OtflM of PubUtttioat MST South UwndaU At*. TaUphon«, Roekwoll 4904. ^yfilfA.UffO SLOVENSKE NAIfPNE PODPORNE JEDNOTE ttubarrlptluM |4M y—rly STEV.—NUMBER 215 III., torek, IS. septembra (Sept. IS), 1927, brezplačne Taka usoda je zadela 3,000 pre-• progarjev. — Lastniki tovarne bodo za 925,000 na dobičku, ako izplačajo $250,: 000 mezde. New York, N. Y. — Tvrdka Alexander Smith's & Sons Co. je dala svojim 8,000 delavcem počitnice. Samoposebi se razume, da delavci za čas na počitnicah niso prejeli mezde. Tvrdka izdeluje preproge. Po treh tednih so se delavci z veseljem vrnili na delo, kajti v delavski družini je v današnjih časih draginje vsak cent potreben za vzdrževanje družine, ki ga more delavec zaalužiti. Ko so delavci vstopili v tovarno, jim je bilo naznanjeno, da se jim je mezda znižala ta deset odstotkov. Delavec, ki ni zadovoljen z znižanjem mezde, lahko pobere svoja Žila in kopita in gre s trebuhom za kruhom, so rekli gospodarji. Delavci niso organizirani in udali so se v gospodarjevo voljo. Ako kompanija i?.plača $250,000 mezde, tedaj to pomeni/da bo kompanija za $25,000 na profktu. Kompanija ima svoje tovarne v Yonkersu, vprav severno od New Yorka. Bombaž m J« pri sveftnj«. se obeta dobi V Žomvi pripravljal« pakte k«z tacUJe Ottawa, Ont. — Pilota mono- ■ plana "The Royal Windsor," kl < «ta si dva mesecf pripravüafr „< na polet iz Windsorja v Kanadi i v Windsor na Angleškem, sta o- i pustila polet z* letos. New York. —.Rene Fonck je i naznanil v nedeljo, da ne misli 1 več na polet čez Atlantic. I/ondon, 1Ž. sopt. — "Westminster Gazette" poroča, da je kapitan Courtney odložU svoj polet v Ameriko na prihodnjo »pomlad. Iiondon, 12. sept. — Charles A. Levine je dejal danes poročevalcem, da morda Ima res močne živce, toda bedak nI, zato naj- ! trž ne bo letel nazaj v NeW York « svojo "Columbljo," če ne bo boljšega vremena. Tampa, Florida. — Miss Ruth Elder pravi, da pojde še ta me-v Pariz s svojim pilotom George Haldemanom In da mora ona biti prva ženska, ki preleti Atlantik. New Ilrunswlck, N. J. — Sedemnajstletni Vincent Taylor iz Haokensacka ima čast, da je prvi "pafflaveč" na svetu, ki se je za rep aerOplana in visel v * raku 25 minut, dokler se ni »talo spustilo na tla na tukajž-,»iem letališču, 86 milj od Hack-*nsacka, kjer je deček zlezel na Pilot ni vedel, da nosi deč-na repu svojega letala. Bil je prestrašen kot fant t'hicag®, — Ekspresno letalo, Jf no«i rodno tovor American >K*pre*s kompanija, je v soboto oostavilo dva piaahia stroja ad-¡^antom v Indiani, ne da bi s« bl1" ustavilo. Stroja sta bila e-**l«vno vržena na tla v dotlč-;J«na mestoma s pomočjo pada- ■ (paraiuta). • JETNIÄKA VRATA PREMAJHNA. ™*>or*ki župaa se je zaweril Mumoltalju. K m, 12. sept. — Jim Walker, «upw» Sew Yorka, je padel v ne-^'""t pri Mussolini ju, ker je l*metll papeža kot njega, zamera je, ker je Walker JJklonil ficijelni sprejem rtm-ffovernerja, kneza Pon-^"anija. Walker je pojasni' 'in ima rad Mussolinija in da P""dal Newyorčanom koliko T™«* j« Mussolini naredil za J*1"« (!), ampak on je katoll-n zato je bila njegova prva k očetu," ko je do- •W v Ki«. NAROČITE 81 KNJHX) AMERIŠKI SLOVENCI' PROSVEfA I LOTU« SCI NAADlftVH PODPORNI JlDNOTB LASTNINA 8LOVINSKI NARODNE PODPORNI JIDNOTI oglasov po éqgorvm. RtkopM se m vračajo NasočMna: Zadinjono d rt* v« (Uven Chicar«) 9^.00 aa Wto, $3.00 M pol Uta; Chicago in Cicero $7.60 ua lato, >3.76 sa pol lata, in sa ino-semstro 10.00. Im ■ ' i ' Naalav aa na, kar Im an ■ "PROBTETA" WT-4f Sa. La irada la "THE ENLIGHTENMENT Orgaa af tka SWrasa Nattoaal m — I miioh—— Owaad bf tka Natlaaal HauAt MMf* Advertising rata« OB Subscription; United States (except Chicago) and Canada |6i* par paar; Chicago $7.50, and foreign countries $0.00 par year._ MEMBER of TAE FEDERATED PREM" 1 'i ' Datna r ofclepanja a. pr. (August Jl-1127) poleg vsiaf* imena aa bssIotv psisnl, da ?aas Jo s toa daeraa peUkla aaroéaina. Poaovtto |a da aa raai ae aaUri list 'GIBANJE DELAVCEV V AVTOMOBILSKI iftDUSTfeUI V MILWAUKEEJU. Kampanja za organiziranje je pričela. Klic za organiziranje delavcev v avtomobilski industriji je dosegel tudi Milwaukee in ni ostal brez uspeha. Avtomobilska industrija je mlada industrija, a že poka-zuje vse znake starih industrij napram delavcem. Kakor je vsaka mlada industrija potrebovala v zadetku dobrih in izurjenih delavcev in jih je v začetku vabila z boljšim zaslužkom, ravnotako je ta industrija doživela ta proces. Ford je bil prvi, ki je pokazal, da se z dobrim zaslužkom in skrajšanim delavnim časom privabijo dobri delavci. Njega so posnemali drugi tovarnarji. Prišla je vojna, ki je pomagala k bolj razviti to industrijo in danes se nahaja na višku svojega razvoja in prehaja v takofvano stalno dobo. Tovarnarji vedo, koliko avtov bo treb^ izdelati, koliko je treba producirati raznih posameznih delov, ki služijo za popravila in izmenjavanje slabih in obrabljenih delov pri avtu. Industrija je danes toliko razvita, da produeira le toliko, kolikor ima naročil. .'„V . -J. Ko je industrija dosegla to točko razvoja, so tovarnarji pričeli Ijazati popolnoma drugo lice napram delavcem. Pričeli so zniževati mezde, uravnavati tovarniški red tako, da služi le gospodarjem in ne delavcem in uvajati šikane. Tovarniški red je postajal vedno bolj strog. Murray Body kompanija je> posnemala druge tovarnarje. Naznanila je znižanje mezde. Prizadet je bil skoraj vsak department v tovarni. Delavci so bili obveščeni, da jim bo mezda znižana za deset odstotkov. In delavci? No, delavci so podvaeli korak, ki je pravilen, da se prepreči nadaljno znižanje mezde. Unija avtomobilskih delavcev je izvedela, kaj je storila kompanija in takoj je poslala svoje organizatorje na organizatorično delo. Obdrfcavan je bil shod in precejšnje število delavcev se je takoj pridružilo industrijski organizaciji. Drugi so obljubili, da pridejo na kampanj ski nfiod, ki «a priredi unija. Najeta je bila dvorana nasproti tovarne in v to dvorano so prišli delavci takoj po delopustu. Zopet je veliko število delavcev pristopilo organizacijo. a Konipanije izjavljajo, kadar znižujejo mezde, da so prisiljene znižati mezdo zaradi prevelike konkurence. Ta kompanija je pa imela po «vojem lastnem finančnem porodili $671,041 dobička v prvih šest mesecih tekočega leta. To pokazuje, kako prazni so taki izgovori. Zdaj je čas, da organizirajo vsi delavci, ki delajo v avtomobilski industriji v Milwaukeeju. Klic za organiziranje je naslovljen na vse delavce, ki delajo v tej industriji in ne samo za delavce, ki delajo v tej tovarni. "V uniji avtomobilskih delavcev se ne organizirajo le delavci ki delajo v avtomobilskih tovarnah, ampak tudi garažni a ela ce je pa važno, da so organizirani, še preden pridejo eden ali drugi podjetnik ali pa združeni podjetniki i ofenzivo. Kajti če ko delavci organizirani, se ne upajo podjetniki priti z ofenzivo, kar čez noč in tjavendan. Um slučaju nimajo |xxljetniki tako velikih skomin, ker vedo, da so delavci pripravljeni ne samo odbiti podjetni ško ofenzivo, ampak ob ugodnem času tudi preiti v ofen živo. Proti znižanju mezde v industriji je v današnjih dneh in sedanjem kapitalističnem sistemu ščit za obrambo In ofenzivo le delavska strokovna ali industrijska organlaa-eija. Preprečiti je treba zniževanje mezde, kar delavei lahko store, ako qo sldfcni. Zate pa naj noben delavec ne odlaša i vstopom v delavsko strokovno organizacijo, kjerkoli je prilika ® nizirati strokovno ali industrljalno. SUKE IZ NASELBIN ^■•■•■i mma nnwi^aill S POTA. Ko sem zadnjič opisal moje potovanje po Kaliforniji, sem «e namenil opisati tudi glovenaki hribček v'San Franciscu in moja desetletno bivanje v San Fran-ciscu in okolici. Stopivii s postaje v San Francisco sem se takoj podal na slovenski hrib k mojim starim znancem, družini Judničevi. prijatelj Martin Judnič mi je pri jasno stisnil roko in me prijazno pogostil, nato pa me spremil na sprehodu po slovenskem hribu. To vam povem, da bi se nikoli rte bil nadejal tolikega napredka v stavbah na hribu tekom leta in pol, odkar sem bil zadnjič tam. Vse postavlja nove hiše in vsakdo popravlja stare. Ko sem bil zadnjič med njimi, so ravno imeli glavni in javni shod radi slovenskega narodnega doma. Tudi mene so bili povabili na shod, da bi malo razložil, kako se delajo in vzdržujejo narodni domovi iirom Združenih držav. Gotovo sem jim rad ustregel in jim opisal naselbine iirom Unije, posebno pa sem jim opisal veliko manjie naselbine kot San Francisco, kako so Slovenci začeli in kako u-spevajö . Takega navdušenja nisem le nikoli videl med Slovenci kaker ravno na ustanovitvenem ■hodu. Start, sključeni očanci in mamice, kakor tudi mladina, vse je aplavdiraloj govornikom in vzklikalo: Sedaj ali nikoli. Marsikatero radostno solzo sem videl v očeh starejših mamic, catere so pritrjeval klicem možakov: "Tako je pravi" Da ni bilo samo navdušenje na shodu, se je pokazalo le tisti leden; stavba je bila kupljena s pomočjo slovenskih društev in tudi posameznih delničarjev. Prenovili jo bodo po ovojem okusu in za svoje potrebe, kakor dramatiko, shode, pevske vaje, Čitalnico in drugo v vrednosti od 135,000 do $40,000, kar je res lep začetek. Rojaki iirom Združenih držav pa čestitajte Slovencem v San Franciscu, kajti oni imajo prvi izobraževalni narodni dom na o-bali Pacifičnega oceana, v središču slovenske naselbine na hribčku, v okraju cipres, magnolij, 'palm in orani ter vinogradov. Slovenci, le tako naprej in vaša mladina vam bo hvaležna, ko boste vi že spali v črni zemlji. Neke nedelje zjutraj se srečam s prijateljem na ulici in pošepe-ta mi, da bodo imeli tisti ^dan slovenski piknik v Modrons parku, v košatem gozdu juka-lipt, in da bi se ga tudi jaz udeležil. Gotovo se takemu pova bilu nikoli ne odrečem, posebno ko so mi povedali, kaj vse bodo imeli. Precej popoldne sem se podal z Judnlčevo družino na dotične prostore. Najprej smo se peljali z avtomobilom, nato parnim prevažalcem in kočno še s poulično železnico, predno smo dospeli na prostore. V resnici je to krasen prostor za take prireditve. Mladina je plesala ob krasni godbi Judničevega orkestra, kar nas je bilo starejših pa smo si prijateljski stiskali roke. Z vseh strani izletniških prostorov so donele lepe sloven ske pesmice in dan je potekel zelo hitro. Kako bi tudi ne med tako druičino. Zopet smo si podali roke in si voščili lahko noč, obenem pa si zagotovili sopetno svidenje čes leto dni, ravno tam. Na pikniku so se dobile tudi šunke in slanina, toda jaz, kakor že navadno, nisem imel sreče. Vač sreče j4 imela m rs. Judnič, ki je dobila cel zaklad teh namiznih dobrot. Ponudil sem se jI kakor kavalir, da ji pomagam odnašati dobrote, ali tal. slabo sem naredil: na pre-važalcu proti San Franci neu mi je neka oseba v kiklji izmaknila s sedeta lepo, debelo in mastno šunko. Oprostiti sem se moral pri m rs. Judnič. kaj pa aem mislil o dotičnl osebi, tudi nI bilo nič dobregs in ni opisati v tem listu. Več večerov aem bil povsbljen na takotvane "kitchen partiea," kjer smo imeli vedno doatl zabave. Nag narod ima pač še vedno tisto dobro slovansko navado gostoljubja. Ko srečate prijatelja na ultei, vaa takoj po. vabi. t*«, pridi še k meni po-«uaiti. Jodntčeva drutina me Je peljala na «prehode po krasnih PBdVIT* parkih in parmah, za kar se jim lepo zahim. Rojakom, ki potujejo sko: San Francisco, priporočam, »obiščejo družino M. Judniča. (oštenost je Martinovo geslo,! udničevi so po- znani po ime je njosti Zd Čas je ral tudi jaz nih prijate! cu in se notranjost Western P; Oakland se starem zna: Pacifiku in njih daječ v notra-h držav. 1, da sem se mo-iti od goatoljub-V San Franc ie-zopet naprej v e. Vozeč se po c Železnici čez ustavil tudi pri Tony Tomšiču, predsednikuJidotnega društva "The Und o 'alms" S. N. P. J. Tudi z njinja si imela veliko povedati iz ;rih starih časov, ko je še živ / Kansaau in tam razveseljevs >jake s svojo kon-oertino. Toije še vedno veseljak in prililjen v Kaliforniji kakor, je biTKansasu. To sem opazil na pijku v San Franfcis-cu in ko svj' vozila na obiske Povsod je bil vsod je bÖo do-je bil Tone. Rav njegova soproga ia in priljubljena Slovencev, ki imajo društvo 8. N. P. J. Bevnotako je tu največja jama srebra v Združertih drŽavah. Utah je bila leta 1926 prva V produkciji sreba, druga v produkciji svinca, tretja v ba-Imi in četrta v zlatu. *Uintah Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molek. Čikaški sov jet, kaj delaš? Dober kristjan — dober krist- Basinu se nahajajo bogati oljni L Je onj ^ ^ ^ ^ vrelci in izvedenci so izračunan, ye ^ V8eh črevih puritanski da je v tej globeli petindvajset1 bilijonov sc^v si^a ojja.. ^ ^ ^ Ravnotako je Utah ******* \Mm je treba propadlo čikaftko va na premogu in izvedenci so * „ TT, , baje izračunali, da ima samo ta h**0- P* hftro' dokler M država toliko premoga, da bi za- doatoval za potrebo vsega svetal Vsemu svetu je znano, daje za sto let. Veliko premogoko-| mesto Chicago zavrglo demo- pov je odprtih v okolici Helper- kratično formo vlade in spreje-fa, kjer povsod delajo tudi ~Slo-|lo boljševizem. Sovjet je na venci in S. N. P. J. ima v teh krmilu. Zat£ pa. so tuk^} razne revirjih sedem društev s pre- lumparije: eksekucije ljudi brez cejšnjim številom članstva. Od-1 procesa in pri belem dnevu kar po naselb dobrodošel sti smeha, notako je veselega z povsod. Odpeljal tonu in S najslajše karigan. N dolini raste ge, smol se proti Stack-entu, kjer raste e sinfandel in mo grozdje, v tej vse: olive, fi lice, breskve, orehi, mánáni, oranže itd. V Lodiju nalo4> vsako leto stoti-soče ton grdja in ravno tako ovočja. J ijj Na vžnji t Sacramenta proti Marysvillu f Orovillu se počasi izgublja knota; Kalifornije. Vedno višje*» višje se vzpenjamo v gorovt Sierra Nevada in v tekli šest ur izgine izpred oči vsa krnita pacifične obali Vozimo se 1 velikanskih vodo-padih in hfumikih med skalovjem, od upa do slapa »penečih se vodi Zmračilo se je temna! noč 1 zavila divjo naravo v kar je država Utah dobila iri-gacijo, se je visoko povzpela f na cestah, veliki ropi in tatvine, revolte zasužnjenih težakov, ko- poljedelstvu/vendar pa še ni e-l rupcija brez primere in bedni ne četrtine rodovitne zemlje obi ljudje se morijo sami, ker nima-delane radi pomanjkljive iriga-|j0 dela ne jelaJ^ Zato je tukaj prava anartiija v družinskem življenju. Zato pir, čebula, zelje in sladkorna I propada božja ustanova družine, pesa. Čebelarstyo je v Utahu kato se rušijo zakoni — in zato razvito tafflto kakor nikjer drug- h€ ^nes vloženih na .čikaikih je. V zadnjih časih Je tudi ve- godiščih 17,000 tožb za ločitev liko zanimanja za kokošjerejo zakona! cije. Sadjarstvo je na prvi stopnji, a tako tudi žuto, krom-| in kaže biti precej uspešno radi| povoljne klime In milega podnebja. Misliti si moramo ven- . Taka je, taka, prijatelji. Tako je nesrečni, frdeči in brez verski boljSeVizem raz jedel dar da je dve tretjini te države in uničil chicago, ki je bilo ne-nerodovitne, ker dve tretjini po-koč dobro mesto krivijo skalnate gore in neplod- Tako ^ M 2lokobni boljŽ€. no hribovje. |viiki poglavarji ITarrlsori, De- Mesto Salt Lake je eno najmodernejših mest med gorovji| Ivan Molek: Sierra Nevada in Rockies. Ulice so široke in Čiste z urejeno kanalizacijo, da voda vedno odnaša vse odpadke. Lepf drevore- ver, Thompson, Insull, Brennm Rosewald, Silverstein — samj židovsko rotoal — pokopali trej je mesto na svetu! Kaj je s čikaškim mestom?! vprašuje skri^n kristjan, ki I ni okužen. "Kam plovemo? Sam) 40,000 porok je bilo v zadnjerj etu, letos pa 17,000 tožb za k čitev zakona samo v eni sezoni s to odstotkov več kot pred dvl najstimi meseci! Ako ]>ojdJ tako dalje, bodo ločitve» prej kosile por9ke dve proti eni prej kot v desetih letih." , Kaj je s čikaškim mestom ? Teipci! — Saj ste vendar pol vedali Že davno in pripovedujetj leto Za letom in mesec za mesci cem: "Socializem, boljševizem tisti, ki razdira in uničuje dor ..Proč s to pošastjo! Zdrc bimo ji glavo!" To je tisto! In zdaj na de!3 pa hitro, dokler ni še vsega k< nec. Vai na sveto vojno! Dol I Čikaškim sovjetom! Viva Cristomijo jo in vocove, nato pa od peljejo v čii ilnice in jo tam ra- tujete skozi Salt Lake City, sil oglejte jezero, ki je edino te vrste na svetu. Mesto Salt Lake I stanovili leta 1847, ko so se po ^1 ^aroni bakra nad ubogrni dolgih preganjanjih radi njih rudarji. Nedolžni otroci so bili čudne sekte naselili v tem kra- Marjeni in sakrificirani za Ju- ju. — Frank Stonich. PRVA AMER1ÄKA ELEKTRARNA. naški boj njihovih očetov. Mnogi slovenski in hrvaški rudarji so izgubili fx> tri ali štiri otroke šolskih let. Na dolgem grobu je le pet ali šest križev. En sam samcat napis govori o žrtvah: Dandanes ga ni skoraj okraja "Möka Bolf, umrla u Italijan- _____- iM1*A« ilttAMAMi t a1 o" t« a ---- «iM« Združenih državah, ki ni bil preskrbljen z električno sik» za razsvetljavo ali gonitev strojev. skoj dvorani 1913". Iz tega pri ta j enega napisa tuli močnejše kot decembrski vihar preko Pred štiridesetimi leti pa elek- Ctórnjega jezero in calumetsk» trična sHa ni bila na razpolago. I P1™0* najhujša obtožba, ki ni-Stroj za elektriko,^dinamo ali kdar ne utihne, dokler bo v generator, kot ga danes «ovejo, , Po| ^ j6 b||o "ft I daj Prav malo ljudi, kififi osrčju teh hribov gibal zadnj rudar ... Tuli in vpije po osvet nedolžnih žrtev .., XI. Pozdravljeni! Mnogi moji nekdanjf calamet ski prijatelji in znanci, raz k rop ljenl širom Amerike, ki čitajo t m6je spomine iz starepra impresije iz sedanjega Calume ta, vsekakor pogrešajo nečesa Vprašali Se ¡bodo: Kaj pa njeso stari prijatelj "Luka Klopčič Zakaj ga nič ne omenja? Videl sem ga zadnji dan drugi strani ceste, ko sem odhajal na postajo, kjer me je i čakal vlak. Precej rejen mož, ■ že poataran. Godi se mu dobro. Za javno življenje se ne briK«. Ima dva avtomobila. Poveda so mi, da vaako j«utro hitro opravi svoje posle in potem se odpelje na Delaware, kjer ima svoj "clubhouse", zeleno pobarvan in lepo opremljen — edina hiAa tamkaj, ki ima bele zavese na Oknih. Pripovedovali so mi J razne druge stvari, ki me pa — same gole osebnosti — ne zanimajo in našo javnost tudi ne. Finis! PosloveČ se od'mojih prijateljev, sem jim rekel v šali, da jih čez dvajset let spet obiSčem. Upam, da mi ne bo treba čakati toliko Časa. Kraj, ki je tako bogat na zanimivostih, zgodovini trpinov in naravnih krasotah, mi je danes atraktivnejši kot je bil kdaj prej. Se se vidimo. Medtem pa pozdravljeni vsi! Popravek: V zgodovinskem pregledu calumetske naselbine sem naretjil eno pomoto. 1 Shaltz ni doma z Vrha, temveč iz Damelj pri Vinici.) (Konec) 1 1 --— gova praktičnost je bila dokazana, ali nihče še nf tedaj še upal komercijaliairati te iznajdbe. Kasneje pa se je v New Yorku ustanovila družba v svr-ho, da se občinstvo zalaga z električnim tokom za razsvetljavo. Thomas Edison je bil te- 80 «e marali zanašati na ta novi način razavetUave. Nekoliko naprednih podjetij pa je uvedlo električno razsvetljavo, bolj radi reklame, kajti stvar je bila tako nova, da je vse hitelo tja, kjer je gorelo električno svetlo. da) patentiral avojo drUil* je * *** adno kuhinjsko no ržava Utah produ >11, bogata pa je ta ia drugih minerali-ivaki se pečajo s poljedelstvom ninakih produktov ila leta 1926 $119.-večja odprta jama inghamu blizu Salt kjer dela tudi žarnico in tudi električne obloč-nice so pokazale praktično vrednost za razsvetljavo cest in odprtih prostorov. Konstrukcija in montiranje dinama prve javne elektrarne se je vršilo pod nadzorstvom Edisona samega. Elektrarna se je nahajala na Pearl Street blizu City Hall. Parni stroj je gonil dlnamo. Kakor je umevno, je bila ta prva elektrarna kaj enostavna stvar ▼ primeri z modernimi elektrarnami. Z ire k elektrarne so bile napeljane na kole kot so danes žice za brzojav in nI bilo tam nlkakfh. Itmed današnji« kom pik irani h in avtooiaOčlrib ena izmed največjih električnih družb na svetu. Druga mesta so sledila New Yorku in elektrika si je počasi osvojila ves svet kot vir rassvetljave in gonilne sHe. prvi ambsjfikj dnevnik. (21. septembra, 1784.) Prvi ameriški Hat je bil tednik. ki ga je ustanovil Benjamin Harris v Bostonu 06. septembra 1600. Ime mu je bilo "Publkk Occurenoes" ia angleške oblasti sa ga zatrle takoj po prvem izdan ju, daai ni bilo v njem drugega kot kratke vesti iz kolonij in nobenih uvodnih Člankov. Prvi dnevnik, "American Daily Advertiser", kasneje prekrščen v "Aurors", se je izjavil v Philadelphiji dne 21 septembra 1784. Benjamin Franklin Bache, vnuk Benjamina Franklina, je bil že p"Pre' začel izdajati tednik v Philad"»-iftiiji, v tedanjem sedežu Moralne vlade. L. 1784 je ta tednik razširil v dnevnik, časnik je napadal federalize, stranko predsednika Washing tona, in podpiral republikansko stranko, predhodnico današnje demokratske stranke. O |>rv» je trdil, da so v srcu sri.«t«>-kratje. Končho je bil Bscje zaprt radi tiskovnega pregr^ks (libel). Urednik pa je unirl. predno je bila pravda kontna, drugače bi bilo prišlo do »nim»-ve razprave o avobodi ti** I>aml*4ui kaj takega vendarle ni ved monče. kajti svo^» tlaka je v tej deželi preV v vkorcninjena. FUS. TOREK, 13. SEPfEMBRA. Politični pregled po Jugoslaviji JUGOSLOVANSKA POLICIJA IN KOMUNISTI. (Iivirno Pro»T«ti.) V Jugoslaviji imamo 8e ved-oo zakon o zaščiti države, ki so fg naj poprej porabljali proti komunistom. Ko so te razbili so ga vporabljali proti Radttu in njegovi partiji. Danes ga pobijajo kakor nanese. KamunT-i 8toni vsled tega ni mogoče legal ^ organizacij imeti; kar je vodi na njih mlin. Kje se more bolj izrabljati idealne duše mla k dik delavcev kot v tajnih podze meljskih organizacijah. Vaakdo i je več ali manj romantik. Mladi i ljudje pa so akoro vsi. Rcmianti ka je njih ideal. In ali ni roman-t tično sklepati da se 4»maga e-nemu ali drugemu da pobegne iz zapora? V Beogradu je pred več f meseci na prav romantičen na-¿in ušel iz jetniške bolnice ko-. muni8t Kosta Novakovič, pred par tedni pa nečakinja znanega | komunista dr. Vukašina Markovih, ki je pobijal po Crnigori [ vladne organe, policaje, žanda-rje in take ljudi; nečakinja Stoja pa mu je pomagala. Dr. Mar-kovič je pobegnil v Rusijo, Sto-' jo pa so obsodili na 20 let ječe. ; Večkrat je poskusila pobegniti, ali so jo doslej vedno ujeli. Kon-«¿no je prišla v žensko jetnišnico v Zagreb, kjer je prav romantično ubežala v Rusijo. In policija? Smejejo se ljudje, ki pozn&P jo n^šo državd. — Taka država ne sme sklepati izjemnih postav, če noče imeti same blamaže ... Zahteva po odpravi zakona o zaščiti države je nekaj, kar bi se moralo v interesu (Triave napraviti. Komuniste ni odganjati od sodelovanja v občinah, oblasteh itd. nasprotno pokažejo naj, kaj znajo. Zakon o zaščiti države je kakor nalašč za komuniste, ki pravijo ljudem: ja, ml bi že napravili in pokazali, kako se mora dejati, ali saj nam ne puste. Ljudje verjamejo. Ko se pa posreči komunistom še dobro organizirati kakšen pobeg iz ječe ali jet-nianice, bolnišnice, pa njih auto-riteta še bolj zraste, češ, ali smo tiči. Razume se, da je pod takimi okoliščinami pozitivno delo za delavstvo trikrat težje. Mladina je v srcu navdušena za komunizem, ker mlado srce je dovzetno bolj za besede in teatralične u-prizoritve, starejši pa, ki občutijo vso težo eksistenčnega boja so skoro brez moči. In v tem je tragika delavskega gibanja v Jugoslaviji ... Kadičevski teror. — V CuČe-rju na Hrvatskem sta dva Radi-čeva pristaša ubila v prepiru kmeta, ki se je baje izdal, da je Pristaš klerikalne -»encc" pripoveduje, da bo ta do-K°d< k povzročil ostro postopanj«' vlade proti Radlču. In vodja ^«rikalcev dr. Korošec proglase |K>v*od, kjer ga hočejo podati, da je za eksemplarično kaznovanje radlčevskih volilnih teroristov. Bo pri ministerskem PMsedniku interveniral glede ta: pri zunanjem ministru je ** bil itd. «o v besedah in v Časnikih < lankih za volilno svobodo. Kadar pa pride v gotove in var- "kraje kake stranke, druga - Maj Jop po „j|» Kaj še Pridejo delavci na kmete in j*''wde shod. da bi odprli malim k»Mom in bajtarjem oči. po-^n seveda gredo klerikalni »metje, najhujskani v farovžu s J''1' manj, z gnilimi jajci itd. «veda takrat se gre za vero in "»»«"talci so opravili dobro delo. f'* je že tako. Na Hrvaškem J" največji demagog Radič, ki t» moč in preganja druge, ki »»»H, da ao mu nevarni. V veniji pa so mu na tem . mestu gg. klerikalci . . . Žalostno je, ali resnično. Jugoslovanska vlada hoče najeti v Ameriki novo posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev za zgradbo pristanišč v Dalmaciji. Pogajajo se z raznimi bankami. Najresnejša ponudba je baje prišla od banke Seligmann k New Yorka, ki je že dala 12 mit H jonsko posojilo Državni hipotekami banki v Beogradu. Ako se posijilo najame ena tran-ša na razpolago tudi za podpis v Londonu, da ne bo zamere. — Amerika bo počasi upnik cele Evrope. Kapitalisti poznajo vrednost Evrope in ji prav radi posojajo. I Samo delavskih 1 zastopnikov ne I V Jugoslaviji se vrše reorganizacije ministrstva saobra-čaja (železnic) in ministrstva za rudnike v Beogradu. Za vodstvo oz. kontrolo dela teh ministrstev se osnivajo nekakšni odborniki; na te odbore pridejo zastopniki najrazličnejših ustanov, trgovskih, obrtnih, indu-strijalnih, kmečkih, inžinerskih, arhitektovskih in bogve Še kakšnih zbornic; samo delavskih zbornic* zastopniki so se prezrli! Kakor da tisti, ki delajo, od katerih je precejšen del uspeha odvisen, nimajo prav nič odločevati. Daleč smo prišli v Jugo* slavij i vsled tega, ker so delavske organizacije razbite in ker delavce "vodijo" neizkušeni mladeniči. Komunisti so res lahko ponosni na svoje "uspehe". Na delavstvu Jugoslavije pa je, da razmisli svoj položaj in da se orijentira tako, da bo imelo tam vpliv, ki ga potrebuje zase in za svoj obstoj. Socijalizem je delavcem pokazal pot in smer, socijaliatična organizacija pa jih je pripeljala do vpliva. Romanje westfalakih izseljencev v staro domovino. Iz WestfalSke, Holandije, Bel-gije in Francoske so klerikalci napravili veliko romanje na Brezje in Bled v staro domovino. Župnik Janez Kalan, ki z vso vnemo klerikalnega fanatika vrši misijonsko službo v druAbi cele trupe mlajših duhovnov, jih vodi in je tudi to aranžiral. Gotovo je, da je med temi 500 romarji mnogo takšnih, ki so se tega skupnega potovanja udeležili iz več drugih razlogov, zlasti ker je ceneje skupaj potovati kot pa sam. % Zanimivo je pri tem potovanju to: Nemčija in Avstrija sta dali potnlkron znižano vožnjo, le Jugoslavija ne, ampak je menda — kot trdi Slovenec, računala za posebni vlak celo Din. 2,000 več kot znašajo polne karte, in to kljub dejstvu, da je klerikalna stranka intervenirala za znižano vožnjo. In dr. Korošec trdi, in brali smo tudi, da je klerikalna stranka napravila pakt s predsednikom vlade, da pride po 11. sept. v vlado. Sedaj pa še toliko veljave nima, da bi izposlovala znižano vožnjo za westfalske ro-morje v domovino, kar napravi lahko vsak — agent . . . Ubogi klerikalci, kako ga "lomijo". Za wcstfalske delavce se najbrže ne izplača potruditi se, kajti ti nimajo niti v ljubljanski niti v mariborski oblasti volilne pravice . . . Stanovanjsko vprašanje postaja v Jugoslaviji dnevno ze|f> pereče. Stanovanjska zaščita Je ukinjena; novih Stavb ni. Kako ae bodo razmeri» pokazale v novembru, kdo ve. Hudo vlada se zato ne briga. Ne stori ae nič. Ce pogledamo pa na Ihi-naj, kjer gospodarijo aocijalnl demokratje, Um občina glavno skrb polaga na zidavo stanovanj. Vsako leto se sezida do 10,000 stanovanj. Se*- delavci vedo, kaj je p6treba, in to delajo. Gospoda Je na gorkem; brigajo jo skrbi najemnikov in brezstanovalcev. ' Gladovna stavka komuni«!** r zagrebških zaporih. Zagrebška policija Je izvršila po ni rano izvedenem begu črnogor hsjdukinje btoje Markovi- čeve številne aretacije komunistov. Ker policija javnosti o a-retacijah ne informira, ae ne ve, Če so aretacije izvršene v zvezi s Stojinim begom ali zgolj radi komunistične propagande. Po informacijah "Riječi" se nahaja v policijskih zaporih 14 komunistov, ki so pričeli z gladovno stavko v znak protesta, ker jih še vedno niso zaslišali. Za are-tirance je interveniral dr. Dragan Safar. Uspeh njegove intervencije ni znan. Svojo hišo je zažgal v pijanosti. Premožni posestnik Ga-vrilov od Sv. Ivana pri Novem Sadu je popival v domači gostilni. Kmalu je zapil ves denar. Gostilničar mu je odrekel, na-daljno postrežbo, kar je Gavri-lova močno razburilo. Okoli 8. zvečer je odšel domov in zahteval od žene denarja, da bi še nadalje popival. Žena mu denarja ni izročila. Pobrala je ves denar in zbežala. Pobesneli mo^ je nato splezal na svojo hišo in streho iz slame vpalil. Oasilcem je kričal: "Ce jaz zažigam svoje, ne smete vi gasiti!" Vendar so ogenj Še precej hitro poganili. Gavrilova pa so zaprli. Obrat na parni žagi na Gorjancih, katere velik del je upe-pelil požar, se bo v kratkem nadaljeval. Dospeli so novi stroji, ki so jih že zvozili na Gorjance. Nov železobetonaki most bodo zgradi)} čez potok Težka voda pri Smihelu. Ker meji most na občino Smihel-Stopiče in ob občino Novo mesto, si bosta delili stroške imenovani občini. v - Otvoritev nova pošte St. Ja ž. Dne 1. avgusta se je otvo- rila nova državna pogodbena poŠta "Sent Janž na Dravskem polju", ki ima tačas vsak dan zvezo s pošto Račje. Politični umor v Cučerju pri Zagrebu. V nedeljo dne 21. avg. je prišlo v Cučerju pri Zagrebu do prepirja med radičevcema Stjepanom Micudajem, Nikolo Rustanom in Ljudevitom Tala-nom. Radičevca sta hotela vedeti od Ljudevita Talana, ki je bil pristaš HiPS, kateri stranki pripada. Talan jima ni hotel odgovarjati» temveč je polglasno pel "Lepo našo domovino". Ko sta radičevca videla, da gal ne moreta izzvati, sta nenadoma za-vpila: "Živela Radičeva stranka!" Talan jima je nasedel in je zavpli: "Živela pučka stranka!" Tedaj sta radičevca planila nanj in ga pobila na tla. Na tleh ležečega sta ga tolkla, da je obležal nezavesten. Talan Je na dobljenih ranah umrl. Matsollnl t Trst« hi v , Postojni V Trstu, 26. avgusta. Ko so snočl začele počasi lezti na dan zastave, si pač nisem mogel misliti, da Je doletela Trst čast, da čuva v svoji sredi samega Mussoliflija. Nihče ni vedel ničesar in kakor bi jo bil privlekel za seboj sam Ix)hengrinov labud, se ja včeraj popoldne kmalu po 6. url zabelila srddi pristanišča pred Velikim trgom jahta "Giullana" in se je potem polagoma začela raznašati po mestu vest, da ja na njej ministrski predsednik. Pa so začele polagoma leztl na dan zastave. Pozneje so se pojavili po uličnih vogalih lepaki, seveda 1 robo j ni, z napisom "Evviva Mussolini!" in še pozneje so začeli zvoniti zvonovi prav tako, kakor pri nas na kmetih, ko prihaja škof birmo-vat. Zvonil je tudi/veliki zvon pri Sv. Justu, ki zvoni samo ob izrednih prilikah. In zvonil Je, prenehal, pa zopet zvonil in zvonil. Ljudje so se začudeno povpraševali, kaj naj pomeni vse to, a ko so Izvedeli, kaj ae je zgodilo, je seveda vse drlo na obalo, da se prepriča ,a!i Je res ali ne. In bilo Je res! Izvedeli smo fm to šele dane« zjutraj, ko smo čitall jutranje liste, kjer je stalo črno na belem ds Je "Njegova ekacelenca [rsd-»ednik vlade odpotoval davi 124. t. m J iz Benetk na krovu kr. ladje "Gluliana" v spremstvu torpedolovca "Nullo". torjmdov-|k'e 47 in motornice fH* ter Je "Giuflana' prispela v Trst faipst-' dne in se zasidrala V luškem predelu «v. J usta." Seveda, mo i bi se bilo misliti, da poseti 1 listrski predsednik tudi Trst d smo brali včeraj, da se je rcal v pondeljek zvečer v Port< ¡orsini in prispel v torek zjutriv Benetke. Ali kdo more ved, kdaj, kam in kako potuje spod Mussolini, ko je takfr si fo prepovedana vsaka vest o Bgovem potovanju, dokler i dospe tjakaj, kamor je n enjen, ali celo dokler te ni dpotoval zopet drugam, ne da kdo vedel kam l Saj so listi ob IIi istega jutra, ko je že odpotal iz Benetk, in se sploh ne ve je je bil in kaj je delal v Ben ah. V Trstu ni iVaemši seveda prve predstavi te oblasti, nihče vedel ničesj d njegovem po-setu. Na jaht leveda ni smol nihče. l$dino prefekt, kve-stor in luški veljnik so bili toliko srečni, < so smeli nanjo. Čolne, ki so skušali približati ladji, je morska strala držala v premi razdalji. Mussolini pa i tudi ni izkrcal, temveč je kak totrt ure s ku-kalom opazova inožico na obali in se je sploh malu, ko se je znočilo, umakn v svojojtabino. Ali da ste v Ji, kaka je bila varnobtna služ I Na nogah je bilo menda pi vse, kar premore varnostr oblast: karabi-nerjl, policijsl agent je, mili-čar j i, mestni s iniki in seveda vsa sila konf ntov, ki so se jim kar tresla kesa od napet o- sti, da bi vloi besedico. Vsa ias je Človek moral vleči it >a legitimacijo. Za vsakim drt m vogalom so te Že ustavili kumente". Koli kumentov" so ne ve nihče. Pik so tekom pol krat! Davi si je novo Cosuliche nijo". Za ta pos vedel nihče, iz kako nerodno zahtevali "do-j ud i "brez do-I avili na varno, tega poročila ustavili pet- ssolini .ogledal ladjo "Satur seveda tudi ni \fanši oblasti in ravnateljstvo Culicheve družbe. Na povrati iz svobodne luke, je pristal lotorni čoln, s katerim m je vdL ob nabrežju nad pomolom avilarla. Tu je vstopil y záprt ap i p se je v spremstvu drugibfeh ali štirih avtov odpeljal —jdo ve kam? 'Na obrežju Je M tedaj nekoliko ljudi, mendajpčlna policij skih agentov, ki ^ mu priredil skromno ovacijo. Tako potuje ni ki pravijo, da ga vsa Italij .globoko s|k>-štuje kot svoje» odrešenika Ne kdaj, ne kw ne kako potuje, se ne sme tiri i. nihče se mu ne sme pribli|ti, le oddaleč ga smeš gledati 4, Postojna, 26. ifusta. Včera je posetil Postno italijansk diktator Mussolft Prispel Je v avtomobilu iz Tra ob 10.15 dopoldne. Tu se nistavil niti za sekundo, ampak fjal je narav nost proti jugbalienskl meji. V oddaljenosti kak1 treh kilometrov od granfofta vi^u tako zvanlh "Planinsk rid", odkoder je viden koš^ jugosloven skega teritorija, t postal nje gov avto nekaj I nut. Sprem sivo, sestoječe j ol>oroŽenih ljudi, natrpanih r štirih ali pe tih avtomobilih, ostalo pr tem zadaj na cestla dober stre. IJaJ. Iz Postojne t pohiteli za svojim • vodjo tilivečl Lahi avanturiatl — m« njimi pode-štat — na •vojihiajetih avtomobilih. Bill so ripíalo razoča rani, ko Jih varnotna straža n pustila v bližino. I>uce" se Je vračal skozi Posto*> z najvsčjo brzino. Le malok«remu rado vednežu se Je prečilo, da je videl njegov obra t a še to skozi meglo avto mbilovih šip. Jame naš Imonitngost ni obi skal. Oddrdral js mrzlični naglici, kakor Je prl4 Ob 11. popoldne, torej tričel ure po pri hodu, ni bilo o nje vač »ledu. Nezgode svle« v Juliju. New York, 1& ipt. — Mati-stika pokazuje, «i Je bilo ju llja na smrt žrtev h v to v Uio v Zdtienih državah, ali M oseb 1*1*1 na d*«i Toda junija Je pa Ovpročno bilo ubitih vsak dan 6m b. NaJvsč žrtev avtov Je psa ntov. Polo vies žrtev Je MIs tal 16. letom starosti. ■ f Agtyirajts >fM Sicco in Valut« iz Je-li mogoče?! Zdi se kakor tlokoben sen I dobe velikega inkvlsitorja. Civilizacija! Kultura! Kako da se še ni preklala zem-a in pokopala v svoja žareča nedrija ta. tolikokrat proklet, civiliziran svet?! Pravijo, da se je takrat, ko je il Kristus po nodolžnem j usti-I ciran, med straAnim potresom odprla zemlja in metala iz sebe mrtvece kot ))ošaaten protest proti storjeni krivici. ^ In solnce je mrknilo na nebu, da se je zemlja sredi dneva zavila v črno noč. A danes?! Vse kakor je bilo včeraj, in kakor bo najbrže tudi juixi> V vrtovih cveto in diše rože. Voda še teče vedno po strugah rek navzdol. Po morju režejo valgye par-niki in sirene se oglafcajo v meglo. Po zraku brne aeroplani .za novimi rekordi. Po železnicah sopihajo vlaki natovorjeni do vrga * bogastvom. v Po cestah švigajo automobil! katerih sede ljudje. V tovarnah ropočejo stroji, nenasitno zahtevajo vedno več n več človeškega truda In Irtev. Rogataš sedi v svetli dvorani za dobro obloženo miao. Delavec gloda zadnjo skorjo kruha in crka v mračni kleli. In vendar! Kriatus je visel samo tri ure med življenjem in smrtjd! Nad možema pa, ki sta danes umorjena, je visel «mrtrti nož celih sedem let! Sedem dolgih let sta se vsako novo jutro poslavljala od mladega dneva, s kruto zavestjo, da smeta-zadnjič zreti solnčno svet-obo. Zavestjo, da ju vsak trenutek more pograbiti mrzla krvnikoya roka. Koliko življenske sile Ja moralo biti zbrane v njuni dušev-nosti in v njunih organizmih, da ju ni že davno zagrnila noč blaz nosti ? Mogoče bi bilo bolje, da i|e ne bi več zavedla strahovite dram« ki se je godila t njima. In zakaj vse to?! Ker sta bila človeka! Ker sta čutila in spoznala kri vico! Ker se nista bala in pomlšlja la dvigniti svoj glas v protest proti nji! Ker sta svojim sotrpinom o-znanjala svoje spoznanje In re lltev v kolektivno Samoporriočl In tega "svobodna" Amerika ni prenesla! Njena milljardna bogastva, njen mogočen državni ustroj, njena svetopisemska morala, se je čutila ogroženo v svojih te meljih! Po dveh slabotnih človeških bitjih —1 In "demokracija" Združenih držav j« tuhtala o maščevanju Kako bi' uničila teh dvoje mladih, njej nevarnhl Življenj? Z Jezuitskim geslom: "Vsako sredstvo je dobrodošlo v dosego svetega cilja", Ju J« z drzno ne-sramnostjo obdolžila, roparske ga umora, 8 svojim bogastvom si Je ku pila gnusnih kreatur, ki so pri čale proti njima. \ 'demokracija" J« vstal, kjer še nI okamenelo človekoljubje v sebičnosti In pre vzet nosti. IšMlkftl kolebala. Navidez! Revizija procesa. Nove vrst« kupljenih prič. Novi sodniki, ki nsj ssmo po nove *<>dbo, ki Je le bila Izreče na. Vm i »od videzom |»opolne iz črpsnonti zakonitih in humant-tetnih »rsdstev. A človeka, ki Je zločin, rtu katerega sta bila obaojena. pod pritiskom lastne vesti, priznal za svojega, so proglasili za blaz nega. Aedem dolgih let je nfbralo preteči do končne izjava, da je vsak trud za reiltsv zaman, du morata nsdoltni žrtvi zadostiti "pravici." Pravici, ki je nezaslišana, zverinska krivica! Zavesten justični umor! Svoboda in demokracija ameriške Unije stoji danes do nagega razgaljena pred vsem svetom z gnilimi in smrdečimi čiri po vsem telesu! Kaj je Ceka, kaj Mussolini, laj Cangtsolin. pred pošastjo, d se imenuje "pravica svobodnih držav!" Oni igrajo z odkritimi kartami, napadajo naravnost, od spredaj, In ti veš s kom imaš opraviti, kako le braniti. Guverner Füller pa svetohlln-ski zavija oči in si umiva Krvave roke in Izjavlja: "pravica se mora zadostiti, v interesu — države za ohranitev — elvi-izacijein v blagor — člove-Itva —r Za vsa izbruhe svetega ogorčenja In velike bolečine, ki v tem trenutku vulkanlčno pretresajo vse kontinente, pa ima za odgovor samo brezbrižno akomlganje z rameni, češ, kaj me vaši protesti in štrajkl brigajo. Proteste In prošnje za pomilostitev» ki prihajajo od nošte-vtlnth udruženj In od najodllč-nejših predstavnikov kulture vseh narodov, kratkomalo Ignorira. Barbar! . Ves svet J« sedaj videl koliko je vredna v "svobodnih" drža vati demokracija In kako gnusna je krščanska moral* severne Amerike In njen purltanlzem. Denar jI Je bog. oblast zvell-čanje, pravica bič l Vsak pokret, ki ima za cilj osvobojeni je bednih, zasužnjenih kreatur, In njihov dvig do človeštva, se v njenih mejah v krvi duši! Pri tem jI z naslado sekundl-rajo evropske hijene a la "Wiener Journal" in zagrebške "Novosti" Le izrabljajte konjunkturo, čas hiti, vedno bližje Je. dan obračuna! Toda, kakor Je propadlo rim sko cesarstvo kljub s krvjo na pojsnemu pesku v "Cirkusu Makslmusu' Hi španski Imperiji kljub velikemu inkvlzltorju, ta ko bo propadla tudi anglosa ksonska Amerika kljub svoji objestni ktatostl! Dotlej t* Jo »«J zasledujo prokletatvo od nje pomorjenlh Irtoft ' Izvršila se Je reprlza krvave člkaške drame iz leta! Sacco in Vanzetti! Vajini Imeni naj nam laaleta devica v borbi proti tlsočglav polasti, ki Ji Je Ime država In njena pravica! fulkovskl v 'Del. Politiki'. flpsbodiliv tjjM* Klektrični fluid v človeku. Švicarski fizik l L. Farwy je nedavno obvestil o rezultatih svojih reziskavanj učenjaka K. MuoHarja, ravnatelja Haiunao vega zavoda v Curihu, Mueller se namreč že leta In leta bavl razlskavanjem elektrike v človeškem telesu. Najbolj ga zanl ma vprašanje neenakosti električne struje v ljudeh. Htruja Je namreč v vseh ljudsh približno enako močna, posledic* pa niso |m)vh4mI enaka. Da m« pokazujejo vsi ljudje b vs« živali Iste od porrie «IIa proti elektriki, Je splo- 1 Ano znano. Vzrok U razlike |is In sodns "pravica" Je Izrekla ^ ^ vwjno nepojasnjen. Muel-smrtno obsodbo —. V | vsem svetu, po- 7Mueller trdi. da Iziarava Čh>- .a 1.1__ .a .. m! />L»a bm«iHfilii al»- (22. septembra 1862.) Odpad južnih držav j« bil sicer neposreden virok civilne vojne, ali temeljni razlog tega odpada je bilo suženjstvo črncev. . * L. 1619 so v Ameriko pr(pe-jall dvajset Afrikancev kot sužnjev. Od tedaj naprej ja trgovina s črnimi sužnji nadaljevala brez ovir. Skupno število mportiranih črncev ni znano, ker zapiskov nI bilo. Po cenitvah zgodovinarjev pa Ja bilo v 16. stoletju pripeljanih 900,000 črncev, v 17. stoletju 2,760,000, v'18. stoletju 7.000,000 in v 19. stoletju čez 4,000,000, skupaj (akih 1A miljonov duš, Aka so e številke pravilne, je morala biti mortaliteta med sužnji naravnost strašna, kajti 1. 1860 ja bilo približno le 0,000,000 črncev Združenih državah. Nekaj čas 448,000 od teb je bilo svo-»odiilkov, živečih v severnih dr- ' žavah. Ostali so živeli kot suš-nji v Šestnajstorlei južnih držav, ki so priznavale suženjstvo. Te dršave ao ae prizadevale, da bi aušenjstvoArajalo za vedno. -Goapodar je mogal prodati ali podarit! sušnje. Kot del gospodarjeve lastnine ja sušenj mogel biti zaplenjen od gospodarjevih upnikov, mož Je mogel biti odstranjen od žene, otroci od staršev. Črnec nI mogel posedovati lastnine, nI mogel hit) priča na sodišču niti sklepati pogodbe ali trgovati. Podvržen e bil teleanl kazni s strani gospodarja in v nekaterih slučajih ga je mogel goapodar ubiti, ne (a bi bil ta odgovoren *a umor. Končno se ni dovoljevalo črncu, da bi se udil pisati in čitati. Po-dučevatl črnce je bilo kaznjlvo. Orncl se niso podvrgli suiat^J-stvu brez poskusov, da bi zopet pridobili svoliodo. BUo Je uporov črncev I. 1800, 1828 In 1881. Svobodni črnci na severu »o neprestano vodili propagando proti suženjstvu, ali uporni sužnji so bill vsaklkrat ugnani v Jarem. , Mnogo bolokošeev se Je tudi protlvllo suženjstvu in zagovar-alo odpravo istega. Imenovali so se "abollcljonlstr. Ko J« bit Lincoln izvoljen kot kandidat stranke, ki Je nasprotovala suženjstvu, so sbollcijoniatl pri-čakovaJi, da bo Lincoln takoj iroglasil osvoboditev vseh črncev. Ali predsednik Lincoln »a Je upiral radikalnemu krilu republikanske stranke, ki je bilo >od vodstvom Horace Greeley-ja In Js zahtevalo takojšnjo emancipacijo suženjstva Ša pred začetkom vojne. Lincoln pa Js smatral, da Je glavno vprašanja ohranitev Unijs in da Je takojšnja osvoboditev črncev postranske važnosti. Hredi civilne vojne pa Je Lin-coin dne '¿2. septembra 1862 kidal začasno "Proklamacijo e-manclpaclje." Ta zgodovinski dokument Je osvobodil 3,000,000 sužnjev v državah Arkansas, A-abama, Klorida. Georglja, Mississippi, North Carolina, South Carolina, Texas, Virginia In Uulslana. Proglas se nI dotikal suženjstva v bližnjih bolj severnih državah, takozvanlh "border stales". 8#2,000 črncev v tah državah Je poatalo svo4 bodnlh, ko Je 13. amendment h KonstituciJI stopil v veljavo v decembru I, lH6ft. L. 1920 Je bilo v Združenih državah približno deset In pol miljonov črncev. — K. L, I* 8. vsako telo žarke, ki so sličn lloentg*novim žarkom. TI žarki so še danes uganka. Nedvomno I ta J«, da tt zagonetni žarki po-Jačujejo električno aposolmost našega tslesa In tiste materije, s katero pridemo v dotik. Ta misterijoznl fluid, ki se pretaka i mi vsali ljudeh, imenuje Muel-ler žarke R. Interni ta žarkov It je pri IJu deh t*U> različna, kar prihaja m t od, da nekateri lažje, drugI zo pet težje prevajajo elektriko. Žarišče žarkov H |>* »e nahaja po Muellerjevl sodbi pri vsakem človeku na prstih levice. Iz teh prstov se fluid pretaks in pre-nsšs na druge ljudi In na predmete. Ce m» na roki ranimo, se Intentlf nost teh žarkov še b» I »o veča Sploh se zdi, (jU Je tež šče žarkov K v človeški krvi. Ns ročaj te avto-miaka S. N. P. I. Na fteljo več društev j« gl. urad preskrbel svto snake. To so kraano izdelane okrogloplo-ičate tablice, s znakom S. N. F. J., In namenjene ao za avtomo-bile članov jednota. Na društva smo razposlali podrobna pojaa-nlla glede teh znakov, na člana pa apeliramo, da Jih pridna naročajo. V Incest ( alnkar. prsdsadalk 8NPJ. H (aaielinim s|iarstom skuša Mueller nele dognati, ampak celo potpretl svojo teorijo. Naj-vsšnsjši Musllsrjev sksiom pa Je ta, ds človek s intenzivne «Irujo žarkov R prej podlsše <* ini m nost i elsktrlks, nego običajni ljudje, pri kateri* »a ti Jadva zaznavni. (¿«orge* Pourcei: PRSTAN 60SPE JANINE Zadni zvoki jazz-banda so utihnili. PleaaJci in pleaalke to ae razhajali v »kupinah. Izginjali ao proti garderobi. V pteani dvorani je oatala samo fte ena dvojica. "Rotkn vaa za Boga," Je pro-itila mlada gospa svojega partnerja s plesiAia, rotim vaa, vrnite mi moj prstan! Moj moi bo gotovo vpraftal po njem in Če ae vrnem brez njega, ne vem, kaj se bo zgodilo . *. Ne pozabite, da je to zaročni prstan, ki ima svoj posebni pomen." "Pomen Ima, pomen, pomen, pomen . . jo je draill plesalec in dvigal prstan čedalje rile. Gospa Janina se je vzpenjala na prste, da bi ujela njegovo roko, ki se Je poigravala s prstanom. Ni Je mogla doseči. Tedaj je izpregovorH: "Vraga! Biser, vdelan v platino! Joj, vai mož Je drago plačal zaroko! Imel vaa Je U*ej res rad?" "Nesramni ate!" ga je prekinila govpa Janina. "Jacques me fte vedno ljubi. Nu, Emest, moj mali, dobri Ernest, vrnit« ml prstan— ali pa ml bo žal, da sem vam toliko prostosti z mojo roko dovolila . . . Prosim!" Plesalec se Je sklonil do njenega ufteaa in ji poftepetal: "Jutri, draga .. . Pridite med 10, in II. uro dopoldne k meni. Evo naslova: Avenue de Choi-seuae, «t 48, leva vrata." "Blede se vam . . . Tega ne storim nikdar V J« užaljeno odvrnila gospa Janina. "Kakor vam drago!" Ernest se je izgubil na hodniku pleeiftča. Goepa Janina je zacepetala. Jezno je udarila z nogo ob tla. "Ne, ne pojdem k njemu! Rajfta počakam, da mi ga prinese sam." Ko je stopila na ulico, jo je jeza kmalu minila. Spoznala je, da Je bil ard, ki Jo Je Ae nedavno razvnemal, samo posledica zaljubljenosti. Zdaj, ko nI bilo Ernesta več ob njeni strani, se je čutila celo polaalcano, da jI Je odnesel prstan. Ta Brnest! si je dejala. To ti je največji strateg! Misli, da gredo ženske kar tako na timanice! • ^ ^ Potem ga je začela v mislih mllovatl: To ti Je ¿uden dečko! Ne dovoli ti, da bi ga odbila, ampak kar kratko diktira! Joj, ali ao ga raz vadile! Toda jaz ga naučim drugače. Malo se mu na-»metinem, malo se pošalim s njim, malo ga poljubkujem . . . in potem ga pošljem po njegovih potih. Zaključiti hočem ta doživljaj kakor goapodarica, ne kakor Huinja ! Doživljaj goape Janine z Emestom je bil njena prva Iju-bezenxka pustolovščina; odkar Je bila omošena. Na ples Jo je prvič zvabila prijateljica. Ker ni znala plesati najnovejšega plesa, je morala iskati primernega partnerja. Prišel je Ernest. Vnanjoetl je bil prikupljive, li«a zagorelega, rjavega, oči pa je Imel aivozelene, časih nežne, časih vražje . . . Govoril je top-l zaročni prstan? Vidiš, kako Wa Je tvoja morala!" Janiha je Hko zaplakala. NI namreč mogltrpeti, da bi ^11 ž njo kdorkolH in neprizanesljiv. JacqueHe? kar zamfzila po njegovih bemfo. On pa je na- RADA BI IZVEDELA za, mojega brata Louis Arko. Jljudno prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov ali pa naj se nemudoma sam javi. Poročati mu Imam zelo nujne stvari. Rosi Giažar, 1016 N. Warman a ve. Indianapolis, Ind. Adv.) dal jeval : Da mi njpozabiš iti takoj zjutraj v mazin ,*jer si isgu-•bHa prstan!I idagazina pridi k mertT v piaao, da me obvestiš o najdbi. 3if*omela? Ti ravnaš, kakor < nimam že brez tebe dovolj M V ' • T noč IdčB SE. Kdo ve, kje as nahaja Frank Urbančič, član društva štev. 86, Ohicago, HI.? Doma je iz Borovnice pri Vrfmiki, star 62 let, Cement finisher" po poklicu. Pogreša se ga že od zadnje pomladi, ko je bil v okrajni bolnišnici v Chicsgu, odkoder* je blf po podatkih izpuščen in ss od tistega časa ne ve, kje je in če je še živ ali mrtev. Iščejo ga njegovi o-roci in društvo. Prosi se torej, (do ve kaj o njegovem bivališču sli o kakih podatkih s pomočjo katerih bi se ga zasledilo ali pa ugotovilo, da je mrtev, naj blagovoli naznaniti bodisi na gl. urad ali npravništvo Frosvete, aH pa društvenemu tajnika John Drzichu, 2966 N. Robey at., Chi-cago, 111. Včasih se je izdajal tudi za Frank Smitha.—(Adv.) zatisnlla Janina ni o očesa. Možev uks jo Je primoral, da je vstala to rano. Ko se je napravljala, mislila: "Se nikoli nisem bi tako močna kakor danes! fravnOst k njemu pojdem,'' si; dejala, "in bom zahtevala n*J, kar Je mojega. Sklicevala seom na njegovo kavalirstvo. »tem, ko ml vrne prstan, pa pčem lt možu in mu razkrijem vi Kmalu so i začele njene misli mračltl. Po»lMa je na visoko ceno 22,000 ankov in si je dajala, da je * cena njene kreposti. Imela' lahen privid: prikazal se ji ^Ernest, bled, hrepeneč. nežec in demonski obenem. Iz c mu je sršal pia men, ki je ^ o njem težko reči, e zel ali dober, je misli, da bo ata, razširil roke 1 mah izgubljena, kakšen je. Prestrašila Emest odp: — in da bo izgubljena! Vzela je Usameter in se je odpeljala prefetanovanje, ki ga ji je bil Eni naznačil. Odpirati je prišli ara ženica "Ali je go« d Ernest doma?" se je vprašal Janina. "Ernest? ) ter! Ernest?" je ponovili ženi "Saj staj) b tukaj gospod Ernest, plft ec? Dogovorila sva se za satnek med 10. in 11. uro. Allw še nI vstal?" Starki se Ji «svetilo. "A tako. Najbrže gre spet za kak itgulj ali biser?" "Da, za pr«|n z biserom," je dejala Janina "Oh, gospi temu kavalirju ste pa naaad' je nadaljevala ženica. "Ernei Je čisto navaden slepar in Ut t VI ste že deseta mlada dama, se oglaša pri meni zaradi < tfotin, katere si Je prilastil s ubimkanjem in lažnivim ka* rstvem. Slepar «Je uluuiH nov žrtev. Svetujem, 'da ga"naznan» policiji!'' Janina jd oboko vzdihnila. Kar je pravk slišala, se Ji Je zdelo neverjuo — in vendar Je bHo tako j ulično! Domislila ae Je moža. 1 Jo Je čakal v pisarni. Kaj na itori? Ali naj gre k njemu ln 1 j «e mu Ispove' AH naj 1aše,> naprej? Oh ne ne! Možje v iklh položajih ne razumejo fte« :e In postanejo brutalni . . • Namestu I acquesu Je Janina namerila voje korake Sekvani. Val<| so jo a pljuskom sprejeli mech sa ¡KAMPANJA! I pridobivanje novih naročnikov dnevnika Prosta jega je ča^ da " v s agitacijo aa rasširjenje največ-ki je pisna v napred rojakov. V Sedaj as vfem aadi lepa prilika, da al sa dolgo *im4te večere aatavit* lepili k podačnik knjig, katere dobite sa nagrado e naročnike. Za enega novega polletnega naročnika dobite knjiga "Jimmy Higgins" vredno $1.00. Za snega norega csloMnsga naročnika dobita knjigo MSlovenako-aagMka Slovaka," salo primerna knji. ga aa vaaürjttjo aaaaja angleščine, vredna $166 ali kako druk-,> knjigo Is zaloge "Književne matlee." Za dve novi celoletni nann -abd dobite veliko In kraaao vezano kajlgo "Ameriški Slovenci," v kateri bodete našli mnogo zanimivega In podainega, ne aamo o razvoju nafte & N. P. Jednote, temveč todi a razvoju našega na« roda r Ameriki, in dragih sgodovtasko-ražnlh dogodkih. Vrednost knjige je $5.00. Ako še niste, začnite s sgHscije takoj. Idite aa delo ln pri. dobite Hato kar mogoče več natočnfcov, kar čimbolj bo Ust raz-Ur jen, tem več ji bodo aspehi na kaHarasas in gospodarskem polju Slovencev v Ameriki. Cena je: aa leto $6.00, aa pol leta $L09; za Chicago In Cice-ro za eno Isto $7^0, ss pol leta $3.7S. Za Evropo: za eno leto $9.00, za pol leta JPftJO. Ispohdte la IsreJHte to kapoa. ' 0 J ASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POilUATE- UEM RAZNIH NAZNANIL. 1 Kadar pošljeta lista Prosve-a kakoršnakoli naznanila in zahvale o smrti, tedaj vselej povejte v pisma, ali šellte imeti plačan oglas ali kot navadno vsot. Ako jo prlobfcsao kol navadna veat, ae ispnati Is naznanila vas osebno zahvale in hasns posameznikov, tar ao tako naznanilo »riobči brezplačno. Kadar pa kočete imeti priobšeno celo vrato rasnih Imen In dragih stvari, js p^ to oglas, aa kateregase mora plačati, to volja sa liane in za nečlane. Nadalje velja lato tudi sa rasae prireditve, vsselice, škodo, itd. Vselej jo treba povedati, aH hočete Imeti plačan oglas ali t od I v takem alačaju i navadno veat, naredi atvar bolj na kratko In ae pove le važnejši dal. Ce pa naročite, da naj bo plačan oglas i priobči vae, kar sahtevste. lato tako valja sa vaa draga nszna nlla, «s os koga Išče, ženitvene ponndbo, prodaje, Itd. Za^ take stvari ss mora vsdno povedati, da aaj bo to oglss, kolikokrat naj ss isti priobči In da bodete sanj plačali. To pojaaallo dajem radi tega, ker je to sklep konvencije, da ss potom ravnamo val, društva, člani, naročal ki in npravništvo lista. Prosim, da to upoštevate In ss po tem ravnate. — Filip Godiaa, upra-vtotf. Agitirajte sa NPro0v^oMX PROSVETA, 2S57 8«. LavadaU Ave.. Chicafo, IHtoels. _______ ss kstore peiljlto Pteeveto: Priloženo dobite uiroènlao $.... IBM Nsslsv IBM Nsslev fée. Našlo? T l#ltMf*l***lt**MI*tMllltM«Mi ................................. KNJIŽEVNA KATKA S.I.P. j. mi'" ; lam v zalogi slsdeče knjlgos SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo rssana, vrodna avojo osna, stans.^S.00 Ulovoapsa-Angleška čOs^aBaa^^HjH® poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenja angleščina, s dodatkom raznih koristnih informacij, stana samo.....«.^«.................$2.0o Zakon Hingsasaljs tolmači naravna zakone In splošni razvoj, knjiga Is katere samorsta črpati nogo naukov sa telesno In duševno dobro........... ...................MM Si M Pater Bialavsatuia V Kabarota- «aithniva porast Is *iv-ljenja ameriških frančiškanov, in doftivljajl rojaka, izvrstno spopoln jena s slflcamL......... ..............HHlfl «50 Zajedale!—resnična povest ia prava ilustraelja doslej skritega dala šivljanja slovenskih dslaveev v AmaHki.Jl.7B Jimmle Higgins—kraana povest, U jo jo spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovonil pa Ivan Molok ....... mij........................................................< ---11.00 Zaplaalk 8. redne konvencijo S. N. P. J« 252 strani mehko vasanšl stana laao....»»...»^ .....................60C MHrbten|caw—drama t treh dejanjih s prologom In epilogom—mehko vezana, stane samo.......... "Informator^—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o & N. t \ J.—zelo priporočljiva sa člana—stana samo. JOe A PWto poajo aa: ' ' / KNJIŽEVNA KATICA GL K« P. J. 2657 So. Lawndala Ave, Chlcago, A -- ^ • TT zlatu KONEC'. Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska rabita za veselice in shodef, viatnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem; slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene imerne, unijako delo prve vrste. Vsa pojasnila d^e vodstvo tiskarne P* i.formacij, m S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lswadala Awsw CHICAGO, ILL TAM SE DOBE NA ZEhO TUDI VSA USTMENAJPQJASNILA