TITO GOSTI
NIČ NOVEGA DO
Šef sovjetske partije Leonid Brež-njev se je pretekli teden mudil na obisku pri jugoslovanskem komunističnem diktatorju Titu. Ta ga je sprejel na zemunskem letališču pri Beogradu, nastanil pa ga je v bivšem kraljevem Belem dvoru na 'Dedinju.
Brežnjev se je pripeljal s precejšnjim spremstvom raznih strokovnjakov, predvsem zunanjepolitičnih, vojaških in gospodarskih. Posebnega sprejema na letališču ni bilo, prav tako ne običajnih množic, ki jih komunistični diktatorji priganjajo na ulice ob tujih obiskih. Sicer pa so že pred Brežnje-vim obiskom objavili, da bo obisk samo „prijateljski“ in da morda celo ne bo izdano skupno uradno poročilo o razgovorih.
V zahodnih prestolnicah in diplomati v ¡Moskvi ter v sovjetskih satelitih in v Beogradu so ugibali, kaj bo Brežnjev dejal Titu vsled jugoslovanske zvrsti komunizma, ki že ni bil po godu Stalinu in pozneje tudi ne Hruščovu, še manj Brežnjevu. Ta je sedaj dejansko presenetil Tita samega, ko je v tovarni za radijske aparate pri Zemunu javno izjavil, da prepušča jugoslovanski partiji njeno vrsto komunizma.
„Ni nobena tajnost,“ je izjavil Brežnjev, „da vse, kar daje poseben značaj sedanji obliki jugoslovanskega družbenega življenja, ni sprejemljivo za sovjetske komuniste... toda izbira konkretnih oblik organizacije družbenega življenja je notranja zadeva vsake komunistične partije, vsakega ljudstva. Nasprotujemo... da bi kdor koli vsiljeval svoje konkretne metode razvoja dru-
(Nadaljevanje s str. 1)
600 MILIJONOV DOLARJEV POMOČI
JUGOSLAVIJI
posebej in sklenil z njo poseben ¡sporazum. Celotno zamisel naj bi bila sprožila Zahodna Nemčija. Osebni sodelavec kanclerja W. Brandta, nekdanji komunisti Herbert Wehner se je nedavno sestal v Zagrebu ¡s Titom in njegovimi sodelavci, ki -so odgovorni za organizacijo finančne pomoči iz tujine.
Večji del pomoči bo šel za plačilo dolgov, oziroma za odlog tega plačila. Tako je Italija že obljubila novo ureditev zapadlih 75 milijonov trgovinskih kreditov. ZDA upajo, da bodo uredile odložitev plačila zapadlih 60 milijonov Jugoslaviji vsaj do časa, ko bo prišel prihodnji mesec Tito na obisk. Glavni delež, okoli 200 milijonov dolarjev pomoči, bo prišlo iz Zahodne Nemčije.
Pri takem stanju je Jugoslavija lahko odklonila sovjetsko pomoč.
BREŽNJEVA
TITOVE SMRTI
gim,“ je zaključil Brežnjev, ‘ob bučnem ploskanju navzočih delavcev’, so poročale časopisne agencije.
Tit0 je svojega sovjetskega gosta popeljal iz Beograda v 160 km oddaljeno Karadjordjevo, kjer sta imela nadaljnje razgovore. Brežnjev je Titu ponudil in obljubil sovjetsko finančno in gospodarsko pomoč, toda zahteval od njega, da naj komunistično Jugoslavijo tesneje nasloni v gospodarskem oziru na sovjetski blok. Prav tako naj tudi v zunanji politiki komunistična Jugoslavija bolj sodeluje s sovjetskim blokom.
Tito se je izmikal, da bi Brežnjevu kar koli obljubil, ¡skušal pa je od Brež-njeva dobiti zagotovilo o finančni in gospodarski pomoči. Ker Titu nudijo nove dolarje sedaj tudi zahodne velesile, bo, tako menijo v Beogradu, pomoč z dveh strani razrvanemu jugoslovanskemu gospodarstvu prišla kot nalašč, o-benem pa bo spet nova injekcija za poživitev vedno bolj hrome Titove komunistične partije.
Iz Beograda je Brežnjev nato odletel na poročanje o svojih razgovorih s Titom k madžarskemu komunističnemu diktatorju Kadarju v Budimpešto, od tam pa k svojemu najzvestejšemu satelitu v Sofijo v Bolgarijo.
Sovjetski diktatorji imajo že navado, da po obiskih v Beogradu poletijo še v sosednje države in tam razlagaio svoje načrte z Beogradom odn. sklenjene dogovore. Tako je leta 1955 Hru-ščov po ¡svojem prvem obisku v Beogradu, ko se je znova pomiril s Titom, odletel v takrat še sovjetsko Albanijo in prav tako v sosednjo Bolgarijo in jima poročal o Titovih notranjih in zunanjih namenih.
Brežnjev v Albanijo sedaj ni mogel, ker je kitajski satelit, Bolgare in Madžare odn. njihove komunis+ične diktatorje pa je pomiril v tem smislu, da še vse dotlej, dokler bo Tito na krmilu v Beogradu, nimajo Jugoslavije bati niti ji ne smejo delati preglavic, po Titovi smrti pa ima Moskva itak pripravljen svoj načrt za ta jugoslovanski del Balkana, če ji bo dana prilika, da ga iz-nelie. V tem slučaju pa Madžari in Bolgari itak dobro vedo, da bo prvim nrinadel severni del Jugoslaviie, drugim na jugoslovanski del Macedonije, če jim bo to dovoljeno iz Moskve.
Popravek
V prejšnji številki Svobodne Slovenije z dne 23. septembra je pomotoma izpadel podpis pri članku Ob smrti plemenitega škofa dr. A. Fogarja, ¡članek je napisala ga. Anica Kraljeva.
Mednarodni teden
Po dogovoru med Sveto stolica in madžarsko vlado je prišel za stalno v Rim madžarski kardinal Mindszenty, ki je živel 15 let v ameriškem poslaništvu v Budimpešti.
Po prebegu enega izmed ¡sovjetskih vohunov v Angliji pred tremi meseci je britanska tajna policija zbrala dokazno gradivo za skoro celotno sovjetsko vohunsko mrežo v Angliji ter je britansko zunanje ministrstvo preteklo soboto izgnalo iz Anglije 90 sovjetskih diplomatskih in drugih funkcionarjev, 15 drugim, ki so medtem že odšli v Moskvo, pa je povratek v London prepovedala. Tako se je Anglija znebila 105 sovjetskih vohunov. Udarec sovjetski špijonaži je bil tako hud, da je sovjetska vlada preko svoje agenciie Tass zagrozila z „masovnimi represalijami“ in obtožila britansko vlado, da razplam-teva živčno vojno. Osebje britanskega veleposlaništva v Moskvi šteje 78 oseb, medtem ko je bilo na sovjetskem veleposlaništvu v Londonu nad 500 „u-radnikov“.
¡Čilski marksistični predsednik Allon-de se je premislil in objavil, da ne bo zaprl ameriške tiskovne agencije UP v Santiagu. Prepovedal pa je sedanjemu direktorju agencije Housemanu nadaljnje bivanje v Čilu. Allende je izkoristi za svoje preganjanje HoUsemnna poročilo agencije UP o pisanju kolumbijskega dnevnika El Tiempo iz Bogota, da je majhno čilsko letalo, za katerega so .mislili, da se je izgubilo v Kolumbiji, v resnici skrivaj pristalo in razložilo orožje za kolumbijske gverilce.
V 'Washingtonu se je v ponedeljek začela petdnevna konferenca Mednarodnega denarnega fonda, na kateri bodo razpravi!ali 0 načrtih za rešitev sedanje krize svetovnega finančnega siste: ma. Že takoj na začetku razgovorov, ki se jih udeležuje 119 držav, 'so ugotovili, da na tem zasedanju ne bodo rešili krize, v kateri se danes svetovni finančni Sistem nahaja.
Izrael je tudi letos' zavrnil poziv Varnostnega sveta ZN, naj preneha izvajati ukrepe, s katerimi vedno tesnje povezuje zasedena arabska področja, predvsem bivši jordanski del Jeruzalema. Izraelska vlada je izjavila, da bo ves Jeruzalem ostal za stalno v Izraelu. Medtem pa se predvsem v Egiptu pripravljajo na vojaški spopad z Izraelom ter bo egipčanski diktator Sadat v prvi polovici oktobra predvidoma odletel na razgovore v Moskvo.
Malta in Anglija sta se po daljših pogajanjih končno dogovorili, da bosta v kratkem izdelali načrt za dokočno pogodbo o nadaljnji britanski uporabi pomorskih oporišč na otoku. Anglija bo Maki plačevala za uporabo oporišč določeno vsoto funtov šterlingov, ki se bo predvidoma sukala okoli deset milijonov.
Dobrohoten pogled razveseljuje srce, vesela novica oživi kosti.
Sveto pismo, Knjiga pregovorov, 15, 30.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
BREZ PREMIRJA
I
!D'a gospodarsko stanje v državi ni \ rožnato, marveč precej kritično, je vsem j jasno. Ta položaj tudi odločilno vpliva . na socialno polje, tako da je življenj- ! ski štandart zlasti nižjih slojev vedno ; manjši, življenje vedno dražje in izhod j čedalje bolj oddaljen.
Poleg nekaterih nujnih ukrepov, ki i jih je vlada podvzela zadnje čase, je j predsednik general Lanusse tudi pozval | k socialnemu premirju. V to naj bi pristali delavci in podjetniki, za to so bile zmrznjene cene in delno povišane plače. Vsaj prvi odziv na to ponudbo je bil pozitiven. Prišlo je celo pred dnevi do sestanka med predstavniki Glavne delavske konfederacije (GGT) in Glavne ekonomske konfederacije (CGE), katerega so vsi opazovalci opisali kot važen dogodek zlasti za bodoče skupno delo.
Ni pa prišlo do trajnega premirja med sindikati in vlado. Ko je namreč propadla splošna stavka, ki jo je organiziral tajnik -CGT Rucci v počastitev pokojne Eve Peron, se je njegova pozicija nekoliko zamajala. Da ¡si pridobi nazaj svoj ugled, je proglasil splošno s‘avko za 29. t. m. S predlogom je prodrl tako v Buenos Airesu kot v notranjosti. Vlada jo je skušala preprečiti, a no mnenju opazovalcev v to delo ni položila mnogo naporov. Omejila se je na običajne grožnje in na proglasitev stavke za ilegalno. Skušala je sicer res ugodi1; večini zahtev sindikatov, ki na noru’ene ugodnosti niso reagirali, kar ie seveda še bolj potrdilo, da ima stavka le politično ozadje.
Stavkajo ¡tudi učitelji. Ti so izvedli prekinitev dela v torek 28., za sredo,
ko pa je bila napovedana splošna stavka, so vodje priporočili, naj učitelji redno delajo, češ da ne ¡soglašajo s političnim ozadjem CGT.
V ekonomski krizi in sindikalnem rovarjenju, pa politiki mimo peljejo — počasi, a sigurno — svoje delo naprej. Mirni glede volitev, napovedane za marca 1973, se omejijo le na sporadične zahteve, da bi se izvedle že leta 1972, med‘em ko pripravljajo svoje komiteje in reorganizirajo nekoliko razmajane kadre.
Da je bila mera neprilik za vlado polna, je okrožno policijsko vodstvo v Rosariu v soboto 25. t. m. prijelo in zaprlo 47 duhovnikov takoimenovanega gibanja za Tretji svet, ki so se sešli v Rosariu na „narodnem sestanku“ in ¡so javno manifestirali za osvoboditev političnih jetnikov. Kljub sodnikovemu ukazu jih dolgo časa niso spustili na svobodo, kar je povzročilo splošno nejevoljo in tudi ostro obsodbo nekaterih škofov, dokler jih niso končno izpustili.
Medtem pa se ljudje splošno tolažijo, da še ni vse ¡tako hudo. Saj je v soboto 25. zvečer argentinski boksar Monzon obdržal svetovno prvenstvo.
GOSTINSKI OBRATI V SLOVENIJI
Slovenski Rep. zavod za statistiko V Ljubljani je objavil, da je bilo lani v Sloveniji 2052 zasebnih gostinskih o-bratov, iztržek ter pa je znašal 20% vsega prometa v gostinstvu. Največ zasebnih gostinskih obratov je v Ljubljani — 155, v Mariboru jih je 105, od ostalih občin pa jih ima največ Murska Sobota — 92, Nova Gorica 87, Koper 67 in Sežana 65.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970
najpomembnejša knjiga slovenske politične emigracije je že pred razpošiljanjem, Prihodnji teden bo na razpolago v Slovenski hiši, po slovenskih domovih in pri vseh stalnih poverjenikih.
ZBORNIK ima 328 strani, umetniško in gorniško prilogo. Cena za Argentino znaša 2.800 starih pesov; za pošiljanje po pošti 3.000 pesov.
iže tradicionalna proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave bo v soboto, 30. oktobra, v Slovenski hiši, kjer bo najprej sveta maša, nato pa v dvorani v enournem sporedu
slavospev slovenshi narodni noši in slovenstvu
Po proslavi v dvorani slavnostna Večerja.
Mirko Kunčič	S
Ob Finžgarjevlh pismih Koledniku
Ko so slovenske knjižne založbe sprevidele, da novotarije, izvirna dela, polna grobega materializma, na knjižnem trgu ne najdejo potrebnega odziva, so začeli segati po prevodih. Pa je bilo tudi med temi prevodi nekaj takšnih, ki so bili do kraja nasičeni z razuzdano erotiko in prostaškimi kvantami, kakršne težko slišite v najbolj zakotnih predmestnih beznicah... „Kulturno revščino“ je vso to literarno žetev zadnje čase imenoval sam — Edvard Kocbek...
Fo letu 1957 je umrl arh. Jože Plečnik, najožji, najzvestejši Finžgarjev prijatelj, ¡sosed v Trnovem, osrednja osebnost med oblikovalci sodobne slovenske arhitekture, poosebljena dobrota, iskren bogoiskatelj, človek, ki ni nikoli iskal sam sebe, umetnik po božji volji, ki je ustvaril svojemu narodu nesmrtna dela. Tudi on, ki je med vojno omahoval, kot otrok veroval v nekaj, kar se ni izpolnilo, je moral po vojni iti skozi ogenj trdih preizkušenj, doživeti razočaranje, po smrti pa — nehvaležnost domovine... To nam priča Finž-garjevo pismo Koledniku dve leti pozneje. Najprej omenja škofa dr. Vovka: „Vsi čutimo, da je ostrejši, sedaj vlada. Episcopus (škof dr. Vovk, op. p) je bil kar po vrsti že trikrat pozvan na Ozno... Saj tudi vernega pokojnega Plečnika ne ljubijo. Kar se le da, molk o njem in o njegovem velikem umetniškem delu, dasi še sto let ne bodo pričakali takega velemojstra. Umetnika!!!“
Slovenski narod je med vojno res morda „izgubil svojo dušo“, vera pa je
bila tako globoko zakoreninjena v njem, da je tudi novi ateistični režim ni mogel čez noč izruvati. Medtem ko je vemo slovensko ljudstvo na eni strani s studom odklanjalo povojno protiversko in nemoralno knjižno plažo, se je za Finžgarjevo versko čtivo Postne podobe kar pulilo. Te Finžgarjeve znamenite Postne podobe so bile prevedene kar v dvanajst drugih jezikov.
Nikakor ne drži, da bi bil Finžgar kak megaloman, ki bi se uvrščal med svetovno znane velike pisatelje. V pismu Koledniku leta 1958 skromno ugotavlja: „Prebito pa stoji, ko bi se bili Vi s tolikim ognjem in trudom lotili kakega velikega in slavnega pisatelja, bi bili danes res že bogati.“ -— V istem pismu se povzpne do trditve: „Komunizem je tako pretkana svetovna organizacija, da je ne bomo prekosili. Pa pustimo to. čas prinese, čas tudi odnese ...“
V	pismu leta 1958 Finžgar poudarja: „Sedaj se pri nas izvirnih del presneto malo tiska. Nimajo ljudi za to rokodelstvo.“ — V istem pismu se spomni tudi škofa dr. Rožmana z besedami: „Torej celsrsimus Gregorij hodi po Evropi. Obiskuje pač Slovence. Tudi to je prav, kakor je na svetu vse prav, taka je moja deviza.“ Ob tem njegovem odklonu brezbožnega režima v prejšnjih in poznejših pismih zveni ta njegova „deviza“ nekam čudno, dvoumno, dvolično; težko jo je razvozljati...
V	pismu leta 1958 namreč pravi, namigajoč na novo oblast: „Kot veriga drže vse v rokah in kljub majhnemu
številu visok odstotek kaiolikov (po zadnjem štetju nas je še 87%) nima nič govoriti.“ — Potemtakem je tudi to „prav“... V ¡svoji starčevski pozabljivosti in raztresenosti je Finžgar v svojih pismih zagrešil marsikater0 nedoslednost.
V pismu leta 1958 Finžgar prisrčno čestita Koledniku za srebrno mašo in ga pohvali, da tako lepo ¡skrbi za slovenske begunske otroke, ki se bodo razgubili po svetu. — »Vse nas mora to boleti.“ — Kolednik mu je poslal sliko, kjer je naslikan sredi begunskih otrok. Obrnil ¡se je tudi na Mladinsko založbo v Ljubljani s prošnjo, da bi mu poslali nekaj slovenskih mladinskih knjig za begunske otroke, pa mu ni‘i odovor.Ti niso...
Finžgar k temu v svojem pismu (takrat mu je bilo že skoraj 89 let) pristavlja: „Mladinsko (založbo, op. p. bom skušal podrezati. 'Seveda so to ljudje, ki nas zanje ni! To v tujini težko umejete.“ — Finžgar se moti. V tujini to presneto dobro razumemo! V spod-tiko jim je demokratična opozicija, ki nemoteno deluje v tujini, ko je doma prepovedana...
Da Finžgar nikoli ni pretirano vred-no'il svojega obširnega književnega dela, dokazujejo naslednje vrstice Koledniku: „Zadnjič sem iz dolgočasja skušal prešteti po spominu svoje tiske. Nabralo se jih je blizu 100. Transeant! Če jih je le 20 malo branja vrednih, če ne naj še ¡te izginejo v večno pozabo. Duh sedanjega časa jim ne bo prida naklonjen. To zavest imam, da so vsi spisi vendarle krščanski in da nisem tega prepričanja nikjer v spisih skrival! Oj, pisateljevanje je odgovorna naloga!“
Martin Jevnikar v opombi k temu Finžgarjevemu pismu navaja, da je Finžgarjevih spisov mnogo več, kot jih je sam naštel: 180!
Dne 28. februarja 1962 je Koledni-kovemu zadnjemu pismu Finžgarji’ sledil — molk. Finžgar, telesno in duševno do kraja strt, je zatisnil svoje trudne oči... Tako se je nazadnje tudi ta neutrudni božji romar po dolgi vijugasti poti povzpel na rajvišji vrh, k Cankarjevemu Križu na gori, in našel tam skupaj z arh. Plečnikom in dr. Izidorjem Cankarjem Meškov Mir božji.
5.
Zadnja leta se doma dogajajo nekam čudne, nerazumljive ¡stvari. Že to, la so po prvotni poplavi protiverskega in nemoralnega tiska na novo poslovenili zgodovinske romane znamenitega ; o’jskega pisatelja Henrika Sienkiewi-cza, romane iz katerih diha krščanstvo — čeprav še nekam v stilu mračnega srednjega veka —, dokazuje, da se j p doma nekaj malega le premaknilo ali pa zataknilo, kakor kdo vzame. Ljudje ob nebogljenosti in enoličnosti domače izvirne knjižne žetve navdušeno segajo po +eh Sienkiewiczevih knjigah in si jih želiio še več.
Študenti protestirajo, z žgočimi besedami obsojajo luksuz, v katerem se šopirijo vodilni politični funkcionarji, komunistični list Delo prinaša zmerom več dopisov, v katerih mrgoli pritožb nad dragjnjo, nad zapostavljenoSto nižjih slojev, nad socialnimi krivicami itd. Vsak tak dopis bi prva leta pa vojni uredništvo vrglo v koš, ali pa dopisnika celo izročilo — Ozni. . .
Presenečenje doma in po svetu j» izzvalo, ko so v prevodu izdali za novi socialistični red dokaj ¡sporno delo —
v Rusiji preganjanega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Pasternaka, Doktorja živago. še večje presenečenje je izzvalo, ko so izdali svetovno znano satiro Živalska farma, ki do kraja razgali ves nssmisel komunističnih sistemov. Višek presenečenji pa je bilo, ko so izšle žgoče satire Žarka Petana, naperjene naravnost v vest sedanjih vodilnih oblastnikov. .. Tako ostrih besed na račun sedanjega družbenega reda, kot se jih poslužuje Žarko Petan, niti v emigraciji doslej nihče ni uporabljal. Naj iz kopice teh satir omenim samo tri (nekaj jih je že objavila Svobodna Slovenija). Prva: „Mene zanima, če dobijo tovariši, ki nas peljejo v komunizem, plačano kilometrino.“ — Druga: „Ladja se zanesljivo potaplja, podgane že kupujejo motorne čolne.“ — Najbolj strupena pa je poslednja po-ščica v knjigi: „Vprašali so me, zakaj pišem. Odgovoril sem: „Zato, ker se s peresnikom na žalost ne da streljati.“ Tako doma na eni strani podirajo sami tisto, kar so na drugi strani zgradili.. .
Vsega tega Finžgar ni več doživel. Doživel tudi ni, ko je dve leti po njegovi smrti v nemškem prevodu izšlo njegovo največje leposlovno delo Pod svobodnim soncem. Njegova veljava v slovenskem javnem, kulturnem, zlasti pa verskem življenju je tako velika, in njegova li‘erama zapuščina tako dragocena, da noben kulturni zgodovinar ne more iti preko njega. Zato mislim, da ga ni ozkosrčneža med nami, ki bi se spodtaknil nad vzklikom, ¡s katerim "akliučujem svoj spis, z vzklikom, s katerim je tudi Marijan Marolt zaključil v Zborniku SS svoj članek:
Slava mu!
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30. septembra 1971
tlimo težav in zablod
Odkar je pok. papež Janez XXIII. sklical II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, se je življenje Cerkve na raznih področjih bistveno spremenilo. Zlasti je ta sprememba opazna na socialnem polju, kjer so že itak okrožnica „Mati ni Učiteljica“ in „Mir na zemlji‘‘ istega svetega očeta revolucionirali krščansko socialno miselnost. Laiki in duhovniki so se z zavestjo skupnosti vrgli v delo za bolj pravične družbene razmere.
Tudi koncilska konstitucija „Cerkev v sodobnem svetu“ je pomenila nov korak v tej smeri in bila, v kolikor se tiče socialnega delovanja, podlaga za okrožnico Pavla VI. „Razvoj narodov“. Ta zadnja je zaradi številnih originalnih in zelo naprednih stališč glede lastnine, družbene odgovornosti in ostalih perečih snovi, globoko pretresla socialno miselnost katoličanov in nekatoličanov. V mnogih je nastal preplah in prevečkrat napačno tolmačenje, tako da je bilo skoraj potrebno papeževo pismo kardinalu Royu, ki ga je sveti oče napisal in posvetil priliki 80-letnice okrožnice Leona XIII. „Rerum novarum“.
Po koncilu in po „Razvoju narodov“ so številne škofovske konference na konrinentalnih ravneh izdala svoje dokumente, kjer povzemajo idejno vodilo koncila in okrožnic, ter jih prilagodijo posebnim razmeram svojih dežel. Tako je latinskoameriška škofovska konferenca za te dežele pripravila in izdala vrsto dokumentov. To je storila ob priliki svetovnega evharističnega kongresa v Kolumbiji. Škofje so se zbrali v Me-dellinu in zato se tudi ti dokumenti imenujejo „medelljnski dokumenti“. Predstavljajo željo in namen Cerkve v latinski Ameriki, da se opredeli za več-jo socialno pravičnost, kjer priporočalo) iskanje novih načinov družbene ureditve na tem delu sveta, ki bi pripomogli boli človeškemu življenju širokih in vedno zapostavljenih množic.
> Če pa gledamo dejanski položaj latinske Amerike, ter vse socialne in politične tokove, ki vplivajo na ljudstva in tudi na Cerkev, zlasti še v zgodovinski luči, se ne moremo čuditi, da je v kasnejšem razvoju prišlo do večjih skrajnosti. Duhovniki, ki so dotlej povečini bili „zaprti“ v svojih župniščih, so se znašli pred svetom, in ta svet je bil daleč od idealnosti. Mnogi, ki iso bili navezani le na višje sloje, so se soočili s široko plastjo revnega prebivalstva. Prenekatere je zaneslo v nasproten ekstrem. Primer Kamila Torresa, duhov-nika-gverilca, ki je bil ubit v spopadu z vojaškimi oddelki, ni edini.
V Cerkvi in mimo Cerkve so nastala razna laiška in duhovniška gibanja. Tako gibanje za Tretji svet, ki si je za časoma zadobilo večkrat ne prav svetlo slavo. Obsodb prevratnosti in infiltracije ne manjka. Mnogi jih imajo za „rdeče revolucionarje“, drugi za „koristna budala“, mnogi jih pa sploh na kratko prištevajo med komuniste.
Zadnji dogodki, k0 je bilo zaprtih v Rosariu 47 duhovnikov tega gibanja, so žalostno odjeknili v katoliški argentinski in latinoameriški skupnosti. Pa tudi med našo slovensko skupnostjo. Težko si je misliti, da bi bili vsi ti duhovniki prevratniki, da so slabonamemi prekucuhi, ali zaslepljeni. Zlasti še, ko njihovo stališče zagovarja tudi več škofov in takih/ ki v problemu komunizma zavzemajo odločno odklonilno stališče. Kje je torej problem in kakšna rešitev?
Problem je v zgodovinskem razvoju in socialnem položaju. Težko je ostati indiferenten spričo revščine, lakote in moralne ter duševne bede. Ali naj se dobronamerni odpovedo vsaki akciji, ali zavzeti odločno stališče, to le iz strahu, da bodo to izrabili drugi, konkretno razne vrste komunistov Ali je dovoljeno stati ob strani le iz strahu pred infiltracijo ? Ali sme oseba ostati tiho spričo krivic le, ker bi t0 lahko dragi izrabili v svoj prid?
In rešitev? Težka, pravzaprav morda še nepoznana. Stališče je pravilno, napačna je le metoda, bi lahko povzeli po Narteju Velikonji. Treba je torej iskati rešitev, t0 je: v svobodi in spo-
POTRES Y SOCIALISTIČNI DEMOKRACIJI
La juventud en peligro
AKCIJA 25 POSLANCEV PROTI KANDIDATURI MITJE RIBIČIČA
(Nadaljevanje)
V	Svobodni Sloveniji z dne 16. septembra smo poročali o akciji 25 poslancev proti kandidaturi Ribičiča v predsedstvo SFRJ. Debate o tej akciji je bilo v Sloveniji več kot za katerikoli problem doslej. Pisali so časopisi in bila je vrsta sestankov, sej in razprav v raznih komitejih. Iz vse debate izhaja, da je oficialno vodstvo komunistične partije Slovenije v obrambi prori močni opoziciji v partiji sami.
Delalo se bo, kot hoče politično vodstvo
V	Delu z dne 7. avgusta je n. pr. Matevž Krivic pod rubriko „Poštni predal“ objavil oster članek v obrambo Matičiča in tovarišev, ki so po mnenju opozicije in tudi Krivica postopali povsem pravilno po zakonu. Takole piše Krivic: „Poslancu, ki se ravna po zakonu, kakršen se političnemu vodstvu ne zdi primeren, se pri nas lahko zgodi, da bo obravnavan kot politični prestopnik -— tistim, ki poslancu kratijo na primer njegovo zakonito pravico, da tudi s svojo iniciativo skuša prispevati k razbijanju monopolov v kadrovski politiki, pa se seveda ne bo zgodilo nič. To je nauk, ki ga lahko potegnemo iz političnega obračunavanja s poslancem Cenetom Matičičem iz Domžal.“ Nato nadaljuje Matevž Krivic: „Kar zadeva kadrovsko politiko, imamo torej lahko demokratične zakone, vendar pa naj ne pade komu na misel, da bi se možnosti, ki jo tak zakon daje, tudi v resnici poslužil. Zakon je torej pesek v oči — delalo se bo pa tako, kot hoče politično vodstvo in nič drugače. Vsi vemo, da je politično vodstvo vnaprej povedalo, koga predlaga za kandidata... Kot je povedal sam predsednik republiške konference SZDL (Vipotnik), pa je, 30, torej kar polovica vseh občinskih konferenc dala dodatne predloge... Tega, kako ogromna večina ljudi gleda na volitve, kjer ni nobene izbire, ne bom razlagal, ker je to dovolj znano. Žalostno, a žal značilno za naše politične razmere je, da na seji republiške konference SZDL, ki je o predlogih dokončno odločala, o teh vprašanjih ni nihče niti črhnil — razen študentov, ki pa so bili s svojimi pomisleki gladko in ostro odbiti.“
Aparat za sprejemanje sklepov
Izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze je na zasedanju 11. avgusta imel obširno debato o akciji 25 poslancev. Zopet je bilo opaziti, da je „uradna linija“ v obrambi in da opozicija vodi uspešen napad. Med dragimi je zastopnik študentov Lenart Šetinc odločno branil stališča študentov, ki so jih zavzeli 6. avgusta in so bila objavljena v ljubljanskem Delu 8. avgusta. Med drugim je dejal: „Mi od stališč ne odstopamo in ne mislimo odstopiti. Gre za najaktivnejše poslance v skupščini. In to dejstvo že vzbuja sum, da se jih hočemo znebiti... če drži, da brez SZDL ni demokracije, po-+em je še manj demokracije brez skupščine. Ali naj skupščina spet postane aparat za sprejemanje sklepov, ki so poprej sprejeti drugje?“
Vse nolitično odločanje mora biti ob usmerjevalni vlogi Zveze komunistov
Vsa zadeva je zavzela tak obseg, da bi jo radi uradni krogi spravili s sveta.
štovanju človeškega dostojanstva pravičen socialni re,d. Tega ne zmoreta ne komunizem, ne kapitalizem — Pavel VI. je to jasno podčrtal. Zapasti enemu ali braniti drugega je zmotno. Neka zlata sreda pa mora obstajati. Le poiskati jo je treba.
Cerkev sama pa bo mimo vseh teh in še podobnih težav prišla varno v svoj. pristan. Saj je božja ustanova. In je ne bo premagala nobena sila.
t. m.
Zato je Vlado Jarc napisal v Delu z dne 14. avgusta uvodnik z naslovom „Epilog akcije 25 poslancev“.
Najprej poskuša dokazati pravilnost postopka o kandidiranju Bulca in Ribičiča in obsoja akcijo 25 poslancev, ki je postopala v smislu zakona odnosno amandmaja. Toda Vlado Jarc sam svojim argumentom ne verjame v obrambi oficielne linije in zaključuje svoj uvodnik: „Ob vsem tem velja zapisati, da se moramo socialistične demokracije še vsi učiti od vrha navzdol in od spodaj navzgor. Ta akcija skupine poslancev je nauk tako za Socialistično zvezo kot za poslance in za vse, ki nam je demokracija pri isrcu. Nauk predvsem glede tega. da Socialistično zvezo čimbolj utrjujemo kot sestavni del našega samoupravnega sistema, kot pot, preko katere smo delovni ljudje in občani pritegnjeni v politično odločanje, seveda ob usmerjevalni vlogi Zveze komunistov. Ta nauk pa je vsekakor dragocen.“
Iz Jerčevega uvodnika izhaja, da so resnično zmedeni pojmi o tem, kakšna naj bi bila socialistična demokracija. Ti pojmi pa bodo ostali zmedeni vse dotlej, dokler bo držala Jarčeva urrotovitev, da mora biti vse politično odločanje ob usmerjevalni vlogi Zveze komunistov.
„Delo“ noče objavljati -člankov opozicije
Jarčev članek pa še daleč ni bil epilog. Seje, sestanki in debate so se nadaljevali. Ljubljansko Delo je dobivalo množico dopisov, pa jih ni hotelo objaviti, kakor je razvidno iz protesta, ki ga je objavil 21. avgusta Matevž Krivic pod rubriko Poštni predal številka 29, kjer je uredništvo Dela 27. avgusta objavilo, da „ni več potrebe po nadaljnjem objavljanju“ člankov v zvezi z akcijo 25 poslancev. Takole pravi Krivic: „V zvezi z obvestilom uredništva o tem, da niste objavili 8 prispevkov o akciji 25 poslancev (kolikor vem, iih je celo 10 še s člankom dr. Vojna Rusa in dr. Božidarja Debenjaka), in o tem da po vašem mnenju ni več potrebe po nadaljnjem objavljanju“, bi želel najodločneje protestirati proti takemu zapiranju javne obravnave o tako važnem družbenem vprašanju. Ne gre namreč samo za neobjavlianie že prispelih člankov, ampak s tem odbiia joče vpliva tudi na drage, ki bi morda še hoteli povedati svoje mnenje. Si tem se članom SZDL jemlje pravica, da s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje stališč in politike SZDL ne samo v svoj-krajevni organizaciji, od katere je do republiškega vodstva še precej daleč, ampak tudi preko osrednjega glasila SZDL, Dela. Vzrok takemu ravnanju ie 'seveda v tem, da so stališča članov SZDL v omenjenih prispevkih drugačna o*t obiavlienih stališč naiožipgs, vodstva SZDL. Videti je, da nekateri ne preneseio, da bi avtoritativnim ocenam političnih vodstev še nadalie iavrm ugovarjali ne le „obtoženci“ in ..politični diverzanti“, ampak tudi občani in člani SZDL.“
V' isti številki pod isto rubriko objavlja obširen članek Tone Perne, poslanec republiškega zbroa m član študentovskega mednarodnega odbora. Kri-, tizira pomanjkljivost postopka. SZDT, za postavitev kandidatur	;n Ri-
bičiča ter brani akcijo 25 pos’ancev.
Za komunista so sklepi Zveze komunistov obvezni
V Delu z dne 3. septembra je Centralni komite ZKS objavil izjavo, v kateri pravi, da ni ocenil Matičiča in tovariše s formalno proceduralnih vidikov, ampak z moralno-političuih. Za komunista so sklepi Zveze komunistov obvezni in tisti, ki se ne ravnajo po njih, „objektivno nasprotujejo vlogi ZK kot organizirani idejno politični sili v naši družbi“. Centralni komPe partije smatra akcijo 25 poslancev kot nezaupnico SZDL in političnemu vodstvu Slo-
Las recientes informaciones sobre la creciente actividad terrorista ponen nuevamente una nota de atención. Choques con guerrilleros en Colombia, secuestro en Méjico, ataques de guerrilla urbana en Brasil y otros países, nos hablan del avance de la subversión. Pero es un cable procedente de Canadá el que da origen a esta nota. Cuenta que fue declarado culpable otro de los implicados en el caso del asesinato del ministro canadiense Pierre Laporte. Sie trata de Bernard Lortie, miembro del Frente de Liberación, ex-estudiante de una escuela técnica, de tan sólo 20 años.
El caso de Lortie no es el primero. Muchos se han dado ya, en que muchachos aun más jóvenes se han visto implicados en asaltos, ataque y hasta secuestros y asesinatos. Ante tal estado de cosas se agrava la responsabilidad de padres, educadores y de gobiernos, quienes deben extremar sus esfuerzos* para impedir que la juventud, dejando el camino del estudio y ei trabajo, se lanze a la subversión y al crimen.
Mladina v nevarnosti
Novice, ki v zadnjem času poročajo o povečanem terorističnem delovanju, zahtevajo našo pozornost. Spopadi z gverilci v Kolumbiji, ugrabitev v Mehiki, napadi mestne gverile v Brazilu in dragih državah, jasno govorijo o napredovanju prevratnosti. A povod tem vrstam daje poročilo, ki prihaja iz Kanade. V njem stoji zapisano, da je bil spoznan za krivega zopet eden od tistih', ki so se udeležili ugrabitve in umora kanadskega ministra Pierra Laporteja. Je to Bernard Lortie, član quebeške Osvobodilne fronte, bivši študent tehnične šole, ki mu je samo 20 let.
Primer Lortie-a ni prvi. Mnogokrat se je že pripetilo, da so celo še mlajši fantje bili zapleteni v rope, napade in tudi ugrabitve in umore. Spričo takega položaja se še poveča odgovornost staršev, vzgojiteljev in oblasti, ki morajo pomnožiti svoje sile, da preprečijo, da bi mladina zapustila pot študija in dela, ter se podala v prevratnost in zločin.
600 milijonov dolarjev pomoči Jugoslaviji
Nobena tajnost ni, da je Jugoslavija v svetovni politiki predmet posebnega zanimanja. To je bilo prav posebej opazno v zadnjem času v zvezi z različnimi kombinacijami, če bi Tito odšel iz vodstva države. Med bistvenimi vprašanji je poleg obstoja Jugoslavije tudi njen odnos do Moskve. Ali bo mogla ostati med obema blokoma, ali jo bo Moskva prisilila, da se tudi formalno vključi v sovjetski blok. Vzporedno s tem je tudi, po poročilih iz Slovenije, rastla bojazen, da bi Moskva v slučaju kakršnihkoli nemirov v prehodni dobi hotela z vojaško silo zasesti ali vso Jugoslavijo, ali pa vsaj del. Ta bojazen se je večala spričo akcije hrvaških emigrantov, da razbijejo Jugoslavijo s tem, da bi hrvaška republika postala samostojna republika v. sklopu Sovjetske zveze. Očitno je bilo, da Moskva vse te akcije podpira z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker bi ji nemiri v Jugoslaviji prinesli le koristi. Očitno, da ZDA in ostale zapadne države delajo na tem, da jugoslovanska država ostane in so na tozadevna vprašanja uradni krogi to tudi potrjevali.
Pri takem stanju je svet napeto pričakoval rezultate obiska B'režujeva nri Titu. Pričakovati je bilo med dragim, da bo Brežnjev ponudil Jugoslaviii sovjetsko posojilo in gospodarsko pomoč,
. če se bolj odmakne od Zahoda in se znova nasloni na Sovjetsko zvezo.
Samo par dni pred 22. septembrom, t. j. pred prihodom Brežnjeva v Beograd, pa je sodelavec „Washington |
Post“, Dan Morgan, poslal temu listu poročilo iz Beograda, da ZDA in vsaj še pet dragih zahodnih držav pripravlja nekako 600 milijonov dolarjev finančne pomoči Jugoslaviji, da bi jo okrepili in usposobili preživeti težavne čase, ki bodo sledili odhodu Tita z vodstva. Trdijo, da je gospodarsko zdravje ključ neodvisnosti Jugoslavije od Sovjetske zveze. S svojo neodvisnostjo prispeva Jugoslavija tudi k po-mirjenju in varnosti v evropskih odnosih.
V pripravah za pomoč so poleg Združenih držav Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Švica, Francija, Italija in Mednarodni monetarni sklad. Diplomatski viri sodijo, da bosta pritegnjeni tudi Japonska in Nizozemska. Neposredni cilj pomoči je ustaliti gospodarstvo, ki kaže vrsto težav, vse od divjajoče inflacije do velikanskega primanjkljaja v zunanji trgovini. Ta bo letos nemara presegel bilijon dolarjev.
Zahodni finančni strokovnjaki sodijo, da bo Jugoslavija morala občutno zmanjšati rast svojega gospodarstva, če ne bo dobila večjih kreditov za plačilo svojih zapadlih dolgov, ki jih išče. To bi utegnilo sprožiti notranji nemir in povečati spore in napetosti med posameznimi republikami.
Zahodne države so hotele nuditi Jugoslaviji nomoč skupno preko Mednarodne banke, kar pa je Beograd odklonil s predlogom, da se bo z vsako od držav, ki so voljne sodelovati, pogajal
(Nad. na 2. str.)
Proti vrhu Himalaie
ARGENTINSKA EKSPEDICIJA LEPO NAPREDUJE
Pred časom smo poročali v našem listu o argentinski odpravi, ki se je podala, da v Himalajskem pogorju zavzame Mont Everest, najvišji vrh na svetu. V tej ekspediciji je tudi naš rojak znani gornik inž. Jure Skvarča.
Potek odprave doslej je bil kar zadovoljiv. Kljub začetnim težavam zlasti formalne narave pri nepalskih uradih, so planinci srečno prišli do vznožja gore. Po poročilih, ki jih prinašajo mednarodne tiskovne agencije, in ki jih tudi sproti objavlja urad argentinske vojske (ekspedicija je namreč civilno-
venije. Centralni komite je v izjavi obljubil, da bo akcijo ponovno preštudiral, ko bodo zbrani vsi podatki.
Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Popit pa Ja istega dne obsodil akcijo 25 poslancev, češ da so hoteli „uničiti ugled zveze komunistov“.
vojaška) so prva dela na pobočju gore opravili z neverjetno hitrostjo. Matično taborišče so postavili 15. septembra. Le štiri dni na to (19. septembra) je že stalo taborišče II, v torek, 21., pa že taborišče III, to zadnje na višini 6980 metrov.
Po mnenju strokovnjakov je tako napredovanje izredno hitro. Po izjavah vodje ekspedicije polkovnika Tolose je hiter vzpon sad odličnih pogojev in koordinacije med vsemi člani odprave, pa tudi še kar dobrega vremena.
Argentinska odprava je prva, ki skuša doseči vrh najvišje gore v dobi po monzonskih vetrovih. Doslej so vse ekspedicije, ki so zavzele vrh (to so angleška, švicarska, indijska kitajska in ameriška), izvedle naskok v pomladi, to je pred monzonskimi vetrovi.
O poteku ekspedicije, kjer sodeluje Slovenec inž. Jure Skvarča, bomo še podrobno poročali.
Za dobro voljo
Vzrok
„Kako neslišno se pri tebi vrata zapirajo. Pri nas pa itako škripljejo!“
„Ko bi bil tvoj mož ponočnjak kot je moj, bi jih tudi trikrat na mesec mazal, da ne bi škripala.“
Vinski bratec
„Sedaj sem alkohol pustil.“
„Res? Kje. Brž povej.“
OD DOMA
Nečloveški odnosi lahko obstajajo samo med ljudmi.
Nič lažjega kot jspovedati se svojih grehov, pokoro pa naložiti drugim.
NARODNE NOŠE NA PLAN!
17. oktobra 1971 bo vaše mesto sredi slovenske domačije, pri slovenskem znamenju. Zlbrali se bomo okrog Marije Pomagaj iz Brezij — vsi: otroci, fantje in dekleta, možje in žene. V prelepem narodnem oblačilu si bomo, kot je bila navada na prosvetnih taborih doma, segli v roke, sosedje iz vseh fara in srenj, saj naš druži ista kri in ista usoda. Pridite! Da nas bo mnogo. Da bo lepo! Na svidenje v Slomškovem domu!
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
SDO	Carapachay	SFZ
te vabi na
Čajanko
Kdaj? 2. oktobra 1971
10. JUBILEJNA VELIKA S ANM ARTINSK A
TOMBOLA
bo v nedeljo, 3. ohtobra, ob 15.30
v prostorih Slovenskega doma SAN, MARTIN, ulica Cordoba 129
GLAVNI DOBITEK: Najmodernejši avtomatični pletilni stroj znamke „Knittax“ z vsemi pritiklinami in mizo ■— na električni pogon
DRUGI DOBITEK: šotor za taborjenje TRETJI DOBITEK: Turboventilator
in še 30 bogatih tombol in nad 100 činkvinov Cena tablici $ 1.50
Vsi učenci in učenke slovenskih osnovnih šol bodo dobili od svojih šolskih vodstev po eno tombolsko tablico brezplačno z edinim pogojem, da morajo dobitek dvigniti osebno
Vse rojake v San Martinu lepo prosim0 za dobitke. Zastopniki doma' Vas bodo obiskali v nedeljo, 26. septembra, na domu s prošnjo, da jim izročite dobitke.
Po tomboli družabna prireditev
s sodelovanjem orhestra PLANIKA
SDO	SFZ
SLOVENSKA VAS	
20. MLAF INSKI DAN	
	26. septembra
9,30	Sv. maša
10,30	Pričetek odbojke
15,00	Popoldanski program
18,00	Prosta zabava
Obleko krojaču, čevje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega denarja pa je najboljša
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika., Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do
30.	novembra 1971.
Pakete za božič
kakor ¡tudi denar najbolje in najvarneje pošilja
JADRAN PAK
Cesta Monte 2049, višina Rivadavia 6400 — T. E. 63-9955 Uradne ure od 15 do 19; ob sobotah od 10 do 12 Pismena naročila, kakor tudi giro na:
Zdenka Kalečak, Casilla 340, Correo Central — Buenos Aires Vse pošiljke zavarovane!	Zahtevajte cenik!
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falóón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N91.086.173	
Naročnina ¡Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; aa Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avioesko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
4. PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE
V petek, 24. septembra ob 20, bo predaval prof. Lojze Horvat v Slov. hiši:
“GOSPODARSKE TEŽAVE ZAPADA”
Nenadno je odšel po večno plačilo v 73 letu starosti naš dragi ata, stari oče, brat, svak, gospod
Janez Rant
Pokopali smo ga 19. septembra na pokopališču v Moronu. Dra-gega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku M. Lamovšku za pogrebno sveto mašo in za spremstvo k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. čopu in njegovemu spremljevalcu g. Karlu Bodaliču, ki sta nas obvestila o atovi smrti, ko je umrl na cesti zadet od kapi, g. Zurcu za vso ¡skrb in spremstvo pogrebnih obredov kakor tudi slovenski Pristavi za odstop prostora, da se je darovala sv. maša v navzočnosti pokojnika. Istotako velja naša zahvala vsem darovalcem vencev in šopka, vsem rojakom in domačinom, ki iso prišli našega ata v velikem številu kropit, zanj molili, bedeli 0b krsti, in vsem, ki so nam bili v kakršnokoli pomoč. Vsem Bog plačaj!
Žalujoči:
Sin France, snaha Lojzka;
vnuki: Mirta, Slavko, Irena, Klavdija in Dani;
svakinja Frančiška Miklavčič Grudzien z možem;
v domovini: sin Tone in snaha Vera;
vnuki: Marija, Tone, Franc, Milka, Janez in Vinko;
brat Vinko, sestra Pavla, svakinji Angelca in
Katarina z družinami.
Buenos Aires, Gorenja vas, Javorje, Ljubljana, Žabnica
Našo narodno zavednost dokažemo s podporo Slovenskemu zavetišču
Mirko Kunčič
Ob Finžgar jevih pismih Koledniku
„Povzdigiti glas”, kritizirati in protestirati je bilo v istih letih še sila nevarno protidržavno dejanje; zato je verjetno, da se je tudi Finžgar zaprl v molk, čeprav je morda s krvavečim srcem gledal, kako nekatere nekdaj tako cvetoče, plodonosne kmetije prerašča plevel...
Že zdaj se mi zdi potrebno poudariti: čeprav se je Finžgar v svoji naivnosti med vojno in tudi še nekaj let po vojni deloma prilagodil „novi stvarnosti“ pod vplivom kulturnih in teoloških progresistov, ¡tega ni storil iz do-bičkaželjnosti; bil je daleč od egoizma.
Med vojno je Finžgar izgubil pismene ¡stike s Kolednikom. Proti koncu vojne ga je doletela huda nesreča: ameriška bomba mu je porušila hišo. Iz razvalin so ga rešili komajda živega — kakor trdi g. Batagelj — domobranci. Teh pa Finžgar nikjer ne omenja... Opazoval sem v svoji neprevidnosti ta bombni napad skozi okno tiskovnega referata Mestne občine ljubljanske, in natančno videl, kako so bombe s ¡svojim smrtonosnim poslanstvom „plavale“ proti Trnovemu in Rožni dolini...
Po vojni se je dopisovanje med Finžgarjem in Kolednikom obnovilo. V pismu leta 1946 omenja velike literarne nagrade tistim, ki pišejo v skladu s smernicami novega režima. K temu resignirano dostavljal: „Seveda mi stari ne bom0 ne pisali ne dobili. Je tako, kakor je rekel pesnik Tone Hribar na vprašanje, zakaj več ne poje: „Po no
vem ne znam, po starem me pa več ne poslušajo.“
V	pismu leta 1946 toži nad pomanjkanjem papirja, pa samozavestno ugotavlja: „Drugače teče pri nas zelo brzo. Mnogo ¡se dela — vse brez tujega posojila.“ — O milijonih in milijonih dolarjev, ki jih je Jugoslaviji mecensko pošiljala Severna Amerika, ni v njegovem pismu ne duha ne sluha... Tudi o zastonjkarski prehranjevalni akciji Unre nobene besede...
V	pismu na Kolednika leta 1946 Finžgar med drugim namiguje na piko-lovno povojno cenzuro: „Svet obrajta le čisto sodobne ¡stvari: borbo, trpljenje po gozdovih itd. Treba je počakati, da se ta veletok odteče.“ Zmerom pogosteje toži ¡tudi nad gluhoto po zasutju z bombo in pohabljeno nogo. V navedenem pismu omenja tudi zgodovino Dekle Ančke, ki je prevedena že v štiri jezike, pri nekaterih domačih pretiranih' moralistih pa je izzvala odpor, nakar se je sam škof dr. Jeglič zavzel zanjo in javno potrdil, da je povsem v skladu ¡s katoliško moralo. V zvezi s tem Finžgar upravičeno trdi — bodimo resnicoljubni —, da so včasih nekateri posamezniki le preveč gledali svet „skoz ozko špranjo“...
Pismo Koledniku v letu 1947 dokazuje, da je Finžgar takrat še kar nekam omotično „plaval v tujih vodah“. Obžaluje sicer, da ¡so Kolednika v domačem listu „okrcali“, ves ogorčen pa je nad tem, „kako krivično napadajo
raziti emigranti našo domovino. Polno laži! Tudi meni s pismi ne prizanašajo.“ — To Finžgarjevo ogorčenje ni imelo' nobene stvarne podlage. Domovine, po Mešku „z bridkostjo in sladkostjo ljubljene“, noben emigrant ni napadel; napadel je zgolj sistem, ki vlada v njej.
Ker ¡sproti prebiram Finžgarjeva pisma, tudi sproti beležim v površnih obrisih svoje pripombe, komentarje. Če bi hotel nanizati vse zaznamovane izvlečke iz Finžgarjevih pisem in omenjene zapiske zraven, bi ta spis daleč prekoračil mejo, ki mu je določena. Omejim se torej na najznačilnejše izvlečke iz Finžgarjevih pisem.
Dne 3. oktobra 1949 je Ameriška domovina poročala, da ¡so Finžgarja zaprli. K tej neresnični notici Finžgar v svojem pismu Koledniku leta 1956 pravi: „No, če so me „zapisali“, da so me zaprli, nič ne de. Trikrat so me pa le „aretirali“ na zaslišanje ■— pa sem se izmotal. Nil admirari!“ K temu dostavlja: „Zadnjič me je rešil advokat (dr. Lukman, op. p.), a zelo težko. Trdo ¡se je boril zame, ko sem imel že nahrbtnik povezan za odhod ali na bri-tof —■ ali v Nemčijo.“
Ko so leta 1957 Finžgarju zavrnili nek'i rokopis, prvič v življenju, ga je hudo zabolelo. Čutil se je globoko ponižanega. V pismu Koledniku zagrenjen našteva: „Pri Mohorju vodi sedaj 7 komunistov in le 3 katoličani. Sodim, da bi bili odločno zoper molitvenik. Tudi slovenskih knjig drugod tiskanih nočejo — ne dovolijo preko meje pošiljati. .. Ergo: nič ne izdajajte slovensko. (Vse podčrtal on, op. p.)
Iz tega pisma sledi, da Finžgar ni imel nobenega jasnega vpogleda v kulturno udejstvovanje ¡Slovencev izven meja domovine. Martin Jevnikar, naša živa kulturna kronika, v svojem komentarju k temu pismu ovrže Finžgarjevo trditev, da slovenska knjiga, izdana izven matične domovine, ne more imeti svojega knjižnega trga. V izčrpnem pregledu slovenske kulturne žetve po svetu navaja predvsem 0be Mohorjevi družbi — v Celovcu in v Gorici —, dalje vse knjižne založbe in samozaložbe, literarne revije, politične, verske, strokovne liste, število izdanih knjig 'itd. Ali bi Finžgar strmel, če bi mu vse to bogastvo slovenskega zamejskega tiska prišlo pred oči!
Edvard Kardelj, „jasnovidec“ in „prerok“, je slovenskemu narodu napovedal neizogibno narodno smrt. Morda je pod tem vidikom Finžgar iz ust „preprostega slovenskega človeka“ zamodroval: „Edino pametno bi bilo, če bi Amerika to zaplato ^slovensko zemljo, op. p.) kupila in imela tu najlepše letovišče zase, a narod bi ostal in se razvijal dalje.“ — V tem pismu napoveduje izdajo svojega življenjepisa Leta mojega popotovanja. Že nekoliko odmaknjen od vsega posvetnega, pripominja: „To so zadnji izdihljaji pisatelja, ki je 85% gluh, ne zahaja nikamor v družbo in ne grizlja več peresa. Konec.“
Pa je Finžgar po tej pesimistični napovedi vendarle živel še pet let in do zadnjega ohranil prisrčne stike s Kolednikom, kateremu doma za vse njegovo dragoceno prevajalsko delo niso privoščili niti besedice priznanja.
Finžgar je zmerom bolj avtokritično
presojal vse, kar se je dogajalo v domovini, in se, zagrenjen, osamljen, poglobljen v svoji lastni duhovni svet, oddaljeval od tistih, ki so ga med vojno kot naivnega sopotnika zvabili v svoje vrste.
V pismu Koledniku leta 1957 v svoji duševni razklanosti pravi: „Ko bi morda tudi vladni ljudje tu imeli smisel za tvoje želje (tu misli na Kolednikove prevode, op. p.) in storili kaj za take pismarje, kot sem jaz, potem bi bilo lažje. Toda za ¡takega, ki ni skril in ne bo skrival svojega verskega prepričanja, se ni nikoli zgodilo. ¡Vajeti ¡so v rokah drugačnega svetovnega nazora.“
Da nova oblast ni mogla ostvariti socialnega blagostanja in odpraviti brezposelnosti še več kot deset let po vojni, nam priča Finžgarjevo pismo iz leta 1957, v katerem ugotavlja: „Naši ljudje bežijo iz domovine. Škoda, da je tako... Mnogo jih odhaja čez mejo v upanju na več kruha.“ V drugem pismu iz istega leta pa načenja poglavje novodobne slovenske literature z besedami: „Saj tudi pri nas doma veje tak veter, pa tudi način pisateljevanja, da se za nas stare pisavce nič več ne menijo. Berem nekatere nove. Je t0 čisto drugače po načinu, po vsebini, kakor je bilo nekdaj. Splošno ljudje niso navdušeni za tak način in ne za vsebino.“ — V pismu omenja tudi svojo mladinsko knjigo Iveri, ki je — v rokah cenzure — izšla šele dve leti pozneje in je bila zadnja Finžgarjeva knjiga. — „Mi stari smo dognali, v novo ozračje ne spadamo več. O tempora, o moreš!“ toži Koledniku.
LJUBLJANA — Ljubljanski oktet Gallus je v avgustu nastopil na Madžarskem na prireditvah z mednarodno udeležbo „Savaria“. Takoj po prihodu
19.	avgusta je oktet pel v Monoštru, kjer živi močna slovenska etnična skupina. Poleg Gallusovih skladb je oktet izvajal tudi slovensko in jugoslovansko pesem. Ploskanja in navdušenja je bilo veliko. Na madžarski narodni praznik
20.	avgusta, ko se spominjajo Madžari svojega prvega kralja isv. Štefana, ustanovitelja države in njenega patrona, je oktet nastopil na eni osrednjih kulturnih prireditev „Savarie“. Naslednji nastop je imel v Jak-u v najstarejši srednjeveški cerkvi jugovzhodne Madžarske. V tem monumentalnem spomeniku je oktet Gallus sodeloval na dveh koncertih cerkvene glasbe s programom renesančnih Gallusovih, Palestrmovih in LassOvih motetov.
Zadnji koncert je imel oktet v Sar-varu, v častitljivem gradiču z odlično obnovljeno viteško dvorano, v kateri je restavracija fresk iz 17. in 18. stoletja morala stati veliko denarja. To je b^Io tretje, kljub monumentalnosti cerkvene ladje v Jaku, najprimernejše okolje za oktetovo pesem. Zapeli so je pod poslikanim stropom, na katerem je bila upodobljena bitka pri Sisku.
RIBNICA. — V Ribnici imajo svojo lastno „črkarsko pravdo“, ki „divja“ že dva mesece. Vprašanje je ali se prav piše Ribenčan, Ribničan, ali celo Ribn’can. Pravde se udeležujejo skoro vsi občani, čelo slavisti. Trenutno so v ofenzivi pristaši Ribn’cana, ki so na napisni tabli gostilne Ribenčan prečrtali s črno barvo črko e in postavili za črko „n” znak ’ za polglasni „e”.
MARIBOR -— Vodstvo narodnega gledališča v Mariboru je za sezmo 1971/72 objavilo dramski repertoar. Na velikem odru bodo prikazana delp: A. T. Linhart „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“, Karl Zuckmayer „Stotnik iz Koepenicka“, Maksim Gorki „Na dnu-', Pavel Kohout „Avgust, avgust, avgust ‘, Žarko Petan „Raj ni razprodan ali reforma v paradižu,“ F. G. Lorca „Svatba krvi“.	,
Na. mladinskem odru bodo odigrali delo Pavla Golia „Jurček“, za mali oder pa so izbrali naslednja avtorja: Strindberg — Duerrenmatt — „Play Strindberg“ in S. Beckett — „Poslednji trak“, med tem ko bo v okviru
izobraževalnih večerov za šole na programu Prešernov recital v priredbi I. Kamenika.
V drami so za prihodnjo sezono angažirani nekateri tuji režiserji, med njimi Poljak Macie Prus in Srb Zlatko Radkovič iz Beograda. Tudi med scenografi najdemo poljska in srbska imena.
LJUBLJANA — Presenetljivo povečanje turističnega prometa v juliju vzbuja spričo manj uspešnega razvoja v prejšnjih mesecih razumljivo pozornost ne le v Sloveniji, ki izkazuje največji vzpon, ampak tudi v Črni gori in Hrvatski, kjer prav tako zaznamujejo ugodnejše rezultate. O vzrokih tega nenadnega vzpona je mnogo ugibanj in tolmačenj, ki se sklicujejo ne le na lepo vreme, ampak tudi na vznemirjenje med evropskimi turisti zaradi vesti o pojavu kolere v Španiji, kar je deloma preusmerilo tok mednarodnega turizma.
Poročila zlasti poudarjajo julijski turistični rekord Slovenije, ki je v tem mesecu zabeležila, kakor je znano, za 50 odstotkov večji promet kakor lani. Za toliko je bilo letos v juliju več prenočitev tako domačih gostov kakor tudi inozemcev, skupno pa jih je bilo 773.000.
Po tem julijskem uspehu je sedaj sedemmesečni rezultat naslednji: Slovenija zaznamuje za 7 mesecev povečanje števila prenočitev nasproti lanskemu letu za 26 odstotkov (za 26 odstotkov tudi pri tujih gostih), črna goya za 25 odstotkov (pri tujih gostih za 20 odstotkov), Hrvatska za 13 odstotkov (pri tujih za 16 odstotkov), Makedonija za 21 odstotkov (pri tujih gostih za 16 odstotkov), Bosna in Hercegovina za 7 odstotkov (pri tuiih za 10 odstotkov) in Srbija za 3 odstotke (pri tujih za 1 odstotek).
Umrli so od 25. do 28. avgusta:
LJUBLJANA: Frančiška Poljanšek roj. Žabkar, Angela Kravos roj. r. Lombar prof. v p., Ivan Podlipnik tekstilni m. v p., Ljudmila Kozjek r. Zupan, Anton Zalar up., Angela Hoj-ker r. Kračun, Ludvik Korošec up., Katarina Mežnarek r. Kovač, Pavla Kunc r. Berbuč, Elca Šubic r. Jelačin.
RAZNI KRAJI: Apolonija Potočnik, Škofja Loka; Ciril Pograjc v. gradbeni tehnik, Celje; Šteka Regvat r. Bračič
(86), Pilštanj; Peter Laznik, Vič; Frančiška Trtnik (79), Vevče; Marjan Gustinčič, Nova Gorica; Marija Krmelj r. Mravlja, škoja Loka; Anton Grum pos. (83), Dravlje; Janko Kutnar, Dravlje.
Slovenci v Argentini
Osebne novice
Krst. V nedeljo, 12. t. m., je bila krščena v Slovenski kapeli Helena Marta Žakelj, hči inž. Jožeta in ge, Jožejke roj. Debeljak. Botrovala sta gdč. Lada Remec in Janko Žakelj. Krstil pa je g. dr. Alojzij Starc. Čestitamo.
SAN MARTIN
Liga Žena-mati
Na sestanku Liga žena-mati, dne 16. septembra t. 1. smo končali debato: „Kakšna je naša in argentinska mladina.“
Sestanka se je udeležilo izredno veliko deklet in gospa. Povabljen je bil tudi župnik Jure Rode, ki je dober poznavalec in prijatelj naše mladine.
Naš prihodnji sestanek bo za okroglo mizo dne 21. oktobra, ki ga bo vodil č. g. Jure Rode in sicer: „Katoličan v zmedi sedanjega časa.“
Natečaj najlepših narodnih motivov
— posnetih na slovenskem ljudskem taboru 17. oktobra: Prva nagrada: Pomlad v Vrbi (stenska fotografija — mural). Pogoji in nagrade natečaja bodo objavljeni v Slomškovem domu. Mnogi diapozitivi in filmi bodo poslani na slovensko Koroško.
Med udeležence v narodnih nošah bo žreb določil lepo stensko sliko v barvah — narodni motiv M. Gasparija.
DRUŠTVENI OGLASNIK
V soboto 25. septembra nam bo slovenski oktet zapel v slovenski radijski oddaji. In sicer tele pesmi: Pri farni cerkvici, Nmav čez izaro, Vasovalec, Mlinar, žabe in Juhe, pojdmo u šku-fice. Oddaja je ob 22. uri na radio Pueblo.
Četrti prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo v petek, 24. septembra v mali dvorani Slovenske hiše. Predaval bo g. prof. Lojze Horvat o temi: „Gospodarske težave zapada“.
Seja učiteljskega sveta bo 29. septembra ob 19,30. Dnevni red: priprava šolske knjige in nadaljevanje razgovora o učnih metodah.
Knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah od 15,30 do 20.
novinci p© sviis
JURIJ TRUNK — STO IN ENO LETO
Vsi ameriški časopisi, od „New York Timesa“ dalje, zlasti pa katoliški, so v začetku septembra mnogo pisali o „najstarejšem duhovniku v Ameriki“. Ta duhovnik je naš koroški rojak g. Jurij Trunk, ki živi v mestu San Francisco v Kaliforniji, na obali Tihega oceana.
Za svoj jubilej je g. Trunk prejel število čestitk. Zlasti pa je bil vesel, ko se je pri njem na domu zbralo kar osem slovenskih duhovnikov, med njimi tudi njegov ožji sorojgk, koroški župnik Vinko Zaletel.
G. Jurij Trunk se kjub visoki starosti še vedno zelo dobro drži. še vedno mašuje, tipka na pisalni stroj, gre na kratek sprehod in redno kadi svoje cigare.
K tako lepemu jubileju mu tudi mi čestitamo in mu želimo krepkega zdrav-ja, da bi doživel še mnogo jubilejev.
I. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI
SDO in SFZ na Pristavi v Caste-larju sta minulo nedeljo pripravili izredno lep svoj I. mladinski dan.
Dež, ki je vso soboto grozil pokvariti tudi nedeljo, je prepodil svež veter iz pampe ter se je nedeljsko jutro prebudilo z umitim obrazom in v bleščečem soncu. Jutranji hlad se je hitro umaknil toploti sončnih žarkov, da si lepše nedelje nismo mogli želeti.
Dekleta in fante obeh mladinskih organizacij na Pristavi so zadnje dni minulega tedna pridn0 uredili še zadnje malenkosti, da je bila' Pristava za mladinski dan pripravljena za izvedbo lepega športnega in kulturnega programa, ki je presenetil vse navzoče.
Ob osmih zjutraj so se začela tekmovanja v odbojki ter so se na igrišču zvrstila moštva iz Adrogueja, Lanusa, Pristave, Ramos Mejije in San Justa. Pokal Matjaža Kunčiča je zasluženo odneslo moštvo Ramos Mejije, moštvo s Pristave pa je presenetilo z napredkom v tej športni panogi.
Ob pol dvanajstih dopoldne je bila sv. maša za pok. mladca Matjaža Kun-
čiča, ki jo je daroval g. Matija Lamovšek. Pridigo je navezal na stari rimski rek: Mens sana in corpore sano.
Popoldanski spored se je začel z dviganjem argentinske in slovenske zastave na visoki drog sredi Pristave ob spremljavi argentinske in slovenske narodne himne.
Pred številnim občinstvom, ki ga je zlasti poživljalo veliko število mladine iz vseh slovenskih okolišev Velikega Buenos Airesa, so se na tlakovanem igrišču razvrstili: dvanajst parov narodnih noš članic SDO in članov SFZ s Pristave v štirih vrstah ter tri vrste pristavskih naraščajnic in naraščajnikov, pred njimi pa slovenska fant in dekle z zastavama. Iz njihovih mladih grl je zaorila vesela pesem Slovenska smo mladina, nakar se je nadaljnji spored z napovedovanjem Lučke Pavšer-jeve razvijal takole:
Pevski zbor Slovenskih mladenk pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaser-ieve je doneče zapel tri pesmi: otožno Kje so tiste stezice, upajočo Da b’ zve-glico imela in poskočno Polka je uka-
Skupen nastop vse pristavske mladine za zastavonošami na čelu, na njihovem prvem mladinskem dnevu
zana. Iskren aplavz občinstva je bil pevovodkinji in pevkam najlepša nagrada.
Rajalna vaja pristavskih naraščajnic, ki jih je prvovrstno izurila Jožica Kopač, je privabila staršem ljubezniv nasmeh na obraz, vaditeljici in deklicam pa še krepek aplavz in odobravanje.
Vrh pa je popoldanski kulturni spored dosegel v treh plesnih nastopih pristavske folklorne skupine dvanajstih parov v narodnih nošah, ki se je prvič predstavila slovenski publiki v Buenos Airesu. Muziko in takt je rajanju natančno dajal s harmoniko Polde Malalan. Rajanje dvanajst deklet in dvanajst fantov v narodnih nošah je bilo tako dovršeno, takt tako natančen in prestopi in gibi mladih plesalcev tako brezhibni, da smo si vsi želeli, da plesa ne bi bilo nikdar konec. Ga. Anka Savelli-Gaser in Jure Ahčin, ki imata zaslugo za organiziranje prvega nastopa te številne folklorne skupine, si nista mogla želeti lepše nagrade za njun trud, kakor sta jo dobila *s prizorom, ki se je odigraval pred očmi navzočih. Tudi bučen aplavz prav gotovo ni bil v tolikšno zadoščenje plesalcem n vaditeljem, kakor ravno njihovo lastno zadovoljstvo nad izrednim uspehom, ki so ga želi vsled vztrajnosti in volio na dolgih večernih vajah. Vsi si želimo 'spet kmalu videti to folklorno skupino na novih uspešnih nastopih.
Za zaključek je Polde Malalan zaigral na harmoniko nežen valček, ki sta ga v veselo odobravanje publike prva zaplesala vaditelja folklorne 'skupine ga. Anka S. Gaser in Jure Ahčin, nakar se jima je pridružilo še vseh dvanajst parov narodnih noš.
Mlpdini SDO in SFZ 's Pristave moram0 čestitati za lepe kulturne užitke popoldanskega pfograma in za njen vzorno izpeljan I. mladinski dan.
Pristava je bila dobro založena, kakor vedno, z dobrotami, zvečer pa se je vsakdo, ki je hotel, mogel še zavrteti ob zvokih naročenega orkestra.
OBVESTILA
PETEK, 24. SEPTEMBRA 1971:
Zveza slovenskih mater in žena bo
imela sestanek ob 16.30 v 'Slov. hiši.
SOBOTA, 25. septembra 1971:
V	Slomškovem domu ob 20: 375 podob in odlomkov iz desetletnega življenja.
Na Pristavi v Castelarju ob 20. predava P. Fajdiga o pomorstvu. Nato barvni zvočni film „Okno na Daljni vzhod.“
NEDELJA, 26. septembra 1971:
20. mladinski dan v Slovenski Vasi.
Sodeluje Planika.
PETEK, 1. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. Pričetek ob pol devetih.
SOBOTA, 2. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v Carapachaya
ob 20 čajanka SDO in SFZ.
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA—Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. Pričetek ob pol devetih.
NEDELJA, 3. oktobra 1971:
Deseta velika sanmartinska tombola
popoldne ob 15.30.
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — 'Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. Pričetek ob šestih.
V	Našem domu v San Justo po maši roditeljski sestanek. Govoril bo dr. Krivec: „Pomen slovenskega jezika za nas.“
V	Slovenski hiši po mladinski maši, ki je ob 9.30 sestanek fantov in deklet.
NEDELJA, 17. oktobra 1971:
Slovenski ljudski tabor v Slomškovem domu. Celodnevno slavje s koncele-brirano sv. mašo. Popoldne nastopi Slomškove šole, pevskih zborov, mladinske godbe in številnih narodnih noš. Zvečer: odrski prikaz zgodovinskih časov in junaškega odpora naših prednikov v dobi turških vpadov.
SOBOTA, 23. oktobra 1971:
Pevski koncert v San Martinu.
NEDELJA, 24. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši Misijonska proslava z tridejanko: Gospodova ura. SOBOTA, 30. oktobra 1971:
Slavnostna prireditev in večerja V Slovenski hiši v proslavo narodnega praznika 29. oktobra.
Vsah teden ena
SORŠKO POLJE
Simon Jenko
Pozdravljeno bodi, Sorško polje, kjer moji očaci v grobu leže;
kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj.
Triglava visoko snežno glavo še v sinji daljavi vidi oko;
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji**
20. septembra 1951. — Št. 38 TITOVA DEMOKRACIJA
Titovi komunisti se večkrat pobahajo, da so tudi oni demokrati, in sicer pravi „ljudski demokrati“. To naj bi potrdila tudi skrinjica pri njihovih „volitvah“, ki si jih od časa do časa privoščijo, v katero lahko odvržejo kroglice tisti, ki za vladne kandidate nočejo glasovati. Pri zadnjih takih „volitvah“ na Vrhniki je bil seveda enoglasno izvoljen sed. minister Popit, t. j. Ber.etkov iz Vasi, ki je bil v prejšnjih časih znan kot delomržnež in komunist. K tej enoglasnosti sta precej pripomogla tudi revolver in grožnja. Pa sta se kljub temu našla dva korajžna možaka in sploh nista volila. S tem sta zgrešila za komuniste strašno dejanje. Kmetu Supcu na Vasi^so še isto noč pomazali vse stene njegove hiše z napisi: Izdajalec domovine. Petkovšku Janezu v Pavkarjevi dolini pa so isto noč z revolverji streljali v okna ter pobili vse šipe. Taka je v dejanju Titova „demokracija“, kakor je vedno bila: nasilje in grožnje.
Dobrodelni koncert
Zveza slovenskih mater in žena je v zadnjih treh letih zelo delavna organizacija v naši slovenski skupnosti. Udejstvuje se na kulturnem in družabnem področju, predvsem pa na socialnem, kjer z dobrodelno akcijo veliko pripomore k lajšanju težav zlasti bolnikom brez svojcev in vsem, ki so pomoči potrebni. Rade volje pa se članice odzovejo vabilom k sodelovanju pri večjih narodnih in kulturnih prireditvah.
Svoje kulturno in socialno poslanstvo je Zveza lepo združila s prireditvijo dobrodelnega koncerta v soboto 11. tega meseca v Slovenski hiši, na katerem je nastopil Mladinski pevski zbor pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve. Rojaki so se v velikem številu odzvali vabilu Zveze in prihiteli na koncert, katerega čisti dobiček je bil namenjen dobrodelnemu skladu Zveze. Pred vhodom je sprejemala in pozdravljala" goste preds. Zveze mater in žena gospa Pavlina Dobovškova. Pred začetkom koncerta je stopila na oder podpredsednica ga. Milka Rezelj-Pezdirc in izrekla zahvalo za udeležbo številnemu občinstvu kakor tudi vsem nastopajočim. Dirigentki je izročila šopek rdečih nageljnov.
V prvem delu je mešani Mladinski zbor izvajal naslednje skladbe: Jakob Pe+elin-Gallus: In nomine Jesu, Wolfgang Am. Mozart: Ave Maria, Jakob Petelin-Gallus: Confirma hoc Deus,
Alojzij Geržinič: Jutro na gori, Johan-nes Brahms: In steller Nacht, Luigi Cherubini:	Die Gesangstunde, kanon,
Berluigi da Palestrina: Due canzonette, Gilardo Filardi: Vidala, Ruska narodna: Osamljeno doni zvonček, prir. Pregelj-Geržinič, Emil Adamič: Petnajst let.
V drugem delu se je najprej predstavil dekliški zbor s skladbami: Gio-vanni Baptista Pergolesi: Tre giorni son che Nina, Silvia Eisenstein: Huai-no, Alojzij Geržinič: Zarja, Breda šček: Letni časi, Matija Tomc. Otroci rajajo, kolo.
Koncert pa je zaključil zopet nastop mešanega zbora, ki je izvajal skladbe: Anton Foerster: Ah, ni li zemljica krasna? Narodna: Kukavca je kukala, harm. Adamič, Prekmurska narodna: Teče mi vodica, prir. Kimovec-Geržinič, Gustav Ipavic: Danici, Benjamin Ipavic: Domovini, Anton Foerster: Ave Marija, iz opere Gorenjski slavček, prir. St. Premrl-St. Geržinič.
Kot solista sta nastopila Marko Fink in Janez Jerebič.
Občinstvo je nagradilo mlade pevce po vsaki skladbi s ploskanjem in odobravanjem. Najbolj pa so navdušile slovenske skladbe, katere so mladi pevci izvajali najbolj doživeto.
Zveza slovenskih mater in žena s tem koncertom lahko zabeleži v svojo kroniko lep uspeh in je želeti, da bi tudi v bodoče tako združevala svojo kulturno in socialno poslanstvo.
Slovenska kulturna akcija Gledališki odsek
Slovensko gledališče v Buenos Airesu
Franc Šaleški Finžgar
ob stoletnici rojstvi
Razvalina "življenja 1971
. drama v treh dejanjih
Usodobljena dramaturška verzija in režija NIKOLAJ JELOČNIK
Scenoarhitektura in upodobitev FRIDO BEZNIK
Svečana predstava bo v petek, 1. oktobra 1971, ob pol devetih zvečer, ponovitvi pa v soboto, 2. oktobra, ob pol devetih, in v nedeljo, 3. oktobra, ob šestih — vselej na odru Slovenske hiše v Buenos Airesu
Predstave so namenjene odraslim