Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 Ur), za ‘/« leta 50 lir, za '/* leta 25 ilr, mesečno 9 lir. Te denska Izdaja letno 50 lir POiafia. in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 43.
Orednljtvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun piri poštni hranilnici v Ljubljani it. 11.053
Časopis z« traoviM, industrijo, oM to danmrnlitvo
H IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen ta Ljubljansko Dokrailno in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI A NO-MILANO Via T Lazza^ni 10
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitd dl provenienza italiana ed eitera:
ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 28. mala 1943-XXI
Delo Pokrajinske zveze delo-dalalcev
V torek popoldne je bila seja izvršnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev. Seje so se udeležili vsi zastopniki v zvezi včlanjenih združenj. Na seji je podal predsednik Pokrajinske zveze izčrpno poročilo o delu Zveze. Iz poročila navajamo naslednje podrobnosti:
Vprašanje zvišanja plač in mezd
Kakor znano je Visoki komisar izdal 16. januarja naredbo o zapori plač, mezd in drugih prejemkov za čas vojne. V izjemnih primerih predvideva ta naredba možnost, da se na podlagi pooblastila Visokega komisariata določijo novi pogoji. Zveza delojemalcev se jo že večkrat obrnila na Inšpekcijo dela, da bi dobila pooblastilo za sklenitev novih delovnih pogodb in Visoki komisariat je večinoma prošnji delavcev ugodil. Tako je bilo dano pooblastilo za sklenitev naslednjih novih kolektivnih delovnih pogodb:
1. za živilsko industrijo,
2.--5. v oblačilni industriji: za krojače, 3. za krojače in šivilje ženskih oblek, 4. za čevljarje in 5. za modistke,
_ aoboslikarje in dekoraterje; i. za prevozniško industrijo,
8. za gozdne delavce,
$). za kmetijske delavce,
10. za vrtnarje,
11. za delavce v rudnikih lignita,
12. za delavce v tovarnah kleja,
13. za industrijske in obrtniške uradnike, skupno za 13 strok.
14. za industrijske žage,
15. za knjigoveznice,
1.6. za opekarsko industrijo,
17. za mestna podjetja in
18. za fotografsko stroko.
Kakor hitro je Zveza delo (lajal-
lev prejela načrte kolektivnih pogodb, jih je skrbno proučila ter nalo pooblastila prizadeta združenja, da začno pogajanja /.a sklenitev novih kolektivnih pogodb. Ta pogajanja so sedaj v polnem teku.
Glede izvajanja naredbe o izplačevanju normalne mezde ob 4 narodnih praznikih je Zveza zaprosila od pristojnih oblasti za avtentično tolmačenje določb o izključitvi poviškov, in sicer v tem smislu, da se pri izračunaniu normalne mezd« ne u pošte vi i o 'zakoniti poviški.
Zveza je pojasnila, da se določba o zapori plač posameznim nameščencem ne nanaša na poviške zaradi zaslug pri delu.
Razna vprašanja glede pro. izvodnje in razdeljevanja
f’o zadnji seji izvršnega odbora >e je pojavilo mnogo vprašanj glede ureditve proizvodnje in razdeljevanja nekaterih važnih proizvodov. Zveza si je zlasti prizadevala doseči, da se dovolj ut>o-’ aba surovin za izdelavo proizvodov, da se s tem prepreči škoda, ki nnjno nastala, ker se te surovine ne morejo uporabiti v druge namene in bj surovine bile popolnoma uničene. Zveza je nadalje skušala doseči od pristojnih organov dovoljenje, da bi se dali v promet blokirani proizvodi, da bi se preprečila prizadetim tvrdkam denarna in materialna *koda in odvrnile neugodne posledice, ki bi nujno zadele uslužben-
ce prizadetih tvrdk in vse gospodarstvo v pokrajini.
Zveza si je tudi nniogo prizadevala radi ugodne rešitve prošenj včlanjenih združenj glede Ir-govanja z nekaterimi proizvodi, kakor 7 vinom, opeko itd. Zveza je skrbela tudi za oskrbo indu-slrijcev, obrtnikov in trgovcev s potrebnimi surovinami. Zveza je
nadalje podpirala prošnje posameznih tvrdk, da bi se jim dovolilo zvišanje cen, če so bile te utemeljene in važne za javnost.
Organizacijsko delo
Poročilo navaja nato, da je organizacijsko delo glede delodajalskih organizacij v pokrajini končano in da je treba ustanoviti sa-
mo še poverjeništva. Včlanjena združenja so že poslala svoje predloge glede poverjeništev, ki naj se ustanove.
Računske zaključke vseh štirih včlanjenih združenj je Zveza že odobrila.
Zveza je tudi odobrila predlog o imenovanju novega upravnega odbora Borze dela.
Afrika v sredozemskem
gospodarstvu
Prispevek dežel Severne Afrike za okrepitev sredozemskega gospodarstva je nedvomno znaten — piše B. Rossi Ra ga/.z i v rimskem tedniku »Autarchia e Commercio« zlasti glede na bombaž in na umetna gnojila. Izreden pomen teh dveh prispevkov, ki se dopolnjujeta, je jasen, če se samo pomisli, da teh dveh proizvodov ni v nobeni drugi sredozemski deželi.
Za sredozemsko gospodarstvo — ki zavzema po zaslugi Italije odličen položaj na področju preje in tkanin — ni težko oceniti prednosti, ki izvirajo iz dragocene in obilne egiptske proizvodnje, ki je dosegla v I. 1937.-38. pet milijonov stotov čistega bombaža, od katerih so bili trije milijoni in pol določeni za izvoz. Svetovna proizvodnja čistega bombaža se more ceniti na približno 80 milijonov stotov.
Prav tako važen in odločilen je tudi drugi afriški prispevek, na področju kemičnih gnojil. Znano
je, da v mnogih deželah sredozemske Evrope primanjkuje tega gnojila, izvoz afriških fosfatov iz Tunizije, Egipta, Alžira in Maroka more zadovoljiti vsem tem potrebam, istočasno pa more znatno zboljšati poljedelstvo v deželah vzhodnega Sredozemlja.
Tunizija s svojimi 58 fosfatnimi rudniki je glavna sredozemska proizvajalka in ena najvažnejših na svetu. Njena proizvodnja znaša letno skoraj tri milijone ton v primeri s celotno sredozemsko produkcijo, ki znaša štiri in pol milijona, dočim znaša svetovna proizvodnja 14 milijonov.
iudi na drugih področjih more biti prispevek Severne Afrike bistvenega pomena. Kakor znano, proizvajajo sredozemske pokrajine četrtino letne svetovne proizvodnjo žita. Zvišanje žitne proizvodnje v alriških deželah bi moglo kriti potrebe naraščajočega prebivalstva, ki živi večinoma od kruha ter bi z ozirom na naravno rodovitnost afriških tal omogočilo celo izvoz. Žitna proizvodnja v Sredozemlju se sistematično zvišuje. L. 1930. je znašala 293 milijonov stotov, l. 1938. pa že 351 milijonov stotov.
Na področju jedilnega olja je prispevek afriških dežel za sredozemsko gospodarstvo odločilnega pomena. Težko si je predstavljati zvišanje proizvodnje oljčnega olja ~~ ki je tako rekoč izključno sredozemski monopol — na evropskih obalah, pag pa je j0 mogoče na afriških tleh. Zadostuje, če omenimo uspehe, ki so jih dosegli italijanski kolonisti v Libiji. Prav tako se ne sme pozabiti, da so tudi domačini strastni gojitelji oljk in da n. pr. v Tuniziji odgajajo 92 odstotkov izmed 13 milijonov oljk. Kako velike so zadevne možnosti
v Afriki, dokazuje dejstvo, da skoraj tretjina oljk v Tuniziji ne prispeva k oljčni proizvodnji, da pa Tunizija kljub temu proizvaja letno 600 tisoč stotov oljčnega olja, dočim znaša celotna sredozemska produkcija okoli 8 milijonov.
Poleg bombaža proizvaja Severna Afrika tudi precejšno množino manjših vlaken ter more znatno ojačiti sredozemsko produkcijo volne.
Sredozemska proizvodnja sladkorja ni zadostna, toda tudi v tem pogledu bi mogla Severna Afrika znatno pomagati. Tako je na pr.
Egipt že dober proizvajalec in izvoznik trsnega sladkorja.
Kar se tiče rudnin, ki jih v Sredozemlju primanjkuje, ima afriški prispevek poseben, četudi ne bistven pomen. Nekatere rude iz Maroka in Tunizije izpopolnjujejo proizvodnjo Italije, Grčije in Španije, druge zopet produkcijo Sardinije in Turčije.
Severnoafriška obala more torej precej pomagati pri ojačenju sredozemskega gospodarstva, toda ta pomoč je neposredno v zvezi s tesno solidarnostjo sredozemskih dežel.
O italijanskem lesnem gospodarstvu
je objavil zadnji »lnternationaler Holzmarkt« naslednji dopis jz Rima:
Čeprav se kaže v dosedanjih poslovnih poročilih velikih industrijskih koncernov iz vojnih razlogov velika vzdržnost, se vendar vidi, da je predelovanje lesa v preteklem poslovnem letu 1942. znova znatno napredovalo. Tako 11. pr. poroča največji italijanski industrijski koncern Montecatini, da so bili prej za proizvajanje acetatne umetne svile potrebni bombažni lintersi (kratka tkiva) doslej popolnoma nadomeščeni z drugimi domačimi surovinami, ki vsebujejo Staniču ino.
Posebno zanimivo je poročilo »Soterne« v Milanu, ki pravi, da bo ta družba v kratkem spravila v obratovanje prvo italijansko tovarno za pridobivanje sladkorja iz lesa. Ta tovarna bo za gospodarstvo dežele največjega pomena. Poročilo nadalje napoveduje, da se bo ta delavnost družbe »Solema« v kratkem še znatno razširila ter se bo v ta namen sklicala nova glavna skupščina, ki naj sprejme za finansiranje te proizvodnje potrebne sklepe.
0 lesni proizvodnji sedaj končujoče se zimske sezone še ni nika-kih podatkov’. Vse kaže, da so bile sečnje v skladu z rastočo konsum-110 potrebo dežele, kar zasluži tem večje priznanje, ker zadevata glavni težkoči, s katerima sie mora lx>-riti danes italijansko gospodarstvo, namreč pomanjkanje delovnih moči in transportne težkoče, v posebni meri ravno lesno gospodarstvo. Treba upoštevati, da leže najboga-lejši italijanski gozdovi prometno najbolj neugodno, to se pravi na periferiji Kraljevine (v Južni Tirolski, Mrii, Carnaru, Calabriji itd.) in zato redoma potrebujejo daljši prevoz, da pridejo v kraje predelave. Treba si samo predstaviti težave, ki jih povzroča oskrba sardinskih rudnikov z jamskim lesom. Te težave postavljajo na razpoložljiva prometna sredstva naj-
večje zahteve. Ravno tako velike so prometne težave pri oskrbovanju Sicilije z lesom.
Oboroževalno ministrstvo je te dni izdalo navodilo, s katerim se razdeljevanje koristnega in stavbenega lesa na novo ureja. Dosedanji jjredpisi z dne 30. junija in z dne 25. avgusta 1942 se spremene oziroma razveljavijo. Ure predvsem za razmejitev med civilno in vojaško važno lesno potrebo, ker dosedaj še ni bila zadosti jasna. Načeloma pripada razdeljevanje koristnega in stavbenega lesa >Co-mitato Corporativo per la disitri-buzione del legname«. Oborožitveno ministrstvo (Miproguerra) pa ima pravico dodeljevanja in nadzorstva za ves les, ki se direktno ali indirektno porablja za oboroževanje. Korporacijski odbor za razdeljevanje lesa se bo v bodoče omejil na dodeljevanje lesa za civilno potrebo. Izvesti pa mora dodelitve, ki jih določi oborožitveno ministrstvo za direktne ali indirektne vojne namene. SNIL (državna uvozna družba za les) pa ima dolžnost, da izvede lesna nakazila samo takrat, kadar to odredi Korporacijski odbor za razdeljevanje lesa. Razmejitev direktne in indirektne vojaške lesne potrebe od civilne ni priprosta zadeva in je zato dala povod za razna prerekanja, ki pa se bodo sedaj zaradi novih določil poravnala.
Da vprašanje pogozdovanja zaradi vojnih dogodkov ni trpelo, se vidi iz poročila »Opera Nazionale Dopolavoro«, ki si je pridobila za pogozdovanje velike zasluge. V sodelovanju z Gozdno milico je Dopolavoro do 28. oktobra 1942 vsadil nič manj ko 2 milijona drevesc. Nadalje je Dopolavoro tudi zasadil mlada hitro rastoča drevesca (zlasti topole) v dolinah. Dopolavoro ima posebne oddelke gorskih prostovoljcev (Volontari della montagna), ki skrb e za pogozdovanje. Nadalje jie Dopolavoro intenzivno sodeloval pri drugih delih Gozdne milice v gorovju na
Ce»a£SnjJO-80
podlagi posebnega dogovora z gozdnim ministrstvom.
O zunanji trgovini ni nikakih novih poročil, če izvzamemo pogodbo z Madžarsko, po kateri bo Madžarska dobavljala Italiji les listavcev v večjih količinah. Od umirjevalne akcije, ki se ravnokar končuje na Hrvatskem, se pričakuje bližnje povečanje hrvatskih lesnih dobav. Zanimivo jie, da se je bolgarski kmetijski minister obrnil im italijanskega kmetijskega ministra s prošnjo, da mu prepusti seme in sadike, s katerimi bi se pogozdili razni okraji v Tra-ciji. To pogozdovanje bi se izvedlo še v letošnjem poletju. Gre predvsem za lovor in razne italijanske vrste rastline pinus maritima, za katero so v vsem Sredozemlju ugodni pogoji.
Predujem za nabavo kuriva
Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil dostavo nakaznic za kurivo za domačinstvo za dobo od t. aprila 1943 do 31. marca 1944. Stranke so bile opozorjene, da si nabavijo nakazano kurivo že sedaj za vso zimo, ker je sedaj lažji dovoz.
Sindikati bančnih, zavarovalnih, industrijskih in trgovskih nameščencev prosijo, da bi Pokrajinska zveza delodajalcev priporočila svojim članom, naj izplačajo nameščencem predujme v višini enomesečne plače za nujni nakup kuriva.
Z ozirom na dohodke, ki jih imajo nameščenci, je izključeno, da bi si lahko nabavili kurivo za vso zimsko sezono.
Pokrajinska zveza zalo najtopleje priporoča umestni predlog na-meščenskih sindikatov.
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine se pridružuje apelu Pokrajinske zveze delodajalcev in prosi članstvo, da v danili možnostih ustreže prošnji članov gornjih sindikatov.
Trgovine na Vnebohod zaprte
Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino sporoča, da morajo biti trgovine na Vnebohod dne
3.	junija zaprte.
f Martin Jerman
Po daljši bolezni je umrl V torek zjutraj ljubljanski trgovec in dolgoletni šef trgovine »Tivar« v Prešernovi ulici Martin Jerman. Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi, star komaj 42 let. Martin Jerman je izhajal iz ugledne družine v Trbovljah ter se zgodaj posvetil trgovskemu poklicu. V Ljubljano je prišel 1. 1925. ter se takoj uveljavil v trgovski stroki. Pred devetimi leli si je ustvaril v Ljubljani tudi družinsko ognjišče, ko se je poročil z gospo Angelo, iz ugledne litijske rodbine Pirčevih. Pokojnik si je pridobil s svojim prikupnim obnašanjem, lepim značajem ter s svojo srčno dobroto mnogo prijateljev ter je užival splošen ugled. Pred enim letom ga je napadla bolezen in kljub skrbni negi ji je sedaj podlegel.
Martinu Jermanu bodi ohranjen lep spomin! Žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Stran 2.
»TRGOVSKI LI8T<, 28. maja 1943-XXI.
Štev. 42.
| t Pr. Albert Kramer |
V četrtek zjutraj je umrl v Ljubljani dr. Albert Kramer, eden prvih slovenskih novinarjev in zaslužni slovenski javni delavec.
Rodil se je 1. 1882. v Trbovljah, dokončal gimnazijske študije v Celju, univerzo pa obiskoval v Gradcu in Pragi, kjer je tudi promoviral. Bjl je vsa leta odličnjak in med svojimi tovariši slovel po svoji temeljiti naobrazbi.
Že kot visoko šol e c se je začel udejstvovati na novinarskem polju. Bil je urednik dijaške revije »Omladina«, ki je bila za miselni razvoj slovenskega dijaštva takrat odločilnega pomena.
Po kratki praksi kol odvetniški koncipient se je dr. Kramer posvetil popolnoma novinarstvu. Kot dunajski dopisnik »Slovenskega naroda« je prinesel v slovensko novinarstvo čisto novo noto. Posebno njegovi članki iz dunajskega parlamentarnega življenja so vzbujali občno pozornost in dvignili slovensko novinarstvo iz ozkega lokalnega mišljenja. Bilo je kar samo po sebi razumljivo, da je kmalu nato postal dr. Kramer šef-urednik »Slovenskega naroda«, ki je bil takrat vodilni slovenski dnevnik in izhajal tudi dvakrat na dan. Na Dunaju je izdajal dr. Kramer tudi »Sudslaviscbe Korrc-spondenz«, ki je v prvi balkanski vojni temeljito obračunala z avstrijskimi lažnivimi vojnimi poročili ter si zaradi tega pridobila v dunajskih političnih in novinarskih krogih velik vpliv. Dr. Kramer je bil tudi ustanovitelj znanstvene revije »Veda«, ki je bila vodilna slovenska revija.
Po prvi svetovni vojni se je preselil dr. Kramer v Ljubljano, bil
soustanovitelj »Jutra«, čigar direktor je bil ves čas do svoje smrti. Zasluga dr. Kramerja je, da je dvignil slovensko časopisje na evropsko raven in da je doseglo slovensko novinarstvo tako velik napredek, ki se je zdel za maloštevilni narod nedosegljiv. V zgodovini slovenskega novinarstva bo ime dr. Kramerja za vedno zapisano na najodličnejšem mestu in njegove zasluge za razvoj našega časnikarstva ne bodo nikdar pozabljene.
Enako uspešno kakor kot novinar se je uveljavil dr. Kramer tudi kot politik. Bil je eden utemeljiteljev narodnoradikalnega dijaškega gibanja, nato pa z dr. Žerjavom vodja napredne stranke in po smrti dr. Žerjava od vseh priznanj voditelj naprednih Slovencev. Čeprav pa je bil dr. Kramer vedno v prvi vrsti političnih borcev, je bil vedno tudi v politični borbi gentleman. V svoji politični karieri je dosegel vse možne časti, a ostal osebno vedno skromen in človek, ki je odklanjal slavospeve. S svojim velikim političnim talentom, svojo vsestransko naobrazbo si je znal pridobiti v bivši Jugoslaviji vpliv, ki je zdaleka presegal politično moč njegove stranke.
Dr. Kramer je bil mož velikega formata in v našem javnem življenju bo z njegovo smrtjo nastala vrzel, ki jo bomo vsi globoko občutili. Čeprav bolan je bil dr. Kramer vedno vzgled požrtvovalnega in vedno delavnega političnega borca, ki je bil svojim idealom vedno zvest.
Slava spominu dr. Alberta Kramerja!
Denarništvo in zavarovalstvo
Gostilničarski vestnik
Spremembe pri Splošnem kreditnem društvu
Pri Splošnem kreditnem društvu, z. z o. j. v Ljubljani so se izbrisali naslednji člani upravnega odbora: Cobal Melhior, dr. Majaron Ferdinand. Korošec Blaž, Matelič Alojzij, Zalaznik Vinko in dr. Jelenc Celestin.
Vpisali pa so se naslednji člani upravnega odbora: Jurčič Simon, trgovec, predsednik, Ramovš Franc, lastnik menjalnice, Stanko Jurij, strokovni tajnik, Kristan Boris, trgovec, dr. Švigelj Zdenko, odvetnik in Pezdir Ivan, trgovec, vsi v Ljubljani.
Koncentracija bank v Protektoratu
Minister za gospodarstvo in delo dr. Bertsch je sprejel predsednika gospodarske skupine »Zasebne banke« inž. Dvofačka ter vodstvo skupine »Delniške banke«. Sporočil jim je, da se mora izvesti koncentracija tudi v zasebnem bančništvu. Velika razširjenost kreditnega' aparata v Protektoratu je splošno znana in zato pričakuje, da bo pokazalo češko - moravsko bančništvo razumevanje, če dobe
prihodnje dni posamezne banke nalog za likvidacijo ali fuzijo z dingo banko. Od koncentracije bodo zadeli naslednji zavodi: Praška kreditna banka, Češka industrijska banka, Centralna banka hranilnic, Češko - Moravska banka, Agrarna banka, Moravska ljudska banka v Brnu, Češka trgovska banka, Nemška zemljiška zadruga in z nekaterimi podružnicami tudi Moravska banka v Brnu. Kmetijski interesi se bodo posebej upoštevali ter se bo iz Agrarne banke in Nemške zemljiške zadruge ustanovila nova kmetijska banka. #
Hrvatsko notranje posojilo v obliki izdaje blagajniških bonov je doseglo popoln uspeh. Prvotno naj bi posojilo znašalo samo 1 milijardo kun, ker pa je bil že v treh dneh ta znesek prekoračen, je hrvatski zakladni minister zvišal posojilo na dve milijardi, ne da bi bil podaljšan rok za podpisovanje zakladnih bonov. Teh je bilo v celoti podpisanih za 3.45 milijarde in je zato bilo vse posojilo zvišano na 3.5 milijarde kun.
Hranilne vloge v slovaških denarnih zavodih so v prvih dveh letošnjih mesecih narasle od 3.6 na 3.8 milijarde Ks, dočim so ostale vloge na tekoče račune v višini 3.5 milijarde Ks skoraj neizpreme-njene.
Odrezki živilskih nakaznic se morajo oddajati Mestnemu preskrbovalnemu uradu
Prehranjevalni urad za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo okrožnico:
Ugotovilo se je, da večina gostinskih obratov v Ljubljani nabavlja racionirana živila na odrezke živilskih nakaznic, ki jih prejemajo od gostov, direktno pri trgovcih, ne pa kakor je pravilno, da bi oddali odrezke na Mestnem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, kjer prejmejo nakazilo.
Tako postopanje je v nasprotju z veljavnimi predpisi (čl. 18. na-redbe A. C. št. 78 z dne 23. IV. 1942/XX, ki se nanaša na gostinske obrate in čl. 7. iste naredbe. ki se nanaša na trgovce). Upravitelji gostinskih obratov nabavljajo namreč racionirana živila pri trgovcih na odrezke živilskih nakaznic, ki jih prejemajo od gostov, trgovci pa izdajajo blago na odrezke, ki so že odrezani od živilskih nakaznic. To nepravilno postopanje tudi ovira kontrolo potrošnje racioniranih živil v gostinskih obratih, ker ni mogoče na la način dobiti potrebnih statističnih podatkov enega najvažnejših elementov javne prehrane.
Z ozirom na to se naroča, da se najstrože upoštevajo sledeča navodila:
a) vsi gostinski obrati mesta Ljubljane morajo oddajati odrezke, ki so jih prejeli od gostov, Mestnemu preskrbovalnemu uradu, kjer dobo nakazilo za potrebna živila, ki jih nato nabavijo pri Gostilničarski zadrugi, pooblaščeni, da vrši nadrobno prodajo te vrste.
b) trgovci ne smejo sprejemati odrezkov, ki so odrezani od živilskih nakaznic.
*
Opozarjamo vse gostinske obrate, da se natančno ravnajo po gornjih navodilih, da se izognejo kaznim. To pa je tudi v njih lastnem interesu, ker bj sicer mogli biti oškodovani pri razdeljevanju živil,
OKVIRJE
izdeluje specialist Wolfova 4
KLEIN
TISKARNA MERKUR
JZjubljana, <^3-iegotčičaoa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila
hitio. lično in po zmetni ceni
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
ki niso racionirana in se ne oddajajo na nakaznice. Pri razdeljevanju teh živil se vzame kot osnova potrošnja racioniranih živil v gostinskih obratih, in sicer v količini, ki jo izkaže gostilničar na podlagi oddanih odrezkov Mestnemu preskrbovalnemu uradu. Ta vodi natančno kontrolo o številu oddanih odrezkov.
Opozarjamo končno, da mora vsakdo takoj vpisati količino na podlagi nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada v Gostilničarski zadrugi prejetih živil, v register racioniranih živil.
Industrijska pogajanja v Budapešti
V oktobru 1942 so bila v Rimu posvetovanja med zastopniki italijanske in madžarske tovarniške industrije, da bi se uredila medsebojna blagovna izmenjava, kakor se laka pogajanja vodijo med nemško in madžarsko industrijo že leta. Rimska posvetovanja so bila zelo uspešna in sedaj se pripravljajo novi sporazumi. V ta namen pridejo italijanski zastopniki v Budimpešto. Konferenca bo v juniju ter se bodo na konferenci obravnavala predvsem vprašanja, ki se tičejo cen in transporta.
le V 21 Mii
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon it. H-71.
TRSTJE za strope
pleteno s pobakreno žico izdelu je
Jos. Puh
Ljubljana, Gradaška ul. 22, tel. 25-13
Poziv delodajalcem!
Vsem delodajalcem priporočamo, da ob upoštevanju veljavnih predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti spokorne procesije, prosto popoldne v soboto 29. maja t. 1., v kolikor jih ta popoldan lahko pogrešajo.
Pokrajinska zveza delodajalcev.
Gospodarske vesli
Hrvatska je ratificirala mednarodno pogodbo, ki so jo sklenile 22. junija 1942 Italija, Nemčija, Bolgarska, Madžarska in Hrvatska o likvidaciji bivše jugoslovanske države in s tem zvezanih finančnih vprašanj. Z ratifikacijo pogodbe po Hrvatski je ta stopila v veljavo.
Zagrebško mestno poglavarstvo
je izdalo naslednji najvišji cenik za povrtnino: buče 100 kun za kg pesa 70, grah 100, ohrovt 35, koleraba 40 do 50, kumare 80 do 100, zelje 30, čebula 40, glavnata solata 30 do 40, druga solata 15 kun za kg Češnje se smejo prodajati po GO kun za kg.
Srbska vlada je razveljavila mandate vseh članov upravnih in nad. zornih odborov pri srbskih zadruž nih zvezah. Za predsednika Glavne zadružne zveze je bil imenovan oče srbskega zadružništva Mihajlo Avramovič.
Komisar za cene v Beogradu je določil ceno za sveže ribe na 25 do 50 din za kg po kakovosti rib
Tobačna tvornica v štipu ki je sedaj v Bolgariji, je bila opremljena z novimi stroji in bo v kratkem začela zopet obratovati. V njej bo zaposlenih 200 delavcev. Bolgarija ima sedaj 41 tobačnih tvornic, od katerih sta dve državni, in sicer v Stipu in v Kavali.
V jugovzhodni Španiji bodo letos po prvi letini pšenice posejali drugo seme in upajo, da bo dala zemlja na leto dve letini. Prve poskuse bodo izvedli na površini 20.000 oralov.
Pri zadnjih nemško - slovaških lesnih pogajanjih je bilo sklenjeno, da dobavi Slovaška Nemčiji 300.000 železniških pragov, 9000 kub. metrov smrekovine in 50.000 kub. me trov drv. Kontingent celuloznega mehkega lesa v višini 110.000 kub. metrov ostane neizpremenjen.
Iz Madžarske poročajo, da zaradi dežja v zadnjem času in ugodnega vremena v začetku majnika računajo, da bo letošnja žetev rekordno dobra.
Po dolgi težki bolezni nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod
MARTIN JERMAN
TRGOVEC
dne 25. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti smo ga spremili v četrtek, dne 27. maja 1943, ob pol 4. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Trbovlje, Litija, Sarajevo, dne 25. maja 1943.
Žalujoča soproga Angela s hčerko Doro in sorodstvom.
„N E R K H R“, tovarna mila in kemičnih it Jelko v
K UDI:	LJUBLfAlA,'stari TRG 17
„ANITA“ ROŽNO VODO
„ANITA“ ROŽNO MLEKO
„ANITA“ KREMO ZA OBRAZ
„ANITA“ ZOBNO KREMO
„MUSKIN“ MUHOLOVCE ITD.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovikega lista«, njegov predstavnik dr Ivan Plen, urednik Alakiauder Železnikar, tisku liskama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani