Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje •Tednfk« Izhafs pod tero skraJSa-n)m Imenom od 24 00» 1061 dalje ns predlog Obftnskfh odborov S Z t) L Ptuj te Ormoi — tzdaja 'avod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ta uprava Ptuj Lackova 8 — Tel. 156 - St tek. računa: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, za Inozemstvo 2000 dta Št. 22 PTUJ, dne 5. junija 1964 Letnik XVII. Kljub težavam proizvodnja m bo zaostala Gibanje gospodarstva iso v | sivi. Povečini uporabijo te za I sredstev v banki je v taikih po-ptujski občini v letošnjem pr-! odplačila ainuitet in za obnovo gajih nujna, zlasti še, če lipo- A V * _____ X n«* nli ^ — .-. i — _ — 1 —« .. — M n 4,1/1 , T O T J~\. vem tromesečjn pospeševali razmeroma ugodni proizvodni rezultati kljub težavam v začetku letošnjega leta, zlasti v pomanjkanju električne energije zaradi neugodnih vremenskih razmer in nevsklajenosti med potrebami in razpoložljivimi elektroenergetskimi kapacitetami v državi. Po posameznih panogah družbenega sektorja je gospodarstvo v ptujski občini v sledečem izpolnjevalo obveznosti iz občinskega družbenega plana. Fizični obseg industrijske proizvodnje 25,6; družb, bruto-proizv. kmet. 14,0; vrednost gradb. del 20,8; obseg prometa 20,8; vrednost blagovnega prometa v trgovini 21,4; gostinske usluge 22,2; vnovčena realiz. v obrti 21,6; investicijska potrošnja 25,9; odstotek izvršitve plana izVoza 13,3 zastarele opreine, pa tudi zato, ker so ostale ob strani najmočnejše gospodarske organizacije v občini. Predvidene spremembe v sistemu delitve bi na,j zagotovile delovnim organizacijam več udeležbo v rezultatih gospodarjenja. Skladi podjetij bi se povečali in s' tem bi se razširila materialna podlaga gospodarjenja. Koncentracija prostih števamo načela omejitve v investicijski potrošnji. Cilj je doseči več s tem, kar imamo in vlagati razpoložljiva sredstva čim bolj učinkovito. Strokovno usposobljen bančni mehanizem bo moral prelivati združena sredstva z vso odgovornostjo in po principih poslovnosti in jih talko usmerjati, da bodo dala maksimalne ekonomske učinke. OTDBSTRIJA Pri primerjanju celotnega fizičnega obsega proizvodnje letošnjega prvega četrtletja z lanskim enakim obdobjem ugotavljamo v industriji lepe rezultate. Ti presegajo republiško povprečje. Proizvodnja je večja za 30,2 °/o. To se kaže tudi v izpolnitvi plana, ki je realiziran s 23,6 °/o kljub temu, da so naletela nekate.ra podjetja na večje težave. Iz teh pokaza-(Nadal je vanje na 3. strani) u se internirane srečali medvojni no Borlu V nedeljo, 7. tm. bo na gradu | Borlu veliko zborovanje inter- Povpreeni odstotek realizaci- ' nirancev v okupatorjevih konje 23.9 je na siplošno zadovo- centracijskih taboriščih iz celj-ijiv, če pa zasledujemo porabo ; skega in mariborskega okraja, investicijskih sredstev po pa-j Srečan je internirancev sta pri-nogah, ugotovimo, da je. prese- pravili združenji borcev NOV žen v industriji že v prvih treh mescih letni plam investicij z 39- odstotki. V planu je bil predviden znatno nižji znesek mariborskega in celjskega okraja, denarno pa ga bodo podprle tudi občine v teh okrajih. Doslej je prijavilo svoj investicij v tovarni glinice in prihod že nad šeststo nekda- aluminija. Plansika shržba namreč ni razpolagala s podatki podjetja. Ce odštejemo od skupne investicijske potrošnje za 1. Četrtletje zvezni kredit, ki ga je koristila mimo občinskega pla-. na TGA, se slika bistveno sipre-mem m znaša povprečni odstotek realizacije letnega plaoraj • investicij 15,4. Razmeroma nizek odstotek kaže, da se bo ponovila praksa iz preteklih let, r katerih je Mo stopnjevano črpanje investicijskih sredistev v drugi polovici leta. Običajno upravičil jemo zastoj prvih mesecev s pripravlja,ti jem dokumentacij« in s proceduro-okrog odobritve kreditov. To sicer res ovira hitrejše investiranje, ne more pa biti v celoti kritvo« počasnosti, s katero se lotevamo vsako leto te odgovorne naloge. Raizčlemba izkoriščenih virov pa pove. da sO~bila porabljena sredstva federacije v industriji (86.8 °/o) in v kmetijstvu le fl3.2 %>), republiška in okrajna sredstva vsa v kmetijstvu, medtem ko so črpale ostale dejavnosti lokalne vire, predvsem lastna sredstva, od teh pretežno sredstva poslovnega sklada. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Po smernicah družbenega plana so oročile nekatere gospodarske organizacije svoja trenutno prosta sredstva bodisi iz poslovnega sklada, iz siklada skupne porabe kakoT tudi iz amortizacije v ptujski komunalni banlki. V prvem četrtletju je vplačanih okrog 155 milijonov. Pogodbe sP sklenjene, niso pa realizirane še za nadalnjih 35 milijonov. Nekatere gospodarske organizacije so vložile prosta sredstva pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani. Sredstva so oročena za največ 13 mesecev, po večini s pobojem, da sodeluje po izteku pogodbe bamka s svojimi sredstvi pfi investicijah gospodarskih organizacij, ki so združila svoja sredstva. Od industrijskih podjetij je vložila v ptujski komunalni banki prosta sredstva le Tovarna avtoopreme. To so storila vsa trgovska podjetja s sedežem v občini v prepričanju, da bo sodelovala banka pri investiranju v skupna skladišča. Z gradnjo skladišč na meravajo pričeti prihodnje leto. Tudi Komunalni zavod za socialno zavarovainje, Zavod za zaposlevanje delavcev ter Bolnišnica so združili prosta sredstva v banki. Med gospodarsika podjetja še spadata projektivni biro in Elektrokovinar. Akcija združevanja sredstev si šele utira pot prek začetnih ovir in še ni dosegla večjega razmaha« Podjetja še ne razpolagajo po sedanji delitvi -s prostimi sred-3 njih internirancev. Mnogo orl teh interniraneev j je pred odhodom v taborišča I preživelo nekaj tednov ali celo nekaj mesecev na gradu Borlu v gastaipovskih zaporih, ki so služili za prehodno taborišče. Okupator je slikoviti grad Bori že 1. maja 1941 spremenil v zapore za zavedne Slovence. Prve zapornike iz ptujskega in ormoškega okoliša je okupator zaprl v grajske hleve. Skoro vse je namenil seliti na Hrvaško in v Srbijo. Še pred 15. majem 1941 so pripeljali Nemci nove jetnike v grad sam. Grad je okupator uporabljal za ječe do 1. marca 1943, nato so se vam j vselili vo-jalki rezervne okupacijske vojske, po osvoboditvi pa smo ga leta 1051 preuredili z* letovanje. Tedaj se je zaključila temna zgodovina gradu, ki je kljuboval času in stavbno rasel od 12. stoletja dalje in doživel med nacistično okupacijo najkrutejše dni. OD KOD IN KAM Pred drugo svetovno vojno je bil grad Bori kakor drugi obljudeni gradovi lepo opremljen s starim pohištvom, slikami in drugo opremo. Bogata sta bila grajska knjižnica in arhiv z akti fevdalnega gospod-stva in sodstva. Po prvi svetovni vojni je grad kupil najprej Mariborčan Bairlin. nato pa Za-grebčamka Weisova, upravljal pa ga je nazadnje Vučetič iz Zagreba. Taikoj po svojem prihodu je okupator grad prevzel za svoje namene. Kar ni odpeljala z gradu že lastnica pred vojno nevarnostjo, je zaplenil okupator. Ze 10. ma ja so se na gradu naselili nemški vojaki, ki so popravljali razrušeni borlski most čez Dravo. Po odhodu vojakov so se v gole, puste grajske sobe naselili meseca maja jetniki. Ker ni ohranjene nobene borlsike zaporne knjige, ne vemo. koliko zapornikov je preživljalo jetniške dni na Borlu. Po izjavah nekdanjih jetnikov na Borlu je napisan zelo pomanjkljiv seznam, ki pa nam v glavnem pove, od kod So vse vozili jetnike v gestapovsike zapore na Bori. Poleg krajev iz nekdanjega ptujskega okraja so bili zaporniki doma iz Celja, Dra vel j. Dola, Grajske vasi, Gotovelj, Hrastnika. Laškega, Lenarta v Slovenskih gorieah, Maribora. Motnika. Prej, Prebolda, Preiserja, Poljčan, Rogaške Slatine, Prekope pri Vramskejn. Bateč, Šmartnega ob Paiki. Šmar ja pri Jelšah, Trbovelj. Velenja in Zagorja. Jetniki so na Borlu čakali, kaj jim bo namenil okupator, ali smrt med talci ali internacijo ali pa jih bo morda le poslal dorncev, če se mu bo ob preiskavi zardelo, da jetnik ni ne-.varjan. nemškemu raj hm__ OB LETOŠNJI paradi mladosti Predstavniki na tribuni med parado mladosti v Ptuju Grad Bori Prvi jetniki so iz Borla odšli junija v izgnanstvo v Srbijo in na Hrvaško. Postrojili so jih na zunanjem grajskem dvorišču in odbrali za pot. Transporti z izgnanci so se vrstili v junij«, juliju in avgustu. Izpraznjena jetnieka mesta so zasedli drugi zaporniki. Z Borla je moralo mnogo jetnikov v nemška koncntracij-ska taborišča, največ v Ra-■wensbriick, Auschwitz, Maut-hausen in Dachau, nekateri pa tudi na prisilno delo v nemške tovarne. Veliko jih ni učakalo svobode. Z Borla je moralo v smrt med talci, kakor je doslej ugotovljeno, dvajset jetnikov. 4. septembra 1941 je okupator ustrelil Vlada Satlerja, mladega davčnega uradnika iz Ptuja. Dne 23. septembra 1941 so ustrelili v Mariboru Alojza Štrafela, roj. 1920, doma iz Markovec, zaposlenega v trgovini Vuga v Ptuju. Dne 30. oktobra 1941 60 ustrelili v Mariboru borlske zapornike: dr. Metoda Špindlerja, roj. 1906, zdravnika v Juršincih, Franca Toplaka, študenta agronomi-fNadaljevanje na 3. strani) Komunisti in pospešen razvoj VRSTA PROBLEMOV PRED ČLANI ZK. IDEJNO POLITIČNA RAST DELOVNEGA ČLOVEKA JE POGOJ ZA HITREJŠI NAPREDEK. DOSEDANJE POMANJKLJIVOSTI JE TREBA ODPRAVITI. Celo parade mladosti v Ptuju Predsednik Tito na Finskem Dne 30. maja je bila na Vinskem vrhu volilna konferenca komiteja ZKS KZ »Kombinata Jeruzalem«, Ormož. Poleg članov ZK kombinata so se udeležili konference predstavniki iz Ljubljane in iz občine Ormož. Na konferenci je poročal o delu organizacije sekretar komiteja Kmetijske zadruge Ormož Lojze Kranjc. Pobude v skrbno pripravljenem referatu in v poznejši diskusiji je sprejela konferenca v plan bodočega dela za odpravo nekaterih nepravilnosti, ki/ so v nekaterih osnovnih organizacijah ZK v zadrugi. VII. kongres ZKJ nam naj bo vedno in povsod kažipot v družbeni aktivnosti komunistov in vseh delovnih ljudi za uveljav- Predsednik' SFRJ Tito vrača s svojim sedemdnevnim obiskom Finski lanskoletni obisk finskega predsednika Kekkone-na. Ponovno srečanje dveh državnikov, ki se na mednarodnem prizorišču borita za načela miroljubne koeksistence, bo po pričakovanju odprlo novo obdobje tesnejšega sodelovanja in stikov med obema državama. »Finska in Jugoslavija ležita na skrajnih točkah Evrope,« je dejal predsednik mestnega sveta finskega glavnega mesta Helsinkijev Aura v pozdravnem nagovoru. »Tudi pri nas smo vse do druge svetovne vojne zelo malo vedeli o Jugoslaviji in njenem ljudstvu. Pa vendar smo se naučili ceniti deželo, ki je skozi stoletja tuje nadvlade uspela ohraniti svojo nacionalnost in ljubezen do svobode, deželo, ki si je kot naša pridobila neodvisnostv viharju prve svetovne vodne.« Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave in izrazil veselje, ker bo lahko obiskal finsko prestolnico. »Resnična vdanost miru in konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju in naša skupna težnja, da v miru zagotovimo boljši jutrišnji dan sedanjim in prihodnjim rodovom, povezuje naši prijateljski deželi in ljudstvi. Iskreno želimo, da bi to prijateljstvo še naprej negovali in razvijali. Nedavni sklep obeh vlad, da odpreta druga drugi svoje meje, bo omogočil vse boljše medsebojno spoznavanje in zbliža- nje.« V uradnih razgovorih v Helsinkih bodo načela enakopravnosti, popolne neodvisnosti, samoodločbe in nevmešavanja doživela novo potrditev v obsegu, kakršnega tudi zaslužijo. Odprte so možnosti za vsestransko razširitev medsebojnega sodelovanja. Samo srečanje pa je toliko pomembnejše, ker prihaja v času, ko se nevezani svet pripravlja na novo, razširjeno konferenco, na kateri bo Finska sodelovala kot opazovalec. Finska si v okviru znane »Paasakivije linije«, ki jo dosledno zastopa tudi predsednik Kekkonen, prizadeva urediti najboljše stike s svojimi sosedi, posebno s SZ, pa tudi z ostalim svetom. Sodeluje v Nordijskem svetu in svobodnem evropskem tržišču, vendar se izogiblje vsega, kar bi lahko ocenili kot naslanjanje na ta ali oni svetovni blok. Omenimo naj še, da imata SFRJ in Finska različna družbena sistema, vendar ju to prav nič ne moti, da ne bi razvijali na podlagi načel miroljubne koeksistence najtesnejših stikov. Tako sodelovanje lahko postane tudi vzor drugim deželam. Dvostranski razgovori na tei podlagi bodo zategadelj rodili še toliko občutljivejše uspehe Ostali dogodki V ponedeljek je jugoslovanski predsednik Tito s spremstvom prispel na šestdnevni uradni obisk na Finsko in je na povabilo svojega gostitelja predsednika Kekkonena svoj obisk podaljšal za en dan. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj se je vrnil s poti po Belgiji z najlepšimi vtisi po razgovorih, ki jih je imel s tamkajšnjimi skupščinskimi in Ijanje socialistične prakse. Doseženi uspehi, dosedanje izkušnje iz družbeno političnega dela in tudi problemi, za katere je možna ugodna rešitev, kažejo na to, ali smo se pri delu držali programa ZKJ, predvsem pa, če smo vedno upoštevali vlogo in važnost idejno političnega delovanja članov ZK. V minulem obdobju se je močno uveljavil vpliv članstva ZK, in to le ob primerni politični aktivnosti. To je treba nenehno utrjevati, seveda s poudarkom, da imamo prav zaradi nenehne aktivnosti ZK vodilno vlogo v našem gospodarstvu. Le-ta pa se mora odražati v vsakodnevnem delu komunistov, v družbeni praksi in v uspehih, ko pospešujejo druž-(Nadal je vanje na 3. strani) vladnimi predstavniki. Na obisku v naši državi pa se te dni mudi maršal Sovjetske zveze, obrambni minister Malinovski. •ir • RAZDELJENI LAOS Levičarsko gibanje Patet Lao je sklenilo odpoklicati vse svoje predstavnike iz koalicijske vlade predsednika Suvana Fume. Z ofenzivo čet omenjenega gibanja je nastopil tudi položaj, ki ga nekateri opazovalci ocenjujejo kot dokončno razdelitev laoškega ozemlja. Na-eni strani obstaja ozemlje levice, na drugi strani pa desnice, medtem ko je nevtralistična sredina razpadla. Tak razvoj dogodkov seveda ne pomeni nič dobrega. Naloga dežel, ki so sodelovale na ženevski konferenci, bo, da najdejo primerno rešitev, saj se lahko zgodi, da se sedanji spopadi razširijo v odkrito revolucijo. Tak razvoj dogodkov bi vsekakor ustrezal tistim, ki žele po vsej sili ohraniti ameriški vpliv tako v Južnem Vietnamu kakor tudi v Laosu. Zato je predlog Poljske, nekdanjega opazovalca laoške nevtralnosti, naj skličejo majhno konferenco o Laosu, umesten. »T E D N I K« - petek, 5. junij« 1964 Kolektivi pred odgovorno Slrun ? Pri dosedanjih volitvah delav-skih svetov so bile pogosto kritične pripombe, da ni bilo ob tej priložnosti temeljitih vsestranskih razprav o tem, kako poslujejo delovne organizacije, kakšne so gospodarske razmere in podobno. V času letošnjih priprav na volitve v nove samoupravne organe posvečajo delovne organizacije v občini Ormož precejšnjo skrb. Sedaj, ko so odpadle organizacijske skrbi sindikalnim podružnicam, se te lažje in bolj odločno zanimajo zato, da spremljajo volilne priprave živahne in vsebinsko dobro pripravljene razprave o problemih, delu in nalogah delovnih organizacij ln njihovih enot. Z letošnjimi novimi volitvami v organe upravljanja je posebno aktualno, da bomo storili nov korak naprej pri realizaciji ustavnih načel, predvsem pa pri realizaciji statutov delovnih organizacij, ki so marsikje sprožili to ali ono spremembo v nadal|-nji ureditvi delitve dohodka, osebnih dohodkov, v medsebo)-nih odnosih in v planiranju, Kako uveljavljati primerni kadrovski sestav delavskega sveta v novih pogojih, ki označujejo načelq rotacije. To vprašanje je sedaj načel delavski svet in ostali organi upravljanja prav pred vsemi člani delovne skupnosti. Sedaj je odpadlo sporno vprašanje, koga je šteti za »neposrednega proizvajalca« in koga ne, nalogo da bi si zagotovili ustrezen sestav delavskega sveta, zlasti pa upravnega odbora. Sindikalne organizacije morajo upoštevati, da se s krepitvijo raznih oblik neposrednega upravljanja, z razvojem stalnih organov upravljanja in volivcev, s tekočim obveščanjem članov delovnih skupnosti o poslovanju, o delu, o poslovnih rezultatih delovne organizacije in o rezultatih delovnih enot, usposabljajo vsi člani za funkcije v organih upravljanja. Načelo rotacije zagotavlja vsakomur pravico, da postane član delavskega sveta ali upravnega odbora. V občini OrmOž bodo v kratkem končali z delom zbori delovnih organizacij j pripravili so kandidatne liste, sedaj pa pripravljajo volilne liste. V občini so se temeljito pripravile sindikalne podružnice na volitve v nove samoupravne in upravne organe. Med ostalim bodo člani sindikalnih podružnic lepo okrasili volišča in poskrbeli za množično udeležbo. Volitve v samoupravne organe v občini Ormož bodo od 13. do 16. junija. Bloki aluminija v Kidričevem čakajo na prevzem in odpravo h kupcem Kid DESTERNIK BO PRAZNOVAL Občani Destemika že več let praznujejo svoj krajevn praznik. Tudi letos so se vse množične organizacije in druStva v kraju pripravile na proslavo tega praznika, ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1964. Ta dan leta 1912- pomeni začetek oborožene /staje v tem kraju. Takrat so Lackovi borci napadli žandarmerijsko postajo na Desterniku. Akc.ja ni žela zaže-Ijenega uspeha. Lackovi borci so želeli rešiti kmeta Frica ir> Raj- špa. Za aretacijo so zvedeli prepozno in žandarji so ju odvedli v Ptuj. Malo oboroženi, zato pa hrabri so napadli žandarmerijo, pri čemer sta bila ubita dva nemška žandarja. r i c e v o Volilna konferenca ZKS V torek, 19. maja 1964, je imela svojo volilno konferenco organizacija ZKS tovarne gl.nice in aluminija v Kidričevem. Te se je med ostalimi gosti in družbeno političnimi delavci udeležil tudi član CK ZKS tov. Franček Mirtič iz Ljubljane. V uvodnem poročilu, ki ga je podal sekretar tov. komiteja ZKS tov. Janez Sukič je bilo nakazanih mnogo problemov, s katerimi se bavi organizacija ZK in namerava predlagati Koncert koroških pevcev v Ptuju V soboto, 5. junija 1964, ob 20. uri, bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju koncert koroških narodnih in umetnih pesmi. Gostovala bosta ženski komorni zbor ln koroški oktet delavsko prosvetnega društva »Svoboda* lz Raven na Koroškem. Program obsega skupno 20 pesmi, domačih in tujih znanih avtorjev; Predprodaja vstopnic dnevno od 9, do 12. ure v pisarni gledališča v Ptuju in eno uro pred koncertom v narodnem domu. Vabimo vse Ptujčane-ljubitelje lepe slovenske pesmi, naj pridejo na koncert in na prijetno svidenje s koroškimi pevci in pevkami in naj z udeležbo dokažejo dragim gostom 1* Raven, da so v Ptuju vedno dobrodošli. ! je tudi tu vmes posegla roka izdajalca. Ko se je četa zadrževala v Most ju na p shodu v Haloze. je bila izdana Borci, ki se se hrabro upirali, n so vzdržali pritiska organiziranega okupatorja. Takrat so padli. Prebivalci Dasternlka s ponosom pripovedujejo o hrabrosti borcev domačinov, o pomoči, ki so jo nudili Lackovim borcem. Zato bodo tudi letaš počastili njihov spomin. izobraževanje kot na primer v osnovni šoli. Nekaj proizvodnih enot je tudi zahtevalo možnost za strokovno izpopolnitev večjega števila preddelavcev in vodij izmen fskupin), ki razen nekajletne prakse nimajo primerne strokovne izobrazbe, ta pa je nujna za delovno mesto, ki ga zasedajo. V lanskem letu niso bili dokončani razni tečaji. Te bo potrebno dokončati, razen tega pa še priučiti za razna delovno mesta nad 500 nekvalificiranih delavcev. Ta predlog bodo še med drugim obravnavali organi samoupravljanja. Skoraj nedvomno ga bodo tudi z raznimi pripombami ali predlogi sprejeli, saj je zelo važen za tako podjetje kot važen za tako podjetje, kot je "1 ^EEUDRKBBE p r i h o d n j e d n i KINO STANOVANJSKE SKUPNOSTI ORMOŽ predvaja 7. junija jugoslovan-m kinemaskopski ilm .VELIKA SODBA«; io in ! ZVE&R. V NEDELJO ZJUTRAJ«; 13. in 14. junija italijanski film »PEKEL V ME-■ . ilL 18- iunija franco- ski film »PO MNOGIH LE-11 H«. KINO SREDIŠČE predvaja 6. in 7. junija »OPF-RACIJA TICIAN«; 13 ■„ ,4 '"»'ja angleDki film »ZALIV TIGROV«; 20. in 21. junija jugoslovanski film »NASILJE NA I riGU«, KINO GORISNICA ja 7. iunija jugoslovan »SOLUNSKI ATENTATORJI«; 14. junija jugoslovanski film »DOKTOR r; 21. junija ZALJUBLJENI predva film r , v re- Jedro Lackove čete so tvorili šitev. To so predvsem problemi, bratje Reš, Osojmk in drugi. Zal, ki so že v vseh programih dela OO ZK, in jih je res potrebno konkretno in temeljito obdelati v predkongresni dejavnosti komunistov tega delovnega kolektiva. Čeprav je v uvodnem poročilu nakazanih mnogo takih problemov pa žal moramo ugotoviti, da je bilo malo razprave. Ponovno se je pokazala slabost. ki je pri komunistih ne bi smelo biti, aa se premalo potrudijo in si ne upajo konkretizirati nekega problema in ga tudi kritično ali samokritično oceniti kot jo treba. Ta slabost se _ , „ , P§evlja že vsa leta na*aj iii je J 5erovnem'koTektTvu tovarne gli Proslavo pripravljajo za popol- povsem razumljivo, da komuni-1 mce in fl|umjnija. Tfl os[mtPk je dne g pričetkom ob 14. uri. Na spo- sti v 1 l,A s takim odnosom do p0 ^fo živahni in temeljiti raz redu so dirke kolesarjev In mo- problemov ne bodo kos postav- pravi c^g tudi sprejelJ in ga pedistov. Sledi polaganje vencev Disku- U takega dal v razpravo celot-ob ipominsko ploščo, nato pa ' "->»»> ■ slava. ki jo pripravljajo mrf- l^^Kft0,]? t'. k< bodo izbile vse pripombeia Nov pravilnik o delitvi dohodka Centralni delavski svet je na svoji sej i dne 22. maja 1964 raz pravljal o osnutku tez novega plačilnega sistemii, ki ga je pri pravila komisija za ureditev pravilnikov o delitvi dohodka v , i ... , '»»ijn uoi v razum vu uei< pp P.P.CO, p. la"te.' ?}■"> se, Pr,'Jfv,li k raz.- nemu kolektivu. Vsi sveti EE žalna komemoracija pred spo- ^ankih mkr t če^ekS 'T"A* * V,'- minsko Ploščo. Slavnostna..pro- ,na.sv?J»h ,9?J«!» komisije, cl osnovne šole bratov Rešev Desternik, bo v dvorani. Kot po navadi bo tudi letos prosta zabava s plesom. Vabijo tudi občane iz sosednih krajev, da se proslave udeležijo ter obiščejo znan partizanski kraj Desternik. TfTO Obdelali, vendar pa tak vo- predložen7sistem ter jih potem lilni sestanek komunistov ni do- tlldi ohdejaie in poslale central-segel. kar bi moral; končati pa-, nj komisiji za ureditev pravilm-sivnost nekaterih Članov ZK. 'kov. Ta je potem dolžna dobro Na koncu so izvolili delegate obdelati vse dobljene pripombe za občinsko konferenco, ki bodo jn j||, vnestj v osnutek novega zastopali organizacijo ZKS iz pr8V||nika o delitvi dohodka ter predložiti CDS v razpravo na lj« tovarne glinice in aluminija v Važni odloki občinske skupščine Ptuj Center za socialno delo obilne Ptuj, ki ima svoj sedež v Ptuju, Ormoška 7, in Je bil ustanovljen s posebnim odlokom, sprejetim na seji občinskih zborov 27. maja 1964, bo opravljal odgovorne naloge s področja socialnega varstva ter varstva družine, otrok in mladine, S proučevanjem vprašanj v zvezi s socialnim varstvom ter varstvom družine, otrok in mladine, s strokovnim povezovanjem in vsklajevanjem službe socialnega varstva v posameznih organizacijah, z opravljanjem analitskih nalog s tega področja, t organizacijo preventive in t spravljanjem naiog neposrednega socialnega varstva v občini bo opravljal center dokaj važno in odgovorno strokovno službo v ptujski občini. Nedvomno je, da bodo Imeli delovna skupnast, upravni odbor in direktor centra skupno s predstavniki javnosti in s svetom za varstvo družine in s socialnim varstvom občinske skupščine Ptuj polno roke dela, čim se bodo zavedli njegove važnosti in nalog vsi faktorji na terenu, Tem so najbližje problemi, potrebni hitre In učinkovite preventivne obravnave In interven- vsak mimoidoči, že v letu 1964. Tozadevna potrebna sredstva si je zagotovila krajevna skupnost s posebnim letošnjim samoprispevkom vseh gospodinjstev po odloku Občinske skupščine Ptuj z dne 27. 5. 1961, ki zavezuje vsako gospodinjstvo na območju krajevne skupnosti Majšperk, da bo do 30. junija 1964 prispevalo kem razmerju LaStniki vprež-potreben znesek v omenjen na- 1 men. Lastniki zemljlšfi z območja krajevne skupnost) kategorij po stido 2, 5, 8, 11 in več ha vseh zemljlSč bodo prispevali od 1 do S dni dela aH plačila od 800 do 4,000 din v 1964, letu. Lastniki zemljiič, ki stanujejo izven območja krajevne skupnosti Majšperk, bedo prispevali v Istega problema se je lotila tudi krajevna skupnost Cirkovce. Tudi ta želi v latošnjem letu z novo ograjo ograditi pokopališče, obenem pa tudi povečati zanj zemljišče z dokupljenim zemljiščem. V ta namen si je zagotovila od vsakega gospodinjstva enkratni prispevek za 1964. teto od 1,000 do 2.000 din, odvisno pač od tega, ali ima gosDori'njst /0 do 3,7 aH 10 ha obdelovalni.! povr-Sin. Zemljišče bo dokupljeno in ograja zgrajena do 31. decembra 1964, ko bodo tudi *brana sredstva za poravnava računov. Ureditev mostov in cest ob vsestranski pomoči Krajevna skupnost Majšperk je prevzela iniciativo za rekon- cije centra z namenom, da b| jih I 9ra?nj° in vzdrževanje uredili hladno z duhom In mož- ' "hčinsk.b cest in mostov na svo- no«tmi občinske skupnosti, Ta krajevna skupnost smatra 500 din do 30. junija 1964. Iz oietete in tudi iz turističnih ozlrov urejajo svoj kraj Za ureditev ograje na pokopališču v Majšperku bo prispevalo vsake gospodinjstvo z območja krajevne skupnosti Majšperk po za nujno nalogo tudi ureditev ograje na pokopališču, ob prometni cesti, na katerega se ozre jem območju, ker se zaveda, da bo le na ta način in ob pomoči iz zato namenjenih sredstev vprašanje občinskih mostov in cest najprej uredila. S prispevkom v delu, dajatvi, prevoznih uslugah in v denarju gospodinjstev in gospodarstev na svojem območju si bo zagotovila krajevna skupnost Majšperk ljudi in potrebna materialna sredstva, ki so nujno potrebna za to važno opravilo. Vsako gospodinjstvo, ki nima nobeneaa zemljišča, ho prispeva- lo 1 dan dela ali 800 din plačila. ne živine (par volov ali konj) bodo opravili z vsaki.n parom dovoz 3ms gramoza na kraj, k| jim gs bo določila krajevna skupnost. Namesto prispevka v vožnji pa bodo plačali za vsak m* 1.000 dinarjev. Kako bodo izpolnila gospodinjstva oziroma gospodarstva z območja te skupnosti svojo obveznost do skupnosti, j:m je dano na voljo, ali z delom, ali v denarju. Enotno" akcijo, tolmačenje in razumevanje si je stanovanjska skupnost Majšperk tudi admini-nistrativno zagotovila in sicer z odlokom, ki ga je sprejela občinska skupščina Ptuj na seji 27. maja 1964. Da ne bo nalezljivih bolezni Za območje ptujske občine je napovedano neizprosno uničenje gledalcev In drugih škodljivcev z vsakoletno vsaj enkratno deratizacijo v Ptuju ln v vseh naseljih z nad 1.000 prehlvalel. ' Nadzorstvo nad to akcijo je naloženo z občinskim odlokom sanitarni tnspekc-ji, Izvršil pa jo bo specializirani zavod, k( Ima za to usposobl jen kader tn sicer pri gospodarskih in družbenih organizacijah ter zavodih, po krajevnih skupnostih. Dri hišnih svetih ter zasebnih lastnikih stavb, loka'^" lelavmc na stroške ko-ristnikov. Kidričevem, Sredstva za izobraževanje Ne eni izmed svojih prejšnjih sej je CDS — TGA mea drugim tudi sklenil, da pripravi kadrovska komisija skupno z odgovor- V pozneje do 10. junija 1964. času od 1. junija do 9. junija 1964 bodo tudi vse sindikalne podružnice v TGA sklicale masovne sestanke članov kolel.ii-va. Nq»njih bodo razpravljali o predloženem osnutku pravilnika. Ta predstavlja krepak korak naprej, je kot prvi in naj- nemški film DETEKTIVI«. IV, ABONMAJSKI KONCERT Zadnji abonmajski koncert v letošnji sezoni bo v četrtek, 11, VI., ob 20. uri v dvorani glasbene šole Ptuj, Zelo zanimiv program bodo izvajali priznani umetniki: harfistka Pavla Uršič-Petrlčeva, flavtist Fedja Pupel, trobentač Tone Grčar, pri klavirju Ac: Bertoncelj. Prodaja prostih vstopnic bo na dan koncerta, v četrtek, 11. VI. 1964, od 9. do 11. ure in od 15. ure do 17. ure v pisarni glasbena šole. «j^ufiine spreriL in vremenska 'n LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 30. junija 1964 Prvi krajec 17, junija ob 5.22; polna luna 25. junija ob 2.08. Smo v času prijetnih vonjav po ših krajih, v časti sušenja sena. Vsi, ki se bavijo s kmeti istvom. poskušajo zadeti dni, kdaj se bo seno najprej in nemoteno posušilo. Pa poglejmo naš vremenokaz. Prav lepi dnevi se nam ©lw"» tajo med 7. in 9. junijem, ko bo mirno in vroče. Tudi po-znejSi dnevi do H, junija bodo orav ugodni za suSenje krme. Nagajivo bo vreme med 13. in 21. junijem in se bo ustalilo med 22. in 21. junijem, ko bo mirno in prav vroče, Po končani košnji bomo začeli ugibati vreme za čas žetve. Marsikdo ima srečo, da pospravi snopje, drugi pa čakajo na vreme, na rreto pri mlatil-nicah itd. Upajmo, da bo ugodno vreme tudi v času žetve. A. Cestnik niml službami v podjetju načrt važnejši za "sprejemom statuta| 11||| IIIMI uporabe finančnih sredstev za i delovne organizacije. Novost bo' kadrov, da bi predvsem v tem, aa bo sprejel vsak svet proizvajalcev pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo pa še vezan na soglasje CDS. Vrednost posamezne točke, s katero bodo ocenjena delovna mesta, bo enaka za vse izobraževanje čimbolj smotrno porabil sredstva za kar so namenjena. Teh sredstev bo precej, odkar je CDS sklenil, da se odstopi v ta namen 2,5 odstotka od skupnega dohodka. Za tekoče 1964. leto je pripravil tudi izobraževalni J podjetje. Njena višina bo odvis-oenter podjetja predlog plana na od ustvarjanja dohodka pod m ' tek Pozdravi in {estltke pripadnikov JLA svojcem v domačem kraju uporabe sredstev za tekoče tečaje. za seminarje in za ostale oblike izpopolnjevanja. Prav tako so tu razne štipendije srednjih, višjih in visokih šol za izredni študij na srednjih in višjih šolah, učni pripomočki, knjige in skripta ter seveda za sploSno jetja kot celota. Seveda je. v tem osnutku vrsta zaniml.vih poglavij, ki jih bo kolektiv moral dobro in tehtno predelati, da bo dobil res tak pravilnik, ki bo realen in pravičen. M. F. Staršem, prijateljem in prijateljicam ter znancem pošiljamo prisrčne pozdrave iz lepih dalmatinskih krajev zlasti iz Kaniže na otoku Visu, vojaki VP 6608, in sicer: Jože Pungračič, Franc Gnilšek, Janez Falfar, Anton Kokot, Peter Pehan, Ivan Spevan, Janez Sever, Vilko Sever, Franc Serec, Ivan Kuharič in Franc Brumen, vsi iz ptujske okolice, Prvi kilometri asfaltirane ceste Ormož-Središče 2E ASFALTIRANA CESTA OD cRREZA DO SREDIŠČA, SK02II SREDIŠČE BO ASFALTIRANA SE TA MESEC. CESTA OD OBREZA DO ORMOŽA V SLABEM STANJU. ' Pomembna republiška cesta, ki povezuje Slovenijo s Hrvatsko, je bila zadnja leta od Ormoža do SrediSča v zelo slabem stanju. Poškodovano cestifiče, ki je bilo zgrajeno za manjše obremenitve, ne pa za sedanji težak in številen tovorni promet, je za cestni promet prava ovira. Zgrajena cesta je bila brez trdne kamenite podlftae. Oh spomladanskih in jesenskih nalivih so ostajali tovornjaki zarodi zmehčanega eestISča tudi po več dni v blatu. Zato je bilo potrebno prilagodit! cesto potrebam sodobnega prometa. Lani je prijelo Cestno podjetje Maribor z rekonstrukcijo na odseku ceste od Ohreža dq SrediSča. Na pet kilometerskem odseku so končana zemeljska dela in so nripravil! cestišče za asfaltiranje. Letos je že ta del ceste asfaltiran ln nadaljujejo z rekonstrukcijo skozi Središče. Veliki kupi oramoza, ki so v SrediSču na levi in desni strani ceste, se hitro zmanjšujejo1 cesta v rekonstrukcij: dobiva svojo oblike, Marljive roke prebivalcev SrediSča in bližnje okolice pomagajo s prostovoljnim delom pri izgradnji ceste. Dovažajo gramoz, kopljejo jarke in pomagajo pri ostalem podobnem delu. Skozi Središče bodo tud: položili kanalizacijo in tako poskrbeli za nemoten odtok vode. Računajo, da bo skozi Središče asfaltirana cesta Se tekom tega meseca. Ustrezen gradben' material imajo že pripravljen, vsa dela pa so v polnem teku. Z rekonstrukcijo ceste od Obre-ža 'n v Sred:šče pa še vprašanje te ceste ni rešeno. V zelo slabem stanju je tudi preostali večji del ceste od Obreža do Ormoža in jo on nujno v najkrajšem ••®i. R. ; V ne eljo se bodo srečali medvojni interniranci na Bonu ŽIVLJENJE V GESTAPOV- ur. V zaporne sobe so se vra-SKIH JEČAH NA BORLU čali mnogi krvavi in polni pod-Razumljivo je, da se okupa- *kora.J nezavestni. (Nadaljevanje t t strani) je, roj. 1917, doma v Mostju, Karla Hreniča, delavca v Ptuju, roj, 1921, Alojza Zajšeka, krojaškega pomočnika, roj. 1921, s Hajdine, Karla Arnuša, roj. 1919, krojaškega pomočnika iz Ptuja, ter Milana O.šlovnika, zobotehnika, roj. 1924, s Hajdine. Ze d ne 10. oktobra 1941 so , okusno hrano. Tedaj so kuhali 6r^rn°tno izdal. Nemci so Vlada datni dobi. Izbrali so kandidate ~ -i- _ ^ 1 ; 1 : „ C — ^-A««-... \1 : L A— ». . . ' riririol iil! in nct-onl ili lr/vi i>«l _______ ryo j.__l_____ii . i i Zadružniki KZ „Jože Lacko" so zborovali v Juršincih Dne 24. maja t. 1. je predsednik i sajasti in se ne dajo vnovčiti kot Zadružnega sveta KZ »Jože Lac- prvorazredno sadje. Zato bi ka- , , . .. uauiu^iicga »vcid l^cj »ju£c Lidu- prvorazredno saaje. tor ni trudil, da bi pripravil , 1;^Kat®ri. izmed jetnikov so ko«, Ptuj, Martin Slodnjak sklical zalo tukaj saditi več ranega sadja, letnikom na Borlu prijetno bi- ? , 11 *bezatl' 1 Je P»izku-| v juršinski dvorani zbor zadruž- (ki tukaj uspeva. Na Drimer sorta vanje ampak nasprotno Hra- sal sreco Vlado batler. davčni nikov. Zboru sta prisostvovala tu- beličnik se najbolj obnese Začne- jetnikom na Borlu prijetno bi- na" I e' hi P ^ n r v fl^ m«!r i h Tr" uradnik v Ptuju. Toda v Se- I di direktor zadruge Janko Mar- j rano roditi in' ob ' dobrem'gnoje-zadostna. Jetniki »iS«! dlašku ga je izdal neki do»a: j ^J^Zr^^^J^t & ZSSSJPf^JS^ ,et0: mi in se v triletni man- 'Sadjarji dobro vedo, da so ie ne- nanoge. ki bodo donosne. Zadruga kateri tereni več, drugi manj pri- j bo poskrbela, da bodo kmetje lah-merni za sadjarstvo. V teh kra- iko dobili pri zadrugi za obdelavo Direktor zadruge Janko Marčič je poročal, da je regulacija Pesnice v polnem teku. Tukaj bodo potrebne številne arondacije in odkup zemljišč od kmetov v Pesniški dolini Kmet se bo moral oprijeti proizvodnje na družbenih in na lastnih preostalih zemlji- jemiKi so Kunan sa- ki ga 'ie nainrei soreiel '^^ SZDL Ptuj' izboru jejPo pobočjih in višjih legah niso trudili, da bi skuhali , ' ¥ streho - nato na ^ Pobrano poročilo o delu za- primerni tereni za sadovnjake, ščih in bo moral gojitf kmetijske iz vsega, kar so imeli, kar se da j.i ?t! ... ™ družnega sveta - ------" • • - - ..... ustrelili v Šoštanju Miha An- tudi mesne juhe krompir te- i PriPeUali in ustrelili kot tal- • za novi ZS ter kandidate za pod-žela, študenta agronomije iz stenine in zelenjavo. Hrank pa i ,ca ^Mariboru t s<;Ptembra 1 ročni svet kooperantov. Zabjeka. I se je slabšala iz,tedna v teden V. A/JlfrV ? ,5 ,194-2 Povsem je bila živahna disku- Dne 13. januarja 1942 je oku- j in če ne bi pošiljali svojci, pri-pator ustrelil Karla Antloga, jatelji in organizacija OF jet- kmeta iz Gotovelj, roj. 1908, in Branka Krašovca, trg. pomočnika iz Žalca. One 4. aprila je padel med talci v Mariboru Dušan Pahor. roj. 1919 v Mozirju. 11. aprila 1942 pa Frane Jurjaševjč, občinski tajnik iz Središča, roj. 1906. Anton Mi" klavc, kmet iz Mozirja, roj. 1906. ter Marin Orožen, kmet iz Dola pri Hrastniku, roj. 190"5. Dne 22. julija 1942 so kot talko ustrelili v Mariboru Albino Anderluhovo, prej Bauer, roj. 191trg. pomočnico v Ro- nikom še hrane od zunaj, bi zelo shirali. Veliko kruha je dajala jetnikom Ana Gabrovec, žena peka ob borlskem mostu. Druga dobrotnica je bila Marija Haške iz Cirkulan, ki je jetnikom popisovalcem zaplenjenega slovenskega premoženja v Halozah, naložila pogosto polne nahrbtnike hrane za zapornike. Veliko zbrane hrane je prinašala na Bori tudi Zenka Sagadin, aktivistka OF. Najhujše ure pa so jetniki preživljali, kadar so jih gesta- gaški Slatini, in njenega moža ! j>o-ci zasliševali. Obersturm-Franca, roj. 1909 v Zagorju. jx>; fiihrer Gorger in untergau-poklicu stekloslikarja. Dne | fiihrer dr. Mahule sta jetnikom 2. oktobra 1942 je padla kot j prizadejala nešteto hudih ur talka Milena Bercetova. učite- ' s pretepanjem in zapornimi Vtiča iz Središča: 4. novembra kaznimi. Zaporniki so zelo so-1942 pa so ustrelili v Mariboru vražili tudi tolmača Filipiča. Norherta Zoharja iz Šescev pri doma iz celjskega okraja; ki je Preboldu, roj 1918, in Karla Lepiša, roj. 1903, kovača iz Šmartna pri Preboldu. zasliševance neusmiljeno pretepal. V zasliševalnici so žadr- se je nesrečno končal. Tokrat sija zadružnikov. Zanimiva ie bije poizkušal srečo kmet Janez la razprava, kako dvigniti živ-Primožič iz Markovec. Nemci ljenjsko raven kmečkega prebival-so ga prijeli in strahotno stva in zadružnikov n^ploh. Pred-mučili. Se enkrat jim je ušel. vs.en? i« 6!1. Sovor o specializa- Tedai so ga snet n he^.i uieli C111 kmetijskih panog. t. j. v zivi-leoaj so ga spet na begu ujeli norejii govedoreji, perutninarstvu m ga mucih do smrti. itd. Zadružniki so pohvaliil, da so borlski jetniki so opravljali v letošnjem letu strojne usluge v razna dela. Čistili so sobe, vo- primeri z lanskim le{om bolj na žili v sodih vodo na grad. od tekočem, vendar pogrešajo za- vodnjaka pri pekarni ob bori- družniki stroje za obdelovanje in skem mostu, podirali so drev- °P[avlJanJe v hribovitih terenih „ '____i -i ■ kot na primer kosilnice, kultiva- je v graščinskih gozdovih ,n torje, škropilnice in še marsikaj, pomagali pri delih na posestvu. Predel Juršinc ie pretežno hribo- Pri delu so našli priliko za vit in težak za obdelavo zaradi skriven sestanek z domačimi težke ilovnate zemlje. Zadružniki Največjo zvezo z zunanjim iso Prikazovali tudi težave gospo-svetom je imela >vodna koman- • darjenia v krajih, kjer je uničila da«, to so bili dovozniki vode leloma detajlno toča _ j i-i • • I vse pridelke. Se v tem letu so na grad. Ti so se v gostilni m j posledice pretekle toče ,n pozneie pekarni ob mostu sha jali z dveh zimskih pozeb sadnega drev-znanci in vtihotapijali na grad ja in vinske trte. celo tisk Osvobodilne fronte. Na gradu je bilo zaprtih dnevno od 200 do 300 jetnikov. Skoro vsak teden so pripeljali nekaj novih jetnikov in odpe- Komunisti in pospešen razvoj (Nadaljevanje s 1. strani! beni razvoj. Stalna družbena akcija združuje in organizira najnaprednejše sile v kolekti vih in jih čvrsto navezuje na delovne ljudi. Vodilna vloga ZK se najbolj občuti v doslednem prizadevanju, da bi spre jete sklepe pravilno uresničili. Za uspešno delo ZK je nujna enotnost članstva ZK na višji stopnji organizacijske in akcijske enotnosti. Člani ZK si morajo vsestransko prizadevati, da bomo dosegli zvišanje produktivnosti dela, kar nam bo tudi omogočilo izboljšanje življenjskega standarda. Namen šestega plenuma CK ZKJ ni bil samo, obsojati napak dosedanjega dela, ampak poskrbeti, da se te odpravijo iz vsakdanjega življenja, predvsem pa omejiti nekatere divje investicije, ki omogočajo, da ne moremo vlagati več sredstev za standard naših delovnih ljudi. Krepiti bo treba predvsem take gospodarske panoge, ki z dobrim gospodarjenjem neposredno vplivajo na narodni in čisti dohodek in na višji standard, zlasti tiste, ki hitro vračajo vložene investicije. Več bomo morali izvažati predvsem kakovostnih proizvodov in skrbeti s kvalitetno domačo proizvodnjo za čim manjši uvoz. Na letni konferenci komiteja ZK Kmetijske zadruge Ormož dne 17. maja tega leta so bili sprejeti jasni sklepi glede investiranja. Te sklepe morajo uresničevati člani ZK in vsestransko podpirati kolektive, da ne bo prihajalo do napačnega tolmačenja in izkrivljanja Vsebine in namena sklepov. Tako so na konferenci opozorili na tiste pomanjkljivosti v delu članov ZK, ki jih bo najprej potrebno odpraviti, da bodo morali člani ZK bolj skrbeti za lastno politično izobraževanje in izobraževanje delovnega članstva v kolektivih. Izpodbu-de kolektiva in celotne skupnosti si je treba znati raztol-mačiti in sprejemati ter jih uresničevati v vsakdanji praksi. Vprašanje standarda so v zadnjem času v 'ospredju obravnav, vendar tega problema ni mogoče rešiti čez noč. Čeprav je malo notranjih rezerv po delovnih organizacijah v občini, jih ni treba maksimalno izkoristiti. Največ neizkoriščenih rezerv predstavlja nizka produktivnost ob slabi tehnični opremljenosti in nesposobni organizaciji dela, slabi strokovni izurjenosti in podobno. Višji standard je ena izmed osnovnih zahtev zlasti delovnih ljudi z nižjimi osebnimi dohodki! Najti moramo najbližjo pot, da bomo več pridelali za domači trg in za izvoz. Vprašanje, kako povečati produktivnost, ni samo ževali zapornike tudi po več ,iali *tarih- so povei klicali zapornike ob odhodu z Borla na zborno mesto. je bilo vedno vsem, ki so ostali, zelo hudo. saj nikoli niso vedeli, kam bodo odpeljali tovariše, ali na streljanje. aH v koncentracijsko taborišče. Najhujše je bilo seveda odhajajočim, spremljal jih je strah pred najhujšim in upanje v najboljše, kar jih lahko čaka. Ne moremo napisati, koliko bojrlskih zapornikov ni učakalo svobode, ker nimamo njihovega pravega seznama. Ne moremo tudi napisati, koliko jih je bilo na Borlu sploh zaprtih. Premalo imamo podatkov, da bi to izračunali. Ob skrbnem zbiranju novih podatkov bomo morda s pomočjo izjav vseh živečih internirancev vendarle lahko napisali bolj verno zgodovino Borla med okupacijo, kakor jo lahko, še danes. Želimo nekdanjim interniran-cem. da bi na nedeljskem zboru na Borlu preživeli Je>p dan ob zavesti, da so doprinesli svoj delež na poti k svobodi in ga doprinašajo še danes na poti socialističnega razvoja. V. R. vprašanje članov ZK, ampak slehernega delovnega človeka. Skrajšanje delovnega časa je vsekakor v zvezi s produktivnostjo dela. Pri skrajšanju delovnega časa produktivnost ne sme biti nižja, če že ne more biti višja kot v osemurnem delu. I Na konferenci je bilo poudarjeno, da so si dolžne prizadevati osnovne organizacije ZK, predvsem člani ZK, da bomo z nenehno uspešno aktivnostjo opravičili zaupanje tudi v ZKJ kot vodilno politično silo. Sleherni član ZK je dolžan preprečevati vse tisto, kar je v nasprotju s socialistično prakso, kar škoduje naprednemu razvoju in kar ni primerno za lik komunista. Ta poudarek je veljal zlasti za nekatere člane ZK iz OO ZK Ivanjkovcev, Temnar-ja in Litmerka. R. D. drobne Na tovorni postaji ne bo več blata Podjetja iz Ptuja in Občinska skupščina Ptuj so končno ugodno rešila tudi vprašanje tovorne postaje v Ptuju. Pred 14 dnevi so začela na tej postaji dela za tlakovanje. Navožen je že ves potrebni material skupno z gra nitnimi kockami. S tlakovanjem bo končno odpravljeno s tovorne postaje'blato, zaradi katerega je bilo stalno ogromno polemike. Sredstva za dograditev farme v Selah so odobrena Pri Jugoslovanski kreditni banki v Beogradu je bil te dni v celoti odobren kredit za dograditev kokošje farme v Selah, ki bo" imela 100.000 kokoši nesmc. Ta farma bo gotova prihodnje leto. Direktor farme v izgradnji Vida Tomažič in kolektiv sta zelo vesela, da so odstranjene težave za to izgradnjo. V kratkem bo razprava tudi za odobritev kreditov za zgraditev nove klavnice in hladilnice v Ptuju, ki sta potrebni obema farmama, in sicer perutninski farmi in farmi za vzrejo pitanih svinj. Ker primanjkuje mnogim zadružnikom iz tega kraja sredstev zaradi izpada dohodkov, se oprijemajo lastne proizvodnje raznih semen, predvsem deteljnih semen, da bi dvignili krmsko bazo na svojih zemljiščih. V poročilih ie prikazano, da so vzredili juršinski kmetje nemalo živine, predvsem pitane v kooperaciji s svojo zadrugo, t. j. govedi in prašičev. Zadnji čas so se lotili nekateri knjetje tudi kokošje reje. Zadruga jim je dobavila enodnevne piščance, pretežno štajerske iere-bičarke. Od rejcev bo potem zadruga odkupila peteline in jajca za nadaljnje valjenje teh pasemskih kokoši. Zadružniki so presodili razliko med starim in novim načinom sadjereje. Do podrobnosti sta bili prikazani slaba in dobra stran sadjarjenja v teh krajih. Med starejšimi preizkušenimi sadjarji in drevesničarji je diskutiral tudi sadjar in bivši drevesničar Franc Holc z Gomile. eDjal je, da bodo morali upoštevati posamezniki pa tudi zadruga pri obnovi sadovnjakov v teh krajih klimatske lazmere. Na primer ozke nižinske kotline niso ugodne za pozno sadje. Na tako sadje negativno vpliva megla. Sadni plodovi so Končno po asfaltni cesti tudi na ptujski grad S končanjem del za kanalizacijo Raičeve ulice in s porušitvijo obcestnega zidu na severoza-padnem podnožju ptujskega grajskega hriba so nastopile možnosti za ureditev ceste na ptujski grad in za ureditev podnožja gradu ter ceste na Vičavo. V teh dneh bo asfaltirana cesta na grad. Električna razsvetljava je že speljana. Tako bo končno izpolnjena tudi ta želja obiskoval cev ptujskega gradu. Potem bo jih uspeva sadje na severnih, za- ^kar £ padmh in severozapadnih legah, manjkanje delovne sile. Kljub težavam proizvodnja ne bo zaostala (Nadaljevanje s 1. strani) i Tovarna strojil in tekstilna teljev lahko sklepamo, da bo t0.Yarna nista upoštevam. Stro-dosežen sorazmerno napeti J1^a združitvi s >Konu- plan, morda bo celo presežen. ^t>mc'5.' usnjarskim kombinatom če si bodo delovni kolektivi j?lovenskih Konjicah, nima še naprej prizadevali izkoristiti i ziT° računa pri ptujski vse možnosti, ki se jim nu- °tekstilna tovarna pa je dijo. Ugotovljeno je sledeče I priključena k Strojnim delav-gibanje industrijske proizvod- ! flicam. Višjo realizacijo kot la-nje jto posameznih gospodar- ni izkazujejo letošnje prvo čeških organizacijah: trtletje Tovarna glinice in alu- V lanskem letu, v I. četrt- S* Kidci^V®„n1, > ,to letju so bila gled; na gibanje t,skarna 90",0/»- V mle Po Trubarjevem naselju bodo asfaltirane ceste Enako kot po kolodvorskem naselju bo sedaj imelo asfaltirane ceste tudi Trubarjevo naselje. Dela so že v teku. Opravlja jih zavod za komunalno dejavnost Ptuj. Samo asfaltiranje bo opravila asfalterska skupina iz Maribora ripJo bo končano do | 25. julija 1964. I »Izbira« Ptuj si graJi skladišče za pohištvo V podaljšku poslopja na Zadružnem trgu ob Dravi, pri bivšem ptujskem,cestnem mostu, si je v zadnjem času zgradilo trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj prostorno skladišče za svojo trgovino Opreme. Pri sami graditvi je pomagal ob nedeljah kolektiv. Sedaj je že gotovo strešno ogrodje. Na mestu, kjer je sedaj skladišče, je bil nekdaj večji svinjak, ki je bil pred graditvijo skladišča porušen. S tem priročnim, skladiščem za stanovanjsko opremo za trgovino »Izbira« je rešen važen problem skladiščenja nove opreme, za kar prei .-J7hira« ni imela primernih prostorov. Ljutomerska cesta bo asfaltirana do kužnega znamenja o ^____________ Ureditev Ljutomerske ulice od 1 tudi prijetnejši dostop na g7ad"š »Delte« do trgovine »Izbire« pri severne strani namesto z južne Krambergerjevi poti je spreme- po stopnicah nila podobo tega predela Ptuja. Asfaltiranje Ljutomerske ceste je bil problem, ki ga je Ptuj reševal že sem od osvoboditve. Ptujčani še niso pozabili prvih udarniških del na Ljutomerski cesti, pri katerih se je govorilo o asfaltiranju. Tudi mjadinska brigada je že vložila v urejanje te ceste svoj delež. Sedaj je asfaltna podlaga v glavnem končana. Čaka jo še prevleka. Ljutomerska cesta bo za sedaj asfaltirana do kužnega znamenja, pri odcepu z Ljutomerske ceste na nekdanji most pri žagi, ki je tudi še v načrtih in je še neizpolnjena želja prebivalcev iz Ro-goznice. Komunalna vrtnarija bo skrbela za ozelenitev Ptuja Komunalni zavod Ptuj je razširil svojo vrtnarijo na 4 ha površine vzhodno od skladišč Vodne Da se po Ptuju ne bi več prašilo Ptujske ceste, kjer še ni asfal ta, namerava Zavod za komunalno dejavnost Ptuj škropiti s posebno emulzijo, da bi za nekaj dni po škropljenju preprečil dviganje prahu in prenašanje tega v bližnja stanovanja. Vodi za škropljenje bo dodana posebna emulzija. Na cestah bo nastala po škropljenju prevleka, ki bi naj držala 20 do 30 dni, do naslednjega škropljenja. Priprave za gradnjo vodovoda po vaseh Zavod za komunalno dejavnost v Ptuju pripravlja vse potrebno za zgraditev 12 km dolgega glavnega vodovoda od črpalke v Skorbi proti Staršam. To delo je , r. dobri zavod na licitaciji in pred-Sr^lTLZJ ^^^ navija vrednost okrog1 200 mili- jonov dinarjev. Investitor so Dravske lektrarne, Občinska skupščina Ptuj in sam zavod. Po prvotnih načrtih je bil namenjen vodovod tudi za vasi Gerečjo Tam bo imel sadike za lepotično grmičje, za vrtnice in razne trajnice za cvetlične grede v parkih in za grobove pa tydi za ptujske vrtove. Tazadevno se želi zavod osamosvojiti, zlasti odkar je prevzel v oskrbo mnoge grobove na ptujskih pokopališčih in vrtove, kjer želijo imeti hišni sveti in zasebniki cvetlične nasade. Ce bodo pokazali hišni sveti dovolj zanimanja tudi za to, bo skrbel zavod tudi za cvetlične zabojčke na oknih vsaj po glavnih ptujskih ulicah in za nasaditev cvetic po teh zabojčkih iz salonita. Tako bi naj kazala tudi okna hiš prijazno lice napram turistom, ki pridejo v Ptuj. Ce sedaj pogledate po teb oknih, so njihove police gole in_ puste, kot da za okni ne bi bilo ljudi, ki jih ve vas in Kungoto, sedaj pa ti va si odpadeta, ker bo tam rešeno vprašanje pitne vode s poglobitvijo studencev. Glavna vodovodna cev bo speljana mimo hiš. Priključke in hišno omrežje bodo gospodinjstva sama investira-la. Nq delovišče že razvaža zavod salonitne, ne več litoželezne cevi in ostali material. Kopanje jarkov za cevovod bodo opravili z ekskavatorjem. Dela bodo končana po pogodbi v 2 mesecih, začela pa se bodo 15. VI. Vsa dela bodo opravili s svojim stro- industri jske proizvodnje (v primerjavi z 1962. 1.) na najboljšem Opekarna Zabjak (232,1), TGA Kidričevo (13M.9), Kmetijski kombinat Ptuj. obrat Mlekarna, (135,8), Kmetijski kombinat, obrat lesne predelave Rogoznica (127) in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk (126,3), Perutnina Ptuj (123,9), , Tinkama Ptuj (119,9), Delta Ptuj (111.2), TAP Ptuj (107,4) ter JZ, podjetje za popravilo voz (103.3). Izpod indeksa 100 pa so bila podjetja Tekstilna iovarna in barvarna Ptuj (93.2), Konus Majšperk (73.2) in Pe-tovia (61,5). V letošnjem I. četrtletju pa so glede na plan na najbol jšem KK. lesni obrat Rogozni-ca (43), TV1 Majšperk (30,3), TGA Kidričevo (27.3), Tiskarna Ptuj (26.8), J2, podjetje za popravilo voz (24.8). KK obrat Mlekarna (23.4) in Perutnina Ptuj (20), izpod 20 paso TAP Ptuj, Delta Ptuj, Petovia Ptuj, »Konus« Majšperk in Opekarna Zabjak. Iz navedenega je razvidno, da je hitrejša proizvodnja, kot je planirano v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. V njej bi lahko bila proizvodnja še večja, če bi ne bila izven obratovanja celotna elektroliza A. Sledijo ji žaga Rogoznica, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Tiskarna. Zelo se je približalo izj>olnitvi plana JZ podjetje za popravilo voz. Ostala podjetja so zaostala za postavljenim planom. V nekaterih podjetjih je proizvodnja v težavah in jo bo težko nadomestiti do konca leta. Med podjetji. ki niso izpolnila postavljenih planskih nalog, so tudi podjetja sezonskega značaja oziroma podjetja, ki ®o odvisna od vremenskih prilik, kot JZ podjetje za popravilo voz. Mlekarna in Opekarna, pri katerih se pokaže prava gospodarska aktivnost šele v letnem povprečju. Ce pa primerjamo letošnjo četrtletno proizvodnjo z lansko v enakem obdobju, opazimo, da je večja skoraj pri vseh podjetjih razen v Petoviji, v Tekstilni tovarni in v Tovarni strojil. V zadnji je izpadla proizvodnja zaradi pomanjkanja lesa v prvih dveh meserih in je sedaj veliko povpraševanje na domačem kakor tudi na tujih tržiščih. Ni pa nobenih zagotovil. da bi lahko nadomestili ta izpad. V Petoviji je nižja proizvodnja v obveznem ste,kle-ničenju izdelkov. Ti so se podražili in ne gredo sedaj tako v prodajo. Za to podjetje se je pojavila nova naloga — nabava steklenic. Teh pri nas primanjkuje in jih moramo celo uvažati. Vse to negativno vpliva na proizvodnjo v tem podjetju. Za tekstilno tovarno pa je bilo to zadnje četrtletje obstoja. Pozneje se je združila z obrtnim podjetjem, s strojnimi delavnicami,'ki so prevzele podjetje in del zaposlene delovne sile. Ta se bo prekvalificirala v njihovo stroko. seli življenje in ki imajo radi kovnim kadrom in s svojimi cvetice. i stroji in napravami. Ob ugotavljanju uspehov gosjjodarjenja po plačani rea'i-zaciji dobimo povsem drugačno sliko podjetij. Glede na plačano realizacijo pa so v letošnjem 1. četrtletju na najboljšem TVI Majšperk (32.5), Ptujska tiskarna (29.3) KK obrat Mlekarna ("3.2). Petovia (21.8), TGA Kidričevo (21.31. Opekarna Zabjak (20.8) in |Z. podjetje za popravilo voz (20.1): izpod 20 pa so TAP, lesni r>l->»-3t Roeoznica, Delta i in Perutnina Ptuj. karni se je povečala kar za 194,7%. Višja realizacija kot lani je v tovarni volnenih izdelkov (26,) %), v tovarni avtoopreme (13,6 °/n), v »Delti« (18.9 »/o) in JZ, podjetje za popravljanje voz (10.2 »/o). Skoraj v isti višini kot lani je ostala Petovia. Zaga v Rogoznici je dosegla realizacijo le s 53.9 % vsled pomanjkanja surovin. Ce primerjamo plačano realizacijo letošnjega četrtletja s planirano, vidimo, da ni dosegla. drugje kot v Tovarni volnenih izdelkov, v Mlekarni in v Tiskarni 25 •/•. V nekaterih podjetjih je v primerjavi z lanskim enakim obdob jem več zalog proizvodov. Te sd povprečno več je za 2,8 %. V Tovarni avtoopreme so večje za 16,4°/o, v Petoviji za 49,9 v Perutnini za 85.6 »U. V Delti so večje za 490.8 %>. Povečanje zalog pri teh jjodjetjih je zaradi povečanega obsega poslovanja. Le v »Delti« je povečanje sezonskega značaja. Zaloge se jjovečajo ▼ prvem četrtletju precej pa se znižajo v drugem, ko nastopi povpraševanje za letnimi artikli. V prvih treh mesecih smo opazili' pri izvozu v naši komuni zastoj. Izvozniki so letos manj izvozili kot lani v enakem razdobju. Na izvoz vplivajo predvsem velike potrebe domačega tržišča, ki dostikrat ni dovolj založeno. V drugem in v tretjem četrtletju, se obeta večji izvoz, še večji pa v naslednjih letih, ko bodo povečane kapacitete jx>d-jetij zadovoljevale tudi domače potrebe. V povprečju je letni plan izvoza realiziran s 15,4 %>. JURŠINCI V Juršincih imajo krajevno javno kopališče, ki deluje vsak petek in pa soboto popoldne. Sem se prihajajo kopat številni domačini iz bližnje in daljne okolice, predvsem v sedanjem času, ko je precej opravil in del. Tudi starejši ljudje prihajajo. Kmalu bo ne le navada, ampak neizogibna potreba, da se bodo ljudje iz te okolice hodili sem redno kopat. Ni vprašanja glede časa. čeprav delajo sicer ljudje tudi v petkih in sobotah popoldne oziroma zvečer do trde noči. Govori se, da bi delala kopalnica tudi ob nedeljah dopoldne. To bi bilo res jsotrebno uvesti. Ne bi bilo slabo, če bi tudi v sredi tedna, na primer v sredo, malo zakurili ter segreli vodo. Sedaj je tu spravljanje sena in se je prijetno okopati. Slišal sem, da o kopalnicah govore tudi drugod, kjer jih še nimajo. To je pametno in celp nujno, saj ie res pri nas na podeželju javna kopalnica pravo čudo. Zategadelj priporočamo krajevnim organom, da se za te higienske objekte ter čimprej zavzamejo ter jih pridobijo. Za prebivalstvo so ti neizpodbitne koristi Pravi »LURD«, sem slišal v kopalnici v Juršincih in zakaj ne bi bilo več takih lur-dov pri nas na deželi? BJ zaključen kuharski tečaj na kogu V minuli izobraževalni sezoni so zaključile mladinke aktiva ZMS KOG kuharski tečaj. Tečaj je trajal tri mesece Na njem so se naučile mladinke kuhati. Pridobile so si precej teoretičnega znanja iz prehrane in o konzerviranju živil. 23 tečajnic je uspešno končalo prvostopenjski kuharski tečai. V prihodnji izobraževalni sezoni bodo na Kogu organizirali tečaj druge stopnje. Sfrnn J »TEDNIK« — pelek, junij« 1964 Pfr** l PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Junijski dogodki leta 1941 Glas o Osvobodilni ironti, ki je -maja prodrl v Ptuj, so komunisti junija širili po okraju. Kmet Jože Lacko, član CK KPS, je junija poklical v svojo rojstno hišo v Kicar na sestanek svoja dobra znanca Zelenka in Čeha, da bi začela utirati pot Osvobodilni fronti po domačem kraju in bližnji okolici. Zelen-ko je delal v kamnolomu v Zavrču, kjer se je seznanil s Stankom Borovinškom, bivšim jugoslovanskim podoficirjem, doma iz Zavrča, in Mirom Kri-žajem iz Štukov pri Ptuju. Oba je pridobil za upor proti okupatorju. Ilegalni tisk, ki ga je Zelenko dobival od Lacka, je nosil njima, onadva pa med svoje zanesljive znance. Junija so imeli še nekaj sestankov v Lovrenčičevi delavnici v Novi vasi in pri Lacku na domu. Na sestanke so prihajali Lovrenčič, Osojnik iz Desenec, Miha Anžel iz 2abje-ka, Ferdo Rajšp iz Doliča in še neka.teri. Sestanke je vodil Lacko in naročal, naj pridobivajo ljudi za upor proti okupatorju, naj zbirajo orožje, ki ga še ljudje skrivajo, in druge potrebščine za partizane. Okupator je junija še vedno po nočeh pobiral po domovih družine, ki jih je namenil seliti na HrVaško in v Srbijo. V največji nevarnosti so bili tisti Slovenci, ki so se po prvi svetovni vojni naselili na Štajerskem. S seboj so smeli vzeti le po 50 kg blaga in po 500 dinarjev. Okupator pa je seveda namenil seliti tudi domačine, ki so mu bili zaradi političnega delovanja v stari Jugoslaviji trn v peti. Zato se je moral tudi Lacko izogibati aretacije. Ob večerih je odhajal navadno prenočevat k Lovrenčiču na podstrešje nad hlevom. V IZGNANSTVO Neke junijske noči, ko je Lacko prenočeval pri Lovrenčiču, sta s prijateljem zaslišala brnenje avtomobila, ki se je naglo približevalo. Kamion se je ustavil pri sosedovih, kjer je stanoval upokojen učitelj Alojz Bajec. Lacko je skozi podstrešno lino videl, kako so ga prignali iz hiše in ga surovo porinili na kamion. Oba je pretreslo, kar sta videla. Ko je kamion odbrzel. jima mirna, lepa junijska noč dolgo ni prinesla spanca. Menila sta se o nemškem nasilju, o fašizmu, o boju za svobotjo. SESTANEK V MOSTJU Dne 26. junija 1941 sta odšla Anžel in J. Lacko na sestanek Osvobodilne fronte v Mostje pri Juršincih, ki sta ga pripravila domačina Franc Toplak, študent agronomije, in dr. Metod Špindler, zdravnik v Juršincih. Zbrali so se zastopniki osvobodilnega gibanja iz raznih krajev. Iz Prekmurja je prišel Štefan Kovač, iz Male Nedelje Bogdan Spindler, s Koga Jože Kerenčič, ki je bil organizator upora v središkem in ljutomerskem predelu. Največ se je zbralo zastopnikov osvobodilnega gibanja iz ptujskega okoliša, kakor Janža Toplak iz Mostja, trgovec Kostanjevec in študent Simondč iz Markovec, Ivan Sok iz Mezgovec, Srečko Cvahte iz Ptuja, iz Nove vasi pa poleg Lacka še Franc Kramberger iz železniških delavnic. Na sestanku so obravnavali naloge Osvobodilne fronte, ki jih je potrebno kljub velikim težavam izpolnjevati in pri tem paziti na varnost, na konspira-ci'jo. Najvažnejša je skrb za partizane Zanje je potrebno nenehno zbirati in jim pošiljati borce. Konferenca v Mostju je prva medokrajna konferenca osvobodilnega gibanja v severovzhodni Sloveniji. SESTANEK POD HRASTOM Proti koncu junija so se sestali pod hrastom na Lackovem travniku v Zabjaku na desni strani glavne ceste Pt^j—Destemik organizatorji OF iz sosednjih vasi. Ker so pravkar kosili, so se na travniku lahko dolgo zadrževali kot kosci, ne da hi kdo kaj posumil. Sestanek je vodil Lacko. Med zbranimi 18 je bil tudi Ivan Stanet, zidarski pomočnik z Grajene. NA ROGOZNISKEM POKOPALIŠČU Junija so se sestali komunisti — organizatorji upora proti okupatorju v železniških delavnicah — na rogozniškem pokopališču. Na sestanku je govoril o nalogah Osvobodilne fronte dijak Zvonko Sagadin iz Ptuja. Organizacijo KP v železniških delavnicah so na sestanku zastopali 'Alojz Arnuš, Jurij Svenšek in Franc Kosec. PRI SIMONU Pri krrietu Francu Belšaku-Simonu v Muretincih se je junija 1941 oglasil organizator upora Zvonko Sagadin Povedal mu je, da so domoljubi osnovali Osvobodilno fronto slovenskega naroda in naročil, da. je prva naloga, zbirati potrebščine za partizane. S seboj je prinesel tudi Slovenski poročevalec in naročil, naj kroži med zavednimi Slovenci. Zvonko je Simonu povedal še, ,naj se poveže z Antonom Golom iz Gradišča pri Cirkulanah. Tine se je pri Simonu še enkrat oglasil in naznanil, da bo prišla po poteh Osvobodilne fronte k njemu odslej njegova mama Tončka Sa-gadin-2enka. Dne 13. junija 1941 je odšel z Borla prvi transport jetnikov v zbirno štajersko taborišče izseljencev Rajhenburg. V. R. (Dalje prihodnjič) NAŠ PRAZNIK Ta sobota je bila prav takšna kot vse ostale, pa vendar po svoje drugačna. Pred šolo so se zbirali dečki in deklice. 2e teden prej nam je tovarišica učiteljica povedala, da bomo tekmovali za Dan mladosti. ^ Krenili smo na stadion. Začeli smo s tekmovanjem. V teku smo tekmovali po razredih. Zmagovalci so bili naslednji: v 1. razredu Jožek štumberger, v 2. razredu, Miran Fric, v 3. razredu, Štefan Hanžekovič„ v 4. razredu Drago Horvat, m v 5. razredu Rado Soštar. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v vrečah. Zmagal je učenec Vlado Vajdič. Veliko spretnosti je zahtevalo tekmovanje na hodalkah. Zmagal pa je učenec Tina Lesjak. Polževe dirke s kolesi so potekale naj-dalje. Pionirji so morati biti izredno spretni. V tej disciplini je zmagal učenec Edo Šimenko. Med dvema ognjema je četrti razred zasluženo premagal petega. V četrtem sta najboljše igrala Ivan Kokot in Frane Štumberger, v petem pa Ivan Štumberger. Po tekmovanju smo pionirji veseli odšli domov. Popoldne smo se v šolski avli ponovno zbrali. Nastopili so učenci iz vseh razredov. Proslavo so si ogledali tudi nekateri starši, teh smo več pričakovali. Po proslavi smo pred šolo zanetili kres. Ves čas je pel pevski zbor iz četrtega razreda, ki so se mu kmalu pridružili vsi učenci. Ob zvokih harmonike smo zaplesali kolo. V ponedeljek, 25. maja, smo se zbrali ob šolskem televizorju in spremljali, kako svečano je bila predana štafetna palica tov. Titu na stadionu JLA v Beogradu. Tako smo dostojno praznovali letošnji praznik mladosti pionirji iz osnovne šole Kidričevo. Babnik Riko Slovenja vas jo proslavljala To nedeljo je bil lep, sončni dan, saj je bil zadnji maj. V Slovenji vasi je bilo prav lepo, kot še menda nikdar. Akacije med hišami so še posebej lopo krasile kmečke domove. Za ta dan, za nedeljo, 31. maja, je pripravil mladinski aktiv Slovenja vas »Mladinski praznik« in je praznoval 5. obletnico ustanovitve ter dan mladosti z bogatim športnim in kulturnim programom. Ze ob 9. uri se je zbralo mnogo ( mladincev in mladink iz Slovenje vasi, iz Gerečje vasi in iz Zlatoličja, ki so se udeležili športnih tekmovanj. Najprej so tekmovali mladinci iz Slovenje vasi in Gerččje vasi v prijateljski tekmi z NK Zlato-ličje, nakar so tekmovali mladinci iz Slovenje vasi z mladinci iz Gerečje vasi, končno so se med seboj pomerili mladinci iz Gerečje vasi z MNK Zlatoličje. V nogometu so tekmovali tudi pionirji. Gledalci, ki jih je bilo okrog 500, so igralce toplo pozdravili, saj so se prav vsi dobro »odrezali«. Tekmovanje, ki je bilo na nogometnem igrišču pri ekonomiji v Slovenji vasi, je bilo zares lepo. Gledalci si želijo še več takšnih nogometnih tekem Po športnih tekmovanjih ob 15. uri so se zbrali gledalci in gostje na dvorišču poslovalnice KZ Hajdina v Slovenji vasi, kjer je bil kulturni program. Najprej je govoril predsednik ZMS Slovenja vas Franc Golob, kmetijski tehnik KZ Ha.jd;na. Gostje in vsi gledalci so ga pozdravili z aplavzom. Po govoru so nastopili pionirji iz Slovenje vasi, ki obiskujejo pionirski pevski zbor in recitacijski krožek pri aktivu Slovenja vas. S svojim petjem in z recitacijami so zelo razveselili prav vse gledalce. Najbolj se je »odrezala« petinpolletna Sonja Koren. Pionirji iz šole Hajdina so zelo ugajali s svojimi skeči. Bilo jih je kar lepo poslušati. Sodelovali sta tudi mladinki iz Gerečje vasi Katica Rodošek in Štefka Malinger, ki sta nastopali kot »MICIKE IZ BELTI-NEC«. Mladinca Štefan Kirbiš in Marija Zupanič, oba iz Hajdine, sta se predstavila gostom z enodejanko »OCE NA POLIKLINIKI«. Prav lepo ju je bilo poslušati. Res prav prisrčni so bili mladinci in pionirji s svojimi nastopi. Gostom in vsem gledalcem bo ostal »MLADINSKI PRAZNIK« v. Slovenji vasi še dolgo v prav lepem spominu in se ga bodo radi spominjali. Po programu je bilo prijetno razpoloženje. Zvoki vesele godbe — godcev iz Bukovec — so goste razveselili, da so začeli veselo plesati in to prav do 2. ure zjutraj, ko so se poslavljali z veselim razpoloženjem ~in z »najboljšimi željami«! MIG V Sindikalni politični šoli Ptuj uspešno zaključeno delo Postali smo mladinci... 30. maj tega leta je bil za pionirje 7. razreda osnovne šole Tone Znidarič, posebno svečan dan. Sprejeti smo bili v ZMS. Na sprejem smo se pripravljali tako, da smo se seznanjali z delom mladincev pred vojno, med vojno in po vojni. Na ta način smo lažje razumeli, kakšne so dolžnosti in pravice članov mladinske organizacije. Tega dne smo se ob 16. uri zbrali v pevski sobi. Med nas je prišel tudi zastopnik občinskega odbora ZMS, tov. ravnateljica in nekateri tov. predavatelji. Zadnjikrat smo ;meli okrog vratu zavezane rdeče rutice. Pionirji in mladinci so pripravili kratek program, ob katerem smo se prav prijetno zabaval:; nato pa je sledi! trenutek, ki smo ga že težko pričakovali. Drug za drugim smo stopali po člansko legitimacijo, pionirji pa so nam odvezali pionirske. rdeče rutice. Po končanem sprejemu smo se ustavili ob' spomeniku Toneta Znidariča, kjer smo položili šopek rdečih nageljnov. Skupno smo , nato odšli še k spominski plošči Jožeta Lacka in jo okrasili z vencem. Na teh dveh mestih smo dali svečano izjavo, da ne bomo pozabili velikih žrtev pa-dlfh junakov. Vrnili smo se v šolo na majhno zakusko, potem pa smo se razšli polni revolucionarnega duha, ponosni na naše prednike in s sklepom, da hočemo postati ver-,nj nasledniki mladincev, ki so toliko žrtvovali za našo socialistično domovino, za naše boljše življenje. Brodnjak Stanko, 7. a razred osnovne šole Tone Znidarič Ptuj Po šestmesečnem delu in učenju je končalo 32 mladih delavcev iz ptujskih delovnih kolektivov z uspehom šolanje v Sindikalni politični šoli v Ptuju. Učni program je bil zelo obsežen in je zahteval od slušateljev veliko truda in marljivosti. Predavanja so trajala nad sto trideset učnih ur. Preštudirali so marsikatero knjigo in skripta, (z njih so črpali znanje za bodoče delo v sindikalni organizaciji in organih delavskega samoupravljanja. Po končanem pouku so predložili pismene zaključne naloge. Izpit je bil iz šestih tem v dneh od 25. do 2". maja t. 1. in so z uspehom končali. Izpit je opravilo 32 slušateljev. Dva slušatelja nista prišla k izpitu. Slovesen zaključek, nageljčki, priznanja in nagrade Slovesen zaključek šole je bil v četrtek, 28. maja 1.1. V Delavskem klubu v Ptuju je bila razdelitev spričeval. Upravni odbor šole in izpitna komisija sta poročala o šoli. Ob tej priložnosti je nagradil Občinski sindikalni svet Ptuj najboljše absolvente s knjižnimi' nagradami: Trtnik Nado iz Nadzorstva prog II. Ptuj, Galun Katarino iz Občinske skupščine in Canjkar Cveto iz Panonije Ptuj. Knjižne nagrade so prejeli absolventi, ki so se redno udeleževali vseh predavanj. Tako so pokazali čut odgovornosti do začetega sindikalnega šolanja. Nagrade so prejeli: To-polovec Martin. Reševalna postaja Ptuj, Markovič Nežka, Petek Rozika in Petek Marija iz »Delte« Ptuj. Za redno obiskovanje predavanj in za raaf-llivo učenje so bili pohvaljeni: Crešnik Jožica iz, Pekarne mlin »Vinko Reš« Ptuj, Galun Katarina. Občinska skupščina Ptuj, Masten Marjetka. Strojne delavnice, in Praš Zinka. Občinski komite Zvezo mladine Ptuj. Občinski sindikalni svet je pohvalil absolvente tudi za odlične pismene izpitne naloge, in sicer: Galun Katerino in Bom-bek Metko iz Občinske skupščine. Zajšek Terezijo iz Perutnine in Strniša Angelo iz trgovskega podjetja »Les« Ptuj. Pohvaljenih je bilo še nekaj absolventov, ki 60 dosegli prav dober uspeh. Absolventi šole so nato prijetno presenetili predavatelje s šopki rdečih nageljčkov. Po tovariškem razgovoru s predavatelji so obiskali delovni kolektiv »Petovia«, kamor jih je povabila sindikalna podružnica. Naslednji dam, 29. maja 1.1. je bil izlet v Varaždin, kam;or so povabili šolo Občinski sindikalni svet Varaždin, delovni kolektiv »Varteks« in delovni Ob nedavnem snidenju borcev iz Zagorske brigade v Trpkoščanu so borci iz občin PtUj-Varaždin-Cakovec tn Ormoi potoStuTjenec pred spomenik borcev ZB NOV p ri Trakošianu Obračuni organizirane turistične dejavnosti Posnetek ob koncu Sindikalne politične šole Ptuj 28. V. 1964 kolektiv Varaždinske industrije svile. Tako je končala šolanje peta generacija slušateljev ptujske sindikalne politične šole. Mnogi absolventi so že prevzeli odgovorne funkcije v sindikalnih podružnicah. Nekateri so kandidati za člane novih delavskih svetov, drugi pa bodo delali v komisijah pri Občinskem sindikalnem svetu. Vsakega izmed absolventov čakajo v življenju odgovorne naloge, pridobljeno znanje pa jim bo napotilo,, kako delati. Tako sami ocenjujejo šolo Ob slovesu smo si drug drugemu zaželeli mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Dve absolventki sta tako ocenili delo ptujske sindikalne politične šole: Masten Marjetka, tajnik sindikalne podružnice Strojnih delavnic: »Znanje, ki sem si ga pridobila v tej šoli, mi bo koristilo pri bodočem delu na delovnem mestu, kot funkcionarju sindikalne podružnice ali v organih delavskega samoupravljanja. Pomagalo mi bo tudi pri razpravah s tovariši in pri izpodbu janju ostalih k temu, naj se vpišejo v take in slične šole. Mnenja sem, da bi moral končati to šolo naš sleherni de-* lavec, predvsem pa sodelavci, ki imajo zraven proizvodnih nalog še organizacijske naloge in funkcije.« Galun Katarina iz uprave občinske skupščine: »Predavanja, ki sem jih poslušala, so bila dovolj razumljiva in ponazorjena s prakso. Vsak si je pridobil v tej šoli precej znanja. Predavanja so bila primerna za izpopolnitev izobrazbe sindikalnega delavca. Z veseljem sem obiskovala sindikalno politično šolo. Znanje, ki sem ga pridobila, mi bo koristilo na delovnem mestu in pri vsem družbeno političnem delu. Sindikalni politični delavec inora znati presojati pravilnost raznovrstnih predlogov in ukrepov. Sam mora imeti razčiščena lastna stališča, potem lažje brani stališče svoje organizacije oziroma svojih članov. Vsak sindikalni delavec se mora mnogo učiti. Sindikalna politična šola je ena izmed najboljših oblik usposabljanja sindikalnih delavcev.« GASILSKO TEKMOVANJE V nedeljo, 31. maja, je bilo tekmovanje po gasilskih centrih za Ptuj, Bukovce, Gorišnico Dornavo in še prej za Lovrenc na Dravskem polju. Skupaj je tekmovalo 29 društev; starejš' člani so izvajali zbirno tekmovanje. Cilj tekmovanja pa je bil, koliko zmore članstvo v društvih. Tokrat ne omenjamo prvakov tekmovanja, ker ni šle za to, kdo bo imel boljše rezultate, temveč, kaj kdo zmore. Občinska gasilska zveza v Ptuju pripravlja za nedeljo, 7. t m., ob 8. uri tekmovanje gasilskih društev. Ta so bila prejšnjo nedeljo najboljša. Bo tudi tekmovanje industrijskih gasilskih desetin, ki jih je šest na območju občine, in to za naslov prvaka ali najboljšega Iruštva v občini. Na tekmčvanje vabimo občane in prebivalce iz Ptuja ter zlasti gasilce z vseh strani. BJ Občni zbori naših turističnih družbenih organizacij so v glavnem končani. Ko so polagale obračun o svojem delu, je prišlo marsikaj na dan: peleg uspehov tudi problemi, na %rečo več prvih kot drugih. Obilico dobrih pobud so dale razprave o programiranju bodočega dela ,in je zanimivo, da so v tem dostikrat plodnejšo majhne, cdročne organizacije od večjih, celo s tradicijo. Zakaj? —, Ker imajo več in boljših funkcionarjev ter gledajo na vse skozi prizmo ekeno-nomike. Povsod je težka mora teh organizacij, nerešen problem financiranja. Pr; sedanjem sistemu bi morale črpati svoj življenjski sok iz lastnih in iz munalnih virov. Kjer so za tunzem vneti in dovolj uvidevni občinski možje, se to tudi godi. Samo ta sredstva ne zadostujejo za velike in naraščajoče potrebe. Kjer so za pospeševanje turizma društva navezana na lastna sredstva iz članarine, občasnih zbirk, na volila itd., tam ta rast in krepitev turizma in turističnega gospodarstva počasna in nedinamična. Vprašanje financiranja turističnih organizacij se vleče že dolga leta kot rdeča nit in to upravičeno; dosedanja praksa se je namreč izkazala kot neprimerna, o boljših, novih prijenrh pa razprave niso prišle prek golega teoretiziranje. Nedavno preminuli turistični ekonomist ing. Hugo VVeiss, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, je napravil malo pred svojo smrtjo odločen korak dalje: nakazal in oprijemljivo je obrazložil. kako je potrebno to vprašanje z obveznim: prispevki učinkovito in trajno rešiti. Posluha v takratnih razmerah žal ni našel. Preostane, da se ho stvari lotila in privedla h kraju Turistična zveza Jugoslavije s svojim novim odborom. OBČINA ZBORA TZJ IN TZS V letošnjem maju sta bila redna letna občna zbora slovenske (republiške) m jugoslovanske turistične zveze. Prvi je bi! v Ljubljani, drugi v Budvi. Medtem ko je ostalo predsedstvo TZS še dalje v rokah dr. Danila Dou-gana, je bil v Budvi izvoljen za presednika TZJ Albert Jakopič — Kajtimir, organizacijski sekretar in član CK ZKS ter bivši zaslužni predsednik TZS. Upravna odbora obeh organizacij našega turizma si želita mnogo uspehov v predstoječem poslovnem obdobju, oba predsednika pa sta verna tolmača resničnih petreb našega turizma ter mu bosta zagotovila polno upoštevanje pri vseh pristojnih forumih. Avtcr: Jožko Sottler, Pribinova ul. 2/1 Ljubjana, j. s. Sindikalno udejsivo-vanje NK PEKAR - STROJNE 6:0 (3:0) Ponedeljek, 25. 5. 1964, je bilo na stadionu Drave prijateljsko nogometno srečanje sindikalnih reprezentanc -Strojnih delavnic in NK Pekar. Gostje iz strojnih delavnic so nastopili prvič v letošnjem letu na zelenem polju in so se prikazali kot zelo borbeni in športni. Čeravno je rezultat visok, želimo ekipi, naj nadaljuje z svojimi pripravami, i Tudi kolektiv strojnih se naj ' vključi v obč. tekmovanje v sezoni 1964/65. Želimo tej mladi ekipi mnogo uspehov. Se večkrat se naj srečamo v tako prijateljskem srečanju. Ekipa NK Pekar je bila v napadu in v obrambi na svojih mestih in je odklanjala vse napade gostov. V napadu so bili uspešni Džerkovič s tremi zadetki, Mahorič je dosegel 2 zadetka in Vogrinčič 1 zadetek. V obrambi pa je odigral svojo vlogo na mestu srednjega branilca Koled- R. A. \ Uibso HTII službe v podjetju in njeni problemi Še vedno ni mnogokje v delovnih kolektivih dovolj pozornosti in važnosti za H T V služb, čeprav so uveljaljeni razni ukrepi za varstvo delovnega človeka na delovnih mestih in čeprav se bavi s problematiko higiensko tehnične varnosti delavca pri delu vrsta zavodov, organizacij, raznih komisij in inšpektoratov. V s-o-kovnih šolah so posebna predavanja o varnosti pri delu. Podjetja in ustanove so po zakonu dolžne organizirati in ure. diti varnostno službo in vzgajati ter poučevati varnost na posameznih delovnih mestih. S takšnim načinom dela, izobraževanjem in nenehno vzgojo zaposlenih bomo dosegli tudi spremenjene odnose ljudi do dela in do okolice, ▼ kateri delajo in živijo. V dobi nenehne mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje je postalo delo za ljudi tako mehanično, da ni več potrebnega zanimanja in skrbi za svojo lastno varnost pri delu in za svoje zdravje na sploh. Ko se ponesreči kak delavec in postane morda celo invalid, prične razmišljati o svojem težkem položaju. Sele' tedaj spozna in presodi, v čem se je pregrešil, v čem je napačno ravnal, ali se je nepravilno vedel pri delu itd. Ob takem spoznanju se prične zavedati lahkomiselnosti, površnosti pri delu ali morda neznanja in obžaluje, da ni upošteval navodil in vseh predpisov za varnost dela. Ko doseže po ozdravljanju zopet delovno sposobnost, polagoma znova popušča njegova skrb za varnost in ohranitev zdravja pri delu. Ljudem pač ni moč vcepiti ali tako privzgojiti skrbi za lastno varnost. Večkrat so ljudje na nevarnih delovnih mestih preobremenjeni z delom utrujeni, premalo notranje uravnovešeni in postanejo površni in nepazljivi. V letnem poročilu HTV službe v TGA je navedeno, da je bilo t letu 1963 — 243 nezgod in izgubljenih 3914 delovnih dni, več kot v letu 1962. Obolenj je bilo r letu 1963 manj kot v letu 1962, teh je bilo 1721 ali 17.244 izgubljenih delovnih dni. Da je število manjše od leta 1962, „ > nekaj pripomoglo tudi obvezno cepljenje proti gripL Iz podatkov je razvidno, da je bilo leta 1962 232 obolenj (gripa), v letu 1964 pa samo 55. Po vsej ver- __ __prenašati od odgovornega vod- šanje obolenjr"tudi drugi fale-1 je oddelka prek mojstrov jetnosti so vplivali na zmanj- torji, ostrejša kontrola in podobno. Nadalje je bilo največ obolenj v mesecih julij in avgust, ko je največ dela na polju. Tudi nesreče so v teh mesecih številnejše kakor v ostalih mesecih, ko so mnogo slabši pogoji za prihod v službo. Bilo je 169 nezgod; bilo bi jih lahko manj, če bi bila delovna mesta v redu, če bi bili organizacija in kontrola boljši, če bi zaposleni bolj pazili pri delu in pravilno delali in če bi bolj upoštevali HTV predpise in podobno. Ravno zaradi navedenega je v TGA največ takih ponesrečencev, ki so bolovali, oziroma še bolujejo po več mesecev; nekateri so celo trajni invalidi. Eden je celo 100 ®/o invalid. Ali je vse to potrebno? Varnostna vzgoja se uvaja na različne načine. Mnogokrat tudi disciplinskimi in kazenskimi ukrepi. Ljudje se razlikujejo po načinu upoštevanja in spoštovanja varnostih ukrepov pri delu. Tudi dojemanje in dostopnost za varnost sta pri posameznih različni. Mladi delavci so dostopnejši za izvajanje raznih varnostnih ukrepov; starejši so manj dostopni, vendar pa so po svojih življenjskih izkušnjah sposobnejši v nevarnosti hitro in primerno ukrepati. Mnogi celo namerno ne upoštevajo raznih varnostnih predpisov, kar ima mnogokrat za posledico hude poškodbe ali celo smrtne nesreče. Zato mora biti nenehna skrb za varnost pri delu eden izmed najvažnejših člniteljev v življenju delovnega kolektiva. Ta skrb se mora _____ r _ in preddelavcev do slehernega delavca v delovnih kolektivih. Ne sme se odražati ta skrb samo v dajanju zaščitnih sredstev, navodil in ukazov, temveč tudi v tistem, na videz nepomembnem, tistem, na videz nepomenbnem, drobnem delu na samem delovnem mestu, pri dajanju nasvetov, pri nenehnem opozarjanju na morebitne nevarnosti v skrbi za urejevanje delovne okolice, s stalnim pregledom vseh naprav in strojev pred obratovanjem, z urejenostjo delovnega mesta in podobno. Uprava podjetja in organi delavskega samoupravljanja so vestno sodelovanje slehernega člana kolektiva pri izvrševanju in izvajanju predpisov in internega pravilnika o službi tehničnega varstva na delovnih mestih. Uprava tovarne TGA in organi družbenega samoupravljanja so sestavili točen program za preventivno delo na področju higijensko tehnične varnosti in zahtevajo odločno od vseh, naj ga brezpogojno upošterajo in izvajajo. Izkušnje potrjujejo, da lahko predvsem mojstri in predde-lavci najbolj učinkovito vplivajo na spoštovanje in upoštevanje ten predpisov ter na zmanjšanje nezgod. Če vse to v resnici delajo, je vprašanje za se? V TGA je bilo za leto 1963 planiranih 53,500.000 din za HTV potrebe. Tudi stroške za osebna varstvena sredstva bi lahko znižali, če bi vodili vodje PE in EE ter mojstri in predde- lavci večjo kontrolo nad tem, kako čuvajo delavci varstvena sredstva in kako jih uporabljajo. Sam pravilnik in navodila HTV ne zadoščajo, ker so le preveč okvirna in ker se ne izvajajo v maksimalni temveč le v minimalni meri in še to ne vedno. Tudi centralna komisija HTV je še nekje v ozadju. Vse probleme, ki so na škodo HTV, bi morali odpraviti s skupnimi močmi in napori. Nedvomno hočemo, da bi bila sredstva, ki jih dajemo za osebno varnost, koristno porabljena in da bi bila minimalna od teh, ki jih izdajamo za nezgode in obolenja. Vedno in povsod se moramo zavedati, da je HTV služba ena izmed tistih, ki imaio namen skrbeti za varnost delavcev pri delu in koristno vplivati na povečanje produktivnosti dela. M. F. S Z mopedom v prerano smrt V četrtek, 28. maja 1964, je prišlo pri Markovcih niže Ptuja do prometne nesreče, ki je zahtevala življenje Franca Erjavca, delavca iz TGA Kidričevo, doma iz Stojnc št. 28, očeta 3 otrok. Tega dne je vozil iz smeri Ptuja proti Varaždinu po svoji desni strani v bližini Markovec to- Prenaglo spremenjena smer se vedno mašCuJe V četrtek, 28. maja 1964, dopoldne je bila na cesti Ptuj— Maribor v prometni nesreči težje poškodovana kolesarka Ivana Golob iz Zlatoličja št. 124, ki je morala zaradi hudih telesnih poškodb, zaradi kompliciranega zloma levega stegna, pretresa možganov in večje rane na glavi na zdravljenje .v bolnišnico v Ptuj, Tega dne se je peljala imenovana kolesarka Ivana Golob PQ desni strani ceste iz Zlato-'»čja v Hajdoše. Za njo je pripeljal po desni strani Kajzers-berger Alfonz z osebnim avtomobilom. Pri odkupni postaji KZ Hajdina v Hajdošah je hotel kolesarko prehiteti. V trenutku, ko jo je ie prehitel, je prišlo do trčenja. Voznik Alfonz Kajzersberger je hotel trčenje preprečiti. Zavil je na levo, pritisnil na zavore, vendar nesreče zaradi prekratke oddaljenosti od kolesarke ni mogel preprečiti. Kolesarko je vrglo več metrov naprej po vozišču, pri čemer je dobila že omenjene težje poškodbe. Dajanje znaka za spremenjeno smer vožnje se zdi marsikateremu vsiljen« pravilo in šele v nesreči vsakdo pomisli, Z motorjem v zapornico Dne 29. 5. t L ob 0.02 uri se je zaletel v zaprte železniške zapornice na železniškem prehodu v Središču ob Dravi motorist MB-18-909 Avgust Sakelšek s sopotnikom Konradom Ribičem. Pri trčenju sta padla čez zapornice na cestišče — in dobila lažje telesne poškodbe. Oba so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti voznika. Na motorju je nastalo približno 50.000 dinarjev škode. D. R. da so prometna pravila s krvjo in življenji plačane izkušnje vozačev. Zal pa se še vedno dogajajo prime*), da prihaja do trčenj. f kolesom se je smrtno ponesreči Dne 30. 5. t. L ob 19.55 url se je v Mihovcih pri Veliki Nedelji s kolesom smrtno ponesrečil 53-letni cestar Franc Bizjak, doma iz Dolan pri Cirkulanah. S kolesom se je kritičnega večera na poti iz Ormoža v Mihovcih zapeljal v betonirani, obcestni jarek. Pri tem si je zlomil tilnik ter je obležal na kriju nesreče mrtev. Pokojni Franc je želel med vožnjo izključiti dinamo. pri tem pa ga je zaneslo na desno v obcestni jarek. vorni avto, ki ga je upravljal šofer Pavel Liber iz Varaždina. Iz nasprotne smeri mu je pripeljal po svoji desni strani tovornjak hladilnik, za katerim je vozil mopedisit. Ta je hotel prehiteti hladilnik, ni pa se prepričal, če je cesta prosta. Naenkrat se je znašel pred tovornjakom, zadel v njegov levi prednji blatnik, nato pa ie v prednji levi rob prtljažnega prostora, nakar je padel z mopedom po cestišču in obležal mrtev na mopedu. Tovornjak je takoj ustavil. Šofer hladilnika ni vedel, kaj se Je za njim zgodilo med tovornjakom in mopedistom, zato Je nadaljeval svojo vožnjo proti Ptuju. Tega jutra je bila močna megla, kar je tudd bilo usodno za pokojnega Erjavca, ki se mu je mudilo, da je hotel prehiteti hladilnik, ni pa se prepričal, da njegova leva polovica ceste ni prosta za prehitevanje. Pokojni je bal star 27 let. Prometna nesreča mu je pretrgala nit življenja. Njegova usodna napaka naj bo v resno opozorilo vsem vozačem na cestah, naj se držijo prometnih predpisov, sicer zadošča malenkostna napaka, ki jo je potrebno plačati z življenjem. FOTO ZAPISEK Na koncu izleta Sindikalne politične šole Ptuj so videli Izletniki veliko poplavo, ki Je močno prizadela vasi pod Varaždlnskim bregom po močnem nalivu. Po dolini se je razvila prava reka, ki je nosila s seboj hlode, ograje, vrata šup, slamo, živino itd. Ljudje so bili brez moči. Tudi gasilci in pripadniki JLA niso mogli pomagati. V vseh prizade tih krajih Je nastala večja škoda. Naše zdravje Dr. Vinka Brenčič, specialist, če ljustni ortoped Izraščanje zob Kot vemo, je žvečilna moč na ravnih, pravih človeških zob, veliko večja kot pa moč kakršnih koli umetnih, nadomestnih zob, I.i Jih vstavi v usta pacientu zobozdravnik po tem ali onem načinu zdravljenja. Posebno pa je važno, da ohranim d v rani mladosti, pri otroku in mladostniku po možnosti vse zobe, tako mlečne kot pozneje stalne. S tem preprečimo veliko škodljivih posledic; npr. krčenje ln zmanjševanje čeljust -ničnega nastavka, nosilca za zobovje, zaviranje rasti čeljusti, razen vnetja dlesni in ustne sluznice, pri zobnih nadomestkih pogoste prelome; v zvezi z vsem tem poslabšanje ali popolen izpad žvečenja, razne prebavne motnje in bolezni želodca, črevesja itd. Lahko trdimo, da izboljšajo naravni zobje celotno zdravstveno stanje. Človek dobi normalno 2-krat zobovje. Prvič dati mlečne zobe, drugič pa stalne. Seveda bi lahko rekli, da dobimo zobe Se »tretjič«, kar že dandanes doleti skoraj vsakega človeka. To »tretje« zobovje predstavljajo umetni zobje, oziroma pravilneje rečeno, zobni nadomestki v tej ali oni obliki. 4. nadaljevanje Razvoj zobovja se začne pri človeku z vgreznjenjem povrhnje oi"st iuzn.ce i'orHne ze v 6. tednu nosečnosti. Čemu služijo zooje? Za drobljenje in zmanjševanje hrane, ki naj postane tako boljše pripravljena za požiranje in pa na razpolago fer-mentom, to je snovem, ki razkrajajo hrano na njene csnovne snovi, ki se potem vsrkajc. To je naloga zobovja današnjega r.vilizi-ranega človeka. Včasih so služili zobje tudi za obrambo, kar je le še pri živalih. Zobje so tudi pripomoček za lov. Z zobmi živali zagrabijo svoj plen in ga držijo. Človeka odlikuje enakomerno število zob, ki jih določimo s stalnimi oblikami, njih oblika pa je odvisna od položaja zoba v čeljusti. Ločimo z ozirom na nalogo: sekalce, podočnike, Učnike in kočnike. Človeško zobovje je nastalo iz potrebe in se razvija venomer naprej po potrebi, oziroma uporabnosti. V današnjem času življenjskega tempa se nam vedno nekam mudi. Nikoli nimamo časa za počasno in pravilno hranjenje; vse kar celo požiramc npr. kose mesa. kruha. Hočemo vse čimbolj mehko; npr, le me- Bili so v Puli Od 17, do 21. maja je bil v Pult mednarodni šahovski festival v čast Dneva mladosti. Razen jugoslovanskih šahistov so sodelovali tudi šahisti iz Avstrije, Ho-landije in Zah. Nemčije. Skupno je bilo 161 moštev v desetih ja-kostnih skupinah. V prvi skupini je zmagalo moštvo Mladosti iz Zagreba, ki je prejelo prehodni pokal predsednika Tita. Tekmovanja se Je udeležil tudi SK Ptuj v postavi: Podkrajšek, Bohak, Majcenovič, Rudolf in Božič. V peti skupini je zasedel med 17 moštvi odlično prvo mesto. Igralo se je po švicarskem sistemu samo 5 kol in je SK Ptuj dosegel naslednje rezultate: 1. kolo Ptuj — Vareš 4:0 Četvorica Bohak, Majcenovič, Rudolf in Božič so dosegli efektno zmago. Srednješolci so se i Letos je bilo prvič srednješolsko prvenstvo za mladince in mladinke, ki je bilo v četrtek, 28. maja 1964, v okviru športnih tekmovanj ob tednu mladosti na stadionu Drave. Lepe in dinamične tekme so zadovoljile 300 gledalcev. Ekipe so se trudile za čimboljši uspeh. Videli smo polno lepih akcij napadalcev ,kakor tudi uspešna posredovanja vratarjev. Tekme so bile na zadovoljivi višini. K temu so prispevali igralci in igralke, ki redno trenirajo rokomet po klubih. Rezultati tekem: Mladinke: Gimnazija — ESŠ 9 :5; Učiteljišče — Administrativna 10:4; ESŠ - Administrativna 4:3; Gimnazija — Administrativna 8 :3; EŠS — Učiteljišče 4:3; Gimnazija -Učiteljišče 14 :4. Gimnazija 3 3 0 0 31:12 6 fSS 3 2 0 1 13:16 4 Učiteljišče 3 1 0 2 17:22 2 Administrativna 3 0 0 3 11:22 o Najboljše strelke: Nahberger (G) 11, Gojkovič (G) 10, Jeren-ko (E) 9 itd. Mladinci: Gimnazija — Učiteljišče 32 : 2; Gimnazija — Trgovska 28 : 10; ESŠ - Trgovska 14:11; Trgovska - Učiteljišče 16 : 15; Gimnazija — ESŠ 17 :13; ESŠ - Učiteljišče 9 :0 w. o. Gimnazija 3 3 0 0 77:31 6 ESŠ 3 2 0 1 32:28 4 Trgovska šola 3 1 0 2 43:87 2 Učiteljišče 3 0 0 3 17:53 0 Najboljši strelci: Stropnik (G) 18, Šimenc (T) 15, Trtaik (G) 14 itd. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Sodili so: Slavko Be-drač, Milan Zupane, Adi Šar-man. V prihodnjem letu bi se naj pridružile tekmovanju še mladinke iz Trgovske šole ter mladinci iz .Vajeniške šole raznih strok, predvsem pa, tekmovanje naj bo v sistemu lige, kar Je izvedljivo, saj so vse ekipe iz Ptuja. -an- PRVAKI IZ OSNOVNIH ŠOL Kot vsako leto je bilo tudi letos v tednu mladosti občinsko prvenstvo osnovnih šol za leto 1964. Na stadionu Drave se je odvijalo v sredo, 27. maja, in petek, 29. maja, finalno tekmovanje. Srečali so se prvaki iz conskih tekmovanj, V predtek-movanju se je predstavilo 12 moških ekip. Pokazale so viden napredek od preteklega leta. Tekmovanja sta se prvič udeležili ekipi iz Vidma in Podleh-mka, izostala pa je ekipa iz Dornave. Vodstva šol za tekmovanje niso pripravila ženskih ekip, ki so imele prejSnj* leta vidno vlogo v ženskem rokometu. V zaključno tekmovanje so se uvrstile ekipe pionirk iz šol: T. Znidarič, I. Spolenjak, Markovci in F. Osojnik. Rezultati so naslednji: Markovci — Spolenjak 2 : 0; Osojnik — Spolenjak 6:5; Markovci — Osojnik 5 :5, Znidarič — Markovci 5:4; Znidarič — Spolenjak 6 :4; Znidarič — Osojnik 5:2. Lestvica: T. Znidarič Markovci F. Osojnik I. Spolenjak 3 3 0 0 16:10 6 3 111 11:10 3 3 111 13:15 3 3 0 0 3 9:14 0 Najboljše strelke: Horvat (M) 9, Kumrič (Z) 8, Marinič (S) 7, Pajenk (O) 5 itd. i 2. kolo: Ptuj — Merima (Kruše-vac) 3:1 Zmagal je Rožič; Majcenovič in Rudolf sta remizirala, medtem ko je Podkrajšek izgubil. 3. kolo: Ptuj — Pet£fi Sandor 3:1 Podkrajšek, Bohak in Rožič so prepričljivo zmagali, Rudolf je izgubil. 4. kolo: Ptuj — Železničar (Judjija) 2:2 v Edini neodločen rezultat na turnirju; Rožič je zmagal, Bohak in Majcenovič sta remizirala, nepričakovano poražen pa Podkrajšek. 5. kolo: Ptuj — Celik (Nikšič) 3:1 Zadnja zmaga, ki je zadostovala za 1 mesto; Rožič je dosegel peto zmago; tudi Majcenovič je zmagal. Podkrajšek in Bohak pa sta remizirala. Moštvo SK Ptuj je nepričakovano in zasluženo uspelo, saj je edino slovensko moštvo v vseh desetih skupinah, ki je osvojilo 1. mesto. Za ta uspeh je prejelo plaketo, spominsko zastavico, majhno denarno nagrado in še več manjših propagandnih nagrad od raznih podjetij. Med šahisti iz Ptuja in prijatelji iz Avstrije — šahisti iz Ju-denburga, je bil v Puli prijateljski brzopotezni meč po ševeni-škem sistemui zmagali pa so Avstrijci z minimalno razliko 25,5:24,5. Presenetila je ekipa Markov-cev, ki bi skoraj ogrozila ptujskim šolam primat nad naslovom. Pionirji: Znidarič — Videm 15 : 3; Osojnik — Majšperk 2 ; 2; Videm — Gorišnica 1:1; Znidarič — Majšperk 8:1; Gorišnica — Osojnik 5 : 5; Majšperk — Videm 9:3; Znidarič — Osojnik 8 :5; Gorišnica — Majšperk 3 : 2; Osojnik — Videm 10:1; Znidarič — Gorišnica 5:0 w. o. hak beli kruh, dobro prekuhano meso, slaščice itd. Pravzaprav odpade naravna naloga zobovja. Grizenje, sekanje ter žvečenje hrane se zmanjša do skrajnosti; posledica vsega tega je zmanjšanje zobovja. Kakšni pa so mlečni zobje? So v glavnem po obliki podobni stalnim, so pa nekoliko manjši, čokati ter ob dlesni (zobnem mesu) močno trebušasto izbočeni in značilno modrikaste, mlečno bele barve. Po številu imamo 20 mlečnih zob >n sicer: sekalce, podočnike in kočnike. Ličnikov in mo-drostnikov mlačno zobovje ne pozna. Rast zob je samo izraz rasti celctnega organizma; to je normalni pojav. Rast zobovja je odvisna od delovanja žlez z notranjim izločanjem, od rase. prehrane, zemljepisne lege, od telesnega tipa, zdravstvenega stanja itd. Klima vpliva na izrast zob, pa tudi spolno dozorevanje, npr. pri ljudeh iz južnih predelov. Znano je, da dobijo Romani dosti prej zobe kot Slovani; povprečno 2-3 mesece prej. Zobje izraščajo po določenem vrstnem redu. Pr,' mlečnih zobeh izrasteje najprej spodnji sprednji sekalci in to ms'l 6. in 8. mesecem staresti, nato sledijo zgornji sprednji sekalci med 6. in 9. mesecem, potem zrastejo spodnji stranski sekalci, nato še zgornji stranski sekalci. Tem sledijo prvi mlečni kočniki med 12. in 16. mesecem, nato mlečni podočnjaki med 15. in 20. mesecem in končno še drugi mlečni kočniki med 20. In 30 me-sectm življenja. Prva mlečna vzobitev se začfte s 6. mesecem, konča pa se s 30 mesecem, oziroma s 3,5 leti življenja. V tem času ima otrok vseh 20 mlečnih zob. Pri močnejših ctrokih pride do mlečne vzobitve nekoliko prej, pri slabotnejših pa pozneje. Najprej zrastejo spodnji zobje, nato pe še zgornji. vveekend za bolnico ormož Pred kratkim je proslavil kolektiv Specialne bolnišnice za pljučno tuberkulozo v Ormožu 15-letnico obstoja. Uspešna dolga pot kolektiva je dobila s proslavljanjem še poseben poudarek. Za to obletnico se je pripravil 73-članski kolektiv med ostalim tudi s tem, da se je odrekel delu dohodka in ga je odvajal v sklad skupne uporabe. Tako so zbrali 2,000.000 dinarjev in so kupili za ta denar pred kratkim novo wee-kend hišico. In sedaj še prostor za letovanje. Prvotno so mislili, da bodo dobili vsaj začasen orostor pri Počitniškem domu .občine Ptuj v Bio-gradu na morju, vendar se je izkazalo, da je taka rešitev le začasna in je boljše, da si poiščejo primeren samostojni prostor, kjer bo lahko še več weekend hišic iz občine Ormož. Lestvica: T. Znidarič F. Osojnik Gorišnica Majšperk Videm 4 4 0 0 36: 9 8 4 12 1 22:16 4 4 12 1 9:13 4 4 112 14:16 3 4 0 1 3 8:35 1 Najboljši streleh Turin (O) 11, Drofcnik-Neubauer (Z) 10, Lovrec (O) 7 itd. Pred tekmovanjem je deževalo. Spolzek teren in ostalo je vplivalo na sam potek tekem. Rezultati pionirjev so dokaj nizki. Nedvomno pa so dosegle ekipe boljšo kvaliteto kot pretekla leta. -an- Slovenska conska liga ALUMINIJ:CELJE ho "V" zadnji prvenstveni tekmi na domačem igrišču, v konkurenci spomladanskega dela prvenstva SNL, je sprejel Aluminij pred 300 gledalci v ugodnem vremenu in na odličnem terenu v goste enajstorico iz Celja. Domače moštvo je doseglo tesno zmago, ki pa bi lahko bila izenačena z večjim številom zadetkov, saj je bilo za to dovolj priložnosti. Prvi polčas se je začel z napadi Aluminija, ki si je že v začetku hotel priboriti prednost, kar pa mu je uspelo šele v sredini prvega dela po Špe-honji. Ta je pobegnil s sprejeto žogo od svojega branilca po sredini igrišča in ga je obramba Celja ustavila v kazenskem prostoru na nedovoljen način, na kar je pokazal odločni sodnik Bojnec na belo točko, in isti igralec je bil siguren rea-lizator. Po tem zadetku pa so tudi gostje imeli idealno pri-ložniost — od vratnice odbito žogo je streljal njihov napadalec z glavo preko vrat. jim ne more prinesti zmage z večjim rezultatom, na drugi strani pa so še pokazali premalo borbenosti in prizadevanja. Nasprotno pa so postajali igralci Celja vse bolj podjett nejši; iz minute v minuto so ustvarjali nevarne situacije pred Krambergerjevimi vratni i. ki pa so kljub temu ostale nedotaknjene. Napadalci Aluminija niso znali v teh kritičnih trenutkih zadrževati žoge, kar bi razbremenilo predvsem obrambo, ki je morala pokazati polno mero zdržjjivosti. Do konca tekme je bilo še nekaj priložnosti na obeh straneh, vendar je ostal rezultat iz prvega deia neizpremenjen. V domačem moštvu je bila obramba ponovno boljši del moštva, v napadu pa so vsi igrali pod povprečjem. Aluminij: Kramberger, Mar-kovič, Muršec. Gerečnik, Mesaric. Vodušek. Lovšan. Mar-kovič Z., Špehonja. Vrbanec (Tkalec), Milosavljevič. t, ,. , , . I Celje: Šimunovič, Vukašin, Proti koncu tega dela so i Kompan. Miku). Reberšak, Mar- igTali gostje zelo ostro in je moral Milosavljevič, poškodovan, zapustiti igrišče. Obp moštvi sta se tudi odločili za zamenjavi; namesto Vrbanca (Aluminij) je nastopil Tkalec. V drugem polčasu sta zopet nastopili moštvi v popolnih postavah. Aluminij je še naprej diktiral svoj sistem, toda nespretni napadalci so se ponovno izkazali z netočnimi podajanji — z igro na pamet, kar ciano. Florjane. IJbovič, Artei, Reberša. Regner. Sodnik: Bojnec iz Murske Sobote. zelo dobro. V nedljo, 7. junija gostuje »Aluminij« v Celju proti Olimpu: v primeru zmage ima možnost doseči na lestvici boljšo uvrstitev, kar bi bila najlepša — »Sobota« še ni dokončne odločitve, ker je izkoristilo vodstvo domačega moštva možnost pritožbe; o izjdu tega primera bo obveščena športna javnost. VM. NK PEKAR : NK GROBVVALZ-BERG 2:0 (0:0) Dne 30. 5. 1964 je bila na igrišču Drave nogometna tekma med NK Pekarjem in NK Grobwalz-berg Leoben Donavvitz. Po uvDdnih in pozdravnih formalnostih vpričo številnih gledalcev ter gost»v in domačinov nogometašev se je začela tekma. Gostje so bili v oranžnih dresih. Z enega izmed drogov je vihrala klubska zasfava NK Pekarja. Takoj v začetku so gostje silovito napadli. Takoj se je videla, da moštvo NK Pekarja ne bo imelo lahkega dela. Domačini so začeli s protinapadi. Oba vratarja sta bila dobra. Rezultat: prvi polčas je bil brez gola. V prvem polčasu je prišlo pri NK Pekarju do zamenjave dveh igralcev. V drugem polčasu so prisilili domačini goste, da sa morali r obrambo. Domača petorka je resno začela ogrožati vrata gostov. Sledil je strel za strelom. V takšnem navalu je uspelo Širecu, da je moral pobrati vratar gostov žogo iz lastne mreže. S tem rezultatom domačni niso bili zadovoljni. Napad je sledil napadu. Nenadoma se je znašel srednji branilec Musič; rešil je žogo in jo poslal v korner. Konec tekme: 2:0 za domačine. Optimizem govornikov ob otvoritvi igre Ramšaka in Janeza Li-i pavška ter gledalcev ni bil za- Otijotfe (Al Or^ffaM PRODAM SUHI KOLARSKI LES prodani Rozalija Tašner, Bišečki vrh 39, p. Trnovska vas. TELEVIZOR ZNAMKE »SABA« z vsemi priključki prodam za 110.000 dinarjev. Branko Doki, Rogoznica 2, Ptuj. SENENI VOZ, tesan les — špe-rovce prodam. Vindiš, Spole-njakova 12, Ptuj. PRODAM KOŠNJO SENA, 80 arov. Mariborska 10. KOŠNJO SENA V ORMOŽU prodam. Vprašajte pri Andreju Hernji, Ptuj, Cankarjeva 14. PRODAM SENENO KOŠNJO, povečini deteljo. Kuhar, Kicar 139. PRODAM OMARO, MIZO IN TRI STOLE. Berlič, Muršičeva 9, Ptuj. PRODAM DOBRO OHRANJENO OREHOVO SPALNICO. Naslov v upravi. PRODAM KOŠNJO SENA IN KUHINJSKO KREDENCO. — Vprašati Zagrebška 38, Ptuj. KOŠNJO TRAVE prodam v Ljudskem vrtu — Ptuj. Vpra šati pri Pirš, Ptuj, Trstenja-kova ulica 5. data za tretje mesto na lestvici štajerske rokometne lige. To je bilo pravo dramatično srečanje v katerem so takorekoč zmagali boljši živci. Velenjčani so že takoj v začetku dali vedeti, da ne bo lahko. 7-istečasno. Higienska postaja Ptuj pred gosti, ki so ta poraz športno prenesli in so povabili NK Pekarja na povratno tekmo v Grab-vvalzberg, kjer se bo ponovno izkazalo, da je bila prvotna pobuda za športna srečanja klubov z obeh strani meje med Jugoslavijo in Avstrijo koristna in da se bodo ta ponavljala v splošno zadovoljstvo obeh moštev. NOGOMET — MM LIGA Nekaj rezultatov XVIII. kola: Ojstrica : Kovinar, 1:4; Branik: Grafičar 6:1; Fužinar : RačeSs:0; Radgona : Beltinci 3:0. Nogometaši Drave so bili prosti, kljub temu pa so imeli med tednom dve prijateljski nogometni tekmi, na katerih je preizkusilo tehnično vodstvo vse igralce, ki pridejo v poštev za nedeljsko tekmo s Kovinarjem na Teznu. Drava : JLA 0:3 in Drava : Drava (ml) 3:2. Medtem ko je ekipa JLA zaslužena premagala Dravo, saj so nastopili za JLA nekateri znani igralci iz II. lige, pa so presenetili mladinci svoje starejše tavariše s požrtvovalno igro in bi lahko celo zmagali, če nebi imel vratar Ivartnik svojega dne. V mariborski nogometni pod-zvezi je bilo v nedeljo, 29. 5.1.1., končano prvenstvo za pionirje. Zadnja rezultata najmlajših pred-stavnikav Drave: Železničar B S Drava A 4:0 in Železničar A : Drava B 7:1. V nedeljo, 7. t. m., bodo gostovali nogometaši ptujske Drave v Mariboru, kjer se bodo pomerili s Kovinarjem v borbi za četrto mesto v MM ligi. V slučaju zmage ali neodločnega izida bi si zagotovila Drava vstop v vzhodno consko ligo, ki bo ustanavljena v tekmovalni sezoni 1963/64. Tekma na Teznu bo ob 10. uri dopoldne. Rokomet Republiška rokometna liga za ženske DRAVA — SLOVAN 7:15 (4:5) V nedeljo, 31. maja, je bila na rokometnem igrišču Drave v Ptuju prvenstvena rokometna tekina republiške lige. ki je samo še potrdila usodo Drava-šic. Čeprav so igralke »Slovana« že republiške prvakinje in se pripravljajo ila naporne kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno rokometno ligo, v nedeljo niso pokazale tistega, kar smo od njih pričakovali. Nasprotno pa so mlade Dravašice tokrat zadovoljile številne gledalce z enostavno in učinkovito igre. vendar je bilo opaziti. da jim primanjkuje kon-dici-je, kar je bilo dobro videti v drugem polčasu. »Drava« je nastopila v postavi: Toplak, Korenjak 2, Kramberger 2, Potočnik 1, Jur-kovič, Nahberger 1, Senčar, Kumrič. Srečanje je pred 500 gledalci dobro vodil sbdniik Kosi iz Maribora. Štajerska rokometna liga DRAVA — RUDAR (Velenje) 21:18 (9:11) V drogi tekmi nedeljskega rokometnega sporeda, sta se na stadionu Drave sestala kandi- delu igre kar 4-krat izenačili, nekaj minut pred koncem na jim je uspelo priti v vodstvo in zaključiti tekmo v svojo korist. Številni gledalci so ves čas glasno bodrili domačo ekipo, ob koncu pa so z gromovitim aplavzom pozdravili zasluženo zmago domačinov. Vzdušje med gledalci je bilo ves čas tekme naelektreno, k čimer je mnogo pripomogel sodnik Plahuta iz Celjfe, ki je sodil z nerazumljivimi napakami in vse preveč »sekal« igro. Izreden dan je imel vratar domačinov — Kuhar, ki je ubranil kar 3 sedemmetrovke in vrsto nevarnih strelov. Tudi Zlenderju je tokrat vse uspevalo in neusmiljeno je polnil mrežo gostov. Dosegel je kar 14 golov. Kljub precejšnji vročini so Ptujčani prikazali lep rokomet in vse kaže, da so zopet osvojili simpatije številnih gledalcev, ki so v nedeljo napolnili stadion. Drava je nastopila v postavi: Kuhar, Podpadec. Zlender 14, Kovač 4, Jurkovič 2, Belšak 1, Strašek, šafranko. Burjan. Va-lent in Šumandl. Pred več kot 500 gledalci je zelo slabo sodil sodnik Plahuta iz Celja. DIK KOŠARKA V okrajni košarkarsti ligi sta biti na sporedu še dve koli: Branik : Drava 63:36 v prvem kolu. Prva tekma in prvi poraz z mladim moštvom Branika. Košarkarji Drave so borbeno igrali, toda grešili so pri metanju na koš in pri podajanju, kar so spretno izkoristili domačini in so nizali točko za točko. Največ košev za Branik je dosegel Go-vedič 22, za Dravo pa Langerholc 17. Sodil je Serbels. MARIBOR : DRAVA 103:32 (45:15) Poraz z mlado ekipo Maribora, ki jo sestavljajo sami »velikani« je sicer previsok a zaslužen, saj so bili domači boljši v vseh pogledih. Gospodarili so pod koši, prenizko so metal: iz vseh pola-žajev in lepo podajali, medtem ko so bdli košarkarji Drave enakovredni le na trenutke, sicer pa zelo nespretni pri metih na koš. Največ košev za Maribor je dosegel Jenšar 24, za Dravo pa Skri-njar 14. Sodil je Mandl iz Maribora. NK ROJSTVA, POROKE, SMRTI RODILE SO: Hedvika Mohorko, Trnovec 19 — Bogdana; Terezija Letonja, Kicar 97 — Antona;1 Barbara Bratovšek, Velika Nedelja 3 — Marjano; Slavica Majcenovič, Gorišnica 46 — Majdo; Frančiška Lozin-šek, Lancova vas 6 — deklico; Metka Kondrič, Trgovišče 21 — dečka; Nada Krajnčan, Ljutomerska 2/b — Evo; Ivana Za-dravec, Vinski vrh 3 — Branka; Marija Vaupotič, Rogaška 16 — Nado; Marija Zemljarič, Dornava l/a — deklico; Elizabeta Belci, Rinčetova graba 33 — Vladimira; Marija Šešerko, Lahonoi 18 — Majdo; Cita Kancler, Sp. Hajdina 38 — Franca; Kristina Podgorelec, Hum 34 — dečka; Antonija Plaveč, Laper-šice 15 — dečka; Neža Jurgec, Hragtovec 28 — deklico} Cilika Stanovanja MLAD ZAKONSKI PAR IŠČE SOBO po možnosti s kuhinjo v Ptuju. Naslov v upravi. PRAZNO SOBO išče učiteljica v Ptuju ali bližnji okolici. Naslov v upravi. RAZNO UPOKOJENKA, ki si želi dosmrtno preskrbo v Mariboru, se naj zglasi zaradi informacij pri Elizabeti Zuran, Mestni vrh 10 pri Ptuju. SLOVENSKA DRUŽINA Z DVE MA OTROKOMA V ŽENEVI — ŠVICA — išče zdravo dekle. Ponudbe v upravi »Tednika« pod »Švica«. NUJNO ISCEM POSOJILO 100 TISOČ DINARJEV. Vrnem prihodnje leta 120.000 dinarjev. Naslov v upravi. ZAHVALA Marjeta Rihtarič, Ptuj, Tr-stenjakova 6/a, se zahvaljujem nepoznanemu najditelju moje osebne izkaznice, ker jo je pošteno izročil na postaji LM v Ptuju. RAZPIS Zavod za komunalno dejav nost občine Ptuj razpisuje za torek, 9. junija 1964, ob 8. uri javno prodajo trave za košnjo v Skorbi pri vodovodni črpal niči. Prodaja bo ob napoveda nem času v Skorbi. V ptujski bolnišnici so se zdravili oziroma se še zdravijo naslednji ponesrečenci: Franc Muhič, Moškajnci 14, si je pri delu poškodoval levo roko; Anton Kores, Nadole 63, je padel in si poškodoval levo roko; Ana Hercog, VeL Varni-ca 18, je padla in si poškodovala glavo; Stanko Glažar, Hajdoše 48, si je pri nogometu poškodoval levo nogo; Vlado Babošek, Štuki 5, je padel z drevesa in si poškodoval desno roko; Janez Fijan, Zabovci 9, si je z žago poškodoval desno roko; Ivan Kukovec, Loperšice 21, je padel z lestve in si poškodoval levo roko; Anton Prša, Bučkovci 36, je padel s kolesa in si poškodoval obraz; Franc Serdinšek, Podlehnik 90, je padel in si poškodoval levo roko; Franc Slod-njak, Dornava 122, je padel in si poškodoval desno roko; Otilija Erženjak, Zamušani 35, je padla in si poškodovala levo nogo; Alojz Ciglarič. Vuzmetin-ci 49, je padel z lestve in si poškodoval glavo; Antonu Pau-ku, Vintarovci 12, je pri delu stroj poškodoval levo roko; Ferdinand Zakelšek, Jelovice 23, je padel s kolesa in si poškodoval obraz; Jožeta Gojčiča, Prepolje 79, je brcnil konj in mu poškodoval rebra; Stanko Kovačec, Kidričevo 25, si je pri delu poškdovoal levo nogo; Er-nest Krajnc, Krčevina 9, je padel z voza in si poškodoval desno nogo; Francu Gajštu, Podlože 80, je padel kamen na glavo; Karel Vrečko, Kidričevo 9, je dobil pri prometni nesreči poškodbe po glavi; Maks Ri-mele,- Murkova 5, Ptuj, je padel z motorja in si poškodoval glavo; Milan Šeruga, Ptuj, Vošnja-kova 6, je padel s češnje in si poškodoval desno nogo; Ivana Tili, Kicar 48, si je pri prometni nesreči poškodovala levo nogo; Ivan Kesar, Zamušani 21, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in roko; Milan Luk-man, Dobrava .10, si je opekel obraz; Marija Goričan, Apače 82, je padla in si poškodovala levo roko; Lojze Kajterer, Ziče 89, je padel in si poškodoval desno roko. Velja od petka do petka OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Odločno racli vztrajate pri stvareh, ki-ste jih začeli. Niste •navajeni prezreti malenkosti;:tudi te včasih mnogo pomenijo. bik (od 21. aprila do 20. maja) Dober nasvet je vaša prva pomoč; tudi ta mora biti pravočasna. Največ ste dosegli z marljivostjo. Za vas nove stvari niso vedno najboljše. DVOJČKA (od 21. maja do 22. Junija) Dobro se seznanite z ljudmi, ki ste jih prej premalo poznali. Osebne težave uspešno premagujte. Potrebni ste krajšega počitka. RAK (od 23. junija do 22 julija) Zelo cenite posebno bogastvo — lastno mnenje. Več potrpljenja; sčasoma ozdravite tudi težke bolečine. Imate prijatelja, ki vam rad pomaga. lev (od 23. julija do 22. aveusta) Premišljeno ravnate, zato' si prihranite zamero. V kratkem večji finančni izdatek. Ne verjemite vsega, kar slišite. DEVICA (od 23. avgusta do 22 sept) Ne prenaglite se z besedami, še manj pa z odločitvami. Vaša zadržanost mnogim ugaja. Zelo ste obzirni do soljudi. TEHTNICA (od 23 septembra do 22. okt.) Ne marate prepirov; živci so vam potrebni za koristne skrbi. V poklicu boste še mnogo dosegli. Iz težav vedno najdete najboljšo rešitev. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. nov.) Zelo ste skrbni) v tem je vaš uspeh. Prejeli boste razveseljivo pošto. S prijaznostjo mnoge do-sežete. STRELEC (od 23. novembra do go. denj Največ ljudi vas pozna pb marljivosti. Veselje v družini. V sodbi niste radi pTekritični. kozorog (od 21. decembra do 20. Jan.) Sodelavci so vam zelo naklonjeni. Hvaležnost najraje izražate z dejanji. V bližnjem presenečenje z denarjem. VODNAR (od 21. Januarja do 19. febr.j Navajeni ste izpolnjevati svoje obljube. Prijatelj vas bo povabil v prijetno družbo. Na dopustu se boste dobro imeli. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) V službi se uspešno uveljavljate. Dobro boste prestali važno preizkušnjo. Pomagajte prijatelju, ki je v stiski. » Bombek, Cvetkovci 82 — deklico; Marija Mahorič, Trnovska vas 25 — dečka; Otilija Slana, Bratislavci 15 — Frido; Marija Mlakar, Zabjak 28 — Srečka; Olga Rajh, Apače 144 — dečka; Marija Vauda, Krempljeva 3 — MiranaRoza Petek, Koroška 94, Maribor — Dragico; Katarina Hebar, Kolodvorska 6, Ormož — Martina; Martina Šegula, Lackova 1 — Mirana; Cilika Cupar, Plešičica 19 — Lojzko. POROKA: Vincenc Kramberger, Janežovski vrh 4, in Magdalena Rojko, Placar 64.-1- UMRLA STA: Marija Pevec, Hermanci 40, roj. 1897, umrla 31. maja 1964; Elizabeta Toplak, Štuki 25, roj. 1901»..umrl a 3. junija, 1964. - - - CENIK TRGOVSKEGA PODJETJA »POVRTNINA« MARIBOR, poslovalnice Ptuj (pri Magdi) i.a čas od 5. junija dalje Grah 150 din kg, kumare 300, ohrovt 200, paradičnik 520, pe-terDilj 220, por 70, solata kri-stalka 200, solata majniška 160, zelje sveže 150, novi krompir 150, česen 260, čebr'a nova 140, korenček 220, koruza 68, pšenica 65, proso 120. fižol teto-vec 230, fižol prepelic ar 250, fi-< žol eobarvni 200, radenska 11 54, slatina Donat 1 1 54, češn je 200, orehi celi 320. hruške suhe 240. dateljni pakirani 80. banane 350, limone 290, pomaranče 320. rozine 470, grappefrnit 200, vino' radgonski biser 1 ! 600, kapelj- ski biser 1 1 600. vino rdeče 1 1 288. vino belo 1 1 260. vino rdeče 21 690. vino belo 2 1 750, jajca 25. med 216. sir 880. RAZPIS Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri podjetju Pekar-ne-mlin »Vinko Reš« Ptuj — Trstenjakova ul. 8. razpisuje učna mesta, in sicer: 16 pekavskih vajencev 2 medičarska vajenca 1 slaščičarskega vajenca 1 mlinskega vajenca Pogoji:»dovršena osemletka. Prošnje sprejema uprava Pekar-ne-mlin »Vinko Bes« Ptuj.