION; DELAM, KAR SE NE SME 9.,MARKOVOZELJ: MAVRICA 8. MAMBO KINGS: NAJ' BO SEPTEMBER ALI MAJ 7 ANJA RUPEL: NISI MOJ
6. MIT: STIK 5. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 4. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN
3. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 2. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE 1. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Ples v dežju skupine Stereotipi
Na radijskih postajah se že vrti nova pesem idirijske pop skupine StereoTipi, Ples v dežju, s katero so se predstavili na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca in zasedli odlično 5. mesto.
StereoTipi so še posebej veseli desetih točk, ki so jih prejeli od radijskih postaj, nastop pa je bil zanje odlična izkušnja, ki so jo združili z zabavo pred dopustom.
Konec julija se namreč skupaj odpravljajo na jadranje, skipper pa bo nihče drug kot pevec Janez, ki ima pri počitnicah eno samo zahtevo. Ne, nujno potrebna oprema niso kopalke, ampak kitara za dolge, tople poletne večere. Tokrat bo z njim na jadrnici
cela zasedba, tako da glasbe zagotovo ne bo manjkalo. Tudi sicer Janez priznava, da je večino njegovih pesmi nastalo prav na jadranjih.
Pesem Ples v dežju, ki po uspešnih singlih Ljubi me (brez milosti), Pokaži mi jo mal, Naravnost v srce in Elektrika že napoveduje debitant-ski album za jesen, sta napisala pevec Janez Rupnik in klaviaturist Vatroslav Tomac - Tomas. »Besedilo govori o nekoliko nečimrni punci, ki
Filmski kotiček
Rock'n'roll pirati
Vsebina: sredi šestdesetih se po Severnem morju potika ladja Rock Radio, s katere skupina svobodomiselnih DJ-ev 24 ur na dan oddaja rock in pop glasbo. Ker je takrat v Veliki Britaniji uradno oddajal le en radio, ki je vrtel vsega 45 minut rocka na dan, kar 23 milijonov ljudi noč in dan raje posluša Rock Radio. Vlada postane živčna, zato išče vse možne pravne luknje in zanke, s katerimi bi utišala ta subverzivni radio. Medtem življenje na ladji poteka po ustaljenih nepravilih: zaradi pijače, mehkih drog, veliko glasbe in na moč različnih osebnosti na ladji ni nikoli dolgčas ...
Na scenarista Richarda Cur-tisa se lahko vedno zanesemo, da bo vsaj v konceptu zgodbe postregel z nečim izvirnim in se tako na široko ognil ustaljenim in že zatohlim zgodbam raznih hollywoodskih
The Boat That Rocked
Igrajo: Bill Nighy, Kenneth Branagh, Philip Seymour Hoffman, Nick Frost Režija: Richard Curtis Scenarij: Richard Curtis Žanr: komična drama Dolžina: 129 minut Leto: 2009
Država: Velika Britanija, Nemčija
komedij. V 25 letih, odkar je Curtis scenarist, je izoblikoval svoj prepoznaven slog, ki ga je bolj kot na TV (Črni gad, Mr. Bean, Vikarka iz Di-bleya itd.) izpilil na velikem platnu (Notting Hill, Bridget Jones, Pravzaprav Ljubezen). Gre za preprost recept: svet je poln na moč različnih ljudi, tudi čudakov, takšnih in drugačnih, a ko jih olupimo povrhnjice, v vsakem od njih najdemo veliko srce, ki bije za prijaznost, ljubezen in lepote uživanja življenja. Ta recept Curtis nato zaokroži v skupino ljudi, ki kljub svoji različnosti (ali pa ravno zaradi nje) uspeva krasno sobivati v prijateljstvu, vse skupaj pa izdatno oblije z večnim iskanjem ljubezni.
Tako se film Rock'n'roll idealno prilega temu konceptu, se pa prvič v Curtisovem filmu morda malce preveč pokaže ljubezen do kratkih ske-čev, ki niso najboljše izrazno sredstvo za veliko platno. Če so kot nalašč za TV-produk-cijo (Črni gad, Mr. Bean) in jih na velikem platnu privza-memo le v redkih primerih (zopet Mr. Bean), pa se filmu Rock'n'roll pirati vidi, da gre za sešitje sicer čisto simpatičnih zgodbic, a bi zgolj te bile premalo za koherenten film, če Curtis ne bi uvedel zlobno zlobnih temačnih zlobnežev, ki film malce uravnotežijo in
ima vsega na pretek in živi v svojem svetu popolnosti, a k meni stalno prihaja po tolažbo, ker svet pač ni narejen po njeni meri ... Skrivaj jo imam rad in ji vedno znova poskušam pokazati, da je kdaj treba odpreti oči, zapeljati skozi nevihto (s pravo osebo) in se potruditi, da dojameš svet v
svoji nepopolnosti ter najti in zadržati tisto, kar imaš nenehno pred seboj, a dostikrat ne vidiš. V upanju, da s plesom v dežju z mano vidi, da sem med vsemi napačnimi edini, ki jo ima res rad ... « zaključuje misel o novi pesmi Janez.
MZ
Stereotipi
Foto: Stereotipi
mu končno dajo nekakšen zaokrožen zgodbeni okvir. Zli-kovci so zanalašč pretirani do te mere, da so že karikirani in pravzaprav delujejo le kot prikriti ljubitelji rock'n'rolla, tako da na koncu samo čakamo, da se bodo zlomili in zaplesali. Na srečo Curtis ne zaide v to očitno past, čeprav ob potapljanju ladje začutimo, da jim takšna usoda radia vseeno ni prinesla zadovoljstva.
Film se sicer mestoma ne-
varno približa disneyevski osladnosti, a na srečo nikoli ne prestopi roba v tovrstno lepljivo sladkobnost, je pa zanimivo njegovo uporniško sporočilo, ki se je do danes popolnoma skomercializira-lo in izrodilo. Če so bili takšni voditelji radio postaj pred 40+ leti zabavni, sveži, izvirni in zanimivi, so danes ob poplavi prav takšnih komercialnih postaj postali pojem enodimenzionalnega dolgčasa.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe B^onga porabniki predptečniške telefonije - pre-.-erfte stanje rw vašem računu. Qrregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« fljslani SMS je zaračunan po ceniki operaterja (Motael, Simobil. Detaei J. cevi powatnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se Striate s sptešnim pogqi na <v^v.smscitynet'1xniijnga. felunga je naročniška sttriev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz k&ere si lahko ratožio 3 vsebine brez doplafila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsicpiti kadarkoli. Odjava iti stop na 3030. Reklamacije. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxict. Ponudnik;"IhrceAres Koban&Ca djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. Bistrica. Oeiekics laži je zabavna agitacija, ki ne zagotavlja txrosii pri peeve<j3nju resničnosti izj,?/ posameznika fingerprint Matchmaker js zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti r&iAaga
MORSKA
RIBA, ZELENKA
FILM Z
I TO RINO
JAPONSKI OTOK
CUFAR TONE
FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
POBOŽEN MOŠKI
NAS MUZIKOLOG (RAFAEL)
NASA TV
SPIKERICA PUPOVAC
VERSKI OBRED
GRCA V DESKI
IGRALEC HANKS
MESNA JED
ITALIJ. PEVEC
SPISEK POPRAVKOV ALI NAPAK
VESEL POLJSKI LJUDSKI PLES
TENORIST DARIAN
ALENKA GODEC
KANOVO PODROCJE
KAREL KLANCNIK
GORA PRISOJNIK
ŠOLSKA KAZEN
RASTLINSKA BOLEZEN
DUŠAN PIRJEVEC
IZMENJAVA, MENJAVA
PISANA PAPIGA
BORZNI POSREDNIK
ODRASLA ŽUŽELKA
LESNI NETOPIR
TEŽKO DELO, GARANJE
NIKA JUVAN
MORSKA RIBA
HOLANDSKA JADRNICA
STANKO JARC
SLAVKO BOBOVNIK
JAMAJSKI PLES
DELEŽ V ZEMLJI, PARCELA
VULKAN NA OTOKU LUZONU
Ugankarski slovarček: AAK = holandska jadrnica z ravnim dnom; ALV = germanski mitološki stvor; ERAK = hrvaška filmska Igralka (Nina); GORETTA = švicarski filmski režiser (Claude, 1929-, "Čipkarica"); GRLJ = grča v deski (nar.); KLEE = švicarski slikar in grafik (Paul, 1879-1940); KORIGENDA = spisek popravkov ali napak; TAAL = vulkan na otoku Luzonu.
■|ei '^efAo^ej^ 'e^iejj 'e>|s 'epusguo>i
'39|iV 'eioqej 'ieue>| '^ujsa 'ie>js 'susujz 'ngej 'gjs J '^uesud 'eseuj 'iq '^uosjuj 'opv 'n>jo>j!s 'ezouap|eq 'uo>moJ3 'jeiusgoji Tjoei 'ds| 'J0}>j9|9s '99|>| 'ajiso '|OA|q 'egeujz :ouAejopoA :e>)UEZu>i a) A8)|say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
PROGRAM (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 11. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin).
NEDELJA, 12. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). PONEDELJEK, 13. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Zula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 14. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). SREDA, 15 julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 16. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PETEK, 17. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Julijske noči bodo v tednu, ki prihaja, zelo pozitivne v ljubezenskem Izražanju. Vsekakor bo več časa za zabave in zabavno življenje. Vendarle se boste morali kljub obilici prostega časa zavedati, da vas bodo klicale obveznosti v službi. Naredili boste pomemben načrt in uspeli.
Sn BIK
Naredili boste nekaj zase In se sprostili. Besede bodo postale močne. Koraki po razpotju življenja prinašajo paleto izzivov in novosti. Odločili se boste in na delovnem mestu stopili v ospredje. Samozavestna drža vam bo koristila. Pridobili boste tudi partnerjevo podporo.
DVOJČKA
Obeta se cela paleta možnosti za uspeh. Istočasno je nakazano nihanje energije in nekaj nemira v besednem izražanju. V poslovnosti se boste izkazali v diplomaciji in prilagodljivosti. Naredili boste tudi velik premik naprej v pogledu denarja. Ljubezenska sreča bo z vami.
RAK
Napredovali boste tako na osebni kot duhovni ravni. Sledili boste svoji resnici in naredili nekaj zase. Če se odpravljate na dopust, se predajte užitkom, bodite kreativni in čarobni. V ljubezni bo v ospredju romantika in narediti boste morali nekaj zase. Pogovarjajte se.
LEV
Globoko v sebi se boste zavedali, kako pomembno je deliti ljubezen. Pretekla polna Luna (7. julij) vam je prinesla neko energijo in dodatno motivacijo. Delovne obveznosti vas bodo klicale in vam vlivale zaupanje. Samozavestna drža bo tista, ki vam bo dala elan.
DEVICA
Amorjeva puščica bo tista, ki bo v prihajajočem tednu na delu. Čas bo namenjen tudi raziskovanju in iskanju priložnosti. Veselo in prijetno bo v službi, kjer se bodo nadaljevali uspehi. Komunikacija bo adut, ki ga po potrebi izvlečete iz rokava. Srčna želja se bo izpolnila.
TEHTNICA
Planetne energije bodo za vas sproščujoče in lahkotne. Nihanje se bo nadaljevalo v ljubezni, vendarle se boste odločili pravilno. Svojo resnico boste izkazovali na delovnem mestu, ampak ker se boste istočasno ravnali po intuiciji. se ne boste zmotili. Možnost umetniškega izražanja.
ŠKORPIJON
Napredovali boste besedno in se v tem tednu večkrat znašli v središču pozornosti. To vam bo odgovarjalo. Aktivnosti se bodo nadaljevale v povezavi z ljudmi. Stopajte po svoji poti in uvideli boste, kaj vas veseli in vam je blizu. Upoštevajte partnerjeve ideje.
STRELEC
Iskali in našli boste navdih in svojo muzo. Tako bo postalo življenje rožnato In prijetnosti se bodo stopnjevale. Prav nič ne boste počakali, ampak boste šli pogumno naprej. Na delovnem mestu bo pestro in zanimivo. Razpeti boste med obveznosti in impulzivnost.
KOZOROG
Koristno bo delovalo dejstvo sprostitve. V tem tednu boste simbolizirani z barčico, ki bo mirno priplula v pristan. V ljubezni se bosta cedila med in mleko, romantika bo tista majhna pozornost, ki vam bo godila. Znali boste uživati v vsem. Naredili boste načrt prihodnosti.
VODNAR
Pogovori prinašajo ključ rešitve in notranje zadovoljstvo. Močan napredek je razbrati v partnerskem odnosu, kajti razrešitev bo prišla s svetlobno hitrostjo. Pod roke vam bo prišla zanimiva knjiga in tako boste obudili v sebi skrita znanja. Postavite si določene meje.
RIBI
Pridobili boste notranji navdih, kaj bo potrebno spremeniti. Omenjenega se ne boste smeli lotiti na hitro, ampak postopoma, korak za korakom. Sodelovanje z ljudmi, vam bo koristilo, tako boste spoznali svoje napake. Dobro vam bo služila intuicija in pri vsem se poslušajte.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poletni program Radia Ptuj - od 1. julija do 31. avgusta!
Maribor • Po skupščini delničarjev NKBM
Delitev dobička in odpuščanje zaposlenih?
V sredo popoldne so se na 18. skupščini zbrali delničarji Nove KBM, d.d., njihovi pravni zastopniki in pooblaščenci, ki so zastopali 64,48 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Skupščina se je seznanila s poslovanjem Nove KBM d.d. in Skupine Nove KBM ter upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za delo v preteklem poslovnem letu. Delničarji so izglasovali tudi sklep o dividendi v višini 0,20 EUR bruto, izvolili nove predstavnike v nadzorni svet družbe ter se seznanili z informacijo revizijske družbe KPMG v zvezi s financiranjem menedžerskih odkupov, da so bila vsa posojila odobrena pravilno in skladno z internimi pravili in pooblastili ustreznega organa banke.
Na skupščini je bil sprejet tudi sklep, da se bilančni dobiček za leto 2008 v višini 5,216,395.00 evrov nameni za dividende. Dividende se bodo delničarjem začele izplačevati najkasneje v roku 90 dni po
končani skupščini, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo vodeno pri KDD Centralni klirinško-depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 10. julija 2009.
Delničarji so na skupščini
Lastniška struktura NKBM (27. 01. 2009)
Republika Slovenija (41,50 %),
Slovenska odškodninska družba d.d. (4,79 %),
Kapitalska družba d.d. (4,79 %),
Pom-Invest d.d. (2,11 %),
KD Galileo, Vzajemni sklad (1,86 %),
East Capital Balkan Fund (1,20 %),
Delniški vzajemni sklad Triglav Steber (1,20 %),
NFD1 (1,17 %),
Sava Re (1,08 %),
Julius Baer International Equity Fund (0,94 %), ostali institucionalni vlagatelji (15,87 %), mali delničarji (23,49 %).
za obdobje štirih let izglasovali nove člane nadzornega sveta Nove KBM, ki so Danilo To-plek, Marko Jazbec, Dušan Jovanovič, Alenka Bratu-šek. Novi člani so svoj mandat nastopili kar v četrtek, 8. julija. Po predlogu VZMD je bil v nadzorni svet izglasovan tudi Janez Košak, ki bo svoj mandat nastopil 27. julija 2009.
Za revizorja za poslovno leto 2009 je bila imenovana revizijska družba Ernst&Young d.o.o. Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. Med pomembnejšimi dosežki v prvem kvartalu letošnjega leta je uprava banke izpostavila predvsem širitev poslovne mreže v Srbijo, kjer je banka februarja letos odprla predstavništvo v Beogradu, ter v osrednji Slove-
niji, kjer od junija deluje nova Podružnica Kranj, so po skupščini med drugim zapisali v sporočilu za javnost.
Na srečanju z novinarji po končani skupščini je predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič povedal: »V Novi kBm se bomo v letu 2009 v skladu s trenutno gospodarsko in finančno situacijo osredotočili predvsem na stabilnost in varnost poslovanja.«
Takoj po skupščini pa se je v javnosti že razširila informacija, da naj bi se za besedami Kovačiča pravzaprav skrival načrt odpuščanja zaposlenih; po poročanju POP TV naj bi bilo na listi za odpust okrog 150 zaposlenih, v cifro pa je vštetih okoli 40 zaposlenih, ki se bodo v kratkem upokojili.
Odpuščanje zaposlenih, če bo do njega res prišlo in če je nujno za ohranitev stabilnosti poslovanja naše druge največje banke, samo po sebi ne bi bilo toliko sporno. Vsekakor pa je sporno in najmanj neetično z vidika sprejetega sklepa zadnje skupščine, po katerem
si bodo lastniki delili dobiček. Kdo je lahko izglasoval takšen sklep, da se hkrati z odpuščanjem lahko polnijo denarnice lastnikov, pa je tako jasno - večinski lastnik, ki ima v rokah približno 50% banke.
Andrej Krajner (služba za stike z mediji NKMB), SM
Prometna varnost • Preventivna akcija Hitrost - počasneje je varneje
Policisti in preventivci pozivajo k umirjeni vožnji!
Počitnice so tu in slovenski policisti so jih, skladno z obdobnim načrtom za zagotavljanje varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela vlada republike Slovenije, začeli za akcijo Hitrost - počasneje je varneje, ki so jo izvedli v prvem tednu julija.
Pri izvajanju akcije so usklajeno sodelovali tudi drugi organi in organizacije, osnovna cilja pa sta predvsem zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah in povečanje stopnje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, želijo s policijskimi aktivnostmi prispevati k stabilnim prometno-varno-stnimi razmeram, ki so v petih mesecih 2009 sicer ugodnejše kot v enakem obdobju lani, tudi na področju hitrosti. V prvih petih mesecih se je zaradi neprilagojene hitrosti letos zgodilo 214, lani v tem času pa 260 prometnih nesreč. To je za 18 odstotkov manj kot lani, med njimi pa sta se s smrtnim
izidom letos končali dve, lani pa šest prometnih nesreč, 128 ali 2 odstotka manj se jih je končalo s telesnimi poškodbami in 84 z materialno škodo, kar je za prek 30 odstotkov manj kot lani. V prometnih nesrečah so zaradi prevelike hitrosti letos umrli trije, lani pa devet udeležencev, 16 jih je bilo hudo, 190 pa telesno poškodovanih.
Pozivom za večjo varnost v cestnem prometu v času šolskih počitnic pa se pridružujejo tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki so o tem razpravljali na zadnji seji pred pričetkom poletnih počitnic. Kot je poudaril predsednik sveta Franc Kozel, starše pozivajo k večji budnosti nad tem, kar
počnejo njihovi otroci v času šolskih počitnic. Ker so v teh dneh otroci več sami, namreč mnogi starši ali skrbniki nimajo nad početjem svojih otrok nobenega nadzora, zato so pogosto prepuščeni ulici in cesti. Starše opozarjajo, da so dolžni
svoje otroke vedno znova opozarjati na nevarnosti, ki jim pretijo med hojo ali vožnjo s kolesom, vedno znova jih je treba opozarjati tudi na njihovo obnašanje v cestnem prometu in na upoštevanje cestnoprome-tne signalizacije ter semaforjev.
Opozoriti jih je treba tudi na dejstvo, da je lahko vožnja s kolesom brez čelade usodna že ob najmanjšem padcu.
Na brezskrbne in razigrane otroške glavice pa morajo v času počitnic budno paziti tudi vsi drugi udeležence v cestnem
prometu, še posebej pozivajo k previdnosti vse voznike motornih vozil, naj bodo pozornejši do otrok v prometu, saj so ti najbolj nepredvidljivi, obenem pa najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu.
-OM
Središče ob Dravi • Podpis pogodbe za modernizacijo cest
Velika pridobitev za občino
V sredo je župan občine Središče ob Dravi skupaj z direktorjem podjetja Asfalti Ptuj Marijanom Pon-gracem podpisal pogodbo za izvedbo gradnje oziroma modernizacije lokalnih cest Loperšice-Ša-lovci-Vitan. Projekta se občina loteva v partnerstvu z občino Ormož, finančno pa jo delno financira tudi Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V času izvajanja akcije »Hitrost - počasneje je varneje«, med 29. 6. in 5. 7. 2009, so policisti PU Maribor v poostrenih aktivnostih ugotovili 606 prekoračitev hitrosti. 560 kršiteljem so izrekli globo, 42 so opozorili, zoper 4 pa podali obdolžil-ne predloge pristojnemu sodišču. Večino kršitev so ugotovili na krajih, kjer je problematika hitrosti najbolj izstopajoča. V času akcije so policisti izvajali tudi preventivne aktivnosti, v katerih so voznike motornih vozil opozarjali na problematiko hitrosti in nevarnosti prehitre vožnje.
Župan je uvodoma predstavil projekt, pri katerem sodelujeta občini Središče ob Dravi in Ormož, pri tem je opravičil odsotnost ormoškega župana, ki bo kot soinvestitor podpisal pogodbo kasneje. Gre za skupno investicijo ceste, ki so jo označili za prioritetno, se z njo
prijavili na regionalni razpis in zanjo tudi pridobili evropska sredstva.
Na razpis za izgradnjo ceste so se prijavila tri podjetja, vsa so oddala popolno dokumentacijo, pri izbiri pa je glavno vlogo igrala najnižja cena za izvedbo del.
Foto: Patricija Babosek
Foto: M. Ozmec
Starši morajo svoje otroke vedno znova opozarjati na varno udeležbo v cestnem prometu, pri tem pa jim morajo biti vzor tudi sami!
Zupan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in direktor podjetja Asfalti Ptuj Marijan Pongrac ob podpisu pogodbe za izvedbo modernizacije cest.
Boris Novak, vodja medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, je predstavil tehnični del izvedbe, povedal je, da je izdelal izvedbeni načrt, na osnovi katerega se bodo izvajala dela na terenu, in pripravil je popis del, na osnovi katerega so izvajalci oddali svoje ponudbe in tako je bil tudi izbran najugodnejši ponudnik, podjetje Asfalti Ptuj. Izvedbeni načrti so izdelani v petih odsekih od A do E. Skupna dolžina vseh odsekov znaša približno 6 kilometrov. Pri odseku A in B bodo izvedli širitev ceste, po potrebi pa se bo izvedla tudi rekonstrukcija. Na odseku C bodo izvedli pre-plastitev, še pred tem pa odriv bankin, čiščenje cestišča, premaz z emulzijo, groba izravnava in nato asfaltiranje. Na odsekih D in E se bo izvedla širitev ceste in po potrebi tudi rekonstrukcija. Skupni stroški znašajo 696 ti-
soč evrov, občini pa si jih bosta razdelil po odsekih, Ormož bo financiral odseka A in E, Središče ob Dravi pa odseke B, C in D, pri tem pa jim bodo v pomoč tudi sredstva, pridobljena na razpisu iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Direktor podjetja Asfalti Ptuj Marijan Pongrac je ob podpisu dejal, da je investicija, ki se je letos lotevajo, dvoletna, dela pa se nameravajo lotiti takoj, ko se uredijo še manjše formalnosti, to bo čez dva do tri tedne, načrtujejo pa, da bodo dela končana prej, kot je dogovorjeni rok.
Kot je povedal župan Borko, gre za pomembno pridobitev, saj gre za odseke, ki so nujno potrebni rekonstrukcije. Povedal je še, da trenutno končujejo adaptacijo osnovne šole, zato izvajajo rekonstrukcijo cest po finančnih zmožnostih proračuna občine.
Patricija Babosek
Ptuj • Pogovor o zdravilnih rastlinah
Da za vsako bolezen rož'ca raste, so vedeli že v praveku
Uporaba zdravilnih rastlin v zdravstvene namene ima zelo dolgo tradicijo. Zeliščarstvo je staro skoraj toliko kot človek, že od praveka jih je namreč nabiral povsod. Z zdravilnimi rastlinami so zle duhove iz teles izganjali že Babilonci, Egipčani, Rimljani, Kitajci, o tem pričajo zapisi na kamnitih ploščah, papirusih in tudi številni rokopisi. Ajdo so med drugim uživali kot zdravilo pri šibkem ožilju, za otekline ali edeme, za artičoko so rekli, da blagodejno učinkuje na jetra in žolč, breza je dobra za kožo. V starem Egiptu so delavcem, ki so gradili piramide, v hrano dodajali zelišča, da bi preprečili nalezljive bolezni oz. ohranili delavce zdrave. Znanje o zdravilnih rastlinah seje v Evropo razširilo iz arabskega sveta.
Razširjena uporaba danes govori o njihovi priljubljenosti in učinkovitosti. V državah, kjer priznavajo tradicionalno medicino (npr. Kitajska) kot uradno, ima poraba zdravil rastlinskega izvora še vedno prednost pred klasičnimi zdravili. Zadnje čase je čutiti, da se s promocijo zdravega življenjskega sloga ljudje vračajo k naravi in da narašča zanimanje za zdravilne rastline ter zdravila naravnega izvora. Veliko je raziskav na področju delovanja zdravilnih učinkovin, pridobljenih iz zdravilnih rastlin. V svetu je vedno več ekološke in nadzorovane pridelave zdravilnih rastlin za potrebe farmacevtske industrije. Tudi večje tovarne zdravil se odločajo za proizvodnjo zdravil, ki vsebujejo rastlinske izvlečke. V lekarnah je vedno več zdravil rastlinskega izvora. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se danes z rastlinami zdravilo več kot štiri milijarde ljudi oziroma 80 odstotkov svetovne populacije. Herbalna medicina je sestavni del tradicionalne medicine, ajuverdskega, starokitajskega, naturopatske-ga ali homeopatskega načina zdravljenja. Po njenih podatkih naj bi kar 74 odstotkov zdravil uporabljalo rastlinske izvlečke, njihove učinkovine pa se skladajo s tistimi, ki so jih na veliki zvon obešali že v praveku.
»Da bi zaščitila potrošnike, naša zakonodaja zdravilne rastline razvršča v tri kategorije H, Z in ZR. V kategorijo H so razvrščene zdravilne rastline, ki jih lahko uporabljamo kot hrano, saj niso poznani stranski učinki pri dolgotrajni uporabi, kamilica, kumina, poprova meta, melisa ... V kategoriji Z so zdravilne rastline, ki so namenjene zdravljenju. Stranski učinki pri njihovi prekomerni uporabi so bolj ali manj izraženi, zato zahteva uporaba previdnost, to so sena, žajbelj, krhlika, glog . V kategorijo ZR sodijo zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva nadzor. Zanje so značilni pogosti neželeni stranski učinki pri priporočenih odmerkih, pri prekoračenih pa celo strupenost. To so volčja češnja, šmarnica, jesenski podlesek, indijska konoplja, vse vrste maka . Zato smo se odločili, da v naših zdravstvenih nasvetih, ki jih lahko preberete vsak torek v Štajerskem tedniku v rubriki Zdravstveni nasveti, nekaj prostora namenimo tudi zdravilnim rastlinam. Težko je bilo med številnimi
izbrati tiste najpomembnejše. Naredili smo izbor, ki zajema nekaj dobro znanih tradicionalnih in nekaj pozabljenih ter na novo odkritih zdravilnih rastlin. Nekaj besed bomo v prispevkih namenili tudi začimbnicam in zelenjavi, katerih izvlečki imajo tudi zdravilni učinek in jih predvsem v prehranskih dopolnilih najdemo v koncentrirani obliki,« je uvodoma povedala Mirjana Dunjic Lapuh, mag. farm., iz JZ Lekarne Ptuj.
Posušene dele zdravilne rastline, namenjene za domačo uporabo, poznamo pod imenom čaj, saj jih večinoma uporabljamo za pripravo priljubljenega napitka pod tem imenom. Strokovni, farmacevtski naziv za posušene dele rastlin je droga. Te lahko kupimo v lekarni, pri zeliščarjih ali jih pridelamo sami. V lekarnah so na voljo droge preverjene kakovosti in porekla.
V pogovoru z Mirjano Dunjic Lapuh, mag. farm., urednico knjižice zdravilne rastline, ki so jo predstavili ob odprtju razstave zdravilne rastline, bomo poskušali predstaviti vse tisto, kar naj bi bolj ali manj vsak vedel o zdravilnih rastlinah, v prvi vrsti o poznavanju nabiranju, sušenju, hranjenju in načinih uporabe, da bo dosežen namen, ker za vsako bolezen rož'ca raste. Avtorica je študij farmacije končala pred 30 leti, njena generacija je imela še to srečo, da so imeli v študijskem programu farmagnozijo, vedo, ki se ukvarja z zdravilnimi rastlinami.
Na kaj je potrebno še posebej paziti ob pripravi zdravilnih rastlin doma?
»Če se odločite, da si boste drogo pripravili doma, morate biti prepričani, da dobro
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjic Lapuh, mag. farm., urednica knjižice Zdravilne rastline: »V lekarnah je vedno več zdravil rastlinskega izvora. Slovenija je bogata z zdravilnimi zelišči, raste jih več kot 3000, od tega naj bi jih bilo najmanj 10 odstotkov zdravilnih.«
poznate rastlino v naravi. Zato bomo v naših prispevkih vsako rastlino tudi opisali, da jo boste laže prepoznali. Podobno kot gobe so si lahko rastline med seboj zelo podobne, po učinkovitosti pa zelo različne, tudi strupene. Zato je potrebna previdnost že na začetku, pri nabiranju rastlin. Mesto in čas nabiranja rastlin sta tudi pomembna za optimalno kakovost droge in vsebnost učinkovin. Nabiramo vedno na čistih krajih, ne pa ob cestah in v bližini površin, ki so sveže gnojene ali obdelovane s strupenimi zaščitnimi sredstvi. Nikoli ne nabiramo od dežja mokrih in rosnih rastlin. Izberemo vedno najlepše in nepoškodovane rastline. Kot pribor upora-
bimo košaro, rokavice, škarje za nadzemne dele ter lopatko in motiko za korenine.
Ko smo rastline nabrali, jih začnemo takoj sušiti. To storimo na večji ravni površini v čistem in suhem prostoru, ki ga redno prezračimo. Ob lepem vremenu lahko sušimo tudi na odprtem, zaščiteno pred soncem, vendar nikakor ne rastlin, ki vsebujejo eterična olja. Med sušenjem rastline pogosto prevračamo. Danes so na voljo tudi električni su-šilniki, ki postopek precej poenostavijo.«
Kaj pa lahko poveste o shrambi posušenih zdravilnih rastlin, da bodo le-te imele pričakovan učinek?
»Posušene droge pravilno shranimo v pločevinaste ali
Foto: Črtomir Goznik
»Ko govorimo o zdravilih rastlinskega izvora, ne smemo pozabiti, da so namenjena predvsem lajšanju blagih do zmernih težav pri samozdravljenju.«
steklene posode, ki se dobro zapirajo, hranimo pa jih v suhem in temnem prostoru. Najbolje je, da vsebino vsako leto zamenjamo s svežo. Če bomo upoštevali vsa našteta navodila, bomo pripravili dobro drogo in pripravljen napitek bo vseboval vse potrebne učinkovine za pričakovani učinek. V današnjem času, ko se z onesnaženim okoljem srečujemo na vsakem koraku, je bolj varno uporabljati gotove droge preverjene kakovosti in porekla. Zdravilne učinkovine se v drogah nahajajo v različnih delih rastline. Ena sama droga lahko vsebuje več različnih učinkovin. Koliko učinkovine bomo imeli v pripravku, je odvisno od načina priprave. Med napitki ločimo: prevretek, poparek in preli-vek. Pripravimo pa lahko tudi tinkturo in kopeli.«
Laični uporabniki natančno ne ločimo med posameznimi vrstami napitkov. Jih lahko predstavite?
»Prevretek pripravimo iz trdih drog (skorja, korenine), tako da drogo prelijemo s hladno vodo, počakamo, da zavre in pustimo vreti toliko časa, kot je predpisano v navodilu, nato precedimo. Po-parek naredimo iz nežnejših drog (cvetovi in listi). Dolgo segrevanje bi uničilo učinkovine in eterična olja bi izhlapela. Pripravimo ga lahko na dva načina: zavremo vodo, vanjo stresemo drogo, odstavimo, pustimo stati predpisan čas, nato odcedimo ali pa z zavreto vodo prelijemo drogo v skodelici, pustimo stati predpisan čas in odcedimo. Prelivke pripravimo iz drog takrat, ko so učinkovine v njih tako občutljive, da bi že kratkotrajno segrevanje na nižjih temperaturah izničilo učinek (npr. slezove koreninice).
Drogo damo v skodelico, prelijemo jo s predpisano količino hladne vode in pustimo stati določen čas, najmanj dve uri, medtem večkrat premešamo, nato odcedimo.
Tinkturo pripravimo, kadar so učinkovine lažje topne v alkoholu kot v vodi. Drogo zdrobimo in namočimo v 70-odstotni alkohol ali v močno domače žganje, v dobro zaprti steklenici pustimo predpisan čas. Vsak dan pre-tresemo. Po določenem času precedimo in uživamo po kapljicah, razredčeno z vodo ali na sladkorju. Kopeli iz drog lahko doma pripravimo po navodilih za prelivke in pre-vretke. Temperatura vode v kadi naj ne presega 37 stopinj,
v njej ne ostajajmo več kot 10 minut.
Pri pripravi napitkov je potrebno dosledno upoštevati navodila za pripravo, predvsem količine in čas. Uživaj-mo vedno sveže pripravljene napitke. Tako bomo dobili pripravek, ki bo vseboval največ učinkovine za pričakovano učinkovitost. Količine zaužitega napitka v dnevni dozi se ne sme prekoračiti tam, kjer je to navedeno.«
Kje vse najdemo standardizirane izvlečke zdravilnih rastlin?
»Standardizirane izvlečke zdravilnih rastlin ali učinkovin, pridobljenih iz zdravilnih rastlin, najdemo danes v številnih gotovih izdelkih kot zdravila rastlinskega izvora ali prehranska dopolnila. Zamudno pripravo napitkov in tinktur doma lahko preprosto nadomestimo z gotovimi izdelki v obliki čajev, tablet, kapsul, kapljic, sirupov za uživanje ter različnih mazil, krem, gelov, past in tekočin za zunanjo uporabo. Nekateri izdelki vsebujejo izvlečke ene rastline, nekateri pa so kombinacije več učinkovin iz različnih rastlin. Zdravila rastlinskega izvora, ki so registrirana v Sloveniji, imajo zagotovljeno kakovost, učinkovitost in varnost, ki je potrjena tudi pri Agenciji za zdravila. Za pre-hranska dopolnila in izdelke za nego ter lajšanje težav na bazi rastlinskega izvora proizvajalci zagotavljajo kakovost na podlagi certifikatov, dobrih praks in dolgoletne tradicije v proizvodnji. Če se odločite za omenjene izdelke, je lekarna zagotovo pravo mesto za nakup.«
Kaj pa lahko poveste o samem namenu oziroma o uporabi zdravil rastlinskega izvora?
»Ko govorimo o zdravilih rastlinskega izvora, ne smemo pozabiti, da so namenjena predvsem lajšanju blagih do zmernih težav pri samozdra-vljenju. Pri zdravljenju kroničnih bolezni in resnih bolezenskih znakov so lahko podporna terapija, nikakor pa ne morejo nadomestiti zdravil. Zato se v primeru, da se zdravite za katero koli kronično boleznijo, o uporabi zdravil rastlinskega izvora in prehranskih dopolnil obvezno posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom v lekarni.«
Kaj želite sporočiti oziroma povedati ljudem s prispevki o zdravilnih rastlinah?
»Želimo si, da bi z našimi prispevki o zdravilnih rastlinah osvežili znanja, ki jih na tem področju že imate, in izvedeli še marsikaj novega, zanimivega in uporabnega za vaš vsakdan. Želimo, da bi iz knjižice Zdravilne rastline z nasveti lekarniških farmacevtov ljudje izvedeli čim več uporabnega, kar jim bo pomagalo lajšati težave, krepilo ali izboljšalo počutje in pomagalo ohranjati zdravje, da ne bo ostalo vse pri čajih. Iz zdravilnih rastlin je mogoče pripraviti tudi okusna peciva, na primer pita z žajbljevimi cvetovi, zeliščni kruh, metino pecivo, okusen je tudi sivkin sladoled, pa bučni narastek s timijanom, žganje divje češnje ali trpotčev sirup.«
Polenšak • Tretja košnja na stari način
Da ne bo nikoli pozabljeno
V dneh, ko se v TD Polenšak že z vso vnemo pripravljamo na 46. žetev z razstavo kruha in pogač, se je v našem društvu na praznik slovenske državnosti zgodila še ena večja prireditev - 3. košnja trave na star način, s sklepano ročno koso ter vsem orodjem, ki se za čisto in brezhibno košnjo rabi (vodir, kamen ...).
Glede na odziv in udeležbo, ki je iz leta v leto večja, bi lahko rekli, da so možnosti, da prireditev postane tradicionalna, zelo velike.
V četrtek, 25. junija, ob 5. uri zjutraj, ko je bila na travniku še precej rosa in veliko
vlage od vsakodnevnega dežja, so se kosci po jutranjem okrepčilu, izpred turističnega doma na Polenšaku, kjer je bilo zbirališče, najprej odpravili na »faroško podvije«, nato pa so kosili še šolski hrib. Košnja je bila zaradi obilnih
padavin in precej poležene košenine precej otežena, vendar vztrajnim približno 65 udeležencem tega lepega kmečkega opravila volje ni omajalo.
Kosilo je 45 koscev, nekaj je bilo gospodinj z grabljami,
V -
*	■ " ■■"'■:': V'
C." .'ik.
i \ * •	* T
Utrinek z jutranje košnje na Polenšaku, ki se je je udeležilo kar 45 koscev, pomagale pa so tudi gospodinje in otroci.
Reka • Osnovnošolci na obisku pri vrstnikih
Veselo na morju
34 učencev in 5 učiteljev Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo je v torek, 26. 5. 2009, ob 6. uri krenilo proti Reki, z namenom obiskati naše prijatelje vrstnike iz Osnovne šole Pečine.
Z avtobusom smo se vozili dobre štiri ure, ko smo naposled le prispeli do Reke. Pričakali so nas učenci, učitelji ter ravnateljica Osnovne šole Pečine, po rodu Slovenka. Pripravili so nam prijazen sprejem, kjer ni manjkalo petja in plesa. Po dobrodošlici in izmenjavali daril smo si prazne želodčke napolnili z okusnim kosilom.
Popoldan smo preživeli v
družbi naših gostiteljev. Vkrcali smo se na barko, s katero smo se odpeljali na otok Krk v turistični kraj Omišalj. Tam smo uživali na vročem soncu in veselo čofotali v morju. Nato smo se utrujeni vrnili v hostel, kjer nas je pričakala večerja. Okoli osme ure zvečer smo se nestrpni odpravili na kratek sprehod po mestu in med drugim obiskali tudi tamkajšnje trgovine.
Večer v mestu je hitro minil in vrnili smo se nazaj v hostel, kjer smo se pripravili na spanje in utrujeni popadali v postelje.
Naslednji dan smo se zbudili že ob 7. uri, se uredili, pospravili svojo prtljago ter se odpravili na zajtrk. Po zajtrku smo na Osnovni šoli Pečine obiskali knjižnico za slepe in slabovidne otroke. Prijazna defektologinja nam
ki so svežo košenino grabljale in razsipavale ter skrbele, da kosci niso trpeli žeje, nekaj je bilo otrok, prišel je tudi harmonikar, slišati je bilo domače pesmi, naše domače gospodinje pa so poskrbele za odlično domačo malico -ajdove žgance, gobovo juho in »opolenke« iz krušne peči.
Po košnji smo nagradili kosca, ki je začel s košnjo najbolj zgodaj - to je tokrat uspelo gospodu Maksu Kokolu, saj je prišel že ob 3. uri zjutraj, samo 10 minut kasneje se mu je pridružil še gospod Janez Štebih.
Posebne pozornosti so bili še deležni: najpogumnejša ženska, ki je kosila - gospa Marija Osterc, najmlajši kosec Denis Nedeljko, najstarejša kosca gospod Andrej Majcen in gospod Anton Kozar ter skupina, ki se je letos udeležila košnje - člani Društva rojaka Janeza Pucha iz Juršincev s svojim članom in županom gospodom Alojzom Kauči-čem na čelu.
Po je sledilo veselo druženje, ki je trajalo vse do popoldneva.
Martina Horvat
je predstavila knjižnico, nekateri učenci pa so lahko napisali svoje ime v Braillovi pisavi.
Posebno doživetje je bila vožnja z dvonadstropnim turističnim avtobusom, ki nas je odpeljal v Opatijo. Tam smo imeli kratek postanek za ogled mesta in za sprehod po mestni plaži.
Po vrnitvi v Reko in kosilu smo se odpravili po nakupih v trgovski center Tower, ki je eden največjih na Hrvaškem.
Dan je hitro minil in polni vtisov, novih doživetij ter prijateljstev smo se ponovno znašli na avtobusu, ki nas je odpeljal proti domu. Upamo, da nam bodo naši prijatelji iz Reke čim prej vrnili obisk.
Julija Lozar, Nuša Korošec, Talita Krajnc, 8. a
Prejeli smo
Spremembe vsakih 10 let
V zadnji številki Ptujčana z dne 24. junija 2009 preberemo besede v nadnaslovu. In to na novih strokovnih podlagah, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Mestni svet pa je na redni seji 22. junija brez pomislekov sprejel Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj ter črtal točko 2.4.0.005 Kicar, 112, rojstna hiša Jožeta Lacka.
Na »novih strokovnih podlagah«, piše v obrazložitvi. So bile dosedanje napačne? Predlagal jih je prav tako sedanji predlagatelj.
Pa po vrsti. Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev NOV na območju občine Ptuj (Ur. vestnik Ormož in Ptuj, št. 13-155 /82, z dne 15. julija 1982) je podpisalo 52 podpisnikov, med njimi tudi Zavod za spomeniško varstvo Maribor.
V10. členu tega Dogovora piše: Zavod za spomeniško varstvo Maribor je dolžan:
sodelovati z občinskim upravnim organom, pristojnim za vprašanja borcev NOV pri pripravi programa varstva, urejanja in vzdrževanja spominskih obeležij NOV;
v skladu z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov nadzorovati stanje, predlagati ukrepe, nadzorovati vsa dela in izvajati dela na zgodovinskih objektih;
nuditi strokovno pomoč pri urejanju, vzdrževanju in zaščiti spomenikov in spominskih obeležij.
Na osnovi tega Dogovora se je pristopilo k oblikovanju in sprejemanju Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju ob-
čine Ptuj. Tega je Skupščina občine Ptuj sprejela na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti
21. novembra 1989 (Ur. vestnik Ormož in Ptuj, št. 35, z dne 21. decembra 1989). V preambuli Odloka piše »... ter na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
št. 1853-88«.
V 10. členu pod točko 2.4.0.005 piše: »c) Hiša z izrazitim zgodovinskim pomenom je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno podobo, zato varujemo njeno stavbno maso s spominsko ploščo«.
Torej Zavod negira svoje takratne odločitve in v vsem tem času ni izpolnjeval dolžnosti, za katere se je zavezal ob podpisu Družbenega dogovora iz leta 1982. V naslovu sem zapisal:
Spremembe vsakih 10 let. Ta trditev drži. Po podpisu družbenega dogovora je bil prestavljen Lackov spomenik leta 1992, po sprejetju občinskega odloka leta 1989 je bil sprejet novi Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 20. januarja 1999 in v letu 2009 so mestni svetniki na predlog Zavoda črtali rojstno hišo Jožeta Lacka iz seznama Zgodovinskih in memorialnih spomenikov. Čudna naključja. Namesto da bi se posvetili varstvu in sprejemanju odlokov v skladu z novim zakonom, sprejetim pred desetimi leti, so ubrali lažjo pot.
Še dobro, da smo v Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj izdali obširni zbornik »Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju« ob 60. obletnici zmage nad nacifašizmom. Kot zadnje poglavje smo z vso tenkočutnostjo v njem natisnili vse spomenike in spominska obeležja. Kot da bi slutili, da bodo brez potrebnega vzdrževanja počasi propadli. Morda pa to nekaterim ustreza? Meni ne.
Stanko Lepej
foto: om.lckokicar
Lackova rojstna hiša v Kicarju ni več kulturni spomenik lokalnega pomena.
Pojasnilo k članku Skrite težave,
razkriti uspehi
Novinarka SM je v članku z omenjenim naslovom zapisala, da je v obnovljenem vaško-gasilskem domu v Za-mušanih odpadel strop oziroma omet. Dejstvo je, da se ni zrušil omet, ampak MFD-obloga.
Slovesno odprtje doma ni bilo predvideno v začetku junija, saj je bila pogodba z glasbeniki sklenjena za 28. junij, podpisal sem jo sam, in takrat je prireditev tudi bila.
Na paradi pa so ob praporščakih iz GZ Gorišnica sodelovali še iz GZ Sevnica, GZ Novo mesto, GZ Slovenska Bistrica in GZ Ormož.
Predsednik PGD Zamušani Janko Kostanjevec
Foto: arhiv sole
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
Računovodstvo za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
BETONSKI IZDELKI - robniki, škarpniki, ploščice itd. Čeh Franc, s. p., Dornava 79 b, Dornava. Tel. 02 755 07 21, 041 694 702.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
^milumecl
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
-^AST^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
Dornava • Tekmovanje ribičev M Prireditvenik
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
OSKRBA NA DOMU, gospodinjska dela, pomoč, spremstvo. Hišniška dela: popravilo pohištva, vrat, pip, odtokov, stikal ... , urejanje zelenic. Skrb za domače živali (hrana, sprehod). Jože Škerget, s. p., Ptuj, telefon 02 788 59 88 in 040 993 778.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 386 270.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
UGODNO PRODAM les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent na dve cevi in puhalnik za zrnje. Tel. 040 123 549.
PRODAM slamo na dveh hektarjih. Tel. 041 363 947.
PRODAMO bukova drva za dostavo, po želji razrežemo. Tel. 031 532 785.
PRODAMO rotacijsko koso 135, zelo dobro ohranjeno. Tel. 041 920 575.
PRODAM cisterno za gnojevko, 3200 l, in traktorski viličar. Tel. 041 521 863.
PRODAM traktor Deutz torpedo 45, letnik 86, s kabino, registriran, v brezhibnem stanju, in teličko simentalko, staro 14 dni. Tel. 041 599 567.
PRODAMO bukova drva. Polena ali žagana, z možnostjo dostave na dom, po ugodni ceni. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM tračni brusilni stroj za les. Tel. 02 772 26 61.
PRODAM suha bukova drva, na meter razcepljena, z dostavo na dom. Tel. 041 914 263.
PRODAM kosilnico SIP Roto 135 ter vmesno hidravliko za brane Rabe. Tel. 041 938 664.
PRODAM teličko simentalko, staro 2 meseca. Tel. 757 03 41.
PRODAM ječmen in slamo. Tel. 041 490 468.
PRODAM kosilnico BCS in roto brano. Tel. 031 779 781
PRODAM bukova drva, možna dostava. Tel. 041 668 195.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
UGODNO ODDAMO apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 50 EUR/dan. Tel. 041 764 6 93.
Najboljši so bili Sarajevčani
Prizadevni člani Ribiškega društva Dornava so v nedeljo, 28. junija, uspešno izvedli 3. mednarodno tekmovanje v lovu rib s plovcem, na katerem so sodelovale ekipe športnih ribičev iz Italije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in številne domače ekipe.
Zanimivo mednarodno ribiško tekmovanje je potekalo na obrežju obnovljenega dela stare struge reke Pesnice. Vreme ribičem in tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je med tekmovanjem deževalo, športni ribiči pa so vztrajali in po treh urah tekmovanja so bili vsi zmagovalci.
Med vsemi je imela največ športne sreče in uspeha ekipa iz Bosne in Hercegovine, zmagalo je Sportsko ribolovno društvo Sarajevo 1906, ki je eno od najstarejših na Balkanu, saj je bilo ustanovljeno v času Avstro-Ogrske. Drugo mesto so zasedli tekmovalci Ribiške družine Ptuj, tretje pa hrvaško ribiško športno društvo Novi Marof.
Prireditev so vzorno organizirali člani Ribiškega društva Dornava, ki so s tem dokazali, da so sposobni organizirati tudi zahtevnejša tekmovanja v mednarodnem merilu. Število ekip na tekmovanju omejuje dolžina obnovljene Pesnice, zato so dornavski ribiči trdno odločeni, da bodo ob podpori občine in širše skupnosti nadaljevali obnovo Pesnice do sotočja s strugo nove Pesnice, za kar so že pridobili soglasje Mi-
fllMilillMJiMiWllf
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
I
or I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Lejla Kusanovič, drdent med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN CAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Petek, 10. julij
18.00 do 21.00 Ptuj, Krempljeva ulica 1 (bivša policija), predavanje Meditacija, šport in duhovno napredovanje, predavanje je brezplačno 21.00 Ptuj, na gradu, predstava Leticija in luštrek, pri ogledu predstave ni
sedežnega reda ter priporočamo topla oblačila 21.00 Lenart, letni oder na dvorišču občine, monokomedija Fuzbal je vse
Sobota, 11. julij
7.00 Gorišnica, športni park, 11. tradicionalna vaška olimpijada 8.00 Grajena, kolesarski maraton po poteh primestne četrti Grajena 9.30 do 11.30 Ptuj, Krempljeva ulica 1 (bivša policija), predavanje Meditacija, šport in duhovno napredovanje, predavanje je brezplačno 15.00 Grajena, igrišče, turnir v malem nogometu med zaselki primestne
četrti Grajena, zaključi pa se s skokom v daljino za naziv »najposkoč-nejšega Grajenčana« 21.00 Ptuj, na gradu, predstava Leticija in luštrek, pri ogledu predstave ni
sedežnega reda ter priporočamo topla oblačila -	Ormož, Planinsko društvo, izlet na Stenar, prijave na telefon 041 698
741
Nedelja, 12. julij
9.00 Pohorje, na Ruški koči, turistična prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči
14.00 Pohorje, na Ruški koči, tekmovanje harmonikarjev za pokal Ruške koče
14.30 Mala vas pri Tunfu, prireditev ob 14. občinskem prazniku občine
Gorišnica in 13. dan gasilcev GZ Gorišnica in 60 let PGD Mala vas ter razvitje gasilskega prapora
Ponedeljek, 13. julij
Foto: RD Ptuj
Na obrežju obnovljenega dela stare struge Pesnice so tekmovali ribiči iz Italije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije.
nistrstva za okolje in prostor.
Sicer pa tekmovanje in prizadevanja za pridobitev novih vodnih površin na stari Pesnici že sovpadata v okvir praznovanja 10-letnice ustanovitve Ribiškega društva Dornava. -0M
Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce »Brož«, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ...
Ormož, taborjenje v Apačah - Zg. Konjišče, prijave na telefon 040 345 281, starost od 13 let naprej, cena 25 evrov, tabor traja do 15. julija
Kino Ptuj
10., 11. in 12. julij ob 19.20 Civava z Beverly Hillsa - družinska komedija. Ob 21.00 Art program: Rokoborec - športna drama.
Program TV Ptuj
I TMČtKIVAMUiA
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dan državnosti na Ptuju. Otvoritev spomenika borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. Tradicionalni tek partnerskih mest Ptuja. Otvoritev tovarne proteinskih koncentratov v Perutnini Ptuj. Priprave na projekt Evropske kulturne prestolnice 2012. Sprejem učencev, nagrajencev OŠ Ljudski vrt. Uspešen športni invalid Marjan Žagar. Sprejem mini maturantov pred Mestno hišo. Spominska razstava slik Marijana Remca. Razstava izbora del kiparja Erwina Huberja. Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta v OŠ O. Meglič. Spoznajmo Albanijo v besedi in sliki.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajonova 1, Pluj (ob Moribonki culi), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
MPiMMINlII m M IIQM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ODDAM dvosobno stanovanje na Grajeni. Tel. 02 751 2151 ali 051 220 017.
PO IZJEMNI ceni prodam obnovljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 030 396 757.
NEPREMIČNINE
MIKLAVŽ - MB, prodam obnovljeno enoto dvojčka, 70 m2 + klet + terasa + garaža in 270 m2 dvorišča. Možna dozidava. Telefon 051 205 537.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno opremljeno stanovanje, delno adaptirano, velik balkon, klet, KTV in telefon. Tel. 031 244 748.
V PTUJU prodam gradbeno parcelo, 14,5 a. Inf. na tel. 031 684 075.

■n Vi J
02b (ib 9Z>o QDo
=& NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
RAZNO
IŠČEMO inštruktorja za diatonično harmoniko. Telefon 031 461 305.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico v popoldanskem času. Za več informacij pokličite na telefon 031 701 816.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
V OKOLICI Šolskega centra na Ptuju se je izgubil belo-siv, modrooki angora muc. Če ga opazite ali veste kaj o njem, sporočite lastnici na tel. 031 305 566.
datum	1 PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 11. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI	5 EUR
nedelja, 12. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: REVNI MILIJONAR Kriminalna romantična drama, režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan	5 EUR
ponedeljek, 13. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: ŽENSKE Komična drama, režija: Diane English	S EUR
sobota, 18. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri KONCERT vokalne skupine ACCAPELLA BENJAMIN in MANDOLINSKE skupine AMOS	5 EUR
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred zaCetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471.9 JTD	2005	8.390.00	KOV.SIVA	KUMA
AUDI A31.9 TDI SPORTBEK	2008	18.380,00	ČRNA	AVT. KLIMA
AUDI A61.9 TDI KARAVAN	2001	6.980,00	KOV.T.MODRA	AVT. KLIMA
BMW 320 D LIMUZINA	2007	21.300,00	BELA	AVT. KLIMA
CHEVROLET LACETTI 1.6	2007	7.980,00	KOV.SREBRN	KUMA
HONDA CMC 1.6 i	2004	7.980,00	SREBRN	KUMA
HYUNDAI GETZ 1.1 i	2006	5.950,00	KOV.ČRN	KUMA
OPEL VECTRA 2.0 DT1 LIMUZINA	2002	6.690,00	BELA	KUMA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI COMF.EXPR.UM.	2006	8.680,00	KOV.SIVA	AVT. KLIMA
RENAULT SCENIC III 1.9 DCI TECH LINE	2007	10.750,00	KOV.T.SIVA	DIG. KUMA
ŠKODA FABIA 1.4 TDI	2007	7.980,00	BELA	KUMA
VWP0L0 1.2 CONFORT	2008	9.360.00	KOV.ČRN	KUMATIK
VW GOLF IV 1.9 TDI	2003	7.490,00	BELA	AVT. KLIMA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.980,00	KOV.BOR.RDEČ	AVT. KLIMA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	12.980,00	KOV.ČRN	AVT. KLIMA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TOI	2005		AVT. KLIMA	ČRNA
AUDI ALLROAD 3.0 TOI 0	2007		AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3.0 VB TOI DPF TIP. 2006			AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 3:3180	2004		KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA 3:32BD TOURING AVT. 2006			KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA 5:5201	1997		KLIMA-2 ZON.	SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003		KLIMA	SREBRNA
CITROEN C31.41 SX	2004		AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN C41.6 HDI	2006		KLIMA	KOV. ČRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	2006		KLIMA	SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCIFUTURA	2005		KLIMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA KARAVAN 1.9 CDTI	2006		AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
RENAULT ESPACE RXE 2.01BV	2000		AVT. KLIMA	SREBRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2003		KLIMA	SREBRNA
VW POLO M	2003		AVT. KLIMA	ČRNA
				
WMW.
Poetovio nepremičnine
Dravska ulica 7, 2250 Ptuj www.remax-nepremicnine.net tel.: 02 620 25 31 e-mail: poetovio@remax-nepremicnine.net
Vabimo vas na
DAN ODPRTIH VRAT
Dne: 11.07.2009 od 10.00 do 16.00 ure Lokacija: Vila bloki Rabelčja vas
Obiščite nas, za obiskovalce pripravljamo presenečenje
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 10.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 11.7.
8.0013. Dan Gasilcev 0GZ Ptuj v Prvencih 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Markovcl
NEDELJA 12.7.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Zaključna prireditev OŠ Hajdlna 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Ob zaključku OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 13.7.
8.00 Oddaja Občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Kronika Občine Markovcl
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
£ tipe vozil starejših od 3. leti
Barva
Letnik Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI BMW320D
FIAT PUNT01.216V, 3V FIAT BRAVA 1.9 JTÜ HYUNDAI ¡201.4 COMFORT HYUNDAI ¡301.6 CRDi LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI.3V PEUGEOT 2061.4 HDI.3V PEUGEOT 307 2.0 HDI.5V RENAULT CU01.5 DCI.5V RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V SKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V
CRNA
ČRNA
SREBRNA
BELA
KOV. ZEL.
RDEČA
SIVA
BELA
BELA
ČRNA
SREBRNA
T. SIVA
SREBRNA
SREBRNA
2004 2001 2003 2001 2009 2009
2003 2006
2005 2005 2001
2004 2007 (T)
2005
9.990,6.990,3.590,3.290,10.490,13.990,7.990,5.990,6.290,7.490,-3.590,-1
8.490,-1 10.590,- *
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
RADIOPTUJ
fut ¿feíetu www.radio-ptuj.si
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p. Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petrovic @t-2.net
Gsm : 031 449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rodio-tednik.si
Industrijska prodajalna v Središču ob Dravi
(bivša industrijska prodajalna Droga) ponovno odpira svoja vrata. V ponudbi smo
vam pripravili široko paleto izdelkov vložene zelenjave, gob in omak, ter pralna in čistilna sredstva blagovne znamke Luna. Pričakujemo vas vsak delavnik med deveto in šestnajsto uro. Pridite in se prepričajte o ugodnosti in pestrosti naše ponudbe.
Orka d. o. o.,
Kolodvorska 20,2277 Središče ob Dravi
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		CenČ>	Oprema	Barva
CITROEN SAX01,01	1997	1.350,00	SERV. KNIIGA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND.	2006	12.890,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
FORD FOCUS 1,6	1999	3.350,00	SERVO VOLAN	KOV. SV. ZELENA
FIAT STILD1,416V ACTUAL 6 SPEED	2005	5.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
PAUGEOT 4061,8 ST	1997	1.980,00	KUMA	B.RDEČA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004	2.490,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2000	2.450,00	SERVO	KOV. OLIVNA
RENAULT CLI01,5 DCI BILLABONG	2005	5.790,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRE.	2003	6.250,00	AVT. KUMA	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA KARAVAN 1,9 DCI DYNA.	2001	4.950,00	KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES BENZA160 ELEGANCE	2001	5.500,00	KUMA	KOV. T. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.900,00	KUMA	KOV. M. SIVA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	8.490,00	AVT. DELI. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1,6 KARAVAN	1998	3.150,00	KUMA	K0V.BEU
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIMUZINA	1997	2.850,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
FAIT PUNT01,2	2004	4.400,00	SERVO VOLAN	RDEČA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.750,00	PRVI USTNIK	KOV. SREBRNA
BMW 530 D AVT. KARAVAN	2000	7.450,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	5.990,00	KUMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI SELECTION	2002	6.150,00	KUMA	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	AVT. KUMA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.250,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KUMA	ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre
Terezije Fošnarič
IZ TRDOBOJCEV 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti.
Hvala g. duhovniku Ediju Vajdu za molitev in opravljen cerkveni obred, govorniku g. Kozelu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej iskrena hvala osebju Doma upokojencev Ptuj za nego. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: vsi njeni
Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu.
V SPOMIN
14. julija bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga teta
Agneza Ljubenko
GROHARJEVA POT 1 NA PTUJU
Tvoja Anica z družino
Oko zapremo,
v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to zelo boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš prebivala.
V SPOMIN
Danes, 10. julija, mineva leto neizmerne žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša predraga
Marija Korenjak
SLATINA 11, CIRKULANE
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njeni najdražji
budilka
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha nema je gomila, kjer počivaš ti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, zaročenca, brata, zeta, strica in nečaka
Jožeta Vražiča
IZ STANOŠINE 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti v tako velikem številu, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali sožalje.
Posebna zahvala patrom za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, Petru Fegušu za poslovilne besede, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir, družini Zvonka in Silva Mlakarja in Nataši Gabrovec. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kogar rad imaš, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Ostala boš za vedno v naših srcih, draga mama.
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mama, babica, prababica in teta
Ivana Tobijas
IZ MOŠKANJCEV 78
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in nas tolažili. Hvala osebju internega oddelka bolnice Ptuj, g. župniku za sočutno opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, godbeniku, govorniku Branku za lep opis njenega skromnega življenja. Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njeni
i'
Le tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči. Tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni!
ZAHVALA
V torek, 30. junija, smo se poslovili od dragega
Stanislava Zebca
po domače Plantikovega Stanka
IZ PESTIK
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, Martinu Vesenjaku za poslovilne besede, pevcem za ubrano petje in vsem praporščakom.
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Martina Železnika
IZ KOČIC 67, ŽETALE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala kolektivoma Perutnine Ptuj - Tovarna krmil in Cinkarne Celje, govornikoma g. Tončku Kolarju ter g. Jožetu Krivcu za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župnikoma Štefanu Zveru in Marjanu Cafutu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči njegovi najdražji
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in večni spomin na te.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, ko smo nepričakovano ostali sami, brez dragega očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in soseda
Janeza Hertiša
IZ APAČ 22
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke.
Hčerka Marija in sin Janez z družinama
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ko pošle so tvoje moči, zaprl trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
8. julija mineva 20 let, ko nas je zapustil naš dragi oče in dedi
Martin Šegula
IZ HLAPONCEV 45 A
Hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prižigate sveče.
Sin Martin z družino in tvoji najdražji
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči in izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice
Jere Cafuta
IZ PODLEHNIKA 49
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili k večnemu počitku, darovali za sveče, cvetje, svete maše in nam izrekli sožalje.
Za skrb in trud se želimo zahvaliti zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnice Ptuj, Psihiatrične bolnišnice Ormož in dermatološkega oddelka Bolnišnice Maribor. Hvala patru Janku Gašperiču za občutene besede tolažbe, podjetju Mir za opravljene storitve, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš in zastavonošema. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami.
SPOMIN
Jutri, 11. julija, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila mama
Elizabeta Pučko
IZ SAKUŠAKA 73
6. julija pa je minilo 18 let, odkar ni več med nami očeta
Ivana Pučka
IZ SAKUŠAKA 73
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima poklonite cvet in prižgete svečko.
Vajini najdražji
Slovenija • O prevari za pridobitev nepovratnih sredstev EU
Obrtniki in podjetniki, ne nasedajte!
V preteklih dneh so podjetja dobila na dom pošto od podjetja PS-Mobil, poslovna in tehnična izvedba pridobitve nepovratnih sredstev EU, d. o. o., s pisno kodo, na podlagi katere se lahko na spletni strani (http:/www.nepovratna-sredstva-eu.com/) prijavijo za pridobitev nepovratnih sredstev EU.
Po prijavi pa plačajo znesek med 500 in 700 evri. Podjetjem je obljubljeno, da bodo po prijavi in plačilu lastnega zneska prejeli evropska sredstva v višini od 3800 do 29 tisoč evrov najkasneje do 31. avgusta letos. EU naj bi za te namene imela na voljo kar 4,7 milijarde evrov. Vse skupaj je prevara, saj takšnih programov, ki bi podjetjem na takšen način zagotavljala sredstva EU, ni. Po tej pošti podjetja, za katerega telefonske številke ni najti v telefonskem imeniku, so na Obrtni zbornici Slovenije skorajda pregoreli telefoni.
Večina mikro, malih in srednjih podjetij je dopis o tem, da EU v okviru evropskih skladov za razvoj daje nepovratna sredstva za pomoč podjetjem v krizi v času recesije, prejela 7. julija in je takoj tudi ugotovila, da gre za prevaro, zato tudi niso plačali prijavnine, številni pa so tudi podali prijavo na policijo. »Če ste po pošti prejeli certifikat - 12-mestno kodo za vaše podjetje, se prijavite desno z vnosom kode in vašega gesla. Po prijavi izpolnite obrazec z zahtevanimi podatki. Po končanem vnosu in potrditvi vaših podatkov, skladno z navodili na dopisu, poravnajte stroške prijavni-ne v navedenem znesku. Če vaše podjetje dopisa za pridobitev nepovratnih sredstev za pomoč podjetjem še ni dobilo, prijava ni možna," so med drugim zapisali ponudniki pomoči malim, mikro in srednjim podjetjem v času recesije.
Na Obrtni zbornici Slovenije so se nemudoma odzvali, poslali sporočilo, da gre za
	c\c
v 1.	A)- o^V CV
p	o


Foto: Črtomir Goznik
Poskus goljufije je vznemiril slovenske obrtnike; nekateri so že nasedli.
posebno vrsto pridobitne dejavnosti izumiteljev tovrstnega zbiranja dejanja. Pravnica na OZ Slovenije Sabina Rupert je v stalnih stikih s kriminalisti glede tega dopisa. Pozivajo, da naj oškodovanci, torej tisti, ki pa so nakazali denar, ker so nasedli prevari, kot tudi tisti, ki so prejeli dopis, prijavijo kaznivo dejanje. V prijavi naj kronološko opišejo dejansko stanje zadeve in skupaj z vsemi dokazili (dopis PS-Mobila, dokazilo o plačilu zneska) in skupaj s svojimi podatki posredujejo na svojo območno enoto policije ali neposredno na Policijsko upravo v Ljubljani, Sektor kriminalistične poli-
Zavre • Nadaljujejo izgradnjo kanalizacije
Foto: M. Ozmec
V občini Zavrč, kjer se v teh dneh že pripravljajo na prireditve ob občinskem prazniku, letos ga bodo proslavili 15. avgusta, delavci Cestnega podjetja Ptuj s pomočjo gradbene mehanizacije hitijo z izgradnjo fekalne kanalizacije v samem naselju Zavrč.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, trenutno potekajo glavna gradbena dela nad športnim igriščem v Zavrču. Sicer pa naj bi celotna investicija izgradnje fekalne kanalizacije v občini Zavrč veljala okoli 190.000 evrov za primarne kanalizacijske vode, sredstva pa bodo zagotovili v občini iz zbrane ekološke takse; okoli 637.000 evrov pa bo veljala izgradnja sekundarnih kanalizacijskih vodov, pri čemer jim je pretežni del sredstev uspelo pridobiti iz Evropske unije.
- OM
cije. V OZS poudarjajo, da so še zlasti pomembne prijave oškodovancev zaradi izkazovanja obstoja posameznih elementov kaznivega dejanja. Policija preverja okoliščine, in če se bo izkazalo, da gre za kaznivo dejanje, bodo skladno s 148. členom zakona o kazenskem postopku začeli predkazenski postopek oziroma preiskavo. Občane so tudi pozvali, da naj bodo previdni pri sklepanju tovrstnih poslov, ne priporočajo nakazovanja denarja brez pogodbe, ki bi bila podlaga za omenjeni posel. Pred sklepanjem pogodb naj podjetja in obrtniki vzpostavijo tudi fizične stike s predstavniki posrednikov oziroma posredniki, ki ponujajo takšne ali drugačne storitve. Na dopis podjetja PS-Mobil so se nemudoma odzvali tudi v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je organ za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, kjer poudarjajo, da programi, ki bi podjetjem na opisani način zagotavljali sredstva EU, ne obstajajo. Vsem, ki so že sprejeli ali pa bodo še prejeli
omenjeni dopis, svetujejo, da ga ignorirajo.
Pasti se skrivajo v drobnem tisku
Kot je povedal v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič, so se s podobnimi primeri v preteklosti že srečevali. Pojavljajo se številne prevare, na katere obrtnike sproti opozarjajo. Tako so pred kratkim obrtnike opozorili, da naj ne nasedajo in podpisujejo različnih dokumentov, ki obljubljajo brezplačne vpise v EU-registre podjetij. S tem je poskušalo eno od nizozemskih podjetij, s sedežem v Utre-chtu. Podjetja se s podpisom zavežejo, da sprejemajo splošne pogoje, ki pa seveda niso objavljeni zraven dokumenta, temveč na ločeni spletni strani, ki pa govorijo o obveznostih do velikega plačila za opravljeno storitev, prevaro. Na naslove obrtnikov in podjetnikov prihajajo tudi različni dopisi, ponudbe različnih podjetij, med zadnjimi je bila ponudba avstrijskega podjetja pod naslovom Fair Guide, ki je ponujalo vsem
razstavljavcem na različnih sejmih brezplačen vpis v katalog Fair Guide up-to-date. Vsi, ki so podpisali ta dopis, ki je oblikovan kot naročilnica, so se zavezali k plačilu 971 evrov neto letno, pogodba pa velja za najmanj tri leta oziroma za nedoločen čas, kar pa je navedeno v drobnem tisku. Celjski sejem in drugi slovenski organizatorji sejmov niso z omenjenim podjetjem in njegovo ponudbo v nikakršni povezavi. Gre za poskus prevare, ki ji je nasedlo že veliko podjetij po celem svetu. Sklepati je, da je omenjeno podjetje naslove razstavljavcev na sejmih pridobilo iz katalogov sejmov v prejšnjih letih, so še povedali v OOZ Ptuj.
MG
garažna in dvoriščna vrata pogoni za vrata zapornice ključavničarska dela manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Marjetin dan (12.) deži, seno se ne posuši.	.. „
Danes bo sprva ob morju še deloma sončno, drugod bo občasno spet deževalo, deloma bodo plohe in posamezne nevihte. Popoldne bo na severovzhodu zapihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 26 stopinj C.
V soboto dopoldne bo dež večinoma ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. V nedeljo bo večinoma sončno in nekoliko topleje.
Črna kronika
Kradla gorivo
V	torek, 4. julija je bil OKC PU Maribor obveščen, da bi naj neznanci v Makolah kradli nafto iz avtobusov. Na kraj je nemudoma napotil policiste. Ob prihodu na kraj, okoli 23.30, so policisti prijeli 21-letnega moškega iz okolice Slovenske Bistrice, 23-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice pa je s kraja zbežal na njivo, posejano s koruzo, medtem ko je njegovo vozilo ostalo na kraju. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta se moška z osebnim avtomobilom ob 23.10 pripeljala na parkirišče v naselju Makolah, kjer so bili parkirani trije avtobusi. Iz enega avtobusa sta odtujila gorivo in ga preiiia v osebni avtomobil. Prav tako sta odtujila gorivo iz drugega avtobusa in ga natočiia v 20-iitrsko posodo. Preden pa sta ga uspela pretočiti v osebni avtomobil, soju zalotili policisti. Ob 2. uri so prijeli tudi drugega storilca. Policisti so storilca pridržali, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Velika tatvina bodo zoper njiju podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Mladoletnika z drogami
V	začetku tega tedna so policisti PP Slovenska Bistrica opravili nadzor okolice grobišč v Zgornji Bistrici. Pri tem so ugotavljali identiteto petih mladoletnih oseb. 16-ietni fant iz Slovenske Bistrice je med postopkom odvrgel zavitek ALU-folije, v katerem je bila PVC-vrečka s posušenimi rastlinskimi delci zeleno rjave barve - približno 35 gramov prepovedane droge marihuana. Nato je policistom izročil še 7 zavitkov po približno 1,5 grama posušenih delcev rastline zeleno rjave barve, digitalno gramsko tehtnico in ročni mlinček s sledmi rastline zeleno rjave barve. Policisti so predmete zasegli. Mladoletnika so pridržali in o pridržanju obvestili starše. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog bodo policisti zoper mladeniča podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
S tovornjakom čez kolesarko
V	torek zgodaj zjutraj je 26-letni voznik tovornjaka iz Maribora vozil po Ulici Pariške komune iz smeri Betnavske ceste proti Ulice Gor-kega v Mariboru. Ko je pripeljal do križišča Ulice Pariške komune in Ulice Gorkega, se je zaustavil pred križiščem na znak rdeče luči. V tem trenutku se je za njim v isti smeri pripeljala 41-letna kolesarka iz Maribora, ki pa ni vozila po kolesarski stezi ob desnem robu vozišča. Ko je bila kolesarka vzporedno ob zadnjem desnem boku tovornega vozila, se je na semaforju prižgala zelena luč. Voznik tovornjaka je zapeljal v križišče in pričel zavijati na desno, pri tem pa se ni prepričal, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu. Zato je z desnim bokom trčil v kolesarko, ki je padla pod kolesa tovornjaka. Tovorno vozilo je z zadnjima desnima kolesoma zapeljalo preko kolesa in kolesarke. Kolesarka se je v prometni nesreči hudo telesno poškodovala in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti so policisti zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu, zaradi vožnje s kolesom izven kolesarske steze pa so kolesarki izdali plačilni nalog.