UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 iskornn I nadstr.). Uradne uro za stranke so od 10. do n. dopoldne in od 5. do 0. popoldne vsak dan razen nedelt in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j . sprejemajo ... : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali "četnietna Avslro-Ofirsko in Bosno K 21-60, polletna K 10 80, Četrtletna K 5-JO, mesečna K 1-30; za Nemčijo ceoetno K 26 4°, za ; oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 , Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .• ob pol 11. dopoldne. \ \ * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 22. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana i:: in reklame 40 vin. — i.ii.uU rniejema npravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ............. Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Stev. 465. V Ljubljani, v petek dne 20. decembra 1912. Leto II. Avstrijski interesi. Na Balkanu so sc sprle štiri »krščanske« države s Turčijo. Nastala je vojna in Turki so imeli smolo. Izgubali so razim malega dela '1 racije in svojega glavnega mesta skoraj vse, kar so imeli v Evropi-. Vsled tega jc nastalo vprašalne, kako se urede nove razmere na Balkanu. Tudi najkonservativnejši diploniatje so morali spoznati, da ne gre več s staro formulo, z glaso-vitim »status cjuo«, ter da so izpremembe neizogibne. Po starih fevdalnih načrtih je zmaga odločevala vso pravico. Orožje je veljalo več od zakonov in pogodb. Kar si jc zmagovalec mogel vzeti, je bilo njegovo. V dobi kapitalizma, ki je prekucnil tisoč starih principov in izpreminja polagoma vse veljave in vrednosti, se jc tudi to predrugačilo. Zmagovalec ne odločuje več sam; karkoli se kjerkoli na svetu zgodi, vse sc dotika vsakovrstnih interesov najraznoterej-ših držav. Tako tudi balkanska vojna ni več zadeva Bolgarske. Srbije, Črne Gore, Grške in Turčije; poleg mirovne konference neposrednih interesentov zboruje v Londonu konferenca poslanikov evropskih velesil, ki se bavi prav tako kakor balkanski pooblaščenci z — balkanskimi razmerami. Kdor zmajuje nad takimi rečmi z glavo, češ da so nelogične in nerazumljive, sc enostavno šc ni seznanil z bistvom kapitalizma. Boj med »krščanstvom« in »islamom«, o katerem se je zadnje mesece raztresalo toliko neslanih fraz, kakor da je Peter Amienski vstal iz groba, je dandanašnji največji anahronizem. Osvoboditev narodov izpod turškega jarma je romantična bajka, ki je razumljiva pri potomcih nekdanjih svobodnjaških »hajdukov«. Osredje, okrog katerega se pa suče vse tudi na Balkanu, je denarna vreča in njen profit. Za vsem, kar se sedaj piše, govori, kombinira, izvaja, dokazuje, zavrača o zgodovini, o etnoloških razmerah, o naravnih mejah in o stoterih rečeh, tiče go spodarski interesi. Mladi, komaj razhojeni, za svoj obstoj trepetajoči balkanski kapitalizem bi se rad postavil na svoje noge in se zavaroval pred mogočno konkurenco severnega in zapad nega imperialističnega kapitalizma; ta pa ne mara nove tekme, ki bi omejevala razširjanje njegovega izkoriščevalncga monopola. Balkan hoče samostojnost, evropski kapitalizem hoče kolonij. Med državami, ki so tam doli iriteresirane, imenujejo v prvi vrsti Avstrijo. Resnično se v. teh zadevali nobena toliko ne oglaša, kolikor Avstrija. Pravijo nam, da je tako močno angažirana, da celo vojna ni izključena. Avstrija je prva nastopila z idejo avtonomne Albanije, od nje je prišel protest proti srbski postojanki ob jadranskem morju, in vsa Proehaskova afera je služila naglašanju avstrijskih interesov. Le če vpoštevamo kapitalistično strukturo, nam postanejo avstrijski interesi razumljivi. Če ne bi bilo gospodarskega jedra,^ bi morali reči, da nima Avstrija na Balkanu ničesar iskati. Posebno z narodnega stališča ne. Nacionalne mešanice ima sama že več kakor preveč, tako da ne vc, kaj z njo početi in da zaradi samih nacionalnih vprašanj nikamor ne pride. Ako bi se hotela teritorialno razširjati proti jugu, bi se moralo reči, da hoče hudiča izganjati z Belcebubom, kar je zelo neuspešen posel. Dasi imamo o svojih diplomatih posebno mnenje, jim torej že šc verjamemo, da ne mislijo na nove aneksije na Balkanu. Gospodarske interese pa ima Avstrija gotovo tam doli. Vsakdo razume, da. je Balkan njen najvažnejši trg, kakor so tudi balkanska pota važna za njen daljnji izvoz. Toda kako varuje Avstrija te svoje resnične interese, to je drugo vprašanje. Tu je treba konstatirati, da je avstrijska zunanja in avstrijska notranja politika popolnoma zgrešena; lahko bi se reklo, da v Avstriji ne na zunaj ne na znotraj ni — avstrijske politike. Avstrija hoče trgovati z Balkanom. To jc zanjo potrebno. Ona je najbližji sosed Balkana; precejšen kos Balkana ji celo politično pripada. Razvoj vse evropske industrije kaže Avstriji trgovsko pot proti jugu in vzhodu. Za dobre kupčije pa je treba dobrih razmer; da se s silo na tem polju nič ne opravi, dokazuje žalostna zgodovina naših klavrnih gospodarskih sporov zlasti iz zadnjih dveh desetletij — sporov, ki niso škodovali samo onim, s katerimi smo sc kregali, ampak še bolj našemu domačemu prebivalstvu. V interesu avstrijskega gospodarstva je naj-glavnejša naloga avstrijske zunanje politike, da pribori Avstriji simpatij, zlasti na Balkanu, kjer jih potrebujemo, ne iz fantastičnih, temveč iz popolnoma realnih razlogov. Te naloge niso znali »merodajni faktorji« nikdar izpolnjevati, in tudi v sedanjih časih ne kažejo nikakršne sposobnosti za to. Proehaskova afera, ki nas ie blamirala vpričo vsega sveta, je le eden onih dokumentov, ki potrjujejo to dejstvo. Napačna kakor zunanja, je bila z ozirom na balkanske interese tudi naša notranja politika. Avstrija, ta konglomerat različnih narodov, ki imajo vsi bližnje sorodnike v soseščini, jili ni znala nikdar tako združiti, tako privezati nase, da bi se bila v njih močneje kakor vse drugo razvila zavest skupnosti. Sama iz sebe ni Avstrija znala napraviti onega političnega pojma, ki bi bil ustvaril njeno največjo moč, s tem da bi bil vse njene sestavke privabil v prostovoljno, v njihovih lastnih interesih utemeljeno enoto. Narodno je bila avstrijska notranja politika večen greh proti Avstriji. Gospodarsko in socialno pa prav tako. Če hoče Avstrija priti na Balkanu do veljave. katero ji kaže etnografska sestava, geo-grafična lega in splošne gospodarske tendence, mora svojo največjo brigo posvetiti industriji. Le z njo si lahko odpira pot proti jugu in vzhodu. Ali še dandanes ima v Avstriji agrarizem prvo besedo. Odtod prihaja oviranje našega gospodarskega razvoja, odtod pogoste krize s svojimi strašnimi posledicami, odtod naši konflikti z balkanskimi državami, zlasti s Srbijo, odtod abnormalna draginja, odtod splošno slabo življenje ljudskih mas. Namesto da bi se sistematično pospeševalo moderniziranje države in pametno industrializiranje, se jc blaginja množic enako žrtvovala pohotnosti peščice veleposestnikov, kakor naši odnošaji do balkanskih držav in naše zunanje simpatije. V industriji, ki je za Avstrijo vitalno vprašanje, pa igra tudi socialni moment prevažno vlogo. In to jc najžalostnejše poglavje naše notranje politike. Kapitalizem je kapitalizem; toda industrija se ne more razvijati brez sposobnega delavstva, kateremu je socialni napredek življenjski pogoj. Trgovino naj dvignemo, pa nimamo ljudstva, ki bi moglo kupovati; izvoz naj pospešimo, pa nimamo delavstva, ki bi se moglo z veseljem posvečevati svojim nalogam. Kaj nam pomagajo najkrasnejše eksportne ceste, če pa nimamo eksporta, če nimamo izdelkov, če nismo sposobni konkurence? Avstrija ima velike interese. O tem ni dvoma. Le da jih njene velike glave ne znajo poiskati tam. kjer so. Takozvano »zastopanje avstrijskih interesov« je ponajveč teptanje avstrijskih interesov; oficialna bahava avstrijska poli- tika je ponajveč protiavstrijska politika. Najvažnejši avstrijski interesi so pri avstrijskem ljudstvu. Ali teh interesov ne znajo zastopati oni, ki nosijo v Avstriji veliki zvonec. Zato je sedaj naš položaj tak, kakor ga lahko spozna vsak, kdor si ne da od Berchtoldov in Stiirgk-hov sipati peska v oči. DR. OTON BAUER; Boj za Albanijo. * NARODNO GIBANJE; Dočim je ostala v ševeroalbanskem gorovju neizpremenjena sestava pleniena in rodu. je južna Albanija in tudi na severu Skader in rodovitne ravnine ob Jadranu že davno pod turškim gOfipodstvom. Tam vladajo turške oblasti in veljajo turški zakoni. V teh delih Albanije je poljedelstvo na mnogi višji stopnji razvoja. Nad kmetom stoje arnavtski fevdalni gospodje in mestna purgarija. Tukaj je začelo v zadnjih letih narodno gibanje, katero se razlikuje zelo od uporov gorskih rodov. Tudi Albanci so bili slej narod brez zgodovine. Niso imeli ne književnosti, ne književnega jezika, niti abecede, da bi pisali v svojem jeziku. Mohamedanski Albanci, ki so služili kot uradniki ali častniki sultanu, so uporabljali turški jezik. Orško-pravoslavni Albanci v južnem delil so se v cerkvi in šoli posluževali grškega jezika. Katoliški Albanci so bili od časa beneškega go-spodstva sem pod laškim vplivom. Posluževali so se, ako so sc povspeli na višjo izobrazbo, v govoru in v pismu laškega jezika. Pač so že od let sedemdesetih preteklega stoletja angleške misijonske družbe dajale nekatere oddelke svetega pisma prevesti in tiskati v albanskem jeziku. Ampak vsak teh prevodov je pisan v drugem narečju, zdaj v toškem narečju južne strani, zdaj v severnem narečju Gogov, od prvega zelo različnem. Albanci nimajo še enotnega pismenega jezika. In ne le jezik je bil različen. Tudi priivopis in abeceda' sta različna. Eni so pisali albanski jezik z grškimi, drugi z latinskimi, zopet drugi z arabskimi črkami. Tako jc bilo lahko mogoče, posmehljivo govoriti o Albaniji, v kateri je več abeced nego alfabetov, več vrst pisav nego tistih, ki znajo pisati. In kakor niso imeli književnega jezika, tako tudi niso imeli samosvojega političnega življenja; mohamedanci so bili pod turškim, pravoslavni pod grškim, katoličani pod avstrijskem in laškim vplivom. Albanska politika ni bila enotna in samosvoja. Še le turška revolucija je zanesla med Albance gibanje. Novembra 1908 leta je zboroval v Bitolju narodni kongres, ki je poravnat prepir zaradi pismenega jezika. Sklenil je, da naj se od sedaj naprej poslužujejo ne le katoliški, temveč tudi pravoslavni in mohamedanski Albanci latinice. Določil je tudi pravopis. Njegove sklepe je potrdil leta 1909 narodni program kongres v Elbasanu. Na tej podlagi je bil formuliran narodni program albanski: albanske šole, albanske uradnike in učitelje, končno kot zadnji cilj Samoupravo Albanske! V ustih fevdalne gospode z juga pomenja samouprava Albanije nekaj drugega nego v Makiji, ne partikularnem rodov, temveč zedinjenje cele dežele v upravno celoto, ki se sama vlada. To narodno politično gibanje jc izšlo iz narodnih klubov med katerimi je bil najimenitnejši * lz revije: Kainpf, Dunaj. VI, 1. št. 3. od 1. decembra 1912, stran: 109, 110, 111. baškim-klub v Bitolju. Zastopano je bilo to gibanje od albanskih časnikov. Prej so izhajali albanski časniki le v inozemstvu: v Bruslju, v Atenah, v Neapelju, v Sofiji. Po turški revoluciji je začelo izhajati v Solunu, Bitolju, v Janini v Korhi sedem albanskih časnikov. Tudi v turški zbornici je bila zastopana narodna albanska stranka. Tako sejezačelo tukaj moderno narodno gibanje. Trideset let pozneje nego v Ma-cedoniji je pričel razvoj prebujanje nezgodovinskih narodov v Albaniji. Med tem ko so bila narodna nasprotja v Macedoniji hkratu tudi verska, združuje moderno narodno gibanje Albanije mohamedance, grško-pravoslavne in katoličane h skupnemu boju. Narodna vez je močnejša od verske. Ver-ski'razkol v Albaniji ni mogel nikoli uničiti narodne euote. To se da razumeti iz sestave albanskih rodov. Tako pripadajo na primer mohamedanski Krajsnici in katoliški Nikaji enemu plemenu; drug v drugem vidijo sorodnike. Torej so si ohranili zavest nerazdružljivosti, čeprav sc ločijo po veri: lažje si pridobijo sedaj zavest enotnosti celega naroda, vzlic razdelitvi v tri verske skupine. Zavest moderne narodne enote rase tukaj iz trdih vezi starih žlaht (žup). Toliko močnejša je. ker albanski jezik ni soroden z jeziki drugih balkanskih narodov — Turkov, Slovanov, Grkov. Narodno gibanje Albanije je zaenkrat še šibko. Naslanja se le na zelo tenko plast izobražencev, čitanja veščih: torej na meščane po mestih, na fevdalne gospode v južnem delu, na duhovnike na deželi. Postalo je močno, ko se ie združilo z bojevitimi rodovi severa. Sicer pastirji v Malciji ne vedo nič o prepiru za pismo in za šole. Divjim gorskim rodovom, katerih vsak živi v krvavem prepiru s sosedi, manjka zavest narodne enotnosti. Ampak narodni stranki južnega dela se je posrečilo, pridobili bajraktare severnega dela za svoje zahteve. Ko se je Mal-cija uprla proti mladoturkom. so bajraktari ne le zahtevali vrnitev orožja, odstranitev turškega vojaštva, prostost davkov in naborne obveznosti, temveč tudi priznanje albanske abecede, albanskih šol in samouprave za Albanijo. Bojevita moč divjih gorskih rodov je postala opora narodnega gibanja inteligence. Tako je postalo narodno gibanje albanske dežele grozeča moč. Toliko bolj srdit pa je postal odpor mlado-turkov. Saj je zdaj bilo narodno gibanje zaveznik puntarske Malcije« Ko je turška vlada poskusila podjarmiti si divje severne rodove, je poskušala tudi potlačiti narodno stranko južnega dela. Razpustila je narodne klube in prepovedala albanske časnike. Prepovedala je rabo latinskih črk in ukazala, da se sine pisati albanski jezik le z arabskimi črkami in da se mora na albanskih šolah poučevati turški jezik. Tako je turška vlada zbudila narodno stranko k večjemu odporu. Utrdila je zvezo med narodnim gibanjem inteligence za enoto in partikularizmom gorskih rodov. Zveza ne bo trajna: Če postane Albanija samoupravna pokrajina ali samostalna država, sc bo takoj razvnel boj med liberalnim gibanjem inteligence in reakcionarnim gibanjem gorskih rodov. Liberalno gibanje v južnem delu hoče izpremembo Albaniie v moderno meščansko narodno državo z enotno zakonodajo, enotno upravo, enotno vOisko. Reakcionarno gibanje v severnem delu hoče samostalnost plemen in baj-rakov Malcije, staro sirovo običajno pravo krvne osvete in rodovnih prepirov, prostost od davkov in od vojaških bremen. Albanska država, katere polovica se noče podvreči nobeni postavi in noče plačevati davkov in noče dn i a ti vojaških novincev, no bi bila snosobna za življenje. Li- e3i L. 2ENOVC: vA* J* Med nami. (Konec. Preselimo se h drugi skupini. Mladina — proletarska namreč. Ta je taka? Navadno nizka in tanka, če je visoko vzrasla, je šibka do smešnosti. Noge tenke kakor kozje in na njih trepetajo ohlapne hlačice; roke slabotne z bie-do, sko.ro prozorno kbžo, podpleteno z debelimi in modrimi žilami, z dolgimi, rogovilastimi, mrtvaškimi prsti in z enakimi nohti. Obrazi njih so so brezbarvni, bledi kakor sir, precepljeni s širokimi ustmi in obrobljeni s plavkastimi ustni. Oči v globoko vdrtih jamah so plahe, brez bleska in zrejo nezaupno v svet. Taka mladina je stala v drugi gruči in kadila tobak. Govorila je o tobaku, o pijači, o dekletih, o denarju in se smejala z bolehnim, votlim glasom. »Drevi gremo k Marinku, rekel mi je, da bo dobil godca«, je dejal eden. »K Marinku!« mu je pristrigel besedo drugi. »A jaz sem mu dolžan še od prejšnjega meseca. — Ne grem rad.« »Kaj boš s tem, saj smo mu tudi mi.« »Toda z denarjem, ki ga dobim danes, moram plačati hrano in stanovanje, sicer me vržejo na ccsto. Moram!« je obstajal oni pri svojem. »Beži! Beži!« se je zasmejala cela družba zasmehljivo. »En mesec bodo že še počakali -s teboj — potem izgineš neko noč ...« »Brez soldov, he! In suh!« »Vzdigneš predujma v tovarni. Kdo ti more kaj?« je nasvetoval eden skrivnostno. »Vrag — tako bo moralo biti. Saj ni prvič« in ustni sta se mu zakrivili v škodoželjen smeh. »Kriv nisem jaz, zakaj ne plačajo boljše!« si je pomiril vest. »Zvečer k Marinku.« »Katera pa pridejo tja?...« se je slišalo vprašanje. »Dekleta, ha, ha! Vse tiste pridejo, kakor po navadi.« »Bosta spet z Micko ...« je podražil nekdo. >Kaj hočeš, zabava mora biti,« je rekel zadeti in prešerno puhnil dim v višavo. »Ko bo grda in Se je naveličam, jo pustim.« »Saj je drugih dosti... lepih in ljubeznji- vih.« Mimo je šla mlada deklica, skoraj šolarka še, šibkega, zapeljivega stasa in bledega, strastnega obraza. Zagledali so jo. »Srček!« jo je poklical prijazno dolg, tenek fant. Oni poleg njega se jc odurno nasmejal. Deklica je zardela, obstala za hip in se je napol okrcnila proti njim, a takoj se .je spet zavedla in odhitela brez besede. »Mlada je še in neumna,« se je sodilo o njej med gručo. Taki in enaki pogovori so bili med množico, da jih je signal zopet poklical na delo. Zvečer je bilo na dvorišču živo kakor na borzi. Od ravnateljevega stanovanja, kjer ie bila blagajna, so se vlekle dolge procesije delavcev in delavk. Polnoglasni, veseli vzkliki in zvoki so odmevali iz vrst — le redko kakova robata psovka združena z inrmranjen: »...še odtrgal mi je.« Taki medklici so ostali le osamljeni in so se izgubili v občem šumu. Vse je glasno drlo proti izhodu in dalje. Mračne, založene prodajalne so se napolnile in čmerikavi, prisiljeno vljudni obrazi so pozdravljali in se priklanjali i/> b jadranskem obrežju albanskem so ločena od laških pristanišč Bari, Brindisi, Otranto le po morski ožini. Ce sc Italija naseljuje na vzhodnem obrežju Jadrana, postane Albanija laška kolonija, postane Jadransko morje laško morje. Iz Drača in Va-Ione vdre laško blago v vse balkansko ozemlje. Temu načrtu se ustr.vlja avstrijski imperializem. Če obvlada Italija vzhodno obrežje Jadrana, ji je mogoče zagraditi morsko ožino med Otrantom in Valorio, avstrijskemu blagu ustvariti na Balkanu nevarno konkurenco in združiti se z drugimi balkanskimi državami. Torej stori Avstrija vse, da prepreči vsako razširjenje Italije na Balkanu. Iz teh nagibov skušati obe vladi ojačiti svo} vpliv v Albaniji. Kot zaščitnica albanskih katoličanov izpreminja katoliška velemoč katoliško duhovništvo v svoje orodje. Katoliški duhovniki severne Albanije se šolajo v jezuitskem semenišču, katerega vzdržuje Avstrija v Skadru; svoje študije dovršujejo .v teologičniii učiliščih v Avstriji, v Solnogra-idu in v Beljaku. Avsfcrija skrbi za prehranitev vsega katoliškega duhovništva v Albaniji: vsak katoliški duhovnik v Malciji dobiva vsako leto 600 kron iz državnega zaklada — pri visoki ceni denarja je to y prirodno-gospodarski hriboviti deželi visok* svota! Tudi katoliško šolstvo vzdržuje Avstrija. V Skadru vzdržuje Avstrija občno in za sinove bajraktarov zasebno šolo, šolo za dekleta in bolnišnico. Na vseh teh šolah poučujejo avstrijski menihi in nune. Katoliška duhovščina vzgaja albanske katoličane v mnenju, da je avstrijski cesar njih zaščitnik. Uspeh te propagande kaže albanska ljudska pesem, katero so peli Albanci v boju proti turškim četam: Maljsor junak umaknil se ne bo; Če puške ni, pa pojde v boj s pestjo. Pisali pismo sultanu smo zdaj, pušk in nabojev urno pošlje naj; če on pa ne izpolni želje naše, Arnavt na Dunaj s pismom brž pojaše, da Avstriji naznani sklep se ta: Nas sedemsto družin zdaj križ pozna!« _Ta katoliško-avstrijska propaganda uživa močno podporo avstrijskega klerikalizma. Avstrijski klerikalci so s katoliškimi nadškofi v Skadru, Draču in Skoplju v ravno tako tesni zvezi kakor z dunajskim dvorom. Nič manj truda si ne da tudi Italija. Tudi ona vzdržuje v Albaniji šole. Med tem, ko so avstrijske šole v rokah katoliškega duhovništva, učiio v laških šolah posvetni učitelji. Zato 'dajejo grško-pravoslavni in mohamedanski Albanci tem šolam prednost. Ampak tudi v katoliški cerkvi skuša Italija odvračati avstrijski ivpliv. Pri oddaji cerkvenih dostojanstev si nasprotujeta avstrijski in laški vpliv. Najvažnejši dohodi v Malcijo so v laškem posestvu. Laške družbe posedujejo pristaniške naprave v Baru, železnico Bar-Vipazar in brodarstvo na Skadr-skem jezeru. V Skadru je tudi laška banka. V vzhodnih pristaniščih gospoduje laški kapital. Boj med Avstrijo in Italijo za vpliv v Albaniji spravlja trozvezo v nevarnost. Da jo reši, sta se Avstrija in Italija leta 1907. zedinili, da ne sme nobena teh držav ustanoviti se v Albaniji. Če se Turčija zruši, naj postane Albanija samoupravna dežela. Težko, da je ta dogovor zadnja rešitev. Samoupravna Albanija bo imela dosti opravila, da si podjarmi uporne gorske rodove Maleije. Od notranjih bojev razdejana bo izbirala med avstrijskim in laškim vplivom. Tako ostane Albanija nevarnost za mir med Avstrijo in Italijo Prevel: R. T. Blaznost vojne. Bivši častnik je poslal našemu berlinskemu bratskemu j^jsilu »Vorvvftrtsu« sledeče: Kakor še Vedno, tako so vojni hujskači in večodstotni patriotje tudi sedaj ob priliki zmed na Balkanu okrasiti svoje zločinske početje z oguljeno frazo, da vojne prerode nravstveno življenje vojujočih se ljudstev. Zato hočemo ^izračunati izgube človeških življenj in človeškega zdravja, ki bi jih imeli narodi, če bi izbruhnila evropska vojna. Vsakemu pretiravanju se hočemo ogniti. Za temeljno merilo vzemimo izgube nemške armade v vojni 1870/71. V nemško francoski vojni je Nemčija vpoklicala vsega skupaj 1,200.000 mož. Izgube so bile sedeče: mrtvih 1871 častnikov, 26.397 podčastnikov in moštva; ranjenih 4184 častnikov, 84.304 podčastnikov in moštva. Za kužnimi boleznimi je umrlo okolo 100 000 mož. Preglejmo najprej, kako močne armade ima tvo,'veza ter Francoska in Rusija. Pri tem vštejemo čete posadk in nadomestne čete. Vpoklicale bi: Nemčija....... 4,800.000 mož Avstrijsko-Ogrska . 2,800.000 » Italija....... 2,000.000 » Francija...... 4,000.000 » Rusija........ 3.000-000 Skupaj . 16,600.000 mož. Angleške armade na suhem ne upoštevamo, ker ne bi igrala velike vloge v splošni evropski vojni. Mobilizacija trozveze in antante bi postavila torej na bojišče 14krat večjo armado, kakor pa je bila ona Nemčije v letu 1870/1871. Ako bi zadele armade trozveze ter Rusije in Francoske primeroma ravno tako velike izgube, kakor so jih imeli Nemci 1870/1871, tedaj dobimo naslednja števila: Mrtvih: 14krat 1871 = 26.194 oficirjev, 14-krat 26.397 = 369.558 podčastnikov in moštva. Ranjenih: 14krat 4184 = 58.576 oficirjev, 14-krat 84.304 = 1,180.256 podčastnikov in moštva. Glede izgub po nalezljivih boleznih hočemo upoštevati napredek v zdravstvu in kemiji zadnjih štirideset let. Ako vzamemo, da bi pobrale kužne bolezni le tretji del žrtev, ki so jih ugrabile leta 1870/1871 Nemcem, tedaj dobimo naslednji rezultat: kužne bolezni bi pobrale: 14-krat 100.000 : 3 = (okroglo) 466.000 mož. Zal, da nista v teh zadnjih desetletjih napredovali le kemija in medicina, temveč tudi svinčena kultura in kultura topov Je mogočno napredovala od leta 1870M871. Če vzamemo, da današnje morilno orožje učinkuje le še enkrat bolje kakor ono iz leta 1870/1871, tedaj se izpre-mene gorenje številke mrtvecev in ranjencev sledeče: Mrtvih (okroglo): 40.000 oficirjev, 554.000 podčastnikov in moštva; ranjenih (okroglo) 88.000 oficirjev, 1,780.000 podčastnikov in mo štva. Smrt bi torej ugrabila armadam trozveze, RusiVe in FTanciJe 1,060.000 mož, ranjenih bi na bilo okroglo 1,868.000 mož. Te številke so v resnici strahotne, a mhce ne more trditi, da bi bile morda pretirane. Naj brže bo naša cenitev še prenizka. Take blazne žrtve naj bi utrpeli evropski kulturni narodi in le za to, ce dobi Stbija pristan ob Jadranskem morju ali ne, ali pa če se izkaže diplomacija pri kakem drugem vprašanju nezmožna. Na stotboče rodbinskih očetov bo postreljenih, poklanih in pobitih, bedno in brez pomoči bodo umirali in rane bodo pokrivale njihova telesa. Ako bi vladal Evropi zloben norec, ne bi si mogel izmisliti blaznejše igre. Le še kratko opombo o tem, koliko bi evropska vojna pogoltnila denarja. Armade trozveze, Francije in Rusije bi štele 16.600.000 mož. V moderni vojni stane dnevno en vojak 7 K 20 vinarjev, vse armade bi torej na dan potrebovale 119,520.000 K izdatkov. V enem mesecu bi narasli ti stroški na 3.585,600.000 K, torej nad 3 miljarde kron in če bi vojna trajala štiri mesece, tedaj bi pogoltnila 14.342,400.000 K, torej nad 14 miljard. Kdo je torej še mod nami, ki ne bi bil prepričan. da mora taka katastrofa zadeti vsako državo v njen mozeg? Ljubljana in Kranjsko. prazni steklenici. Neštetokrat sem jo bil že dal napolniti — na moj račun seveda — a vsaka je obledela hitreje nego prva. »Zdaj nehava in greva domu«, sem prigovarjal tovarišu. *Imava dovolj nocoj.« x Tovariš za mizo se je zgenil. »Kaj govoriš — domu!« je vpraševal neumno, nagnil se na mizo in naslonil glavo na pesti. »He-he-he! Domu! ...Zganja daj rajši.« »Nocoj ne več. ne kapljice ne. Domu poideva.« »Ne! Zganja daj, zakaj nočeš!?« se je uprl tovariš trdovratno in se skušal postaviti pokonci. »Daj! plačaj!« se je zadrl hripavo in me pogledal grozeče. »Daj mir, pijan si.« PotlačH sem ga na stol. »Izpusti me — izpustil« je dihal peneče s srdom. »Izpusti — če ne ti povem da si — vrag, lopov si...« Premaknil se je za sedež od mene. Pogledal sem ga začudeno. Ves izpremenjen je bil in zdel se mi je, kakor zver, ki se odmika previdno, da potem od daleč plane na plen. Pijan, stih obraz je bil zalit s krvjo, oči so sijale pohlepno in začrnela, slinasta usta so bila odprta, kakor bi hotela vgrizniti. -Lopov si — tujec!« ja pihal srdito. Zatrepetal sem pred njim, ali ne vsled bo-iednosti, temveč vsled duševne sramote, zatajenega, trpkega čuvstva pred tem človekom. Uganil sem, kaj mu je. Oni nizkotni, notranji srd na 'tujca, da sem mu izpodjedel tiste ure po večerih in zaslužil jaz namesto njega, oni srd, ki ga je ftozdaj vsled lahkoumljivih razlogov tako skrbim skrival v srcu, je premagal njegovo pijano samovoljo in buknil na dan. Zbesnel Je v pijanosti. Skušal sem ga pomiriti in stresel sem ga za rame. »Molči, molči!« sem mu šepetal v obraz, »kupim ti žganja — čuješ, kolikor boš hotel.« Otresel se me je z nenavadno močjo in me potisnil stran. »Nočem ga od tebe več, satan —« je kričal blazno, »nočem ... nočem ... — Ha, ha, ha!« se Je bedasto nasmejal po sobi. »meni bi ti pijačo kupoval — berač. Moj kruh ješ, pritepenec satanov.« Šum po sobi je utihnil in celo najbolj pijani obrazi so se obračali v naju. Nekat#ri so se nama približevali vsiljivo tiščali v naju in trapasto — resno vpraševali. Tovariš jih je odganjal stran in kazal le na me. Glas mu je popolnoma onemogel, le hropeče, mučno dihanje se je vilo iz ust.. Tedaj je pristopila tista ženska, katere obraz sem bil nocoj parkrat zapazil v kuhinji, in dejala mi Je poltiho: »Hočete, da ga vržemo ven,..?« Kako ironično je odmeval ta glas v meni in zdelo se mi je, da je dejala: Ker ste plačevali vi, pojde on, ko bi bil on. bi frčali vi! »Ni treba!« sem odvrnil v naglici in že sem smuknil skozi vrata na cesto. Stoprav zdaj sem šele občutil, da smrdi v sobi po žganju, po tobaku in po vroči sapi, da smrdijo stene, smirdijo dihi in smrdi vse. Gotovo se je tudi od mene razširjeval po svežem, hfed-nem mraku smrad. Fantastična noč se je zrcalila nad krajino, takolepa in svobodna, kakor bi kraljevala sami sreči, samemu bogastvu in sa memu blagostanju. A čemu vmes toliko nepri jetnih, nespodobnih slik bede in revščine. Čemu so te slike tako neizpremenljive, tako realne podobe našega socialnega življenja, čemu smo mi proletarci —?, — Dnevni red izredne seje občinskega sveta v pondeljek, dne 23. decembra 1912 ob šestih zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestne hranilnice ljubljanske glede zvišanja obrestne mere. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede zgradbe topničarskih delalnic pri mestni topni-čarski vojašnici; 2. o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1913; 3. o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1913; 4. o proračunu mestnega zaklada za leto 1913. V. Stavbnega odseka poročili: 1. o končnej kolav-daciji zgradbe IV. mestne ljudske šole na Pru lali; 2. o dopisu c. kr. poštnega in brzojav nega ravnateljstva glede telefonskih naprav na mestnih poslopjih. VI. Klavničnega ravnateljstva poročili: 1. o proračunu mestne klavnice za leto 1913; 2. o raznih nedostatkih v mestni davnici ter raznih predlogih za preureditev klavnice in ledenice. VII. Samostalna predloga: a) občinskega svetovalca Ivana Kregarja glede zgradbe ljudske kopeli v Trnovskem, Krakovskem ali St. Jakobskem okraju; b) občinskega svctovalca Ivana Srebota glede ureditve Holz-apflove ceste. B. Tajne seje: 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisano jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike. — Naši klerikalci so ponosni na največjo neumnost, ki so jo storili zadnji čas: Na svojo dunajsko obstrukcijo in na »rekord« svojega Gostinčarja, »Slovenec« podaja svojim čitatc-Ijem njegov primerno »polaskano« sliko, s či mer hoče pač reči, da ga smatra za junaka naših dni. Videti je, da se pride pri klerikalcih prav lahko do slave. Včasi se tudi obstrukcij-ska glasovitost ni tako po ceni. dosegla. Ker 'obstrukcija v avstrijskem parlamentu nd nikakršna novost, se to že precej lahko kontrolira. Nekdaj je moral mož. ki je hotel k svojimi govorom zavleči debato, poznati svoj predmet tako natančno, da je lahko dolge ure črpal iz njega snovi za svoja izvajanja; z znanjem je morala biti združena duhovitost, ki je znala vse porabiti, kar se je moglo z govornikovega stališča izvleči iz predmeta, ter podati materiji zanimivost kljub dolgotrajnosti. Od takega ob-strukcionističnega govornika se je zahteval izredno široko razpleten govor; obširnost ni zadostovala, moral je biti govor. Abnormalno delo so morali v prvi vrsti opravljati možgani; fizična vztrajnost je bila šele v drugi vrsti. Ali kako bi bilo, če bi dobili strenogram Gostin-čarjeve dolge klobasarije? Silni junak si tega menda sam ne želi; kajti objava njegovega »govora« bi pokazala, da ni bilo v njegovem »rekordu« razun avtomatičnega premikanja jezika nobenega dela. Toda če je to za klerikalce slava, jim nismo nevošljivi; habeant sibi. Ali če bi nam klerikalni zvitorepci le že vsaj povedali. čemu obstruirajo? Človek, ki zastopa Stime^a sebe iu nikogar druzega ne, uganja lahko take prismodarije, da se mu smeje ves svet. Naši klerikalci pa veljajo na Dunaju za zastopnike ogromne večine, skoraj za zastopnike vsega slovenskega naroda. In zato ni vseeno, če sc neprenehoma smešijo in si venomer pribavljajo take blamaže, da nas smatra ves svet za narod nezrelih fantalinov in tepcev, za narod kričačev, ki se dero, pa ne vedo čemu in zakaj. Če hočejo za svojo privatno zabavo uganjati traparije, naj si osnujejo za to privaten klub in med svojimi štirimi stenami se potem lahko tudi na glavo postavljajo in hodijo po rokah. Poslanci naroda pa imajo resnejše dolžnosti; za svoje harlekinade bodo še odgovarjali ljudstvu, ki se ne ba dalo od njih večno vlačiti za nos. — Vzgojitelj obrtne mladine. V obrtni šoli na Ledini poučuje v II. razredu ob četrtkih vajence fanatični kaplan iz fare sv. Petra. Namesto z veroukom sc mož peča z blatenjem socialno demokracije in zlorablja učni čas z neokusno klerikalno reklamo. Zlasti z nevžitnimi Šusteršičevimi frazami na evharističnem kongresu prav rad dolgočasi in ubija obrtno mladež. Možu svetujemo, naj gre raje nabirat ude za Mohorjevo družbo, ako mu ni do tega, da poučučje vajence o predmetu, ki je zanj nastavljen. Sicer bi pa res ne bilo škode, ako bi se nepotrebni verouk črtal iz učnega načrta. — Klerikalne volilne goljufije pred najvišjim sodiščem. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila svoječasno obravnava proti Francu Kržišniku, županu v Kostanjevici, in sicer zaradi lahke telesne poškodbe in zaradi pregreška po § 8. volilnega zakona. — Za časa občinskih volitev v Kostanjevici si je znal pridobiti France Kržišnik od žene posestnika Josipa Jurša Jur-ševo glasovnico. To glasovnico je Kržišnik tudi sem izpolnil. Kržišnik se je zagovarjal v Novem mestu, da ni imel namena in niti ni samo-lastno izpolnil glasovnice. Šel je res k Juršu, toda tega ni vedel, da ni gospodarja doma. Žena mu je glasovnico svojevoljno izročila, češ, sa sem jaz gospodinja, posestnica, imam volilno pravico, ki jo izvršujem po svojem možu. Zaradi tega, tako je trdil Kržišnik, je bila žena upravičena izročiti mi glasovnico. Temu mnenju se je pridružilo tudi novomeško okrožno sodišče in klerikalni župan v Kostanjevici Franc Kržišnik je bil sicer obsojen zaradi lehke telesne poškodbe na sto kron globe, pregreška proti volilnemu zakonu pa je bil oproščen. Proti oprostilni razsodbi se je pritožilo državno pravdni-štvo na najvišji sodni dvor in v ponedeljek se je vršila na Dunaju tozadevna obravnava. Ničnostno pritožbo državnega pravdništva je zastopal pred kasacijskim dvorom kot zastopnik generalne prokurature višji deželni sodni svetnik Okretič. Izvajal je. da je ničnostna pritožba utemeljena, ker sme žena izročiti glasovnico svojega moža. le če je v to od svojega moža pooblaščena. Da izvršuje žena lahko tudi svojo volilno pravico po možu, na stvari ne izpre-nieni ničesar, ker sme to volilno pravico izvr- ševati le po svojem možu. nikakor pa ne po tretji osebi. Kasacijski dvor je ničnostni pritožbi ugodil, razveljavil oprostilno obsodbo novo meškega sodišča in obsodil župana Franca Kjr žišnika zaradi pregreška po § 8. volilnega u kona na denarno globo 200 kron. — Javno predavanje o pomenu vo|n* zveznih držav na Balkanu in nje poslcdlcai priredi podtunžica »Unije« v Idriji v soboto dne 21. decembra ob 9. zvečer v društvenih prostorih pri »Tončku«. Sodrugi iu sodružicc se vabijo na obilno udeležbo. — Zanimiv Silvestrov večer priredi k tos na čast članom združenih delavskih org: nizacij v Idriji društvo »Splošna mladinsk zveza« v Idriji ob 7. zvečer v društvenih pro storili sodruga »Tončka«. Kdor se hoče za_d.r dan v letu krasno zabavati, naj nikar ne iz stane od veselice. — Vojaške straže na železniških progaii so bile zvečer 18. decembra odpoklicane. Železniške proge torej sedaj niso več zastražene. ’ — Dolenjska pod snegom. Po izredno toplih dneh in južnim vetrovom je v torek zvečer zavrnila huda burja po jugu padajoči dež. Preko noči je zapadla par cm debela plast snega. V sredo je ležala nad Dolenjsko skozi ves dan gosta megla, za te kraje bolj nenavadna prikazen. — Nesreča ali umor? V Hletišah, glavarstvo Logatec, so našli kakih 100 korakov od pota moško truplo, ki je moralo že nad pol leta ležati zunaj. Glava, noge čevlji, vse je ležalo razstreseno drugo od drugegal Listin mrtvec ni imel pri sebi, zato se identiteta n da dognati. Obleka je boljše vrste, truplo /a skor) docela razpadlo ter poškodovano p v zvereh. — Nekateri spiavljajo dogodek v zvezo z gradnjo nove ceste Rove-Zirl. V obliži ni slišati, da bi koga pogrešali. -- Ustrelil se je v Podragi pri Postojn, 38 let stari čevljarski mojster Jožef Benčina /, Reke. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. — Preprečen vlom. V sredo zvečer okoio 7. je Scagnettijev uslužbenec opazil moškega, ko je hotel vlomiti pri oknu v Krisperjevo skladišče, Cesta na Rudolfovo železnico, nakar ga je prepodil proti Šiški. Okoli 10. še pa lopov zopet povrne in začne znova poskušati pri oknu svojo srečo, a sta ga Scagnetti In preji omenjeni uslužbenec tudi sedaj opazila in prepodila. O tem obveščen policijski stražnik je šel takoj na lice mesta in je prijel storilca, kf mu je napovedal napačno ime, pozneje pa se je dognalo, da je možakar slaboglasni potepuh Lovro Muha. rojen 1874. v Horjulu, ki imi zaradi svojtih deliktov za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču. — Izgubila je delavka Celarc zlat za 20 K. — Ga. Katina Dolničaijeva je izgubia žensko ročno torbico, v kateri je imela okolo sU kron denarja. — Našla je služkinja Marija Kresal črno denarnico z malo s.voto denarja. Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 20. decembra: Specialni večer. 1. Metz. (Naravni posnetek). — Samo zvečer. 2. Čednost- na Lucija. (Kvasna veseloigra.) — Samo ZVe- čer. 3. Dejanje in nehanje v taboru črncev. 'Krasni afrikanski potovalni film.) 4. Prevaran bokser. (Velekomično.) Pravica prvorojen-stva. (Učinkovita drama v dveh dejanjih). 6. Avguštinovo zaročno darilo. (Velekomično.) Jutri v soboto, 21. decembra: »Prežeča smrt«. (Potapljač.) (Senzacijska artistovska drama 'Jordiskfilm Go.) Pripravlja se: »Zenska brez srca«. (V dveh delih.) _________ Štajersko. — Velenje. Z ozirom na čudne razmere, ki so zavladale pri tukajšnjem rudniku, se vrši v nedeljo dne 22. decembra-ob 3. popoldne v gostilni gospoda Jožefa Kodra, po domače pri Špenku, v Pesjem, javen rudarski shod. Vabimo rudarje, naj se shoda udeleže vsi do zadnjega. . . — Poskusen samomor. V Ptuju se je lo. decembra poskusil ustreliti narednik tukajšnjega pijonirskega bataljona L. Saclmiann. Ranil si je s strelivom pljuča, vendar bo pa najbrž še ostal pri življenju. Življenje si je hotel vzeti zaradi nesrečne ljubezni. v — Požigalec. V Ptuju so zaprli kočarja Alojza Kralja iz Krčevine, ki je osumljen, da si je sam zažgal hišo. _______ Koroško. — Roparski napad v Beljaku. Beljaška policija je našla v sredo zjutraj pri cerkvi sv. Križa neznanega moža nezavestnega na cesti. Mož je bil težko ranjen in šele zvečer se ic nekoliko zavedel. Še na pol zmeden je pripovedoval, da je doma na Kranjskem, kjer je prodal svoje posestvo za okoli 5000 K in se namenil v Ameriko. V Beljaku je ostal par dni. Napadel ga je nekdo pri cerkvi in ga pobil ter mu odnesel 4800 K denarja. Policija je uvedla preiskavo, ki je dognala sledeče. Napadem je Fran Petrič iz Kranjske in je res tisti dan dvignil v posojilnici 5000 K. Seznanil se je slučajno z bivšim hotelskim slugo Jakobom 1 o-točnikom. s katerim sta popivala po gostilnah. Potočnik je seveda videl da ima Petrič denar in na poti ga je napadel. Potočnik je namerava bržkone vreči Petriča v Dravo toda to je nra vsled telesne premoči Petričeve m Posrečilo. Pač pa mu je odnesel denar m pobegni. Aretirali so ga včeraj v okoliški gostilni kjer je popival in se bahal z velikimi vsotam, denarja Pred aretacijo je hotel pobegniti, toda to se mu ni posrečilo. ____ Goriško. Nabrežina. Sodrugom in njihovim ženam naznanjamo, da bo v nedeljo 22. decembra v Nabrežini ženski shod. Shod bo v društveni dvorani kamnarske organizacije ob 3. pop0'* dne. Dnevni red: Zena in socialna demokracija. Na shodu poroča sodružica Gorni,?Y?X 12 Trsta. Brezmejno * izkoriščanje kapitalistične družbe in nepravičnost vladajočih krogov so odprle oči tudi delavskim ženam, ki so spoznale. da morajo tudi one stopiti v bojne vrste zavednega proletariata, ako hočejo dobiti one pravice, za katere so bile doslej ogoljufane. Zato upamo, da bodo tudi nabrežinske žene iu dekleta pripravljene da gredo v boj za lepšo bodočnost. Vsem sodrugom in sodružicam priporočamo, da krepko agitirajo za udeležb ) ua shodu. — Vojak na straži ustrelil kmeta. Na železniški progi Gorica-Sv. Lucija je ustrelil vojak, ki je stražil železniško progo kmeta, ker ta ni obstal na vojakov klic. Istra. — Čudno postopanje puljske policije. V Pulju se je dogodil slučaj, ki ga lokalni listi seveda ne omenjajo, o katerem je pa naša dolžnost, da napišemo nekaj vrstic. Slučaj spravlja v čudno luč tukajšnj oblasti. Neki vojaški kaplan, ki je zaradi svojih ljubezenskih zadev na Moravskem prosil, da so ga premestili v Pulj, je poklical policaje v svoje stanovanje, da aretirajo delavko z Moravskega, s katero je imel ljubezenske razmere in sedaj — nepreskrbljenega otroka. Delavka je prišla z Moravskega v Pulj, da prosi kaplana podporo za otroka. Zbrala je za pot zadnje vinarje. Krščanski far jo je pa dal aretirati z zahtevo,, da naj jo po odgonu pošljejo na Moravsko. Policija je želji krščanskega farja takoj ugodila. se v deklico zaljubi, a dr. Mirakel se vrine v hišo, pričara Antoniji prikazen njene rajnce matere, ki jo pregovori, da zapoje. Antonia stori to iu umre. — V Coppeliu, Dapertuttu in dr. Miraklu se pojavlja vedno podoba Hoffman-novega sovražnika Lindorfa, ki ugrabi pesniku vsako dekle. Podoba Stelliua se pojavlja in ponavlja v Olimpiji, Giulietti in Antoniji. — V tej operi nastopita prvič dve na novo angažirani moči, gospod Harfner - Karaš, ki ima za seboj obsežen in časten repertoir junaških in liričnih tenorskih partij, bivši član »Narodnega divadla« v Pragi, zagrebškega deželnega in zadnjo čase mestnega gledališča v Plznju in gospodična Lowczynska, odlična operna pevka Poljakinja, bivša učenka slavne pevske šole poljskega tenorista De Rezkaja v Parizu. Svojo operno katijero je pričela pred dvemi leti z znamenitimi uspehi v operi »Halka«, v »Hoff-mannovili pripovestih« in v »Židinji«. Ker sta nanovo angažirana člana šele nekaj dni v Ljubljani, pojeta v prvi operi v svojem materinem jeziku; dramatični vlogi »Frederica in Francoise« v »Naskoku na mlin« se učita že v slovenskem ieziku. Trst. — Časnikarski razbojniki okolo tržaške »Edinosti«, ki ne obajvljaio več niti popravkov oseb in institucij, katere so v svojem listu obrekovali, so začeli znova gaziti po blatu in z njim obmetavati vse. kar je v Trstu poštenega Ta smrdljiva zalega ki hodi k socialnim demokratom beračit izpričevala o svoji poštenosti, je napisala v včerajšnji številki svojega nečednega glasila infamno iaž, da so hodili socialni demokdatje agitirat med Slovence proti Srbom. Kaj se ie pripetilo tako hudega tržaški narodnjakariji, da je pričela hujskati najnižje inštinkte svojih backov? Kaj so socialni demokratje krivi krize v tržaški posojilnici in hranilnici? Kaj so socialni demokratje krivi, da ne marajo imeti pošteni ljudje več nobenega stika z drhaijo, ki piše in dirigira list, kateri je komaj vreden, da se vrže na gnojišče in tako odstrani iz snažne shrambe? Ježe res, da smo bili pripravljeni z ozirom na bližajoče se volitve na boj in vedeli smo, da se bodo posluževali narodnjakarji v tem boju tudi lopovskih sredstev. Saj poznamo narodnjake. Saj vemo celo, da sedi v odboru političnega društva »Edinost« narodnjaški dostojanstvenik, ki je organiziral svoj čas napad s kamenjem na socialistični shod. Saj vemo, da sede v »Narodnem domu« osebe, ki so oborožile backa, da je v Skednju zalučal proti E. Kristanu debel kozarec. Nikdar pa ne bi bili verjeli, da seže trobilo, ki ga pišejo večinoma pijanci in falotje. po lažeh, zaradi katerih so vredni, da jih človek oklofuta pošteno kakor smrkavega paglavca. Sodrugi vedo sedaj znova, da se moremo bojevati s sodrgo, ki je sposobna posluževati se vseh sredstev. Roj proti taki drhalji in proti listu, ki ima tesne stike s policiotovskim uradom, je težak. Težak tem bolj, ker hočejo ti umazanci z obrekovanjem poštenih oseb in strank prikriti neslogo, ki vlada v narodnjaški stranki in prikriti svojo impotenco. Ampak naj bo boj. Ako bo treba v tem boju poslovati z blatom, tedaj bomo rabili blato tudi mi in tedaj pridemo na dan z imeni in stvarmi, da se bo svet čudil in se vprašal, kako so neki mogli imeti Slovenci zaupanje do oseb, ki so dosledno prodajali najvitalnejše interese tržaških Slovencev. Umetnost in književnost. — Odborova seja »Matice Slovenske« bo * soboto, dne 21. decembra 19*2 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. 1. Poročilo pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo. 4. Iz knjižnega odseka: a) Knjige za 1912, b) program za 1913. 5. Slučajnosti. — Hoffmannove pripovedke. Vsebina te fantastične opere, s katero je zaključil Offenbach svoje nenavadno plodovito delovanje je sledeča: Bogati svetnik Lindorf ljubi pevko Stello in prestreže njeno pismo, v katerem vabi Hoffmanna na sestanek. Lindorf hoče Hoffmanna pri pevki izpodriniti ter sklene pesnika vpijaniti, da bi ga tako Stelli pristudil. Prolog nam kaže Hoffmanna in njegove prija-telje, mlade dijake v Lutrovi krčmi. Nežni, sanjavi Hoffmann pije res čez mero in pripoveduje prijateljem svoje ljubavne doživljaje: z avtomato Olimpijo, z beneško kurtizano Giu-lietto in s pevko Antonijo. Vsak teh doživljajev tvori po en akt, v epilogu vidimo zopet Lu-trevo krčmo, kamor privede Lindorf pevko , eno, da bi ji pokazal vinjenega Hoffmanna. . dejanje Hoffmann je videl lepo Olimpijo in ;n iv“nj° zaljubil. Spelanzani jo je bil kot av- irthh S1S J)01TI0,čj0 Coppelijevo ter jo izdaja svetu za svojo hčer. Ko pa Coppelius zapazi, da g.a hoče Spelanzani opehariti za dobiček, izda . kupno skrivnost — in Hoffmann -izve naenkrat, da b. bil skoraj vzel za ženo - avtomato 2. dejanje. V Benetkah se zaljubi notlmann v kurtizano Giulietto, pri kateri pa ima prednost mož brez sence, šlemil. Hoffman-nov zepernik Dapertutto, ki ima že Šlemilovo senco, hoče dobiti z Giuliettino pomočjo tudi Hoffniar,novo% podobo. Kurtizana premami zaljubljenega pesnika, da ji obljubi svojo podobo, ako se mu una. Ona pa prekrši besedo in ga izda hladnokrvno njegovim nasprotnikom. 3. dejanje. Prespelova žena je zbolela od strasti do petja in zagonetni dr. Mirakel jo je s svojimi pijačami usmrtil. Tudi Creppelova hči Antonia ie vneta za petje in hira, zato je morala obljubiti očetu, du ne bo yeč pela. A Hoffmann veta nebesa kanonske določbe o zakonu. Justie-ni minister dr. Hochenburger je priznal, da se sedanja vlada ne upa lotiti tega problema iz strahu za ministrske fotelje. Vestnik organizacij. Jesenice, Podružnica .Vzajemnosti' ima v nedeljo popoldan ob 2. v gostilni ,,Amerika* važno sejo sejo. Odborniki se vabijb, da pridejo polnoštevilno. Zadnje vesti. 56-URNA SEJA POSLANSKE ZBORNICE. Vojaška predloga v drugem branju sprejeta. Dunaj, 19. novembra. Za poslednjim češkim obstrukcionistom Stribrnyjem, ki je končal svoj »govor« ob četrt na deseto dopoldne, so posegli s kratkimi izjavami v debato o vojaški predlogi še poslanci Guggenberg, Groger, Erb, dr. Oku-niewski. Nato je bila podrobna razprava zaključena in govorila sta generalna govornika: pro — češki agrarec Vacek, contra — socialni demokrat Hanusch. Sledili so »stvarni« popravki in klerikalni dr. Jarc je razkril zbornici pri tej priliki vzrok klerikalne obstrukcije. Dejal je, da klerikalci obstruirajo, da na ta način — pospešijo zakon o ustanovitvi centralnih zadružnih blagajn. Fri-volna laž klerikalnega obstrukciouista je zbudila v zbornici največje ogorčenje. Nato je bilo Glasovanje o posameznih paragrafih vojaške predloge, ki so bili sprejeti v obliki, kakor jih je predlagal odsek. Vsi izpreminjevalni predlogi socialnih demokratov in ostalih manjšinskih strank so bili odklonjeni. O § 6., ki uvaja prisilno delo za delavce v militariziranih obratih, in o § 9., ki postavlja na vojno tlako pozvane osebe pod vojaško disciplino in pod juridikacijo vojaških sodišč, je zbornica na predlog socialnih demokratov glasovala po imenih. § 6. je bil sprejet z 270 proti 143 glasovi. Takisto so bile sprejete od odseka predlagane resolucije, dalje resolucija mladočeha dr. Kornerja o mednarodnem varstvu na vojno tlako pozvanih oseb. Vse resolucije je zbornica odkazala jiističnemu odseku. Konfiskacije interpelacij. Poslanec sodr. Seitz biča nezaslišano kon-fiskacijsko prakso v Avstriji, ki ne prizanaša niti poročilom o razpravah drž. zbora. Od predsednika zahteva, da varuje ugled parlamenta in svoj ugled in da varuje zbornico pred brezvestnimi napadi drž. pravdnikov. Posl. Schuhmeier urgira svojo izročitev sodišču zavoljo tožbe dunajskega ex-župana Neu-mayra; zbornica je ugodila njegovi želji in ga izročila sodišču. Klerikalne frivolnosti. Po nerodnosti nemških nacionalcev je dobil besedo klerikalec Gostinčar, ki se je pripravljal zopet na dolgo obstrukcionistično klobasanje in se bahal, da bo posekal Freslov »rekord«. Od vseh strani so doneli proti klerikalcem zaradi njih frivolne taktike ogorčeni klici: Pet miljonov hočete Izsiliti za svoje lalitne zadruge! Svojo nakano so klerikalci dosegli: Za danes popoldne napovedana seja proračunskega odseka je preložena na jutri. Da se je vladna večina vdala klerikalnemu terorizmu je zbudilo veliko nejevoljo, ki se je izražala v viharnem in dolgotrajnem odobravanju, ko je italijanski klerikalec Bugatto dejal, da bo treba enkrat potegniti krinko tej hinavski stranki z obraza, ki se na eni strani cedi samega črnožoltega patriotizma, na drugi strani pa uganja svoje brezvestne frivolnosti na račun vseh avstrijskih narodov. Prihodnja seja bo jutri; na dnevnem redu je j)oleg tretjega branja vojaške predloge podaljšanje poslovnika in službena pragmatika drž. nastavljencev. REFORMNA ZAKONA V GOSPOSKI ZBORNICI. Dunaj, 19. decembra. Gosposka zbornica je danes razpravljala o reformi državljanskega zakonika. Ob tej priliki je v imenu ustavoverne stranke dr. Grabmayer v znamenitem govoru naglašal potrebo, da se reformira tudi zakon na ta način, da se uvede obligatorično civilna poroka. Obvezna civilna poroka omogoča hkrati vsem državljanom, ki čutijo potrebo, da dado svoj zakon še cerkveno posvetiti: vsak pritisk na vest poedinca v tem pogledu je nemoralen. Klerikalna odkritosrčnost. Kardinal Nagi je nastopil proti civilni poroki in dejal: V verskem čuvstvovanju je najzanesljivejše poroštvo javnega reda: če se iztrga iz te stavbe le en kamen, se omaja vsa zgradba. Ravno v sedanjih časih je treba z vsemi sreu-stvi(ll) jačiti javni red. Klerikalni profesor dr. Lammasch se je izrekel proti reformi zakona in povzdigoval v de- SRBSKO-AVSTRIJSKO RAZMERJE. Zboljšan položaj. — Mirno razpoloženje. Dunaj, 20. decembra. Razmerje med Avstrijo in Srbijo se je tako izdatno zboljšalo, da prevladuje v merodanjih krogih prepričanje, da se bodo vsa nasprotja poravnala brez posebnih težav in se mir ne bo kalil. Na Dunaju se je utrdila vera, da Srbja resnično ne misli provocirati nobenega vojaškega konflikta z Avstro-Ogrsko in da priznava njene interese na Balkanu, ki se lahko spravijo v ravnotežje s srbskimi interesi. Zboljšanje položaja se zrcali v dejstvu, da Avstrija ne nadaljuje dosedanjih obmejnih priprav. Konflikt končan. London, 19. decembra. »Daily Mail« javlja, da je po merodajnih nazorih v Belgradu konflikt med Avstrijo in Srbijo končan. Srbija prizna avtonomijo Albanije in se zadovolji s porabo trgovskega pristanišča ob Jadranskem morju in z nevtralno železnico, ki naj bi se zgradila i>reko albanskega teritorija. Pašičeva izjava. Belgrad, 19. decembra. Ministrski predsednik Pašič je izjavil dopisniku praških »Nar. List.« sledeče: »V našem interesu je ležeče, da živimo v prijateljskih odnošajih z Avstro-Ogrsko. Poizkušali smo, da bi prišli do sporazuma v avstro-ogrsko vlado zaradi j>omorske luke. Ali to je bilo doslej brezuspešno. Ker nočemo poslabšati svojega razmerja do Avstrije, prepuščamo odločitev velesilam,« Srbski poslanik Jovanovič. Praga, 19. decembra. »Narodni Listy« javljajo, da je prišel novi srbski poslanik Jovanovič na Dunaj s posebnimi instrukcijami za pogajanja z avstro-ogrsko vlado. Francoski glas. Pariz, 20. decembra. »Echo de Pariš« javlja, da je konflikt med Avstrijo in Srbijo poravnan. Srbija je pripravljena priznati avtonomno Albanijo in se zadovoljiti s trgovskim pristaniščem ob Jadranskem morju, ki se ima s pomočjo železnice spojiti s Srbijo. Srbski železniški minister se je predsnočnjem odpeljal v London, da poda srbskim mirovnim delegatom nasvete tehničnega značaja. Vprašanje zveze med Srbijo, Bolgarijo, Črno Goro, Grško in Albanijo je predmet študij.^ KONFERENCA POSLANIKOV. London, 19. decembra. Reuterjev biro javlja, da danes ne bodo imeli poslaniki konference. Prihodnja in obenem zadnja seja pred Božičem bo jutri ob pol štirih popoldne. London, 20. decembra. Vkljub temu, da so konference poslanikov tajne, se je vendar toliko izvedelo, da so obravnavali na konferenci že najbolj pereče vprašanje za Evropo, ki je nastalo vsled mobilizacij na Ruskem iu Avstrijskem. Baje se je to vprašanje ugodno rešilo. Predvčerajnšjetn so bile tudi živahne razprave med nekaterimi poslaniki in delegati, največ zaradi avtonomije Albanije in srbskega pristanišča ob Jadranskem morju. Pri teh razgovorih so bili Srbi zelo spravljivi, zlasti francoski in rusk poslanik sta se udeleževala teh razgovorov. Sklepajo, da bo konferenca poslanikov ugodno posjješevala ohranitev evropskega miru. MIROVNA KONFERENCA V LONDONU. Balkanski delegati in velesile. London, 19. decembra. Balkanski delegati so porabili pavzo v pogajanju, da se sporazume s poslaniki velesil zaradi dotika, ki naj bi se dosegel med obema konferencama, ter da dosežejo stik z angleškim zunanjim uradom. Državni tajnik Grey je dal mirovni konferenci diplomatskega uradnika Normana na razpolago, da bo služil za vodjo konferenčnega tajništva. Norman je dobro poučen o balkanskih razmerah. Grški delegati. Carigrad, 19. decembra, iz zanesljivega vira poročajo, da je zadnji ministrski svet sklenil pod gotovimi pogoji priznati, da se grški pooblaščenci lahko udeleže mirovne konference brez premirja med Grško in Turčijo. Ministrski svet baje misli, da je za turško stališče na konferenci bolje, če se med pogajanjem nadaljuje vojna. (Grki pa mislijo, da je to za grško stališče bolje.) Optimizem. Dunaj, 19. decembra. Po današnjih vesteh iz Londona in z Balkana presojajo zdaj položaj zelo optimistično, prav v nasprotju z raznimi včerajšnjimi poročili, ki so bila zlasti glede na balkansko vojno zelo skeptična. Različne grožnje se bodo gotovo še ponavljale, dokler ne bo delo obeh konferenc v Londonu popolnoma končano. Turčija je iz raznih razlogov prisiljena, da se dela nepopustljivo, ne glede na to, da je veliko barantanje stara turška navada. Turčija bo morala pri sklepanju miru oddati toliko svoje sedanje posesti, da se ji zdi z mešetarskega stališča potrebno zahtevati nemogoče, da doseže, kar je mogoče. Ker se v ta namen poziva tudi na meč, je razumljivo, da je odmev od balkanske zveze enak. Ali vse to ni tako tragično, kakor #se sliši. Če hoče Turčija napraviti notranji red v pokrajinah, ki ji še ostanejo, potrebuje miru, in tudi ne sme svojih gospodarskih sil stavljati na kocko. Prav tako je. pa mir potreben tudi državam balkanske zveze, katere čaka v novih pokrajinah ogromno delo. Ker ima mirovna konferenca opraviti z zelo obilnim materijalom, se razume samo ob sebi, da pogajanje ne pojde kakor po loju. Ali zaraditega se nikakor ni vdajati črnemu pesimizmu, ki ga še vedno podpihujejo razni senzacij željni listi. Vesti o kritičnih momentih je treba prav hladno sprejemati. Nevarna igra Turčije. — Grki pri pogajanjih. Milan, 19. decembra. Londonski dopisnik lista »Corriere della Sera« je dobil od nekega pooblaščenca sledeče izjave: »Turčija si do- mišlja, da bodo velesile vplivale na Grško, naj podi)iše premirje. Turčija se v tem zelo moti. Turčija pozablja kaj hitro na svoje poraze in bi rada nadaljevala vojno, da izbriše spomin nanje. Za Turčijo bi bilo to nevarno in vznemirjalo bi vso Evropo. Grško bi bilo le naprositi, naj omeji svoje vojne operacije. In mogoče je, da bi iz obzirov do velesil tudi resnično omejila svoje operacije v Epiru za časa mirovnih pogajanj. PREKINJENA MIROVNA POGAJANJA. London, 19. decembra. Ob štirih petdeset minut popoldne so prekinili sejo mirovne konference do sobote ob štirih popoldne, ker tur-' ški delegatje niso še dobili inštrukcij. V soboto bo sprejel angleški kralj delegate. TRETJA SEJA MIROVNE KONFERENCE. London, 19. decembra. Ob pol šestih popoldne je bil izdan naseldnji uradni komunike: Danes je bila tretja seja mirovne konferenca. Predsedoval je Veniselos. Zapisnik druge seje se je odobril. Turški delegat Rešid paša je nato povedal, da je odšel poseben kurir v Carigrad, po potrebne inštrukeje. Sejo so preložili do sobote popoldne. London, 19. decembra. Po sklepu tretje seje so odšli turški delegatje, delegatje zavez-nih balkanskih držav so imeli še dve uri trajajoče posvetovanje, ki so se vršila deloma po ločenih narodnostnih skupinah. POŠKODOVANA TURŠKA LADJA. Carigrad, 20. decembra. Na neki torpedov-ki je dospel poveljnik turškega brodovja sem, da poroča o zadnji pomorski bitki. Iz zanesljivih virov prihaja vest, da je oklopnica »Haj-redin Barbarosa« izgubila en jambor in en dimnik; tudi se sliši, da so jo na dveh mestih pod vodno črto zadele kroglje in poškodovale. Grška ladja »Averof« ni poškodovana. FERDINAND IN JURIJ V SOLUNU. Solun, 19. decembra. Belgradski kralj Ferdinand je dospel v Solun in je bil na kolodvoru sprejet od princa Cirila in Borisa. Kmalu po svojem prihodu je Ferdinand obiskal grškega kralja. Oddelek Evzonov je izvršil vojaško počastenje. Kralj Jurij je sprejel svojega gosta zelo prisrčno. Oba kralja sa se objela. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi princa Nikolaj in Andrej. JURIJ NE POJDE NA KRETO. Atene, 20. decembra. Vest, da pojde grški kralj Jurij v kratkem na Kreto, je neasnovana. Jurij ni nikoli mislil na to, da bi šel na Kreto BOJI ORKOG JANINE. Atene, 19. decembra. Vesti od vojske v Epiru, javljajo, da se je včeraj vnela ostra bitka med grško artiljerijo in turškimi topovi v Bizani. Poročnik Mulussi je s svojim samoletom poletel nad Janino; iz turških topov so streljali nanj na kar je on odgovoril z bombami, ki jih je metal y trdnjavo. Letalni stroj se mu je poškodoval, vendar se je brez nesreče vrnil v tabor. BOJ ZA SKADER. Bar, 19. decembra. Po večdnevnem miru so včeraj uprizorili Turki izpad. Boj je trajal več ur, ne da bi padla odločitev na eno ali drugo stran. Proti poldnevu so se morali Turki umekniti, a črnogorske čete jih niso zasledovale. Z bombardiranjem trdnjave so zopet pričeli. DEMISFIJA DUNAJSKEGA ŽUPANA. Dunaj, 19. decembra. Zupan dr. Naumayet je danes poslal prvemu podžupanu dr. Porzerju pismo, s katerim mu naznanja, da ne more v sedanjih razmerah ostati na svojem mestu, zato odstopa in se zahvaljuje predsedništvu in tovarišem za pomoč, ki jo je užival kot župan. Podžupan Porzer je prevzel županske posle. Dunaj, 19. decembra. Za kandidate namesto Neumayerja imenujejo Weisskirchnerja, Porzerja in Steinerja. Porzer je baje kandidat vladnih in dvorskih krogov. RUDARSKA NEZGODA NA VESTFALSKEM. Dortmund, 20. decembra. Po obnovni reviziji kontrolnih znamk so dognali, da pogrešajo še dva rudarja, ki sta najbrže še v rovu. Mrtvih rudarjev je 48. Ker je v vrsti 17 izbruhnil tudi ogenj, so morali ves revir zajeziti. Zato tudi doslej še niso mogli dognati vzrok eksplozije. NOV IZSELJENIŠKI ZAKON. Washington, 19. decembra. Reprezentančna zbornica je sprejela s 178 proti 52 glasovi izseljeniški zakon, ki naj nadomešča zakon sprejet v senatu. Po novem zakonu se bodo zlavruile vse osebe nad 16 let stare, ki ne znajo brati, izvzete so le osebe, ki bodo dokazale, da so se izselile vsled preganjanja iz verskih vzrokov. KITAJSKE VOLITVE. Peking, 20.-decembra. Pri volitvah so dobili doslej naprednjaki veliko večino.______ Novice. * Kandidat žen. V Bautzenu so bile pred kratkim občinske volitve. Pri tej priliki je ženski komite agitiral po listih za hotelirja Hermana R. Poziv žen se je glasil takole: »Žene glejte, da bodo Vaši možje volili hotelirja Hermana R.. ker on edini skrbi za to, da odhajajo naši možje ob policijski uri, ob dvanajstih domov. On je edini gostilničar, ki točno zapira svoj lokal.« Posebno energična žena je celo poslala v list sledeči inserat: »Volite gospoda Hermana R., ker on edini se drži policijske ure.« Podpisala se je pa tako: »Ljubosumna, ki mora dostikrat ponoči iskati moža po gostilnah, oblečena le v srajco in dežni plašč«. Velika železniška katastrofa v Siciliji. Iz Riuu; poročajo o strašnih podrobnostih velike . železniške katastrofe v Siciliji. Ekspresni vlak je z dvema strojema in restavracijskim vozom ob petih popoldne poln nedeljskega občinstva zapustil postajo Katanija in vozil z brzino 50 kilometrov na uro mirno postaje Mangone. Ker so bili izogibi napačno postavljeni, je zavozil ekspresni vlak na napačen tir. na katerem so ravno sestavljali tovoren vlak. Karambol je bil strašen, razdejanje tem večje, ker so se natlačeno polni vagoni prvega in drugega razreda popoJnoma razbili ob težkem restavracijskem vozu. Tudi oba stroja sta popolnoma pokončana. Po katastrofi sta bila oba vlaka drug vrh druzega in iznod razvalin se je razlegal jok in stok. Vsled velikega obsega nezgode osobje mangonske postaje ni zadoščalo za reševalna dela in je bila takoj poklicana pomoč s sosednjih postaj. Nekaj voz so morali s sekiro in žago razbiti, da so izpod razvalin rešili grozno po-hablfena tel^-a ranjencev in mrličev. Mnogim ponesrečencem je potrgalo ude in zdravniki so amputirali kar na licu nesreče; iz Katanije in Mesine sta bila takoj odposlana na pomoč posebna vlaka z zdravniki in zdravniškimi pripravami. Uradna preiskava dolži mauganskega ogibnega čuvaja, da je "vsled nepazljivosti spustil ekspresni vlak na napačni tir. Ko je mož zapazil nesrečo, je bilo že prepozno. Ko se je z velikim hruščem zgodil usodepohii karambol. je ogibni čuvaj v svesti si svoje težke krivde kakor blazen zbežal čez travnike, ušel je tudi postajni načelnik, a so karabinjerji oba ujeli in zaprli. — Vsega vkup je bilo ubitih pri nezgodi 15 oseb, 15 je težko in nad 90 lahko ranjenih. Asrnosciranjie mrličev je izredno težko, ker jc. njih izraz strašno popačen: kakor kaže, so vsi ponesrečenci domačini, večinoma iz Sicilije in inr«ie Italije. Kako se v Avstriji rode baroni? V marcu mesecu smo poročali o lovu klerikalne dunajske gospode na bogate Žide ki naj l;i plačali stroške evharistične demonstracije in zato dobili »odlikovanje« ali celo plemstvo. Razvila se je živahna kupčija in med drugimi meceni, ki so bili pripravljeni odpreti svoj de-nariii mošnjiček za svetovni randevu evharističnih romarjev, se je imenovalo tudi ime gospoda Reitzesa. Bogati ta Žid bi bil rad postal baron! Tedaj je klerikalno časopisje z velikim ogorčenjem zavračalo obdolžitev, da je klerikalcem za njih komedijo teknil židovski denar. 1 ri mesece po evharističnemu kongresu pa poroča uradni list, da je gospodu Reitzesu podeljeno baronstvo. Kako sc je novokovani gospod baron žrtvoval za vzvišeno »katoliško stvar«, je treba malo pojasniti. Gospod Reitzes, ki je po svojem stricu, dunajskem tramvajskem kralju, podedoval^ denarja kakor sena — nekateri ga cene na več kot sto miljonov — je izprva namenil večji znesek za znanstvene svrhe. Seveda ne bi bilo nič hudega, ako bi bil dobil za svoje darilo plemstvo: ako ga veseli, da se podpisuje za barona, naj se podpisuje v božjem imenu, saj stvar nikomur ne škoduje. Mešetarji so se obrnili na nekdanjega naučnega ministra z vprašanjem, ako hoče vlada z »odlikovanjem« pomagati Reitzovi radodarnosti. Vlada ni ostala trda, le izgovorila si je, da da Reitzes poleg četrt milijona za znanstveno ustanovo enak znesek še vladi na razpolago. Reitzes je bogat človek in ccui baronstvo na pol miljona, zato je odobril vladno nonr^bo. Ampak lenega dne tik n red evharističniin dirin-dajem je bil pozvan pred vplivno osebo in tam je izvedel, da postane baron, da pa mu v znanstvene namene ni treba žrtvovati niti beliča, temveč da naj da raje pol miljona vladi na roko. (Zastran lepšega naj strese še nekaj beraških soldov v kak dobrodelen namen!) Tako sc je zgodilo: znanstveni zavod je odšel praznih rok, grof Stiirgkh pa je dobil pol miljona kron in jih izročil za pokritje stroškov evharističnega kongresa. Verjetno je, da gospod Reitzes ni vedel, kam je šel njegov denar; ampak da so bili s tem židovskim denarjem plačani računi pobožnega kongresa, o tem ni dvoma. Non olet! Denar nima duha! jc dejal latinski poet. Moderni klerikalci so ž njim enih misli! Ko j,e prišla na dan kompromitujoča predzgodovina Reitzesovega baronstva, so klerikalci hitro naprosili vlado, da zanika te neprijetne vesti. Vlada, ki jo je to razkritje prav neprijetno zadelo, ker je pokazalo, da ima razvito kupčijo s titelni, je v resnici poslala v svet neko izjavo, ki pa je jako oprezna in niti najmanj ne omaja navedenih trditev. Zakaj pojema število porodov? Francoske žene rode že mnogo let premalo otrok. Manj prihaja otrok na svet, nega odmrje ljudi in število Francozov polagoma upada. Po- jemanje porodov je provzročilo na Francoskem živahne debate in izdelani so bili celo načrti, ki naj bi zabranjevali pojemanje porodov. Podoben pojav, dasi ne tako močan, se kaže tudi v drugih.državah: na Angleškem, v Nemčiji in tudi v Avstriji. Število porodov v teh deželah sicer še ne zastaja za številom smrti, a vendar upada leto za letom. Podatki zadnjega ljudskega štetja iz I. 1910 kažejo trajno pojemanje porodov. ^ Že nekaj časa se vodijo v avstrijskem časopisju dolge razprave o pojemanju porodov in snujejo sc mogoči in nemogoči načrti, ki naj ta pojavzajeze.Predvsem važno je poiskati vzroke zakaj upada število porodov. Enkrat pojema število porodov, ker narašča število pridobivajočih ženskih. Povsod, kjer kapitalizem pošilja ženske v tovarne, pojemajo porodi. Ob nosečnosti se zadostno ne varujejo in zato so splavi prav pogostni. Vsled mnogoštevilnih porodov in nezadostnega negovanja pa oslabi žensko telo in zdravniki prav pogosto priporočajo delavskim ženam, da omejijo število otrok. Nezadostno vartsvo delavk je glavni vzrok pojemanja porodov, drugi vzrok pa je silna draginja. Od leta do leta je težja izreja rodbine celo tedaj, če oba roditelja z delom služita kruh. Mnogo delavk se ne poroči, ker jim gospodarske razmere ne dopuščajo. Ako pa se poroke vzlie tehtnim gospodarskim pomislekom sklepajo, ostaja število otrok majhno, ker ni sredstev za prehrano. Tudi med delavstvom je čez dalje več rodbin z enim, dvema otrokoma, ker sc boje bede, ako se rodbina pomnoži. Najizdatnejše sredstvo zoper pojemanje porodov je temeljita izprememba dosedanje gospodarske politike. Na drugi strani pa je treba poskrbeti z zadostnim varstvom delavk za duševno in telesno zdravje mater. Te poti pa sta zaprti kapitalističnim državam, katerim je več do višine kurzov nego do človeka, več do profita nego do splošnega blagostanja. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. 1 iska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Moderna veda in === socializem == Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. Jč. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1-20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi .Zarje. ‘ Hajnovejiie! Nsif novejše Maksim Gorkij — Mati“.= 99 Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila'in izdala. Tobakarne oziroma prodajalne „Zar!e“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. \ Gostilna Internazional, ulica Giovanni Koc eaoio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza (Jase nna) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Oaserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Segolin Rosa, Via Industria 10 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne = demokracije = (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 1 ‘70. — Posamezni zvezki imajo naslove: !. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „ Zarje". -vA/V-VV'- | Žepni koledar za delavce spl^h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in jc jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni larif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina želcznic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe ..Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih želcznic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ,.Zarjo". — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : . v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da sc ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: ..Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: ^---------«3$«=5------- Okraj na bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „S!avije“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah hi praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanjc dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje «/211 — >/2l Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 11-1 3-4 Dalmatinova ul. št. 11, pritličje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul št. 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni | 10-12 5-6 Prešernova ulica št. 3, III. nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-nrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-vika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Lepa in dobra jabolka razpošilja proti povzetju od 20 kg naprej, po 12—30 vin. kg ANDREJ OSET, posestnik Tolsti vrh, pošta Guštanj, Koroško. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po i brez odbitka rentnega davka. 4 o v Ljubljani 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Zarj a“ se prodaja v Ljubliani po B vin. v naslednjih toba’ (Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subte, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva eesla Kane, Sv. Petra cesta Treo, K ušar, Podboj, Biziak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Seša r k, Selenburgova ulic« Suhadole Anton, Zelena jama 5 iJ-Mt ..e;;, Prešernova ulica Pichler, Kongresni tre. Ušeni5nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska Ulica. Kleinstein, Jurčičev trg Stiene, Valvazorjev tri.'. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Kla^šek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg Kuštrin, Bretr Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor Križaj in Kotnir . ■'iška Likar,_ Glince. r} e*e>»,!5,r,k cesta FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA 99 z Mentolom je najboljše domače sredstvo. Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Pieeoli in pri gosp. Berta Sevar, M. Krč-Gašperlin, „Konsumnem društvu*4 »Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Caritoni B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, s.. Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, L. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Anton Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mpncinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, za Ljubljano in okolico.