Poštnina plačana v gotovini.
Glasilo Osvobodilne fronte okrojo Trbovjje
Leto I.
Trbovlje, 29. februarja 1948.
Štev. S.
Posamezna Številka 2 din«
K borbo xa večjo delovno disciplino
Ali bomo dopustil’, da bi izgubili 1721 ton premoga dnevno,
oziroma 539.812 ton letno ?
Ob vstopu v prvo plansko leto 1047. bo so postavljale pred rudarsko industrijo ogromne naloge, med njimi odigrati vodilno vlogo v planskem gospodarstvu, dalj naši industriji in železnicam toliko premoga, da bodo ne. moteno izvrševale svoje naloge, in zadostiti potrebam široke potrošnje. V vseh rudnikih Slovenije, kjer so se zavedali te velike in odgovorne naloge in kjer so s tem v zvezi uprave in sindikalne podružnice našle pravilne oblike in metode dela in pravilno organizacijo za izvrševanje teh nalog, so zaključili prvo plansko leto z lepimi uspehi.
Takoj v začetku leta smo v rudarski industriji naleteli na težlsočc, ker je bil določen in izvršen plan šele v mesecu marcu. Po sprejetju plana so-ga nekateri direktorji ljubosumno čuvali, češ, da je to konspiracija, namesto da bi ga takoj razdrobili na posamezno obrate, delovišča in posameznike in da bi se »a tej podlagi organiziralo medobratno, medštevilčno in individualno tekmovanje. To je predvsem onemogočilo polet dela in organizacijo tekmovanja. Cim pa Je bil ta nedostatek odstranjen, in je bil plan takoj v začetku meseca porazdeljen na zgoraj omenjeno cdinice, so delovne skupine sprejele planske obveznosti in (KikazaJi so se pozitivni uspehi, ker je vsak delavec imel pred seboj jasno nalogo, kaj mora vsak dan izvršiti. Njegovo delo jo bilo raz. vidno iz dnevnega grafikona. Vsi rudnim, ki so delali pravilno in kjer je bilo vsestransko tesno sodelovanje s sindikalnimi podružnicami, so plansko leto izvršili z dobrimi uspehi, čeprav je bil osnovni plan v nekaterih rudnikih trikrat povišan. Vsa zalivala za vestno in požrtvovalno izpolnjevanje plana gre rudnikom Trbovlje, Zagorje, Laško, Kočevje, Zabukovca, Velenje, Krmelj, Liboje, 1’Ieše, ki so res vodili uporno borbo proti vsem nedo-sžatkom pri izvršitvi plana in s tem svojim prizadevanjem dosegli lepe nspehe ter jim jo treba dati največje Priv,nanje. Rudniki Senovo, Pečovnik in Globoko pa bi lahko kljub težkim naravnim prilikam z večjo vestnostjo dosegli boljše uspehe, če bi smatrali to nalogo kot zakon, da jo treba postavljeno izvršiti.
Zvezno tajništvo rudarsko industrije je takoj pričelo organizacijo tekmovanja, postavilo je tekmovalno ko. misije in razdelilo vse rudnike v dve tekmovalni grupi in sicer: v rudnike zveznega značaja, kt so tekmovali m<al seboj, in rudnike republiškega značaja, ki so tud! imeli medsebojno tekmovanje. To Je moralo biti izvrše-zaradi tega, ker bi ee n« moglo voditi rcaino tekmovanje, če bi bili Vsi rudniki z večjo ali manjšo kapa-
citeto produkcijo v eni grupi. Pomanjkljivost je bila v toliko, da sc v letu 1947. niso vključil v tekmovanje rudniki barvne industrije, kar pa se je po-pravilo v letu 1948. Seal a j se bo tudi za te rudnike v letu 1948 vodila točila evidenca in dajali rezultati. Da se je morala že v zadnjem mesecu vršiti huda borba za dosego planu in da so nadoknadijo zaostanki tekom leta, ni bil vzrok v nerealnosti ali maksimalni postaviti piana, ampak v nedisciplini in neupravičenih izostankih, Ita-terili število nam bodo pokazalo spodaj navedene številke.
Vseli povprečnih Izostankov na dan, v vseh rudnikih Slovenije, vključno visok odstotek bolnih, Je bilo povprečno v vsem letu 11.94 %. Ce vzamemo
sedanjo povprečno rudniško storitev, ki je bila med letom dosežena, izpade zaradi teh Izostankov dnevno 1731 ton premoga. Ce preračunamo to letno na 312 delavnikov, je izpadlo 539.812 ton premoga in če v to še vključimo razne organizacijske nedo-statko v samem procesu proizvodnje, nastanejo tu ogromno številke, iz katerih lahko zaključimo, da bi lahko plan z lahkoto dosegli. Z dvigom discipline na maksimum bomo plan lahko izpolnjevali, ne da bi vključevali v delovni proces nedelje, razen tega pa bi lahko šo zvišali procent letnih dopustov in bi s tem delavci dobiii še več energije za nadaljnjo delo. Vse proste nedelje bi sc lahko vključile v popravila, vsled česar Iti držali jamo
8z volitev v organe ljudske oblasti, morajo priti ljudje, ki se v polni meri zavedajo vseh nalog, ki stoje pred našo skupnostjo
lami smo imeli volitve v krajevno sti, mnogi drugi so bili klicani im ljudske odbore, s katerimi smo ob- razno drugo dolžnosti. Skratka, porotno popravili političen in socialni stala je že prav pereča zadeva, kako sestav odbornikov v ljudskih odborih, priti do takih okrajnih ljudskih od-PodVieti so bili ukrepi, da Iti sc kra- borov, ki iti po svojem demokratičnem jevni ljudski odbori bolj zavedali, da volivnem načelu in svoji sposobnosti so organ oblasti na svojem terenu, da ustrezali tem velikim in odgovornim Iti so čim bolj osamosvojili v gospo- nalogam upravljanja in gospodarjenja darskih, finančnih in drugih zadevah v okraju. Zato je bilo nujno potrebno lokalnega značaja. Sedaj pa, ko imamo pripraviti volitvo ne glede na mnoge razpisane volitve tudi v okrajne ljud- in težke tekočo naloge, ske odbore gre za to da bi to isto Stojimo stališču, da so ravno .zvrsti, tud, v okrajnih organih ob-	^ tcžkih naIog in rilInil.
lasti. Te volitve so b,le že skrajno n£TiWMaH ki se jinl treba očitno potrebne m neodložljiva zadeva. Na t- Bajbo,] p()kažc prnva de.no-okrajne ljudske odbore padaj« vedno ^	lj(1(1sk«st „aSe oblasti. To se
veeje naloge in odgovornosti, k, jti, no j veli)|j nleri pckaZalo pri volit-moremo prepustit, bolj ah manj slu- Jyah y krajoyne UudsUe oblasti, pri čajnim ljudem, kakršni so ostal, so katerih gmo 80 iasn0 b odločno p„. iz prvih volitev leta l.)45. 1 e o j Btavj|- J)0 roi(U rnznim oportunistič-otežkoieno tudi takim ljudem k, jih . nastrojeni«™ iu pojmovanju, da visj. organi oblasti m političnega y	voli,oy troba samo gladiti,
vodstva postavljajo za vodstvene posle i	%	d	ro(la	izvrševanje
v okraju, ker niso na teh položajih neygejnih	na,	in	sttlno zad„Volje-
po Tohvnostl. Sedanji .zvrstim okra - raJ!ne	y	trobe T<) bi bila
... odbor, niso vedno v najbnjsem	demagogi ja, ki bi nikakor ne
sestavu, plenarni okrajni ljudski od. , ,,, utrjevanju ljudske oldasti. nje-Wr, pa se ceh, no, poverjenik, ni- avtoriteti in seznanjanju širših majo nobene Vrnoč. od os a ti, a-	resnično stvarnosijo. z
'r vsemi težavami vred. »železo se kuje
dSenjn r^krain” k VSCmU	v ognju«, pravi že star pregovor, in
Večina plenarni! nima nobenega vpogleda
irj« oj" v okimjh.	to načelo velja tudi za nas. Iz volitev
jevml. odborov, da o tem sploh ne	r^lloSoostjo, zavedajoč
govorimo, da sedanj, okrajni odbori	{ T#HveL Vsa naša skup-
Žo davno niso več v svojem polnem	a0 £ray tako zavw1a teh nalog
sestavu. Nekater, so se oddaljil, bo- ,n yseh	ki jiu ■ treba prema-
dwi, da so se naveličali, bodisi da po t	da bi, foprav p„ trnjevi
svoj. gospodarski razredni l>r.padno- ^ gotovo m k' cilju kl si ga sti nasprotujejo liniji Ljudske fronto T’	r
in gospodarski politiki ljudsko olda-(Iz govora predsednika vlade LR S tov. Mihe Marinka v Ljudski
skupščini LRS 16. IL
lahko v dobrem stanju in bi se nčb nek produkcije povečal. Pri vsem tem pa opažamo še to nepravilnost, da so vso to tonažo morali nadoknaditi le najbolj vestni delavci s svojim deloru in sl izčrpavali svoje sile zaradi nediscipline drugih, namesto da bi nedeljo porabili za svoj počitek. Vsa ta dejstva v letu 1947., ki pa še niso popolnoma izkazana, nam dajejo smernico, kam bo treba usmerjati vse sindikalno delo, kar bo hkrati tudi naj. večja naloga kultur,,»-prosvetnih referentov. Ti bodo morali posvetiti vso pozornost Intenzivnejši izgradnji in dvigu zavesti prav tistih delavcev, ki v letu 1947. niso smatrali, dft je tekmovanje njihova naloga, da bomo samo s tekmovanejm lahko dvignili živ. ljenjskl standard delovnega človeka. Ce bodo uprave podjetij In sindikalne podružnice z vsemi aktivi usmerile vso dejavnost ravno v odpravljanje teh napak in pomanjkljivosti, smo lahko prepričani, da ne bo tolikega povpraševanja po novi delovni sili za rudarstvo, marveč bomo plan izpolnili s svojimi lastnimi silami, vso razpoložljivo delovno silo pa vključili v preostali delovni proces.
Geslo vseh uprav podjetij, vseh sindikalnih forumov in vsakega člana delovnega kolektiva mora biti, da bo dajal od sebe vse v korist skupnosti, ker le na tej podlagi bo skupnost lahko dajala in zadostila vsem njegovim potrebam. Za leto 11)48. mora veljati geslo maršala Tita: V nastopajočem letu mora vsak naš delovni človek vložiti vsfi sile pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. V tem hitu moramo spraviti na minimum, če ne popolnoma likvidirati razne pomanjkljivosti in nedisciplino.
Trboveljski revirji so proslavili 30 obletnico Sovjetske armade
30 obletnico Sovjetske armade so v Trbovljah proslavili s svečano akademijo. ki jo je priredila Zveza borcev. Proslava je bila v soboto, 21. februarja zvečer v Delavskem domu in je bila združena s počastitilvijo spomina Narodnega heroja Janka Premrla - Vojka in partizanskega pesnika Kajuha. Proslavi so prisostvovali predstavniki vseh množičnih organizacij, zastopniki JA in številno občinstvo. Predsednik mestne Zveze borcev Trbovlje - Bahor Matija - je olvorii proslavo in naglasil velik pomen obletnice Sovjetske armade. Rudarska godba je zaigrala sovjetsko himno, nato pa jc podpredsednik okrajnega odbora Zveze borcev podal referat. Recitacije in pevci Zarje so izpopolnili akademijo z izbranim, točkami, najlepša jc bila zadnja, ob tabornem ouniu.
Določitev votivnih enot za volitve ljudskih odbornikov okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
Okrajna volilna komisija v Trbovljah jo |K> I. odstavku 13 čl ona v zvozi 11. jti 12. -člena Zakona o volitvah ofllvorov LKS in v zvezii z Ukazom Prozidija -Ljudske »kopščioc LRS o razpiral voli tov ljudskih odliornikov v okrajne odbore
določila
Obseg in razdelitev volilnih enot za okraj Trbovlje.
Okraj Trbovlje hna 25 krajevnih 1 ju dekli h odborov, ki »o razdeljeni na 70 (se-iemdeket) vol iv ni henOt ih sicer :
MU) TRBOVLJE
je razdeljen na 15 votivnih enot
l*rva volivna euota bivši KLQ Klek, z izjemo on epa okoliš«, ki ivpada pod KLO Kdredež. Meja poteka od hiše Čada, zajame levo in desno stran cesto -proti Prajvrečain,' obseže celotno vas Praprcče (z izjemo hiš, k! »padajo i\od KLO Koiirc-dež), naselij Sv. Plen-ima in Planinska vas, razen hiše Turnšek, Planinska vas 13 (do Lesarja poteka nato po prehenu n vsebuje naselje Klek do Lok št, 21, 494.
Druga volivna enota: pni Gaborskem desno in levo stran glavne ceste in gre do Trbovelj, vključno 6lev 70, 175, poteke dalje do Irifio Lesar Jakobi v Planinski vas: št. 1, vključuje v Ccčali hiše številka 52, 181 in 43 do izolirnice.
Tretja volivna enota: celotno prvo in drugo četrt MLO Trbovlje. Meja počenja pri -izolirnici, vključuje v Čečah Lekše in Kozinc, zaijamio vse hiše v Ojetrem, razen hiš. št. 19, teče dalje pod dnevnim kopom 'Nežo, obsega hišne štev. 18, 484 in 15 levo in desno ekran cesle, proti ko-palniic.i, gre po desni: strani |>otoka urimo Leskovarja na glavno cesto, kjer zajame desno in levo sliran do baše Roz.ii I/Oke 320 in vključi že Loško cerkev in hišo Kranjc v Lokah št. 84.
Četrta volivna enota:
- Moja gre od hiše Božič v Lokali št. 64. dalje po desni sirarni ceste vključno hiš Lisa« iz Loke 409 in Meiivc-' šok iz Lok 530, na cceli proti Kleku zajame hišo Carla in Kurnik Martina, zajame ves Globuša-k s hišo Loke M, 9 In izvzame v Lokah hišo št. 21.
Peta votivna enota: od mestne kopalnice levo stran potoka do vključno hiš Klenovšek iz Loke 541, Merva r Loke št. 319, 2C2, 18, zajame nad Pod brega r jem kolonijo, zojamo hišno štev. Loke 478, gre po levi strani cesle, kjer ee izogne Tod-bregairja, zajame nad Podbregarjem kolon ijo, hiše v Lokali št. 476, 492, 518, 517 in gre na prej do kopalnice, -kjer vsebuje še hišoTurnšek, Trbovlje št. 151.
Šesta votivna enota: ozemlje bivšega C. kvarta. .Meja gre od gostilne Podbregar do rudniških hiš v Loka h štev. 410, 384, 383, 376, 271, 266, 510, 281, 280, prav do go-stii<l.no Razberger, uporabi desno stran ceste, na kateri še vključuje hišo Podbregar, Loke 469.
Sedma volivna enota:
Dnevni kop Neža, zajem cv Lokah h. St. 173, 496, 520, 60, gre po desni :m levi strani ceste proti Tereziji, kjor zajame še hiš. St. 333 in 334.
Osma volivna enota:
Moja gre od fizkullnmega doma po itesmi in levi strani ceste, do Pcfkl-ftknve mesniice, zavije ob potoku nazaj, ter gre po levi strani potok«, kjer udarne Loke -417.
Deveta votivna enota:
■Moja potoka po levi in desni strani ceste skozi Petelinovo vas proti Tereziji, vključuje Loke 301 in Delavski dom na Terczujii. Gre po levi in desni šivani ceste skozi Kurijo vas proti Lesjaku, od tod po levi stremi cesle do Forteja na Vodah in vključuje v Lo-
keh še hišne številke 373, 293, 88 im 500.
Deseta volivna enota:
Gre od rudniškega kon/.unia |K> levi m desni salr-ami glavne ceste do Razpotnika, daljo po vzpenjači do tretje etažo, zajame levo -stran tira do Pola ja, vključuje v Lokah tliš. št. 315, 272 in 67 ter poteka p« levi strani ceste vključno do rudniške restavracije in opekarne.
Enajda votivna enota:
zajame c« vključno rudniške opekarne hišne st. 323, 324, 51, gre |k> desni •strani cesto do Kurje vasi,, obsega hiše Ameršek, Grčair, poteka do bara Terezija—Gujdn, zajame v Lokah h. •št. 413, 412, 368, 348, rudniški kompresor in pride nazaj do rudniške ©peka rne.
Dvanajsta volivna enota:
Obsega od rudniške opekarne levo stran lira do hiše v Retjah št. 134, poteka po levii in desni strani ceste -skozi: Žabjo vas prot.; Gujdii in vključuje v Lokah hiš. št. 444, 586 in 582.
Trinajsta volivna enota:
levo »ran tira do vzpenjače, gn-e dalje proti tretji etaži, vključuje v Retjah hiš. št. 47, 95, 3, 430, 129, 137, 94, krene do Bukove gore in zajame v Retjah hiš. št. 73, 155, 106. 126 in 127.
Štirinajsta volivna enota: obsega naselje Doberno, zajame Liai-lierd in Retje (vključno samska hiša Relije 10.)
Petnajsta votivna enota: naselje do vključno Retje štev. 41 do Sušnika, ;poleka naprej jio levi sirarni potoka do Save, gre nato po levi strani Save do železniškega predora in vključuje Retje štev. 225, vso Pra-preško kotlino ter izvzame v Retjah hiš. šlcv. 94.
KLO HRASTNIK
Prva volivna enota:
naselje Studence in del naselja Ojstro. Na vzhodu meji na potok Boben, poteka od inejc KLO Čeče pri Ravnikarjevem mostu do mosta pri Bi rtiču, na jugu vključuje hiše štev. 117, 96, 178, 9, 10, 54, na zapadli meji na MLO Trbovlje.
Druga votivna enota: rudniško kolonijo na levi strani potoka Boben, do mosta pri Bi rtiču, na vzhodu meji na KLO Dol pni Hrastniku.
Tretja volivna enota:
strnjeno naselje Log, vključno hiš. št. 93, 182, 26, 188, 187, 5, 269; na vzhodu moji na potok Boben, od mosla pri Bieliču do napajališča rudniške lokomotive.
Četrta'volivna enota: naselje Praprotno, Plosko, -hiše na levi sirarni poloka Boben, od mosta pri Biirtiču do Ruke] mosla in hiše na desni arami potoka Boben, od napajališča rudniške lokomotive do Ruk-et mosta.
Peta votivna enota: naselje ob meji KLO Dol pri Hrastniku, ter nato hišo na obeh eiruneh potoka Boben, do kemične tovarn©, luko da vključuje še luže ši. 66. 67, ;68 in 69.
Šesta volivna enota:
-delavsko naselje steklarne, naselje Draga, vključno štev. 225, 23 in naselje Podkraj od meje KIJ) Dobovec do meje KLO Radeče.
Šesta volivna enotu: delavsko naselje stohtnime, naselje Draga, vključno št. 225, 24 in naselje Podkraj o«l meje KLO Dolmvec do meje KLO Radeče.
Sedma votivna enota:
Olisega stanovanjsko kolonijo kemične v Zasavju vključno hiše šrt. 35 in 51, Sv. Jurij in Krnice, Podkrnice, Savna peč.
KLO ZAGORJE
je razdeljen na 6 votivnih enot.
Prva volivna enota:
Naselje 'toplico (h. št. 171. 172, 199, 86, 180, 205, 1.34, 23, 22, 152, 21, Škrinjar 196, 198, 187, 80, 24, 25, 26, 27, 74. 95, 28, 100, 200, 258. 18, 7.5, 174, 180, 181, 182, 183, 184, 185. 186. 187, 188, UK), 191, 192, 195, 203, 205, 41, 20, 99, 100, 177. 178, bosanska hiša
19,	55, 157, 150, 14. 13, 15, 12, 193, 301, 202. 203, 204, 207, 209, 210. 211, 212, 40, 106, 179).
Druga votivna enota:
Naselje Toplice (hiš. št. 9, 10, 11, 141, 142, 6, 154, 8, 1. 2, 117, 130, 153, 148, 149, 137, bosanska hiša, na šoli-lu, Vine (hiš. &t. 1, 2, 3, 4, 5, 6.).
Tretja votivna enota:
"Prestar Toplice in Zagorje od rudniške kolonije, ob cesti od Sluge do |X)šte, dalje oj glavne ceste do kolonije, taborišče, Jiiše ob železnici in <>1) giavni costi, od Toplic do Sluge. Toplice hiš. št, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 83, ar>, 122, 123, 124, 125, 12»!, 127, 128, 132, 133, 167, 34, 32, 35, 36, 81, 29, 31, 30, 129, 88. 49, 77, 73, 82, 98, taborišče, dve leseni in dve zidani baraki, (Zagorje), hiš. št. 131, 33, 134, 163, 147, 13, 62, 61, 67, 92, 32, 91, 90, 99, 143, 115, 16, 113, 82, 97, 139, 124, 3«, 71, 03. 45, 35, 65, 45, 63, 69.
Četrta volivna enota:
Zavzema prostor oh cest: od presvet nega doma, hotela Kum in okolice ter obsega naselje Zagorje od gostilne Kanzinger pri nogometnem igrišču, vodi ob cesti do postaje NM. Zagorje (hiš. št. 7, 8, 9, 10, 18, 19,
20,	54, 75, 76, 22, 85, 12, 14, 6, 3, 4,
5.	1, 2, 15, 79, 116, 108, 106, 105, 10-1, 151, 114, 88, 96, 89, 125, 162, 160, 165, 168, 170, 172, 177, 167, 80, 40, 148, 146, 166, 142, 31, 148, 72, 128, 60, 64, 144, 44, 12-2, 150, 152, 127), Dolenja vas (hišne št. 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50. 51, 52, 53, 55, 66. 54, 57, 58, 60, 61. 62, 63, 64, 65. 66, 67- 68 in Piki.).
Peta volivna enota:
Zagorje (hiš. št. 157, 150, 153, 1,
21,	77, 115, 165. 22, 11, 23, 24, 25, 26, 113, 136, 137, 138, 40, 121, 141, 140, 120, 145, 132, 133, 135, 30, 73, 43, 27, 28, 29, 171, 123, 175). Dolenja vas (hišne št. od 1 do všlev&i 30). Družina (hišne M. 1, 2, 3. 4).
Šesta votivna enota:
Naselje Sele (hišne št. 20, 21, 24, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 41, 42, 43. 46. Potočka vas hiš. št. 44, 10 Selo St. 5,
6,	7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 18, 19, 22, 23, 24, 36, 37, 38. 39, 40, 45, 1, 2, 3, 4, 15, 10, 25, 26. 27, 28, 29, 87, 81, 86, 96.
KLO RADEČE
je razdeljen na 5 volivnili enot.
Prva volivna enota: naselje Podkraj (v kolikor spada |xxi MLO Radeče do radeškega mostu), Hadpče (levi breg — od savskega mostu do tovarne izolit).
Druga volivna enota: naselje Radeče (desni breg od hiše Su&ina, ki sloji nasproti graščine llo-temež, gre po desnem bregu do tovarne Izolit).
Tretja voliviA enota: naselje Hotemež, Rudna gora, Brunčka gora, Brumk.
Četrta votivna enota: naselje:	Njivice, Jelovo, Zebnik,
Močilno, Dobrava.
Peta votivna enota: naselje Svibno, Sv. Janez, Jagnjeni-ca, Čimerno, Stari dvor in Studence.
KLO LOKE - KISOVEC je razdeljen na 3 votivne enote.
Prva volivna enota:
Loke (od hišne št. 10 do hiš. št. 59). (Spodnje Zavine, Pužnvo, ftenm-ik) hiš. št. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 25.
Druga volivna cnola:
naselja Kisovec, Ribnik, Straikovije.
Tretja votivna enota: naselje Loke (od hišne šl. 1 do 15). Podkraj, Cotnilše, Vrnil.
KM) U)KA PRI ZIDANEM MOSTU je razdeljen na 3 votivne enote. Prva votivna enota:
naselja M»ka, Sv. Peter, čelov ti ik, Žirovnica.
Druga votivna enota:
naselja Kačiča, Radeč, Podgrad.
Tretja volivna enota: naselje Iglavec.
IČM) ZIDANI MOST
je razdeljen na dve votivni enoti.
Prva votivna enota: naselje Zidani mest in Sv. Peter. Druga votivna enota:
naselja Veliko šiuije, Marija Sinje, Suhadol.
KLO DOL PRI HRASTNIKU jo razdeljen na tri votivne enoto.
Prva votivna enota: naselja Dol (levo krilo) Brniva, Sv. f>tcJan, Kal.
Druga volivna enota: naselja Dol (desno krilo) Novi dol.
Tretja votivna enota: naselje Kovk.
KM) ČEM SRNI K
je razdeljen na dve votivni enoti.
Prva volivna enota: naselja čeinšeni k, Doberljevo, Rži-šc, Zabrcznik (hišne št. 1, 3, 4). Druga volivna cnola: naselji Jesenovo in Znojile.
KLO SV. JURIJ POD KUMOM jo razdeljen nn dve votivni enoti.
Prva votivna enota: naselja Sv. Jurij pod Kumom, Puu-gart, čretež. Jazbine, Ravne, Vrh, Jesenova Ravan, Sopeta, Podlešovje, Padož, 1 Vsipa dež, Osredek, Artiče, Stranski vrli, Borova k, Mali vrh, Sc-raž&it
Druga votivna enota:
naselja Sklenidirovec, Stranski vrh, 1-aze, Planina, Zastopje. liodež. Klenovih, Borišč.
KM) DOBOVEC
je razdeljen na dve votivni enoti. Prva volivna enota: naselje Dobovec, Škofja riža, Za-vršje, Kozlova gora, Prusnik, M ital, Zasavje do Ribniku št. 62.
Druga votivna cnola: naselja Matica, Zupa, Podkraj, Sitni kal, Kijučevica, Kum.
KM) K0TREDEŽ
jo razdeljen na dve votivni enoti. Prva votivna enota: naselja Kolrcdež, Zgornje Zavine, Rove, Čebine.
Druga votivna enota:
Potoška vas (razen hiš. št. 1, 2, 3, 5, 6, 44). Piria-prečc.
KM) DOLE PRI LITIJI je razdeljen na dve votivni enoti.
Prva volivna enota: naselja Dobovica, Radgone«, Borje, Magobiik, Sopota. Lamov je, Zagozd, Krajc, Zavrh.
Druga votivna enota: naselja Dole pri Liliji, Barinjek, Gornje in spodnje Jelenje, Selce, Slavna, Hude javne, Brdo, 1’revolje, Velika goba, Mala goba, Lubež, Čeplje, Gadnje, Prežajiske njive.
KM) IZLAKE
jo razdeljen na dve votivni enoti.
Prva volivna enota: naselja Izlake, Zah rezu ik. Orehovina, Prhovcc.
Druga volivna enota: naselja Podliipovica, Šemnik (hišne št. 14 do 40. razen številke 25).
(Nadaljevanje na 8. strani)
Mladinske številke v naših rudnikih daie;o pobudo so oiresraiče-varale plana ter s© svetel vzor, koko f@ treba izvajati planske naloge
Kakor pred vse ostale množične organizacije, tako je tudi pred mladinsko organizacijo petletni plan postavil velike naloge. V prvem letu planskega gospodarstva je mladi na izpolnila naloge, ki so se postavljale Pred njo tor je tudi tov. Tito v svojem novoletnem govoru posebno podčrtal veliko vlogo mladine in ji dal posebno priznanje. Mladina okraja Trbovlje in ostalih rudnikov Slovenije je v tem delu doprinesla svoj vel k delež z osnovanjem mladinskih brigad in številk po naših rudnikih.
1’omen mladinskih številk in brgad je posebno poudaril tov. 1'erovšek, predsednik GO TMS na zadnjem posvetovanju delavske mladine, ko je dejal: »Uvedba mladinskih številk ni samo velikega pomena za dvig produkcije, temveč so mladinske brigade in številke tudi velikega političnega pomena.« Zaradi tega, ker so <W iniciativa za novi način deta ter kovačnica za usposabljanje novega jam skega kadra, in to mladega kadra, ki ga zahteva od nas razvoj naše industrije
mr
M
ske mladine še neorganizirane, aktivi sami pa tudi niso dobro sestavljeni. Tako mežiški rudnik nima sekretarja LMS in je mladina brez enotnega vodstva. Slični pojavi go tudi v rudniku Zabukovica, v liudj. jami in v Libojah.
Velika napaka jo tudi nepravilno pojmovanje nalog, ki se postavljajo pred aktive Ljudske mladine v naš li rudnikih. Razlaganje vsakdanjih do-
niš k
med mladino za vključevanje v petletni plan in seznanjanje mladino z dnevnimi proizvodnimi nalogami, morajo bili osnovne naloge aktivov I.MS v revirjih.
Kljub tein pomanjkljivostim in napakam pa so aktivi Ljudske mladine uspešno reševali postavljene naloge. Tako ie bla v Zagorju IG. IX. 1947 ustanovljena prva tako imenovana /mladinska številka«, ki to je organiziral lov. Bokal in je že v prvem mesecu obstoja dosegla velike uspehe, ki šo vzpodbudili tudi organizacije Ljudske mladTie po ostalih rudnikih, da so začele ustanavljati »Mladinske številke«. V Zagorju je sedaj že 5 • mladinskih številk«, v Trbovljah 3, v Hrastniku 3, v Idrip 4, v Kočevju, Kanižarici in Velenju pa po 1 »mladinska številka«. Rezultati, ki so jih le številke dosegle, so bili presenet-: vi. Mladinska številka »Predstraža«
Zagorju je v oktobru 1947 presegla lormo za 43 odstotkov, v januarja le-os pa za 35 odstotkov. Številka 163 / Kotredežu je v decembru 1947 prebegla normo za 25 odstotkov, v januarju pa za 45 odstotkov V Idriji je t »mladinska številka« v jašku »Delo« j>resegla normo za 74 odstotkov, druga pa za 76.2 odstotka. »Mladinska številka« v vzhodnem obratu Trbovlje. ki jo vodi tov. Žitnik, ie izmed vseli »mladinskih šlevdk« v Sloveniji najvišje presegla normo in sicer v oktobru z« 87 odstotkov, v novembru 7,a 75 in v decembru za 79 odstotkov, v januarja pa za 75 Organizacija dela »mladinskih številk« je zelo pomembna in bo dala pobudo tudi ostalim rudarjem. Delovni čas je izkoriščen do poslednje minute, vodijo pa jih izkušeni rudarji, ki prenašajo svoje znanje na mlade in jih usposabljajo v dobre kvalificirane rutlarsfce delavce. Najvažnejše pa je, da se mladi rudarji, ki delajo v »mladinskih številkah«, obenem tudi politično izgrajujejo in da se zavedajo, ta je njihovo delo odgovor na poskuse reakcionarnih in imperialističnih mogotcev v inozemstvu, da bi zavrli delovni polet našega ljudstva.
Iz razprave po referatu tov. Hočevarja ,Janez,a je bito razvidno, da nekateri sindikalni funkcionarji kakor lud‘i uprave rudnikov nimajo pravega razumevanja za organizacijo in pomoč »mladinstrh številk«. »Mladinskim številkam« v Hrastniku so odredili najtežja, oziroma najslabša delovna mesta, nasprotno ja uprava rudnika v Trbovljah, kakor tudi sindikalna podružnica nudi vso pomoč »miladinskbn številkam«. Zato je tu '3 »mladinska številka« 216 lahko do*
. ogla najboljše rezultate v delu in je poteg lega usposobila tudi tri priučene kopače. 1’ra.v tako dobro uspevajo »mladinske številke« v Idriji' in visoko presegajo norme. Uprav« je tu organizirala tečaj za krrače, kar je storila tudi uprava rudnika Kanižarica. »Mladinska številka« rudnika Velenje je kljub vsem oviram visoko presegla normo. Ta »mladinska številka« ima najslabše delovno mesto v m'liriku. poteg tega pa tud: slabo orodje in druge delovne p goje.
Rredetlavniki l mlad inskih številk« iz. vseh rudnikov Slovenije so na tem posvetovanju izmen'ali svoje izkušnje v delu in to er bil edini, da moralo »mladineke številke« poleg dnevnih nalog v preseganju umetne — povečati več pažnjo politični vzgoji mladine in ti enemu dnevnemu -ooz.navanju planskih nateg, v tein smislu s> tudi aoglastto sprejeL pre Kog glavnega
I -■» cvik Bokal, organ iz.Mor in pobudnik prve mladinske* številke l iti v Kolrdcž,u
Mladinske številke, ki eo pokazale vrčke uspehe, so svoje izkušnje in znanje izmenjale na mladinski kon-'etrenez vseh številk v Zagorju 15. februarja. Mlade rudarje iz. Slovenije >e sprejelo Zagorje z veseljem in zastavami. Zgodovinski dogodek, ki je bil ravno v Zagorju, kjer ?e je osnovala prv.a nila tinska številka, je priznanje organizatorju, mladincu Ludviku Bokalu, pr iznanje Zagorski mla-oini in vsem ostalim. Na drugi strani pa je to dokaz, da je in bo mladina Povsod iniciaior našiti uspehov v izgradnji’ boljše, 1e|>še bodočnosti. Namen tega posvetovanja je bil, da se oelovne izkušnje, ki so e.i jih pridobili mladinci teli številk na svojih deloviščih. prenesejo v vse rudnike v •'šloveniji in da se pmpeš’ ustanavljanje novih »mladinskih številk« in s tem dvigu proizvodnja naših rudniško v, ki dajejo dragocene surovine za '■zpolnjevanje nalog petletnega plana. Hosvelovanje je pokazalo, da IkhIo »-nladinci naših rudnikov izpolnili s.vo-.»* naloge stoodstotno in še naprej '• 'ali zgled tudi 'Starejšim rudarjem.
variš Janez Hočevar, oiganizarij-*** sekretar glavnega odhora Ljudske mladine Slovenije je to tudi v svo-.em referaitu poudaril in ol/ši meje "arzlužil uspehe in napake, ki so se ‘Osedaj Pojavljale v delu »Mladiu k,ih jlevilk« Slaba je organizacija aktivov andske mladine v nekaterih rudniških. ker so okrajni odbori I.MS i p-V»i'i lem organizacijam premalo jo "mai in jiažnije. Tako je precej ru ar-
F..T

L '	^
Člani »Mladinske številka 216 Vzhodnega obrata Trbovlje, kot najboljši mladinski aktiv, so prejeli na konferenci v Zagorju prehodno zastavo.
odbora LMS in napovedali tekmovanje vsem rudarjem mladincem v Ju gosta vi ji	V tem tekmovanju IkhIo
skušali zajeti čimveč mladine v »mladinske številko«, vzgajali bedo nove kvatifiokaiH- rudarje in se politično izgrajevali. Poleg toga so s posvetovanja |»ostali pozdravna pisma tovarišu Titu, Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije in predsedniku vlade LRS.
V imenu GO LMS, je tovariš Perovič k izročil prehodno zastavico ni ladinskemu aktivu rudnika Trbovlje, ki je najbolje organiziral »mladinske številke«. Tudi števdni drugi aktivi in posamezniki so prejeli v znak priznanja lepe knjižne nagrade,med njimi sta tudi Tomaž Horvat, štirikratni
udarn k iz rudnika Mežica in Ludvik Bokal, organizator prve »mladinske številke; -v-Sloveniji.
Mladinsko vodstvo v obratih in rudniški sekretariati I.MS morajo polagali posebno pažnjo na razvoj »mla-dinsk ii številk«, v prvi vrsti morajo voJliti račun s pomočjo sindikalnih pododborov o napovedanem tekmovanju ter gledati, da se rezultati točno odpošiljajo.
Ker je mladinska številka tudi velikega pomena za uvedbo novega, načina dela. ji moramo posvečati čim večjo pažnjo. in to strokovna ali pa sindijtnlnn vodstva. Tako bomo vodili pravilno |>oliliko za dvig našega mladega jamskega kadra in izvršitev naših (danskih nalog.
aiBost i i d disketa aktiva papirnice E teče
Ni šo dcigo tega, odkar se je formiral mladinski »kliv v papirnici Radeče. Takoj po ustanovitvi aktiva so se izvršile volitve, na katere so vsi mkdinci-ke prišli z. veseljem in z namenom, d.a bedo iz svoje sredine izvolili res take funkcionarje, ki jih bodo pravilno vodili v bodeče.
Bober meneč je od tega, kar se je formirat aktiv, pa že krivko beležimo ogromne impehe mladine papirnice. Glede gradnje zadružnegi doma v Radečah so mladinci že na prvem sestanku. ki je bil po volitvah, raz-pravItaJti. kako bi pomagali pri gradnji zadružnega doma. Tov. predsednik je pre-iltogal, da bi si zadali obveznosti. koliko bi napravili v drugem lf»bu pettekke. Ta predlog eo mladinci sprejeli, ter si takoj zadali sledeče obveznemu:
t. Da bodo v Irtu 1948 dali 4 kul— turno-prcavetne prireditve.
2.	Vsak mesec bodo dali 100 prostovoljnih. ur pri gradnji zadružnega doma.
3.	Mladinci v ključavničarskih delavnicah bodo začeli delati iin&taiseij-ski mr/ eri a I za zadružne domove.
4.	Ustanovili bodo brigado, v katera se bodo vključili vsi mladinci in čb.ni sindikata, kaileri bolo šli jx>-inagal na teren kmetom. V to brigado se bodo vključili tudi kovači im šivilje, ki bodo v svoji sitipoki pomagali našemu podeželju
Na dam obletrroe Sovjetske armade 23. februarja 1048 so mladinci aktiva napi muce sodelovali pri akademi ji, ki jo je priredila Zveza borcev v Radečah Pri tej akademiji so mladinci sodelovali tudi s svojim programom ter s svojo mladimikn gwxlbo.
zredvo vn<‘ zbo ov-m * v Tf«ovU»
V nedeljo 22. februarja je bila v Dc- naloge. Po zaključku refersta se jo
lavskem domu v Trbovlj h konferenca aktivistov OF, kjer so bite potkrae .smernice za predifko^eče volitve v okrajne ljudske odboru ti obrazložitev nov ega s »term preskrbe, kakor tudi vezanih cen. Konferenci, na kateri je bito preko 000 aktivi 'tov, ki so dobil: dragocene smernice zi delo na terenu, je pr soistvova.la tudi minister tov. Lidija Senkjtirc.
Konferenco je dvoril sekre> ar okrajnega odbora OF tov. Ribič I<oj-ze ter podal besedo ministru tov. Lici ji šlentjurčevi. let je v izčrpnem referatu nakazila dandflnje goapodarskg
razvila živahna d «dsui;'ija, v k Deri ja lov. minister odgovorila na postavljena vpr :Sanja, t' ko da je lahko vtoriedo dob I jasno sliko Z zavestjo smo odhajali domov, da bomo čim bolje Izr vedli volitve in polmizali vsem našo enotnost la pripravljenost čim uspešneje izvesti postavljene naloge, predvsem organiziranje priprav in samo izvajanje riov.h uredit),zvezne vlade.
Črtajte. širite in dopisujte
v na« Ust
»ZASAVSKI UDARNIK«
Pred 8. marcem, mednarodnim dnem žene
Žene okraja Trbovlje sa izpolnjevanje sklepov
IS. kongresa AFZ
8. MAREC
8. marec, p raz.n.'.k vseli naprednih žena v svetu, ima že svojo zgodovino. OJ lota 1910. ga praznujemo kol borbeni dan žena, ki so aktivno sodelovale v bo. bi za pravice delovnega človeka, za enakopravnost žene, ki danes nadaljujejo borbo za pravice vsega človeštva, borbo proti imperialističnemu barbarstvu, borbo za dokončno zmago demokracije in za vzpostavitev pravičnega miru v svetu. 8. marca 1914. so žene Nemčije dleimonistriinalle p oti aretaciji velike borke za uresničenje prave demoka-erje, Roze Luxemburg, 8. mareg leta 1917 žene Leningrada ''zahtevale, da se možje vrnejo s fronte, da sle prekine krivična imperialistična vojna carske Rusije. 8. marec smo praznovale jugoslovanske ženo v narodno osvobodilna borbi, praznujemo ga po osvoboditvi skupno z 80 milijoni žena vseli narodov, ki so vključene v Mednarodno federacijo žena.
MDFŽ postaja od ustanovnega kongresa v letu 1945 vedno močnejša sila napredka v boirbj za mir in demokracijo. Na vseh svojih zasedanjih podaja analizo (mednarodnega položaja in vedno bolj se potrjuje' pravilnost njene linije, ki jo izraža na , teli zasedanjih in v svojem delu. Njen krog stalno narašča,, stalno vstopajo nove članice. Danes je včlanjenih v MDFŽ med drugimi tudi že G angleških ženskih organizacij, žene južne Koreje, iranske, afriške žene. MDFŽ si je priborila pravico prisostvovati sejam Ekonomsko-gocialnega sveta pri OZN.
Ker se reakcionarne sile boje naraščajoče moči MDFŽ, ustanavljajo kot protiutež nove ženske organizacije. Lela 1947 se je vršil v Parizu kongres meščanske in socialne unije žena, ki pa ni razpravljal o borbi proti fašizmu, o borbi za demokratične pravice, ampak skušal odvrniti pozornost žena od njihove glavne naloge, borbe za mir. Te organizacije nimajo množične zaslombe, podpirajo jih reakcionarne sile. Tako je edini namen te organizacije, razbiti enot-■ nosil žena, članic MDFŽ. Toda njihovo delo je zaman, Žcina,. ki se je enkrat osvobodila verig suženjstva, se ne bo ponovno pustila vkovati vanje in bo branila svojo svobodo, četudi za ceno lastnega življenja; žene, ki se še mora boriti za svoje pravice in s tem za pravice dlelovnega človeka, ne more nihče odvrniti od njene borbe.
Na zadnjem zasedanju Izvršnega odbora MDFŽ v Stockholmu v septembru 1947 so članice podale poročilo o delu organizacije v času od prejšnjega zasedanja, prikazale delo doma, v njihov,ih državah, analiz'rale mednarodni položaj in v zvezi s to analizo postavile pred vse žene sveta največjo nalogo, bombo za mir.
Delo mednarodne reakcije postaja vedno ostrejše in drznejše. S pomočjo svojih najetih advokatov skušajo na razne načine, z navidezno pomočjo v vojni prizadetim državam, zasužnjiti vse narode sveta. Za ceno majhnega dolarskega posojilu hočejo diktirati gospodarski razvoj drugih držav, ali bolje rečeno, gospodarski propad drugih narodov. Nekatere države so zaradi izdajstva svojih kapitalističnih krogov pokleknile pred ameriškim delanjem, toda demokratične države niso prodale svojih narodov in ponosno, gesto s težkhni žrtvami grade svojo gospodarsko neodvisnost. Ker medlnarodui reakciji razni poskusi niso uspeli, ker niso mogli upogniti demokratičnih grl, se poslužujejo drugih podlih sredstev. Kako poteka dostavljanje strojev n,a račun reparacij, kako zavlačujejo ZDA vrnitev našega zlata itd. Kdo je kriv zločinskih zverstev, množični ir umorov in goirja v Grčiji, kdo forsira in pomaga v bojih proti demokratičnim silam Indone-
15. februarja je bil okrajni plenum AFŽ, katerega namen je bil seznaniti žene s pomenom II. kongresa AFŽ v Beogradu in z nalogami, ki stoje pred našo žensko organizacijo. Plenuma se je udeležilo 88 žena iz vsega okraja. Žal niso bili zastopani vsi odbori AFŽ. Nekatere tovarišice imajo do konferenc v okrajnem merilu Se vedno nepravilen odnos in ne morejo ali nočejo razumeti, da so take konference nujne za 'izvrševanje nalog, njim samim pa znatno olajšanje njihovega dela, ker jim konkretno nakažejo, kako izvrševati naloge. Pogrešale smo tudi članice sindikatov, kljub temu, da so bile preko okrajnega sindikalnega sveta pravočasno obveščene. 'Plenuma se je udeležila tudi sekretarka Glavnega odbora tovarišica Mirna Zupančičeva.
Plenum je otvorifa tov. okrajna sekretarka, ki je nato podala poročilo o II. kongresu in podrobno razčlenila vse naloge, ki jih drugo leto petletke poslavlja pred nas, Treba je odločneje pristopiti k mobilizaciji! vseh žena v borbi zn mir, predvsem onih žena, ki eo v borbi sodelovale, ki pa danes stoje ob strani, čestokrat /. izgovorom, dia »o že dovolj naredile, češ sedaj pa naj druge delajo. »Človek je dolžan delati za skupnost, dokler mu to njegove fizične in umske moči dopuščajo«, je dejal maršal Tito na drugem kongresu; tega se mora zavedati vsak delovni človek, vsaka žena. Mobilizirati je treba tudi one žene, ki iz nevednosti in nerazumevanja še stoje ob strani. Da n.ismo teh žena že pritegnile v delo, so največ krivi naši odbori, ki niso znali pravilno pristopiti k tem ženam ali pa se sploh niso zanimali zanje in mirno dopušča ti, da so zapadlo vplivu nasprotnikov.
Druga najvažnejša naloga je posvetiti vse silo dvigu kmetijstva, najti intenzivnejše sodelovanje žena pri reorganizaciji in ustanavljanju zadrug in gradnji zadružnih domov. Da bo to delo uspešno, je treba sestaviti konkretne načrte in jih dosledno izvajati.
V centrih moramo skupno s ■sindikati vključiti novo žensko delovno silo v proizvodnjo in skrbeti z« zaščito žene delavke, delavke matere.
Naša mladina mora biti vzgojena v duhu novo Jugoslavije, naši otroci mo-
zije, Kine, Vietnama? Kdo nosi odgovornost za brezobzirno izkoriščanje žena v Iranu, kdo je povzročitelj bednega človeka, nevrednega življenja kolonialnih narodov? Kdo izziva na mejah Grčije, kdo je diktiral odstranitev zastopnikov ljudstva in vlad Italije in Francije? Tisti, ki so krivi vsega gorja, izkoriščevalci delovnega ljudstva, netilci nove vojne, krvniki svobodoljubnega človeštva.
Njihovo rovarjenje postaja vse drznejše, ne izbirajo sredstev. Toda moč demokratičnih sil se iz dneva v dan utrjuje, iz dneva v dan narašča. Borba med taborom reakcije in taborom napredka postuja ostrejša. Zmaga v tej borb' pa jo odvisna od nas vseh, od vsakega posameznika. Čim številnejše in čim bolj strnjeno bodo naše vrste, tem večja bo naša moč. Žena, ki je v vsaki vojni vihri najbolj prizadeta, ker mora žrtvovali svoje najdiražje, in v naj večjem pomanjkanju skrbeti za svoje najmla.jše, je prva poklicana, da pomnoži vrste borcev za mdr. Sleherno ženo mora spremljati zavest, da z aktivnim sodelovanjem pri gospodarskem utrjevanju države, z razkrinkavanjem vseh akcij svetovnega imperializma, prdfipeva k uspehu naše > petletke, utrjuije s tein demokratične sile in do-prinaša svoj delež v borbi za mir. Zato naj ob letošnjem 8. marcu ne bo žene, id ji je inar sreča in blagostanje njenih otrok, ki bi še ostala izven naših vrst, kr se ne bi vključila v mogočno silo napredka MDFŽ.
rajo hiti dostojni državljani Titove Jugoslavije. Za čim popolnejšo vzgojo je nujno tesnejše sodelovanje šole in doma, skupno reševanje vseh vzgojnih problemov in odtegnitev naših otrok iz vpiliiva naših nasprotnikov, ki bi nam radi: zastrupljali in odtujevali našo mladino.
Z izpolnjevanjem vseh teh nalog bomo utrjevale našo diržavo, utrjevale demokratične sile in vodile neizprosno borbo proti vsem netilcem nove vojne, ki hi radi preko tiru pel našili sinov in hčera v svoje zlate gradove. Z doslednim razkrinkavanjem njihovih podlih dejanj moramo v najod-ločnejšo borbo za miir. Zato naj bo 8. ■ marec dnu mobilizaci je vseli žena v boj za trajen, pravičen mir, za izkoreninjenje vseli reakcionarnih sil.
Po referatu tov. sekretarke so žene razpravljale o raznih gospodarskih in vzgojnih vprašanjih. Razprava je bila živahna, vendar je včasih zašla p"e-več v obravnave osebnih problemov. Pokazala pa je, da si naše aktivistke večkrat same niso na jasnem o pravilnosti ukrepov naše oblasti in iz tega nujno sledeč zaključek, da so ne-obhodno potrebni večkratni skupni sestanki ali seminarji, bodisi v okrajnem merilu ali po sektorjih, zakaj le takrat, ko bodo naše aktivistke popolnoma razumele naš razvoj, bodo lahko s prepričevanjem in prevzgojo uspešno delovale.
Plenum je ob zaključku poslal resoluciji GO AFŽ in IOOF in sprejel sledečih 8 sklepov:
1.	V vseh krajevnih odborih bomo na masovnih sestankih s Oznanile žene s pomenom in nalogami, ki jih je prod nas postavil II. kongres, naredile konkretne sklepe in vodile kontrolo za njihovo izvajanje.
2.	Ulrd.ile bomo našo organizacijo, Vključile vanjo vse zavedne delovne žene in jih zaktivizirale ob nalogah krajevnih planov, katetrih del bomo prevzele nase. Do 8. III. bomo organizirale gospodarske aktive.
8. V centrih bomo vključile v naše odbore članice sindikatov im v tesnem sodelovanju s sindikati skrbele za zaščito žene delavke in z,a vključevanje novo ženske delovne siile v proizvodnjo.
4.	Da izpolnimo najvažnejšo nalogo drugega leta petletke, to je dvig kmetijstva in njegovo vključevanje v izgradnjo socializma, bomo s kultuuno-prosvetnim delom vključile čim več žena v aktivno sodelovanje pri gradnji zadružnih ijomov in pri tem delu naredile 20.000 delovnih ur. Ker se žene centrov zavedamo važnost: gradnje zadružnih domov, bomo zbirale opeko na rudniških izsiipih.
5.	Skrbele bomo, da ne bo ostal neobdelan noben koček zemlje in da bo 1.00 odstotno izpolnjen setveni plan KT.O-ov Žene centrov so obve-
zujemo, da bomo z delovnimi četami sodelovale pri gradnjah v centrih in Iudi pomagale z delovno silo kmečkim predelom.
0. Vestno borno reševale vse socialno skrbstvene probleme in utrdile socialno zdravstvene svete v KLO-ih: St. Gol and, Cemšenik, Izlake, Mit še, Loke-Kisovec, St. Lambert, Kotredež, Dole pri Litiji, Vrhovo, Radeče, Breg, Loka p., Židanom mostu, Mairno, Tur je, Dol pri Hrastniku, Čeče, Gabersko, Urh, Dotrovec.
7.	Z vso pozornostjo bomo čuvale in bdele nad vzgojo naših otrok, da bodo zavedni, dostojni državljani naše ljudske države. V la namen se bonto tesneje povezalo z mladinsko in pionirsko organizacijo in šolo.
8.	Skupno z vsemi naprednimi ženami sveta bomo vodiile vztrajno borbo zn utrditev miru z največjim sovraštvom do imperialističnih vojnih hujskačev, z doslednim razkrinkavanjem njihovih podlih dejanj in namenov in z utrjevanjem demokratičnih sil sveta. Zlasti v tednu 8. marca bomo seznanile vse žene z lrtedna-lodno situacijo. Pomagale bomo demokratični Girčiji s prispevki všteti vrst, da tako okrepimo demokratično borbo grškega ljudstva, ki je prav tako del borbe za svetovni miir.
Po plenumu se jc vršil tečaj za aktivistke. Prijavilo se je 44 tečajnic, udeležilo pa 83. Na tečaju jo podal tov. predsednik okrajne načrtne komisije referat o planskem gospodarstvu, kateremu so tovarišice sledilo z velikim zanimanjem. Poleg tega je bili še organizacijski referat, referat o kulturno prosvetnem delu in o statistiki. Po vseh referatih je bila živahna razprava, tako da so se tovarišice podrobno seznanile z marsikaterimi tekočimi problemi, bile s tečajem prav zadovoljne in ob koncu izrazile željo, da bi 6e tak' tečaji večkrat vršili. Izjavite so tudi, da bodo tudi ostale žene zainteresirale za tečaje, ker so mnogo pridobile in jim bo v bodoče delo lažje. Okrajni OF je priskrbel tovarišicam prehrano, mestni AFŽ v Trbovljah pa prenočišča, tako da je bila tudi materielna stran tečaja dobro pripravljena.
A: ssdemlia DiO v Hrastniku
V nedeljo 25. I. t. L smo imeli priliko ponovno videli naše najmlajše pionirčke na odru. Dcnn igre in dela je že šestkrat v teku enega leta priredil s svojimi gojenci akademijo. Te akademije so v kraju že tako priljubljene, da so to, pot zasedli gledalci v dvorani prav liso prostore do zadnjega kotička. Nase neumorne in požrtvovalne vzgojiteljice na čelu tov. Ocvirkova so naučile otroke kaj lepe prizorčke, deklamacije, narodna kola, rajalne vaje in pesmice. Tako deklice kot dečki so nastopali neprisiljeno, prav kol da bi se kretali v svoji igralnici. Se radovedno so se ozirali v dvorano po mamicah in aitokih. Kaj zato, če so s© pri tem malo spodtak-nili. Igrico so hitro ujeli in nadaljevali ter s tem samo dokazali svojo spretnost.
Dom igre in deta v Hrastniku
Iz življenju in dela naš ih rudnikov
iw«ori zagorsHib radar e* m izaoln evrnfe p ana
Vojne jc konec, okupator je pregnan, ne bo se povrnil več. Ne bo nam porušil, kar si bomo s trudom zgradili. Močni smo. Dosli je bilo gorja in trpljenja. Še lista industrija, kar jo je zapustila stara Jugoslavija, je bila deloma uničena. 1’orušeno tovarne, rudniki zaliti z ■vodo. ,,Kaj sedaj?" se izprašujejo rudarji. „Kako naj začnemo?” S praznimi rokami je težko začeti. ..Samo z dobro voljo pa bo šlo," jih vzpodbujajo demobilizirani borci. Začeti je treba boj. še težji boj kol je bil do sedaj, boj za obnovo domovine. Zavihajo si rokave, in s krampom ter loputo na rami se podajo v jamo. Delo je težko in naporno. Borba z vodo, ognjem, zreški in metanom, ki je največja nevarnost v jami. Res nevarno je življenje globoko pod zemljo. Počasi gre delo naprej. Strojev ni ali so pa pokvarjeni, kar je najbolj pereče vprašanje. Tudi tc ovire se počasi rešujejo z neumornim delom, kovačev, ključavničarjev, varilcev in elektrikarjev, ki so prvi pomočniki ru-Piarju, brez katerih rudar ne more biti._ Oni vzdržujejo vos pogon v Jami in zunaj. Največje priznajo in tudi nagrade so zaslužili ti tovariši za svoje požrtvovalno delo. Delali so ponoči in podnevi, ob vsaki uri so bili na razpolago. Ni jim bilo težko vstali iz tople postelje, čeravno je zunaj ji a dal dež ali sneg. Ako sc je Pokvarila sesalkn, jo jc popravil lo-yariš Celestina, če kompresor ni dajal dovolj zraka,, je bil tovariš Mo-skon takoj pri njem kakor zdravnik pri bolniku. Zupan in Ravnikar sla pa skrbela, da so bile električne naprave vedno v redu. Z vsem razpoložljivim materialom so kovinarji storil^ vse, novatorji in racionnli-zalorji so izdelovali nadomestne dc-le za pokvarjene stroje. Med njimi so: Likar, Ludvik, Riter Jože, Ravnikar Polde, Majer Anton, Ceneči Franc in Železnik Janez, ki so bili tudi proglašeni za udarnike in nagrajeni. Razno govorjenje reakcionarnih elementov, da brez pomoči inozemstva ne bo šlo, sc ni uresničilo.
Rudnik jc v polnem obratu. Vo-z"-ek za vozičkom, nnpolnien s premogom, prihaja na dan, Separacija R« sprejme v svoje nenasitno žrelo, ga čisti in pore. Vsak dan ga je več. i ekrnuje se. Ne samo rudnik z rudnikom, ampak vsak posameznik se jnidi. da čim več naredi, da se izboljša raven našega življenja.
Delamo v planskem gospodarstvu, itotok delavcev je z dneva v dan
večji in s tem se dviga proizvodnja. Izpolnili prvi letni plan naše petletke je bila glavna naloga zagorsekga rudarja. Dolgo se je bojeval vsak posameznik na polju dela z raznimi iežkočami. Grafikoni so kazali več ali manj dnevnega ali mesečnega uspeha. Ali končno mu jc le uspelo 29. decembra 1917 izpolnili to veliko nalogo, ki jo je nosil v srcu vse lelo, kljub lemii, da je bil plan trikrat povišan. S tem je prinesel znaten delež k obnovi in izgradnji naše ljudske države, ki gre po poli v socializem.
Dnevi bežijo, prav lako tudi leta. Stanovanjski bloki za rudarje kar vidno rastejo iz tal. Gradi se zdravstveni doni. Fronlovci so dali 4950 prostvoljnih ur pri gradnji lega doma, kar znese okrog 50.000 din. Nešteto jc bilo tudi drugih delovnih akcij, kakor popravila cest, kanalizacije. prostovoljno delo na kmetih ild.
Preskrba jc dokaj dobra. Vodstvo rudnika in sindikalna podružnica skrbita za delavce, da dobijo izredne dodatke slanine, sladkorja in še druge predmete ter to brezplačno.
Mladina se udeležu je 'polnoštevilno pri vseh delih, posebno se izkaže v rudniku. Ustanovile so se mladinske številke, ki visoko presegajo normo. Dobro se jc izkazala številka 180 v obratu ..Kotredež" s tovarišem Bokalom in Slaparjem Jožetom na čelu. V obratu ..Podstrana" je najboljša številka 224. ki jo vodita mladinca Mandelc Franc in Balantič
Podstrana mora biti prva! Zagrizeni odločni so Podstrančani. Vidiš jih povsod skupaj. So kot ena družina, ki vedno razpravlja o problemih jame. Podstrana še ni velik obrat, a daje razmeroma več kot druge mnogo bolj razvite jame.
Ne smemo misliti, da tovariši iz Podsirnne to prvo mesto dosegajo zato, ker jim je plan nizko odmerjen. Ne, največje borbe s pritiskom imajo, težko vozijo vozičke po stisnjenih progah k jaškom, pa so njih učinki vseeno večji kakor drugod, kakor na primer v Koiredežu, kjer tesne proge nikjer ne ovirajo izvoza. Plan je Podsfrani odmerjen v takšni višini, kakor ga lahko pričakujemo od najbolj izbranega in najbolj strnjenega kolektiva. In tak kolektiv je na Podstrani. So to skromni in marljivi ljudje, ki kopljejo premog pod
Lado. saj naložita dnevno 30 do 35 vozičkov premoga. Norma je šest vozičkov za enega mladinca na dan ali mladina jo prekorači, ker dela složno v medsebojni pomoči. Neka- ; teri slari rudarji jo nekako čudno J gledajo. Mladina uspešno izvršuje in premaguje vse ovire in težave. Ro I težkem in napornem delu ima dosli j razvedrila. Ustanovljene so čitalnice, ! rdeči količki, na razpolago ima radio, šah in še druge igro. Poleg lega obiskuje strokovne tečaje, kjer se teoretično in praktično usposablja. Večina jih sodeluje pri fizkulturnem društvu, a najlepša panoga jim je nogomet.
Prvo leto Titove petletke je za nami. Zasavska industrija je lahko ponosna, ker stopa v prvih vrstah v armadi dela, kegjjc častno izpolnila svoje naloge, kljub težkemu in napornemu delu. Ako analiziramo uspehe v letu 1947, vidimo, da je še mnogo pomanjkljivosti. Dvigniti je treba do najvišje stopnje delovno disciplino, organizirati razne tečaje, izboljšali tehnične in higienske prilike na deloviščih, še tesnejše sodelovali z upravo in sindikatom, ker na ta način bomo lažje in bolj gotovo dosegli in presegli plan.
Ta izkustva,, ki smo jih pridobili v prejšnjem letu, nam bodo kažipot v nadaljnjem delu. Naša dolžnost in dolžnost vsakega posameznika je, da z novim elanom in še z večjo požrtvovalnostjo prime za delo, da bodo naši uspehi še večji, da bomo zgled drugim, kaj zmore svobodno ljudstvo s svobodnim delom. L. J.
goro, ki jim pritiska na rove in jim dela s tern največje ovire. Toda rudarji Podstrane so neuklonljivi. Kljub vsem težkim razmeram rinejo v sloj in ga premagujejo s poletom, ki ga v Zagorju njim ni najli enakega. Včasih se na Podstrani preveč zaženejo in pozabijo na varnost v svojem poletu, a se kmalu znajdejo in zamujeno popravijo. Toda tako velikega truda za plan pri nas res ni nikjer najti in zato moramo tovarišem iz Podstrane izreči res vse priznanje.
Tudi ženske so se vključile v jamsko delo. Udarnice iz kamnoloma so šle v jamo in sedaj pri vožnji v jami kažejo iste delovne odlike, ki so jih imele na površini. So zelo skrbne in smo z njimi zelo zadovoljni.
januarja je bila najboljša številka na obraiu mladinska št. 213. Bila se je odločna borba med njo in ostalimi
| Biti udarnik ne pomeni samo delati za to, da se čim več i zgradi, ne pomeni delati samo za sebe. To ni najvažnejše in vi se sami tega zavedate. Biti udarnik pomeni biti visoko zaveden in delati za skupnosti za boljšo bodočnost, za vse ljudstvo, pomeni — dati vse iz sebe v korist vsega ljudstva. (Iz govora maršala Tita na prvem zletu udarnikov Srbije.)
številkami. Mladinska številka je zmagala. V prvi polovici tega meseca je mladinska številka nadaljevala z borbo, a je to pot podlegla udarni Čretnikovi skupini. Borba gre naprej.
S kolektivom, kakršnega imamo v Podsfrani, se da mnogo doseči. Da je tekmovalni duh pri vseh enako razvit, kažejo razgovori s tovariši, ki jih obiščemo. Vsi zatrjujejo, da bi lahko dali še več, če bi imeli dovolj posode na razpolago.
Toda s posodo je pri nas velik križ. Manjka nam vedno in povsod vozičkov.
In še nekaj močno ovira naše delo. Tako rudar, kakor strelec in nadzornik pogrešajo dobre obutve. Močan pritisk dviga tla, zaradi česar je vzdrževanje dobre kanalizacije zelo težavno.
Vendar je podstranski kolektiv kljub vsem težkočam zatrdno sklenil, da mora v medobrainem februarskem tekmovanju zmagati. Borba bo še težka, ali pri volji do vedno večjih uspehov, ki je tukaj, si je težko misliti, da bodo rudarji iz Podstrane dovolili vzeti si prvo mesto v zagorskem rudniku, ki si ga za sedaj čuvajo.
Trbovlje, 23. fehr. 1948. II rast niški delovni kolektiv rudarjev je v nedeljo
22.	febr. 1948. svečano proglasil udarnike, prvič v letošnjem letu. V dvorani delavskega doma so se zbrali rudarji in žene, da dajo priznanja udarnikom, med njuni tudi štirikratnim in petkratnim. Vseh udarnikov je bilo proglašenih 27, izmed teh lij ki so bili proglašeni prvič, osem, lu so bili proglašeni drugič, tretjič sta bila proglašena dva, četrtič dva in sicer tovariš Kovač Karel in Golouh Matevž. Med 27 udarniki pa ®o bili tudi štirje, ki so zaslužit* cesten naslov petkratnega udarnika, to so Kozole Dominik, Ferlič Jože, Kmet Martin iu Žrbert Leopold. Pri proslavi: je sodelovala rudarska godba, ki je v uvodu zaigrala himno.
Obrat Podstrana je prvi prt izpolnjevanju plana
le pogonske in gradbeno prvine. ki so proizvajajo v Trbovljah, so osno-',a za vsako industrializacijo. K tem P'°m prvinam moramo prišteti še že-lozo jn tako imamo glavne elemente. s katerimi je moči postaviti in po-Knati v obrat industrijo in tehniko. Les potrebujemo za postavitev indu-sf,|,>.|o še mnogo drugih gradbenih jmovi, toda za ostale nj potrebno ta-K° mnogih delovnih rok. Tudi niso ostalo snovi potrebne v tako velikih količinah. Zato dajemo pečat važno-Jh ravno dvem gradbenim prvinam: znfezu, cementu jn dvem pogonskim: Premogu in elektriki.
v Trbovljah se proizvajajo naslov-Pe tri prvine. Niso lo mali obrati, nasprotno, zalaga so.velik del nešc dr. zave s proizvedi iz teh obratov. Po-. £ tega sta ravno trboveljski cement Premog kakovostno med njijbolj-Sl'mj v državi. Zalo jc potreba po teh Prvinah velika in pomanjkanje ene Pia lorije povleče za seboj padec proizvodnjo drugih. Tako hočemo tia rolko pokazati, kako so vso te indu-sll'.je povezane med seboj. Pa ne sa. m.° imenovane i*bistrijo. Pomanjlta-nJe elektrike, pivmogu ali cemcnin, POseze tako globoko v življenje vseli
mogočih industrij, da lahko vse načrte zavleče in vse predvideno delo (zaustavi.
Po poglejmo povezanost naslovnih treh industrij, saj te so nam najbolj poznane. Dolga jo pot koščka premoga, ki leži pod zemljo iz katero ga je izkopal ta trenutek kramp rudarja, pa do kotla v elektrarni, kjer se njegova toplotna energija uporabi za proizvodnjo paro. n para služi kot pogonsko sred-stvo za turbine, k', ženejo generator, kjer se proizvaja elektrika. Dostj zaprek je treba premagati, da ta košček premoga pride srečno v kotel. V vozičkih pride skozi rove na separacijo in po transportnih trakovih dalje nad kotel. In ako ena izmed naprav za dalj časa obstoji, je že nevarnost, da bo elektrarna ostala brez svoje pogonske hrane in oslabi mrtva. Drugi košček premoga mora priti zopet, v cementarno po ravno tako negotovi in dolgi poti, da toplotno drži pr; življenju obrat cementarno.
Poglejmo sedaj še drug slučaj,, ko zaradi kakšnih neprilik elektrarna ne daje električne energije rudniku in cementarni. V obeh postrojenjih delo popolnoma obstane, iz vseli tele-
fonskih aparatov se stekujo v elektrarno proseča vprašanja, kdaj Do elektrarniški stikalen zopet poslu! električno energijo v daljnovode in kablovode, ki bo zopet pognala pogonske stroje ter oživela obratovanje rudnika in cementarne. Zaradi tako dalekosežnega posega elektrike v življenje industrije, pa tudj vsakega posameznika. jo delovnemu kolektiVu elektrarne naložena še posebna odgovornost, da položi v svoje delo vse znanje jn trud za dosego nemotenega obratovanja.
Tudi cement je važen činitelj v obratovanju rudnika in elektrarne. Ne posegu sicer v redno dnevno obratovanje. Toda povečave obeh postrojenj ali pregradnje v cilju izboljšanja in pocenitve proizvodnjo si ne moremo zamisliti brez cementa.
Iz te obrazložitve si lahko predo-čjmo kako je življenje vseh industrij med seboj povezano. Nekatere so bolj, nekatere so zopet matij odvisne od rednega obratovanja sosednih industrij. Vendar prej ali slej zaustavi pomanjkanje ene gradbene ali pogonske prvine, tudi proizvodnjo vseh ostalih. Najbolj izrazit primer sta rudnik in elektrarna v Trbovljah, ki v rednem obratovanju hranita eden drugega, vse viške proizvodnje pa od-
dajata drugim potrošnikom. Je pa pri teh dveh postrojenjih šo ena važna okolnost, od katere zavisi redno obratovanje. Elektrarna si za gotovo dobo obratovanja lahko nakopiči premoga in tako dolgo, da porabi to zalogo, lahko obratuje neodvisno od rudnika. Kako važno je neodvisno obratovanje, vedo vsi uslužbenci rudnika. Ob ukinitvi elektrike v njihovih strojili popolnoma ohromi delo na rudniku. Tehnika ne pozna možnosti akumulacij«? električne energije pri izmeničnem toku, kateri sistem moremo edino uporabljati pri tako obširnem postrojenju kot je rudnik in pri tako veliki porabi. Generator v elektrarni proizvaja vedno samo tolikox energije, kolikor jo trenutno rabijo priključeni električni stroji. Iz razloženega je razvidno, da pomaga uslužbenec na elektrarni s svojim skrbnim j n predanim delom rudarju, da ta nakopl je čim več premoga.
Tz obrazloženega problema, ki so imenuje povezava med industrijami, ic razvidno, da ne sme nobena industrija zastati v svoji proizvodnji. 'IV* je tem bolj pereče sedaj, ko zaloge v večini slučajev še niso ustvarjenj. — Daj —dani, sc giasj naravno pravilo, ki ne volja samo za posameznika, ampak se strogo ravna po njem tudi vsa* lea industrija.
Ii niški odbori li nežične irganizaciie mora o poseliti vež skrbi vračajočim se izseljencem
Izseljeniško vprašanje je bila boleča socialna rana stare Jugoslavije. Tisoči in tisoči naših rojakov so morali v tujino, ker doma ni bilo kruha. Ta problem srno pričeli reševali v novi Jugoslaviji z organizacijo povratka izseljeniških družin. Doslej se je vrnilo iz tujine že več tisoč naših rojakov. Prišli so iz Kanade, Amerike, Francije, Belgije, Nemčije m prav le dni se je nova velika skupina vrnila iz Avstralije. Veličasten sprejem »Partizanke« dokazuje veliko skrb najvišjih predstavnikov naše ljudske oblasti, dokazuje radost vseh delovnih ljudi ob zavesti, da se vrača naša kriiz tujine, da zakipi v ustvarjali)« zanosu.
Prav ob tem sprejemu pa se moramo vprašati, ali smo storili vse, da bi se naši povratniki čim bolje počutili med nami. Na lo vprašanje nam bodo dale najboljši odgovor ugotovitve Konlrolne komisije, ki je pregledala, kako žive naši izseljenci, ki so se že prej vrnili, kakšno stanovanja iir.a;o, kakšne težave srečujejo V vsakdanjem življenju ler kako so lim krajevni oblastveni organi in množične organizacije pomagale in jih vpeljale v novo življenje
Kontrolni organi so iz razgovorov z izseljenci in s proučevanjem njihovih življenjskih prilik ugotovili, da so se mnogi oblastveni organi res potrudili, da bi se izseljenci kai najbolj ; počutili. Obratno po so ugotovili, da nekateri, posebno krajevni oblastveni organi in krajevne množične organizacije, niso smatrale pomoč tem vrnivšim se sorojakom kot svojo dolžnost. Izseljenci so bili ob prihodu najprej dodeljeni v tako zvali o izseljeniško bazo. ki je pri nas v Kamniku Od tod so bili nameščeni v različne kraje Ker krajevni organi n so bili vedno obveščeni o njihovem prihodu, iun n.so mogli že ob prihodu nuditi svoje pomoči in la pomanjkljivost je povzročila še druge napake.
Vsi naši rojaki, ki so se vrnili iz tujTie, so dalje časa, nekateri celo desetletja, prebili v tujini in razumljivo, d« jim je za razumevanje in poznavanje naše nove ljudske skupnosti nujno potrebna pomoč. Pri tem imajo glavno nalogo množične organizacije in krajevni oblastveni organi. Organizacije Osvobodilne fronte, AFŽ, I.MS in sindikati bi morali izseljence ne le vključevati kot svoje člane, temveč bi jim morali tudi pomagali pri vsakdanjem delu, jih uvajati v novo okolje itd. Nekatere krajevne organizacije pa te svoje naloge niso prav razumele, niso nudile 'pomoči ali pa v premajhni meri. Ko so ti naši sorojaki prišli iz zbirne baze v različne kraje, ponekod niso našli pri oblastvenih organih prave pomoči, ali pa so jim nudili samo takšno pomoč, kakor je običajna novo priseljenim prebivalcem
Iz te premajhne pozornosti nekaterih krajevnili organov pa so se rodile mnoge manjše in večje napake. Ena najtežjih je dodeljevanje stanovanj za izseljence. Res je, da pri nas skoraj ni večjega kraja, kjer ne bi vladala stanovanjska stiska. To so tudi izseljenci razumeli. Vendar pa hi se marsikje z več volje dalo najti za te naše sorojake boljša stanovanja. Primer vestnosti in dokaz, da je mogoče to vprašanje zadovoljivo rešiti, je pokazala uprava rudnika v Velenju. Čeprav je tudi tu velika stiska za stanovanja, so dobili izseljenci primerna stanovanja v noviti delavskih stavbali, nekateri pa v privatnih poslopjih. Uprava rudnika je namreč pravočasno poskrbela za njihovo nastanitev in tudi razumela, da jim mora nuditi čini večjo pomoč. Ker je večina izseljencev, ki so prišli v Velenje, iz Vestfalije, od koder niso mogli prepeljati s sabo pohištva.
jiin je rudniška uprava preskrbela tudi najpotrebnejšo opravo, potem pa oskrbela serijsko izdelavo pohištva. Posamezniki so dobili kratkoročna posojila za nabavo različnih življenjskih potrebščin in za ureditev novega doma.
Nasprotni primeri pa dokazujejo, kako slabo so nekateri krajevni organi tolmačili svoje naloge do izseljencev. V Zabukovico je prišlo n. pr. 22 družin, katerih družinski člani so zaposleni v rudniku. Večini teh družin so nakazali stanovanje v Žalen, ena je dobila stanovanje v rudniški stavbi v Zabukovici, pet pa v Grižah. V Žalcu so te izseljence naselili v bivši sušilnici hmelja, ki jo je uprava rudnika kupila, da bi jo preuredila za delavska stanovanja. Ker pa so z adaptacijo zavlačevali, so za izseljeniške družine naplavili v tej sušilnici provizorična stanovanja, ki pa nikakor ne odgovarjajo
Kakor krajevni ljudski odboi, pa tudi množične organizacij v Žalcu niso storile svoje dolžnosti izseljeniškim družinam niso pomagale, nekaterih niti niso pritegnile v svoje organizacije, to se prav; d« niso storile dovolj, da bi se izseljenci počutili kar najboljše med njimi
Sličen primer so Honholm organi ugotovili tudi v rudniku Senovo 21 izseljeniških družin. Katerih d nižinski člani delajo v Seoovškem rudniku, je nastanjenih v Rajheribuigu, od teh 17 v gradu Čeprav so krajevne oblasti pa tudi uprava rudnika vedeti za prihod izseljencev, niso pravočasno poskrbeli za u red Te v prostorov ;n so bili nekateri izseljenci nastanjeni v nepobeliene. mračne prostore
Druga napaka, ki bi jo tudi lahko krajevni organi odpravili, je vprašanje preskrbe teh izseljeniških družin. Nekatere med njimi, posebno tiste, ki so prišle iz Weslfaiije, niso mogle vzeti s sabo nobefiega pohištva, ker jim okupacijske oblasti niso dale na razpolago železniških voz. Za te družine bi morali kiajevui organi preskrbeli vsaj najnujnejše pohištvo, tistim družinam, ki nimajo trenutno denarnih sredstev, pa dati kredit za nabavo pohišiva. lo vprašanje je, kakor smo omenili, dobro rešila uprava rudnika v Velenju. Prav nič pa niso storili za to v Zabukovici, Zagorju m R a j -henburgu, premalo pa tudi v K o č e v j ii. Večina teh krajevnih organov se je kontrolnim organom izgovarjala, da ni mogoče dobiti mizarjev. Toda nihče ni stopil v stik s sindikalno podružnico kakšne mizarske delavnice, ker bi se tako kakor v Velenju dalo tudi drugje organizirati, da bi mizarska delavnica z nadurnim ali pa četo prostovoljnim delom izdelala najnujnejše pohištvo.
V Senovem in Kočevju so tudi preskrbo za te izseljence slabo organizirali.
Redkejše so bite napake pri zaposlitvi. V Hrastniku sta se zaradi zaposlitve pritožila dva izseljenca. Eden je kot lesar zaposlen v jami pa bi zaradi šibkega zdravja rad imel lažje delo. Drugi, mlad, močan tovariš, ki je postal celo udarnik, pa je želel težje deto. Sindikalna organizacija ni dovolj delala s tema dve-"ja tovarišema ter ni mogla poznati njunih želja zaradi zaposlitve, kar pa bi bila njena dolžnost. Več primerov pa je, da množične organizacije niso znale pritegniti k delu mladince in mladinke. Tako sta v Senovem dve sesiri dražine Meh, ki sta bili na mladinski progi, kjer je bila ena od njiju celo udarnica. Ti tovarišici sta se obrnili zaradi dela na mladinsko organizacijo, ta pa zanje ni poskrbe-
la ničesar, ni ju pritegnila v mladinsko delo, niti jima ni svetovala glede zaposlitve.
Napaka, ki prav tako dokazuje, da množične organizacije v nekaterih krajih ne razumejo pravilno svoje naloge do izseljencev, je štaba organizacija krajevnih jezikovnih tečajev. Otroci izseljencev, ki obiskujejo slovenske šote, imajo pogostokrat težave z jezikom, ker se v tujini niso učili materinščine. Toda s šolskim poukom bodo to že nadoknadili. Težje je za starejšo mladino, ki je odrasla šolskim klopem, pa tudi za nekatere odrasle, ki znajo slabo slovensko. Ponekod izseljenci sami žele, da bi organizirali jezikovne tečaje, kjer bi se učili slovenščine. Redko kje pa so množične organizacije razumete to svojo nalogo. V Zagorju, pa tudi v I r b o v 1 j a h do pregleda niso pomislili na ta problem, čeprav je več mladincev izseljeniških družin, ki bi se radi učili jezika
H koncu moramo omeniti še tudi nepravilen odnos do izseljencev, ki se je pojavil med nekaterimi prebivalci posameznih krajev. Ponekod namreč ne samo, da niso pomagali izseljencem, temveč so jih celo odbijati, ker izseljenci niso govorili slovenščine. To pa je zopet krivda krajevnih množičnih organizacij, ki niso s političnim delom prikazale nepravilnost takšnih odnosov ali pa tudi poučite prebivalce, da morajo izseljencem nuditi vso svojo pomoč.
Kontrolni organi so podvzeti vse potrebne ukrepe, da sc taki nedo-statki ne bodo več ponavljali in da sa bodo naši sorojaki, ki so se vrnili iz tujine, počutiti res najboije med nami. Dolžnost vseh, ki imajo posredne ali neposredne stike z izseljenci, pa je, da jim ob vsak: pri-liik pomagajo, da bodo ti res čutili, da so prišli v svojo domovino, ki ima prerojena dovolj kruha za vse svoje delovne ljudi.
Delo za grastaifs zadružnih domov 1 ne sme	zaradi daiega vremena
m snsga
V	trboveljskem okraju sp je že začeto pripravi j J.:’, je materiala za gradnjo /.-družnih domov. Mraz iri sneg sta zadnje dni povzročita, da je delo delno zavrto, vendar kljub temu napreduje. V' kraju MLIN SE imajo do sedaj že pripravljenega <10 ne' peska, od katerega ga je že 4(j m 1 na stavbt-fceu. Na mestu ima je že 4 ra> daste in nekaj kublkov neobdelanega lesa, kakor tudi 700 komadov zidne opeke. Do 15. februarja 1!M8 <$o zadružniki opravili 51 ur, mladina S 70 prostovoljnih ur m delavci iz Zagorju 153 ur prostovoljnega dela. če ho vreme ugodno. bodo začeli s 1. marcem kopati temelje. V Izlakah je bila (zvedena decentralizacija zadruge'In s« dela za zadružni dom v teku, tako da |>o stavba že letos služila svojemu namerni. Na stavbišču se Jcer do sedaj ni delalo, vendar pripravljajo material in opravljajo tudi mizarska dela.
V	Pl*A 1*1!ETNEM, kjer so sedaj začetne težave, premagane, s-o že pričeli z delom, pripravili so jame za apno in imajo na stavbiščn že 25 m’ obdelanega lesa in 8 m” kamenja. ZIDANI MOST je prav pralno poprijel »a deta; izgotovljen je načrt ter so na licu mesta že pripravili 20 komadov opeke. Zagotovljenih imajo že 20 ton apna in 10 ton cementa, ki ga bodo delavci v Zid nem mostu s prostovoljni!)! delom pripraviti. Na stavbišču. kjer bo zadružni dom stal, so odstranili l.‘ini' materiala in n sbr Ii 500 kg starega železa.
mu. V DOBOVCU pripravljajo apnence in drva za žga.nje apna. V nedeljo dne 15. februarju je bila mladim, tz Dobovca zelo pridna na delu. Tudi v KLEK L nad Trbovljami bodo gradili zadružni dom; izbrali so si že zemljišče in imajo že sprejete obveznosti za les in delovno silo. V ŠT. JURIJU POD KUMOM, kjer pred tromi tedni niso boleli nič slišati o gradnji zadružnega doma, je sedaj stenje popolnoma drugačno. Na masovnem sestanku, ki je bil v nedeljo 1!». februarja, je prebivalstvo pokazalo vehilto razumcvE-i?jc, S.moiiileiativao so pričeli sprejemati obveznost ter se na licu mesta obvezali za 25 ni:l |e.a in 45 delovnih di.ii z vprežno živino. Tako bo tudi v Št. -turiju ped Klunom sta! zadružni dom, ki trn ponos kraja.
Dosedanje delo nam kuže, da ja povsod postalo živahnejše in večjo razumevanje za gradnjo zadružnih de. mov. Vendar pa je treba poudariti, da zapadli sneg ne sme ovirati in zavlačevati naših priprav za gradnjo /,a-družuih domov. V tem časti morimo izkoristili vse možnosti, da delo np bi stalo. Predvsem bomo opravljali tista pripravljalna dela, za katcra nam bo sneg celo omogočil lažjo in hitrejšo 'izvedbo. To je sedaj zlesti pripravljanje liMn in dovnz n i gradbišča. V tena čas« moramo tudi še bolj stopnji v»,ti naše politično delo, da bomo vsakega pos mieznlka seznanili 7. ogrome n pomenom z'družnega doma in vel; ;- -ga razvoj« nafte vasi, Pravilna trim; -
Tud! v KADEČ:AH pripravljajo tna-; č.enje uredb zvezne vlade, ki zagr.i teriJl, V DOLAH pri L t ji katerega j tja jo ne&emn kmetu pravilno lzme>* •-uprava za gradnjo zadružnega doma I vo kmetijskih In industrijskih pr -je spreleta obveznost, do ho do dne vodov, je en > Izmed osnovnih rvsJmg 27. aprila dom pod streho, Imajo že j uaftega nolštičonga in organizacijski -ca gradilSSčn več ICCO ko/a dov stre.š- I g« dela V tej bič! bodo naši »»družni opeke, zidne opeke In 25 m' le«*.! domovi Sp večja pridobitev n- ft» vasi Med ljudstvom na Dolah je veliko ra- | :n gradn\) domov zato sprejemi. 1110 •/.umevanje za gradnjo zadružnega do- | fte z. večjim poletom.
Prv* prestin\\ti
Lepo hladno jutro. Iz Zagorja proti Trojanam brni motor tovornega avtomobila. Poln avto mladih nasmejanih lic. Prva ekipa prostovoljnih delavcev, ki jo je organiziral lov. Burkelja Viktor, predsednik KI.O Zagorje, se ozira po poti proti cilju. Motor hrumi, vzpenja sc po I! km dolgem v serpentinah zavitem klancu in doseže višinsko točko, Ekipa je -dospela v Trojane. Po kratkem razgovoru je takoi razhod na posamezne delovne sektorje- Pripravili je treba pesek za beton in jamo za apno. Nekaj jih ostane v Trojanah, da pripravijo prostor za apno. drugi del bo raztovarjal dovozen material, a tretji del je za avtom odbrzel v G km oddaljen kamnolom in nakladal pesek.
Prvi prostovoljni delavci KI.O gorje so pokazati na uspeh m\se skupnosti iti požrtvovalnega dela. Dva in dvaiset mladih moči je la dam pripravilo za graditev zadružnega doma v Trojanah 15 m" peska z vsem potrebnim dovozom.
Prvi koraki so storjeni in z.adružni dom se ho veča! po narodnem -pregovoru .kamen do kamna...“
Oh štirih so se prostovoljni delavci potil ovili od Trobim. Vrnili so »■e v Zapor je. kjer jih je čakalo njihovo delo.
Popravek! V tretji številki našega hsta je hita v članku: »Plač-cvan-o davkov« pomota. Pravilno hi se moralo glasili: vas SELO in 11 e vas Vine, kar s tem popravljamo.
©fvoiitev siMiJcalnega doma na pMcdfosra Vstofifsega ©frcata
»Vz-hmJni obrat« — Otvo rliov rdečega kotička
Februarja 1948 jc bil olvorjcn prvi mladinski dom, ki ga jc s prostovoljnim delom obnovil pododbor Vzhodnega obrala. Pri otvoritvi jc predsednik lov. Suša pozdravil vse navzoče zastopnike ljudske oblasti in upravnega odbora podružnice. Obenem se je zahvalil tudi upravi, ki je razumela potrebo po mladinskem domu. Predvsem sc jc zahvalil lov. Karlu Sotlerju, ki je največ doprinesel za graditev sindikalnega doma, ker je izvršil 71 prostovoljnih ur. Poleg tega pa je šc doma izvršil portret tov. maša la Tita.
V Trbovljah se poje, poje pri vsaki priliki, ob rojstvu, svatbi, smrti, pod oknom, po delu, doma, v gostilni, na cesti. Vendar vse to petje ni organizirano. Ves dober material se izkriči v gostilnah In na ulicah. Predvsem In razumljivo jc, da poje mladina. In kaj poje ta mladina: redko boš že slišal kako udarno pesem, narodnih ne slišimo več, pogosto pa pesmi tanga, angleške valčke itd. v jazz-izvedbi. Mladina ne gre v pevske zbore, razen najmlajših, katerih jc razmeroma malo število v pionirjih.
V	imenu ljudske oblasti sc jc zahvalil tov. Gornik Rudi. v imenu upravnega odbora tov. žibret Filip in v imenu Uprave tov. Pelko.
Vsi so poudarjali pomen lega doma. kjer se bo ustanovil rdeči kotiček’ knjižnica in v splošnem bo na razpolago omenjeni obratni mladini.
V	imenu mladine je spregovoril
nekaj besed tudi lov. Kukavica Anton in pozval mladino, naj sc v tem domu izgrajuje, kor je to njena važna naloga.	K. F.
V Trbovljah Imamo pevski zbor »Zarjo«, ki obstoja le vrsto let, vendar v teli zborih vidiš nastopati iz leta v leto ene in Iste ljudi; ni nikakega prirastka, ni mladine; rekel bi, da zbor prehaja v zbor penzionistov, kar sc mu pozna tudi pri izvajanjih. Kje je krivda? Kdo je kriv, da ni dotoka mladih grl v »Zarjo«. »Slavček« jc pred vojno vzgojil lepo število pevcev, od katerih pa mislimo, da je samo eden v »Zarji«. S prihodom okupatorja jc »Slavček« prenehat z delom; nasledili so mu v svobodi pionirji in bo
trajalo vrsto let, da bo zopet primeren, pevsko že izšolan material na razpolago za zbor. Predvojnih »slavčkov« ni, v »Zarji« ni mladine. »Zarja« sc trudi ves čas, da bi jo pritegnila v svoje vrste, vendar ji ne uspe, menda zato, ker tvori »Zarja« nekako samostojno enoto, ki ljubosumno čuva svoje tradicije In sc mladi ljudje v njej ne počuti,ra dobro. Ne trdimo, da jc temu taka, nerazumljivo pa nam je, da ne znajo »Zarjaši«, ki so večinoma delavci v raznih obratih, pritegniti svojih mlajših tovarišev v svoj zbor. Krivda pa je na drugi strani tudi na mladini sami. ki sic/r rada poje v gostilnah, na ulicah, nir.a pa smisla za petje v zboru in ua odiiii. Trbovlje bi moralo imeti ne enega, ».ego vsak obrat bi moral imeti svoj zbor z ozirom na število delavstva In nomeščenstva. Trbovlje lil moralo s svojimi zbori res dostojno zastopati pevsko umetnost tako kvalitetno kot številčno. Treba je »Zarji« dati oddiha,
Tehnik® -
jo napis na enem izničil obratov Zasavskih premogovnikov. Pomeni, da mora ljudstvo iVziiineli in pravilno uporabljati izdelke moderne tehnike. Poglobiti znanje, jc namen »tedna tehnike«, ki se vrši od ti. do 13. marca po vseh krajih širom naše domovine. Vsako leto poživljamo v tem ledini našo poznavanje darov in zakonov narave, ki si jih je bistroumnost človeštvo prisvojila in jih s pomočjo tehnike preobrazila v oblike, ki dajejo človeku dobrine. Olajšano ročno delo, množična in zato cenena proizvodnja, udobnosti za vsakdanje življenje in še mnogo drugih dobrot nam nudi moderna tehnika. Aeroplan, radio sta uam vsakdanja tovariša, plug. varilni stroj, električni tok, tisk, polnilno pero, telefon itd. so temelji našega vsakdanjega dela. Ne smemo si pa domišljati, da vemo vse. da nas ničesar ne more presenetiti. Pomislimo samo na brezžično prenašanje slik živega dogajanja, istotako prenašanje električne energije, atomsko energijo itd.; vse polno je vprašanj, ki jih ogledujemo v svojem neznanju ravno tako nezaupljivo, kakor so naši predniki opazovali proslulo železno cesto.
Teden tehniko ima v programu, da nam pojasni marsikatero teli zagonetk, ki nas moti in nam kali pogled na izsledke moderne znanosti.
Društvo inženirjev in tehnikov RIT jc poverjena naloga, da organizira ta »teden« s sodelovanjem vseh množičnih organizacij, ljudske univerze in i?nl. Lepaki ga bodo ozna-
da si nabere novih moči po svojem ogromnem delu, ki ga je Izvršila predvsem po okupaciji. Na vsaki proslavi skoro pri vsakem zborovanju, pri vseh nastopili, pogrebih, gostovanjih, obiskih naših In tujih državnikov ter pri vseh raznih nastopih izven Trbovelj je »Zarja« nastopila in to z uspehom. Pevovodja In pevci so v veliki meri storili svojo dolžnost in jim gre v teni pogledu vse priznanje. Tako pa ostali nc more! Treba je pomladitve, treba je novih, ali vsaj enega novega /.bora In to moškega kot ženskega. Snuje se sindikalni mešani pevski zbor in dolžnost vseh pevcev, ki so danes izven »Zarje«, je, da se vključijo v ta /kur, da bo tudi naš revir končno dobil močan zbor.
Vodstvu tega novega zbora priporočamo,da pritegne vso mladino, da naštudira res primeren program, ki naj ne vsebuje one, ki sc pojo že 30 let na pogrebih »Človek, glej dognanje svoje«.	M.
ljudstvu
niti, oglejte si razstave, obiščite predavanja, ki bodo na kratko, nazorno in tuiii s poizkusi pojasnila marsikaj novega. Vršila se bodo v vseh večjih krajih našega •okraja. Marsikdo in zlasti naša mladina, bo. dobil zamisli in stopil v vrste novatorjev, razumel ho osnovo in pomen industrije, pa bo s še večjim zagonom prijel za delo. s še večjo vnemo navduševal zn uporabo strojev v obratu iu poljedelstvu ler sc izobraževal dalje, da zajame čim več znanja in z njim koristi ljudstvu, dobremu uspehu petletke in 8 tem tudi sebi.
Literarni večer sloveti* škili književnikov za pomoč grškemu ljudstvu
V Trbovljah jo bil dne 22. februarja 1943 literarni večer slovenskih književnikov, katerega namen jc bil, da se trboveljsko ljudstvo spozna z borbo grškega naroda.
Nastopali so književniki s svojimi deli in sicer Vida Taufer, Roš Franc, Miško Kranjec in Gaber-Knrel Gra-beljšek.
Prireditev se jo vršila v dvorani Delavskega doma in je bil obisk srednje zadovoljiv. Toda vsem je lahko žal, da so zamudili lep prijeten umetniški večer. Pred uvodom je predsednik odbora za pomoč grškemu ljudstvu lov. Zemljak Andrej naglasi! pomen prireditve in poudaril herojsko borbo grškega ljudstva, ki se šc danes bori za svobodo
Ali smo pripravljeni sodelovati v sindikalnem mešanem zbora
"•' Odlomki Iz dnevnika NOB iz Španije
Dne 20. februarja 1937 v jutranji zarji so mesto Albaeela italijanski in nemški bombniki spremenili v ruševino. Na ulicah ni bilo več veselih ljmli. Matere, sestre, bratje in očeljc so obžalovali in iskali svojec izpod ruševin.
Peta kolona ni dosegla zažcljencga cilja, zato pa jc španski narod postal vos bolj enoten in odločen zn nadaljevanje borbe proti Francu in njegovim pomagačem iz Berlina in Rima, ki so želeli uničili svobodo ljudstva. Od 21. februarja 1937 dalje je nastala na centralni fronli grobna tišina. Medlem časom so se razvijale hude borbe na severu in jugu. Franco jc hotel razkosali republiko v tri dele, kar sc mu je tudi posrečilo, v Asluri. glavnim mestom Bilbao, kjer so bile glavne lovarnc orožja in municijc. Ta udarec proti republiki se Francu ni posrečil samo zaradi Hitlerjeve in Mussolinijeve pomoči, temveč tudi zaradi pomoči francoske buržaozije, ki ji jc načeloval psevdo socialist Leon Blum, ki jc zabranil prevoz orožja in mu-niei je v Španijo.
Na francosko-španski meji jc bilo dovoli orožja in municijc. ko ga je republika dobavila iz prijateljskih držav, zlasti iz Češke. ZSSR in Mehike. Asluriški rudarji so sc junaško branili in umirali brez mimiciic na Položajih. Ta pokrajina ie bila po 6 mesecih v herojskih borkah odtr-
gana od ostalo Španije. Italijanski črnosrajčniki so naleteli na gole bajonete asluriških borcev. 15. maea 1937 sc jc začela obkolitvena ofenziva za prestolnico pri Guvaldalahari ca 50 km vzhodno od Madrida, na cesli Madrid—Vclcncija; krvavi ples jc trajal osem dni in noči s popolnim porazom 120.000 Italijanov. Sest kompletnih italijanskih divizij jc bilo uničenih. Rezultat je bil 7000 ujetih oficirjev in vojakov in 700 avtomobilov ter nebrojno šlcvilo orožja in municijc, brane, obleke in obutve je bilo zaplenjeno.
Naša na novo formirana artilerija — grupa jc bila opremljena z italijanskimi lopovi 7.5 sni, II. grupa škoda je imela 3 baterije, ..Gramsi", pod komando italijanskih antifašistov iz emigracije ter Ernest Thcl-man baterija pod komando avstrijskih borcev, ki so vodili borbo na Dunaju icla 1934 v Floridsdorlu in Scmcringu proti Sušnikovi diktaturi. Nadalje Karl Licbkueeht-balerija posl komando Roberta Domani iz Zagreba.
Naša druga artilerijska grupa Škoda je bila j>0d komando lov. majorja Bajerja. Namestnik komandanta jc bil sedanji načelnik generalnega štaba JA Koča Popovič. l’o porazu sovražne, ofenzive meseča marca 1937 pri Madridu so republikanske čele prevzele iniciativo v roke na vsej
fronli. lo sc pravi, da smo mi narekovali Francu, kdaj in kje bomo vodili ofenzivne borbe proti fašizmu. 'Leta 1937 do 10. marca 1938 je bil sovražnik v defenzivi na vseh frontah. Medtem smo izvedli manjše in večje akcije. Pri napadu na Bruncllc pri Madridu julija 1937 so prvič sodelovale vse enote internacionalne brigade skupaj. Bruncllc ofenzivo jc bila uspešno končana, ker je bila enotna komanda, kalero ofenzivo jc vodil general Mijaja. Republikanska armada je ledaj poslala v enem lelu obstoja izredno dobro disciplinirana in vojaško izvežbana. Kljub temu, da jc bila slabo oborožena, je bila močnejša od Francove oborožene sile.
Francovo vojska je bila formirana iz izdajalskih oficirjev in nasilno mobiliziranih Marokaaiccv v Afriki. Komandne položaje v tei pisani vojski so imeli falangkstični in Rekctcs oficirji ter duhovščina. Ni slučaj, ila smo naleteli pri osvoboditvi vasi in mest močno utrjene cerkve, telefonsko napeljavo in težki mitraljez v zvonikih, in večkrat smo pri napredovanju naših čet spoznali, da so fratri, usmiljene sestre in duhovniki nO le ..dobri pastirji”, nego tudi dobri mitraljezci. Usmiljene sestre so se ,,izkazale" pri pouličnih borbah v Tcniclu; ob priliki zavzetja tega mesta so metale iz samostanov na nas bombo. Pri Francovih ujetih vojakih, zlasti iz Afrike, smo našli avstrijske bankovce (krone), s lom denarjem so bili plačani, češ da bodo
lahko kupili hiše in zemljo v Španiji po zmagi. V mirni dobi ni smel noben Afričan prestopiti Španijo, to jc bilo uzakonjeno pod raznimi cerkvenimi vladarji; ta zakon je izbrisala vlada ljudske fronte. TLsli farizeji so sc posluževali teh ljudi za borbo proli ljudstvu, ki ga jc hotelo osvobodili izpod 100 letnega jarma španskega nasilja. Tudi španski narod je bil iKHlvržen strahovitim zakonom teh cerkvenih vladarjev, posebno mladi ljudje so trpeli |>od lo obliko vladavine.
Nobeno mlado dekle na vasi ni mogla nastopili službo v mestu ali industriji, če ni imela primernega potrdila vaškega duhovnika. Tudi poročili se ni«mela brez dovoljenja, duhovnik jc izdajal laka dovoljenja za mladino. Torej duhovščina je odločala o usodi španske mladine vse do vlade Ljudske fronte.
Najbolj jc terorizirala duhovščina 15—i(> teina dekleta, ki so jih nasilno odvajali v samostane in so jih izročili redovnicam, katere so imele podzemske zveze z moškimi samostani. Žrtve take umazane trgovine so postaja dekleta z odgovarjajočo zunanjostjo Ul lepe postave. Iz teh ,.žc-gnanih" /.ulov se ni vrnila nobena več na svobodo, če jc šc katera ostala med živimi.
V Barceloni so i>o osvoboditvi odkrili rove podzemeljskih katakomb z ostanki leh zazidanih mladih deklet in novorojenčkov, ki so bili žrtve ..božjih" rok.	(Dalje sledi.)
Veš tata odpvomsti za izvedbo nalog ljubke prosvete
(Nadaljevanje z 2. stran))
KLO MLINSE
jo	razdeljen na	dve	volivni	enoti.
Prva volivna enota:
naselja:	Mlinše, Dole, Razpotje,
Okrog, Suhi potok, Lipoviea, Briše, ' Za hrib, Podosredek, Jemce, Ž varu-lje,	Dolgo bnlo,	Vrh,	Zlokarje, Log,
Kostrivnica, Breznik,	Ravne,	Smuči-
dol, Javorščica, Zabava.
Druga volivna enota: naselja Kolovrat, Medija, Borje, Prevalje, Strma njiva, Zgornje in Spodnje vrtače. Kal, Senčna, Hmeljno.
KLO CECE
je	razdeljen na	dve	volivni	enoti.
Prva volivna enota: naselja Sv. Katarina, Sv. Marko, Ojstro. Lemivje. Svtno, Jesenova ravan.
Druga volivna enota: naselja Goveji potok. Boben. Ravne, Gorence, Dolenjce.
KLO SV. URH
je razdeljcu na dve volivni enoti.
Prva volivna enota:
Meja poteka od postaje Zagorje (Zimšek Frane — Sv. Urh 28), zajame desni breg Save do vključno hiše Ko-kec Ivan, Sv. Urh 33, so nato vije v hrib in obsega sledeča naselja: Konec, Javorje, Korito, Kraj, Leskovca, Zelena trava, Vrbce, Sv. Urh, Viz-gan-je. Zadnja je hiša Sikovec, Sv. Urh št. 88.
Druga volivna enota:
Meja poteka od hiše Trotovšek, Sv. Urh 344, zajame Rampe, nato gre ob rudniški železnici do Sušnika, od tod ol) obeh straneh ceste, zajame Jugov Graben in hiše Fabjan, Kovač do Zgornjega Bevškega. Zadnji hiši sta Fele Jožeta in Klančišar Jožeta.
KLO ST. GOTARD ima eno volivno enoto.
Volivna enota obsega:
Naselja St. Golard, Bladnik, Hrastnik, Jelenk, Jelševica, Polšna, Teir-zin, Zlokarje, Trojane, Učak, Zavrh, Velika rovan, Drine, Zapleš, Žide, Hribi, Podzid, Lebenice.
V nedeljo, 15. februarja je bila v Trbovljah konferenca okrajnega plenuma Ljudske prosvete, katere namen je bil temeljito pretresti sklepe tretjega plenuma Ljudske prosvete Slovenije ter na podlagi lega prinesti konkretne zaključke.
Konferenca pa ni prinesla tistega uspeha, kakor je bilo pričakovati, ker delegati niso prišli pripravljeni. V svojih podajanjih so se omejevali le na označevanje obvez, ld so jih sprejeli sindikati, delno pa ljudsko prosvetni sveti v zvezi z gradnjo zadružnih domov. Tudi udeležba sama je bila nezadostna, kar je bilo razvidno iz tega. ker je bila zastopana večina sindikatov, ni pa bilo referentov za ljudsko prosveto iz KLO in iz gradbenih odborov. Občutiti je bilo premajhno povezavo med ljudsko prosvetnimi sveti in množičnimi organizacijami. Ker delegatov iz podeželja ni bilo. tudi ni bilo mogoče dobiti prave slike o ljudsko prosvetnem delu v trboveljskem okraju. Z gradnjo zadružnih domov se nudi ljudskoprosvetnim svetom prilika^ da izvedejo v svojih vrstah reorganizacijo in vnesejo v svete tudi načrtno delo.
Delegati iz krajev, kjer bodo gradili zadružne domove, niso podali pravih predlogov za kulturno prosvetno delo na grnrliliščih Prikazali so samo v številkah dosedaj sprejete obveze in pripravo materiala, niso pa pokazali, kako bodo vršili kulturno prosvetno delo v času gradnje in kal bodo storili zn popularizacijo zadružništva na vasi. Sklep je bil, da se najtesneje povežejo ljudsko prosvetni sveti na vaseh z ljudsko pro-
svetnimi sveti v industriji. Industrijski centri bodo oskrbeli predavatelje, ki ne bodo samo na gradiliščih, marveč po vsem podeželju trboveljskega okraja predavali o dosedanjih gospodarskih vprašanjih. Organizirale se bodo ekipe, ki bodo redno obiskovale gradilišča s kvalitetnimi programi, ozka kinoaparatura pa bo predvajala na vseh gradiliščih kulturne filme. Posamezna gradilišča zadružnih domov so si med sobo, napovedala tekmovanja na kulturno prosvelnem polju. V referatih, ki so bili podajani, so bile nakazane naloge za delo in vloga kulturno prosvetnih svetov v zvezi z gradnjo zadružnih domov. Ob zaključku konference je bil sprejet sklep, da se obveznosti, ki so bile sprejete, pošljejo na okraj, kjer bodo zbrane in urejene, nato pa sc bo načrtno razdelilo delo na posamezna gradilišča. Po krajevnih okoliših bodo organizirane konference, ki bodo določile konkretne sklepe za vsako gradilišče.
Tov. Kimovec Franc - Žiga, podpredsednik Ljudske fronte Slovenije, je ob zaključku opozoril zbrane delegate na vse tiste probleme, ki jih konferenca ni obravnavala, ki pa so važni, da so se z njimi delegati seznanili. Poudaril je, da bi se razpravljanje dotaknilo vprašanja tiska in dopisništva, vendar navzoči niso pokazali dovolj volje za obširno diskusijo.
Konferenca se je zaključila z ugotovil vi jo, da bo treba še precej dobre volje, da se bo kullurno prosvetno delo v trboveljskem okraju čim hi-Ireje razvijalo in spolnilo vse naloge, ki so mu zadane.
bili sledeči člani nove uprave: predsednik Brglez Janez, org. sel:retar tov. Bokal j Jože, teh. sekretar Kolenc Ivan, poleg tega še ostali odborniki, ki so tudi iz drugih grup. Vršila se je tudi prva seja novega odbora, ki sta ji tudi prisostvovala dva delegata iz Rep. odbora za športno letalstvo. Seja je pokazala, da nova uprava pravilno razume naloge in bo športno letalsko društvo »Proletarec« v Zagorju povečalo svoje uspehe.
Srednješolski brzoturnir v Trbovliah
V Trbovljah je bil v nedeljo 8. februarja na gimnaziji brzoturnir srednjih šol Slovenije. Turnir je organiziral fizkultumni aktiv gimnazije Trbovlje. Namen turnirja je bil, da se dvigne nivo šaha na srednjih šolah in zanj dvigne zanimanje. To se je le delno posrečilo, k« se je turnirja udeležilo le 7 moštev šestih gimnazij. Pohvaliti je moštvo gimnazije Ribnica, ki se ni ustrašilo dolge poti in ravno tako tudi moštvo gimnazije Ptuj. Nerazumljivo in graje je vredno, d,a 6e turnirja niso udeležile predvsem gimnazije kot Celje, Brežice in večina ljubljanskih gimnazij. Turnir je tehnično dobro potekel, kar je zasluga. profesorja Tuirka, ki jo mladinski organizaciji pomagal z nasveti. Prvo mesto si je osvojilo moštvo ljubljanske gimnazije, ki je doseglo 20 in pol loči: od 36 možnih. Drugo ‘in tretje mesto si delita mošlvi V. gimnazije Ljubljane In prvo moštvo gimnazije Trbovlje, ki! sta dosegli obe po 25 točk. Diplomo za drugo mesto je dobilo ljubljansko moštvo, ki je premagalo trboveljsko moštvo s 4:2, slede gimnazija Ptuj z 21, nižja girn-nazija Celje s 13, dirugo moštvo Trbovlje z 9, in nižja gimnazija Ribnica s 6 in pol točkam. Moštvo klasične gimnazije Ljubljane je prejelo lep pokal, ki je prehoden. Pokal je darilo sindikalne podružnice Centralnih rudarskih delavnic Trbovlje.
Letna skupščina špsrtnc-lefalsflcega društva »FmUUm v Zagorju
KLO TURJE ima eno volivno enoto.
, Volivna enota obsega: naselja Turje, Creta, Holešen dol, Okolica, Sv, Jurij, Sv. Stefan.
KLO ST. LAMPERT ima eno volivno enoto. Volivna enota obsega:
Naselja Št. Lampert, Senožet. Zav Senik, Kolk, Krivica, Renke, Seliše, Borje, Jarše, Spital, Kobiljek, Kal, Jablana, Požarje. Prečna, Krbulje, Vodice, Čoln.iše (hišne št. 5 in 32).
KLO VRHOVO ima eno volivno enoto.
Volivna enota obsega: naselja Vrhovo, Praprotno, Log, Vrbovška gora, Gorelce, Robno, Novi grad.
KLO BREG
ima eno volivno enoto.
Volivna enota obsega: naselja Breg, Sv. Jurij, Jevše, Za-gradc. Gradišče.
KLO RAZBOR ima eno volivno enoto.
Volivna enota obsega: naselja Razbor, Okroglice, Površje, Rupce, Vedunov grafcen. Ruda, Krič, Cerovce, Laze, Jame, Podjame, Razborca, Lisca, Gradiše, Banove. Leni še, Podvina.
KLO MARNO ima eno volivno enoto. Volivna enota obsega: naselja Marno, Unično, Brn.lca do moje KLO Sv. Jed'ert in KLO Turje.
KLO GABERSKO ima eno volivno enoto.
Volivna enota obsega: naselja Gabersko, Knezdol, Podme-ja. Prečna, Rovte. Sv. Miklavž, Sv. Lenart.
Smirt fašizmu — svobodo narodu I Okrajna volivna komisija za okraj
TRBOVLJE,
dne 16. februarja 1848.
Športno letalsko društvo »Proleta-rac« v Zagorju je na svoji letni skupščini dne 15. febr. 1948 polagalp obračun svojega dela v preteklem letu in si obenem zastavilo plan dela za loto 1948. Zborovala je ena najboljših organizacij v kraju, o čemer pričata tudi dve prehodni zaslavici za doseženo prvo mesto v Republiškem okviru. S tem je dokazano pravilno razumevanje našo mladine za vzvišene cilje, ki jih zasleduje ta organizacija. Vzgajati mladino s pomočjo najlepšega športa lf razumevanju pomena letalstva za našo mlado državo, v vse vrline, ki naj odlikujejo našega mladega človeka, v bodočnosti, junaštvu, spretnosti, v ljubezni do našega svobodnega neba, v predanosti do vsega kar je dičilo naše borce v narodno osvobodilni borbi, to je cilj razumevanja našega društva. DeJokrog društva je velik, saj obsega 5 grup na terenu od Litije do Brežic s 13 krožki. V društvu je včlanjenih 150 članov mladincev in mladink, od katerih je več kakor polovico delavcev in nameščencev in 27 dijakov. Če pomislimo, da so na teritoriju lega društva 4 gimnazije, potem nam je to razmerje razumljivo. V društvu sta tudi dva pionirska krožka, ki štejeta skupno 120 pionirjev, kur tudi ni zadovoljujoča številka, saj je samo v Zagorju 300 do 400 starejših pionirjev, ki bi mogli začeti delati v začetkih sinjega športa. Društvo ima dve modelarski delavnici in sicer eno v Zagorju in eno v Hrastniku, kar je bilo vse narejeno s prostovoljnim delom. Zlasti se je izkazala grupa v Hrastniku, ki si je postavila svojo delavnico čislo samoiniciativno, pri čemer »o dali 3600 ur prostovoljnega dola. Društvo je imelo v preteklem letu dva modelarska tečaja v Zagorju, kjer se je izvežbalo 10 modelarjev. Sedaj še vršita še dva tečaja, eden v Trbovljah in drugi pionirski pa v Zagorju, dva mladinca sta izvršila v
republiški šoli osnovni modelarski tečaj s prav dobrim uspehom. Grupa Hrastnik pa je izvežbata 9 mladincev z jadralnimi izpiti in to 5 A in 4 C. Od Republiškega odbora je društvo prejelo letalo tipa »Vrabec«, k: pa še ni moglo stopiti v akcijo zaradi nepri-pravnega terena. V diskusiji poročil tov. sekretarja je bilo zlasti poudarjeno, da je bilo premalo povezanosti med društveno upravo in posameznimi grupami, kar je seveda zaviralo razmah društva. Naloga nove uprave bo, da reši ta problem, keir se bodo morala reševati vsa vprašanja posameznih grup v društvenem okviru. --Omeniti je tudi treba, da je društvo bilo z drugim poletjem lanskega leta že vključeno v plunsko delo. Referat o planu za leto 1948 je podal tovariš podpredsednik Bokalj. Temeljni smo-ter plana je vključiti v petletko, da izvežbamo zadostno število novega kadra. Nič manj kakor 30 modelarjev, 30 jadralcev in 60 padalcev mora dati naše društvo po letošnjem letnem planu. Zato bodo potrebne lastne delavnice šole. V planu je organizirat: športno letalske krožke po vseh šolah, obratih in vaseh. Pritegniti je tudi treba člane, ki bodo materialno podprli društvo, če se ne bodo mogli drugače udejstvovati. Vsaka grupa ei bo morala ustvariti svojo delavnico, ker tako bodo mogle s svojimi šolami da/ti nov kader pilotov, padalcev in konstruktorjev. Posebno pažnjo pa 1h> društvo posvetilo pionirjem. To bo najtrdmejša osnova za nadaljnje delo —• v cilju športno letalskih načel. Vse grupo bodo morale imeti svoje pionirsko krožke. Glasilo športnega letalstva »Narodna krila« mora dobili najmanj 200 naročnikov na teritoriju našega društva. Te in Se mnogo drugih nalog obsega novi letni plan špor-tno-letalskega društva »Protocarec« v Zagorju. Toda izvedba tega plana je
Ljudska univerza
v Trbovljah
V okviru Ljudske univerze je bilo dne 17. februarja 1948 v Delavskem domu v Trbovljah uspelo predavanje s skioptičnimi slikami o naših planinah. V izbranih besedah nam je podal življenje naših planin tovariš prosvelni inštruktor Ante Beg. Polna dvorana in spontano navdušenje prisotne mladine je pokazala, da se ta fizkulturno vzgojna panoga prav krepko razvija v industrijskem središču okraja. Z velikim porastom članstva Planinsko alpinističnega društvo v Trbovljah in številnimi novimi naročniki za ..Planinski vestnik" je bil dosežen plan delovnega načrta planincev črnih revirjev. Izmed predvidenih skupinskih izletov so domači planinci izvedli 15. februarja t., 1. izlet na Sv. goro, ki sc ga ,e udeležilo prav lepo število članov.
Tudi v Hrastniku in Zagorju je veliko zanimanje za planinsko alpinistično delovanje.
Nogomet
Prva nopmrteilna tekma v lotofinlem letu n« ijrriaeu STO Rudar v Trllovlj^U jo nokaaula, da t.rt!K>ve.ljaka »uhlJka hofip, zna hiti djactpiinSa! In to S tudi v nedeljo lo. februarja ob priliki prijateljske nogometne teknile Dinamo fl. Zagreb : 81* D Rudar dokazalo. Rudar je nastopil v postavi Tau«, Černe. Dolin-sok, Novak, Butkovec, Polu. Krasnik, Kos Prino, Blatnik, Koncilija. Dinamo J® ^a#?roba pa jo nastopil z drugim no-At vonti.
Vreme jo bilo lejx>, toren dober, gledalcev približno 1500. Igra jo potekala v. prijateljčkom etiilu ter sodnik Ja.kaAa ni imel težkega posla. Rudar ai je že v prvem polčasu zagotovil zmago a 5:0, (ločim so rezultat v drugem polčasu ni izjpromonil Kljub temu jo pa bila Igra drugega polčasa zelo živa in borbena. Rudar ja pokatzal lopo tehnično kombinirano igro ter jo zmago tudi zaslužil. Občinstvo pa ni bilo zadovoljno z rez ul -
odv'flnn	od	VAPtra	društvu___.frrmn	iti	udcihmvo pa ni tmo zadovoljno	z rezul-
oddana	<>u	vsega	m ušiva, grup	m	la(om in žeUa> (| v	prlil to
množičnih organizacij. Izvoljeni so nasprotnik, ki ho kaj pokazat.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega pvročevalca, — Odgovorni urednik Šuštar ^»tanc