LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 131 UDK: 377.5:674 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Višje strokovno izobra`evanje lesarjev Post - secondary vocational education in wood science and technology Mirko TRATNIK* Izvle~ek: Abstract: Na temelju hipoteze, da je potencialna uspešnost lesarskih strokovnjakov, ki so zaposleni na raznovrstnih delovnih mestih v praksi, konkretno gre v našem primeru za lesarske tehnike in in`enirje lesarstva (po programu ukinjenega višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani), odvisna od znanj, ki so jih pridobili med rednim študijem in da jih pri njihovi uspešnosti (lahko) zavira neznanje, ki smo ga definirali kot razliko (vrzel) med pridobljenim in na dolo~enem delovnem mestu potrebnim znanjem, smo z uporabo multivariatnega analiti~nega postopka razvrš~anja v skupine (cluster analizo), za vsak pre-u~evani poklicni profil posebej, zdru`evali v sorodne skupine vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen med pridobljenim in potrebnim znanjem anketirancev, za 25 spremenljivk (predmetov). Rezultate smo uporabili za strokovno presojo, ali bi bilo umestno obstoje~o strukturo lesarskih poklicev razširiti z novim poklicnim profilom: in`enir-jem/in`enirko lesarstva VIS, za stopnjo višje strokovne izobrazbe in za oceno pri~akovanih kadrovskih potreb za nov poklicni profil. Klju~ne besede: lesarstvo, višje strokovno izobra`evanje, višje strokovne šole, cluster analiza On the basis of the hypothesis that the potential success of professionals in wood science and technology who hold different posts in practice (here we refer to graduates of the now cancelled programme of post-compulsory education (technical courses) of the Department of Wood Science and Technology at the Biotechnical Faculty in Ljubljana) depends on the knowledge and skills they had acquired in the regular course of study and on the assumption that their progress may be hindered by the lack of knowledge, which has been defined as a difference (gap) between the knowledge acquired and the knowledge required for a specific post, a multivariable analytical procedure of cluster analysis was used to classify the values of arithmetic means of the differences of evaluations between the knowledge acquired and the knowledge required in the surveyed subjects into related groups, by 25 variables (items), for each examined professional profile separately. The results were used in a professional assessment of the existing structure of professions in wood science and technology and whether it should be extended to include a new profile of the engineer in wood science and technology PSVE (post-secondary vocational education), which in terms of vocational education represents a higher degree and is expected to meet the assessment of staff requirements for the new vocational profile. Key words: wood science and technology, post-compulsory education, post-secondary vocational education, vocational colleges, cluster analysis 1. PROBLEM Konkuren~nost slovenske lesne industrije zavisi, po našem mnenju, ne le od cenovnih (stroškovnih) prednosti t.j. od razpolo`ljivosti proizvodnih faktorjev, produktivnosti dela (stroškov delovne sile in kapitala) ter proizvodov temve~ tudi od necenovnih dejavnikov konkuren~nosti, izmed katerih je znanje eden od najpomembnejših. Ve~i- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana El. pošta: MIRKO TRATNIK@ UNI-Lj.SI noma med splošne necenovne dejavnike konkuren~nosti uvrš~ajo ~loveški dejavnik, znanje, tehnološki napredek, kakovost (proizvodov in procesov), okolje, ~as in lokacijo. Te dejavnike je te`ko meriti, ekonomistom pa se zastavlja pogosto tudi vprašanje, ali imajo ti dejavniki sploh menjalno vrednost [12]. Domnevamo, da je poklicna struktura zaposlenih v slovenski lesni industriji eden izmed odlo~ilnih dejavnikov konkuren~nosti [1,2,3,4]. Gospodarska zbornica Slovenije, Zdru`enje lesarstva je bila sredi 1996. leta pobudnik projekta Raziskava stro- kovnega izobra`evanja lesarjev, s katero naj bi preu~ili mo`nost ustanavljanja višjih lesarskih strokovnih šol. Ustanavljanje višjih strokovnih šol je 1996. leta omogo~il novi zakon o poklicnem in strokovnem izobra`eva-nju. Uvajanje je potekalo ob pomo~i programa PHARE EU. V šolskem letu 1996/97 je dr`ava ustanovila prve štiri višje strokovne šole, eno pa je ustanovilo podjetje. Izobra`evanje poteka po dveletnih programih, ki so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobra`evanja in so izrazito prakti~no naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega t.j. univerzitetnega LES wood 51 (1999) 5 in visokošolskega strokovnega študija. Kar 40 odstotkov programa je namenjenega prakti~nemu usposabljanju v podjetjih. Višjo strokovno šolo je mo`-no ustanoviti, ~e je z nomenklaturo poklicev opredeljen nov poklicni profil, ~e so ugotovljene dovolj visoke potrebe in zagotovljene zaposlitvene mo`nosti za nov poklicni profil, ~e so za šolo zagotovljeni prostorski pogoji, oprema, kadri (predavatelji morajo imeti vsaj visokošolsko diplomo, pedagoške kvalifikacije, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in izjemne dose`ke na svojem poklicnem podro~ju) in ~e ustanovitelj lahko zagotovi izvedbo prakse [11]. Seveda pa moramo pri preu~evanju potreb po novem lesarskem poklicnem profilu nujno upoštevati tudi `e obstoje~e poklicne profile. Izhajamo namre~ iz domneve, da se morajo (se naj bi) lesarski poklici med seboj relevantno razlikovati in dopolnjevati, ne le po pridobljenih nazivih in formalnih stopnjah, temve~ predvsem po vrsti in obsegu teoreti~nih in prakti~nih znanj ter po stopnji usposobljenosti za reševanje raznovrstnih problemov, tako tehni~no tehnoloških (in`enirskih), tr`enjskih, organizacijskih in drugih. Ker je pogoj za vpis v višje strokovne šole kon-~ana ustrezna štiriletna srednja strokovna šola ali gimnazija, vpišejo pa se lahko tudi diplomanti s kon~ano triletno srednjo poklicno šolo, ~e imajo tri leta delovnih izkušenj in opravijo preizkusne izpite iz materinega jezika in matematike ali tujega jezika, je nov mo`ni lesarski poklic, za katerega se bodo odlo~ali predvsem lesarski tehniki “konkuren~en” dosedanjemu in`enirju lesarstva (za ta poklicni profil je v sistemu dveletnega višješolskega študija do študijskega leta 1996/97, ko je bil študij ukinjen, izobra`eval Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani), na nek na~in pa bo “konku-ren~en” tudi novemu poklicnemu profilu diplomiranemu in`enirju lesarstva (VSI). Triletni izobra`evalni program visokošolskega strokovnega izobra`evanja je za~el izvajati Oddelek za lesarstvo v študijskem letu l996/97; v visokošolski strokovni študij se lahko vpisujejo kandi- Raziskave in razvoj dati, ki so naredili zaklju~ni izpit po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu. 2. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA, CILJI IN IZVEDBA RAZISKAVE Na temelju strokovne presoje smo ugotovili, da lahko eventualno potrebo po novem poklicnem profilu po-srednješolskega izobra`evanja, diplomantu višjega strokovnega izobra`e-vanja (VišSI) preu~ujemo z medsebojno primerjavo “pridobljenih znanj”, ki so si jih v rednem izobra`evanju pridobili lesarski tehniki (z izobra`eva-njem na srednjih lesarskih šolah) in in`enirji lesarstva (z dveletnim izobra-`evanjem po programu višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani) in “potrebnih znanj”, ki so obojim po njihovi subjektivni presoji potrebna za uspešno opravljanje del na raznovrstnih delovnih mestih v industrijskih in obrtnih podjetjih. Z anketiranjem dolo~enega števila (vzorca) lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva smo `eleli preu~iti: 1. subjektivno oceno znanj, ki jih je anketiranec (lesarski tehnik) pridobil v rednem srednjem strokovnem izobra`evanju, v srednji lesarski šoli; 2. subjektivno oceno znanj, ki jih je anketiranec (in`enir lesarstva) pridobil z dveletnim višješolskim študijem na oddelku za lesarstvo v Ljubljani; 3. katera izmed v anketnem vprašalniku navedenih znanj so po subjektivni oceni anketiranca potrebna in nujna za uspešno obvladovanje delovnih podro~ij, na katerih `e dalj ~asa dela in katera niso tako nujna; 4. z medsebojno primerjavo obeh poklicnih profilov ugotoviti oziroma presoditi ali obstaja relevantna potreba po novem lesarskem poklicnem profilu - diplomantu posred-njega lesarskega izobra`evanja, za stopnjo višje strokovne izobrazbe, in`enirju/in`enirki lesarstva (VSI). V anketnem vprašalniku so anketiranci z dvema ocenjevalnima lestvicama, posebej za pridobljena znanja in posebej za potrebe po dodatnih znanjih, 132 ocenjevali razlike (pozitivne in negativne vrzeli) med pridobljenimi znanji in potrebami po dodatnih znanjih. Obe lestvici imata sicer enake številske vrednosti (od najni`je vrednosti 1 do najvišje 5), vendar se opisi ocen razlikujejo - so prilagojeni vrsti vprašanja oziroma ocenjevanja. Preglednica 1. Ocenjevalni lestvici za pridobljena in dodatna (potrebna) znanja Pridobljena znanja Pridobljena (dodatna) znanja 5 (odli~no) 5 (nujno potrebno) 4 (prav dobro) 4 (zelo potrebno) 3 (dobro) 3 (potrebno) 2 (zadostno) 2 (malo potrebno) 1 (nezadostno) 1 (nepotrebno) Anketni vprašalnik vsebuje: 1. Splošne podatke o anketirancu. Vsebujejo podatke o anketirancu, o njegovem šolanju, zaposlitvi in osnovne podatke o podjetju, kjer je zaposlen. 2. Anketna vprašanja. Ta so raz~le-njena na sklope znanj, na sklope zaprtih anketnih vprašanj (z vnaprej dolo~enimi vsemi mo`nimi odgovori); anketiranec mora subjektivno, s številskimi ocenami od 1 do 5 vrednotiti “pridobljeno znanje” in “potrebo po dodatnih znanjih” (sa-moevalvacija). 3. Sklop treh odprtih vprašanj, ki vprašanemu dopuš~ajo, da napiše poljubno mnenje ali predloge o anketi, izobra`evalnem procesu itd. V raziskavo smo vklju~ili 71 anketirancev, zaposlenih v lesarskih podjetjih, prete`no iz veje dejavnosti 0123 (finalna predelava lesa) in delno lesne obrti, anketa je zajela zaposlene s V., VI. in VII. stopnjo lesarske izobrazbe, od tega je bilo anketiranih 43 lesarskih tehnikov, 22 in`enir-jev lesarstva in 6 diplomiranih in`e-nirjev lesarstva. Anketne vprašalnike so izbrani anketiranci prejeli po pošti, nato pa sta jih obiskala dva ~lana raziskovalne skupine in jim s pojasnili pomagala pri izpolnjevanju vprašalnika. Anketiranci so zaposleni na razli~nih delovnih mestih: 3 so direktorji, 20 je tehnologov, 26 vodij od- LES wood 51 (1999) 5 delkov, 7 risarjev, konstrukterjev, 12 mizarjev in 3 na drugih delovnih mestih (kalkulant, obdelava naročil). Iz nadaljnje statistične obdelave smo izključili 6 anketirancev, diplomiranih inženirjev lesarstva. Starost anketirancev je od 20 do 50 let. Metodološka izhodišča so postavili in anketiranje izvedli raziskovalci v okviru raziskovalnega projekta [7], statistična obdelava pa je bila opravljena v sklopu diplomske naloge [8]. 2.1. Metode obdelave anketnih podatkov Za vsako skupino anketirancev, posebej za lesarske tehnike in posebej za inženirje lesarstva, preučujemo 25 spremenljivk (predmetov, znanj), razporejenih v naslednje sklope znanj: - matematično - naravoslovna znanja, - specialna temeljna znanja, - temeljna strokovna (inženirska) znanja, - znanja, potrebna za obvladovanje projektantsko - konstrukcijske priprave izdelkov in tehnološke priprave procesov, - izdelavne tehnologije, tehnološka znanja, ki so nujna za obvladovanje lesnopredelovalnih in lesnoob-delovalnih proizvodnih procesov, - organizacijska, ekonomska in trže-njska znanja, ki so potrebna za vodenje proizvodnje in za obvladovanje odločanja o proizvodu in o celotnem poslovanju, - posebna znanja. Statistična obdelava podatkov razlik ocen iz anketnih vprašalnikov zajema izračune srednjih vrednosti (modus Mo, mediana Me in aritmetična sredina M), standardnih odklonov s ter izračune frekvenčnih porazdelitev in koeficientov asimetrije. Za simetrične, unimodalne porazdelitve velja, da so vrednosti modusa, mediane in aritmetične sredine približno enake (Mo»Me»M). Za unimodalne porazdelitve, ki so asimetrične v desno, je modus manjši, aritmetična sredina pa večja kakor mediana (MoMe>M), vrednost koeficienta asimetrije je v tem primeru negativna. Pri isti variabilnosti so razlike med M, Me in Mo tem večje, čim višja je stopnja asimetrije. To lastnost frekvenčnih porazdelitev izkoriščamo in merimo asimetrijo s koeficientom asimetrije, v našem primeru smo koeficiente asimetrije izračunavali z razlikami med aritmetično sredino in mediano po obrazcu: 3^4- Me) KAMe = ---------------- S Na temelju presoje, da je potencialna uspešnost lesarskega strokovnjaka, ki dela na določenem delovnem mestu v praksi (lesarskega tehnika in inženirja lesarstva), odvisna od znanj, ki jih je pridobil med rednim študijem in da ga pri uspešnosti zavira neznanje, ki smo ga definirali kot razliko (vrzel) med pridobljenim in na določenem delovnem mestu potrebnim znanjem, smo z multivariatnim analitičnim postopkom razvrščanja v skupine (cluster analizo) za vsak analizirani poklicni profil posebej, združevali vrednosti aritmetičnih sredin razlik ocen med pridobljenim in potrebnim znanjem pri vseh 25 spremenljivkah (predmetih) v sorodne skupine znanj, ki naj bi si bile znotraj skupine čim bolj podobne, hkrati pa naj bi se skupine med seboj čim bolj razlikovale. Bistvo multivariatnega postopka razvrščanja v skupine je v tem, da pri tvorjenju skupin upošteva hkrati vse obravnavane lastnosti. Analitični postopek lahko razdelimo na dva dela, dva koraka: 1. korak: Izberemo mero podobnosti (proksimitete) in nato paroma primerjamo predmete (spremenljivke) po vseh enotah anketiranih. Podobnost oziroma različnost predmetov presojamo s številsko vrednostjo (razdaljo). Dva predmeta sta si med seboj zelo podobna, sorodna takrat, kadar je razdalja med njima majhna. 2. korak: Izberemo algoritem za združevanje objektov (predmetov, znanj) v sorodne skupine. Za izračun razdalj med posameznimi spremenjivkami (predmeti, znanji) lah- 133 ko uporabimo različne formule. Splošna formula za izračun potenčne razdalje je naslednja: 1 m r d(X,Y)= |c , -U,|" ,r M Za izračun evklidske razdalje pa velja: r=p=2. Za združevanje enot (spremenljivk, predmetov, znanj) v sorodne skupine uporabimo lahko različne postopke združevanja. Metode, ki temeljijo na načelu izračunavanja razdalj med skupinami, so naslednje: - metoda “najbližjega soseda”, - metoda “najbolj oddaljenega soseda”, - metoda ponderiranih povprečij, - metoda neponderiranih težišč (cen-troidov), - metoda ponderiranih težišč (centro-idov), - Ward-ova metoda; v našem primeru je bila uporabljena ta metoda. 2.2. Obdelava anketnih podatkov Osnovna statistična obdelava anketnih vprašalnikov, za vsako poklicno skupino posebej, zajema najprej izračun razlik med subjektivnimi ocenami anketirancev, za posamezne predmete (znanja). Če npr. anketirani lesarski tehnik F. K. ocenjuje “potrebo po dodatnem znanju” pri predmetu matematika z oceno 2, “pridobljeno znanje” pri istem predmetu pa z oceno 4, pomeni negativna razlika (- 2) med “potrebo po dodatnem znanju” in “pridobljenim znanjem”, po anke-tirančevi subjektivni presoji, da je med šolanjem pridobil več matematičnih znanj, kot pa jih v praksi potrebuje, da je torej njegovo znanje matematike glede na potrebe dela, ki ga opravlja, suficitarno. Nasprotno pa anketirana inženirka lesarstva N. Č. subjektivno presoja, da je njeno znanje računalništva deficitarno, ker je razlika med “potrebo po dodatnem znanju računalništva” (ocena 5) in “pridobljenim znanjem” (ocena 2) 3. Pozitivne vrednosti pomenijo deficitarnost znanj oziroma potrebo po dodatnih znanjih. Za te razlike med LES wood 51 (1999) 5 Preglednica 2. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama lesarski tehnik, na razdalji 25 (dve skupini), z izra~unanimi parametri razlik ocen Spremenljivka Mo Me M KAMe I. skupina Matematika 0 0 -0,43 -0,830 Fizika -1 -1 -0,74 0,601 Kemija 0 0 -0,40 -0,828 Zgradba lesa 0 0 -0,07 -0,168 @agarstvo 0 0 -0,05 -0,094 Lesna tvoriva 0 ; -1 0 -0,20 -0,423 Sušenje 1 1 0,36 -1,225 Stavbno poh. 1 0 0,44 0,931 Patol. in zaš~. lesa 1 0 0,19 0,424 Teh. mehanika 0 0 -0,06 -0,104 Les. strojništvo 0 0 0,28 0,533 Konstruiranje 1 0 0,02 0,0476 Meh. in povr. obd. 1 1 0,57 -0,805 Razvoj 1 ; 2 1 1,02 0,052 Tehnol. prip. 1 1 0,91 -0,205 Študij dela 1 1 0,83 -0,394 Masivno poh. 1 1 0,71 -0,571 Ploskovno poh. 0 II 0 . skupina 0,13 0,249 Ra~unalništvo 3 3 2,35 -1,436 Tuj jezik 2 2 1,44 -1,291 Management 2 2 1,74 -0,660 Ekonomika pod. 2 2 1,37 -1,282 Marketing 2 2 1,36 -1,349 Retorika 2 2 1,43 -1,328 Managem. okolja 1 1 1,20 0,408 potrebami po dodatnih znanjih in pridobljenim znanjem, za vsak predmet (spremenljivko) posebej, smo izra-~unali: aritmeti~no sredino, modus, mediano, standardni odklon, frekven-~no porazdelitev in koeficient asimetrije. V preglednicah 2, 3, 4 in 5 so predmeti (spremenljivke) `e razvrš~eni v skupine, ki so bile dolo~ene z metodo razvrš~anja enot v skupine. Izra-~un evklidskih razdalj in zdru`evanje v skupine (multivariatni analiti~ni postopek razvrš~anja v skupine, cluster analiza) je bil opravljen s programskim paketom STATISTICA 4.5. Na grafikonih 1 in 2 sta prikazana dre- Raziskave in razvoj Preglednica 3. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama lesarski tehnik na razdalji 15 (štiri skupine), z izra~unanimi parametri razlik ocen Spremenljivka Mo Me M KAMe I. skupina Matematika 0 0 -0,43 -0,830 Fizika -1 -1 -0,74 0,601 Kemija 0 0 II. skupina -0,40 -0,828 Zgradba lesa 0 0 -0,07 -0,168 @agarstvo 0 0 -0,05 -0,094 Lesna tvoriva 0 ; -1 0 -0,20 -0,423 Sušenje 1 1 0,36 -1,225 Stavbno poh. 1 0 0,44 0,931 Patol. in zaš~. lesa 1 0 III. skupina 0,19 0,424 Teh. mehanika 0 0 -0,06 -0,104 Les. strojništvo 0 0 0,28 0,533 Konstruiranje 1 0 0,02 0,047 Meh. in povr. obd. 1 1 IV. skupina 0,57 -0,805 Razvoj 1 ; 2 1 1,02 0,052 Tehnol. priprava 1 1 0,91 -0,205 Študij dela 1 1 0,83 -0,394 Masivno poh. 1 1 0,71 -0,571 Ploskovno poh. 0 0 V. skupina 0,13 0,249 Ra~unalništvo 3 3 2,35 -1,436 Tuj jezik 2 2 1,44 -1,291 Management 2 2 1,74 -0,660 Ekonomika pod. 2 2 1,37 -1,282 Marketing 2 2 1,36 -1,349 Retorika 2 2 1,43 -1,328 Managem. okolja 1 1 1,20 0,408 vesna diagrama (dendrograma) zdru-`evanja preu~evanih spremenljivk v skupine, za vsak preu~evani poklicni profil posebej. 3. PRESOJA RAZISKOVALNIH REZULTATOV 3.1. Poklicni profil: lesarski tehnik Drevesni diagram na grafikonu 1 je prerezan na razdalji 15 in na razdalji 25. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 25 razdeli preu~evane predmete v dve veliki skupini. Manjša sku- 134 Preglednica 4. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama in`enir lesarstva, na razdalji 25 (dve skupini), z izra~unanimi parametri razlik ocen pina zdru`uje med seboj naslednje, po kriterijih razvrš~anja med seboj “sorodne” predmete: ra~unalništvo, tuj jezik, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, retorika in management naravnega okolja; druga, ve~ja skupina, pa zdru`uje vse preostale predmete. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 15 pa razdeli predmete (znanja) v naslednje skupine: I. skupina predmetov (znanj) To skupino sestavljajo naslednji Spremenljivka Mo Me M KAMe I. skupina Matematika -1 -1 -0,70 0,652 Fizika 0 -1 -0,76 0,684 Teh. mehanika -1 -1 -0,65 0,828 @agarstvo -1 ; 0 0 -0,29 -0,592 Lesna tvoriva 0 -1 -0,72 0,679 Ploskovno poh. 0 0 -0,28 -0,593 Kemija 0 0 -0,50 -1,500 Sušenje 1 0 -0,10 -0,202 Zgradba lesa -1 -0,5 -0,65 -0,281 Patol. in zaš~. lesa 0 ; 1 0 0,10 0,207 Stavbno poh. 0 0,5 0,39 -0,186 Konstruiranje 1 0,5 0,10 -0,741 Razvoj 1 1 0,83 -0,324 Meh. in povr. obd. 0 0 0,47 1,393 Študij dela 1 1 0,48 -1,458 Tehnol. priprava 1 1 1,24 0,684 Masivno poh. 1 1 0,72 -0,707 Les. strojništvo 0 0,5 II. skupina 0,50 0,000 Ra~unalništvo 2 2 2,28 0,604 Management 2 2 1,90 -0,207 Ekonomika pod. 1 1 1,25 0,644 Marketing 2 2 1,45 -1,501 Managem. okolja 2 1 1,38 0,984 Tuj jezik 2 2 1,90 -0,193 Retorika 2 2 2,50 1,308 18 LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 135 Preglednica 5. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama in`enir lesarstva, na razdalji 15 (štiri skupine), z izra~unanimi parametri razlik ocen Spremenljivka Mo Me M KAMe I. skupina Matematika -1 -1 -0,70 0,652 Fizika 0 -1 -0,76 0,684 Teh. mehanika -1 -1 -0,65 0,828 @agarstvo -1 ; 0 0 -0,29 -0,592 Lesna tvoriva 0 -1 -0,72 0,679 Ploskovno poh. 0 0 -0,28 -0,593 Kemija 0 0 -0,50 -1,500 Sušenje 1 0 -0,10 -0,202 Zgradba lesa -1 -0,5 II. skupina -0,65 -0,281 Patol. in zaš~. lesa 0 ; 1 0 0,10 0,207 Stavbno poh. 0 0,5 0,39 -0,186 Konstruiranje 1 0,5 0,10 -0,741 Razvoj 1 1 III. skupina 0,83 -0,324 Meh. in povr. obd. 0 0 0,47 1,393 Študij dela 1 1 0,48 -1,458 Tehnol. prip. 1 1 1,24 0,684 Masivno poh. 1 1 0,72 -0,707 Les. strojništvo 0 0,5 IV. skupina 0,50 0,000 Ra~unalništvo 2 2 2,29 0,604 Management 2 2 1,90 -0,207 Ekonomika pod. 1 1 1,25 0,644 Marketing 2 2 1,45 -1,501 Managem. okolja 2 1 1,38 0,984 Tuj jezik 2 2 1,90 -0,193 Retorika 2 2 2,50 1,308 Grafikon 1. Drevesni diagram razvrš~anja 25 predmetov v skupine (Wardova metoda), za poklicni profil lesarski tehnik Grafikon 2. Drevesni diagram razvrš~anja 25 predmetov v skupine (Wardova metoda), za poklicni profil in`enir lesarstva predmeti: matematika, fizika in kemija. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik med ocenjenimi “potrebami po dodatnih znanjih” in “pridobljenim znanjem”, za vsak predmet posebej, se gibljejo v razponu od - 0,74 do -0,40, vrednosti za moduse in mediane od -1 do 0. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Koli~ina pridobljenih znanj pa je po mnenju anketirancev pri tej skupini predmetov ve~ kot zadovoljiva. II. skupina predmetov (znanj) V tej skupini so zdru`eni naslednji predmeti: zgradba in lastnosti lesa, `agarstvo, lesna tvoriva, sušenje lesa, stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo, patologija in zaš~ita lesa. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od - 0,20 do 0,44, vrednosti za moduse od -1 in 1, vrednosti median pa od 0 do 1. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asi-metri~ne v levo in v desno. Pri nekaterih predmetih iz te skupine (s pozitivnimi vrednostmi aritmeti~nih sredini razlik ocen) lahko `e ugotavljamo deficitarnost znanj. III.skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: tehniška mehanika; lesarsko strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika; konstruiranje; mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od -0,05 do 0,57, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini prevladujejo predmeti, pri katerih ugotavljamo deficitarnost znanj. 18 LES wood 51 (1999) 5 IV. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: oblikovanje in razvoj novih izdelkov, tehnološka priprava dela, študij dela in priprava delovnega mesta, pohištvo iz masivnega lesa, ploskovno pohištvo. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,13 do 1,02, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri vseh predmetih iz te skupine so znanja deficitarna. V. skupina predmetov (znanj) Skupina je identi~na skupini, ki je nastala pri rezanju drevesnega diagrama na razdalji 25, v to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: ra~u-nalništvo, tuj jezik, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, retorika, management naravnega okolja. Vrednosti aritme-ti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 1,20 do 2,35, vrednosti za moduse in mediane pa od 1 do 3. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Ta skupina predmetov je posebna zaradi tega, ker nekaterih predmetnih vsebin lesarski tehniki in in`enirji lesarstva ali sploh niso imeli (nimajo) v u~nem programu (npr. retoriko in management naravnega okolja) ali pa so bili u~ni programi preslabo prilagojeni zahtevam prakse (npr. premalo tujega jezika, ra~unalništva, ekonomike podjetja ipd.). 3.2. Poklicni profil: in`enir lesarstva Drevesni diagram na grafikonu 2 je prerezan na razdalji 12 in na razdalji 25. Drevesni diagram, ki ga prere-`emo na razdalji 25, razdeli vse predmete v dve veliki skupini, manjšo skupino tvorijo predmeti: ra~unalništvo, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, management okolja, tuj jezik in retorika, ve~jo skupino pa preostali predmeti. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 12 pa razdeli predmete na naslednje štiri skupine: Raziskave in razvoj I. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: matematika, fizika, tehniška mehanika, `agarstvo, lesna tvoriva, ploskovno pohištvo, kemija, sušenje lesa, zgradba in lastnosti lesa. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od - 0,76 do -0,10, vrednosti za moduse od -1 do I. za mediane pa od -1 do 0. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asi-metri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini predmetov gre po mnenju anketirancev za suficitarnost znanj. II. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: patologija in zaš~ita lesa, stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo, konstruiranje, oblikovanje in razvoj novih izdelkov. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,10 do 0,83, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pozitivne vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen ka`ejo, da gre za predmete, pri katerih se `e ka`e potreba po dodatnih znanjih. III. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv; študij dela, priprava delovnega mesta; tehnološka priprava dela; pohištvo iz masivnega lesa; lesno strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,47 do 1,24, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno, le pri predmetu lesno strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika je frekven~na distribucija si-metri~na. Pri tej skupini predmetov je deficitarnost znanj o~itna. IV. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: ra~unalništvo, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, management okolja, 136 tuj jezik, retorika. Vrednosti arit-meti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 1,25 do 2,50, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini predmetov gre za izrazito deficitarnost, za vrzel med pridobljenimi znanji in potrebami po dodatnih znanjih, kar je po eni strani posledica pomanjkljivih vsebin ob-stoje~ih študijskih programov pri posameznih predmetih ali pa dolo-~enih predmetov študijski program višješolskega študija lesarstva sploh ni vseboval. 3.3. Primerjava obeh preu~e-vanih poklicnih profilov: lesarskega tehnika in in`enir-ja lesarstva (po programu višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo) Med seboj paroma primerjamo vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen posameznih predmetov, ~eprav vemo, da se u~ni program lesarskega tehnika razlikuje od študijskega programa in`enirja lesarstva, gre predvsem za presojo, pri katerih predmetih je deficitarnost med potrebnimi in pridobljenimi znanji najbolj o~itna, najvišja. Iz preu~evanja razvrš~anja predmetov v skupine pri obeh poklicnih profilih, pri lesarskem tehniku in in`enir-ju lesarstva, izstopa skupina, ki jo sestavljajo naslednji predmeti: ra~u-nalništvo, tuj jezik, organizacija in management proizvodnje, ekonomika podjetja, marketing, retorika in management okolja. Pri teh predmetih je deficitarnost znanj najvišja, kar je razvidno iz visokih pozitivnih vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen, med ocenjenimi “potrebami po dodatnih znanjih” in “pridobljenim znanjem”. Pri sklopu matemati~no - naravoslovnih znanj ocenjujejo tehniki in in`enir-ji, da ni nobene potrebe po dodatnih znanjih, gre torej za suficit pridobljenih v primerjavi z ocenjenimi potrebami po tovrstnih znanjih, kar je razvidno iz negativnih vrednosti artmeti~nih sredin razlik ocen. LES wood 51 (1999) 5 Pri sklopu specialnih temeljnih lesarskih znanj pri predmetu sušenje lesa tehniki sodijo, da so njihova znanja na tem podro~ju deficitarna, in`enirji pa, da so suficitarna, pri predmetu zgradba in lastnosti lesa, ocenjujejo tehniki, da so potrebe po znanju urav-note`ene s pridobljenimi znanji, pri predmetu patologija in zaš~ita lesa pa oboji ocenjujejo, da je znanje na tem podro~ju deficitarno. Pri sklopu temeljnih strokovnih (in`e-nirskih) znanj ocenjujejo tehniki in in-`enirji, da so znanja, ki so jih pridobili pri predmetu tehniška mehanika, su-ficitarna, deficitarna pa pri preostalih dveh predmetih, pri mehanski in površinski obdelavi lesa in lesnih tvoriv in pri lesarskem strojništvu, merilni, krmilni in regulacijski tehniki. Pri vseh predmetih sklopa znanj, potrebnih za obvladovanje projektantsko - konstrukcijske priprave izdelkov in tehnološke priprave procesov, je zna-~ilno, da so znanja deficitarna. Pri sklopu znanj iz podro~ja izdelavnih tehnologij tehniki in in`enirji ocenjujejo, da so pri `agarstvu in pri lesnih tvorivih znanja suficitarna, pri predmetih pohištvo iz masivnega lesa in stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo pa, da so deficitarna, pri predmetu ploskovno pohištvo tehniki ocenjujejo, da so znanja deficitarna, in`enirji pa da so suficitarna. 4. SKLEPI Iz primerjalne analize znanj 25 spremenljivk (predmetov, znanj) anketiranih lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva, zaposlenih v lesnoindustrijskih podjetjih in v obrti, je razvidno, da pri obeh izrazito izstopa sklop naslednjih “sorodnih” (po kriterijih raz-vrš~anja) predmetov: organizacija in management, marketing, ekonomika podjetja, management naravnega okolja, ra~unalništvo, tuj jezik in retorika. Pri tej skupini predmetov je deficitarnost med potrebnimi in pridobljenimi znanji najve~ja, kar si lahko razlagamo na ta na~in, da so (so bili) izobra`evalni in študijski programi neprilagojeni potrebam prakse ali pa da dolo~enih predmetov progra- Raziskave in razvoj mi sploh niso vsebovali. Oboji, lesarski tehniki in in`enirji lesarstva, ocenjujejo, da so deficitarna tudi znanja pri naslednjih predmetih: tehniška mehanika, mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv, oblikovanje in razvoj novih izdelkov, tehnološka priprava dela, ploskovno pohištvo. Umestno bi torej bilo nomenklaturo lesarskih poklicev razširiti z novim poklicnim profilom diplomantom višje lesarske strokovne šole, katerega delokrog bi bil predvsem vodenje (an. Leading), organiziranje (an. Organizing), management, in management proizvajanja (an. Operations Management) za manjša lesnoindustrijska podjetja, za kar ima diplomant s predhodno srednjo tehniško izobrazbo (lesarski tehnik) dovolj tehni~no-tehnoloških znanj, s primerno zasnovanim dveletnim izobra-`evalnim programom višje strokovne šole in s podjetniško prakso pa bi moral pridobiti dovolj teoreti~no prakti~nih znanj, predvsem za pod-ro~je managementa proizvajanja. Izobra`evalni program predavanj, vaj in prakse bi bilo potrebno skrbno zasnovati, kar pomeni, da ni dovolj le ugotoviti, da so npr. potrebna znanja iz predmeta marketing, potrebno je namre~ tudi natan~no opredeliti, katera znanja mora predmet vsebovati, oziroma jih je potrebno na ustrezen na~in posredovati bodo~im diplomantom višje strokovne šole. Iz Pravilnika o nomenklaturi poklicev [10] povzemamo, da je Ministrstvo za delo, dru-`ino in socialne zadeve RS izdelalo nomenklaturo za poklic in`enir/in-`enirka lesarstva VIS (za stopnjo višje strokovne izobrazbe), iz katere je razvidno, da so tipi~na dela novega poklica naslednja: na~rtovanje in vodenje operativne in tehnološke priprave dela, organiziranje in vodenje delov ali celotnih proizvodnih procesov, vodenje nabave in prodaje proizvodov, spremljanje in nadziranje proizvodnih procesov z ustreznimi informacijskimi sredstvi, na~rto-vanje, organiziranje in vodenje mon-ta`nih del, na~rtovanje in organiziranje vzdr`evalnih sistemov, zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehni~- 137 nih in varstvenih predpisov, upravljanje sistema celovite kakovosti ter vodenje prakti~nega izobra`evanja vajencev, dijakov in študentov višjih lesarskih šol. ^e ocenjujemo, da imamo v Sloveniji ve~ sto lesnoindustrijskih in ve~ sto obrtnih podjetij lesarske stroke in da 20 do 30 univerzitetnih diplomiranih in`enirjev lesarstva, kolikor jih pribli`no vsako leto diplomira na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, niti prib-li`no ne more pokriti vseh kadrovskih potreb srednjevelikih in velikih lesnoindustrijskih podjetij in da bodo tudi diplomanti visoke strokovne šole diplomirani in`enirji (VSI) na Oddelku za lesarstvo lahko šele ~ez ~as vstopili na slovenski trg strokovne delovne sile (ra~unamo s pri-bli`no 40 diplomanti letno), pomeni, da obstaja mo`nost za zaposlovanje novega poklicnega profila. Po grobih ocenah bi vsaj 60 vsako leto v program višje strokovne šole vpisanih lesarskih tehnikov lahko na za~etku zadostovalo za pokrivanje najbolj nujnih kadrovskih potreb po novem poklicnem profilu, in`enirju lesarstva. Ob tesnem sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, Zdru`enja lesarstva z zainteresiranimi podjetniškimi strukturami je potrebno oceniti dolgoro~ne, npr. vsaj desetletne zaposlitvene obete diplomantov višjih strokovnih šol, in`enir-jev lesarstva. Na za~etku bi bilo umestno na primerni lokaciji ustanoviti eno višjo lesarsko strokovno šolo, v primeru naraš~anja potreb po diplomantih pa bi lahko ali po-ve~ali vpis ali pa po potrebi ustanovili še eno šolo. Ministrstvo za šolstvo in šport pri uvajanju višjih strokovnih šol zagovarja na~elo partnerstva, kar pomeni da na~elno podpira, financira in pospešuje ustanavljanje šol v takšnih primerih, ko so jasno izra`eni interesi gospodarstva, lokalnih skupnosti in potencialnih študentov, predvsem pa mora biti zagotovljena izvedba prak-ti~nega usposabljanja; glede lociranja šol pa naj bi veljalo na~elo, da imajo prednost tiste lokacije, na katerih (še) niso koncentrirane institucije visokega šolstva. LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 138 5. UPORABLJENI VIRI 1. Tratnik, M. s sod. 1981. Strateška projekcija razvoja lesarskih kadrov do leta 2000. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 60 str. 2. Tratnik, M. 1985. Srednjero~na projekcija razvoja lesarskih kadrov v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 86 str. 3. Tratnik, M. s sod. 1995. Strateška ocena razmer v slovenski lesni industriji, panogah 0122 in 0123. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 29 str. 4. Strategija pove~evanja konkuren-~ne sposobnosti slovenske industrije. 1996. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, 27 str. 5. Strategija pove~evanja konkuren-~ne sposobnosti slovenske industrije (analiti~ni del). 1996. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, 46 str. 6. Backhaus, K./ Erichson, B./ Plinke, W./ Weiber, R. 1994. Multivariate Analyse-methoden. Berlin, Springer-Verlag, 589 str. 7. Tratnik, M. / Košmelj, K. / Veluš-~ek, V./ Geršak, M. 1997. Raziskava strokovnega izobra`evanja lesarstva. Raziskovalno poro~ilo. Ljubljana, GZS - Zdru`enje lesarstva, 33 str. 8. Kre`e, D. 1997. Ocena pridobljenih in potrebnih znanj lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva. Visokošolska diplomska naloga. Ljubljana, Oddelek za lesarstvo BF, 77 str. 9. Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Uradni list RS, 8 (1998) 47, str. 3349-3351 10.Pravilnik o nomenklaturi poklicev. Uradni list RS 8 (1998) 67, str. 5023-5024 11.Vzgoja in izobra`evanje v besedah in številkah. 1998. Ljubljana, Eury-dice Bulletin, št. 1, 111 str. 12.Bren~i~-Makovec, M. 1998. Kaj imajo skupnega necenovni dejavniki konkuren~nosti in lokacija njihovega razvoja? Akademija MM, Slovenska znanstvena revija za tr `enje, št. 3, str. 43-48. 13.Tratnik M. 1999, Vrednotenje pridobljenih i potrebnih znanj lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva V: Vukovi~, G. (ur.). Evropska skupnost in management 2. knjiga. 18. posvetovanje organizatorjev dela. Kranj: Zalo`ba moderna organizacija v okviru FOV, str. 990-1003. 5. hišni sejem LIP Bled Aprila meseca je LIP Bled organiziral `e tradicionalni peti hišni sejem. Letos so objavili projekt za novi program spalnic iz masivnega lesa. Nate~aja, ki ga je organiziralo vodstvo podjetja v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije, se je udele`ilo deset projektantov. Namesto prve nagrade so podelili tri enakovredne nagrade, ki so jo prejeli: Mateja Dekleva, Rok Kuhar in Bla` Baj-`elj ter Tea in Edo Vidovi~. Razstava projektov bo ponovljena v celotnem obsegu v novi hiši Gospodarske zbornice Slovenije na Dimi~evi v Ljubljani. Predsednica Društva oblikovalcev Slovenije, ga. Ljerka Fin`gar, je ob-razlo`ila dogovorjene in razpisane kriterije nate~aja, s poudarkom na novih oblikah, komercialnem interesu in tehnoloških zmogljivostih. Vse interesente so predhodno obvestili o tehnoloških mo`nostih podjetja. Pri tem je bilo oblikovano stališ~e, da projekti lahko vsebujejo tudi zahtevne detajle, ki s svojim estetskim videzom in funkcionalnostjo uvrstijo izdelek v višji cenovni razred. Izdelava proizvodnega programa višjega cenovnega razreda je tudi strateška usmeritev podjetja LIP Bled. Podjetje LIP Bled z 870 zaposlenimi, najve~jim dose`enim prihodkom lesarskih podjetij v Sloveniji, 79 % de-le`em izvoza v letu 1998, tremi tovarnami in direkcijo, so prijetno in profesionalno predstavili: Janez Er-~ulj, direktor trgovine, Tea Pirih, vodja prodaje pohištva, in Dušan Marini~, vodja marketinga. Ciril MRAK, dipl. in`.