Poštnina plačana v gotovini. Štev* 52.
Posamezna številka stane ^1—
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjotraj.
Delavstvu gospodarstvo.
Živimo v času jadikovanja nad delavstvom in njegovim postopanjem. Podjetniki tožijo, da stavi delavstvo nanje prevelike zahteve glede mezd, da ne morejo prenašati socialnih bremen, ki jih nalaga delodajalcem socialno-politična zakonodaja itd. Po teh tožbah je delavstvo tisti činitelj, ki vpliva slabo na gospodarstvo in ogroža njegov obstoj ter razvoj. Vprašati se moramo nehote: Ali so te pritožbe upravičene?
Na vprašanje prav lahko postavimo nikalen odgovor. Nasprotno! Vprašati se moramo: Kdo pa je kriv, da stavi delavstvo zahteve, ki so po zatrdilu nasprotne strani neupravičene? Ali ne vidimo, da podjetniški sloj ljubosumno čuva svoje posestno stanje in ne pusti nikogar blizu. Vemo, da krščansko strokovno gibanje že desetletja zahteva za delavstvo vpogled v račune, soudeležbo pri gospodarstvu itd. Toda ali niso bili ravno podjetniki tisti, ki so se pokazali tem zahtevam najmanj naklonjene? Če bi delavec imel svoje zastopnike v podjetjih, bi videl, kako podjetju gre. Lahko bi prepodil, ali more zahtevati višje mezde ali zboljšanje svojega položaja na kak d,rug način. Vsega tega pa delavstvo nima. Zato stavlja svoje zahteve po zunanji presoji položaja. Ce se vrinejo med delavce čini-telji, ki iščejo svoje posebne namene, se more zgoditi, da delavstvu pričarajo pred oči še mnogo lepšo sliko o gospodarskem stanju kot pa je v resnici, in ga nahujskajo, da stavi nepravične in pretirane zahteve. Toda ali bomo zato obsodili delavstvo? Ne! Krivdo za te nezdrave pojave bomo prisodili tistim, ki resnično nosijo odgovornost za vse to, ki hočejo ostati za vedno sami gospodarji, ki delavstvu ne le, da ne dajo pravic, ampak ga še prikrajšujejo pri temeljnih zahtevah.
Razrednobojni'socialisti postavljajo geslo: »Delavcu tovarno, kmetu zemljo.« To je demagoški klic, ki gre skozi vrste rdečih in belih socialistov. Demagoški zato, ker je neizvedljiv. Rusija nam kaže, da je veljalo »Kmetu zemljo!« samo toliko Časa, dokler je bil ruski mužik v strelnem jarku. Komaj pa je prišel domov in dobil v last tisti košček zemlje, ki so ga obde-
lovali on in njegovi predniki stoletja, so se spomnili boljševiki, da bo mužik boljše živel, če bo brez zemlje, če bo le delavec države na kmečkem veleposestvu, na katerem je do včeraj gospodoval boljar (plemič). Isto se je Ugodilo s tovarnami, ki jih ni dobilo v roke niško delavstvo, pač pa komunizem.
Mi, krščanski, delavci, ne stavljamo takih neupravičenih, zahtev, Npiemu strokovnemu gibanju ni do samovlade in diktature, v gospodarstvu, kakor tudi ne, v političnem, življenju, Naše gibanje hoče izbojevati za delavstvo samo tisto mesto kjerkoli, ki, mu pripada, po božjem in človeškem pravu. V gospodarstvu naj vladajo vsi činitelji, ki so zainteresirani na njegovem razvoju in pročvitu. To Pa ni samo podjetniški sloj ali samo delavstvo, temveč oba činitelja skupaj. Pa ne samo to, Na gospodarskih vprašanjih je zainteresirana tudi vsa ostala družba, to je država, ppkrajine, občine. Več ali manj. Posebno, kadar gre za občekoristna podjetja. Zato je prav, da so soudeležena pri gospodarstvu tudi Vsa ta oblastva. Ali bi' moglo postati v takem gospodarskem ustroju delavstvo' škodljiv činitelj? PfraV gotovo ne! Saj ne bi odločalo samb, tem-VeČ v zvezi z drugimi. Poleg tega se pa delavstvu lahko zaupa soudeležba pri gb-‘ spodarstvu, ker je gospodarski čut kontno nekaj prirejenega in, ne priučenega. Če so se. ljudje iz ljudstva obnesli pri vod^ stvu demokratičnih kakpr tildi avtoritativnih držav, se bodo obnesli prav gotovo tudi v gospodarskem življenju. Končno nam pa izbijejo iz glave vse predsodke o neizkušenem delavstvu življenjepisi gospodarstvenikov, ki so se povzpeli iz neznatnih ljudi z lastno silo in lokavostjo do finančnih magnatov.
Papež Leon XIII. je podčrtal pomen delavstva za gospodarstvo, Pij XI. je njegovo besedo še podkrepil. Danes Bo tu organizirane mase delavstva, ki hočejo prelom s preteklostjo, ki nočejo samo delitev milosti od gospodarjev, ampak zahtevajo, da se jim prepusti v gospodarstvu soodločujpče in soodgovorno mesto, ker si hočejo same rezati kruli ter vzeti skrb za usodo v sypje roke.
Vloga marksistične demohracite.
V	Šibeniku je pričela izhajati »Socialna revija«, ki prinaša v političnem članku pregled delovanja in razvoja naših dveh nacionalnih strank, to je JRDK Ip za njo JNS. Potem nadaljuje:
Iz te družbe nisO mogli seveda izostati niti številni včerajšnji marksistični so-drugi. Nižji so se zadovoljil} z vlogo navadnih špijonov, deriunciantov ih ageh-tov-provokaterjev, in niso bili direktno y političnem "življenju, oni višji so postali izraziti funkcionarji' nove družbe. Med te nočemo prišteti bivšega socialno demokratskega voditelja Jurija Demetroviča, ki je prilezel od piratov fadičevsko-pribi-čeviČevske koalicije dp ministra jn vodje JNS, ker je zapustil svojo' socialistično družbo še pred 6. januarjem 1929, niti govornika »rdečim armadam«, zbranim v prebavo kpnijwkti£ne zmage leta 1920 pri zagrebški!* pbci^kih volitvah, f|r. Kti-ška Radoševiča, ker je tudi on že preje prešel v radikalno stranko. Pa so se zato komW,stičrijf pps}apci iz konptitUante Jakob Lastrič iz Banje Luke ter Miha Koren iz Trbovelj ter komunistični kvalificirani kandidat za konstituanto Mravlje pijan Ijitpp znašli 'f spremenjenih razmerah in novi meščanski Jjružhi. tako je prvi postal po kandidaciji na Živkovičevi listi predsednik začasnega banovinskega pdppra JJ?S vrbasko banovino, kasneje pa tudi člap njenega glavnega odbora.
Drugi je postal predsednik okrajne organizacije JfNS, tretji pa niŽ manj kpt poslanec; Jžvoljen prvič 'n$ Zivkpvičevi iij drugif JeVtičev^ ii^tjj: in celo ^lai skufi: ščinskega predsedstva.' Socialdemokratski poslanec dr. Sekulič' se je pjreril do Časti poslanca Petra Živkoviča in mestnega Župana v Novem Sadu. Enako socialdemokrati Franc Mark^'Ea$fe Tat^m d »Socialni reviji« gotovo ni 'znan primfer bivšega ljubljanskega komunipta in YP$je komunistov v bivši »Zvezi delovnega Ijud-stva^'kr‘se je'preleVil iz huj^ka^ke^a ko-inunjsty v arhivi* ljubljanskega magištra-f| $ navdušenega nacionalnega' bojevnika, sicer “bi ga gotovo pmeniia y 'pisaiii družbi bivših marksistov.
List zatem opisuje, kako je vsa ta »na-ciopalnadrpžba«,' zbran^ V*JNS ih pod jije^im'režimpm' preganjala in internirala prave voditelje Sri>py, Hj-vatpv Slovencev ter zaključuje:
*Sedaj' je lažje. Diržava si je oddahnila in . . . fco lahko'krenil'^ £ vedri'jn"6o ‘tii-fcomer skaljeni tpdpčpbsti-«
Lepa slika demokraciji? pafrh marksistov! Lahko si jo vtaknejo za klobuk in m; 'Je spppmijo vspler kadar preveč nesramežljivo zabavljajo prptf s^gjijen^ji režimu, ki ima edino to ^pakpi da ne daje potuhe marksizmu kot so to delali Prejšnji In tildi diktatorski režimi m ši-cer po zashigi' marksističnih — iyslspjspy.
Franjo Tajnžek, št. Andraže
Skrivnost Dožlčne noCl.
Kadarkoli se bližajo prazniki, vselej se vestno pripravljamo nanje, z veseljem jih pričakujemo ter s tiho blaženostjo, obhajamo. Saj so prazniki dnevi, ko pozabimo na vsakdanje skrbi, ko se vsaj za nekaj časa otresemo posvetnosti in se naše misli dvignejo nad moreče vzdušje v čisto ozračje božjega Sonca.
Izmed vseh praznikov, ki jih v letu obhajamo, so božični prazniki najveselejši. Skrivnost božične noči, kdo jo more z besedami izraziti? Prepolna je nedopovedljive blaženosti, prepolna čudežnosti, da bi mogli dati izraza svojim čuvstvom, ki jih doživljamo to noč. Nežnost te prešine, mehkoba in otroškost se loti duše, da vse zle misli iz srca beže... In bolj ko kedaj poprej, se ti v sveti noči obudi spomin na one davne, še otroške dni, ko si z neugnanim hrepenenjem pričakoval ta največji praznik, ko si v tisti blaženi božični noči štel trenutke, da pride božje Dete iz nebes ... In v tej noči ti preživo odmeva v duši slovesno zvonenje božičnih zvonov, ki oznanjajo rojstvo tistega čudovitega deteta, ki je prineslo na zemljo odrešenje, odpuščanje in mir... V božični noči pozabljaš na vse trpljenje, vse žalitve odpuščaš, roko prožiš v spravo in mir.
Skrbni oče in hišni gospodar hoče blagoslov tega praznika tudi nakloniti žemlji, posestvu in zgradbam. S posodo z bla-goslpvljeno vodo v roki prehodi na dan pred Božičem polja in sadovnjake, da izprosi blagoslova, božjega, da bi mu dale njive bogato žetev in sadovnjak obilen sad. Pa med vinske trte nameri korak, da se v zbranih mislih zahvali Bogu za njegov dar, ki v kleti v sodih šumi... Pre-: hodi hleva, pregleda kaščo ip zidanico; povsod ogleduje s skrbnim očesom, povsod pazi, da je vse v redu za sveti večer. Zvečer pa, ko je zbrana okrog njega vsa družina, ko je končano dnevno delo, v tistem tihem in skrivnosti polnem večeru tu$ njega prevzamejo nežna čuvstva. Dober je dp vseh svojih, zlasti do dece; z nežnim pogledom jih motri, gladeč jih z zdelano m luljavo dlanjo. Pogled mu obvisi na ženi, pa njegovi verni življenski družici: Glej, žena, ti si mi jih dala, ti si jih vzredila, da so kakor živo srebro. In skloni glavo v vroči molitvi, da bi bili zdravi in srečni, da bi rastli in vzrastli v korist človeške družbe.
In mati, mučenica svojih otrok, sonce domače hiše, kako srečna je! Jaslice stavi, obdana od svpjih ptrpk; pripoveduje jim že tisočletja staro, pa vedno novo zgpdbp o Marijinem romanju v Betlehem, kako hodi pd hiše dp liiše, pa nikjer ne najde prostpra za sebe in mora nazadnje prenočiti v hlevu, kjer je med smgelT skim petjem Dete rodilo. Vemo so ptro-ške oči uprte v njo; 3 odprtimi poslušajo, v njih duše lije prečudežna skrivnost božične npči. Zvesto jo spremljajo pri njenem delp; od najstarejšega, ki že pomaga postavljati jaslice, pa do najmlaj-šega, ki skuša posnemati mamicp y njepi molitvi. Dce nas, kateli v nebesi... Cese-na Malija... V tem milostipolnem večeru se vsa posveti svoji družini; za vsakega posebej skrbi, da bi bil dostojno pripravljen na prihod božjega Pptpta. P* sp pbme k možu, ? fg>k9 ga nežno pogladi po licu ter mu goyo*i mehkp in prisrčno: Tj dobri, ti zvesti, koliko trpiš! Brazde na čelu razodevajo tvoje akrfci za nas, one oznanjajo želje, da bi nam vsem skupaj dobro bilo... Vem, da ti je mnogokrat težko, da od skrbi zaspati ne moreš; pa glej: jaz sem s teboj!
Sveta noč ... Veličastno se razlega čez Širno ravan pesem polpočnih zvonov, pesem tisočletnega hrepenenja in koprnenja. Premnogim so znanilci miru in odrešenja. Srečne so naše družine in božji mir kraljuje med njimi. Pa koliko jih je, ki tudi ha syeti večer ne noorejo priti skupaj, da bi skupaj praznovali božične dpi. Nemila usoda jih je razgnala po svetu, da tujina izsesava iz njih zdravje in moč. Toži mati jaglipah : Tolikp jih je bilo, pa kopaaj So dprastli— so odšli. Ti dobrotni Bog, *i si nocoj prišel na svet, čuvaj jih, da ®Pdo varno hodili po stezi življenja. Pri-vedi jih nazaj, da zvem, kako je z njimi,
da še vsakemu enkrat stisnem roko. Tako kliče materino srce. taHo kliče zemlja sinove iz tujine domov ... Skozi vse leto !so sinovi garali; pot jim je lil s čela, roke ,so postale žuljave jbp razpokane. Skozi vse |eto y neprestani borbi' za kruh mso mnogo mislili na ,dpm; pa nocoj jih je izrabilo, v njih srca se je vselil nemir: hrepenenje po ^omu. Vedp sinovi: kliče nas mati, kličejo gozdovi in travniki, vabita
polje in trsje. Pa prevelika je daljava, pre-dplgf lep$, pe mprej^ priti. R(bka |fe2e po papirju, beseda se zbir?, z^i besedo, »rpe naroča .tisoč .voščil in pozdravov, da jih ponese svojcem v dombvinO.
' Prelepa je '(bpžična ^bč! prepolna ie skrivnosti, prepolna veselja in blazepp^. Tisoč stvari poje jslavo .novprojene^V -Detetu, ki razprostira ročice v blagoslov čez vesolji svet . .T*	"- ^	*■	>
SpreHlel.. .f
Stopiš, v plesno dvorano, v kateri plešejo našminkane osebe z zakrinkanimi obrabi/ Ko pa ogleduješ posameznike, opaziš med plesalci izredno visokega gospoda s ščetinasto baroko in izredno do-Sro posneto volčjo masko. Opaziš tudi, da ima izredno veliko dela: hodi od mize do mize, prevzema najlepše dame in pleše z njimi svojevrsten ples. Vse se mu umika. Pa vprašaš gosta, kdo bi bil ta , izredno priljubljen gbspod? Pa ti odgovori ves zapropaščen: »Kaj ste vi edini, da ga ne poznate. To je Vendar naš naj-ve^ji prijatelj. Ima svojo vojsko, najVeč-je tovarne orožja in municije, katerega nam redno dobavlja. Poglejte, kako ljubko pleše z gdč. Španijo!«
Slika Evrope! V njej plešejo vse države. Pakt se podpisuje za paktom, pogodba za pogodbo, sklepajo se zveze proti zvezi. Odigravajo se vojne in revolucije. Vmes pa slišiš lahno godbo »Internacionale«. Med njimi se pa tiho sprehaja odločujoč faktor, največji sovražnik človeštva — komunizem. Večina ga sprejema
S.ppklpni. Le tu in tam mu pokaže država hrbet. Toda vseeno bodi ponosno, godba' igr^a dalje, tragedija se odigrava ...
Evropa, zdrami se! Mar ne vidiš tatu tvojega lastnega jezika, tvoje vere, uni-čevatelja tvoje lastne kulture? Ne! Tudi ti imaš krinko brezverstva. Komunizem te je preslepil, dp. ne spoznaš njegove kretnje. Udarjena si s slepoto. Mar ne vidiš, da imaš za vodnika slepca, s katerim bos padla kaj kmalu v jamo? Ne vidiš toliko zavedenih njegovih družic: Rusijo, Mehiko, Madžarsko, Avstrijo, Španijo? V kratkem pa bo zaplesal še s Pra.nc.ijo. — Ona ne vidi! Ne vidi, ker je v njej že izbrisan pečat vere, ker živi na temelju svobodomiselstva.
Evropske države so kakor njive, katere ima y najemu komunistični agitator. Tudi naše so med njimi. Priplazil se je sovražnik ponoči, ko so delavci spali, in zasejal ljuliko. Pa delavci je niso opazili, ko je vzklila. Zato mu je bilo pri žetvi dokaj lahko. On sprejema z veseljem komunistična gesla in sega po njih kot po odrešilni vrvici. Pa najsibo na jugu, kjer nastopa vera vzporedno s politiko, ali na severu naše države. V Srbiji je pravoslav-Pa vera podrejena in je samo nek navidezni zhak narodnosti. To je ravno glavni Vzrok komunističnega uspeha. Pa tudi na Hrvaškem je dobro zasidran komunistični duh, kjer ima za kompanjona še masonerijo. Zaščitnik teh struj je pa.v Vpliki večini židovstvo. Tudi Slovenija v tem pziru ni dbsti bbljša- Res je, da se skriva sovražnik v razpih oblikah in ne nastopa direktno. Je pa zato bolj nevaren. Čeprav komunizem zanika totalitar-fcjo vsako vere, vgpd^r je njegova taktika y te^lfc $> V$afcj priliki prilagodi psihozi mase, četudi se prekrsti v kristjana, pa{ho &L 'papedi' zmedo. Izrabijo priliko v ^pibv^njii, V drtj^i,1 gledališču, na česti ih tudi hiše obiskujejo s svojimi brošurami- Tudi pravoslavna vera je zanj ugod-Tako s°’^a ptVoritev pravpSlavne cet-|Ve V Lju^api trtsfo prejšnji teden letake, s katerimi pozivajo vse zavedne Slovane (nč Slovence), naj se udeležijo' te ^lpyg)3npštir V ‘ njih napovedujejo zmago p^d Ripipm 'p#	Pr°ti
M^sblimju »n dr.Korošcu (značilno\), |či vpeljavata fašizem (sic!) v našo državo. Za zmago nad fašizmom poživlja vse, naj s£ združijo v tej cerkvi. ’	*
.*Pp je bil pbv triki ki pa sp jim ni ob-pespl- Ppkazati so hoteli Vavidez, da je tudi vera njim sveta. V slučaju revolu-člje bi pa obesili i pravbslavnega popa M prvi k^lab^jr.	'	<1	’	•
Spoznati moramo komunistično taktiko, yplka v 'ovčjem oblačilu, itt se postaviti Se bb praVem času V Ibr^h. Vedi, dk ti stpjf kpmunistični agitator vedno zk Veitom in samo čaka, kdaj ti bo zadal smrtni udarec. Sam ne boš vedel, kdaj mu bbš padel kot Zrelo 'jabolko V naročje,
St
Kp fii je Cezar	je
pptfbčfU v' Rim: »Prišel, videl, zmagal.« .^df ^i's&b ;na Id6jho bojnem pohodu mfo Miij^s^u. NaŠfe '^p3|pb^t jej da osvojimo tovarno za tovarno, obrat a^i delavnico Za krščanska načela. Tudi mi
moramo poročati: »Vide! sem sovražnika in ga premagal.«
Da pa boš v resnici dosegel ta uspeh, pripravi najprej sebe za boj. Izobražuj se v prosvetnih društvih potom raznih tečajev, kjer boš dobil temeljito podlago proti komunističnim idejam. Krona vsega tega pa je izpolnjevanje verskih dolžnosti in prejemanje svete Evharistije.
Najhujše današnjega časa je, da vidiš v večini politično-krščanske organizacije;
v	njej pa tudi samo politične katoličane. Praktično verskih katoličanov je pa tako malo.
Duhovnik ne pozna tvojih tovarišev, ne more priti v tovarno in jih poučevati. Zato si dolžan to službo vršiti ti sam v delavnicah, v tovarnah ali na cesti. Kjerkoli se mudiš, povsod mora biti tvoj namen, da s svojim zglednim življenjem in z lepo besedo pridobiš svojega tovariša. Če si pridobil v enem letu samo enega tovariša, bo veliko. In če bi storil to vsak zaveden, praktičen katoličan, ne bi bilo v
tvoji okolici, delavnici, v obratih ali tovarnah čez eno leto nobenega komunista.
Naj ne ostanejo te besede samo na papirju. Vedi, da je komunizem v naši drža-
vi	v polnem razmahu, čeprav je vse mirno. Toda ta mir je mir pred viharjem.
Ne imejmo pa uspehov satanizma za zmago proti Bogu. Saj je On z jasnimi besedami povedal že v naprej: »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo in lakota, kuga in potresi bodo v mnogih krajih: vse to pa bo začetek bolečin. Takrat vas bodo predajali v stiske in vas morili; in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi mojega imena. In takrat se bodo mnogi pohujšali in bodo drug drugega izdajali in drug drugega sovražili. In vstalo bo mnogo krivih prerokov, ki bodo premotili druge. In ker bo hudobija narastla, bo ljubezen premnogih omrznila« (Mt 24, 7—12).
Zato pa v boj v strnjenih vrstah, da onemogočimo sovražniku delo in ga razkrinkamo še pred 12. uro!
Politične 'vesti.
Združena opozicija se še vedno samo posvetuje. Zadnjim posvetovanjem je prisostvoval tudi Aca Stanojevič, iz česar se vidi, da je slednjič vendarle prišlo do sporazuma med vsemi razbitimi deli srbske opozicije.
Bolgarski fašizem. Znani profesor Can-kov pripravlja na Bolgarskem politično gibanje po vzorcu fašizma. Pripravljal se je baje že poseben pohod na Sofijo, o čemer pa je bila policija pravočasno obveščena ter je podvzela ukrepe, da ga prepreči.
Okrog sporazuma med zapadnoevrop-skimi državami in Nemčijo. Nemško oboroževanje in nemško-japonska zveza sta poglobila sodelovanje med Francijo, Anglijo in Belgijo. Nobenega dvoma ni, da bi te tri države v primeru nemškega napada zopet skupno sodelovale. To je še posebej naglasil angleški zunanji minister Eden, ko je v nekem svojem govoru naglašal, da je Anglija močno zainteresirana na tem, da se sedanje meje v srednji Evropi in na Sredozemskem morju ne izpreminjajo in da ne bo dopustila nobene take izpremembe. Anglija si zraven zelo prizadeva, da bi spravila v zapadni pakt tudi Nemčijo ter ji je stavila že indirektno tozadevne ponudbe, vendar pod pogojem, da Nemčija ustavi svoje mrzlično oboroževanje. Iz Nemčije pa je prispel odgovor, da je pripravljena sprejeti vsak sporazum z ozirom na svoje zapadne meje, nikakor pa ne za vzhodne in jugovzhodne meje, iz česar sledi, da se Nemčija še vedno pripravlja na zasedbo Avstrije in na korekturo svojih mej napram Poljski in eventuelno tudi napram Češkoslovaški.
Romunsko-francoski odnošaji so se zboljšali Romunski zunanji minister An-tonescu je odpotoval v Pariz. S tem obiskom so se izboljšali odnošaji med obema državama, ki so se bili z odhodom Titu-lesca kot romunskega zunanjega ministra znatno ohladili.
Vprašanje nemških kolonij stopa vedno bolj v ospredje. Govori se, da se pogaja Nemčija s Portugalsko, da ji odstopi del njene afriške kolonije v eksploatacijo. Te
kolonije ne bi prevzela naravnost nemška država, temveč zasebna trgovska družba. Poleg tega pa Nemčija še vedno vztraja na tem, da se ji vrnejo kolonije v Afriki, ki so jih zasedli Angleži in Francozi.
Nemci bodo stradali. Ogromni izdatki za oboroževanje so privedli nemško državno gospodarstvo na rob propada. Nemčija nima več deviz, da bi plačevala z njimi uvoz živil in radi tega si bodo morali Nemci letos precej stisniti pas, da bodo vzdržali preko zime. Država je odredila rekvizicijo živil pri kmetih, kar povzroča na deželi veliko razburjenje.
Prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo se ohlaja. Zadnje čase se je močno ohladilo prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo, predvsem zaradi napetega položaja v Gdanskem. Nemčija je uvidela, da si hoče Poljska ohraniti proste roke in da se zlasti noče zaplesti v kakšen konflikt, ki bi znal izbruhniti med Nemci in Rusi. Nemški vpliv na Poljskem je zlasti izpodkopala Anglija.
Sporazum med Anglijo in Italijo. Pripravlja se angleško-italijanski sporazum o sredozemskih vprašanjih. Obe državi si bosta garantirali neizpremembo dosedanjih mej pod pogojem, da prizna Anglija zasedbo Abesinije po Italiji.
Razveljavljenje francosko-ruske zveze.
V	Franciji se vedno bolj množe glasovi, naj vlada odpove pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Predvsem zahteva to socialna stranka, ki je politična organizacija »Ognjenih križev« ter je njen pomen zadnje mesece postal zelo močan.
Kitajska pred državljansko vonjo. Kakor kažejo zadnji dogodki, bo vojna med nankinško vlado in Čansuljanom, ki ima ujetega vodjo nankinške vlade Čangkaj-šeka, neizbežna. Maršal Čansuljan zbira z vso naglico čete ter ima sedaj že armado 130.000 mož, pridružile se mu bodo pa še kitajske komunistične čete.
Trocki je zaprt. Kakor znano, je Norveška Trockega izgnala. Ker pa ta revolucionar ne dobi nikjer na svetu več za točišča, se ni hotel izseliti iz Norveške, radi česar so ga sedaj zaprli.
Domače vesti.
Nov glavni ravnatelj SUZOR-a. Ravnateljstvo SUZOR-a je upokojilo glav. ravnatelja SUZOR-a Milana Glaserja in postavilo na njegovo mesto dosedanjega pomočnika Slovenca Radovana Matjašiča. Matjašič je dobil pri izvolitvi zase vse glasove ravnateljstva, razen enega. Po izvolitvi je naglasil, da bo njegova glavna skrb uvedba zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. Matjašič je rojen v Kranjski gori 1. 1885. V Avstriji je bil uradnik v ministrstvu na Dunaju, po vojni je bil uradnik našega ministrstva za socialno politiko, leta 1923 pa je prešel k SUZOR-u. Od novega ravnatelja pričakujemo, da bo kar najbolje vodil naše zavarovanje, za kar ima podane tudi vse potrebne pogoje.
Za prosvetnega šefa v Sloveniji je postavljen g. profesor dr. Lovro Sušnik, ki je visoko na-obražen in preizkušen vzgojitelj.
Ponovno izvoljen za predsednika. Zadnji petek so se vršile v Ljubljani volitve predsednika Trgovske zbornice. Ponovno je bil izvoljen z enim glasom večine g. Ivan Jelačin, veletrgovec v Ljubljani.
Nova maša na pobožično nedeljo. V nedeljo 27. dec. bo pel v Rožeku na Koroškem novo sv. mašo frančiškan p. Bertrand Kotnik, katerega je posvetil v mašnika kvaterno soboto ljubljanski škof dr. Rožman.
Smrtna obsodba. Po Mariboru in okolici je vladalo največje zanimanje za obravnavo, ki se je vršila 21. decembra proti roparskemu morilcu B. Govediču. 24 letni Bruno Govedič, brezposelni trgovski pomočnik, je zvabil 9. novembra proti Kamnici pri Mariboru 16 letnega trgovskega vajenca Branka Puschauer, katerega je poslal njegov šef trgovec Maks Kotnik z Grajskega na Glavni trg k trgovcu Preacu s 5420 Din.
V	bolj samotni grabi je Govedič svojo žrtev ubil s kamnom, zadrgnil z motvozom in ji odvzel omenjeno vsoto. Pri obravnavi ni kazal morilec nobenega kesanja in je bil obsojen na vešala. t
Uredništvo in uprava »Delavske fronteu želita vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem prav srečne in vesele božične praznike ter blagoslovljeno Uovo leto 1937!
OOOOO OOGGOOOOOOOOGOOOOOGOOOOOOC-OO
Avtomobil je povozil v Studencih pri Mariboru
pomožnega delavca Ignaca Gomola, katerega so prepeljali v bolnico z notranjimi poškodbami in s pretresenimi možgani.
Pri padcu s kolesa se je na mariborskem Glavnem trgu težje poškodoval na glavi krojaški pomočnik Florjan Završnik.
Poskus goljufije z vložno knjižico. Na mariborski pošti se je pojavil te dni neznanec, ki je pokazal uradnici na 400.000 Din glasečo se knjižico in je hotel dvigniti 500 Din. Med tem ko je tujec izpolnjeval predpisani formular, je uradnica opazila, da so ničle na vlogi potvorjeno pripisane in je obvestila o tem šefa s pozivom, da pokliče policijo. Neznani goljuf je opazil, da mu preti nevarnost in jo je še pravočasno popihal.
Iz bolnice v svobodo. V mariborski kaznilnici je prestajal 14 mesečno kazen 32 letni Franc Lešnik. Radi želodčne bolezni je bil oddan v splošno bolnico v Maribor, kjer se mu je zdravstveno stanje zboljšalo. Ko je pa te dni okreval, jo je potegnil v bolniškem plašču iz bolniške sobe v svobodo.
Prijet kaznjenec. Iz splošne bolnice v Mariboru je pobegnil Ivan Godec, ki prestaja v moški kaznilnici lOletno kazen. Prijeli so ga v špesovem selu in so ga odvedli nazaj v splošno bolnico.
Okraden. V prenočišču v Vetrinjski ulici v Mariboru je sunil neznanec v spanju listnico z nekaj sto dinarji krošnjarju Matu Malenici.
Bombaževina se zrušila na dva delavca. V neki mariborski tkalnici sta bila zaposlena delavca Ivan žgavc in Jožef Alijančič z nalaganjem bombaževine v balah. Več bal se je zrušilo na oba in ju tako poškodovalo, da so Ju prepeljali v bolnico. Alijančič ima še hude poškodbe na glavi.
Pri padcu- si zlomil obe nogi. Pri zaokrenu tovornega avtomobila, ki je bil naložen s pohištvom' na kralja Petra trgu v Mariboru, je
padel na trdo cesto z vozila 54 letni delavec Jožef Beigott. Revež si je zlomil pri hudem padcu v gležnju obe nogi.
V zadnjem trenutku otet strašne smrti. Rudolf Spudič, trgovski potnik iz Maribora, je sam šofiral avto po cesti proti postaji Velika Nedelja. Železniški prelaz je bil zastrt z zatvomico. kar je Spudič opazil, ko vozila ni mogel več zaustaviti. Avto je prelomil zatvomico in obtičal na tračnicah v trenutku, ko je brzel proti postaji brzovlak iz Ptuja, železniški čuvaj Anton Roškar je neoziraje se na lastno življenje skočil k avtomobilu, odprl vratca in Spudič je skočil iz zaprtega voza v zadnjem trenutku. Lokomotiva brzovlaka je avto popolnoma razdrobila.
Padel na stopnišču in podlegel poškodbi. Fr. Horvat, tajnik sreskega cestnega odbora v Lendavi, je padel tako nesrečno na stopnišču, da je kmalu podlegel poškodbi.
Eden prijet — drugi pobegnil. V Poljčanah in po okolici so bili šestim posestnikom izpraznjeni kurniki. Na tatinskem poslu sta bila na delu ubegli kaznjenec Franc Klevže in delavec Ivan Verglez. Orožniška patrulja je oba izsledila v Verglezovi hiši, kjer sta kuhala dve kuri, osem sta jih pa imela v vreči zaklanih. Klev-žetu je uspel pobeg, Vergleza so prijeli.
V gostilni ga zadela srčna kap. V Poljčanah je prišel v krčmo s svojim prijateljem 42 letni železniški uradnik Martin Romih in naročil pol litra vina. Naenkrat se ga je oprijela slabost in je legel na tla. Navzoči so ga pustili v mnenju, da bi mu bilo škodovalo vino. Ko so ga pa na večer začeli dregati, da bi vstal, so opazili, da je mrtev radi srčne kapi.
Trgovec si sam končal življenje. V Celju se je ustrelil v svoji pisarni v poslopju javnega skladišča Josip Kveder, 62 letni trgovec z barvami.
V	duševni neodgovornosti si je pognal kroglo skozi glavo in je bil koj mrtev. Našla ga je njegova žena, ki ga je prišla v pisarno klicat h kosilu. Nesrečnež zapušča ženo in v Ljubljani poročeno hčerko.
Dva tolovaja napadla celo družino. Proti deveti uri na večer sta prišla do hiše posestnika Gregorja Lešeka v St. Janžu pri Teharjih dva neznanca. Gospodarja sta zvabila iz izbe z naznanilom, da sta mu prinesla pošto. Ko je bil Lešek zunaj, je neznanec pod grožnjo s smrtjo zahteval od njega denar in ga je udaril s topim predmetom tako močno po glavi, da se je zgrudil. Očetu je hotela priskočiti na pomoč njegova hčerka Ana, katero sta tolovaja tudi pobila do nezavesti. Slednjič se je prikazala še žena Marija, ki je pa morala pred pobita poklekniti in moliti, šele nato sta jo lopova prisilila na izročitev na podstrešju shranjenih 600 Din. Neznanca sta se zgubila z malenkostno vsoto neznano kam.
Smrtna železniška nesreča. Radi prehitrega skoka iz vlaka je spodrsnilo na kolodvoru v Šoštanju 181etni trgovski vajenki Mileni Lichten-
egger, hčerki železniškega uslužbenca v Pesjem. Milena je prišla vsled padca pod kolesje, ki jo je čisto razmesarilo.
Padel iz vlaka. Med vožnjo je padel iz drvečega vlaka, ker so bila odprta vrata na vagonu, v Tremerju pri Celju 231etnl delavec Alojz Zakrajšek iz Ravnika pri Rakeku. S hudimi poškodbami na glavi je bil oddan v bolnico.
Poskus vloma v železniško blagajno. Na postaji Metlika so odkrili poskus vloma v uradne prostore. Vlomilec je izrezal v steklena dvojna vrata luknji, skozi kateri se je potegnil do močne blagajne in se je je lotil s svinjsko nogo. Zunanjo steno je bil prevrtal, za vlom v notranjo ni imel več časa, ker je bil ob pol treh zjutraj na nogah neki premikač, pred katerim je vlomilec pobegnil brez plena.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva. Organizacija zaznamuje zadnje čase razveseljive dogodke. Od organizacije kmečkega delavstva nihče ni pričakoval, da bo zrastla čez noč, ker to tudi ni mogoče. Njeno utrjevanje poti je mnogo težje kot ostalih strokovnih organizacij, ki imajo opraviti že z vzgojenim in zavednim ali vsaj s prebujenim delavstvom. Toda vse kaže na napredek kot ga niso pričakovali začetniki organizacije niti ne njihovi prijatelji. Organizacija bo zbrala v svojih vrstah kaj kmalu močan kader delavstva, ki bo tvoril elitno četo za njeno delo. Tako se organizacija utrjuje in ustvarja postojanke v boju za delavske pravice. Vendar je pa še mnogo prijateljev organizacije, ki niso storili svoje dolžnosti v korist delavstva in zveze. Te opozarjamo, da smo sedaj v zimskem času, ko je čas organizacijskega smotrenega dela. Poleti kmečki delavci nimajo časa hoditi na sestanke razen ob nedeljah kot sedaj ko ne morejo mnogo vršiti poklicnega dela. Zato prosimo vse, da uporabite ugoden čas ter zbirate tovariše in pripravljate ustanovitev podružnice v domačem kraju. Pri zvezi dobite pravila in vse potrebne nasvete. Vabljeni ste vsi, da se javite in pomagate pri ustvarjanju strokovne organizacije, ki. mora postati številčno najmočnejša, obenem pa tudi močan steber naše organizirane delavske skupnosti.
Večji in manjši požari. Igrajoči se otroci so povzroL... ogenj v Skednju posestnice in krčmarice T. Virt v Studenicah pri Poljčanah. Zgorela je krma. Rešili so voze, ki so bili shranjeni pod Skednjem, škode je 20.000 Din. V Varošu pri Makolah je zgorelo posestniku Jožefu Zaniču
25.000	Din vredno gospodarsko poslopje. — V št. liju pod Turjakom je uničil požar posestniku Jožefu Jeromelju hišo in gospodarsko poslopje. Pogorelec ima 30.000 Din škode.
Kako žive kralji? Civilna lista ali plača, ki jo daje angleški imperij svojemu kralju, znaša na leto 510.000 funtov (okrog 95 milijonov dinarjev). Za ubežne kralje doslej Angleži niso poznali višine pokojnine. Sedaj se govori, da bo priznal angleški parlament bivšemu kralju Edvardu Vlil., sedajnemu vojvodi Widsorskemu, okrog 25.000 funtov (Din 5,850.000). Civilna lista naše vladarske hiše znaša okrog 60 milijonov dinarjev na leto.
Izbruh ognjenika uničil mesto. Mesto Sant Vincente v srednjeameriški državi San Salvador je popolnoma uhičil potres radi izbruha ognjenika, ki se tudi imenuje Vincente. Med nočnim potresom je začel bruhati ognjenik. Mogočna reka lave se je izlila iz žrela v dolino in dež pe-
pela je posipal grozno prizadeto ozemlje. Ker so sledili potresni sunki eden za drugim, prebivalci niso mogli uteči iz hiš, ki so se porušile, število mrtvih in ranjenih še ni znano. Poleg porušenega mesta San Vincente so hudo trpela po potresu sosedna večja naselja Peptitan, Apo-stepeque, Vera Paz, San Esteban, San Gayetano, Tecoluca in San Sebastian. Vlada je poslala v porušene kraje kolone delavstva, zdravnike in bolniške strežaje.
ČTod kladivo!
Bridka resnica. Marsikdo pravi: Ce bi dali kruha ljudem, bi komunisti popolnoma izginili. Saj ti ljudje, ki jih imenujemo navadno komuniste, sploh to niso, temveč so le nezadovoljneži. — Priznati je treba, da je vse to res. Kdor je lačen, ne izbira mnogo svoje druščine in drevi za onimi, o katerih meni, da mu največ ponujajo, ki ga pa v resnici le najbolj vlečejo za nos in izkoriščajo za svoje temne namene. Slovenski človek je skromen. Ne potrebuje in ne zahteva toliko kot drugi. Toda možnost najskromnejšega preživljanja pa le mora imeti vsak. In ker te možnosti nima mnogo ljudi, je med nami toliko nezadovoljstva, ki pa je popolnoma upravičeno. Ko bo družba storila svojo dolžnost, bo tega nezadovoljstva konec. Zato pa moramo biti dosledni. Delavstvo mora na eni strani zahtevati, da se njegova vprašanja rešujejo, oblastniki pa morajo ob sodelovanju ostalih činiteljev skrbeti, da se bodo upoštevale stvarne in pravične delavske zahteve. Kdor tako ne bi delal, bi grešil dvakrat: prvič ne bi vršil svoje krščanske in človečanske dolžnosti, drugič pa bi posredno sodeloval pri vzgoji pravih in prepričanih komunistov, kar morajo postati ljudje, ki se čutijo brezpravne, pozabljene ter zato obupajo nad razumevanjem in dobro voljo soljudi.
Nazadovanje socializma v Ameriki. Pri letošnjih volitvah v ameriških Združenih državah je dobil kandidat demokratske stranke Roosevelt 27,750.181 glasov, to je preko 11 milijonov glasov več kot njegov glavni nasprotnik. Roosevelt je dobil leta 1932. samo 22,821.857 glasov, tako da je napredek res ogromen. — Marksizmu v Ameriki slaba prede. Komunistični kandidat je nazadoval od leta 1932. od 102 tisoč 191 glasov letos na manj kot 80.000, socialistični kandidat pa, ki je dobil leta 1932. 884.781 glasov, jih je dobil letos samo okrog 200.000. Marksisti so seveda korajžni ljudje, če ne drugače, vsaj v besedah. Zato se tolaži socialistični propali kandidat, da bo pač usoda drugič bolj naklonjena njegovi stranki.
Bratci med seboj. Španski marksisti uvidevajo, da je njihova rešitev le v popolni enotnosti. Zato so se že v začetku Francovega nastopa združile komunistične in socialistične strokovne organizacije. Sedaj se dela tudi na združenje strank obojih. Misli se celo na združenje marksističnih strank z anarhisti, ki so itak le razkolniška marksistična struja, ki jo je ustvaril Rus Bakunin, ko se je skregal z Marksom. — Čedna druščina hoče dobiti oblast nad španskim narodom!
Tako govori Anglež. Angleški zunanji minister je izjavil: »Mi hočemo v Evropi blokov in barijer. Prepričani smo, da ne bi bilo ne blokov ne barijer, če bi vladala v Evropi povsod svoboda misli, svoboda govora in svoboda trgovanja preko meja.«
Jesenice.
Donašanje jedil v tovarno, že pred nekaj tedni je KID izdala uredbo o prinašanju jedil v tovarno. V naredbi je bilo napovedano, da bodo do-našalci prejeli od ekonomata posebne izkaznice, v katerih bo ime dotičnega, ki se mu jed do-naša, njegov obrat in delavska številka, kakor tudi ime donašalca. Sedaj so te izkaznice ali prepustnice izdane. Vsaka prepustnica velja do preklica. Kosilo se sme donašati med 12. in 13. uro, večerja pa med 18. in 19. uro. Izjeme se dopuščajo ob izrednih okoliščinah in primerih po posebnem dovoljenju. Pohajkovanje donašalcev jedil po tovarni je strogo zabranjeno. Donašalci jedil morajo paziti na vlake ter druge naprave, ki so življenju nevarne. V vseh okoliščinah so sami odgovorni za vsako nezgodo, ki bi se jim pripetila ter se odrečejo za se in za svoje pravne naslednike vsakemu odškodninskemu zahtevku. Tihotapstvo alkoholnih pijač v tovarno in tovarniškega materiala in blaga iz tovarne je strogo prepovedano. Za taka dejanja in za škodo, ki bi jo donašalci jedil povzročili podjetju odgovarja tudi dotični, ki mu je bila jed namenjena. Upo-
raba prepustnice v druge namene je prepovedana. Gornja naredba v praksi ne bo prišla mnogo v poštev. Strogost v tem pogledu je bila že itak dovolj, velika, delavstvo je pa tudi disciplinirano in se drži varnostnih naredb in drugih predpisov. V zadnjem poletju so se jedila pričela donašati v tovarno pri več vhodih. Da bi pa kdo neupravičenih prišel pri enem vhodu v tovarno, pri drugem pa ven in se tako prekočasno zadržal v podjetju, je prišlo do omenjene na-redbe.
Kolektivna pogodba. Prihodnje tedne se bodo vršila na ravnateljstvu KID pogajanja za podpis nove kolektivne pogodbe. Doslej so bile na takih pogajanjih zastopane tri strokovne organizacije in sicer: SMRJ podružnica Jesenice, Strokovna skupina kov. JSZ Jesenice in podružnica NSZ Jesenice. Pri prihodnjih pogajanjih pa bo poleg imenovanih organizacij poslala svojega zastopnika podružnica ZZD na Breznici, Iti ima tudi vecmo svojega članstva zaposlenega na Jesenicah. Vemo, da bo mlada katoliška strokovna organizacija sposobna braniti delavske koristi tudi na tem mestu, vemo pa tudi, da bo zastavila vse sile, da se pri podjetju uveljavijo vsi zapovedani prazniki, ki so bili pred šestimi leti v sporazumu s sociallstlčno-framazonskimi strokovnimi voditelji odpravljeni.
JRZ in nova kolektivna pogodba. JRZ na Jesenicah je glede nove kolektivne pogodbe dala na članstvo proglas iz katerega je razvidno njeno načelno stališče. Odločno se je postavila na stran delavstva. Mimogrede navajamo odlomek iz proglasa: »Naše mnenje je, da je treba vse storiti, da delavstvo z novo kolektivno pogodbo ne bo tepeno. Treba bi bilo zato zanj pridobivati javno mnenje, odločilno časopisje in politično oblast. Treba bi bilo sklicati sestanke in zbore. JSZ v tem oziru doslej še ni ničesar pokrenila. Vse njeno obnašanje je nekam skrivnostno — nezaupno. Niti vsi odborniki ne vedo, če kaj misli in pripravlja.« Naše stališče pa je, da je borba za kolektivno pogodbo javna zadeva, da mora biti delavstvo čim preje informirano o vzrokih njene odpovedi, in da mora tudi ista podati smernice za novo pogodbo. Ko smo videli nedo-statno postopanje JSZ smo jo na to opozorili in ji ponudili event. potrebno svojo pomoč, katero je pa ona pismeno odklonila. Iz navedenega vidimo, da JSZ še vedno ribari v kalnem; tudi sedaj ko je stvar že prišla pred ali, ali.
Celje. Vodstvo cinkarne je, kakor običajno vsako leto, tudi letos že razdelilo božičnico, ki pač vsakemu delavcu pripada po tabeli. Zato izrekamo prav lepo zahvalo! Na drugi strani so pa prilepili na oglasno tablo oni žalni razglas, da odpovedujejo 27 delavcem službo. To pa vsled tega, ker se obrat vedno bolj modernizira in je treba vedno manj zaposlitve. Sicer je na odpovednem razglasu obljubljeno, da, kadar se delovne razmere zboljšajo, jih bodo sprejeli nazaj. S tem pa seveda odpuščenim ni zagotovljeno. Zares ubogi tovariši, toliko bolj še sedaj ob nastopu zime. Vendar pa pravijo socijalisti, da kateri smo organizirani v ZZD. smo neumni, da nam še pač predobro gre. Sami v svoji spretnosti so tako solidarni, da poznajo samo sebe in ne.sodruga. Pri redukciji bi se vsaj zasilno pomagalo, če bi vsi pristali na skrajšan delovnik in bi se tako zadržalo nekaj delavcev. »Delavska pravica« je sedaj dobila ojačenja od socija-listov. Ti se sedaj organizirajo v »Delavski pravici« in bodo tako skupno zidali svoj temelj. Predlogi se iz obeh strani vjemajo. Ni še pa popolnoma jasno, katero zastavo bodo potem izobesili.
Oz m pevi
Velenje. Predno poteče leto h koncu, je potrebno, da se tudi pri nas oglasimo z nalogo, da bomo v bodočem letu 1937 se še večkrat oglasili v »Delavski fronti«. Celih 13 let je velenjski rudar praznoval delovne dni posebno v poletni sezoni, v nekaterih mesecih je bilo samo 9 do 12 delovnih dni v mesecu. Najslabše je bilo od leta 1929 pa do 1. julija 1936, dokler ni prevzel vodstvo rudnika g. inženjer Ivan Kralj, kot ravnatelj državnega premogovnika Velenje. Delavstvo je prosilo za tega ravnatelja pred 12 meseci in vlada je ustregla delavstvu ter ga poslala v Velenje. Ze po njegovem 6 mesečnem gospodarstvu se je izboljšal položaj velenjskega rudnika. Začrtal je pot razvitja elektrifikacije za Mežiško in Mislinjsko dolino. Delal je z vsemi silami na to, da bi velenjski tok sprejemale tudi Jesenice. Tako bi potem bilo treba misliti na montažo
nove turbine. V mesecu decembru je električna centrala zelo napredovala pri oddaji toka tako, da zgori dnevno 16 vagonov premoga in je s tem toliko pomagano, da se razun državnih in cerkvenih praznikov obratuje redno vsak dan. Ko pa bode napeljava električnega toka za Mežiško in Mislinjsko dolino gotova, se bode konzum električnega toka še znatno povečal. Tako bo mogoče misliti na to, da odpade tedensko menjavanje, da delajo nekateri rudarji le po dva tedna v mesecu in če se praznuje vmes, morajo nekatere dni tudi praznovati in ta krivica se godi nekaterim že po 4 leta. To tedensko menjavanje ni druzega kot šikaniranje. Dobro bi bilo, ko bi dotični gospod, ki to izmenjavo vodi, sam poskusil kako se živi, če se dela le vsak drugi teden. Ko bi dotični gospod, ki pošilja delavca na dopust, sam to poskusil, takoj bi gledal, da bi se redno delalo. Bi že našel primemo pot, da bi se delo tako uredilo, da bi se v in zunaj rova redno obratovalo ali pa bi skrbel ,da bi se dobila naročila za premog. Zelo pa je zabolelo vse delavstvo v srce, ko se je izvedela žalostna novica, da kliče visoka oblast g. ravnatelja Kralja na višjo službo v Belgrad in ga prisrčno naproša vse delavstvo, da ne zapusti velenjskih rudarjev, ko mu bo poverjena oblast nad državnimi podjetji ,da se njegovi načrti, ki jih je napravil v Velenju, tudi izvedejo in da nam rudarjem preskrbi sebi vrednega naslednika, da to nadaljuje, kar je ■on začel.
Velenje. Organizirano delavstvo v Jugoslovanski Radikalni Zajednici je poslalo v tem letu nad 100 vlog na razne oblasti in urade za zboljšanje gospodarstva velenjskega rudnika. V mesecu marcu je šla deputacija v Belgrad radi naročil premoga od strani državnih železnic. Nato h g. banu dr. Natlačenu ob priliki njegovega službenega potovanja po slovenjgraškem srezu v Slo-venjgradcu radi razširjenja elektrifikacije. Doseglo se je ,da bo vzela tok iz velenjske elektrarne Mežica, Prevalje, Guštanj in tovarna Or-nig & Mitrovič v Otiškem vrhu ter ostali kraji Mežiške in Mislinjske doline. S tem bo mnogo pomagano pri zaposlenju rudarjev, ker se bo porabilo več premoga za kurjavo v elektrarni, pa tudi pri zgradbi daljnovodov. Številne intervencije je organizacija izvedla za posamezne rudarje, da so prišli do boljšega zaslužka vsi tisti, ki so se obrnili s prošnjo do organizacije. JRZ jim je izposlovala redno zaposlitev, drugim so se zopet dnevne plače zvišale. Rudarji v bližini Stare vasi, kjer stoje lastne male rudarske hišice, so na intervencijo organizacije JRZ dobili meseca novembra, električno razsvetljavo ter jef prej niso imeli, čeprav so v neposredni bližini rudnika. Da pa se je moglo vse to doseči, je zasluga tovariša Vekoslava Zajca, ki je kot tajnik omenjene organizacije brezplačno na lastne stroške vršil to težavno delo v prid velenjskim rudarjem, ki bo koristilo tudi drugim slojem, ker če bo delavec imel denar, ga bodo imeli tudi drugi sloji, ker bo mogel kupovati od kmeta in obrtnika svoje vsakdanje potrebščine.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Slovensko katoliško delavstvo!
Bistven člen slovenske katoliške skupnosti je samo Zveza združenih delavcev — y,'/.ii Slovenski katoliški delavci in delavke se zato strokovno organizirajo samo v ZZD
Vsem podružničnim funkcionarjem, zaupnikom, vsemu članstvu, prijateljem in somišljenikom želi glavni odbor »Zveze združenih delavcev« blagoslovljen Božič in mnogo sreče ter napredka v strokovnem in organizacijskem delu v novem letu 1937
VSEM PODRUŽNICAM IN ZAUPNIKOM ZZD!
Upravni odbor »Zveze združenih delavcev« v Ljubljani je na svoji 45. redni seji z dne 15. decembra sklenil sklicati prvi redni občni zbor za 3. januarja 1937 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 v Ljubljani, ter s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
2. Poročila: predsednika, tajnika, strokovnega tajnika, blagajnika in nadzorstva.
3. Sprememba pravil.
4. Volitev: predsednika, upravnega odbora, nadzorstva in razsodišča.
5. Resolucije in predlogi.
6. Slučajnosti.
Vabilo za občni zbor je bilo v smislu § 11. društvenih pravil objavljeno v »Služ-benem listu dravske banovine«.
Vse podružnice vabimo, da na podlagi § 11., točke 2. pravil pošljejo na občni zbor (skupščino) svoje delegate, katere ste izvolili na svojih občnih zborih. Vsako podružnico na občnem zboru lahko zastopa po toliko delegatov, kolikor je priloženih k poslani okrožnici »Pooblastil«, katere izpolni podružnica. Pooblastilo podpišeta predsednik in tajnik, odnosno tako, kot določajo podružnična pravila. Vsak delegat, kateri bo imel izpolnjeno »Pooblastilo« na svoje ime, bo imel na občnem zboru centrale po en glas.
Centrala vabi tudi ostale funkcionarje naših podružnic na občni zbor, predvsem pa tovariše zaupnike in naše čč. gospode duhovnike.
Podružnice, katere še niso imele ustanovnega občnega zbora, naj tudi pošljejo svojega zastopnika-delegata na občni zbor. Ti delegati imajo iste pravice kot delegati ostalih podružnic.
Občni zbor naj bo manifestacija našega dela, naj bo velik in jasen odraz našega hotenja, naše volje, da hočemo zdravo, kleno in vztrajno delo, da hočemo biti res prava delavska strokovna organizacija, temelječa na večnostnih načelih katoliške Cerkve!
*
Soteska pri Novem mestu. Srečno novo leto želi vsem svojim članom, centrali in tovariškim podružnicam: Odbor podružnice ZZD v Soteski.
Sc to In ono.
V Splitu bodo zgradili bansko palačo, za katero je dovolila državna hipotekarna banka posojilo 10 milij. Din.
Prvotna namera, da nabavi naša država v Nemčiji železniškega materijala za 400 milij. Din, se je izpremenila v toliko, da se bo samo za polovico te vsote dobav naročilo v Nemčiji, ostalo polovico naročil pa izvrši Zenica. Morda je to posledica uvidevnosti, da je treba podpreti najprej domačo industrijo ali kaj.
Da se onemogoči pretirana konkurenca in pritisk cen preveč navzdol, celo pod minimum, so sklenili zagrebški čevljarji dogovor, da bodo vsi obutev prodajali in popravljali po istih cenah.
Od septembra na oktober letošnjega leta je padla zaposlenost za 862 delavcev (0.94%).
Po zlomu znane dunajske revolucije, ko je bila zlomljena moč socialistov se v Avstriji vedno veča število vrnitev v katoliško Cerkev. Samo na Dunaju se je v teku 3 let (1933-35) izvršilo 50.000 povratkov Cerkev.
V Anguji je bilo ob koncu oktobra 1.6 milijona brezposelnih, kar je v zadnjih 6 letih najmanjše število.
V Manchestru, znanem tekstilno industrijskem središču Angleške, so sklenili delavci, da stopijo 19. decembra v stavko, če ne pride do zvišanja plač. V tem slučaju bi stavkalo 90.000 delavcev.
V Jugoslaviji je 71.070 Judov, od katerih živi v Beogradu 11.000, v Zagrebu 9500, v Sarajevu 9320, Suboitici 4270, Novem Sadu 3698, Osijeku 3220, Petrovgradu 1516, Somboru 3698, Varaždinu in Senti po 1000. V mestih živi 46.000 Zidov, na kmetih pa 25.000. Najmanj Zidov je v Sloveniji, kjer jih ni niti 1000. V Ljubljani ni niti 100 Zidov. (»Trgovski list.«) Da se Židje niso naselili v Slovenji, je važen vzrok naša zadružništvo, ki ni dalo možnosti, da bi Židje pre-izrabljali našega malega človeka.
Vrbaška banovina krije z lastnim denarjem samo 20%; svojega proračuna. Drugo seveda ostale banovine.
Statistika ženske zaposlitve, izdana od MUD
(mednarodnega urada dela) nanašajoča se na 1. 1930-33, kaže sledeče številke, kakor posnamemo iz dnevnih listov: Nemčija: 11.4 milij. (20.8 milij.), Francija: 7.9 milij. (13.7 milij.), Anglija: 6.2 milij. (14.7 milij), Indija: 48.2 milij. (103.8 milij.), Italija: 3.9 milij. (13.3 milij.), Japonska:
10.1	milij. (19 milij.), Avstrija: 1 milij (2.1 milij.), Madžarska: 0.9 milij. (2.8 milij.), USA: 10.7 milij. (38 milij.). številke v oklepaju pomenijo zaposlitev moških. Kakor številke povedo je ena tretjina zaposlenih delovnih sil žensk.
Anglija je postala naš najboljši odjemalec in je prehitela celo Nemčijo, kakor poročajo listL
V	oktobru je namreč znašal naš izvoz v Anglijo 74 milij. Din, uvoz pa samo 15.3 milij. Din.
Prihodnja konferenca Mednarodnega urada za delo, ki bo obravnavala razmere v tekstilni stroki, se bode na povabilo Združenih severnoameriških držav vršila v Washingtonu.
Francoski parlament je sprejel s 359 glasovi proti. 193 novi zakon o tisku, ki med drugimi določa posebno ostre kazni za širjenje neresnič nih vesti, posebno takih, ki ogrožajo javno varnost.
Kitajska je naročila v Češkoslovaški železniških tračnic v teži 20.00 ton.
Na Japonskem stavka 30.000 delavcev. Znano je, da je delavstvo na Japonskem najslabše plačano. Zato je možno, da so se v Avstriji prodajala japonska kolesa po 325 Din še vkljub carini.
Za jetiko je umrlo v Sloveniji leta 1935 10% ljudi. Tudi ta visoki odstotek gre predvsem na račun nečloveških razmer, v katerih živi naft delavec.
Ce se uvede elektrifikacijski fond, o katerem smo že poročali in ki predvideva, da se obdavči vsaka kwh z 10 para, bi vplačal vsak prebivalec Slovenije 20.5 Din, prebivalec Hrvatske 8.6 Din, prebivalec Srbije 2.6 Din. Koliko bi dobili Slovenci nazaj, pa je itak znano!
Vsled zmanjšanja državnih dobav pri slovenskih rudnikih za 20% v teku zadnjih petih let je padel mesečni kontingent od 75.000 ton na 29.200 ton. Posledica tega je bila, da je padlo število zaposlenega delavstva pri TPD od 8084 v letu 1929 na 4292 v letu 1935. In še to: da so bili leta 1929 vsi delavci polno zaposleni, v letu 1935 pa samo 179 Din. (Po »Trg. listu.«)
Od leta 1934 na 1935 so se zvišali davki v Sloveniji za 18.2 milijona Din; istočasno so se v najbogatejši banovini Donavski znižali za 105.6 milij. Din.
Vsled sankcij in še vedno nerešenega vprašanja izvoza lesa v Italijo je padlo v Sloveniji število lesnih trgovin za 119. In naši lesni delavci še vedno čakajo.
V prvih 9 mesecih t. 1. je padlo število čevljarskih obrti v Sloveniji za 208.
TPD je plačala 1. 1927 direktnega davka od rudnika 3 milij. Din, od cementarne % milij. Din. L. 1935-36 pa samo 512.000 Din.
Približno 20.000 ljudi hodi vsako leto iz Slovenske Krajine na sezonsko delo.
Viničarski vestnik.
Par misli o viničarskem stana.
Zopet smo dočakali božične praznike, ki so gotovo najbolj priljubljeni. Ko pridemo v mesto ali v trg, vidimo v izložbenih oknih božično drevo, okrašene izlože-ne predmete z borovo vejico. Vse to nas bolj živo spominja v adventnem času na božične praznike. Mnogi trgovci s tako reklamo privabijo kupce, da nakupijo za sebe in tudi drugim kako darilo za praznike ter ga izročijo z željo, da bi praznike v veselju in v obilju vseh dobrin obhajali. — Tudi jaz sem se ustavil letos v adventnem času pred veliko trgovino. Ogledoval sem si to in ono. Mislil sem, koliko je danes ljudi po svetu, ki jim mnogo teh potrebščin manjka, pa nimajo denarja, da bi si za praznike kupili vsaj kruha. V tem trenutku so me prevzele še druge misli, katerih ne morem shraniti nazaj v globino svojega srca. Bile so mi v mislih uboge viničarke in delavske družine.
V naši lepi slovenski domovini imamo okrog 30.000 viničarskih družin. Naseljene so po lepih štajerskih gričih, katere
Podlistek.
Vesel božični veter.
Mrak je že razprostrl svoja krila nad velikim mestom. Kakor migljajoče zvezdice brlele so cestne svetilke v megli, ki je napolnjevala zrak. Izložbe prodajalnic žarele so v sijaju in krasoti, kakor bi božjemu Detetu ponujale vse svoje bogastvo. Urno so tekali ljudje drug mimo drugega. "Fini so hiteli domov, k družini, drugi so zopet hiteli še v zadnjem trenutku opravit svoja opravila. Tu in tam so se skozi razsvetljena okna že videla krasno okin-čana božična drevesca, oznanjujoča božično veselje velikih in malih.
Le eno stanovanje je bilo tiho, zapuščeno, v njem ni vladalo božično razpoloženje. Uboga mati je sedela v žalost in tugo zatopljena v kotu. Štirje otroci pa so stali ob oknu in se ozirali po cesti in v nasproti ležeče hiše. Tudi na njih ni bilo opaziti božične radosti. Pričakovali so očeta. In od njega povrnitve je vse odvisno, ne samo božični darovi, marveč še mnogo več — tudi vsakdanji kruh v bližnji bodočnosti.
Koliko je v zadnjem času prejokala njih mati, in oče je tako žalosten hodil okoli! Koliko in kako so molili. Nekega dne je prišel oče domov in jim povedal žalostno novico. Sumničili so ga tatvine. Postrežnik
je bil v trgovini. Nekoč je imel ravno opraviti v gospodarjevi pisarni, ko je isti prešteval denar. Gospodarja so odpoklicali, zaprl je blagajno, a ključa ni vzel s seboj. Ko se je povrnil in začel znova šteti denar, manjkal mu je eden bankovec. Vse iskanje je bilo brezuspešno. Sumili so Trnovca, ki je bil medtem sam v pisarni. Poklicali so ga in izpraševali. Trnovec je zatrjeval, da je nedolžen. Pustil se je vsega preiskati, toda bankovca niso našli pri njem. In ker je bil tisti hip res sam v pisarni, je ostal sum na njem. Danes na sveti večer se ima odločiti ali Trnovec izgubi službo. Gospodar mu je rekel, da ako ne najde bankovca do Božiča, ga bode odpustil iz službe. Noben čudež torej, da je mesto veselja prevladovala žalost v družini. Goreče so molili k božjemu Detetu, mati je v solzah zdihovala in jokala.
Res žalosten božični večer. Skrivnostna tišina je kraljevala po sobi, niti glasu ni bilo slišati, le posamezni vzdihi potrte matere so se čuli. Naenkrat pa najstarejši, enajstletni sinček zavpije: »Mati, oče gredo; vidim jih po cesti hiteti.« Uboga mati se niti ni zganila. Prevzela sta jo žalost in strah, da niti vstati ni mogla. Ko je zaslišala korake moža, ji je hotelo počiti srce.
Vrata so se odprla. Že je menila, da bo slišala žalostno, usodepolno besedo — brez službe. Svojega moža niti ni dobro videla, tako se je stemnilo v sobi. »Marija, otro-
ci!« je očetov pozdrav. »Hvala Bogu, božje Dete je uslišalo naše molitve, O, pokleknite z menoj in zahvalite se mu iz vsega srca. Vso pot sem mislil, toda na kolenih se moram zahvaliti svojemu Zveličarju in Bogu.« Vzdih radosti, in že je bila žena v objemu svojega moža; otroci pa so polni veselja obkolili očeta in mater. »O, povej, povej,« je prosila žena. »Predvsem se zahvalim Bogu, vse drugo pride na vrsto,« odgovori mož. In zadovoljna je cela družina pokleknila in hvalila Boga tako srčno, kakor mogoče ta večer v nobeni družini. Potem šele je oče začel pripovedovati. Pripovedoval je, kako je cel dan njegovo upanje vedno bolj ginevalo. Prosil je Boga za vdanost v voljo božjo, ako se njegova nedolžnost ne izpriča, in bo moral službo zapustiti.
Kdo bo njega, katerega poštenje je,tako omadeževano, kmalu sprejel v službo. Bila je ura pet, odbila je šest. Vsak trenutek se je morala odločiti njegova žalostna usoda. »Naenkrat so me poklicali: .Trnovec, k šefu,1 Pomilovalni in škodoželjni pogledi so me spremljali. Menil sem, da se v zemljo pogreznem. Sam ne vem, kako sem prišel v pisarno. Ves onemogel sem stal pred šefom, ki mi je prijazno stisnil roko in mi dejal: .Trnovec, prositi vas mpram za odpuščanje. Razumem, koliko ponižanja, strahu in žalosti ste v zadnjem času preboleli, in sicer po moji, če tudi neprostovoljni krivdi. Bankovec sem tiašel pred
četrt ure. Vtaknil sem ga v neko knjigo; kako, mi je nejasno. Spominjam pa se dobro, da sem to knjigo takrat imel v rokah odprto ravno na tem kraju, kjer sem našel bankovec. Spoznal sem krivico, katero sem vam storil. Toda storjeno je storjeno. A kar morem, to hočem storiti, posebno danes na božični večer. Trnovec, prosim vas še enkrat odpuščanja; bankovec pa, ki sem ga pravkar našel, vam podarim za praznike, a za bodočnost vam dvignem mesečno plačo. Ali ste s tem zadovoljni V
Kdo more popisati, kaj sem v tem hipu občutil. Ginjen sem zahvalil Gospoda za to veliko dobroto. In sedaj sem med vami. Obhajati hočemo sveti večer, res veseli božični večer, in vse življenje ne pozabite zahvaljevati se božjemu Detetu za njegovo pomoč. Vedno resničen ostane: ,Kadar je sila najhujša, je božja pomoč najboljša.1«
Da je bil božični večer, katerega je družina obhajala, res vesel, pač ni treba omeniti. Ubpgi ljudje so ravno ta večer občutili pomoč božjega Sina in so njihova srca plapolala od veselja.
Tudi ti, slovenski delavec, ki te često spremljajo žalostne razmere, težke preizkušnje; ne obupuj, temveč zaupno se zatekaj k božjemu Sinu, ki te bo gotovo najboljše razumel, in rešil vsakdanjih težav. Kdor v Boga zaupa, na trden temelj zida!
želijo svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočajo za obilen obisk sledeče tvrdke:
TISKARNA SV. CIRILA
knjigarna — knjigoveznic*
Maribor	Pt
MOHORJEVA TISKARNA
rčg. Zhdh ž 6. Z.
CKLJlS
KnjlfeAttik	«nltgt>tteWiica
Magdalenska parna pekarna
P. SCHOBER
OR	Kralja	Petra	trg	S
JOSIP JAGODIC
Špecerija ln železnina CELJE
Gubč^Va
JOSIP SULIC
tigovirm s čevlji lastnih in tovar. izdelkov MARIBOR	Aleksandrova	c.	90
ANTON VESELKO
fHzer ea dame in g-otopode
ANTON PAZARINC
Špecerija — deltfc&tese CELJE
MARIBOR
bvbfeiktot* 10
Er- Bernhard-ov dn: Imejttelj GUSTAV BERNHARD
ir	Aleksandrova	cesta
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Oddelek KARITAS
Podružnica v Mariboru
DOLCEK & MARINI
MARIBOR
MEDIC — EANKL
tovarna olja, lakov in barv — družba z o. z.
Podružnica:
Maribor	Glavn*	Mg
HOTEL OREL
IT. Zemljič
Tetfon 2220 MARIBOR Telefon £220
IVAN MARTINČIČ
trgovina z mešanim blagom
VID PALČEC
krojkfitvo
ATeksaiidrdvh 28
Celje-daberje
ItaRiEor
»UNIVERSAL«
trg. manufakture in starinarna k »Rdeči piki«
MARIBOR	Koroška	c.	Ut
DROGERIJA — IVAN PEČAR
epecijalna — lototrgovina — kosmetik parfumerija MARIBOR	Gosposka	ulica
MIRKO FELDIN
manufaktura — perilo
Aleksandrova cesta 18
MARIJA SGHELL
stkrbiarstVo, nakup in prod. oblek in čevljev
MARIBOR	Koroška	cesta 24
MARIBOR
JOSIP ŠINIGOJ
trgovina z delikatesami
NOVAK .FRHNB3
čevljarska obrt
L MARIBORSKA DEL. PEKARNA
R. Z. Z O. Z.
MANUFAKTURA SAVA
;OR	Koroška	cesta	9
Vojašniški trg V
MARIBOR
Izdajatelj in bdfeoVotiii tH^ddik: Jantiš 'Gdiet, novinar V Mariboru. Tiska Štokama sv. »Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin)
ktaS^jo’ da&č'pio sSfetirznaifl "vfha^£dl; če pogledamo z višjega hriba naokrog, vidimo posejane po hribih in majhnih dolinah lepe bele zidanice in tudi zek> skrom-ri^ koče, v katerih stanujejo viničarske družine.
Viničarski stan je lahko sam na sebe ponosen. Mora biti strokovno poučen; da obdeluje vinograd, iz katerega dobimo žlahtno kapljico, ki nas razveseljuje in pokrepča.
Viničarji so sezonski delavci. Delo v vinogradih traja približno pet do šest mesecev. V ostalem letnem času pa so brezposelni, brez zaslužka'. V zirhskem časti se tu in tam regula, da je za najnujnejše življenjske potrebščine. Zelo malo je, kar zaslužijo v času dela v vinogradu. Pridelek na deputatni zemlji je zelo pičel, posebno letos, ko je bila slaba letina ih je močno deževje mnogo uničilo po hribih. Nekateri gredo h kmetom mlatit. Tudi na nilatitvi se je malo zaslužilo. Dnevna mezdi pri lažjem delu je najvišja 7 Din, mnogi so plačani na dan po 6, 5 in celo po 2 Din pri svoji hrani. Pri težkem delu je hajvišja mezda 10 Din. Dognano je, da štiričlanska družiha na 3 ha vinograda zasluži 1500 do 1700 Din na leto. Na deputatni zemlji pridela živeža za dva do tri mesece. Za devet do deset mesecev mora kupiti živež, poleg tega pa še kurivo. Za obleko, obutev in najnujnejše življenjske potrebščine pa ostane par dinarjev, pri nekaterih pa nič. Koliko družin pa je takih, ki še mnogo manj zaslužijo in doma nič ne pridelajo, ker nimajo depUtatne zemlje. Koliko pa jih je, ki so delali, pa ne dobijo izplačila, nazadnje pa se jim še odtegne pri računu.
Iz teh navedenih primerov se nam nudi zelo žalostna slika. Če se le malo zamislimo v te uboge delavske družine, ki se nahajajo v tako bednem stan ju,^ nas pretrese v dno duše. Že sedaj nimajo kruha, ne kuriva, da bi si segreli bomo kočo, ne potrebne obleke in obutve, da bi lažje prenašali mraz in mokroto. Očetje in matere šo v skrbeh' za sebe in otroke. Otroci so lačni in napol nagi. Kako žalostni bodo božični prazniki v takih družinah, ki ne bodo imele skorjice črnega kruha!
Vprašali se bomo, kdo je tega kriv? Nekateri bodo rekli,; sami so si krivi, da jim gre tako slabo. Drugi bi spet rekli, da so zapravljivci, lenuhi in še mnogo drugih 6’Čitkbv nS&rajo slišati. To hi reši S takimi sodbami delaiho tem revežem krivico. (O tem bi morali veliko govoriti, da bi si bili na jasnem.) Kdo je Vzrok tolike bede ih revščine v viničarskem stanu? Odgo-Vor je čisto lahek. Tega je kriv tišti, kateremu dela in služi. Mnogo jih je danes, ki bi lahkb boljše plačali dvoje viničarje in delavce. Toda tega ne marajo. SO celo taki, da še vedno znižujejo mezde. Za luksuz in potrato pa imajo deharja dovolj. Zdi se jim, če bi boljše plačali delavce, da bi se prevzeli, mogoče da ne bi hbteli več dfelati. Bojijo se, da bi se jim
preabbrb":gb(Blo ;,. MfiOgO je slučajev, ko bi lahko rednb ‘plačali, pa nočejo. Raje se kregajo po znanih viničarskih komisijah in celo tožarijo z »doktori* in jih mastno plačajo. Slišijo se govorice, da gre viničarjem boljše kot vinogradnikom in kmetom. Oh, ko bi bilo to mogoče, da bi dali lahko poskusiti svoje »imenitno« življenje takim, ki tako govore! Ko se godi viničarju krivica in išče potom svoje organizacije pravice, je že osumljen komunizma, da je delomržnež, zapravljivec, lenuh.
Znašli so se ljudje v neki organizaciji, ki delajo na vse načine, da bi se spremenil viničarski red v njihov prilog, da bi lažje postopali proti viničarjem. Viničarski red, ki mu je dala zakonsko moč bivša mariborska oblastna skupščina, je edina'zaščita viničarskega stattu in eksistenca za skromno življenje. Žalostno in obup-nb je stanje viničarjev in noben drug stan rtima tbliko neprijateljev, kakor ravno viničarski, da Se ga prezira in zaničuje.
Tovariši viničarji! Žalostni bodo božični prazniki v naših domovih. Mnogi boste stradali in Zmrzovali skozi zimo. Pa ne obupajte! V svoji bolesti, križih in težavah tega zemeljskega življenja se v duhu ozrimo v mesto Betlehem. Naše misli se nkj na sVeti večer pomudijo v bornem hlevčku. V njem sta prenočevala Jožef in Marija. Bog se je rodil v hlevu, njegova zibelka so jasli, ležišče slama. Niso imeli prostora v palači, celo bežati so morali kot pregnanci. To je za nas uboge zemljane, ki smo izročeni ljudem v milost ih nemilost, edina rtajvečja tolažba. Zato pbgumno naprej V življenje, ne omagati, ne preklinjati ih godrnjati! Pošteno, pravično in zvesto delajmo in služimo svojim gospodarjem. Bodimo pravični, izpolnuj-itto to, kar nam je Kristus po svoji veri in1 Cerkvi zapovedal izpolnjevati'. Rekel je: »Iščite najprej božje kraljestvo, vse dhisro se vam bo navrglo!«
Združimo' SO v SVbji stanovski strokovni orgartiž&čiji, ki je ediha naša zaščitni-, ča. Ififed1 seboj Sl bodimo složni, kajti: V slogi je' moč!	Jak.
*
Beda viničarskih družin v sedanjem času. — Ko jč zapadel Sneg, je pritisnil precej oster mlraz, kakoir drugod, tako tudi po naših lepih Slovenskih goricah. Vsi posestniki se S svojimi družinami veselijo zime, ki je nekak čas, ko ljudstvo nekoliko počiva, obhaja svoje domače praznike (kOlirie) in tako z veseljem prebije zimsko dobo. Kaj pa ubogi viničar, ali bo tUdi Oh tako1 prebil zimo S Svojo družino? Viničar sč tegai časa najbolj boji, ker to je zanj čas stradanja ih bede, kl Si Je hihče niti predstavljati rte more, kdor rte Vidi sam revščine, ki JO mora prenašati ubogi viničar S svojo družino. NekaterO viničarske družine je letos zelo zgodaj zadel težki udarec stradanja, ki je usodno za ta revni stan posebno letos, ko je bila slaba letina vskoraj vseh pridelkov, bodisi žitnih ali vinskih itd. V Slovenskih goricah imamo primere iz zadnjega časa, ko se nekaj viničarskih družin preživlja z najslabšo hrano, kot Jo pri kmetih jedo svinje in še svinjska piča je boljša. Glavna hrana pri viničarjih je sedaj krompir in nčzabelena kisla juha. Viničarjeva deca pa radi gladu jč kuhano belo repo in korenje, kar je za sVinjč pripravljeno. Pri viničarjih bodo imeli,
oziroma bodo zaklali le enega slabo pitanega prašiča, katerega^ viničar ’ z izstradano družino , v 50 dneh poje, potem pa nadalje stradajo kot: pred kolinami. Kruha viničar po večini že dolgo nima. TUdi mleka viničar mnogokrat nima saj je moral kravo prodati iz raznih razlogov: ker ni imel dovolj krme in listja sebe. in deco pa je moral za silo obleči, da ne zmrzne, ko gre v šolo. V zadnjem času je mnogo viničarskih družin, ki so brez edine kravice, ampak imajo ponekod kozo, ki hrani malo viničarjevo deco. Viničar, ki pa je še svojo kravico kljub tolikim težavam obdržal, je brez obutve in obleke, enako tudi n jegovi otroci, ki J morajo sedaj v šolo bosi in skoraj goli. šolsko upraviteljstvo otroka zahteva v šolo,- pošilja roditeljem opomine in nalaga celo kazni v kuluku itd., katere mora odsluževati i ubogi > viničar, oče otrok. Ciril-Me-tbdova družba v‘Ljubljani nakaže za revne; otroke letno za Božič vsaki šoli do 1000 Din podpore, da se preskrbi najrevnejšo deco z obleko in obutvijo za zimo. šolBko upraviteljstvo pa oskrbi s tem darom otroke sokolske organizacije; ne glede na stan, ali'je deca revna ali ne. Ti nedostatkl se morajo v bodoče popraviti! Prežalosten viničarski položaj se bode popravil vsaj delno le takrat, ko bodo viničarji pričeli bolj samozavestno nastopati in zahtevati pravice viničarskega stanu, ki mu gredo kot vsakemu drugemu stanu,
Razdor v lahkoatletski zvezi, Vrhovna instanca našega lahkoatletskega športa, Jugoslovanska lahkoatletska zveza, se nahaja v hudi krizi. Vzrok je iskati v/ dolgoletnem trenju, ki ga je zakrivilo nesposobno vodstvo. Prišel je potem izredni občni zbor, ki je postavil na čelo zveze novo: vodstvo, ki pa je zopet razočaralo. Namesto, da bi skušalo pomiriti- duhove, jih je še bolj razburilo s svojimi- nesmiselnimi ukrepi. Tako je novo vodstvo- črtalo celo vrsto klubov,, ki so zagrešili samo malenkostne- nepravilnosti ter jim je odreklo pravico sodelovanja v- lahkoatletskem športu in soodločanja- pri občnem zboru. To je rodilo- nov- odpor, ki- je prišel do izbruha posebno na zadnjem občnem zboru, ki se Je vršil preteklo nedeljo v Zagrebu. Na občni zbor je poslalo- svoje delegate vseh 36 včlanjenih klubov, vodstvo zveze pa je prisodilo gla-sovaino pravico desetim- klubom; vsem ostalim pa jo je odreklo, Zaradi tega je nastalo veliko, razburjenje; ki se je končalo s tem, da je 22 klubov zapustilo- skupščino ter imelo nato posebno posvetovanje. Na občnem zboru je ostalo samo' 10 klubov, ki so se strinjali z delom dosedanje uprave in tako je imel potem upravni odbor ianko stališče. Izmed, slovenskih klubov so nastopili proti sedanjemu odboru maribor-
ski Maraton, ISSK Maribor, SK železničar, od ljubljanskih pa SK Planina in Ilirija,, poleg toga pa: še trboveljski Amater. Občni zbor je potem.. izvolil - naslednjo upravo:	Predsednik	dr.
Tritsch, prvi podpredsednik Skuhala- (Korotan, Ljubljana), drugi podpredsednik Vlasenko (Ruski športni klub,, Belgrad), prvi tajnik dr. De-mušič, drugi tajnik dr. Marjan, blagajnik Mari Zvonko (vsi Sašk, Zagreb), tehnični referent Muhvič in ostali odborniki. Od slovenskih zastopnikov so prišli v odbor: Dobnik (Celje), ing. Lah in Venutti (Maribor), Jordan (Litija), Sancin Savo, Čampa ter kot revizorja, dr. Jettm&r in Danilo Sancin.: Rezervirano pa je ostalo eno mesto za športni, klub »Planina« in športni klub »Ilirija«,
Vzorno športno delo SK Planine. Eden najmlajših naših, pa najdelavnejših športnih klubov-— SK Planina , v Ljubljani — je imel mir nulo nedeljo občni zbor. Skupščina je pokazala, da vrši ta klub naravnost vzorno športno delo, a katerim lahko mimo prednjači vsem našim klubom. Po številu članstva spada med naše najmočnejše športne organizacije. Važni so bili sklepi, da osnuje klub svojo športno-zdravniško komisijo, v kateri, bodo številni zdravniki in zdravnice, ki bodo preiskali vse članstvo: ter se bo vse nadaljne športno delo razvijalo. pod strokovnim zdravniškim nadzorstvom. Tega nima še pri nas noben klub, v Nemčiji in drugod pa se je izborno obneslo. Poleg tega je imenoval, klub tudi svojega posebnega referenta za vojaške zadeve — rezervnega častnika, da bode lahko vodil nedeljske mladinske tečaje.
Nogometne zanimivosti. Državno prvenstvo zopet počiva V Zagrebu in Belgradu pa so klubi iz državne lige priredili prijateljske tekme. V Zagrebu je Concordia premagala Gradjanske-ga 3:2. V Belgradu pa Jugoslayija Baska 8:2. — Naša državna reprezentanca potuje sedaj po Franciji in sicer pod imenom moštva Belgraj-skega športnega kluba (BSK), iz katerega je reprezentanca po večini bila sestavljena. BSK je slavil kar dve zmagi: V Cambrai je premagal tamošnjega reprezentanta s 5:0, v Mainzu pa Union sportive 6:2. V Luksemburgu se je vršila meddržavna tekma med avstrijsko in luksemburško reprezentanco. Zmagali so Avstrijci 5:2. — Doma smo, imeli edino v Ljubljani nogometne tekme in sicer je priredil SK Hermes nogometni turnir, pri katerem so sodelovali razen Hermesa, še Slovan, Ljubljana in Reka. Hermes je premagal Slovana 5:2, Ljubljana pa Reko 12 ;0.
IZ UPRAVE.
Uprava »Delavske fronte« prosi, da ostanete našemu listu tako naklonjeni kakor preteklo leto in da storite vse, da se bi list »Del. fronta« še bolj udomačil povsod. Pridobivajte novih naročnikov, zahtevajte v vsakem društvu, v vsakem lokalu, kavarni in gostilni naš list. Prihodnje leto naj bo vsakem za cilj: boj proti komunizmu in ta boj bodete vršili tudi s tem, ako bodete širili naš list. ‘Poravnajte naročnino!
Veliko veselje boste naredili' svojim dragim z nakupom
IMT božičnih daril “VI
ki Vam jih nudi tvrdka
Ivart
Slovenska ulica 10 M
Kovačič
ari tl O F Koroška cesta 10
Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih novosti in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov, po najnižjih cenah.
PROSIMO, OBIŠČITE NAS BREZOBVEZNO!