f^Najv ečji slovenski dnevnik I v Združenih državah „ Vejja za vse leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 ™ Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA aja List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in «. the United States. Ittn^d every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. , TJELJ5FON: CORTLANDT 2876. Eutered at Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act cf Congress of March 3, 187» TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, TUESDAY, JUNE j P. 3 924 — TOREK, 3 0 "JUNIJA. 3924 VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII ZAČETEK REPUBLIKANSKE KONVENCIJE Prejšni governer Lowden je pozitivno odklonil drugo mesto, za katero ga je nameravala nominirati stara garda republikanske stranke. — Pričelo se je omenjati ime generala Dawesa. — Vpliv senata je pričel izginjati. — Coo'iidge je večini jako povšeči, pa ni dosti upanja, da bi bil nominiran. Cleveland, O., 0. junija. — Pozitivna izjava prejšne-gavernerja Lowdena. da no clnvoli,«ra olja. Pri eksploziji St. Paul. Minil je bilo poškodovanih č«*st oseh. Slika nam kaže prvi tank poj eksploziji. V njeni se je nahajalo 2">00 <:;ilfs:i olja. Pl.-men in) Governer Alfred Smith iz Xe\v Yonka je pojasnil ve-tiraj v posebnem pismu svoje stal i.šee gledi« prohibieije. Objavil je tudi svoje | stališče «rle\le Ku Klux Kla.ua. Dat i . . , j ,ie izraza svo-jv.mu mnenjn »rleiJe i izvedenja postav ter ob-uxl'l se-d a/i j o zvezno administraeijo. krije namen je. zavestno ali nezu vestno. vleči za nos "snhaiV* l«»r prepustita 4*suha«V jrotovi <»l>lik>. j političnega izsiljevanja". To pismo vseimje pričakovano dim sta švigala *i00 čevljev visoko. LOEB BO NASTOPIL KOT DRŽAVNA PRIČA Morilec Loeb je pripravljen nastopiti kot državna priča proti svojemu prijatelju Leopoldu. Hoče ga izročiti vislicam, če bi bil sam obsojen na dosmrtno ječo. Chicago, III., 9. junija. — Številna pretil n a pisma in telefonska sporočila, katera sta dohili družini obeh morilcev in katera se je smatralo od pričetka za izraze histeričnih ljudi, so se pomnožila na tak način, da je bila o javen a pri obeh hišah straža, tajnih policistov. Oče .morilca Loeha je dal razven tega vodstvu .njegove uzorne farme v Charlevoix povelje, nuj se poveča pazljivost in naj se odpre vse pakete, ki bi morda došli. izven hiše. ker domneva, da bo kdo poslal bombo. Državni pravdnik Crowe je izjavil, da so dokazi proti obema morilcema toliko dovršeni, da bo mogoče takoj pričeti z obravnavo proti obema. Njegova edina naloga jc sedaj boriti se prof* vsakemu posku>u, tla se zavleCe proces. Najnovejši razvoji v morilni zadevi so naslednji: — Xaš!i so pismo, katerega srta vrgla oba morilca v nabiralnik Pullmanovega voza in v katerem sta pozvala očeta umorjenega Franksa, naj vrže zavoj .$10.000 iz vlaka na določenem mestu. Nadalje so našli v Morrison hotelu, v katerem se je ustavil mla- RAZBURJENJE NA JAPONSKEM RASTE Vsi kinematografi v Tokio boj- raj so se vršile vsakovrstne demonstracije. izjavo, o kateri se je govorilo, ko je ugotovil Franklin Roosevelt, predsednik Smithovejra kaoiipanj-skega komiteja, da ne bo za lit t-vala newyorska delegacija na demokratični narodu i konvenciji mokraške planke v strankinem programu. Splošno se je domne- kotirajo ameriške slike. — Vče- da S(> *e I>OJ'avila vsled te " izjave nesoglasja v taboru g over. Smith a. To domnevo potrjuje zadnji odstavek a- pismu Smitha. v kater eon .se glasi: — Nobenega komiteja ni in nobene sile, katero bi poznal, ki bi mi ob tem ali kakem drugem ča- Tokio, Japonska, 9. junija. — Razburjenje radi ameriške priseljeniške zakonodaje raste neprestano. čeprav si vlada na vse mogoče načine prizadeva, da omejiIs" preprečila dati izraza svojemu demonstracije Včeraj je na tiso-1mnenju glede katerekoli javne če ljudi obiskalo grob nepozna- zadeve. Jaa napravim toliko na. izvršil radi izkljuČe- Pak kat katerikoli drugo človeško bitje, a nikdar ne bom napravil napake, da bi se bail govo- Rim, Italija, 10. junija. — "Corriere (I'ltalia" je objavil danes poročilo, da so revolucionarji zavzeli glavno mesto Albanije, Tirano. Ta vest je potrdila vsa dosedanja privatna poročila, ki so javljala, da so člani albanske vlade pobegnili iz Tirane, ter so se podali preko Jadranskega morja v Bari in od-tam nekam v Južno Italijo- Med begunci se nahajajo tudi ministrski predsednik vojni minister, predsednik^ ustavotvorne skupščine, regent in preeejšnje število albanskih plemenitašev. Najbolj unet branitelj in zaščitnik vlade, Ahmen Zo-gu, je pobegnil s (>U) pristaši v gore. Njegov namen je dospeti v Jugoslavijo ter tam poiskati varstva. Naeijonalist i so mu pa neprestano za petami ter ga skušajo ujeti predno bi se mu posrečilo prekoračiti mejo. Za njegovo glavo je razpisana velika nagrada. Med revolueijonarji vlada vzoren red. Po vsej deželi vlada veliko navdušenje za revoluei j t »na rje in njihovo pro-vizorieno vlado. Dokler ne bo organizirana naeijonalistiena vlada, b<> upravljala vsem albanskim poslom posebna komisija pod vodstvom škofa Fan S. Nolija, ki je bil svoj čas albanski zunanji minister. NOBENA SILA NE BO ODPRAVILA SOVJETOV nega. ki j nja Japoaicev samomor. Velikanke ljudske množice so se zbra'e zvečer, ko se je vršil. na irrobii i I pogrebno slavje. Voditeljica de-j Pismo governerja je naslovlje-monstracije jt* bila Narodna zve-j no na Robertsona Browne, naeel-za za direktno ameriško politiko nika Self-Determination League in udeležili so se je tudi člani of L-ibe.rtv, ki je stavili governer-Družbe črnega zmaja. ju več vprašanj glede prohibieije Takozvana " Velika napredna in Klana, družba" je bila odgovorna za de-j Glavna točka ugotovila gover-monstracije proti Amerikaneeinj nerja glede prohibieije je nasled-v Imperial hotelu. nja: V£ al. di Loeb jxk1 imeai.mi Morton Hal pa jim je zediniti se glede takega moža- ki bi moral j lani, ročni kovčeg s knjigami, seveda ugajati tudi večini delegatov. katere si je izposodil mladi Loeb Več odličnih mož je v stranki, ki bi bili primerni zafna vseučilišču, katero je obi*ko to mesto, vendar pa je dvomljivo, kateri bi bil najboljši s stališča takozvane sfare garde. Eden teh je gen. Dawes iz Illinoisa, in njegove prilike, da dobi nominacijo za mesto podpredsednika, so bile zelo ojaeene vsled pozitivne odklonitve prejšnega governerja Lowdena, ki je igral dosedaj najbolj važno ulogo v vseh tozadevnih špekulacijah- VAŽNA RAZKRITJA V KREMLINSKEM GRADU Pod kremlinsldm gradom so razkrili stara carsko zakladnico. Tajni hodniki. — Dragocena, knjižnica Ivana Groznega. Včerajfini New York Times je objavil nasi ad njo brzojavko iz Londona: London, Anglija, 7. junija. — Sem so dospela poročila, da so pri kopan a za Lcnmorv grob naleteli pod gradom Kremi room na velike dragocenosti. Kopamje jo potrdilo domnevo, da se nahajajo pod Kremlinom r«hrambe, ki bo polne dragocenosti in zanimivo*«. ^ Tajne stopnice vodijo pr močvirje. Danes se je izvedelo, da je Richard Loeb pripravljen nastopiti Več društev modernih žensk j ustanovilo družbo domovinske ljn- sedanje hinavsko stališč« bežni, ki agitira za bojikot ameriškega blaga. Temu bojkotu so se pridružila tudi kino-gledišča. ki .vejo še nadalje razkazovati ameriških filmov. To gibanje se je pričelo, ko >o v sob«Xo zvečer tolpe izgrednikov napadle gledišča. v katerih se je kazalo ameriške filme ter jih prisilile, tla so zaprli svoja vrata. London, Anglija, i), junija. — Dogodek v Imperial hotelu v Tokio je precej vznemiril angleško časopisje, ki je pričelo razprav*, ijnti o odintšajih me 1 .Japonsko In Združe.nimi državami. Daily Expre.-s je vznemirjen mnenja, da bo položaj v To-'cio lahko tako pn'Oi^t-ril. da b<» Izgubila vlada vsako kontrolo in da -e bi. pojavila resna njpeto:t m»-d obema deželama. ŠESTDESET IRSKIH JETNIKOV IZPUŠČENIH. Dublin, Irska. 9. junija. — Iz Curagh internaeijskega taborišča je bilo izpuščenih šestdeset irskih i l^ditičnih jetnikov. v procesu kot drža\-na priča proti svojemu prijatelju Leopoldu. - Tovariša, ki se nista nikdar ločila. ki sta skupaj študirala, dvorila deklicam, hodila na lov ter skupno tudi skovala načrt za u-mor, sta se ločila za vedno. Neki sorodnik Loeba se je previdno približal državnemu piyavdniku z migljajem, da je mladi Loeb pripravljen nastopiti koit državna priča proti svojemu prijatelju. bi ušel sam smrtni kazni ter bil obsojeH na ječo. makar dosmrtno. Loeb je namreč upal. da ne bo prišel na vislice, temveč le za pai let v ječo./'kjer bodo napravili iz njega moža'*, kot pravi v svojem priznanju. Jaz sem mnenja, da bi bilo napram celemu vprašanju prohibieije v veliki meri odpravljeno, če bi kongres določil maksimalno vsebino alkohola, temelječo na znanosti in zdravem 'človeškem razumu. nakar bi' prepustil posameznim državam, da sprejmejo poljubne postave glede regulacije •trgovine 7. lahkimi vini in pivom. Drža,ve. ki hočejo itmetti strogo prohibieijo. naj bi jo imele in dr-;ave. ki m že'-* lahka vina in pivo z alkoholno vsebino kot določeno od kongresa, naj bi tudi dobile. kar hočejo. Glede vprašanja Ku Klux Klan eev je izjavil governer. da je ta zavra t na organizacija ne-ameri-ška. ker nasprotuje osnovnim principij«'iii, na katerih je bila ustanovljena ta republika, fjo verner pravi, da velja ji» še vel no nesmrtne besede Jeffersona. vs-o 1; ova ne v Deklaraciji neodvii-no-sti: — Da so "vsi ljudje ustvai-jeni enaki in da jim je podelil njih Stvaritelj gotove neoj>oreeiie pravice. nn* like glede barve ali glede tega. če je bil človek rojen pod ameriško zastavo ali če je postal šele poznt-je državljan. Governer je rekel koncem svojega pisma, da razmišlja o vsa kem ja.vnem vprašanju in da Jo vedno pripravljen dart izraza svt» jemu lastnemu mnenju, brez ozv-ra na stranko ter politično organizacijo. Splošno se domneva, da bo ta izjava governerja izčistila ozračje ui da bodo lahko šli pristaši Iz Moskve se je vrnil znani nem ški polkovnik ter izjavil, da n« more nobena sila na svetu strmoglaviti sovjetov. Dunaj, Avstrija. 8. junija. — Te dni se je vrnil iz Moskve polkovnik Max Bauer, iznajditelj topa 1 'debela Bertha" ter eden najbolj zmožnih častnikov nemškega generalnega štaba. Časnikarskim poročevalcem je rekel: — Moskovska vlada je sedaj dosti bolj trdna kot je bila kdaj prej. Zaenkrat je ne more strmoglaviti nobena sila na svetil. Ban era je povabil v Rusijo s:mi boljševiški vojni minister Trocki ter se j<* mudil tam d«-set tednov. Imel j<» priliko, da je natanenr> proučil ves boljševiški artnadni ustroj. Smitha n;i konvencijo z natančnim poznavanjem stališča njih kandida ta glede stihaškrga in nu>kraške»-ga vprašanja. Vsled tega odločnega nastopa so bile povečane prilike governer ja Smitha. da bo nominiran predsedniškim kandidatom na bližajoči se demokratični konvenciji v Xew Yorku. Ivo so mu rekli časnikarski poročevalci. tla se širijo vesti o nio-narhistienL vstaji proti sovjetski vladi, je izjavil: — Na podlagi tega. ker sem videl na svoje hist.ne oči, moram izjaviti. da je treba ta poročila sprejemati z veliko rezervo. — Sovjetsko vlado lahko strmoglavijo edinole ruski kmetje. Ruski kmet pn prav dobro ve, da bi boljševiški vladi sledila monat-hija. Monarhija bi jim pa odvzela zemljo, katero so jim dali so-vjeti. Trocki je duša ruske armade, armada je pa trdno v rokah sovjetske vlade. Svoje poročilo je zaključil n besedami: — Kot noč in dan se Razlikuje tisto, kar sem domneval o sovjetski Rusiji, otl onega, kar sem videl na lastne oči. DO SMRTI JE PRETEPLA SVO. JEGA SINA. Berlin, Nemčija, 8. junija. —= Baronica Dora Aren.she.rg je bila pred sodiščem v Pragi obsojena na dve leti in pol ječe, ker je do smrti pretepla" svojega trinajstletnega sina. Njen mož je bil <•-proščen, d oči m bo .služkinja sedela osemnajst mesecev. Preiskava je dokazala, da so pri vsak k i najmanjši priliki ubogega fanta vsi trije strahovito pretepali. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danea co naše cene sledeča: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $13.10 2000 Din. = $26.00 5000 Din. = $64.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev n^tn—i >»icfccj 15 centov za poštnino in drupe stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir.......... $23.50 »1000 lir..........$46.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo pocebej p« li centov ca poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska RftpVy v Trata, Opatiji in Zadrti. Za poSiljatve, ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATTSOO LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja ae večkrat in aeprt-čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene i upi i J. računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠ1LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Portal Money Order ali »a New York Bank Draft. FRANE SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, H. T. Tel. Cortlandt 4687. Glavne zastopstvo 1 _ 1 r-T.AS XATJODA'm -TrXT.TA 1024 mi Um ecrperatlon antf MtfrHNi Aim •fflMf«! m cftian« »m »i ——t—a ifnmtUB, wm vm tit», n. y. •>€ L A • NARODA« Uwmy Day txo*»« a*ind«y ■«< MgjMgga. Za Naw York u M* IMt . Za pol lata »•••«•••<•• Za InonmttM H (■• I Za pol lota .....»...#.. »uboortrtlon Yearly f-00 AavortloomOBt mn Agreemont. _ __ Nirao" toftaja v—tel «an Ixvxrnil nodoij <■ __ t iftM w« podplea la mmbnoma m no prlobfiujojo. Denar saj m Naftni po- ---I Or4*r. Pri (prtramki km)« »aroiiilltoT. »roaUoo. ^1 hii wsvaUMo aaananl. «a hltrolo najd—aa aaiTatt*. LAS NARODA" „ ■orotnk of Manhatttan. I Tolophoooi C*rtfan*ft »71 COONEY, LEOPOLD IN LOEB *— V zadnjih par dneh so so ljudje neprestano vpraševali, kako bi bilo mogore spraviti v soglasje izjave easopisja «.|> rušil- ko je bila obsojena Ceelija Coonev radi roparskih napadov, s sedanjimi izjavami glede obeh mladih morilcev v < 'hiea^n. Kako je mogoče dolžiti družbo kot tako. da je bila odgovorna za Cecilijo Coonev, dof-im sta prišla Leopold in L(»eb. ko j ili zločina ni mogoče niti izdaleka primerjati z zločini Ceeeilije, iz krogov milijonarjev ? To vprašanje bi presenetilo 111 spravilo v zadrego časopisje, če bi sploh kedaj trdilo, da je postala Cecilija Coonev zločinka raditega. k$r so bili njeni stariši revni, ^'iti od daleč jim ni padlo v glavo domnevati kaj takega. Vzrok, da je družba izključno le odgovorna v njenem slučaju ne tiči v tem. da so bili njeni stariši revni, temveč v tem. da je bila zlokobnost njene okolice ob pravem času sporočena sodiščem, soeijalnim delavcem, verouči-teljem in učiteljem. V slučaju Cecilije Coonev so bile vse te agencije, ki vzgajajo k dobremu, pravočasno obveščene o nevarnosti, da bo zašla na pota zločina. Odgovornost družbe ne temelji v glavnem 11a revščini njenih starišev, temveč na s tem. da ni nastopila- ko je bila posvarjena. Glede Leopolda in Loeba ne vemo še zaenkrat, če so se pravočasno pojavili simptomi, da posvare družine in Ar i tel je, ki so bili odgovorni za oba. Najbrž so se ti simptomi pojavili, a jih ali niso spoznal ali pa jih skušali prikriti. V vsakem slučaju je bogastvo družin Leopolda in Loeba postranska stvar kot je bila revščina družine Cecilije Coonev. Cecilija in oba mlada morilca predstavljajo pokvarjene tipe in vzroki te pokvarjenosti so še temni Jasno pa je, da niso izključno le ekonomski. Z ozironi pa odgovornost družbe pa se vsled tega ne vrti vprašanje krog tega, če pride vpoštev bogastvo ali revščina, temveč krog tega- do kake mere se je vzelo vpoštev prvotne simptome pokvarjenosti ter nastopilo temu soglasno. , Stariši Cecilije -jOooney so imeli rekord, ki je jas1 kazal, da je nezaželjivo, če spravljajo na svet še več otrok. Mladostno življenje Cecilije je zahtevalo stalno in skrbno varilstvo od strani socijalnih agncij. A' slučaju Leopolda in Loeba pa javne dobrodelne organizacije seveda niso bile posvarjene ter jih vsled tega tudi ne moremo smatrati odgovornim. Xi še znano, v koliki meri sta odgovorni družini obeh inšole, katere sta oba obiskovala. Odgovornosti ni mogoče naprtiti nobenemu. dokler se ne bo preiskale intimno zgodovino obeh fantov v namenu- da se dožene. če se je njih perverznost že kedaj prej pojavila. Raditega moramo v tem slučaju čakati, kot smo čakali v slučaju Cecilije Coonev. Čakati moramo na natančen . rekord obeh fantov ter se ne moremo zanašati na špekula-ci časnikarskih poročevalcev, ki nimajo niti najmanjšega pojma o psihopatologiji ali znanosti o duševnih boleznih. To je dejstvo, prijatelji! "Vsaka Helmar, katero kadim, mi diši boljše od prejšnje. Poskušal sem vsakovrstne cigarete, toda vsi-kdar mi dajte le HELMARS. V cigaretah, ki jih kadim, nočem ce-nega tobaka in vsledtega vedno kadim HELMARS. Izdelovalci HELMAR cigaret so se vedno veselili zaupanja HELMAR kadilcev zato, ker dajo polno vrednost za njihov denar. HELMARS so popolnoma čiste HELMARS so v lepenkastih škatljali, da se ne lomijo. Izdelovalci prvovrstnih turških in egipčanskih /. ijiai . Toda [iovcni vnaprej, du j »rln sevanju za povišanje i>la<*-. kar I ,tio si a!-, o naleteli; predzadnje; .ie pa dopisni!; nauto p«-grabil, kav I srno 5..* nekako pozabili, sedaj pa .11 tudi hotel. Videni r unu m- b-.mo v-..e. UMj'.:!'uje ':--iiti sedaj, da ko hotel z;:.p sat i, da ie šlo za znižanje pSae. kar so je jm v splošnem '1 ono ;> 'li p-.ceni delali. homo ?a- ialiko razumelo n- 4—dni 111 teden, ker !v .a;]).:!iija pravi, da sedaj jej bo iiioyo j Tako bom pa zopet zaključil ta -M: m, da se h > že še spraviti premog na trg, kdo oglasil in morda tiuli «*'ital j i"'-t* p"prej ga iii mogla. Premog p >ed.i:ije z boksom. IV drugi ne j(. je stal v<*>e na mestu kot so kup- o >s.te bol j posedali z bossi kot jaz, ziinj ponujali. bo <1< bro za vas in vse. F. U. Dopis. Claridge, Pa. Zopet prihajam 7. malim dopišem na dan. Zdi se mi. ee se jaz 10* bom oirlasil. bomo zopet za-" spali, kar se tiče dopisovanja. Na moj dopis sta se bila sicer oglasila dva in to je tudi v.-;e ICtien • izmed njiju, niisjiru se je bil oglasil samo zato, da je kritiziral moj d«>piš. drugače bi ne bil prišel na dan kar mu pa radevol je oprostim Naj se !e še eglasi, da bodo citate!ji Glasa Naroda vsaj vedeli. da smo v Claridgu Se pri živ-jjrtijil. I*"i očati imam to. da nas je tukajšnja družba obvestila, da po-č<'iiši s 1. junijem nam je znižana I lača. Od t od c > pikom nakopa-nega premoga dobimo zanapr;'j $1.25, /a strojeiu 76«1. vozniki $6 i:i dri, g i delavci pa po $.5.50 na dan. Vsi dragi delavef, snažilci ' jarkov, zapiralci vrat in pometači pa bodo tudi primerno graduira-ni kakeT .so sposobni za svoj po-; sol. Lk)i>ili »«do namreč od $1.70 do $."».00, s eemur bodo morali ho- <*•>■.< nočeš biti zadovoljni. Sedaj smo na jasnem. Prisluškovali smo takim "ovoricair. že od novega leta. kar s"> pa sedaj postala fakta. Kaj bomo storili? Ali se bomo poda!- ali kaj? Ponekod so že bil: zaštrajkali, ker pa niso bili enotni. sd kmalu delali vsi. V tem se ne more nikomur nič .svetovati, -ker mis'.iir., da danes ni nobeden več taUo zelen, da bi ne vede! že i/ skušenj r»d prejšnjih let. Mislim pa, da sedaj oi bil čas, da bi se kdo za nas potegnil. Ko se jp pn j godila tudi drugim pre-nioirarjem enaka, ji» bilo dovolj imvdiišc-nja. Jaz seru tako norel ]).-! White Val lev, Exportu. naposled še tu v Claridiju. da se mi še danes, ko se premislim, res vse neumno zdi Pričakujem pa. ako hočemo biti z roko v roki, da je se-doj čas odložiti orodje in pomagati nam, kar pa ni potrebno, ker danes je takorekoč vse orodje od-Užeuo. Tistih par dni na mesec pomeni le toliko, da imajo premoga rji de!o. Nerad vse to omenjam, Nasvet dobrim gospodinjam. Ena izmed posebnih potrebščin, katere se poslužujete sleherni dan v svoji kuhinji, je mleko,- Večkrat se pripeti, da ne morete dobiti svežega mleka. V takem slučaju se morate posluževati kon-denziranega. Bordenovo STAR in MAGNOLIA vsebuje dobro mleko. dosti sladkorja ter je za iij>o-vabo ceneno. Da seznani T1IE BORDEN COMPANY številne gospodinje z izbornimi kakovostmi svojih vrst. jim stavlja posebno ponudbo. Na druprem mestu te izdaje smo natisnili to posebno ponudbo. Prečitajte jo. izpolnite kupon ter se seznanite s temi vrstami mleka. NASE ISKRENE ČESTITKE! Šmarieta v Rožu. Štirideset letnico .svojega službovanja kot. cerkovnik in organist je praznoval dne 1,. maja naš občinski tajnik Tevža Zablačan. Iz Puebla, Colo., nam poročajo. da se je poročil rojak Walter L. Predovich z gospodično Kristino Blatnik, hčerko znane in splošno spoštovane Blatnikovc dnižine. Nevesta je rojena v Ameriki, pa je kljub temu po rodu, jeziku in prepričanju pristna sbi-venska cvetHca. Poročne obrede je opravil i Father Ciril Zupan, j N o v o j w> r o čen e a sta s<» po* GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni otfbornilcj} »TTDOT^F PIBPAN. »IS ltS »t.. CHtHh«. »X Podpredsednik: Uil'lS BALA NT. 1&0!» E. 32nfi TALMNTTIf me. TM Londoa Bd., N. B., qwiUil, PAULINE ERMENC, IBS Park Str„ MU*auk«e. Wl*. *OSIP 8TERL*. «04 K. lieu Avanua. Puekl«, Col«. ANTON CBLABC. MS Mirkit Btreat. Waiktfu. QL *--Jadnotlno mradna alaall*: "Qtaui KiiiM^, > . » ■ Vaa itrarl tikajofta m andslk w4it kakor tadi datvara« MBJtm aaf m podlljajo ca »lavnega t&Jnlka. Vaa prltotba naj m potUJa aa *r*b-aadnlka porotnega odbora. Prolnj« aa aprejevi novlk Ua&av la ■prifieTala naj a« podllja na -vrbovneia xdravnika. 3»Coalot»jiaka Kx.tollIka Jednota m prlporofia f«aaa Xnaoalovaaoa V a Mien prlatop. Kdor fell postati Clan te organlxaclje, naj s« sxlaal tajniki bUfnJeia druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih druttav a« pa obralM na (L tajnika. Novo drultvo aa lahko vstanovl * I Clanl all Koroške novice. Državni zakladuiear je odredil, da .so darovi podvrženi davkom. Tako mora iiaprimer plaeati človek, ki slanski zborn>-ci in senatu dosed a j prekrižali St-vse načrte. ★ Newyoršk'i governer JSmitb hoče kandidirati na demokratskem tiketu. Sklenil je, da se bo na demokratski narodni konvenciji odločno zavzel za prodajo piva in lahkega vina. To bi bilo ljudem precej po-volji. Najbrže bi bil izvoljen, ako bi ne imeli ameriški butlegarji toliko vpliva. * O suši in mokroti v Ameriki ameriška vlada že zdavnaj več n« odloča. VoLsteadova postava je brez veljave. Nasilno n veil javi jen je pro hibieije se je izjalovilo. * O suši in mokroti odločajo n gledni butlegarji. V.si ugledni in neugledni butlegarji, katerih je brez števila,. so za sušo zato, da lažje mokroto dražje prodajajo. * Bolgarski kralj je poslal v Zdr. države svoj avtomobil naprodaj. To je približno tako, kot če bi ameriški farmar pošiljal (kislo mleko na Bolgarsko. -k Učenjak, ki je dokazal, da se vsako leto priseli v Ameriko več tisoč blaznih priseljencev, ne more biti pri pravi pameti. * Dve vdovi fita se pogovarjali. In prva je rekla : — Meni se moj pokojni mož vsako noč prikaže v spanju. In druga ji je odvrnila : — Meni pa nikdar. — Seveda, ker se te še po smrti boji — se je glasil odgovor. * Iz Budimpešte poročajo, da jre bivša avstrijska cesarica Cita v velikih denarnih zadregah. Za svoje gospodinjstvo potroši vsak mesec pet tisoč dolarjev. Da, Cita je suha, odkar je šel njen mož s svojim jobom vred rakom žvižgat. Škocijamka župnija. Prr vditvi župana j" !!i*» "J. maja je umrl pri svoji hčeri v Ve--.-' pri (diujah Loi-em-,S;naer. stari liicpcč v liesnici 1)< c."je vis ko starost ')1 let. Kajni je hi! pravi vzor moža stare korenine, kakor iih žal le male vt «'• najdemo. Kot kristjan vnet "n polx-zeii. kot kmet' priden in deli* en. kot s sed naklonjen, miren in p-'si iv.»! ji v. kot Slovence pa trden in neupogljiv. Zato »a je tudi vst spoštovalo in je bil dolgo let občinski svetovalec domače ohči-ii". Z vso dušo j<- visel na svoji tlcinači.ii. Za časa vojne je z mla-deniško čibstjo prijel >.a orodje, akeravno jt- bil že starček 80 let. •■■r nau»ta ;-;toval sina, k: je bil. vpoklican. I'a vendar mu ni bilo s.>ji !o-, fla In umrl d"ina in l»il polt- n:ni v Kapli. kakor je Aelel. Ljubelj. Obhajali smo letošnjo Veliko noč krasno in lepo; streljalo se je okioir, tla se je zemlja tresla. In z.ipet sn pokali t opic* i v naši s.ite-ki. l hotele izpolniti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga po pošljite nam, in dobili boste ilustriran Premijsk! seznani in Posebno Premijsko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih labelnov. Sprejme se sani o ena taka Prem i j ska Karta od odjemalca s 40 aH več tabelni. Vsaka naša Premijska Trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi labelni s teh kan. fe ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Company. 44 Hudson Street. New York City, zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. Hranite labelne za dragocena darila. tefl hs. * v * J3 * KUPON Borden's Premium Co.. Inc. 44 Hudson Street. NT. X. C. June 10. 1924 Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne ja Posebno Premijsko Karto. ..... No. 1 (Slovenian) Zgodovina koristnih rastlin. i Prvotna revnimi in nevednimi na drugi j strani. Porfirio Diaz sam je 1 j 11 j mestic. Prva revolucija in vojna za ne- I visnost se je pričela ne 10. se p- j tenibra 1810. Vzrok te vojne i»i moral služiti kot oster opomin i:a i osnovn-o enotnost cele tina^še z« -padne civilzacije. Napoleon je zavojeval Špansko. Teoretično se je s tem polastil tudi španskih posestev v Ameriki. Mod silo Napoleona na Španskem ter ameriškimi kolonijami pa je ležala zmagoslavna angleška mornarica. Ker je bil Napoleon splošno sovražen med člani rimske cerkve, ni manjkalo verskega odobrenja za resolucijo. Voditelj .se je kmalu pojavil. I'1' va™- t e « davimo vpraša-Bil je učen in značajen duhovnik, i ^ katera rastlina je v življenji, liki pruski nnez je leta lt>49 pla- vini. Imlij.ski muzelm ^stkan večal za krompirjevo seme nekemii ter ) je slovel že zelo zgodaj. Tu-holandskemu vrtnarju 20 zlatih rti prastnovalci Amerike so po-goldinarjev, ter zasejai To "bul- znali bombažavino }iu lizdeilavaft bijsko zelišče \ kakor so ga tedaj dragocene tkanine, katere i>ta pri-imeiiovali, na svojem dvornem nesla s svojih prvih potovanj v vrtu. Njegov zdravnik ELsshoLz Evropo že Kolumb in Oortez. Tu-ga je potem preiskoval, če je res di konoplja in lan imata častit-.t ru pen. isajenje »krompirja lgivo zgodovino. Ahajski lan je splošnem se je morah* uvesti ko- že v stari Grčiji sloveJ po svoji maj nasilno pod pretnjo kazni, izboriti kvaliteti. Konopljo. iz Najbolj konservativen je "Lil v katere se izdelujejo vrvi (konop-teni oziru Balkan, kjer so pričeli t-ii. jadra in šotorovina. so gojili saditi krompir komaj v prejšnein pr-sthno v severnih pokrajinah že stoletju. Na Grškem je še leta od nekdaj. Najbolj znamenilta je ltviti veljaj -krompir za lepotična ru-ka konoplja in se je v Rusiji rastlino in ko j.- tega leia prišla nidi največ prideluje. Znane de-v Attne ]>rva kraljica. nemška žeJe konojjfije so tudi Danska, prineeza Amalija von Oldenburg. Šveslska. Litavska. I^tonxka, so ji tamkajšnje deklice pokloni- E-tojiska. Fiu>ka in Pcljsdca. Pri le pri »prejemu — šopek krom- nas se goji konoplja mnogo v pirjevega cvetja! Vojvodini in se tudi izvaža, samo Ravno toko mlada je tudi slad- o od- zoP'*r volkko koukunvnco. Tam visnoti ml uvoza sladkorja iz tro- tudi nekaj tovarn za pre- mičnega sladkorne.gti trsa. (i«»jiii delovanje, so jo pričeJi _ intenzivnejše najprej v Franciji, k ji r je za ča- Smrt najbogatejšega Rumuna. sa Napoleona L razvila prva slad- ' - korna indiLstrija. Poprej se j«* , V Ilraili je unvrl znani ruinun-sladkorna pesa uporabljala le za ski milijarder Emeriers. ka- prašlčje bra nivo in j>alelovanje ter i velja ::a najbogatejšega člo-eikorije. Danes preživlja gojenju \eka v Rumnniji. Smrt je bita sladkorne pp«e cele velike pr>kra-j-ine. V jug. državi se goji največ v Srbiji in v Vojvodini. Kakor hraniva, tako s.-» v življenju človeka važna tudi oblačila. Prvotno ko se ljudje ode val i ^ kožami ubitih živaili, vendar pa j<* tudi tkanje platna in drugega bla.ga že silno staro. Bombaž, lan m kojtopljo S4> poznali že *tari kulturni naro«li Orljejtta. Žt> naj-sl^irejše knjige, pisane v staroin-'1 išči ni. v sanskritu. pripoveduje- ilokaj čudna. Em»irie«> je ]\rejal iz •Londona, po roe i h>. du mu .te neki trgovski posel sijajno uspel. Od veselja nad tem ga je zadela kap. Neplačan račun. Pr«-d ]i:ir dnevi je prišel br-.'V.-p> ^idtii vlaveie:ii-«iki pon.očni < lia- .l li i/in:iii v dru/bi nekega n:l:id'iniča v gosi dno (.Vrnigoi, po domače pr: "Tinčku*' v Rm/ni d >-'.ini. kj- r ie naročil '2 litra vina in jajca. Ko sta v-e lo povžilj. sta jo o rastlinski vMni. o bombaže-ij» popihala, ne da bi plačala. z žitom primerjati samo še trte in nekatere rastline, iz katerih se izdelujejo oblačila. Kakor žito, tako se tudi trta. oziroma grozdje in vino omenja že v bibliji. Tudi pijanci imajo svojega patro-na že v očancu Noe tu. Pradomovina trte je tudi Azija. Iz zgodo- domovina žit je brez dvoma Azija. — Trto so gojili že stari F eni can!. — Krompir j . T v • „ -i vine vemo, da so jo goiili že Fe- je dala sveta Južna Amerika. I ,, ^ . ® Bombaž so poznali najstarejši j nicaiLi. Kartažani so znan pr:- • pravi j at i posebno dobra vina žt. i krog leta 550 pr. Kr. Herodot po- ' roča. o vsem Egiptu. V grobovih E1 Kab v sta- j-i Elethvji se je (diranil ciklus slik. ki predstavljajo celotno de- I lo pri pripravljanju vina po tr- I dan ji navadi. Sajenje trte iti pri- | delovanje vina je moralo biti a ... i starih časih znano sploh vsem Miguefr llidalgo, ki je deloval , j-'-veka najvažnejša, potem mo kuItwrnim narfKl<;m Azi> m Afn- neki cerkvi v Guanajuanto. Hi- rarao odl&ovati s tem prvenstvom | kp kajt. ^^ ^^ narodi. % Kadar jemo kruh se gotovo ne zamislimo v zgodovino žit. iz ka- I - . * j terlh se izdeluje moka in iz nje i peče kruh. In vendar je zgodovina žit in tudi drugih koristnih jrastiin ne le zanimiva ampak tu- dalgo je sklical svoje vernike pr*.|**ovo ?ramnu,eee. to je žito:, ; wluJ> tM(li 0 gojenju trt m je kot običajno k službi božji 0-jN'lhov° ™»«nje vsebuje toliko , Yina v Rerheriji in nega mirnega jesenskega dne le-jrcddmh snovi, da bi izguba zi, j j,^... ^^ ^ohamedoyix v0 ta 1810. — Ali hočete biti prosti? — je i vprašal s trdnim glasom z lcce. postala za človeštvo usodna. Skoro vse velike lakote so nastael ra di slabe žitne letine. Že iz svetega Španci so sami dosti slabi; a ' l>isma vom"- Je sedaj hočejo izročiti nas in našojJožefa »i«d"val saftio zato. ker deželo Francozom. Ali boste po.! žito ni obrodile. Prav isti vzi-ok je imela velika ruska lakota po svetovni vojni. Kako stara so žita.' Kako kulturno človeštvo! Iz ra?.- stali sužnji Napoleona ali pa boste branili kot domoljubi svojo vero in svoj\ pravice? Hidalgo je bil prvi in Obregon zadnji beli mož čistega španskega izvora, ki .se je zavzel za zatirane Indijance in mest ice. V globinah duha tega moža so se nahajale namreč do>ti večje stvari kot panjih je označjl s svojimi besedami. To gibanje je bilo del velikega revolucionarnega preobrata, ki se je pričel v Združenih državah leta 1775 ter ni bil še končan. Prva revolucija pa se je izjalovila in Hidalgo je bil vsled izla-jalskega čina ujet. obsojen na smrt in ustreljen. Šel je junaško v smrt ter dal oddelku vojaštva sam povelje, naj streljajo. Sovjetska soareja v Rimu. Sovjetski poslanik v Rimu Jur-jenjev je pred par dnevi priredil v sovjetski poslaniški palači svečano večerno zabavo, na katero je povabil razne odličnike iz političnega, gospodarskega in umetnostnega življenja. Največjo senzacijo je vzbudila poslanikova o-pazka. da za to svečanost ni predpisan frak, temveč navadna oble- ra. ki je prepovedala vživanje v-na, je trto pregnala iz teh krajev. V Evropi se jo trta gojila najprej najbrže na Balkanu, v Italiji in Franciji. Fokejci so zanesli irto med Galce že leta G00. pr.'Kr. (ialei so tudi prvi gradili lesene sode. V Dalmaciji je vin- i ska kultura že zelo stara, ravno nih priprav za mletje žita. ki s t . ... .. 1 ' .... Itako se je gojiJa trta tudi na na se našla v prazgodovinskih seli-1 „ ... . , . . 1 ° • I sem (Jonskem ze preil Kristom. šcili se da sklepati, da so poznali' s..... ... . . . . ! \ Nemčijo je prisia trta za i-a«?. žita ljudie.ze v tisti temni dobil „ " . . * .. cesaria Probusa krocr leta J/o po davnih tLsocletn. o kateri se naiu ,, . , » . . , . , Kr. Krog leta MJ0. za časa Karla razen izkopal niso'obranili nobe-j T. ... , .. . . . 1 I \ elikega je bila vinska kultura ni drugi podatki. : x " 1 ob Renu ze dooro razvita. \ Spa- O pradomovini žit ne vemo n-.l^j in na Portugalskem so pr>-česar pozitivnega, najvrjetnejSc - j; sruliti trte razrnerotnin p0?J10. pa je, da so doma iz Azije, kjer|Xa Ogrskem so pričeli saditi trte rasto še danes nekatere vrste div- komaj za r,asa kral]a Bele TI. le-jih žit. Zgodovinsko dokazano je,|+a Tokajoc j(1 pr]boril ime da so pšenico gojili stari Kitajci | komaj v ^etju. Zadnja je že pred letom 2822 pred Kristom. ldobiia t.rte Amerika; začeli so jih Torej pridelava pšenice je po y veC.jem razmahu ?0jiti komaj v teh zgodovinsikili podatkih stara smlini prejŠJijega stoletja, skoro 5000 let! Najstarejše žitne vrs*e, ki so se gojile v Evropi so Krompirjeva prvotna domovina bile: ječmen, rž in oyes. Gojenje I Je *Južna Amerika, najbrže Cde. rži pri slovanskih in germanskih I K(kj je Prinesel v Evropo ni narodih gotovo stare jše nega go-1 gotovo, sLgurno pa ne Francis Drake, kakor se je doslej mislilo. jenje pšenice, čeprav poznajo rz Več zaslug ima menda Sir Wal- tudi ob Kaspiškem morju v Azi ji. ndijci, Hebrejci, Egipčani in ted Ral(ni-h' ki Je prinesel na An Grki so vporabljali pri peki krn lia skoro izključno pšenično mo kor. Ravno t^iko cenijo še danes vsi južni narodi pšenico mnogo višje negro druga žita. katerih gleško tudi toba'k. V srednjo Evropo so prinesli krompir vojaiki lata 1630, gojiti pa se je pričel v večjem obsegu komaj po letu 1720. ČSprva je veljal kot luksuz- skoro ne goje. V novejši dobi so na rastlina, ker je njegov cv vet žita postala še važnejša, ker se ka. Mnogi so tudi res prišli na j uporabljajo tudi v tovarnah za zabovo v promenadni obleki in j izdelavo pive, škroba in špirita, pravijo, da radi tega ni bila soa-jsedaj pa se bo iz njih izdelovalo reja nič manj zanimiva, kakor so tudi še umetno meso '' massen' \ druge' take prireditve v frakih. | Po svoji starosti se zamcxrejo imel krasen in močan duh, ki ga je vsled prilagoditve našemu podnebju tekom desetletij popolno joa izgubil. Preprosto ljudstvo je bilo tudi mn^a, da je uživanje krompirja škodljivo zdravju. Ve- ZA GOSPODINJE Piie 1SABELLE K.AY Slovenska gosptnliuja v Ameriki veUno z veseljem sprejema na-svele, s pouitK-jii katerih »iniore Itoljšt* vršiti svoje ilolžuosli kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak tivlen objavili čtanek, ki 1h» zanimal vsako dobro gospinlinjo. NAVODILA Št. 5 Kuharski rerepti. Zdravniki vedno priporočajo l>ol-. nim pai-ijetom sk«H|elht> eustarda. ker je Inliko prebavljiv ter «>l» i^tetu easu i.elo okusen in redilen. To je ena najboljših hran /.a otroke in da-j jati bi jim jo morali vsaki dan. Na slednji riM-ept bo vzbudil njih tek. Domača sredstva. < iki skn CTSTAKD jaj.a 1 eaša in pol evaporiranejja mleka. 1 eaša in vmle. 4 eajne žlieice drobno se-ekane celnUe. čajne žlieiee snli. eajne žlii-ic«> belega popra. - veliki žliei stopljenega surovega masla. 1 čajna žkieu paprike. Malo cayenne popra. i V hoeete. da bo vaše namizno |>e-rilo izgledalo lepo in gladko, sie pa trdo. j-a ne namakajte v škrobu, posuši naj se popolnoma, nakar ira jmv aiocite v vrt«-o mmIo ter lKitegnite kozi stiskalnik. Nato ^a zganite skupaj ter zavijte v suho eunjo zsi :Rir ur. Nato ya zlikajte z resnieiio »•roeim železom in platno bo dobilo ■ep blesk. Stare m reži«-e za plin ni treba motali pri«-. Tvarina. iz katere so na-I pravi jene. je eudovit<> srelstvo za -naženje zlategi in srebrnega nn-- ta. s„(>v je tr> l»a rah'il -uho na kosu mehkejši usaja. Predno poskusite zabiti žrebelj skozi les. jra potisnit«* skozi kos mila. Videli Poste, da t>o nato lahko prodrl v les. ne da bi jra razklal. Stopite jajea. dokler ne dobe bar-- .. vo eitrone. Ih«lajte mleka in vtnle Aligijaji za lepoto, ter vse druge primesi, z izjemo suro- Nji men narave je bil. da ima vs:t-vega masla in paprike. Stepite vse ženska poimlnoma dovršeno posta-doliro skupaj ter nalijte v iKtiuaza- vo (»brisi lostnve so razlieni pri ne eaše za eustard. Koneeno nalijte vsaki osebi in uiti dve osebi si ni-stopljenega surorega masla na vrli'^ia |mh1o1»iu. Mmlere se mora vshil vsakega ctislarila. jm»i rešite -papriko 'i'*ga prilegali tako. da vam daje ear tia vrh vsakega ter postavite v peT-- korektnih < tilik postave. 1'roueeva-Ko je eustard pripravljen, da se ^a nja mer iit opisi postav vee kot ene-servira, oltrnile eustard na vnr t-*a milijona žensk so pokazaM, da ima krožnik ter sa |w>lijte z omako, ka- '-'o od sto ameriških žensk kako hiter«) ljubite. bo v postavi. Navadni korzeti ne nudijo onih lahkih, jrraeijoznih in Navodila za kuhinjo. ndobnih kretenj, katere lun-ete ime- < e je tekom praženja peč ohrizga- ti. Vsled tega bcnHle previdni pri iz-na z mastjo, jo očistite takoj s sta- i.iri j.ravega korzeta. rim papirjem. i " ?v <'e hočete »»čistit i posodo za prn-ženje. odlijie najprvo vso nmst in Osebno zilravje. obrišite nato jn.sodo s starimi Pašni-J filj zdravljenja rnne je preprečiti ki in polovica dela očiščenja je i/.- vstop haeilov. »čistiti morate rano vršen a. i>opolnoma. kajti uinsznnee )Mimenja (V bi potrebovali pe« ivno moko ter nevarnost. Zakaj hi se iz|>ostavili najdete, da nimate doma zaloge, na- riziku zastrupljenja krvi. če j«» to .pravite lahko dobro nadomestilo iz raojroče preprečiti od jirve^a jh»čet-štirih čas moke in «'ne čaše koruzne- ka? Skušajte osnažill vso nesnago ga škroba. s tem, da natančno očistite rano ter Čajna žličiea soka «-itrone na en pazite nato. da se boste poslužili či-kvart venle bo napravila riž zelo be- \ ste obveze. Za majhne ureze in tako lim ter ohranila zrna ločena, kadarjJalje naj se takoj vzame peroksid so skuhana. | 1J jod in in <-elo vriH"-a voila je zelo ("e izgubi poso«la za čaj al! kavo j dobra. Če hi pričela rana gnlti in svojo barvo od znotraj, jo prekuhajtepe se pojavijo Itolečine. j<» svetovati v močni razrwleinl horaksa ■/. a kra-1 poškodovani osebi, naj takoj obišče tek čas in zo|»et bo čista in I>ela. zdravnika. • Mi priporočamo naslednje Izdelke: Bordenovo Kvajiorirano Mleko je dvakrat tako bogato kot mleko v steklenicah. Kadarkoli vaš predpis zahteva mleko. razreelne Mongolia & Star Mleka zavoljo ilra-Koeenih daril. Polojc tejra. da vam dajo te vrste kondenziranejja m>-ka najboljše mleko in sladkor, imajo veliko vrednost zastran svojih labelnov. Začnite danes hraniti labelne. r i CLAS X A ROD A 10 -TtXTJA 192-4 Izpred sodišča. Sejmaka tatova v Konjicah. Srcfun MrSIjak, 4'iletni kočar iu Franu £ve<% SOletni pekovski j>o-mo.'nik, »ha iz Prebnkovja na Hrvatskem. sta se zmenila, da se bosta na sejmu v Konjicah dne 17. aprila slučajno našla. In ta slučaj je tem večji, ker je Mršljak par dni poprej beračil po Sloveniji kot pogoielee ter se pripeljal na dan sejma i/. Maribora v Konjice, ne da bi bd baje poznal s v o jetra su-vaičana. (.»ha pa sta rabila srajce. ki ji!: Molitveniki: >r> napravile hiter konee prijaznemu * bivanju. Pri eni takih koii-tr^-oz se je na« poet upravičeno ruztog-otil in svojo nervoznost dokumentiral z zaloputanjem vrat. Nato se je od prevelikega razburjen ja zgrudil in so ga morali od- i nest i > pogorišča prepira v simo in j Duša popolna........... na posteljo, kjer je brez zavest; Marija Varhinja: besnel 'še kaki 2 uri. Nato je vlo-! v I,latuo vezano J v usnje vezano .... z ! gospodar t.,žh-> zaradi žaljenja! v fino usnJ-e vezano. ("iusti in poškodovanja tuje lastni- j Rajski glasovi: i:e. I'o mnogoštevilnih obravnavali v platno vezano je bil slednjič obtoženec oproščen,! v fi"° ,'latno vezano na Hrvatskem ni mogoče - .. r , . . .. . . v usnje vezano d. bih, ter sta vstopila v trgovino f ker je h do popolnoma jasno, ti t j v fino usnje vezauo jv-spe Lize S-rak. Ker je pa /einjc^ vo la/.bnrjenost izzval v pol-jg^rbi za duio: prej pr š» I eden izmed njiju v tr-11' meri krivični gospodar in tudi j v platno vezano ... »vino ter zahteval svilene robce, < ht^ženee vsled živčne onemoglosti ni mogel odgovarjati za takrat izustene besede. .7« 13» 1.70 .78 1.10 1J50 1.70 a jih vsled svojega sirf masnega \tisj, k*i na je napravil na prodajalko, ni dobil so bili v trgovini navz< či na oba nenavadna gosta pozorni. !p. zgodilo s«; je čudo, da sta se začela naenkrat po kratkem izbiranju rediti. Ko s nahajalo p..ti njima pet srajc. Svojo poštenost sls !;' t -la pred celjskim okrožnim sodiščem dokazati s svojo nekuz-novanesijo. A njima je prišel listič. ki je bil že precej popisan s slič;>»mi gn hi. Odslužiti bosta iS 1.8« v usnje vezano..... v fino usnje vezano i Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami ............... .90 v usnje vezano ..................1.00 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 - , , . , , ANGLEŠKI MOLITVENIKI: , , , • . imf ^/^vc«- (ZA MLADINO.) v rudniku zimski deputat premo-Prayt,rhowk: ga rigoljufanini denar-jt*m. Ko mu je p.i zmanjkalo e\eii-k;i. j> poiskal dobrega zuarica svo-t ga «.."eta ter mu potožil, da so «a med vožnjo okradli. Dobrosrčni prijalčlj mu je šel na limanice ter Iz preobratne dobe. Spojni idi leta 1'H't. je izvedela celjska ,M>iirijji. da je ukradel neki I. J'" i Abecednik slovenaki: me^ec j broširan ......... trdo vezan........ A Qf teslio slo venski slovar „ . , , (Dr. Kt-rnj ................ 6.00 Vojaškega^ begunca je skrila , i^y«^ iIuiba M UM/ak ^^ . Ana Kolar.~T)os"stniea v Trcben i ^ » k ***** -1* zu v A v.-t ryi, kjer je bil v službi. I tj|. j,, Xapiavila to __________ - ; )omjtti "vinoadrasnik .......... L25 Obdolženec .se zagovarja, da je ku-l veCj£ pil zlatnino od nekega neznanega j j.,. ]Ujx]c.„lia od vojakov, ker se;j Jovedoceja .................... .75 oi jati jt.pi«! ga orožniki že enkrat pri nje* are- Kubična knjiga ali hitri ra4unar tirali. Ko so pa prišli pomV-i dne i ,fa tr«?vce z ..........L0° knjiga o lepem vedenja. U-i. februarja vnovič pred njeno j Trdo Vrtano ............. l.M l.:.šo t<*r zahleViili, da (nlpre vrata. Kako se postane ameriški .jih je tako dolgo za drŽav al a, «lo-| državljan .................. kler ni zbežal begunec, ki je ležal » dostojnwn vedenja .. Xeprostano hujskanje izvesinih duiltj na'neei na i Maistre« ie in se :ek,2C™ (veliki) ............ . 1 . .. - ot.io.i Nd i>oi, oa m Kalio postanemo stari- \c«lilo ]»o katerem se doseže najvišja starost ..................... J»> 1.10 .70 1JZ0 v najfinejše usnje vezano (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v flnti usnje vezano ..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ................1.40 Poučne knjige: jau MU I .'a neznanega I losanea za ČO kron, pa od m/vcga vojaka. Ker mu pa sodiš-"'- t. ga ni verjelo, jo dobil in-jseoev poostrenega zapora. Proti učiteljstvu. posestniea v namenoma Dva aestavIjeiia piesa: C€tvorka ln neki Al;;jzij Deže-1 bet-eda spisano lil narisano.......35 .15 JO M l^buv proti učiteljstvu rodi po de-^klril. V«i izmišljeni izgovori pred želi že lepe valove. Pred okrož-1 okrožnim sodiščem v (Viju ;«i»o nira sfKlhšem v Olju sta s, obrav-j i>omagali. "avtonomija'' jf» je navala te dni dva slučaja, ki nu- j spravila za en teden v luknjo, dita prav žalostno sliko posurovc-lesti in kažeta, p-nianjkanje spo b črticami iivl- Fridrieh Volker, 301etui rudai 11 rati i ku. ima že 22 kazni za s Vflekarstvo Dure j o ................ Nemško ngleški tolmai ... Največji spisovnik ljubavnih I Nemščina brez učitelja — 1. tlel ...................... 1'. «1»>1 ...................... Prarila za oliko ................ Pshii-'ie motnje na alkoholsk! podlagi J50 .79 .60 .30 .30 JU . . . .. Nasilnež, štovanja pred javnimi funkeijo- narji. Na Pristavi v rogaškem o- kraju j«- 21 letna posestnikov« hči Terezija Sovine iz Roginske gore l>"-'- St*le 22 "11,IVil > hil obsojen >,..,.] v..i j-:,,, rioiiknio v#lrln vol 11:1 en mesec poostrenega zanora, „ ,*"!*/ . » ...... meti hha.iii pouKom \ttria \ .v>i- 1 . * PraklicM rai-unar ali lutri racunar sii«, Sobo ter naklevetila šolskega u<'' »"1|*1 P«>s!l'ti neko 4S.etno' Koi.ni slovensko-aiigle.ški in ansle- vodjv; z nezaslišanimi psovkam'.. !",,,1!' žeilsk<> ]/Hrastnika a tudi ško slovenski slovar ...... t)!iso jena je bila na 1(K) Din ^oiie ,;J kazen 111 spametovala. Po- S!ovcnsko-anfileSka slovnica. V St I eiiirtu nad 1 aŠl em i i ie aprila je prišel ponovno' s slovarjem, trdo vezana v .M «.. naiiu natt l.asi.em pa ,]f i .> i { . Slovenska slovnica za sredne šole, dno 20. decembra pred učenci v j l'nd viata ,st<* !l!i-J;: (lireznik) .................. 1.^- la -redu dejansko napadel učite-' »,n'-i -1'1 vrata in grozil, ker mu ni Splošno knjigovodstvo. 1. in del 1.25 .iico 2'iletni posestnikov sin Aloj- '»dprla, da bo vdrl skozi okno. Ker Slovensko-italjanski in Italj.-ilav. Zii Lapornik ter jo med drugim il'na lHVZua kot nasilneža, mu! slovar ....................... 1M . 'mer hI še / bes-da-n-- " p .......... U* Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 Goeevski katekizem .......... Gruda umira .................. JO Golem, roman ...................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 lledvika ...................... .35 Humoreske. Groteske in Satir« .60 Iz dobe punta in bojev ........ .50 Iz za peške globeli ........... — 1-50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 los. Juriič spisi: Trdo vezano .............. 1-00 . zv. Sosedov sjn. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano ...... .75 Trdo vezano ............. 1.00 . zv. Dr. Zober, roman. Tugom-..er, taagedija v 5. dejanjih. Tr4D 'vezano .............. 1-0® tarmen. tAo vezano............ .4« Ljubice Habsburžanov ..........4® jndska knjižnica: 2. zv. Darovana. Zgodovinska povett .......-................ 2. zv. Jernaž Zmagoval. — Med 1'lazovi.................... M 4. zv. Malo življenje ........ .«»5 C. zv. Zadnja kmečka vojaka .75 T. sv. Prihajač ...............60 U. zv. Kako sem se Jaa Ukak. (ErencelJ i ................... -40 20. av. Kako sem se Jas likal, (Brencelj) ................... .60 11. ev. Kak« sem se jaz likal, (Brencelj j ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega pe- redneža, trdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske ulike. — t Brencelj > ....................60 5. zv. Juan Miaerla. Povest la španskega življenja ...i.......60 t. if. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .................. .70 Trdo vezano ................ 1.5H Mimo življenja, -iven Cankar) .80 Mrtvo mesto ..................."0 Mrtvi Gostač ................. -S5 Materina žrte* ................ ^ faselino .......................40 M»iJ Klatež ...................70 •■««•••••••••*•»•••§•• Mirka Poštenjakoviž .......... Marjetica .......................70 Notarjev nos, humoreska ....... .35 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestL (Novačan) — Broširano ..........*......... 1.00 Naša Vaa. 2. del vsebuje 8 povesti BroSirano .................... 1.00 Na Indijskih otokih .......... JO Naseljenci .................... iS Novele in črtice..................90 Na PrerijW.................. Naša leta ..................... .45 Nihilist .......................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivSe-ga slovenskea polka .......... 1-50 .50 .50 .80 .35 JU is .25 čit-^ljiea »e po obvez-i bitil, inu je končno utekla kJS| pouku trudila z u- ^edoni. 1'red okrožnim scdišeemPJ v Celju .se je Volker zagovarjal s popolno pijanostjo, kar pa ni vv-; J?« to, da se je iu liom šolskem čenči, ker vsled pomanjkanja rednega fiouka v okraju zaostali. Jjap-niik je bil obsojen na 10 dn; p« 1'sLrcneua zapora. NahujsUane žrtve morajo v zapor, ni pa mogo- • •e di>-eči tistih, ki s strupenimi (»ncsecc poostrenega zapora, članki grmijo proti učiteljstvu. j Grozen samomor mlade deklice. Poneverba v Celju. K(, ^ Huančni podčastn:k| Pri mesarju J o«'pu (jorenjalu v | nadzoroval straž' ob železniški! Spretna kuliarica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuliarica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuliarica. Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje M5.S t . struni, trdo v 'platno veznim 5.— jetno in tudi ni moglo omiliti nje- j Lami čebelar....................f.— govega neverjetno suro ve ga de-1 -oSihia knjižica .............. iauja. Obsojen je hd to pot na tri VeUki Bl^mfkl »Pivnik raznih 1 raznih pisem, trdo vezano 150 Veliki vsevedež ................ .80 Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod — ......75 Zgodovina Srbov. Hrvatev in Sieve« cev 1. zvezek ....................M 2. zvezek ..............— Ji Narodna biblioteka: lierač. — Elizbetha, angleška kraljica .......................... -35 Emanuel, lovčev sin. — Berač .. .35 Svitoslav ...................... -35 Spisje ........................ .35 Krvna osveta.................. .35 General Lavdon ................70 Napoleon 1.....................1.— Babica ........................ 1.20 Nesrečnica .....................70 V gorskem zakotju ............ .35 Za kruhom.....................35 Žalost in veselje .............. 1.— Z ognjem iu mečem............4.— Grška Mytologlja.'2 knjigi ____ 1.40 Kranjske čebelice, poezije...... .35 Sanjska knjiga, nova velika ---- Sanjska knjiga, srednja ........ Strelec .... . . . . Strahote vojne ................ Stezosledec ..................... Sveta Genovefa ................. Strup iz Judeje............... Sisto Šesto, povest iz' Abrucev .. veta noč ............«■...**• Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja .....................* Stric tomova koča .............. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Sveta Notburga ................ spiimanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček fat Libanona .................. 2. z v. Marijina otroka, povest iz kavka Skill gora ............ 4. zv. Praški judek ............ 5. z v. Tri Indijanske povesti ......30 " t". Kraljičin nečak. Zgodovinska povtrac lz Japonskega .... «30 10. zv. Z veti sin. Povest iz zvlade ■rikbarja Velikega ............ JU 11. zv. i£deča in bela vrtnica, po- VGflt ••••■■•••••••^•••••••a* 12. zv. Korejska brata. Črtica Iz misjonov v Koreji .......... ...30 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 3» 14. zv. Prisega lluronskega glavarja. l'o v eat Iz zgodovine kanadske .................... JI 5. zv. AngelJ sužnjev. Brazlljsha potest ..................... JE6 tO. zv. Zlat okopi. Povest...... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ JO zv. Preganjanje Indijskih mis- Jonar jer .................... JO 9. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Turki pred Dunajem.............60 Trenutki oddiha .............. .40 išnjeva Kepatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J55 Vrtnar. ItaMu«] ran at Tagore, tnlo vezano .........................60 Zgodita Napoleonovega huzarja. — Tnlo vezano ................ 1.80 Zsdni dnevi nesrečnega kralja .60 Zadna pravda ................ JO Zmaj iz Bosne................ Zlatarje* o Z'ato ............. Zločin in kazen. - knjige. 1. in del. Tnlo vezano ......... Za miljoni. tnlo ^.-zano.......... Ženini naše Koprnele ........... Zmote in konec gospodične Pavle TMrka slovenskih p®vrsti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. 2. 7.v. lfudo brezdno ............ S. zv. Vesele povesti........... 4. zv. Povesti in slike .......... .'». zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ Zabavna knjižnici.: 22 zv. Pegan in I.ambergar.......75 'JPl. zv. Cnia smrt.................75 4 zv. Zločinci .................75 ?.v. Mož z razregano dnSo .... 1-25 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Sob n mladi zob, pesmice .. _ Jt Dedek je pravil, pravljice .40 Mladim srcem J5 Narodne pripovedke, 8. zvezek.. .40 arodne pripovedke, 4. zvezek.. 'ravljlee in pripovedke za mladino: 1. zvezek ................... JO 2. zvezek ......................JO Slavček, zbirka solSklh pesmi J5 vončekl. Zbirka pesmi za mladino: trdo vezano ................ l.M Volk spokornik in druge povesti za mladino ....................L00 Zbram spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 16 povesti ..........«..'_.....«». Jt . .80 1.00 2 . .3.— . .65 . .35 J5 .35 .35 .35 J5 J6 Igre: Dre ?olina Solz. S enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... l.M dnevnik. Veseloigra v 'J dejanjih JO Cyrano de Bergerac. Heoric-na komedija v o. dejanjih. Trdo vez. 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s i»et- jem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežnik. isartMina Igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dvt-h dejanjih .................... Ob vojski. Ifirokaz v štirih sl?kuh Za križ iu svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinariea, Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ....................... Vse naše. Burka enodojanka .... TončRove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v a dejanjih ................. Zbirka ljubkih Iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave .... 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, paetirlci in kralji, IJudmila, —• 1'lanšarica .................. •J. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Juna&kx deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. enoplč. Turki pc^d Dunajem, ^abjolm In Neža ........ S. in 19. anopiOF. Pijavka, Skr)c«e rak lad, ReAitel}, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Blejke .................... 0 snopič. Sv. Jnst; L ju be tea M». eijln^a stroka .............. JO J5 .30 .30 JO .30 .no .41) jo J9 J0 Jt Jt JU II JO Jt Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano .................75 Moje obzorje. £nz- G angel. Poezije Trdo vezano ................ 1JB Narodna pesmarica. Zbirka nffjholj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40 talade In romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1.16 BroSlrano ...................75 'esrnl. (Simon Jenko) .........4fl Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi In pre-vodi znanih slovenskih ^.-earnl v angleščini................1.2S 'oezije. (Simon GregorCIS) —■» trdo vezano .................. 1.00 "llolicgr. Peaml za mladost.....60 lovensk^ -Varodna lirika. Poextjs Jt Sto ugank. (Oton Zupančič). —; Poezija .................... j| Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Koncertu«« pesmi za moške in mešane zbore......................1.50 Gorski odsevi. (Lahamar.) Zbirka moških zborov Ln Cvete ro spevov. 1. zvezek ..............46 2. zvezek ..................... .45 Narodne vojaške. (Ferjančifi) .... .2« Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; Olju je vstopil v službo 30lelni progi med Barkovljami in Mira-roe^ar J/naeij Ftankovie /. Brega, j mnrme pri Trstu, je opazil na tiru j ^ Kmalu nato in sicer dne 7. aprila j /.ensko t ruplo, ki je bilo grozno j {^3,2ne DOVeSti in i)azme«4arjeno; nogi sta bili odlr- gani o d živeta, vse naokoli je bilo poškropljeno s krvjo. Poklicani vcdra\mik rešilne postaj«* je ugotovil, tla je pimrt nastopila približno en »uro. Komisija identitete ni tiKigla dognati, pač pa je ugo-l'»vila da gre :i se bil moral vrniti še istega dne, ;i ga ni bilo, je jx>slal prihodnjega dne Gorenjuk za njim svojega ueenca. Frankovič je sicer svojemu gosipo-oQ a orožjem .............. Dve sliki — Njiva, Starka -h (Meško) ................... Dolga roka .... Devica Orleanska M .25 JO 2. zv., trdo vezano. Pripovedka in Narodna knjižnica: Izbrani spisi Valentin Vednika ^0 Gad je gnezdo .................. .40 Malenkosti .................. it Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 Obiski- (Cankar). BroSirauo.....1.— Trdo vezano................ 1.40 >b 60 letnici Dr. Janeza B. Kreka 19 'ovestiee, Kabindranatfc Tacen, Vsebuje 6 povesti ........ .40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar .................. .35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Uo- kovnjaeev na Kranjskem .... J»0 Poslednji Mehikanec ............ .30 'ravljlee H. Majar .......... JO Povesti slovenskemu ljudstva v pouk In zabavo ............. J8 Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Požigalee ...................... .25 Praprežanove zgodbe............ .23 Patria, povesti ia irske junaške dobo Predir/ani. Presern in drug! svetniki v gramofon...............25 Pet tednov v zrakoplova, trd. vea. 1M Pol litra Vipavca .............. .90 Ptice selivke. (Rablndraoath Tagore) — L00 Pred nevihte ................... JSS levolncija na Petriiflili—..... Jt Binaldo Binaldini............... -50 Robinzon ...................... .05 Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spisi. vsebnje 10 povesti .... JO Suneski invalid ................ .35 Skozi tirno Indija .............. JO Sanjska.knjiga, velika Arabska .. 1.50 Prerokovalne karte JO JO JO JO L00 pesmi «••■••*« 3. zv., trdo vezano. Vsebnje 12 povesti ...................... 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat fl. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po- TmetnlSke knjige ■ slikami: Pepelka; pravljica • slikami Rdeča kapica; pravljica a slika osi ••••••••••••»•••••••••tf« 1 Sneguljčiea: pravljica • slikami 1.00 Trnoljtfefe, pravljica s slikami 1.0* 'njige ia ali kanje I Mladi slikar ..................1« Slike is pravljic.............78 njige za slikanje dopisale na z barvami in nrvediU Mladi ametnlk ...............1.20 OtroikI vrtec 1.20 Za kratek čas 1J0 Zaklad za otroki ........................UM Razglednice: Zabavne. RazlICne, ducat........ JB %cw Vorške. Različne, ducat .. M Velikonočne, bežita« te ducat .............. Iz raznih slovenskih krajev, ducat Posamezne po .............. JB Narodna noša, ducat...............Ji posamezne po ............ .05 Planfauld pozdravi, ducat...... .49 posamezne po............ JB New Verk zveni ml; Na£a zveada; Ujetega ptiča tožba ; •Soči. ............ .40 'Z. rvezek : PrJ zibelki; Cerkvica ; Ne tožim; O j planine; Oj s Bogom ti planinski svet; fioiskodomakl 'mladini; Na bregu............ .40 3. zvezek*: Psalm 118; TI veselo poj ; Na dan ; Dlvna noč....... Ji 4 zveaek: Ujetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu .............. .4i 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z veonoem tem ovenčam slavo; Triglav........ Ji 6. zvezek: Opomin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslc.............4i 7. zvezek : Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (meča n zb.) ; Ti osrečit tjo hotl (m« Ski zb.) ; Prijatelj in senca (moSkl zb.) ; Prijatelj ln senca a9, s«>- pran. n!t......................30 1'ei Božičnih. ( A. ................ Sree Jezusovo. -I i«*smi na čast Sri-u .Ifxusovem. (F. Kimoveel .50 Slava nebeške kraljice. 'JO Marijinih jH-smi za mešani zbor. -- Sopran, tenor, bas ................ .40 Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. lin prsmi na čast svetnikom. (Premrli ......................40 10 obhajiluih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crum)........35 Missa in honorem Sanotae ('aeli-liae. (Koerster) ............ .25 .25 Note za citre: lluri pridejo, koračnica ....... Slovenski citrar (Wilf:m> ___ Safaran. It u ska pefsem. — (Wilfau) ............. Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu-raSkl zbor In petje. (Bajik) .. Lti Bom Šel na planince. Podpnrl slov. nar. i/esm!. (Uajuk) .... 1.00 Na Gorenskcm Je fletne. (BaJuk) l.M Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih bl-men ln slovenskih narodnih pesmi Note za klavir: .. .15 .. jse .. .20 .. J50 .. Ji Bože pravde. (Marolt) Narodne pesmi Žirovnik 1* zv. .....................i ZV. ...................... '■>' zv. ............ Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt .............. Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi aa so-ran, alt ln bas 1. zvezek ..................... .45 i' zvezek ...................... .45 Planinke. (I^aharnar.) Pesnil ca spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................... .40 ^i. zvezek «.»..*............... .40 Kn starček je živel. Za bas solo in niožki zbor .................40 Dve pesmi.l. Zapoj ml j>esem dekle. 2. Skrjančku. (Prelovec).. .20 IG Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški In mešani zbor. — (Adamič) 1. in 2. del ...... ^0 Jax bi rad rdečih, rož. (Prelovec) .15 . JO UM Lira, srednošolska pesmarica: 1. zvezek .**««............... 1.20 Z. zvezek .................... 1.20 Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnostl —« (13 mefianth ln 3 mofikl zbori) 1.10 Nočne peemL (Adamič) UEB Hupleti. (Gram) — 1. Kranjske Sege ln navade .... JB 2. Učeoi Mihec; Slabi časi____ Ji 3. Nezadovoljne«; To aares užlt-kaml ........................ JB Sloveilsld akordi. (Adamič) <=a Zbirke 22 mešanih in moških zborov : 1. zvezek ..................... .70 2. avesak ..................... .15 Mešani in moiki sborL (Aljaš) i avesak: Domovini; Navesti; Ne .90 .40 .40 .40 .40 .40 Vojaške narodne f^emL (Kosi) Orlovske himne, t^odoplvec) Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morslii obali. Valček. (Jaki) 1'ripoznanje. l'olka mazurka. — (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka frane. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .................... Ijubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .....................45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).....40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Primorski odmevi. Fantazija. — (Urezu i k)................... Orel. Koračnica. (Jaki)......... IJnri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... Edit ha. Intermezzo. (ALetter) .. Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. Bitter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 (■olden Bain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Falineuwatht. Koračnica. (Jaki) '.29 .50 .25 J5 .25 .20 .20 .20 Zemljevidi: Združenih držav, veliki.......... Ji Združenih držav. Mali_____ Ji Nova Evropa__________ Ji ZemlJovidi: Alabama, Arkansas, ah«*—, Colorado, Kansas, Kentaeky k Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, — vsaki po .... Ji zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Mlnneoz. ta, Michigan, ^ioeensia. Weal Virginia. Ohio, New ¥ox< — vsaki po.......................40 Velika stenska main Kmyc .. l.M Nirofilom k priložiti bodisi v gotovini, Money Order tU poitne ntamke po 1 ali 2 centa. 6o .pošljete gotovino, rekonuusftrejte "GLAS NARODA" (Slovonic Publishing Company) Ne naročajte knjig, ksterft ni v cenike. Knjige .pnžiljamo poštnino prosto. / i,•;.. -rj . i-t. M'. i-i GDAS NAHODA 10JUNTJA 1921 g Pod krivo jelko, s Peter Bohinjec, (Povest ix Časov rokovnjačev na Kranjskem.) □ (Nadaljevanje.) "Ljudje božji, kam pa vendar?" vpraša ujetnik nagovornika, ki je spremenil svoj glas. Drugače bi bil duhovnik utegnil spoznat enookega Polonje-ka. t "Nič hudega ne bo za vas. Peljala vas bova k nekemu bolniku, da ga izpoveste," odgovarja Po-lonjekov tovariš, kapitan Taeman, ki je tudi izpre-mtnil svoj glas. "Dušo rešiti, tisto pač!" odgovarja nekoliko pomirjeni duhovnik in rade volje stopa med rokov-njačema. Vendar se mu zelo čudne misli pletejo po glavi, zlasti ker ni dobil zgovorni "hudi gospod" nobenega odgovora več. — Hodili so po potih in stezah, zdaj gori. zdaj doli, zdaj sein, zdaj tja. doklej- ne obstanejo v '' Krče vem kotlu", prijazni kotlini Udnega boršta. Tam je ležal na mahu bolnik, ki je imel pod gla vo usnjato blazino, ukradeno v cerkvi, in pokrit s plaščem, ki ga je ranjenec nekoč zamenjal pri mrliču v tržiškem karnerju. Spreljevalea sta odstopila, gospod Janez pa je poslušal dolgo povest zastaranega, pa skesanega grešnika... IVz pol ure je spet korakal z zavezanimi očmi čez drn in strn proti Kamnjeku. Ni ga več mikalo, tla bi obiskal svojega soseda. Brzo jo je odkuril domov. vesel, da se je izmotal iz skrivnostne družbe. Doma so mu povedali novico, da so našli Topo-riša iz Svari j mrtvega v hiši. Leseni strop se je potili nanj, ko je bil večarj sam doma med jutranjo službo božjo. Gospod Janez je vzdih nil globoko, ali novica ga ni iznenadila. II. Bolnik v Krče vem kotlu je bil letenski rokov-njač Bresa. Ko je kapitan Taeman med službo božjo ropal Toporiševo hišo v Sva rja h. je bil Bresa prvi. ki je stopil v hišo. Domači gospodar se je hotel braniti in je zavihtel sekiro nad napadalcem. Ali ne-sreča je bolela, da se je skira zadl.i ob nizki, trhne-li strop z vso močjo, segniti tram se je prelomil in obadva. Bresa in gospodar, sta obležala pod podrtim stropom .Tdporišu se je vrhutega ostrina sekire zasadila v glavo, da je izkrvavel, Breso so pa tovariši potegnili iz razvalin s potrtim oprsjem. Zanesli so ga v I'dni boršt, da tam ozdra vi ali umrje. Na bregu sta ležala rokovnjača Pomigariee in Požaganec .Vedno sta bila v družbi z Breso, ki je bil znan med ljudmi z imenom "sapa napeta". Po-miganee se je z val drugače Kosmač, doma iz Kam-njeka, Požaganec pa llojkar iz Tenetiš. Pomiganee je imel navado, da je poraigaval z očmi, ker so mu pravo odžagali . "Kako je. Janez?" popraša Požaganec trpečega bolnika. "Sapa napeta, k koncu gremo!" "Le srčnost, Janez! Moja Jera je šla iskat rož za mažo in za pijačo, ('e to ona ne ozdravi, te ne bo nihče drugi," tolaži Breso tovariš z leseno nogo. "Le vesel bodi. Janez, da te je goriški duhovnik previdel. Mene pa še čaka." izpregovori Mica in briše čelo bolniku. "Tega sem pa res vesel, sapa napeta! Res da težko upam na božje usmiljenje; preveč mi je hrbet poln hudobij in vrag m isedi že na vratu; ali odleglo mi je pa vendar in pri srcu mi je tako, kakor takrat, ko sem bil zaprt v Gradiški in je kak solnčni žarek posvetil v ječo skozi ozko lino." "Kakšnih solnčnih žarkov pa še želiš, Bresa? Ali ti naj guncalnico napravimo, da se boš lažje sprijaznil s hudičem, kadar te objame v svoje krem-1 je? To je lepn smrt, je rekel naš harambaša, če se človek gunea in gunea na vejah med dvema hrastoma, dokler se ne izgnnea za vselej." "Ti se boš še na sodnji dan smejal, Pomiganee," odvrne tovariš. "Taki ljudje ste res srečni, ki vse obrnete na dobro in veselo." "Ti si boš lahko smejal, ko boš dobil spet svojo pravo nogo nazaj, leseno pa vrgel dol na zemljo." nadaljuje Pomiganee svoje šale. "Ali jaz, jaz, ki se nisem nikoli ženske pogledal kakor srpo, kaj bom pa jaz počel takrat, ko me bodo vse ženske tožile in ne bo niti ene, da bi me lepo pogledala, kaj šele marala? Ti, Požaganec, ki si pogo izgubil radi žensk, boš imel dosti zagovornikov." "Ne odpiraj mi rane, ki že tako zeva kakor Fraj-manova jama, Pomiganee! Kakor sem bil prijatelj tvojih Šal, vendar se mi zdi, da me zbadaš kakor trn v mojo kasmato vest, ki je najbolj omadeževana po ženskah. Ako mi Bog da zdravje, bo moja naj-prva pot do gospoda Janeza, da naju cerkveno poroči, Mica!" "Tisto pa, Janez! Bog ti daj že kmalu zdravje? Kaj bi jaz počela brez tebe, kaj bi počeli otročici brez oeetat*' odvrne debela Mrčanova Mica in briše z robcem bolniku znoj raz celo. "Kij ti za tatvine ni nič žal, Bresase oglasi spet Pomiganee. "Kaj ae hoče, sapa napeta! Živeti moramo tudi mi in tisti Smon, ki je učil našo vero in v katerem nam je časih nag Veliki Grogn prav!, tisti ftmon je dejal, da šmo vai ljudje pred Bogom enaki in zato imamo tudi vsi enake ;iraviee,t' modruje Bresa, a kalcij ga ustavi. "Ali ne \ipš. se vtakne vmes Požaganec, "da je bil ta Smon ali Simon velik učenjak na Francoskem in Veliki Groga se je učil njegovih naukov, ko je bil 12 let v Napoleonovi vojski." "Kh. titsti Francoz je bil komunist. O tem pa tudi jaz kaj vem," odvrne Pomiganee. "Komunisti se imenuje tak človek, ki vse deli, ki neče ničesar sam, ampak vse ima 'komun' z drugimi. Tako ima-ma komunske vago, imamo komunsko pašo, komun-ska drva, pa tudi komunske davke. Ali razumeš, žaganec, kaj se pravi to? Ti pa Bresa poznata samo komunske pravice, ali o komunskih dolžnostih pa se vama še ne sanja." "Kdo pravi, da ne? Naš 'komun,' je veliki Groga. Mi njega redimo, on pa nas varuje," odvrne ALI STE KDAJ PREISKUSOJ jSeverafs Esko SevtiwMMco- W. F. SEVERA CO. CBMJt KAPJDS, IOWA šteklajčar z leseno nogo. V tem zašumi listje, stopinje se začujejo. 'ke in enake sramote ponavljajo j vsak dan. — Drugi volilee bi rad ,prosto vožnjo po vseh železnicah 'zaradi trgovinskih stikov, tretji | gostilniško koncesijo s pravico za slepe igre. in četrtemu ni prav. kakor je sodni j a razsodila njegovo pravdo s sosedom zaradi zmerjanja. In v vsakem pismu je pisano, da je živo prizadet javni blagor in naj narodni poslanec posreduje in naj ne odneha, drugače bi bili vo* lilci jako vznemirjeni in bi bile posledice nedogledne! * ) "Oh." je vzdihnil gospod Baj-želj, "strašno!" ______j In je povedal, kako mu od ne- Mislil sem in sem rekel. Če bodo Bajžlju in si je obrisal tužni brk'prestanega posredovanja pri ob-razpisane nove. volitve, da se bom in je povedal: kjerkoli kakemu las1vih P<šajo duševne sile. Zad-poganjal za službo narodnega po- javnemu uslužbencu ni v redu bla-!nj'c" Je hotel ženi i/. Beograda slanea„ Potreben sem ne? — go- gajna in ima zato sitnosti, od vsa- Pr'nesti riža in -1° »nlaSč v ta wBomsm*' M Spiral Fr. Ž. - S spod župan mi je že obljubil nbo- kega dobi nujno pismo, kako za-,namon s 'lve vrečici. Pa ko žno spričevalo, in sem tudi sposo- grizen pristaš nasprotne stranke,'-ie stopiI v prodajalno in je segel "Kdo je?" za kliče Pomiganee in skoči pokonci, kajti imam koze cepljene z da je njegov predstojnik, in naj,v kovceg. mu je namesto vrečice napenjajoč ušesa. .odličnim uspehom. stori gospod narodni poslanec po- Prišla v roke hlačnica od gač. tak- Pepe. ta. ki sedi v uredništvu, trebne korake pri ministru, da se šno ima trake k«kor vrečic?., in jo Ne boj se!" se začuje glas iz gošče, glas same- ftlaba prebava j« šla. Živci so se čudovito zboljiali. Mrs. David Hack t-11 iz Hagensburg. X. T. nam pJSe: "Od kar rabim Nuga, Tone se CutHh veliko bolj£e. Moji iivci? želodec in drugi organi so mnogo boljši. Od kar jemljem Xuga-Tone imam dobro prebavo. Ista je v resnici izvrstna stvar za ojačanje." Čitatelji tega lista naj poskusijo Nu-ga-Tone in čudili se bodo, kako hitro u-činkuje v takih slučajih. Nuga-Tone po-vrne moč in krepkost. ojačl živce, kri in telo. daje dober spanec, stimulira jetra in regulira tek. želodec ifl črevesje. Isdelovatelji Xuga-Tone vedo tako dobro kaj bo za vas storila, da prisilijo vse lekarje. da isto jamčijo in vam po-. vrnejo denar, če niste zadovoljni. I*rlpo-ročana. jamčena in na prodaj v vseh lo -iarnah. ali pa poSljjte $1.00 naravnost na National laboratory, 1046 S. Wabash Ave.. Chicago. 111. —Adv't. orehovea za primer, da je kdorkoli bolan kakorkoli. Pa mi je zaupal še to. Danes da je dobil pismo od Božidarja Zverine, od tistega, ki je zaklal lastno mater in jo obesil v dimnik. Na zadnjem porotnem zasedanju da je bil obsojen na vešala. "In zdaj," je-dejal, "mi piše iz zaporov — tukaj-le je pismo — da je ga harambaša. V mahu štekljačar, da je veter zanesel njegove vzdihe : je dejal, naj se nič ne bojim in da omenjeni predstojnik - nemudoma nastavil in mu je kalfa v hlač- moj somišljenik in najzanesljivej- v dolinici pa je zastokal pomečkani.\ je že drugačne mulce priporočal odžaga in na njegovo mesto po-' nico vsipal riž in ga ni bilo nikoli volilcem, nego sem jaz. Za vsak stavi podpisani, ki da je zanesl jiv dosti. kt r je na drugi strani zopet ši pristaš. In naj mu s svojim mogočnim vplivom izposlujem, da se . ... . „ . . . primer pa je dejal, naj se dam tn- volilee in zaveden in navdušen venkaj letel. Potem da je zapazil vešala izpremene v milo de- okolic. Kurja pot ga je obšla m zaeel se je tresti, da y ^ ; Mali oda si učin- pristaš stranke! O blagajni seve- ^oto in dal kalfi iz kovčega pra- ™rno kazen! In še bi rad, če bi bi- je plase zdrknil podenj m blazina ie tičala polejr ... . „ , ... i . .. . ' ' - • ' -i • i . . J 1 kujejo neverjetno. Zadnuč. da ie da ne stoji v pismu ne besedice Yo vrečo in ga je odo jako sram nekdo enkrat samkrat oglasil, dal On, Bajželj. da potem šteje za in kar stlai"il v žeP in b°- "Mati božja! ' je vzkliknil in smrtni metulji'prodaja srebrne kronice po zako- svojo dolžnost in stopi k ministru žal na vlak" T" -i4' hil° sram še so letali nad njim. Inito dopustni vel javi: srebrno kro- in mu vse razloži in zanesljivega v vlaku in kadar ga je sram. inn«»jn» "Janez, Janez, kaj bom počela brez tebe?" je'nico za papirnati dinar! Pa je do-,voloeTn" ^ kupeju pa je bila jako stari papir pa je izkupil 1600 kron. priporočeni gospod volilee segel v fina ?osP°^a in ^ .rim je bil pred- Molk je nastal, ko se poglavar približa. Ta se skloni k mrtvecu in hladno ukazuje: Tak uspeh da. imajo Mali oglasi! državno blagajno, v službi da je stavil, da je narodni poslanec, in kako .si lo mogoče, da dobi službo sekve-stra. kadar bi se kod katera boljša izpraznila. Ves okraj da je z vsi da so eni misli: ako bodo zopet volitve, vsi bodo kakor en mož volili mene!' ženo in sva oba rekla, da ne in da je dejal in je naslonil .borno rajši še naprej jedli krompir Gospod Bajžlja pa je sram predjglavo v roko, "resnično sem bo- v oblicah in ga bomo jedli z obli- "Mrtev je. Nikdo več ga ne zbudi."Naj počiva. To mi -le bn° vsec in tudi žena je '"im topleje priporočeni gospod vo- so vsi majali glavo, da si narodni v miru v tem kotlu." • jrekla. da nima nič zoper to. če lilec len, ima pa vrlo živahne^'poslanec nos briše v umazane ga- in harambaša napravi velik križ nad mrtveem;^ narodni poslanec. Gospod Baj-ftike s sovražnikom onkraj me- ^ «» ""lazane in jih je potem pa pristavi: iže,;i da narot1ni poslanec pa de je! Tako stoji v aktih in je vse Pel-*al domov v Periln . , , . . . ^ ^ pripovedovala njegova gospapodprto z dokazi in se potem p-o-,Pa m'sl»i- lzkopljite mu jamo m ga zasuite. Pa dracja , . , • , . . . . . v , ^ .. t m- t-, • , , - 1 ^r koliko ceneje je vcp v Beogradu, spod minister jako cudl. "Oh ' navalite na grob. Ti pa, Pomiganee, skrbt, da se Mr- ' ... ... , . riz m rozine m vse. kar pride pre- eanova Mica pomiri, m skrbi za niene otroke! 101 ic«i--i- ... — ' |KO oomna — od Soluna sicer da ni gospodom ministrom in se mu ta-|len!" in nismo pri nas nikdar brez eanu vred. "Se zgodi, harambaša! Jamo bo izkopal Poža-|pot v Beograd nič krajša kakor ganec. jaz bom pa tolažil Mico," odvrne Pomiga- \z toda je pr} solunu morje nee, potegne iz malhe kos kruha in ga pomoli <>-|tolil Ae]o v ™ meso in slanino. In v župniščih koljejo zmerom de-|tKto' kar *a beSa- Toda ^ delo v bele prašiče." ^ skupščin i le postranska stvar. Po- < Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80 Einaldo Rinaldini................................50 Sveta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu...........................25 Hitri računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje G68 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbini Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3._ Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih Pesmi ........................................ Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. 4 Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : New York, N. T. _i_—_m._^___ ___:________-k.____ ,-,'il SSB, -■....! - ' ; * . -v. i i E- GLAS NAHODA 10 TRČITA O ŽENSKI, KI JE BILA ... Roman. — Spisal O. Soyka. Poslovenil J. T. IGRALCA BASEBALLA (Nadaljevanje.) Plani! je s postelje ter zgrabil kratek lovski nož, katerega jc imel žt- vee tednov skritega pod blazino. Lotila se ga j'e bojaželjnost. in *delo se mu je skoraj prav, da je končno vendarle n,;poči 1 ta trenutek. Zopet je li i 1 sovražnik v neposredni bližini. Wolfram je zamahnil. n;;>piornik je planil nazaj, in kinalo je bilo slišati težko, gt grajo« e >openj«\ Potihoma. sklonjen, na udarec pripravljen, se je plazil Wolfram ob -leni. Njegov nasprotnik mora biti kje pred njim. Ali se i* 111 umika, .ili eaka ugodne prilike, da bi napadel.' Stopinj ni bilo čuti. ker je bila preproga predebela, natančno je pa čnl dihanje in škripanje zob. Sprejela -ta udarila, znova izpustila ter si poiskala zavetja v kofu. Slo je za življenje in smrt. Soba je bila j»ko pr« -turna, in soba je bila skoro eno uro priča nemega, strašnega hoja. iskanja prežanja in izogibanja. Vse to se je /avršilo v največji temi. Niti prvonu n:ti druiremu ni prišlo na um. da bi odvil električno ■>\eti!ko. tlu bi segel po samokres ali pušk« na steno. Dvj človeki! sla se borila v temi za življenje, borila sta se z bodalom »n no/em. in nista vedela, zakaj se borita. K" je bila mera sovraštva zvrhana, je izpregovoril Merrv prvo besedo. Planil jc kvišku, zamahnil z bodalom ter vzkliknil: — Ne brani se. Cirigorij ! — Moj si. ves svet ti ne pomaga! Ta človeški glas j«* bil usodepolen. Wolfram Je pozneje pripovedoval. da je ta gla- razjasnil temo ter rešil zagonetko. Odvil je luč in -vctlrrba >e je vlila po vsem prostoru. Merr;" je stal v nasprotnem kotu sklonjen in pripravljen na skok. — Merry! -- je zakričal Wolfram. — Evrard Merry, kaj delate Vi ^r- motite. Za ki ga me smatrate/ .Jaz sem vendar Erith Wolfram. Merry se je polagoma zravnal. Iz rane mu je tekla kri, nož mu je padel iz roke. Tedaj j» pa tudi Wolfrr.ni začutil bolečino v prsih ter nvidel, te nikdar poghdali v zrcalo' .Jaz sem bil vsak večer spodi; j in sem videl vse, vse. Ni pa govoril o slikah ki jih je videl prvi dan svojega prihoda. Kar je v naglici pripovedoval, je bil niz dejstev, ki so se lnu prikazala, in ta dejstva tudi Wolframu niso bila tuja. V zrcalu je videl slike velikih slavnosti, ki so se vršile pred davnimi, davnimi leti v daljnem mestu. Vedno mu je pa bila pred očmi slika jetnika, katerega sta stra-/ila dva čuvaja v močni podzemski trdnjavi. Wolirsn je pomislil na svoje pripovedovanje o ruskem caa*-ju IvatiU lil. in o njegovi smrti. Toda teh par besed ni moglo pričarati Merrv ju tako jasne slike. V ogledalu je natančno videl, kaj se je zgodilo in kaj se mora zgoditi. Kako je prišel do tega, da je smatrai Wollraina za onega Grigorija Old ova! Kako se je zgodilo, da jc smatral sebe za Stanislava Poniatovskega ? Wolfram je vstal ter ga ostro pogledal rekoč: — • Ali ste do\olj močni, da me spremite? Merry ga je pa preplašen pogledal: — Sedajr * — l>a. bas sedaj. Sedaj je usodepolna ura zrcala. Sam se moram prepričati. I Merr\ je vstal brez volje ter ga spremil v lovski salon. Wolfram je bil vzel seboj žepno svetilko ter že s praga obsve-til nasprotno steno. — Kaj je to? — je vzkliknil začuden. Zrcalo jc bilo razbito na tisočere kose. S stene je strmela vanju prazna prostornina. Zrcalo je bila razbito. Kdo ga je razbil? Wolfram je pozneje dognal, da najbrže Merry v svojem deliriju- Naslednjega dne je pa zapustila Eva Morsini vilo. Posrečilo -e ji je zagotoviti slepo vdanost dveh mož, ki sta jo f.premijala Ta dva moža nista bila izobražena in odlična. Bila sta priproMa človeka iz priprostega naToda. % . Opremljala sta jo oskrbnik Fred Bolleman in žandar Peter Bailor. ________________(Dalje prihodnjič.) - 9 V«MI«M» * u«DUiw»OA h. ika nam predstavlja Branch Rickcy-a. upravitelja St. Louis National League Baseball Team-a. in Shottena. ki jc kapitan basebaliskega kluba "Cardinals"'. Za lin-keya jc značilno dejstvo. da nikdar v nedeljo ni navzoč pri igri. Proces proti hajduku Čarugi. (Nadaljevanje.) Na popoldanski razpravi. k.> so nekateri branitelji stavili stvarne predloge, tako" o realnemu poslovanju Drezgiča koi vojnega do-bavatelja v Viukovcih in da je končno Drezgič sumil, da bi bil Nikola njegov pravi "baruzer". je sodišče začelo z zaslišavanjem petega (dso/enca Stepen.i Sikiča. Predsednik: "Kdo je ta Sva-ba.1"' (Pri tem je .pokazal na l'a-rugo. ki se je za časa svojega bivanja v Srbiji izdajal za "preča-lia" in so ga ^ po v- l nazivali " Svaba "). Obtoženec: "Ne vem. kdo je ta Švaba!" Predsednik; "Ali ni to bil <"':»-ruga ?"' Obtoženec: "Ne poznam - ga. Oni Švaba ni bil tako fin. kali ta, ki tu sedi. Iskal sem dela na neki opekami. Martinovi*' me .le pripeljal k "mojstru". Ta "mojster" ni bil nikdo drugi kakor C'aruga. Tedaj Caruga ni bil in-ko fin gOspo-dj kakor sedaj, bil je ves mršav". j Obit o žen ? c je naito pripoved i-val. kako je skupno s čarugo plenil in ropal. Vdeležen j.» bil prt napadu na trgovca in giwtiln'.eai ■ ja Fuchsa v Sredinjeih. Pri nr« padu na njegovo gostilno je Intel Martinovič ubiti gostilničaj-jevo ženo. in mu je Čaruga prepovedal. rekoč: ' Ne -no*š ubijati to naš zakon prepove-lti- ROY AL MAIL NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parallel so novl In moderni v -vsakem oxlru, najbolj priljubljene potnikom In glasovlte radi komodnostl la — KOMFORTA. Zdrava, tefina in obilna brana s« ser-vlra vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, 2ene In otroci Imajo POSEBNO PAZI J1VOST. Za podro' nostl se obrnite na nate zastopnike v vaiftn mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway,_New Yo-h Kretanje parnikov - Shipping News mb'Srs iV. ženske je". Po napadu so si razdelili denar in je Caruga udaril Martino-viča : "Ali boš še ustanavljal madžarske legije.'" ^Za časa konfrontacije uie l ( a-rugo. Sdkičem in ostalimi j " prišlo do viharnih prizorov, Sikič je zelo rab i jat no in »v-orno n>:i stopal. Sikič j«1 ves «"-;is izzival Inline prizore. lvoncem zaslišanja je predsednik pripomnil: "KrmpoMč j;- v pretskavi izjavil, da je bil zravei: v Sre linjcih in da s«* j * Caruga prelista vil vsem k<»t "Svaba". Caruga ogorčen: 44Naj pride semkaj! Naj to ponovi! Pljunem mu v obraz p-re.t vsem občinstvom''. Razprava dne 21. maja se je pričela šele «d» 10. dopoldne. Caruga je prišel v dvorano v novi toaleti. Nosil je bele hlače. Naj-preje je bil zaslišan Dragotin Kovačevi« in za njim Mato Krm potic. Oba sta priznala vse j ion a na-prtene zločine in sta trdila, da je bil tudi Čaruga žnjinia. Ko je v.-del, da ga vsi obremenjujejo, se je odločil, da tudi sam prizna. Vstal je in besno izjavil: 44 Vsi ste me poznali in veleli ste. kdo sem! Ker me izdajate, rečem, da sera bil v Tom poj" v-cih!" Ta izjava je napravila v dvorani globok vtis. Dopoldne je bil zaslišan naj-preje Kova če v i č, ki je obtožen samo enega zločina. Zločin prizna in pravi, da je bil Caruga zraven. V Vrbo vrini so se preoblekli orožniške uniforme in potem odšli na rop. Po osmih dneh je dobil 4000 Din. Pri trgovcu Auslandesr-ju je Čaruga napravil samo "hiš no preiskavo". Ker se je bal Ca-ruge, zato je hodil z njegovo druztxfc Kot sedmi obtoženec je bil na to zaslišal Mate Krm pot Ič. Bil je delavec v Andrijeveih. Tu je bi val Čaruga pod imenom "N.kola Markovič". K njemu je prišel nekega večera Caruga kot nami nik ter ga pozval .da naj mu i>-. opekarne sledi. Odšli so v Src* djance, -kjer so oropali gostilni' T; rja Fuchsa. Predsednik; "Ali se nameravali izvršiti to razbojništvo Obtožence: "Moral sem, kt*r sem se bal (,'aruge". Pri razbojniški ek^pe lieiji v Brlog v Liki je bil Čaruga glasni vodja. Med zaslišanimi obtoženci je prišlo do viharnih prizorov in prepirov. Vsi so si očitali laž. Glede razbojstva v Brlogu veli Čaruga, da so se o tem dolgo meti seboj razgovarjali. toda se niso mogli sporazumeti glede načrta. Tedaj jim je Krmjioti.C pripomnil: "Ker ste videli na sejmu staro babo, on la mislite, da ne bo sreče". Državni pravdnik: "Ali ste biLi v Toni poj eve 1 h .'" Kmipotič: "Da. Bil sem!" Votant Oreškovič: "Ali je Ča-! ru ga ubil na l gozd ar j a Pirkuiavej-, ja?" Čaruga besen: "Pa jaz tam nisem bil!" Na pripombo predsednika je izjavil na.to: "I'ri^le že ura. ko po. vem čist-o resnico!"' .Med Carngo in Kmipotičem je :>rišlo do razlturljivih razgovorov. Krmpotič je očital Čarugi: "Če si junak, tedaj govori junaško! Zakaj se bojiš.' Zakaj in* poznaš tovariša, ki je bil s teboj Krmpotič je zatem tudi trdil, da ni poznal čaruge, ker se je vsakomur drugače predstavljal. Čaruga jezen: "Pojdi no! Lepo smo se mi preje sporazumeli in vsi ste vedeli, ko sem!" Ker je Caruga pri podjetjih šel vedno sam, mu je KSrinpotlč danes zabrusil v obraz: "Naravno, da nismo- šli skupaj, ker te je bilo sram, da greš z nu. mi. Bil si gospod in s palico si še-tal po ulicah." (^V Zagrebu ko su šli v Liko). Na popoldanski razpravi je bil Čaruga ponovno konfrontiran s Krmpotičem: Predsednik mu je prijw>mnil: "Dopoldne ste povedali da ste bili v Tompojevcih pri onih gro/j-nih činih. Bili ste tudi v Brglo- o > J da preje ne gremo iz Like. dokler kaj ne "zaradirao'\ Napad na veletrgovea 1'rjlča smo opustili. Sklenili smo na to. da gremo v Brlog. Meni je Lilo žal. ker sem videl, da tam ni tujcev in "proti-državnih elementov", ki bi jih ftiogli oropati. jyuko;\-ič je pripomnil. da biva v vasi neki bogat Amerika nee in bi bilo dobro t^ga obiskati. Namerili smo pot pre i i hiši Amerikanca. Neki -Turkovič je nam -kaza-spie, kjer sjno si lepo razdeli! i de.nar. Vsak *e dobil 4500 Din. in •Turkovič, ki je kazal pet, je do bil 1400 Din. ( Nadaljevanje .sledi.) Poljub - znamenje ljubezni. Cherbourg; Olympte, - 12. Junija: Columbus, Bremen. 14. Junija; Leviathan. Cherbourg. 1«. junija: Aubdca, Brsaaaa. 17. junija: Ouino, Genoa, it. junija: FYanc-e, Havre; AqultaulA Cbor bourv. 1«. junija: Lapland. Cberbour«; Stuttgart, Br* men >1. junija: ChlcjLjru. Havre; Homeric, Cherbourg BuiO'ila, Chfirbour^; Urea. Cherbourg B&mburx. 14. junija: JPrea VVlluon, Trst; Pres. Ilarillu* Brom«n; Cuiiople. Cb^rbuu/if; Brbiuen Bremen Xfi. junija: Beroagaria, Oenoa. Cherbourg; Teormlua H. junija: ZeeliLnd. Cherbourg, tt. junija: Majcetic, Cherbourg; Lafayette, Hav re; Coute Ftonau t Gtmoa. 1. Julija: York, Bremen; Colombo, Oenoa. 2. julija: Paris. Havre; Maurt-tania, Cherbourg; Republic, Cherbourg. 3. Julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Minnekahda. Cherbourg. 4. julija: Geo. Washington. Cherbourg, 5. julija: Leviathan, Chertiourg: Olympic Cherliourg: Uocltamb^.iu. Havre: Muen chen. Crcmeu; B*ilRenland. Cherbourg Aqultanla, Cher- Cherbourg; I.uetrow. 8. julija: Resolute. Cherbourg. Hamburg: Or-ca. Cherlmurg. Hamburg; Derflinger, Brem«n; Giuiio Cesare, Grtioa. 9. julija: Kranee. Havre; bourg. 10. JutiJa: Columbus. Brnncn; Cleveland, Hamburg; Mongolia, Cherbourg. 12. julija: BereiiKurla, Cherbourg; Homeric. Cherbo>irg; Rotterdam. Bolougne, America. Cheitiourg; Martha Washington. Trst. 14. julija: Attiertcu, Ofiioa. 15. jollja: IMttsbiirgh. Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 19. julija: Majestic. Cherbourg; La Sav.»le, Havre; Lapland, Cherbourg; Mount Clay, Hamburg; Stuttgart, Uremen; ljuilin, Genoa. 22. julija: Reliance, Hamburg; Feldlltz. Bremen. 23. Julija: Paris, Havre. 26. JutiJa: Leviathan. Cherbourg; Veendam. Boulogne; Albert Lalhn, Hamburg; < irou, Cherbourg. 29. JutiJa: Canoplc, Cherbourg; IVemrtj, Rr«^ men. 30. Julija: Mauritania, Cherbourg; FVance. 1 la vre. 31. julija: Zeeland. Cherbourg. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA «(preko Osnove) Najboljša in najkrajia pot po Sfedowm-(l^om morju z našimi veličastnimi parniki, DUILIO ____ 17. junija; ____ 19. Julija COLOMBO 1. julija: 7. avgusta GIUUIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept •NM-Jve^JI m r.ujhltrejftt parldk na olje In SreduZc-msku morje. Udobna kabine tretjega rasreda s 1. 4 It tf pusteljaml »s. družine Iti lanske. Pri okusulb obedih Je vluo brezplačao. podJ-uiinoetl vpra&ujte nadegn. agenta v T&flern mestu ali pa naravnost pri mmrni mm mm Itslls-Amerlca Shipping Corporation •tate Street General. Agenti New Yorh .VaJt sastopnlkl t Jugoslaviji: Jadranak« Sanka, Be Igra d ln njene podružnic gu; Čaruga: "Bili so oni. za katere >>eiii rekel." Čaruga je nato opisoval, kako bo napravili ekspedieijo v Liko. V Andrijeveih s-? dogovorili, da oropajo veletrgovea Prpiča- v Ša i-ei. Ker so jim manjkati e tri šajka-če, je v Zajrreb mi poslal Kovače-viča, da kupi še tri šajkače. Dogovorjeno je bilo, da sestane jo v Otoecn in da vsak izmed šesto-riee potuje sam za sebe. Kovače-vič je nosil veliko korbo, v kateri j« bilo orožje in uniforma. Koa-ba je bila.oddana na železnici koi prtljaga. V Švici so se set al i in so tam našli korbo. Državni pravnik: "Kdo je nosil korbo z orožjem in obleko?" Čaruga laJconieno: "Oni — saj komandant ne nosi kufpov!'* Čaruga je nato nadaljevali: "Na Stanku v Švici je družba rekla, tobak. Poljub je nedvomno simbol ljubezni. On je .njeiK) orožje, naj-nežnejše sieer, a vendar najjač-je. Poljub pa nima še velike zgo dovine. ker pra je stvorila šele človeška kultura. Jy.raz nežnosti in ljubezni je postal poljub šele ti»-daj. ko je ljubezen dobila ono nežno in srčno obliko, ki jo ima denes. Ta. nežnost v ljubavnem čustvovanju je edino poslediea kulturnega in duševnega, razvoja človeštva. Neki angleški zgodovinar, ki razpravlja o tem problemu v svo-ji razpravi "Razvoj žene", pravi med -drugim sledeče; Črtat el ji kulturne Evrope se bodo gotovo čudili, ko doznajn. da večina ljudi na zemlji še danes ne pozna poljuba. Na stotine milijonov ljudi črne in rmene rase sploh ne pozna poljuba. Kitajci strašijo celo svoje otroke r. grožnjami, da jih bodo Evropejci — poljubili. Polkulturni narodi poljubljajo svoje žene in otrok«-bolj v at'ekciji. Le majhen tlel kultitrnih narodov občuti v poljubu on« duševno in fizično uživanje, ki ga vzbuja poljub. Prava in globoka ljubeizen med mladeničem in. devojko traja tako dolgo, dokler ima. poljub za njiju ono čustvenost, k akt ere sta bila deležna takrat, ko sta se poljubila prvič. Poljub je duševna vi-a. ki druži ljubeča se srca, a "duša je to, kar loči človeka od živa-Oi". Veličino notranjega, življenja človeka je mogoče presoditi edino po stopnji euvstvovanja. katerega rodi poljub. Toda pri tem je treba upoštevati tudi to. da igra individualen moment veliko vlogo. Občutljivejši ljudje imajo navadno razvitejše duševno življenje nego ljudje mirne na rave in radi tega je tudi poljub pri njih mnogo večjega pomena kot pri navadnih občanih. JAVNA ZAHVALA. Slavna tvidka Fran's Sakser State B-^nk, New York. N. Y. Vam sporočam, tla je moj sin Ivami Drašler sr -čim in zdrav sem pr>rt in da je pupolnoma zado-Vi-ljrn /. \"aš.(> tvrdki . Obrneoi se Vani tudi jaz zahvaljujeni. ke.- ste mu Liko j pr-Lsikočili nn pomoč z *no (pomladne odpluti« Otvo»iiren» vuinit Enanega Prefcidente Wilson — 24. luni.: 8. avg. Martha Washington —12. Juli.; 6. sept. v Dubrovnik ali Trat. 2elev:n1na v riotriojvit zmerna. Nobeioh vl- Ml«T. VDraitjt« pri bliinjem *K«niu »li pri fH£LP3 BKOS. * CO.. Z Wm» St.. N. Y. Himen. Pnr»>rd j«' Viktor tirani -r. :*«do/.niški uradnik v Zigrebu. z gd'. !'!iiv» Splilialovo, ka varna rje-V" h>iko 17. X' vcga mesta. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec- s »talno službo v bližin1 mesta New York a se želi sezn;^ niti s Slovenko v svrho žen>tbe. >taro f«! 20 do :>0 let; tudi z enim i iri'kom mi j? všeč, C-e je d »b;a g^.p('d!ii.jn. Pisma naslovite; Vdo-\ ee, e o ' Naroda", 8:i Cort- landt št.. New York. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potov»ti t ntari kraj, Je potrebno, d* Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih tamoremo dati vsled naše dolgoletne 'lzkuSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v III. razreda. Glasom nove naselnlske postave, ki pride v veljav« a prvim julijem, bo laliko dobil tudi isti. ki fic ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazlla bo izdajal naseltiiski komisar v Washinjrtnn-n, D. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja Ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosed a j- Kako dobiti svojce iz stare* ga kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pl?e za pojasnila, Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zojet po 1. Julijo 1024. Prodajamo vozne liste za vse proge; tndl preko Trsta Mtmorejo Jugoalo-Mii sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York tllVIM BSStSMtVS JtlWHttl kinU. r ~ ALI VESTE, - da je minilo koncem meseca maja, deset let, odkar je umrl znani jugoslovanski prvoboritelj dr.- Jo-van Škerlič, odločen nasprotnik bivšega srbskega kralja Aleksandra Obrenoviča ? Ali veste, da je turški tobaik najbolj .slaven tobak na svetu in da vsebujejo Hehnar turške cigarete 100% čisti turški VEC KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE POLKE. VALCERJE itd. PI5lte takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St.. Conemaugh, Pa. Pozor čitatel ji. Opoiorfte trgoTce 2x brfenike, pri katerik kupujete ali naročate im ste « njik postrežbo u dovolj da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". S tem bost* ■stregli vsem Uprava "Q1 m Karoda" liv'cMt svojega brata JOHNA ZR1MSKK. Dragi rojaki, ako kiterl izmed vas ve zanj. naj nu blagovoli naznaniti, a!i ]>a naj sam javi. — Victor Zrimš^l., ■{f»U ('liesit nnt Street, Paiiport llaibnr. Ohio, (9-10—6) _t_!_ Prav vsakdo— kdor ka] iič»; kde« ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja« prav vsakdo priinava, da lma]# čudovit uspek — mali oglasi ▼ "Glas Hareia 99 *DVERTIta IN -nta* NAROD*". _. - i DR. LORENZ 642 Fenn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALISf MOŠKIH BOLEZNI. Mojs stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz sam te zdravim nad 25 let ter imam akuinje v vseh boleznih In ker znam »lov^nako, zato v^s moram popolnoma razumeti In eposnatl vaie bolezni, da vas ozdravim In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. da vas popolnoma esdra* vim. Ne odlaiajte. ampak pridite CimpreJe. Jaz pzdravim zastrupljeno kri, mar.ulje in lise po teletu, bolezni v orlu. Izpadanj« las. bolečin« v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlatoillo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do I. popoldne; ▼ torek, četrtek In sobota, od 8. dopoldne do L svečer; v »filj«!1! la praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne. ". r ' ' - *