7T\I) A\/Ś.r\/nNA \/7ífíll^ IłílI NILÄ
I)l-rl\.nÝ \'l ý Ľ1 l^ Ý zvvvl} ývu
s PLJUČNIM RAKoM
TatjanaJakhel
Zdľavstvenovzgojno delo z bolnikom, ki ima pljučnega raka je zelo različno. odvisno 
je od
vrste pljučnega ľaka, razširjenosti, prejšnje terapije, pľognoze bolezni in njegovega načina
življenja. Pri bolniku s pljučnim rakom si pri seznanjanju zboleznijo postavimo kratkoročne
in dolgoročne cilje.
Prognoza bolnika s pljučnim rakom je odvisna od vrste raka in njegove ľazširjenosti. Na splošno
velja, da 
je prognoza slaba in prekg}o/o bolnikov ne moremo pozdraviti. Zato 
je ocena o tem,
kdaj je zdravljenje končano zelo individualna. Bolnikov z drobnoceličnim pljučnim rakom ne
uspemo pozdraviti. Tudi po končanem citostatskem zdravljenju in obsevanju se bolezen le
izboljša in kmalu lahko pričakujemo poslabšanje' Povpľečno pľeŽivetjeje od l 1 do l ó mesecev.
Lahko rečemo, da pri teh bolnikih zdľavljenje nikoli ni končann. 40% operiľanih bolnikov s
pljučnim rakom preživi petletno obdobje. Pri teh bolnikih govorimo o končanem zdľavljenju
po resekciji pljuč, ki ji sledi obsevanje, redkeje kemoterapija. Bolnik nima kliničnih in
laboľatoľijskih znakov bolezni. 1 0% bolnikov 
je dokončno ozdravljenih. Pri preostalih lahko
tudi po končanem zdľavljenju pričakujemo vnovičen zagon bolezni.
Bolnikovo poznavanje diagnozeje osnovni pogoj za večino infoľmacij o bolezni in zdravljenju
in za vzgojo bolnikov. Te informacije izboljšujejo sodelovanje bolnika pri zdrav|jenju, mu
življenje obogatijo in naredijo bolj kakovostno.
Spoštovanje bolnikove osebnosti in bolnikovih pravic pomembno vpliva na naše vzgojno delo
z bolnikom. Naša nalogaje posvetiti se bolniku, ga osveščati, vzpodbujati in mu dajati opoľo.
Ne smemo pa posegati v bolnikovo integriteto pľi tistih osebah, ki ne želijo biti informirane in
spremljane. Bolniki imajo pravico, da so obveščeni o tem, kaj se dogaja v njihovem telesu,
vzgoja pa lahko pripomore, da so bolj prilagodljivi in spremljajo bolezen in njen ľazvoj. Enako
velja tudi za druŽinske člane. Bolnik informacije o bolezni zaľadi psihične prizadetosti ľazlično
sprejema' pogostoje zaradi njih tudi zbegan. Zatonaj bi bile informacije načrtne in postopne.
Glede na probleme, kijih opazujemo, nam pri oceni kakovosti življenja pomaga anketa, kjer so
navedeni bolnikovi problemi (bolečina, dihanje, utrujenost, slabost, apetit, psihično stanje).
Tbtjana Jakhel, višja ĺnedicinska sestra, Bolnišnicą Golnik, Klinični
54
za pljučne bolezni in alergijo
oddelek

Anketa o kakovosti živ|jenja vsebuje na pľĺmer naslednja vpľašanja:
_ 
Imate teżavepri aktivnostih, kotje nošenje težje toľbe ali kovčka?
_ 
Imate teżave pri krajših ali daljših sprehodih?
_ 
Ali večino časa preživite v postelji ali na sto|u?
- Ste zmanjšali opravljanje dela oziroma dnevne aktivnosti?
- Težje dihate?
- Imate teŽave s spanjem?
- Imate zmanjšan apetit ali se vam pojavljajo slabosti?
- Imate teŽave s prebavo (zaprtje, driska)?
- Ste utrujeni, razdĺażIjivi, depresivni?
- Imate težave s spominom?
- Ali bolečine nastopijo v zvczi z aktivnostjo? Itd.
Odgovori so ocenjeni od I do 4. (ne - l, malo - 2, nekoliko - 3, veliko - 4)
Delovanje medicĺnske sestre
1. Nadzor nad bolečino
_ 
Bolnika naučimo pľavilne uporabe predpisane terapije in zdľavil proti bolečinam.
- Bolniku svetujemo, da ob bolečini lahko tudi sam ukrepa. Povemo mu, da ni nujno, da je
bolečina povezana s sedanjo boleznijo. Vzrok bolečineje lahko tudi drugje.
- Naučimo ga uporabe pokazala ojakosti bolečine. ocena bolečineje od 0 do 10. (ocena do
3 - rahla, do 6 - sľednja, do 9 - močna bolečina). Poudarimo, da ukrepa že ob rahli ali
srednji jakosti 
bolečine; s tem namreč prepreči, da bi se bolečina razbohotila'
- Uporaba tehnike sprostitve.
- Čeje bolečina kljub predpisani terapiji še vedno navzoča, bolniku svetujemo, da se posvetuje
s svojim zdravnikom ali obišče protibolečinsko ambulanto onkološkega inštituta.
2. Nasveti medicinske sestre v zvezizźivljenjsko aktivnostjo dihanja.
- Bolniku svetujemo, da preneha kaditi in se izogibati zakajenih prostorov. Svetujemo
tudi svojcem, da z zdravim načinom življenja pozitivno vplivajo na bolnika'
- Poučimojih o pravilni uporabi razpľšilcev prek buč ali podaljškov.
- Bolnika naučimo dihalnih vaj Že pred operacijo in dosledno jih moĄo izvajati po
operaciji.
- Namestitev bolnika v razbremenilne položaje (dvignjeno vzglavje).
3. Skľbi za psihofizično koncijo
_ 
Poskušamo ga naučiti, da spozna svoje zmožnosti in izvaja aktivnosti, kolikor to
dopuščajo njegove sposobnosti.
- Svetujemo mu, da se ukvarja z aktivnostmi, ki ga sproščajo in jih je gojil Že pred
boleznijo. odvisne so tudi od njegovega stila življenja' Priporočamo mu spĺehode v naravi.
55

4. Skrb za bolnĺkovo okofe
- Izogibati se mora ljudem z vnetji zgornjih in spodnjih dihal, kajti vsako vnetje dihal
lahko poslabša osnovno bolezen. odsvetujemo velike temperatuľne spremembe
(izogiba naj se velike vľočine' naj se ne izpostavlja sončenju, izogiba naj se prepihu,
megli).
- Priporočamo sprehode v naravo vjutľanjem in večernem času. Bolnika naučimo
kako spozna vnetje dihal: produktivno, gnojno izkašljevanje, bolečina v pľsih, teŽje
dihanje, temperatura)' Če se pojavi kateri od teh znakov, naj obišče svojega zdravnika.
5. Prehrana
Pripoľočamo mu uživanje lahke, zdľave prehľane in upoštevanje njegovih prehľambnih navad.
odsvetujemo altemativne, enostranske diete (post). Poudaľek naj bo na beljakovinski in
vitaminski hrani.ZauŽijenaj tudi dovolj tekočine. obrokov naj bo več, manjših (5 - 6), prednost
naj da jedem, ki mu teknejo. Poskrbljeno naj bo tudi za bolnikovo udobje. Pri 
jedi naj ima
udoben položaj, 
je 
naj počasi. Poskrbimo tudi za dobro nego ust in proteze. Poskľbimo tudi, da
bo hľana kulturno postrežena.
6. Zadovoljevanje čustvenih potľeb
Bolniku veliko pomeni, da ga družina, prijatelji in sodelavci spodbujajo, mu stojijo ob strani in
po njegovih zmožnostih vključujejo v vsakodnevno življenje. Rak še vedno velja za najbolj
zastrašujočo bolezen in zato 
je premagovanje strahu pred tem, kako se bo bolezen razvija|a,
zelo pomemben dejavnik. Svetujemo mu, da se lahko vključi v skupine onkoloških bolnikov'
7. Zadovoljevanje socialnih potreb
Ureditev statusa na delovnem mestu (polovični delovni čas, prekvaliÍikacija, invalidska
upokojitev). Upoštevajo naj se bolnikove želje in zmožnosti za razne družbene aktivnosti.
Odsvetujemo aktivnosti, ki ga obremenjujejo.
Tudi ob slabi prognozi moramo bolnika ne glede na njegovo bolezen usmerjati k pozitivnemu
mišljenju in mu pustiti "odpľta vrata" - upanje. Zanimivo razmišljanje o upanju sem našla v
knjigi Človek simbolično bitje, ki jo je napisal dr. Anton Trstenjak.
Glavna dimenzija prihodnosti je upanje, lahko bi rekli: Upanje 
je človekova odprtost v
prihodnost. obupje potemtakem pľavo kontrastno nasprotje upanju. Človek živi iz preteklosti,
še bolj pa iz prihodnosti, pÍavzaprav za prihodnost, najmanj pa v sedanjosti. Človek sedanjost
nenehno zanikav skrbi za prihodnost, zanika pajo tudi zato, kerje neugĺabljiva, keľ se mu
stalno izmika v preteklost in ker vanjo stalno uhaja prihodnost. ln vendaľ! Sedanjostje gotova,
ker nimamo od nje nič več pričakovati. Prihodnost paje vedno negotova,zmeraj v pričakovanju
negotovosti. Zato pľihodnost vędno pričakujemo v strahu, čepľav tudi v upanju. Človek z
upanjem v prihodnost je obenem edino bitje, ki tvega. ob pogledu v pľihodnost se vzbuja
upanje v pľihodnost, ob upanju pogum' ob pogumu tveganje.
5ó