Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica it 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 13.100. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. y*4ubl|anl, dna 11. avgusta 1934. Stav. 32 — tale m. IZHAJA VSAKO SOBOTO Sokolsko slavje „ V vsakem oziru uspeli sokolski zlet v Magrebu je za nami. Ni bil to le običajen sokolski zlet, ki se na njem vidno manifestira in ookaže tiho sokolsko delo v telovadnicah, ni bila to le proslava 60 letnice obstanka Sokolstva v hirvatskem delu našega naroda, temveč je letošnji pokrajinski zlet ^°stal tudi mejnik v zgodovini našega naro-. > zakaj spojil je tradicijo hrvatstva z real-nirn jugoslovanstvom ter je manifestiral na y*;v®n in na znotraj popolno edinstvo naroda °u Triglava do Vardarja. Tudi oni, ki je bil 1. 1924. priča žalostnih T^dkov ob priliki takratnega zleta, je vzra-opazil, da je Zagreb prešel odločno v tabor onih, ki jim je edinstvo naroda in drža-e najvišja zapoved. Za one pa, ki zavedno “u nezavedno še vedno sanjarijo o ozkosrč-®tn separatizmu, pa je bil sokolski zlet živ JttUnento, da jugoslovanstvo ni le fraza, da *°kolstvo ni samo armada generalov, ampak a stoji za njim kot pobornikom čistega in Pravega jugoslovanstva armada zavednih bor-®ev, pripravljenih pohiteti na klic Kralja in domovine, kamorkoli je treba. Pomen letošnjega zleta v Zagrebu pa je se tem večji, ker niso nanj prišli manifestirat slovansko bratstvo in solidarnost samo bratje Cehoslovaki, Rusi in Poljaki, temveč prvič po bratomorni borbi v svetovni vojni tudi bratje bolgarski Junaki, ki so bili predi nedavnim baš na prizadevanje jugoslovenskega Sokolstva sprejeti v zvezo Slovainskega Sokolstva. Kakor že na letošnji glavni skupščini našega Sokolskega Saveza, tako so se mogli bratje Bolgari tudi na zletu v Zagrebu dvoriti, da so naša srca polna odkrite irt prave bratske ljubezni do njih in da je nas vseh iskrena želja, da pride čimprej do čim ožjega stika z njimi. Bil pa jim je Zagreb tudi klic, da jim je mesto le ob Slovanskih bratih, ne pa pri onih, ki jim je Slovanstvo trn v peti in bruno v očesu! Dvajset-tritisoč Sokolov in Sokolic je korakalo po ulicah ZagTeba in dajalo duška radosti, da zamorejo v belem Zagrebu pokazati moč in silo našega Sokolstva. Deaettisoči navdušenih gledalcev po ulicah pa so bili živa priča, da je izpregledal tudi Zagreb in Prekinil z'onimi, ki v svoji ozkosrčni zaslepljenosti služijo interesom tujcev. Prav posebno in iskreno pa mora vsakega pravega Patriota razveseliti dejstvo, da je v sokolskih vrstah krepko zastopano baš hrvatsko kmetsko ljudstvo, pa bilo to ono iz okolice Zagreba, Hrvatskega Zagorja, Podravine. Posavine. Slavonije ali Like in Gorskega Kotara.^ Ta zdrav, nepokvarjen narodni element našega sela je najboljša garancija proti vsem raz-°rnim poskusom tujih plačancev. A glavna zasluga, da je baš ta narod pridobljen za Pozitivno jugoslovansko linijo, pripada v prvi vrsti Sokolstvu. Letošnji sokolski zlet je pokazal ponovno, da je naše Sokolstvo na pravi poti, da stalno napreduje številčno in kvalitativno. Bil je jasen dokaz, da napreduje organizatorno, da se ‘zpopolnuje, a da se tudi očiščuje vseh onih, ai jim v Sokolstvu ni mesta. Tako povorka, nastopi na prekrasnem in najmodernej-stadionu so pokazali, da stremi naše ^pkolstvo vse višje in višje ter da se bo j. or° moglo smelo postaviti ob bok največ-i1.?1 m najboljšim telesnovzgojnim arganiza-rijaa. Tisočglava publika pa, ki je Sokolstvo TK)zdravljala na ulicah in obsipljala s cvet-111 ki je pazno sledila vsom sokolskim s^Pom na stadionu, pa je živ dokaz, koliko at V ljenost uživa Sokolstvo v najširših pla-h našega naroda. Lvodoma smo rekli, da je letošnji zlet Popi tradicijo Hrvatstva z realnim Jugoslo-pa se je v znamenju te devize L tonilo Sokolstvo tako spominu velikega aPn?.sm .objeti, pa jih hočemo v našem objeto^ J. krePko obdržati. In to tudi tedaj, sWaF i in ak<) bi prišlo do preizkušnje ™Tk^a sokolskega bratstva. Mi hočemo stremeti za tem, da kat pravi nasledi Afera Jugo-Steyer >Mi se v Jugoslaviji ničesar ne bojimo, naj se proti nam karkoli ukrene, kajti za denar se vse d«bi, mi smo tudi za denar od ljubljanske policije vse doznali.« Zgaraj navedeno izjavo je podal gospod dr. \Vornatsuhek Karol, prokurist iz Ljubljane, meseca septembra 1. 1982. v Zagrebu napratm trgovcu Šerifu Seheršehajiču z ozirom na znano carinsko afero tvrdke Jugo-Steyer iz Ljubljane. Dne 23. septembra 1933 pa ga je radi tega doletelo zasluženo plačilo in je bil obsojen na 10 dpi zapora in 3000 dinarjev denarne kazni. Ta dogodek nam zelo lepo osvetljuje vedenje raznih tujcev napram tisti državi, fcoje gostoljubnost vživajo in, ki jim nudi popolno svobodo kakršnegakoli delovanja. Nekam pozno se sicer obračamo k tej zadevi, ki je svoječasno vzdignila toliko prahu v naši najširši javnosti. Saj je bila v to afero vpletena ena največjih ljubljanskih tvrdk. Postavljena je bila tovarna, prav za prav montaža raznih produktov znane tvorni-oe, s čilijem, da se z delno dogotovitvijo dvokoles na naših tleh ta lahko ceneje prodajajo in s tem tudi pripomore naši trgovski bilanci, ker smo do tedaj uvažali popolnoma do-gotovljena kolesa!. Drugič pa so v tej tovarni dobili zaslužka naši ljudje in je bilo s tem tudi v tem pogledu nekoliko pomagano našemu življu. To sta bili dve osnovni gesli, preko katerih se jo gledalo na tvrdko Jugo-Steyer v Ljubljani. In vse bi šlo lepo dalje, ako se ne bi nekega dne našel .pošten uradnik g. Janko Bedrač, Id je javil Dravski finančni direkciji v Ljubljani kaj ee tu dogajal Tovarna se ni posluževala samo zakonitih, ampak tudi nezakonitih sredstev, samo da čimbolj poveča svoj dobiček, ne oziraje se pri tem na škodo, .ki jo povzroča državi in narodu. Kot vsak tujec so tudi gospodje iz te tovarne gledali na nas kot na neko molzno kravo, iz katere naj se iztisne poslednja kapljica mleka. Predaleč bi zašli, aiko bi navajala posamezna dejstva in jih na dolgo im široko obravnavali, čeprav smo prepričani, da bi bilo to zelo koristno .im poučno. Omejili se bomo na citiranje važnejših delov razsodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, iz katerih bo vsakomur razvidno, kaj in kako se je delalo. Na razpravi dne 16. decembra 1932 so bili oproščeni trije obtoženi vodilni organi navedene tvrdke od obtežbe, da so podpisovali oziroma predlagali falzificirane račune 'kct priloge carinskih deklaracij carinarnici v Ljubljani im Mariboru, za katere so jamčili s svojim (podpisom, da so pravilne in s tem zakrivili prestopek. Toda razsodba je potrdita, da je tvrdka res predlagala falzificirame račune, katerih pa niso podpisati oproščeni gospodje kot jamči. Madež je odpadel z obeh, a cstat je na tvrdki. Stvar pa je kot že omenjeno za naše prilike zelo poučna in zato bo zelo konistno iznesti neke dede, ki jih sodišče navaja kot razloge obravnavane razsodbe in katere smo kot poslušalci in kronisti vestno zabeležili. * * * »Janko Bedrač, uradnik tvrdke Jugo-Steyer, ualužben pri tej tvrdki od 10. 6. 1931 do 1. 7. 1932, je dne 12. 1. 1932 prijavil dravska finančni direkciji v Ljubljani, da je pri imenovani tvrdki zaposlen kot kalkulant in opazil, da se fakturiranje materijala, ki se uvaža iz Avstrije, ne vrši v redu in to na ta način, da carinska faktura ni soglašala z originalno fakturo, ampak so se večjim delom carinske fakture fakturirale za 150%) manj, nego znaša pravilna vrednost. V svoji prijavi navaja več carinskih faktur pri katerih se je tako postopalo. Na temelju te prijave je odredilo min. financ dne 13. 1. 1932, pov. br 26, preiskavo, ki sta jo izvršila carinska kontrolorja Radmanovič in Kervina, ki sia podala o preiskavi poročilo z dne 21. marca 1932- na kar je dravska fin. direkcija, odsek ža carine s svojim rešenjem z dne 24. marca 1932, br. 41164/226—4 ugotovila, dasi še ne pravomočno, da je bilo blago, ki ga je dobivala tvrdka Jugo-Steyer iz Avstrije in ki se je carinilo ad valorem za povprečno 50°/« prenizko, s čimer je bila država oškodovana na carini za Din 1,779.431-96. Istočasno je direkcija rešila, da se jugoslovanske Steyer tovarne obdolži pri pristojnem sodišču v smislu člena 169 car. zak. za učin iž § 218 srb. k. z. Obdolženci zanikajo krivdo. Obdolženi Adlinger prizna, da je bil pri jugoslovanskih Steyer tovarnah nameščen kot prokurist in da je vedel, da je že centrala v Steyeru oziroma na Dunaju fakturirala nižje zneske, kakor je bila resnična vrednost blaga. On je o tem vedel samo zaupno. Fakture so bile znižane za 40 do 50% in je moral obdolženec deklarirane zneske pri carinarnicah v Ljubljani in Mariboru često zvišati, ker carinski uradniki niso hoteli Verjeti, da je blago tako poceni. Glede deklaracije sedel za kolesa prizna, da je on dal nalog nameščenki Mariji Tinta, naj zniža ceno v svrho deklaracije na carine od 5 S na 3 S, Ta nalog je dal zato, ker je bilo to pri firmi že v navadi in zato ni res, da firma v Ljubljani o tem ni ničesar vedela. O tem je vedel popolnoma obd. dr. Hauer, kakor tudi merodajne osebe tvrdke Steyer, n. pr. dr. Jany, ki je dal obdolžencu nalog, naj tako postopa. Obdolženi dr. Hauer zanika, da bi sploh kaj vedel o manipulacijah pri carini, čeprav je od aprila letk 1930. podpredsednik nadzorstvenega sveta in zaupnik centrale Steyer Werke na Dunaju ter nadzoruje Vse poslovanje tVrdfee Jugo-Steyer. 0 manipulacijah Andlingerja ni imel pojma in je zvedel šele od carinskih organov v Ljubljani, da je predložil namesto izvirnih faktur tvrdke Steyer in Assman falsilicirane fakture, ki so se glasile na nižje zneske. Tudi zanika, da bi pri tvrdki kdo vedel o kakih manipulacijah obd. Andlingerja in trdi, da so bili izdatki za carino, kakor tudi vse ostalo pri tvrdki, povsem pravilno vknjižeril. Kasneje je svojemu zagovoru pridejal, da so se res glede vsakega blaga izdajale dvojne fakture, ih sicer v OUi, ▼ kateri so bile označene prave Cene, v drugi p« cene blaga z ozirom na pristojbine na licenco In patente in je bilo to postopanje v carinskih računih izrečno kot tako označeno. To poslovanje je po mnenju obdolženca popolnoma v redu ter ni bilo nobenih tajnosti in je b.la itak prava vrednost blaga označena v fakturah, ki jih je dobivala carina. Obd. Andlingerja je tvrdka ovadila (r. št. 1 pričujočega spisa, Vloga, ki je došla 20. 2. 1932) zaradi tega, ker je samolšetno izpreminjal cene v fakturah in to tudi brez vednosti ostalih funkcijonarjev tvrdke. Obd. Scweikhart zanika, da bi kedaj imel kaj posla s carinskimi opravili tvrdke. Opraviti je imel samo s kalkulacijami, ki jih je prejel že izdelane in se ni zanimal zato, ali so v posameznosti točne ali ne. Vsi trije obdolženci pa zanikajo, da bi podpisali katerikoli račun priložen carinskim deklaracijam in e podpisom na njem jamčili ta njegovo pristnost. Drž. tožilstvo je stavilo zoper obdolžence kaznovalni predlog zaradi prestopka po Čl. 169 eU*. zak., ki določa, da se kaznuje deklarant z zaporom od 3 mesecev do enega leta poleg naknade Carinskih dajatev, če bi se ugotovilo, da je deklarant predložil lažnjiv ali predrugačen račun, za katerega je jamčil s svojim podpisom na računu, da je pravilen, a se dokaže, da je falašficiran. Iz tega izhaja, da vsebuje prestopek po Čl. 169 car. z«, dva bistvena znaka: 1. da Se ugotovi, da je rttČUh, ki ga je predložil deklarant (in ne kdo dragi), lažen ali predrugačen in 2. da je za tak ponarejeni račun jamčil deklarant s svojim podpisom, da je račun pravilen. V ostalem moTa carinsko oblastvo staviti predlog, proti komu naj se postopa. (Se nadaljuje.) Požarno zavarovanje Culi smo sedaj oba zvona. Broz nadalj-n&ga moramo priznati, da so zavarovalnice gotovo tako pametne, da se držijo zavarovalnega zakona in tudi na podlagi tega sestavljenim zavarovalnim pravilom v principu iti ugovarjati. V praksi pa mora biti stvar vendarle drugačna, ko je toliko pritožb in toliko težkih obtožb od strani pogorelcev napram Zavarovalnicam in njihovim funkcionarjem ter zaupnikom. Tako vrenje je po deželi in tako neraz-položenje glede izplačevanja odškodnin, da se niki ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša za vsako ceno očuvamo pred vsakim neprijateljem v zemlji in izzven nje ono, kar nam je on zapustil. S svojo fizično močjo bo Sokolstvo vedno pripravljeno zbrano pod' edinstvenim praporom Slovanskega Sokolstva. Bratje in sestre! Mi se ne bojimo nikogar. Ne sovražnikov zunaj, ne onih znotraj. Ako jih imamo znotraj, so oni v nas samih in moramo zato vse ono, kar je v nas nezdravega, izločiti. Danes vas pozdravlja iskreno in presrčno ves slovanski svet, a prav posebno vas pozdravlja bratski jugoslovanski Zagreb, ki po desetih letih dobro ve, kje mu je mesto in Čuti, da mu je zasigu-rana njegova bodočnost le v skupni jugoslovanski domovini. Ako pa je še kdo, ki tega ne ve. bodi naloga nas Sokolov, da pridobimo z nadaljnjim desetletnim delom tudi še te ter jih rešimo s tem za našo lepo domovino Jugoslavijo. Zdravo! Gromko odobravanje je bilo priznanje desettisočev velikim besedam sokolskega vodje. Nič manj pa niso pomembne besede, ki jih je izrekel stari in preizkušeni narodni ter sokolski borec minister dr. Grga Andje-linovič, ki je med drugim izrekel nastopne besede: Sokolstvo je zbrano in dela na osnovi velikega gesla: »V misli domovina, v srcu odločnost, v desnici moč!« Sestre in bratje, jaz vas prosim, da delujete po teh velikih geslih iskreno tudi v bodoče. Naj vam bo v mislih vedno naša lepa domovina, ki je ne smete nikdar pozabiti in čije niti ped zemljo ne smemo brez krvi odstopiti nikomur. Sveta so ta tla. oškropljena s krvjo in pridobljena z življenji tisočev naših najboljših sinov ne samo tekom desetletij in stoletij, temveč smelo rečem tekom tisočletja. Pri svetem spominu krvi naših slavnih prednikov ljubite tudi vi svojo domovino, ki so nam jo oni v tolikih herojskih borbah izvojevali. Ljubimo to svojo domovino in ne dajmo je nikomurl V njej vidimo oživotvorjene naše ideale, ona nam je naša skupna mati, ki zbira v skupnem kolu vse Sokole od Triglava do Vardarja. Zato mara biti prva misel Sokolskih čet domovina Jugoslavija, ki smo jo nosili v naših srcih vedno, tudi takrat, ko domovine nismo imeli in tudi takrat, ko smo 'bili pod tujim jarmom. Imeli smo jo tudi, ko smo se bali, da ne bo oživotvorjena, pa jo imejmo tudi danes, ko v njej živimo. Jugoslavije ne bomo nikdar več vrgli iz naših src, zakaj njo nosi v svojih srcih stotisoče sokolskih pripadnikov. V desnici moč! Mi moramo vedeti, kaj pomeni to in kako moramo to moč uporabiti. Mi se moramo zbrati, kakor druga vojska, da branimo to. kar smo s lcrvjo pridbili. Sokolska desnica, četudi gola, bo znala očuvati jugoslovensko domovino. Preje je treba, da padejo vsi, tudi poslednji Sokoli, kakor pa da bi padel le en madež na barve slavne zastave. Bratje in sestre! Preko 60.000 prisotnih in 600.000 onih, ki stoje za vami, pa onih 14 milijonov, ki stoje za nami vsemi, ne smemo pozabiti gesel: >V mislih domovina, v srcu pogum, v desnici moč!« Saj to so gesla, ki rušijo nasipe in zidovja. To so gesla, ki morajo voditi naš pohod pod sokolskimi prapori. Naj naša misel pohiti do stolnega Beograda in naj pred prestolom onega, ki je med nami po božji milosti in volji naroda prvi, naš kralj in gospodar, priseže zvestobo domovini. In naj Dolete te naše misli do njegovega prestola ter mu reko: »Mi smo s tobom. sivi ptiču, mi smo s tobom, Karadjordjeviču!« In v to vam, bratje in sestre, sokolski Zdravo! Janez Poharc. človeku nehote poraja misel, da io utegnejo biti znaki — ne krize zavarovalnic, nego krize požarnega zavarovanja samega — ki se pojavlja na obzorju, slično kakor se j* po približno podobnih predznakih pojavila kriza glede nalaganja denarja na obresti. Nastanek požarno zavarovalne krize ne bi bil samo za Zavarovalnice usoden, nego bi bil narodnogospodarsko silno škodljiv. Do tega ne sme priti. Tudi oblastva se bodo morala pobrigati za to, da ne bo več pritožb. Mi dobivamo take tožbe proti zavarovalnicam, da nas te navajajo k misli na možnost nastanka požarno zavarovalne krize. Zaupanje napram zavarovalnicam namreč ne samo izginja, nego se pojavlja ogorčeno nerazpoložeuje in celo oblastnim funkci-jonaTjem se je že zdelo potrebno službeno intervenirati in zagroziti. Ljudstvo (upravičeno ali neupravičeno) prihaja do uverjenja, da je na milost in nemilost izročeno zavarovalnicam, da je dolžno samo plačevati, v slučaju nesreče pa obupavati. To uverenje mora nehati. Mi nočemo sumničiti niti pavšalno, niti posamično, niti ne delati nerazpoloženja, ker se zavedamo gorja, ki bi nastalo, ako pride do zavarovalne krize. Vendar pa moramo po-vdariti, da zavarovalni zakon ni tu samo za korist zavarovalnic, niti niso tu zavarovanci zaradi zavarovalnic, nego so zavarovalnice tu zaradi zavarovancev. Samo po sebi razumljivo je, da zavarovanje ne sme in ne more služiti obogatitvi. Zato naj bi se zavarovalni zakon v toliko iz-premenil, da bi jemalec zavarovanja (k m e*) bil popolnoma na jasnem že pred sklenitvijo zavarovanja — do kakšne vsote naj zavaruje in približno koliko bi od zavarovalnice prejel izplačanega, ako nastopi zavarovalni slučaj (požar) v prvem, tretjem* petem, devetem, desetem letu itd. Menimo, da je ta nejasnost pred začetkom zavarovanja mnogo kriva poznejših razočaranj v primerih nesreče. Tudi to uvažujemo, da mora jemalec zavarovanja (zavarovanec) pri tem, ko ee zavaruje, biti vseskozi prepojen poštenja in zavesti, da se z zavarovanjem le zavaruje proti škodi, ki bi ga v nesreči utegnila zadeti, toda tudi zavarovalnica mora temeljiti na zavesti* da z zavarovanjem služi zavarovancem — čeprav je pridobitna družba (pri zadrugah je to drugače). Zato nas prav začudi stališče krajevne zveze zavarovalnic v Ljubljani, objav- Ijeno v zadnji številki našega lista pod naslovom »Pravilno zavarovanje«, ki se preveč oslanja le na zakon in od kmeta pričakuje, Mi pa smo« — pravi E. Adamič — »v hrvatskem jeziku zapeli »Slovenec,, Srb, Hrvat« in smo četrtega bratov ki je ravnokar prišel, kraitko-amalo odrinilli vstran.< Kako je s to zadevo? Za državno 'himno bi se mogoče morali zahvaliti zopet z državno himno Bolgarov, dasi je to bolj dolžnost gosta, kii prihaja, nego gostiteljev, ki sprejemajo. Zato se nam zdi, da je bila pesem »Slovenec, Srb, Hrvat« dobro izbrana, dasi liti jii bili iiahko za to priliko prilagodili besedilo, ki bi se glasilo: Slovenec, Srb, Hrvat, z Bolgarom brat in brat. To bi gotovo učinkovalo iin četrti brat bi ne bil odrinjen vstran. Tudi bi se s temi pesmi ne deilafla nikakšna sila, kajti znano je, da se je prvotno besedilo glasilo: Slovenac i Hrvat za U’v j el k brat i brat. Vilharjeva pesem je billa torej namenjena slovensko-hirvatsikom bratstvu. Udomačila se je tako, da je bila že pred vojno nekaka naša bojna himna, posebno za časa velikih demonstracij proti Khuenu-Hedervariju. Šele po vojni smo vrinili še tretjega brata on je nastal verz: Slovenac, Srb, Hrvat. Nekateri zbori so Ri prilagodifti celo po svoje: Slovenac, Srb in i Hrvat. Ker v gorenji verz ni mogoče sprejeti še četrtega brata — ne% ker ga ne maramo, am-paki, ker ga ne moremo zaradi ritma in krat-koče verza — j1© edino mogoče, da denemo tega četrtega brata v drugi verz in s tem dobi naša jugoslovanska zajednica svoj poseben značaj, ker je vsak zase — kakor vsi — z Bolgarom brat. To je naš predlog, alko pride zopet do podobne prilike. Ne strinjamo pa se z gosp. E. Adamičem, da bi zaradi te pesmi v hrvatskem jeziku pri takii priliki kakorkoli trpela slovenska stvair. Pesem »Slovenac, Srb, Hrvat« ima v sebi idejo, ima temperament in ogenj in taka pesem spada k navdušenemu sprejemu. S tem, da jo pojemo v originallu in ne v kakem spakedranem prevodu, dokažemo, da je tudi res to, kar pojemo, ker, če smo bratje, je pač V9e eno, ali pojemo pesem tako ali tako, saj je delo našega slovenskega skladatelja in nosi na sebi jugoslovansko obi-ležje. Zato mislimo, da pevci z njo niso ničesar zagrešili, nasprotno so mogli BoUgari iz nje videti naše narodno bratstvo. Gosp. Adamič pa nadaljuje v omenjenem poročilu (»Slov. Narod« z dne 23. maja 1984) sledeče: »Nekolikokrat smo v vročem navdušenju zapeli vseslovansko »Hej Slovan*:« s še vedno nemogočim prevodom, ki je karikatura slovenske besede. Pesmi pa sploh peti ne znamo. Ona ima namreč čisto drugačen konec, kakor ga mi pojemo. To je res. Pesem »Hej Slovani« je postaila pesem širokih mas, ki se poje samo ob navdušenih in slavnostnih prilikah na ulicah r.n po dvoranah in takrat se navadno ne pazi na besedilo. Dovolj je — mislimo — da znamo prve vrstice. Pesem »Hej Slovani« obhaja letos svojo stoletnico. (Tiskarski škrat, ki ima v »Pohodu« precej svobode, je pri našem poročilu o proslavi te stoPetnice v Pragi, potvorili ime njenega pesnika v Samo Alalupka, namesto pravilno: Samo Ghalupka, tudi ne pojo te pesmi slovanski, kakor je bilo v »Pohodu« napačno tiskano — ampak slovenski avtonomisti, da bi se zdeli bolj veliki.) Ta pesem je pred 100 leti postala bojna pesem mladih navdušencev in je 1. 1848. dobila značaj nekake slovanske himne. (Prvotno je bila namenjena samo Slovakom.) Nat- mesito »Bog je z nama«, je pozneje nastalo »Rus je z nami«, na kar so drugi dodali: »Kto proti v nam, tako Francuz smete.« Slovenskri prevod je res slab, prilagoden po češkem besedilu kolikor mogoče neizpre-menjeno, zato komaj razumemo, kaj se pravi: »Prazne vaše proti nam so steke.« »Stek« se pravi po češko jeza in se seveda lepo ujema z »veki« — po naše pa ne pomeni nič. To bi bilo treba kako popraviti. Slovenski prevod pa se tudi čudno reže s sr-bohrvaitskimi, ki' se glasi: Hej Sloveni, jošte živi duh našiih dedova. Ta »dedova« se ne ujema dobro z »žije«, kar slišite lahko vselej, kadar pride do skupnega petja, če so zastopani severni in južni Slovani. Čisto zavreči te himne ne kaže, ker se zdii, da je vendarle peršla v meso in kri vseh slovanskih narodov. (In to je bistvo himne.) Tudi nje tradicija zasluži, da jo ohranimo. Kadar simo hoteli Nemcem pokazati svojo skupno vOljo, smo jo peli in tisti češki »hroma peklo« je zelo jezil voditelje nemštva, ki so v tem videli — del opasnega ruskega panslavizma. Zato bi bilo prav, da poslušamo besede gosp. E. Adamiča In da preskrbimo vsaj za stoletnico tej pesmi primeren slovenski prevod, ki naj bi se zlagal z originalom in našimi sosedi. Glede himen pravi v tem poročilu gosp. E. Adamič: Ako hočemo svojini slovanskim bratom' pokazati lepoto svoje pesmi, pustimo vsaj za take prilike Hrvatom hrvaške, Srbom srbske. Ti bi sn v takih trenutkih prav gotovo naših ne izposojali. Pojmo svoje pesmii, kah žimo gostom lastno duhovno 'lice! Nekaj drugega je, ako hočemo na svojih pevskih potovanjih reprezentirahi plemensko edinsbvo naše države.« Tu bi prišlo na vrsto vprašanje naše slovenske himne. Izrazito svoje himne Slovenci sploh nismo nikoli' imeli. Ob času našega narodnega prebujenja so nastajale razne rodoljubne pesmi, a nobena iz njih ni postala splošna narodna himna, da bi jo bil narod čutil kot svojo bojno pesem. Deloma se je pela »Lepa naša domovina«, deloma (pod češkim vplivom) »Kje dom je moj«, deloma »Slovenec sem«. Potem smo zaslišali pohod »Naprej zastave Slave«. Napev nam je ugajal, a naučili se ga nismo nikoli in tudi besedila ne. Nemoi so nam riložali parodijo, ki se je posmehovala naši nezmožnosti. Za maso je ta napev pretežak, zato se poje le v odstavkih. Tako smo bili do svetovne vojne brez prave narodne himne, dasi smo imeli nešteto pesmi posvečenih domovini. Zadnji čas pa se je demonstratvino hotelo uveljaviti dvoje starih pesmic kot kljubovalno himno Samoslo-venoav. Deloma se je skušalo oživiti pesem »Slovenec sem«, defloma »V gorenjsko oziram se skalnato stran«, katere konec »Narod pa zmiiraj stal« se je zdel nekaterim nad vse imeniten im za njihove namene — .pomemben. Zato so ga zopet in zopet ponavljali' kakor je to že v bistvu pesmi in melodije. Vprašanje pa je, ali ima zdaj smisel ustvarjati neko samoslovensko himno, kakor smatrajo to za potrebno nekateri,, ki pripisujejo tema 'pesnicama večji pomen, nego sta ga imeli v preteklosti. Bile so prilike, ko so hoteli imeti protijugoslovanski pomen. Pa se je gosp. E. Adamič ob tej priliki dotaknil še enega našega zelo perečega vprašanja. (Onim, ki so to morda pregledali, svetujemo, da prečitajo ves Adamičev članek, ali pa naj bi gosp. Adamič — ali morda tudi drugi — izpregovoril o tej važni zadevi še enkrat!) On piše: »In, ali je za nas Slovence res značilna samo cmerava sentimentalnost, glasibena marmelada, ki jo servirajo naši pevci gostom — bratom, ko so jih povabili v prijetno družbo na čašo vina?... In pa jodlarske, štajerske, alpske narodne pesmi, ki nas prikazujejo v krivi, napol nemški luči!? Kje je zdravje naše narodnostne pesmi, kakor je to n. pr. pokazal nedavno akadem-skii pevski zbor? V kakem jedkem kontrastu se je pokazala brezsamotrenost našega prepevanja napram samozavestnem poudarku nacionalne glasbene usmerjenosti Bolgarov!« To 90 vprašanja, ki so vredna premisleka in — potrebna pravilne rešitve! Prepričani smo, da bosta to uredila naša narodna javnost in naš glasbeni svet tako, dai bo to v soglasju z našim jugoslovenskiin čustvovanjem in z našo slovansko zavestjo. Generalu Maistru Bilo je pred petdesetimi leti. Vroči P0^®1 dan je pognal mladino v hladen objem vode Kokre, ki teče pod Kranjem. Tam' pri skalah pod »Svečarjem« (Fok) nas 'je bilo vse polno-Obiskoval aem ljudsko šolo v Kranju in bu začetnik v plavalni umetnosti. Bližam se skalam, ki jih obkrožuje globoka voda. Naenkrat zginem pod vodo, skal nisem dosegeL Na skah stoji Maister, ki je obiskaval gimnazijo in bij dober plavač. S skale zagleda, KaKo se bori® v vedno večji globini za življenje. V hipu skoCi s skale, se potopi v globino in me dvigne kvišku na solnčni zrak —; na to pa splaiva 2 menoj h kraju brega. Bil je zadnji čas. (Mala sva si od tega časa vedno tiha--iskrena prijatelja. Po dolgih letih sva se sesla in veselo pozdravila na dinejiu, ki ga redila Slovenija v Ljubljani svojemu ljubljenemu — takrat še regentu — a danes našemu kralju Njeg. Vel. Aleksandru. On ie bJl general — jaz mestni župnik pri sv. Jak°" bu v Ljubljani. Med obedom me vpraša z liu" beznjivim nasmehom: T.i, ali se kaj spomini3? kako si se pod Svečarjem vtapljal v Kokri-Videl sem s skale kako si imel v globini reke šuiroke odprte oči obrnjene navzgor, voda p3, te je vlekla vedno bolj v globino pod skal®-Zaprašim se v vodo in te potegnem na sub^-5 »Hvala Ti! Rešil si mi takrat življenje.« Stisnila sva si roke — srečna, da sva zdrava polna moči in ognja — doživela trenutek, d® sediva skupaj pri mizi nasproti Njeg. Veličanstvu našemu narodnemu kralju (in vladar)11 tako teako pričakovane a sedaj od obeh tako iskreno ljubljene Jugoslavije. Janko Barle, župnik. Radio Italijanske postaje poročajo fašistične vesti \ srbohrvaščini. Nujna potreba oddajnih postaj pri nas. Obrnil sem črni gumb na radio aparatu* ter 'hotel poslušati Trst. Radoveden sem bil kaj pravijo Lahi k dogodkom v Avstriji. Zelo sem se začudil, ko sem slišal srbohrvaščino-Mislil sem, da nisem zavrtel gumba na pravo številko, ter tako poslušam Beograd. Toda' številka je prava. Slišal sem don Buličev življenjepis, ter mnogo kratkih fašističnih vesti-Na koncu javi spiker italijanske postaje, ter pova, da bodo vsako soboto zvečer oddajali fa' šiistične vesti v srbohrvaščini. Lahi so uvideli, da morejo uspešno razviti svojo propagando na Primorskem in Dalmaciji le v jeziku, ki ga ljudstvo razume. Ta p?" ročila so predvsem namenjena Dalmaciji, kajti Lahi dobro vedo, da je Dalmacija v območju njihovih postaj. Mi moramo na to odgovoriti s tem, da čimprej zgradimo sušaško postajo, ter še en° v Splitu ali Dubrovniku. Ljubljansko postajo je treba povečati tudi radi Koroške. Ne sni® nam zato manjkati denarja! Sledimo drugin11 narodom! Postaje pa morajo biti dovolj .močne, da bodo lahko uničevale izbruhe z one stran® Jadrana. Radio nas mora vezati z brati v suženjstvu, ter jih vzpodbujati, da ne pozabijo kaj so. Radio jim mora dajati duševne hrane, kajti črna Italija je za1 naše brate res črna. Trivigante - Triglav - Svetovi!? (Nadaljevanje.) Šele na zadnje bi se vprašal, ali je kne »arabsko ali sarazansko«, ker je bilo vendar za čaea Arioeta med mohamedanskimi vojščaki in gospodo mnogo Sloviamov, Romanov (med španskimi Mavri) in drugih! G. K. 'torej brez potrebe razlaga, da je Trivigante A-u. lahko vseeno mohamedanec (se pravi: Arabec ali Saracen), četudi ime zveni romansko, ker nosijo pri Ariostu razne osebe romanska imena, Četudi so nekateri Arabci, drugi Germani. To pride tudi nam prav, ker je bil Trivigante prav lahko Slovan, njegovo 'ime Slovansko Čeprav zveni romansko! Seveda je to ime nalašč tako izprenienjeno, po modi tiste dobe, po nesramni prevzetnosti Romanov! Tako je tudi Muhamed po-etal Mahon, celo Maeone! Ali je mogoče iz »Ma-cone« izvohati Muhamedoi? Tako je tudi težko dokazati iz Tervagana Triglava! Vea romanska imena, ki jih navaja g. K. so le »na videz romanska« (K.), to se pravi, da so poromanjena, prevedena! Navedena imena »po enem kopitu« (K.) z ante bi nae opravičevala odrezati »Trigavantu« »romanski« rep, da ostane »Tergav« pa je Terglav!, vendar je verjetnejše, da je prevzeta sl. obl. bila: Terglavan! Trivig-, oziroma v prvotnejši obiliki Trvag+an(t)! Drugi del imena se je najbrže v romanski obliki metati ral: Tergav — Tergav! Mislim, da g. K. ta Tervagan ni tako dragocen, da bi ga ne mogel pustiti naši stvari, tudi ga ni moglo ujeziti moje .potvarjanje »resnice«, ker Tri-vigtamt ni nikakor jasen, ne dognan problem, ki ga tudi g. K. v svoji razpravici ni rešil! Ali je torej treba braniti — tujca? V dvomljivih stvareh je boljše .pustiti ljudem svobodo! Zato ne razumem, kaj je g. K. hotel s svojim zanikanjem. G. K. najprej navede iz Krekove »Einleitiing«, 1887,, str.395. »Kako so si Germani in Romani »adaptirali« ime polavanekega boga Triglava«: Tri+gela v (us), —gelaus, —glau(s), —glous. To so pa bili germand in ne Romani, ki so po germanski latinsko pisanih kronikah prevzeli te oblike. Razen tega je velika razlika med »adaptiranjem« izobraženega pišočega človeka in tistim ljudske neuke mase! Tudi je eno sever, drugo jug, ker Trivigante je na jugu. Končno pa ni res, da bi nemški kronisti tako lepo prevzemali, ker imamo v njih spisih celo vrsto nerazumljivih in nepojasnjenih spak, iz neznanja jezika ali nalašč pokvarjena imena. Prav Triglav, Triglaus je postal ponekod »Pri" pegala« (n. pr. v .pismu Adelgota, devinskega nadškofa iz leta 1108.; Af. sl- Ph., 6., 220.; Brttcfcner-Mytholog.ische Studien I.): »Pripegallai, Priapus eej et Beelphegor imipudicus«, da slači, ime priapu1 Prav tako je Tiarnaglofi nalašč spačen Triglav, mogoče zato, da dajo slovanskemu božanstvu videz hudiča (Cjamaglovi = Crnoglav!) Iz teksta tzv. Knit-lingersage iz XIII. stol. dokazuje Briickner v svoj* »Slav. mitol«, da je Tjarnaglofi Triglav. Ne samo Trigelaus, ampak tudi Pripegala in Tjarnaglofi' Razen teh mogoče še katero spačeno ime, ki nam je ostalo zabeleženo, katerega pa do danes ne razumemo! Trigelaus je seveda »daleč« od Tervagn*10’ a Tervagan je postal brez tega prosredovanja, drugič pa je n. pr. Pripegala še bolj daleč od Triglava’ Ariosto je samovoljno italijaniziral obliko Terv&' van(t) v Trivigante, zato nas Trivigante sploh briga! Tervagan je pa verjetnejše iz Terglavan ==■ Triglavan kot iz Terglav. Terglav in Terglavan slovenska priimka, ne Triglav, am.pak Terglav! ^ . manska oblika ima že slovanski ter-, najbrže 0 Terglavana!Bog s tremi velikimi glavami je Pr.a lahko — Terglavan, kot je n. pr. človek z veliki1 nosom »Nosan«. (Stritar). V Terglavanu im«®11, samo metatezo od Ter—glavam = Ter—vag-'^ »T«, ki ga ima g. K. v oklepaju prav lahko odpad > ker ga starejše oblike nimajo! Mogoče da so Romani na kakšen način tolmačili naše ime, n- F : vagus, vagan(t), nekdo, ki tava, ki je v zmoti-, tor J nevernik; z ozirom na Ter— Tri so si mogoče in sliili »Trivius«, človeka, ki je krenil s Prave čl. na razpotju, torej nevernika; tako so 1- P®*® . imenovali božanstva, ki so imela sveta znai j ali svetišča na Tripotju, n. pr. Hekata, ki ®o J® „ya navali Trivia! Hekata je prvotno boginj«;. * 0{,via-in vlada povsod, zato je njeno ime »Qa*J’ -.sv;,v, dajoča, daleč segajoča«, kot eno prvo® g glavnih božanstev, ki gospoduje v m|b^'., 'Mo. Iji in podzemlju (morju) kakor naš Tngiavi i goče, daje enkrat tudi Hekata bito upodobljena PO NAŠI ZEMLJI Ljubljana IZLET V ROGAŠKO SLATINO Na prazntik — v sredo 15. avgusta — bo y zdravilišču Rogaška Slatina slovesna posvetitev novega gasilskega doma pod pokrovitelj-?jvorn bana Dravske banovine goispoda dr. Marušiča in gospoda kneaoškofa dir. vana Jož. Tomažiča. Na ta praznile slatinskih gasilcev, ki je žaru žen z vellnko ljudsko veselico, na kateri bo sodeloval tudi orkester ljubljanske opero pod vodstvom dirigenta gospo-Antona Neffata, Vas vabijo Ljubljanska ^dijaka oddajna postaja, uredništvo radijske revije »Naš val« in zveza za tujski promet \Pwtnik). Da bo obisk tega slavja ■slatinskih gasilcev, zvestih čuvarjev zdravilišča Rogaške Slatne omogočen prav vsem radijskim naročni-, ®, njihovim znancem in prijateljem, organiziramo poseben izletniški vlak v Rogaško Platino. Izletniški vlak odpeflje 10 minut pred 7. zjutraj z ljubljanskega glavnega kolodvo-ih dospe v Rogaško Slatino okrog 10. ure Poldne. Ustavljali se bo samo na večjih pesnih postajah do Celja. Potniki ise udele-Zli<> slavnostne maše in blagoslovi jenja doma, °gledajo si nato zdravtiDiišče in njegove napra-^e, ob 13. uri je skupno kosilo v zdraviliškem j. elu »Solnoe«, ob 15. pa velika ljudska vesela na prostoru pred novim domom. Ob pol 19. n° s^uPna večerja, ob 19. pa odrine vlak iz SP&aške Slatine in pripelje v Ljubljano okrog • Ure in 10 minut. ^na Meta: Vožnja v Rogaško Slatino 'in ®azaj, prvovrsten obed in večerja ter dve ju-zini — samo 89 Din. V slučaju, da bi kdo ne ^lefctiral na hrano, plača za vožnjo tja in na-Din 45-—. Prijavite se takoj — najikasneje pa do t. m. v studiu ljubljanske radijske oddajne Postaje, Bleiwereava c. 54 ali pa v potniških Pisarnah »Putnika« (palača Nebotičnika in hoteli Miklič — nasproti glavnega kolodvora), kjer dobite še vse natančnejše informacije. Med vožnjo bomo priče prav pomembnega dogodka v zgodovini naše radijske oddajne Postaje, tehnični vodja ljubljanske oddajne postaje gospod prof. ing. Marij Osana je skonstruiral prenosno oddajno postajo na kratke valove. S to oddajno postajo bo med vožnjo mogoče oddajati reportažo vožnje, pa tudi kratke improvizacije, ki jih bodo zmogli naši potniki. — Vsekakor bo pomenila ta prva propagandna vožnja v Rogaško Slatino, v zvezi s poizkusno reportažo iz drvečega vlaka, velik korak naprej, ki zna — če se posreči preorientirati in aktualizirati program od-oaj ljubljanske postaje. Naša iskrena želja je, da se tega propagandnega potovanja udeleži 'kar največje število radijskih naročnikov, njihovih prijateljev in znancev ter, da odkrijemo na tej vožnji n<>ve talente, ki še niso imeli možnosti, da bi nastopili pred mikrofonom. Zato vsi v Regato Slatino! KAKO JE PRAV? Iz izpričeval — izkazov —, ki jih dobijo učenci narodnih šol na koncu vsakega polšja, je razvidno, da glede narodnosti učen-^ šolska upraviteljstva in posamezne učne niso edine. Tako čitamo v nekaterih: slovenske« narodnosti, v drugih »jugosloven-5^6«, v tretjih pa kar »slov.-jugoslovenske«. , °bro bi bilo. da bi merodajna oblast izdala Končno veljavno odredbo vsem šolam, da v tom oziru enotno postopajo. Je le malo čudno, ua so na enj g0j- aji v enem razredu učenci slovenske, v drugem pa jugoslovenske narod- *femi glavami. Razpotja na tri stmni, so bila Bveta "j 1 našemu Triglavu, kakor mu je bilo sveto ®evo s tremi vršiči, reka, ki nastaja iz treh tokov, j ■ .tej zvezi bi se dalo mnogo pisali o svetih _ avesij), romanje k izvirkom, o pošastih na raz-itd., pa se omejim ma meni drago razlago n™ Matjaža, ki spi v gori. Vsa božanstva, ki Innn i vladajo vsa tri kraljstva, 'postanejo na Voli?°S°vi podzemlja, mrtvih in čarovnij! Tako 7„j®?. Hekaita, tako tudi Triglav, »Kralj Matjaž« je Ji bog, jjj l90 ga Slovani še molili, v katerega zadnjega še zaupali in verjeli in ki so ga v kflVsJein obuPu. da jim ne pomaga, najbrže eknk v Kf-j jamo, vsak »pod« svojo goro. Tako je naj-,e. Peca in Triglav im marsikatera naša gora •• ekrovišSe Triglavovega kipa! Umevno, da ^.Rlavm, maj višji Bogi Ko se bo »stari veri« iz-Pp mio, bo potegnil (bog) — Matjaž (=Triglav) za . l7; nožnice, obudil svoje mrtve, ki so padli raste ! kjer »Trivršna smreka Pa »^rancoski citati govorijo v prisegi! Prisega se češ ?! ki vse vlada, posebno pa podzemlje, držali i"le'orriini obljubo, naj umremI Če ne bomo stanem«riSege’ Prav'i° Rusi> v Nestroju, »naj polastili ruii1eni kot zlato, naj bomo razsekani z Vele«?' orožjem!« Državo smrti je predstavljal »ItalK c'iner pi5e takole na omenjenem mestu: o« ..“an 66 bo na primer začudil, če mu razložim nosti. Skrajni čas bi že bil* da se tudi v šolski praksi začne izvajati šestojanuarske besede: En narod, ena država! Če gotovi zagrizeni slovenoborci tega ne priznavajo, jih bo pač treba prisiliti! — Jugoslovanski državni kruh, naj jedo samo Jugoslovani! Hotedršica JAVNO VPRAŠANJE ŠKOFIJSKEMU ORDIN ARI J ATU V LJUBLJANI Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na to, da se vsa javnost razburja nad svojim župnikom radi njegovega življenja, naslavljam na gornji urad naslednje vprašanje: Ali Vam je znano moralno življenje čuvarja morale v hotenski fari in ali Vam so znane njegove »družinske intimne razmere«, ki ne dajejo mladini baš najboljšega zgleda, ker je mladina o tem življenju g. župnika najbolje poučena. Rešitev tega vprašanja je nujna radi slabega zgleda mladini in v korist cerkve same. Letoviščar B. D. Hrastnik Z ozirom na v našem listu z dne 28. julija &t. 30 objavljeni članek pod naslovom »Hrastnik«; Brezprimerna trdosrčnost in cinizem, smo prejeli sledeč© pojasnilo: N,i res, da je steklarna v Hrastniku na 6 dni odpovedala svojemu delavcu gospodu Kolencu stanovanje v hiši gospoda Guerra. Resnica pa je, da se je odpoved kakor običajno glasila na 14 dni, po kateri je rok za izpraznitev potekel 1. aprila. To stanovanje je bilo oddano steklarni v vpomiba za svoje nameščence le za tOldko časa, dokler ga gospod Guerra sam ne rabi. Ker je pa g. Guerra sedaj to stanovanje rabil za svojo poročena (ne gospodično) hčrko z dvema otrokoma, ki ni imela drugega stanovanja in prostora, da hi spravila svoje pohištvo pod streho, je bilo vsekakor upravičeno, če je zahteval izpraznitev po steklarni. Osebne namere so torej popolnoma izključene in klevete g. Kolenca radi otrok lin moje hčere pač odveč, ker so njegovi otroci kakor vsi drugi tam uživali vso prostost. Res je bila steklarna primorana1 staviti g. Kolencu 6-dnevni ultimat, kar je pa storila šele 2. junija, to je ? meseca po preteku odpovednega roka in da je izvršila deložacijo 9. junija, ker je Ma prepričana, da bi sicer g. Kolenc ne izpraznil brezplačno stanovanje in se vselil v Šoperjevo, katero bi seveda moral plačevati. Da g. Kolenc ni imel resne volje se vseliti k Šoper ju, se je končno pokazalo v tem, da je 23. junija začel spravljati svoje pohištvo v Trbovlje, ne pa preko Save v že pripravljeno Šopsrjevo stanovanje — torej tudi izgovor, da je radi slabega broda moral vozi;tli v Trbovlje, ne drži. To v pojasnilo radi v zadnjem odstavku tozadevnega članka omenjene predrznosti »— tujih ljudi ki pa seveda kot rojenci trboveljske občine in dolske fare, v kateri stefno prebivajo, v Hrastniku nikakor niso tuji. V Ljubljani, 31.julija 1924. Ferdo Guerra. Si POHOD it živi samo od naročnine! 6H vp • pi lillci /vai/uun, utJ mu. i a/jiuimm stpm • 12 >Rota*ida« s slovansko mitologijo: be-59 ^ ?Jlan(i'0 Maoone e Triviigonte (0. Furioeo XII., 5g i X |rancoskih epopejah, oor i vendront tidW -p , lavcm. Si avrront Tervagan et Mahom«, • lako Brtlckner; v tekstu vse jaz podčrtal. »Orli^„ ®t°letja je malo ve8 do Arioetovega ^^a« nego od XIII. stol., iz katerega citira g. K. »Chanson du chevalier Hom< (Spev o vitezu Hornu) nekega Thomasa. Med majetarejšimi ohranjenimi francoskimi pesnitvami in »Rolandom« je torej več kot 3 stoletja. Ariosto, ki je pisal med leti 1505. — 1515., ponavljam, ne more biti tolmač imena Tervagamt!) Citat g. K. te om. fr. pesmi se glasi: »Nes i purrat tenser Mahum ne Tervagan«, potem piše: >še dvakrat naletiš pri Thomasu na ime Tervagan[t]: v 101. in 1400. verzu«. Zakaj teh verzov g. K. ne navede; saj je za tolmačenje imena vedno od vrednosti zveza v tekstu! Sicer pa tudi citata ne prevede, kot bi čitateljstvo lista, pirav dobro razumelo francoščino iz XIII. stol.! Končno pa, kje so citati, ki sem jih navedel z Brlickner-jevim tekstom? Oči vidno jih g. K. ne pozna. Prvi citat znači toliko kot »pri moji veri, ki jo imam od Mahoma in Tervagana« (prisegam)! Drugi nam tudi pove, da eo pogani (paiens) prisegali pri Mohamedu in Tervagan (t)u. Beseda »paien« je rabila za krivoverca in pogana; iz srednjega veka je rabila fraza »jurer comme nu pa'ien« = preklinjati kot Turek. »Jurer« je v teh starih pesmih rabljeno v pravem pomenu: priseči, dočiim se je drugje začelo rabiti za preklinjati. Kristijani so rabili sveta in božja imena nevernikov, da so vedeli kako iz njih (ujetnikov) izvabiti čisto resnico. Ariosto je nekje čital, da je nervemik prisegel (= jura), in si je to prevedel v bestemmiava. Tako je postala njegova neumnost: »Bcstemmiando Maoone e Tirivigante«, kjer mohamedanec preklinja Mohameda! Znano je, da mohamedanci prisegajo pri vsakem delu prerokovega telesa, ki ga znajo tudi točno opisati. Po tem smemo soditi, da so Sslovani prsegovali pri Triglavu (če je Tervagan to božje ime)! Triglav ima tri glave, ker vse vidi in ve, v nebesih, na zemlji, in pod zemljo. Ker je Triglav svetovit, torej glavno božanstvo starih Slovanov, so na jugu najbrže pri njem prisegali (kot pri Perunu in Velesu na severu, kot vemo iz Nstorjeve Kronike), in sicer zato, ker predstavlja s svojimi tremi glavami boga, ki vse vlada, je povsod navzoč, vse čuje_ in vse vej Vladar neba, zemlje in podzemlja je tisti bog, pri katerem so prisegali Slovanil Na severu/ je bil »bog priseg« najprej Velee, kot prvotni vladar nebes in onstranstva. Pozneje je postal »ekotji bog« in hudič, vladar kraijevatva smrti«! Zato je k vla- Beltinci • Prekmurje Danes po skotro 3 letih, odkar je izšla prva številka »Pohoda«, so se razmere pri nas že precej izpremenile. Ne vem pa kaj bi rekel: na slabše — ali — na boljše?... Vsekakor izpremeinbe so. Predvsem se moramo danes dotakniti: Zvezna strelska družina, ki je bila ob ustanovitvi tako agillma im katera danes — spi. Žalostno! Kje so: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in ostali odborniki? Odkar je odšel g. narednik Beltram, je vse zaspalo. Prejšnji odbor sti je vsaj, napravil strelišče, izposloval odobritev pravil, dosegel doba vo pušk dm milnici je, znal jo zainteresirati narod za streljanje in drugo. Danes vsega tega ni več. Strel ji šča, ki je veljailo okrog 2000 Din. ni več. Kdo je tega kriv? Ze lani ga je agrarna komisija razdelila agr. interesentu, ki ga je preoral in menda podrl. Zakaj se ni pobrigal za strelišče g. podpredsednik, ki je hiil pri komisiji? Samo ena beseda iin zadeva bi bila ugodmo rešena. Prihajajo nam v spomin govori ob otvoritvi strelišča. Kakšna razlika, da ®koro absurd je med besedami in dejanji. Danes pač ni potrebno več »delati«, ker »stolček« je dosežen ... Na občni zbor družine se me sme pozabiti, skrajni čas je že, da se stopi pred članstvo, katerega dolžnost je, da pregleda delovanje. Če sedanju predsednik ne more več izvrševati svoje funkcije, naj se poveri mesto novemu g. županu. Ravno tako je s tajnikom. Pni Sokolskem društvu, ki je vsekakor agilnejše, tudi ni vse v redu. Letos je imelo svoj telovadni nastop na gostilniškem prostoru, krii je bail tudii iz tehn. vidika neprikladen. Todai vse je billo dobro 1 Ob lastnem, 1660 č. eež. obsegajočem prostoru, se posluževati gostilne — je greh, posebno če se upošteva, d« so bili nastopajoči oddelki po večini — dk>-raščajoSa in šolska mladina. K temu se, po mogočnosti, povrnemo. V »Pohodu« št. 29, od 21. VII. 1934. na 3. strani čitamo: »Imamo podjetja, ki dobivajo drž. dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči.« Tako! Ta stavek je malo čuden, sltoroda neresničen. In če je resničen, bo tudi upravičen, ker dotična podjetja zaposlujejo kvalificirane moči, kakršnih bržkone v državi nimamo. Na veleposestvu M. Zichy v Beltincih, kjer je sedež ban. semenogojske postaje, je nameščen že kakih 5 let Nemec avstrijski državljan Kiessner po imenu. Po poklicu je sadjar in vinogradar (absolviral Klosterneuburg), kakršnih imamo v Jugoslaviji za izvažati. Kljub vsemu temu pa je on kot »Benjamin« neobhodno potreben na posestvu, kajti sicer bi se vse prehitro — asimiliralo... Jugoslovenske državljane je sosedna Avstrija že davno izgnala, le pri nas, gre vse bolj počasi... Teh par vrstic sem napisal za tem, ko sem prečital članek: »Za nacionalno koncentracijo v Prekmurju«. Polemika o židili. Prekmurske nacionaliste zelo zanima polemika o Židih, ki se je razvila v nekaterih listih. Ali so Židi nacionalni, alli so samo lojailni državljani, ali pa so oelo proMnacionalni. Vsak objektiven motrile« žitja in bitja v Prekmurju priznava in to se je že potrdilo z dokazi v raznih listih, da je židovstvo v Prekmurju temelj tujega življa, središče našega madžarizana. Drugje se je židovstvo vsaj potuhnilo, pri nas pa mu gre žito na jlepše v klasje in se obnaša, kakor v časih pred petnajstimi leti1. darju nebes in zemlje Perunu stal pri prisegah kot »dopolnilo«! Oba skupaj pa sta po izkvarjeni veri za vlade ruskega! velikega kneza Vladimira predstavljala vladarja vesolja I Na ta način si je mogoče tolmačiti Triglava — Tervagiama v družbi z Mohamedom : oba sta sveti Imeni, pri katerih so prisegali krivoverci! Krščanstvu tiste dobe je mohame-danstvo, poganstvo, Alah je malik, itd. zato so malo pomišlajali zvezati preroka in božje ime v eno frazo. Razlika, med islamom in slov. staro vero jih (je malo brigala. Hoditi so na križarske vojne proti moha-medancem in poganskim Slovanom! Da so pa spočetka dobro ločili, da je eden med obema Slovan, ker ga ščitijo Slovani, nam priča tretji cit. verz: »or i vendront Paien et Esclavon, Si avrront Tervagan et Mahom«, kar je nekako: prodali bodo torej (sedaj) nevernika (Turka?) in Slovana, Ce (ali tako) bodo imeli Tervagana in Mahoma! Paien je tukaj najbrže Turek, kot v navedenim reku: preklinjati kakor Paien = iluchen wie ein Turke (Slovar Thibaufov, 1871.) »Paien« je imel Mahoma, Slovan pa Tervagana! Kdo bi to mogel biti drugi nego Triglav? Citat ga. K. iz »viteza Horna« pa je nerazumljiv. Na vsak način nam ta verz v tem stanju ničesar ne pove. Kaj takega ne morem torej smatrati za dokazovanje. G. K. konstatira pri Aristo-vem verzu, da je Tervagan - Trivigante temu pesniku mohamedanski učitelj ali vladar (gospod). Vendar se sam ne pridružuje temu mnenju (?). Zato vprašam, čemu si je dal ta trud s tolmačenjem Triviganta pri Ariostu? »Mimogrede omenja brez vsake potrebe Mahoma^ Potm pa sledi njegovo tolmačenje tega imena. Iz stare angleščine (anglosaščine) je občno ime tyrmagan, ki je postalo pozneje »termagant = prepirljivka, zadirčne ženske, režavka, lajavka; kot pridevnik (kateri?) pa = nemiren, vihrav, silovit, lomasten, furijast, divjaški; te tega pa abstraktni samostalnik Termagancy (glej slovarje Hilperta, Thieme — Prensserja, Glanza i. dr.!).« Ta problematična beseda je samostalnik, ne pridevnik (!) in nima v angleščini nobene razlage! Ker je sestavljenka, je to skrajno sumljivo. Vei izborni slovarji, ki jih je g. K. imel na razpolago, niso znali njene etimologije (kako naj jo zna g. K.!) »Verjetno je, da je prešla kot lastno (osebno) ime v romanacino Občinski nastavljenei. Menimo, da imamo nacionalisti vsaj toliko pravice, da povemo včasih svoje mišljenje o tem in onem, zlasti še, kadar gre za težko žalitev našega naaionallnega ponosa. Neka občina je nasto-vila uslužbenca* slugo, ki ne zna niti besedice državega Jezika, ki je nekaj časa bival oelo na Madžarskem. Za to mesto je bilo nad deset prošnjiikov, dobrih Slovencev, ki pa so so-veda bili zapostavljeni in odbiti. Nacionalisti bomo morali raznim pojavom pri občinah posvetiti vso pozornost in brez usmiljenja zahtevati, da se očuvajo nacionalni interesi, ki so ponekod dejansko ogroženi. AGRARNA REFORMA IN FEVDALCI V PREKMURJU Eno izmed najbolj perečih življenjskih vprašanj v Prekmurju je brezdvomno agrarna reforma, katera zasluži v polni meri, da jo spremljamo z budnim očesom: kakor njeno izvršitev, tako tudi razna izigravanja, ki bi se eventuelno vršila za kulisami od strani gotovih ljudi... Stali bomo vedno in povsod na straži za hrambo pravic potrebnih in — poteptanih, prav posebno pa še v tem oziru. V občinskem uradu Beltinci je od 10. do 14. julija t. 1. poslovala ambulantna komisija za likvidacijo agrarne reforme z zasliševanjem strank — agrarnih interesentov. V podrobnosti se zaenkrat ne bomo spuščali, temveč ponovno povdarjamo, kar smo že omenili: borimo se v imenu vseh onih, kateri morajo dobiti tisto, kar jim pritiče po čutu pravičnosti in po naravnih zakonih. Gosp. predsedniku komisije priporočamo strogo brezobzirnost in možatost napram lastnici, oziroma da ne gremo na stranpota: spornih točk in — prošenj, katerih je kakor čujemo Več. Sicer nikakor ne dvomimo v pravičnost predsednika, agr. svetnika c- Simiča; saj ga poznamo iz Murske Sobote, kjer je pri likvidacijskih delih grofa Szaparya pokazal svoj neoporekljiv nacionalni čut s tem, da je dodelil Sokolskemu društvu Murska Sobota 15 ha zemljišča. K temu bi pripomnili samo toliko, da imamo tudi pri nas v Beltincih razna nacionalna društva, ki so ravnotako ali pa še bolj potrebna zemljišča, kot je Sokolsko društvo Murska Sobota. Stojimo pa na stališču, da tudi lastnico naj čuva zakon, preko njega pa — nikakor ne! Saj je samica in uživa še danes do 3000 kat. or. zemljišča (polja, travnikov in gozdov). Na drugi strani pa siromašne družine na duhu in telesu, katere nimajo niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine; kje je tukaj socialni čut!? Mar ga bomo morali danes po 15 letih osvobojenja iskati kot Diogenes pametnega z leščerbo pri belem dnevu?! Nepobitna resnica! Zahteve prosilcev — agrarnih interesentov so z ozirom na njihove pravice in stališče tako majhne, tako skromne: ne zahtevajo nič drugega, kot košček zemljišča v izmeri % k. or.., na katerem ai nameravajo zgraditi domačije. Kazalo bi, prav za prav nujna potreba bi bila superrevizija čez ono v 1. 1933., katera je razdelila zemljo tik pred volitvami in katera je v svoji zaslepljenosti — mogoče tudi iz drugega vzroka — dodelila med drugimi zemljo tudi takim, ki so se — mimogrede omenjeno — abstinirali volitev, daljo tistemu, ki je še pred nedavnim imel ali pa še mogoče danes ima v svoji sobi sliko Franca Jožefa in kakor se čuje tudi takim, ki niso bili potrebni dodelitve. Korakali bomo tesno ob strani komisije za likvidacijo agrarno reforme, ter zahtevamo od merodajnih faktorjev, da zgornje upoštevajo brezpogojno, kajti izključno po tej poti bo zadoščeno pravici. Qb zaključku ponovno prosimo g. predsednika, da nam mogoče trpko, toda odkrito besedo oprosti. Vsekakor pa se k zadevi povrnemo. (staro francoščino) in iz te v laščine«. To se zdi g. K. »verjetno«! Čemu. Jaa ne razumem, da postane samostalnik, ki pomeni prepirljivca, lastno ime Tervagan pogansko in mano! Angloeasi niso da bi takšno ime postalo znano in slavno v Franciji, najmanj mogoče, da bi tako ime imenovali skupaj z Mohamedom! Po vsaki logiki, mora biti ime Tervagan pogansko ni znano! Angloeasi niso nikdar bogateli romanskih jezikov, pač pa romanskih besed v angleščini mrgoli; Če je to lastno ime, potem prosim dokaz i* zgodovine! Katera osebnost je to bila, da je nosila to čudno ime »Prepirljivec« in ki je zatajila krščanstvo, da so jo imenovali z Mohamedom? Kot na stotine romanskih besed, so Angleži prevzeli tudi našega Tervagana kot lastno ime in po značaju, ki so mu ga dali, 60 nastale besede, oziroma beseda turma-gan = prepirljivec, razeajavec, divjak, kot so si pač predstavljali pogana! Ni treba tako daleč hoditi po razlago Triviganta! Da je to ime tako daleč vplivalo na jezike, nam je to samo znano, kako znano je postalo v svetu! Kakor nam sporoča BrUckner, raba Terva-gant Chancerju in Shakespeareju kot psovka (nelle bestemmie), torej ime (nome!), no občno ime! Iz tega imena so se razvila občna imena kot termagant, termagancy! Angleži so torej Tervagana prevzeli! Če eo naredili iz tega imena 1 besedo, to tudi ni bogvekaj! Če bi drugega ne bilo kot Tervagan kot kletvica v Shakespeareju, bi balo dovolj dokaza-, da ni tako, kot trdi g. K oStial! »V starofranc. epih in »moralites« (XIV. in XV. stol.) nastopa Tervagan kot besnež, divji razsajavec.« Svolj značaj je ime dobilo v Franciji, ki so ga Angleži kopirali. Če misli g. K., da je Tervagant v zvezi z Mohamedom kak Mohamedanec, potem je to žud-na zmota, če pa ni tega mnenja, je bilo pisanje nepotrebno! Tisto o angleščini pa ni nobena rešitev, nego neka razlaga za silo, ki diši po starem leksikonu! »V tej trditvi ni prav nič resnice!« Trivigante je spačeno ime Triglav, Triglav pa je Svetovit. »To je do danes edino mogoča rešitev tega vprašanja, ker absurdnih je mnogo!« (Brttekner.) Mislim, da sem rekel dovolj; če bi se motil, prosim h Haškovcu! Ado Makarovič. Poročila s skupščine oblastnega odbora NO REFERAT BANOVINSKEGA STAREŠINSTVA OMLADINE NO Ko polaga Oblastni odbor račun o svojem delu v tej razvojni lazi naše organizacije v današnjih izrednih razmerah, polaga tudi Omladina svoje poročilo, ki naj bo obenem referat o delu in tolr mač njenih iskrenih želja. Po navodilih zadnjega Oblastnega občnega zbora 17. decembra preteklega leta smo tudi med omladinci eprovedli izvršno članstvo in nato sklicali kongres omladine 10. aprila t. 1. Zbrani delegati vseh naših edinic so v popolnem soglasju z izbranim starešinstvom določili smotreni program za izvedbo in izpopolnitev organizacije omladine. Predno se je pričelo z ustanavljanjem novih sekcij, se je v notranjem ustroju ustalilo in učvrstilo naše že obstoječe postojanke in se nato v dogovoru in v sprazumu z mariborskim Oblastnim odborom vrglo na osnovanje omladine NO v nacionalno ogroženih obmejnih krajih s posebnim ozirom na Prekmurje. Uvažujoč dejstvo, da omladinci nimajo v obmejnih krajih potrebne zaslombe v javnosti in da temu odpomoremo, smo organizirali veliko narodno-obrambno akcijo, ki naj bi z ustanovitvijo potujočih knjižnic, predavanj, namenjenih predvsem našemu preprostemu človeku, omladin-sldh taborenj v nacionalno mlačnih pokrajinah, da s tem svojim podrobnim navidezno brezpomembnim delom ustvari v javnosti ono zorano ledino, kjer bi se lahko omladina uspešno udejstvovala in tako premostila one pomanjkljivosti in organi-zatorične pogreške, ki so jih druge organizacije na žalost prezrle in jih omalovaževale kot brezplodna potrošnja delavnih sil. Mi pa smo se postavili na nasprotno stališče, ker edino tako predvidevamo, da bomo izvršili ono misijo, za katero je prav za prav omladina poklicana. Hočemo vliti javnosti svojo borbenost, hočemo vcepiti preprostemu narodu zavest narodne skupnosti ne z de-magoško donečimi frazami, ampak s tem, da dokažemo, da razumevamo potrebe našega obmejnega ljudstva in da si s tem ustvarjamo potrebno legitimacijo za aktivni nastop pred narodom z geslom: »Omladina narodu!« Tekom enega leta svojega delovanja smo svojo organizacijo z nesebičnim delom sprovedli in v njo vlili vso svojo borbenost in hotenje po aktivističnem delu tako, da smemo ne prositi, ampak zahtevati, da najdemo v tem svojem stremljenju odziv vseh pošteno mislečih nacionalistov, posebno pa onih, ki uživajo naše zaupanje in smo jim poverili vodstvo. Razumemo ovire, ki pri vodeči organizaciji ovirajo istomemost idealistov istega hotenja in nas to razumevanje navdaja z neomajno voljo, da mi omladinci storimo ono, kar se danes zdi zaenkrat nemogoče, s tem. da navežemo miselne stike z ostalimi omladinskimi pokreti in s tem postavimo blagoslovljen temeljni kamen enega jugoslovanskega nacionalizma. Omladina hoče in to mora hoteti vsak, ki se prišteva nacionalistom. Pravilno denimo vsetke mučeniške tradicije in doprinaša-ne žrtve na oltar jugoslovanske ideje m prav radi tega hočemo s svojim nesebičnim in brezkompromisnim hotenjem položiti največjo krono in naj-častnejšo oddolžiterv stremljenju, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja. Kdor pa obsoja to omladinsko početje, ta mora naleteti na odpor vseh onih, ki jim je nacionalna stvar res pri srcu. Hočemo spraviti z mrtve točke to vprašanje, da je prav Narodna Odbrana s svojimi slavnimi tradicij jami v prav posebni meri poklicana, da to izvede ne glede na še tako velike žrtve, da ustvari novi Jugoslaviji novo enotno nacionalno življenje, zavedajoč se, da od tega odvisi njen nadaljnji obstoj in procvit. Poleg narodno-obrambn® in organizatorične naloge ima omladina še drugo ne manj važno misijo in sicer, nacionalno prosvetno, da preskrbi okorelemu organizmu sveže življenjske moči naj raščaj, ki naj nasledi današnji vodilni generaciji in omogoči nadaljevanje in potenciranje s toliko vnemo započetega dela. Izdaja našega dij. koledarčka in naše omladinske revije ni naletela na željeno razumevanje prav pri onih, ki poudarja'0, da se dandanes občuti med našo mladino pomanjkanje enotne idejne miselnosti. Drugi pa so pozdravili našo izdajo s pomilovalnim nasmeškom in jih nazvali kot plod otroškega filozofiranja. Nikomur se nismo prodali, da si mehko posteljemo, zatorej vprašanje naših financ ni ona točka, kjer smo se v glavnem zaustavili in omejili svoje delo. Za kuluk smo finačna sredstva in se nismo pri tem nadejali nerazpoloženja prav tam, kjer bi morali računati na največje razumevanje naših potreb. In kdor ni cenil pravilnosti vseh naših stremljenj, tudi ne bo znal ceniti plodov v zgornjem smislu izvajanega dela. Podali smo v glavnih obrisih takozvane omladinske težnje in izjavljamo, da hočemo v svrbo njih oživotvoritve nadaljevati na dosedanjem torišču, čeprav bomo morda naletili na razne ovire. Omladina je zgradila stavbo naše lepe Jugoslavije, omladina je po ulicah prelivala svojo kri, da nacionalno stavbo dogradi v vsakem oziru proti razdiralnemu delu vseh lažijugoslovenov. In omladina bo ona sila, ki bo v najbližji bodočnosti morala stomti v ospredje in tako praktično dokazati upravičenost svojih zahtev in za njih dosego žrtvovati tudi življenje. Omladina kliče vsem nacionalistom, ki so z njo istega mišljenja: z omladino v borbo — z omladino na plan! POROČILO PODPREDSEDNIKA IN OBLASTNEGA CELNIKA 28 krajevnih organizacij in 42 poverjeništev Narodne Odbrane. V teh dveh številkah je označena moč Narodne Odbrane v ljubljanski oblasti. Pa nas bodo vprašali: »Ali je to vse?« Kje je vaša moč, kje mase? »Odgovor naš bodi samozavesien, glasan in močan, tako močan kot so naše organizacije, njeno številno članstvo in množice tihih simpatizerjev, ki tvorijo ogrodje našega jedra: Dovolj nas je in še mnogo več nas bo, ko bo Narodna Odbrana poklicala naš narod v »zbor«. Da bratje! Ponosni smo na svojo moč, ponosni na naše brate, ki se oklepajo Narodne Odbrane ter v njenem krogu vršijo svoje vzvišeno nacijonalno delo s tem. da se žrtvujejo za narod, da mu posvečajo vso svojo skrb in pažnjo, da ga v dnevih najhujše stiske tolažijo, da mu odpirajo oči ter mu z bratskimi nasveti stojijo ob strani, da mu v teh težkih časih kažejo pravo pot navzgor, pot k cilju do zmage. In narod naš, čuti pri nas v Narodni Odbrani ono toploto, ono ljubezen, katere je pri drugih zaman iskal; on upa in pričakuje od nas pomoči in trdno veruje v zmago naših stremljenj. Vsled tega se krog naših molčečih in nepoznanih bratov širi ter postaja vse jačji in jačji. Vsi oni ponižani in razžaljeni, čijih nacijonalizem je bil stavljen že na težke preizkušnje, vse množice tistih delavcev, katerih žuljave roke in nagubana čela vidno izpričujejo njihovo težko borbo za vsakdanji kruh in svoj obstanek in ki kljub tej svoji tegobi, kljub vsemu zapostavljanju in zaničevanju čutijo ljubezen do svoje države; in slednjič steber naše države, naš kmet, katerega tarejo težke skrbi v borbi za ohranitev svoje zemlje, katero ljubi, ker je njegova, ker je jugoslovanska, vsi ti so danes naši, vsi U pričakujejo rešitve od strani Narodne Odbrane, pa naj pride ta v eni ali v drugi obliki samo, da bi prišla. Njihova vera je trdna, tako trdna kot je naša. In ta vera se ne sme omajati, te vere ne smemo uničiti, temveč ona mora ostati in tudi zmagati. Ko smo ob prilikah naših zborovanj in sestankov imeli priložnosti stopiti v stike z narodom, moram priznati le eno: Nemo je poslušal izvajanja delegatov, ki so bila stvarna, odkritosrčna in vsled tega tudi trpka in ki niso bila olepšana niti z besedico demagogije. Molče je pritrjeval resnici, pa naj je bila ta še tako bridka in težka. In ko smo šli v naših izvajanjih še dalje, ko smo narodu tolmačili, da ne bomo zbirali sredstev za dosego naših ciljev, pa naj bodo ta še tako grenka in nevarna samo, da lahko pomagamo bratom v Narodni Odbrani in pa narodu, tedaj je bila izrečena ne samo želja, temveč izražena zahteva po aktivističnem delovanju in naj bi se to delovanje izražalo v eni ali drugi smeri, glavno je, da bo to delovanje rodilo bogate uspehe za naš pokret, za našo Narodno Odbrano. V prepričanju, da z večnim godmanjem in zapletenimi napadi ne bomo dosegli ničesar, smo se vrgli v metež, ki nam je donašal mnogo uspehov, a tudi mnogo bridkih ur, ki pa nas niso strle zahvaljujoč se brezmejnemu idealizmu, ki smo ga in ki ga še gojimo v delu za Narodno Odbrano. Omenil sem, da smo se vrgli v metež, ki nam je pri- našal koristi. Ako govorimo odkrito moram priznati, da so v oblastnem odboru člani, ki so zastopali interese Narodne Odbrane in njenega članstva potom svojih vezi tako v eni kakor v drugi politični stranki. In zastopali bi te interese še v drugih strankah potom naših najboljših članov, ako bi take stranke obstojale. Pri tem pa moramo pribiti trdno samo eno: Vsa naša udejstvovanja v bilo katerih pokretih ali pa partijah so bila le zgolj sredstva za dosego naših ciljev. To se je najbolje videlo in občutilo na vseh tistih mnogobroj-nih sejah oblastnega odbora, kjer se je vidno in jasno izražavala enotnost celega oblastnega odbora v vseh ukrepih in tudi v tistih, ki so nalagali posameznim članom naloge, ki so pomenile za izvršil-ca nevarnost ljudske in režimske obsodbe nad celim pokretom Narodne Odbrane. Enotnost v delu in enotnost v mislih, nas je bodrila ter nam dajala novih sil, katere smo črpali iz bodrenj našega članstva, sil, ki so nam pomagale prebroditi in premostiti marsikatere ovire, ki so nam jih nastavljali v našem pohodu naši neprijatelji. Vprašali boste, kakšni neprijatelji? Ko smo izstopili iz okvirja naše ponižnosti ter stopili v areno političnega udejstvovanja, smo takoj v začetku naleteli na nasprotnike, katerim naše borbeno udejstvovanje, ki je pomenilo obenem tudi razlaganje vsega, kar je gnilega, koruptnega in škodljivega za naš narod in ki je napovedalo konec samopašnosti in samovoljnemu gospodstvu teh posameznikov, ni bilo po volji. Hoteč zdrobiti to našo prvo ofenzivo, so se poslužili sredstev, na katere mi nismo bili v svoji poštenosti pripravljeni. Pojavili so se letaki, ki so s podlimi lažmi blatili posamezne člane obl. odbora in katere so brez podpisov v temnih nočeh strahopetno razmetavali po ljubljanskih ulicah ter jih delili med članstvo na deželi razni neznanci, hoteč s tem zrušti vero in zaupanje članstva v svoje vodstvo, v svoj oblastni odbor. Posluževali so st- še podlejših in nizkotnejših sredstev. Za-poslevali so naše brezposelne člane in izkoriščajoč na tak podel način njihovo bedo, so hoteli ustvariti iz njih kader plačanih janičarjev, čijih naloga bi bila, da kot člani Narodne Odbrane sejejo razdor v vrste Narodne Odbrane in da zrušijo ono vodstvo, katero se je drznilo v svoji narodno od-branaški misiji zaklicati svoj: »Stoj! Do tu in nič več dalje! Toda kljub tej preračunani in do zadnje pike premišljeni akciji, kljub vsem pritožbam, ki so bile zlonamerno naslovljene na naš središnji odbor, sino vztrajali na svojih mestih, zavedajoč se pogubljenja, k: bi nastalo za Narodno Odbrano, ako bi klonili tej protiofenzivi, s strani naših nasprotnikov, ki so videli v članih obl. odbora zlasti pa v osebi našega predsednika glavni kamen spod-tike za nadaljevanje svojih nečednih poslov in to vsled tega, ker je tako energično in brezkompromisno začel čistiti in bičati vse nepoštenje, ki se ;e vkoreninilo žal že na vseh mestih. In kot povsod zmamilo poštenost in pravica, tako sta zmagali tudi tu. Boj, ki so ga načeli je kiaverno končal, končal z žalostnim porazom nasprotnika in z zmago Narodne Odbrane in njenega članstva, ki je tako neomajno zaupalo svojemu vodstvu. Iz tega mesta izrekam v imenu celega oblastnega odbora bratsko zahvalo za pomoč in zaupanje vsem krajevnim organizacijam Narodne Odbrane, vsem poverjeništvom in vsemu članstvu za zaupanje, ki ga je gojilo v tistih težkih dneh napram oblastnemu odboru, za njihovo disciplinirano obnašanje ter za njihovo točno poročevalno delo, ki nam je največ pripomoglo, da smo v najkrajšem času razkrili leglo naših nasprotnikov in izvir podtalnega dela. Ponosni smo na svoje organizacije, ponosni na svoje disciplinirano članstvo in upravičeno lahko danes trdimo, da je armada Narodne Odbrane kompaktna in močna, katere ne more streti noben val naših nasprotnikov in ki z nestrpnostjo čaka dneva, ko jo bo vrhovno vodstvo pozvalo na delo, za boljšo bodočnost naroda in države. Omenil sem nestrpnost bratov. Da, to lahko smelo trdim, da je nestrpnost v naših vrstah dosegla včasih svoj vrhunec. Porajajoči se pokreti, neprava borbenost Narodne Odbrane, neenotne ini-cijative, borbe s finančnimi težkočami, osamljenost na terenu, zlasti pa v naši banovini, ki je znana kot eldorado vseh mogočih in nemogočih organizacij, pokretov itd. in nezadostna zaposlitev našega članstva, vse to je privedlo mnogokrat do male apatije med članstvom, ki je potem upravičeno večkrat zahtevalo od oblastnega odbora potrebna raz-jašnjenja ter navodila za nadaljevanje dela. Težko sem čutil to nestrpnost tudi sam kot oblastni čel-niki Kamorkoli sem prišel, povsod so me obdelovali z vprašanji in proSnjaml: Kaj je z uniformami, kedaj bomo udarili? To sta dve glavni vprašanji, ki sta po svoji vsebini važni za mentaliteto na&ih borcev, organiziranih v viteških sekcijah Narodna Odbrane in ki sta me spremljali na vseh mojih potih in bili izraženi od strani mojih najboljših sodelavcev v štabu in pa po poslednjih borcih. Moram na tudi odkrito priznati, da sta me ravno ti dve vprašanji spravili večkrat iz koncepta. Bratje! Nič lažjega, kot ustvariti postojanke fanatičnih in dela željnih borcev. Toda te postojanke obdržati, pravilno zaposlevati ter članstvo '’ sedaniih razrvanih časih držati s silo discipline, da ne vzroji in da ne začne delati obračunov s posamezniki, ki to zaslužijo, na lastno pest, to ]& težka naloga, ki zahteva polno odgovornost in celega človeka, da stvar zgladi in uredi. Našiin borcem ni do parad. Oni odklanjajo vsako hrumečo stvar, ki bi znala izzveniti kot parada. Dela hočejo, res čistega nacijonalnega dela in ako jim tega Narodna Odbrana ne bo mogla v najkrajšem času prožiti, si ga bodo kot narodni odbranaši poiskali sami. Mi »e do danes nimamo imenovanega glavnega štaba. Živeli smo in životarimo po lastnih inicijativafl; Udeležili smo se slavnosti v Skoplju, imeli nebroj praktičnih terenskih vežb, stopili smo v najozje stike s strelsko družino, s katero delamo sporazumno, lahko rečem kot ena enotna organizacija, imeli smo idejna in splošna predavanja in ne P* prišel z lepa do konca, ako bi našteval še vsa ostala udejstvovanja, pri katerih smo aktivno nastopali ter s tem vsaj deloma zaposlevali^ nase borce. Toda s temi malimi zaposlitvami se človeK izčrpa in upravičeno sem večkrat samega sebe izpraševal: Kaj sedaj? Vsled tega naslavljam na odposlanca središnjega odbora prošnjo, ki je obenem prošnja celokupnega članstva Narodne Odbrane, včlanjenega v viteških sekcijah: Dajte nam smerni®. delo bomo izvrševali mi sami! Ako pa je to vsled prezaposlenosti središnjega odbora na drugih P°' ljih nemogoče izvršiti, tedaj prosimo, naj se nam da prostost, da sami izdelamo enotne načrte, enotne pravilnike za celo Narodno Odbrano, ki pa naj se zaenkrat nanašajo na Dravsko banovino, kajti nemogoče je, da bi v tako majhni banovini kot je naša, delovale viteške čete in naša omladina loce' no po oblasteh, ločeno po delu in pa da bi klju& temu žele svoje uspehe. Enotne viteške čete J® enotno omladino za Dravsko banovino to je naša želja in prošnja, ki jo danes naslavljamo na na® središnji odbor. Drugo vprašanje je vprašanje uniform. Ni to vprašanje parad, temveč važno vprašanje, ki & prvenstveno nanaša na našo omladino. Kot sem imel priliko opazovati, so naši borci ob vseh prilikah, ko so bili uniformirani, nastopali strumnft zavedajoč se važnosti, ki jo predstavljajo kot uniformirani borci viteških sekcij Narodne Odbrane-Vse večja disciplina, vse večja privlačnost zlasti pa za omladino so edino le uniforme, katere skušajo uvesti tudi druge organizacije in drugi p°" kreti v naši državi in z istimi nameni. Ali naj b* Narodna Odbrana kot prvenstvena borbena organizacija neuniformirana? Ali naj že vsak drugi P°* kretič ima večje privilegije pri raznih ministrstvih kot Narodna Odbrana? Tudi to vprašanje je treba in to takoj rešiti in razčistiti sicer bomo lahko nekega dne gledali, kako se drugi ponašajo s svojimi uniformami, dočim bo Narodna Odbrana ostal« brez njih. Naše prošnje, kot je iz tega razvidno niso veli* ke ter so le izraz našega hotenja po ojačanju našega pokreta v Dravski banovini in izraz naše volj0 do dela. Ako smo že sprejeli v svoja pravila točke o snovanju viteških sekcij in ako se je ta točka vsaj pri nas v Dravski banovini izvedla do danih nam mogočnosti in uresničila, tedaj ne bi bilo niti častno niti odbranaSko, ako bi mi od te zgraditve odstopili tudi za en sam korak, temveč je naša sveta dolžnost, da 2e postavljene postojanke obdržimo, da jih po enotnih smernicah okrepimo ter da ustanavljamo nove, ki naj v bodoče tvorijo ono armado discipliniranih mož in mladine, na katere se bo lahko Narodna Odbrana v izvrševanju svojih nalog mirno opirala. Mi smo pripravljeni! Sicer smo res včasih godrnjali, se jj&zili in bili malodušni, toda z delom se je tudi to stanje nezadovoljnosti poleglo. S trdno voljo ter z željo za uspešnim delom na napredku in ojačanju Narodne Odbrane se bomo tudi v bodoče oprijeli težkega dela, ki nas čaka. Pripravljeni smo žrtvovati se, saj živi v nas zavest, da bodo naše žrtve obrodile obilne sadove, katere bo užival naš narod, ki vidi v Narodni Odbrani isto rešitev, po kateri hrepeni leta in leta. V globoki zavesti, da je edino Narodna Odbrana pozvana v to, da privede naš čoln iz razburkanega morja v miren pristan, ter v zavesti, da so naši krmarji, ki vodijo ta čoln, že preizkušeni borci, ki se ne plaši; jo neviht in ki bodo s trdimi rokami obdržali krmilo v pravi smeri, v tej trdni zavesti mi borci viteških sekcij kličemo vsemu članstvu Narodne Odbrane širom Jugoslavije v »zbor«! NAŠA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM (Nadaljevanje) Po teh nesrečnih, bojih na Koroškem se je začela zanimati za osvoboditev slovenske Koroške tudi osrednja vlada v Beogradu, zlasti pa glavni generalštab, ker so se v vrstah eloveaigluih Čet borili tudi srbski in hrvatski oddelki. Beograjska vlada pa je bila med tem tudi že poučena o vseh nasiljih, katerim je bilo slovensko prebivalstvo Koroške izpostavljeno s strani podivjane _voliksverovske soLdatesk«, zato je bila beograjska vlada od-'ločena z vojaško silo ponovno zasesti slovensko koroško ozemlje, ki nam iitak po zgodovini pripada, te zaščititi slovenski živelj v deželi pred maščevalnostjo Volksvera. Ker prt pogajanjih za določitev demarkacijske črte Nemci za nas niso stavili zadovoljivih predlogov, so m pogajanja v Celovcu 17. maja prekinila, nakar #ie je jugoslovanska vlada takoj odločila, da slednjič z odločilno vojno operacijo uredi našo mejo na Koroškem ter zopet zasede slovensko koroško ozemlje, ki Jugoslaviji že itak po zgodovini pripada. Glavni generalštab je dobil nalog, da izdela v najkrajšem času načrt za zopetno zasedbo slovenske Koroške. Pn'prave za to ofenzivo so se vršile od 17. do 27. maja 1919. Vojaška oblast je v Sloveniji vpoklicala letnike 1890—-1894 na šesttedensko orožno vajo. S strani nadrejenih oficirjev in podoficirjev je bilo treba mnogo truda, da so se čete v tem razmeroma kratkem času primerno ustrojile In organizirale. Ker pa je bila enotna komanda za vse čete, je šla organizacija pripmv za to ofenzivo, ki je bila sijajno zasnovana in »motreno popravljena, brezhibno in v največjem redu k zamišljenemu cilju. Komandant vteh edinic je bil divizijski generali Krsta Smiljanič, načelnik njegovega štaba pa generalštabni podpolkovnik Miljutin Nedič. Organiiziiranih. je bite 5 odredov nn sicer Labudski odred, ki mu je poveljeval general Maister s štirimi bataljoni mariborskega in tržaškega polka, s 4 baterijami ter oddelkom kavaflerije. Prodiral je v smeri Dra-vograd-Labud-Št. Pavel, ki ga je 4 dni po ofenzivi zasedel. V teh bojih je padlo 23 junaških boroev, med njimi podporočnik Urh Madiič, doma iz Ziljske doline. Koroški odred, ki mu je poveljevati ge-neralštabni polkovnik Ljubomir Marič, prodiral v srmeri Guštanj-Pliberk-Velifcovec-Go-spoisvetisko polje. V sestavu tega odreda, ki je štel 6 in pod bataljonov pešadije, 5 baterij, t. j, 26 topov in 1 švadran konjenice, so bili Slovenski planinski polk, ter Celjski in Ljubljanski polk. Najhujši odpor je umikajoči se Volksver nudil temu odiredu pri črni v Mežiški dolini, kjer je padlo takoj prvi dan ofenzive, t. j". 28. maja, 5 boroev ljubljanskega pešpolka, med njimi štabni narednik Hostnik Leopold iiz Mirne pri Novem mestu. Skupno je v teh bojih našLo junaško smrt 18 hrabrih borcev v odredu polkovnika Manica. Najjačji je bil Jezerski odred pod poveljstvom polkovnika Milenkoviča, ki je prodiral s prvim bataljonom 1. polka ter 7. in 8. polkom z 8 baterijami in švadiromom konjenice iz Jezerskega preko Železne kaplje v Celovec. Ta odred je bil glavni odred, ker je šel po tej črti tudi divizijski štab z vodjo ofenzivnih operacij generalom Smiljaničem na čelu. Ta odredi je bil' sestavljen večidel iz srbskih vojaških editrc. Prodiral je s čudovito naglico, dasiravno ga je neprestano obstreljevala volksverovska artiljerija, zlasti v dolini reke Bede, kjer j© pade! srbski dobrovoljec Janjina Raden iz Maliske pri Zagrebu, ter srbska borca Bredič in Milenkovič. Ze drugi dan ofenzive so prodlrte čete Jezerskega odreda do Galicije in Kamina, trdo zasledujoč volks-verovske čete, ki so se v divjean begu popolnoma razkrojen© uimikalle. Le pri dravskem mostu v Kamnu so nudili Volksverovci zadnji obupni odpor, kjer so padli hrabri srbski borci Mihajllovnč, Lilič, Maitejič in Stepanovič dne 2. junija 1919. Toda tudi ob Dravi je bil odpor kmalu strt!, kajti med tem so dospeli v Galicijo pontonirji, ki so z izredno spretnostjo lin urnostjo udariili most čez Dratvo in preden so stopili prva srbski borci na levi breg Drave, so jo Votlksverovci že davno popihali proti Grab Stanju. Ljubeljskemu odredu je poveljeval arbi-Ijerijskd polkovnik in poznejši ljubljanski divizijonar Sava Tripkoviič, ki je z 1 bataljonom ljubljanskega polka:, oddelkom slovenskih dobrovoljcev ter dvema baterijama ite|paijištva prodiral -preko Ljubelja v Smeri protf. Borovljam in Celovcu, dočim je bil Jeseniški odred s približno 200 borci 2 topovoma v defenzivi v Podrožci, kjer je branil levo krilo ofenzivnih čet v gornjem Rožu. V tej ofenzivi je skupno nastopilo 22 bataljonov pehote, 4 švadroni konjenice, 20 bakterij artiljerije, ali skupno približno 10.200 pušk, 270 strojnih pušk in 80 topov. _ Borbeni duh jugoslovanskih čet je bil_ v vseh edinkah izvrsten. Ze prvi dan ofenzivnega zaleta so naše čete prekoračile prehode preko Karavank med Jezerskim in Podrozco, nasledenji dan prodrle do Pliberka, dne 30. maja zavzete Borovlje in Labudi, 2^ junija so zavzele Št. Pavel, 3. junija pa Velikovec. Dne 6. junija so zmagovite jugoslovanske čete vkorakale na Gosposvetsko polje, Celovec pa so zasendli od severa koroški odred polkovnika Ljubomira Mamiča in od juga Jezerski odred polkovnika Milenkoviča. Z zasedbo Celovca in Gosposvetskega polja je bala koroška ofenziva jugoslovanskih čet končana. Trajala je samo 10 dni, v katerih je prehodil samo koroški odred celih 170 km dolgo pot. Najhujše borbe je imel koroški in Labudski odred, ki so imeli v sestavu slovenske polke, katere so vodila jn sicer slovenski planinski polk polkovnik R akt el j, mariborskega podpolkovnika Škabar, ljubljanskega podpolkovnik Dereani celjskega polkovnik Koch. Borbe so bile zlasti težke pri Črni, Labudu, pred Št. Pavlom in pri Dravogradu, pa tudi zapadno od Velikovca. Cela ofenziva je zahtevala 52 mrtvih in preko 200 ranjenih. Ze prejšnje operacije jugoslovanskih Čet na Koroškem našim' starim »prijateljem« n* jugozapadu niso bile po godu, ker so videl} ogrožene svoje interese na Kctooškem, a*} bolje rečeno, bafli so se, da bi jim Jugoslovan1 z zasedbo Beljaka in Ziljske doline nevarn0 ogrožali ne aavojevane, marveč Jugosto: vanorn oropane slovenske pokrajine ob So«1 tin Jadranu. Zato so se Lahi hudo razburil1’ ko so naše čete v taki naglici zasedle Cel*£ vec z Rožem' ter Gosposvetsko polje. Niso_ zadovoljili le z mednarodnimi diplomatskih spletkami, marveč ®o hoteli »tvoriti iz pop0'' nama upravičene zasedbe našega Celovca j. Gosposvete veliko diplomatsko afero, ki® častno in junaško zmago jugoslovanskfg. orožja na Koroškem, ki bo zapisana z črkami v naši narodni zgodovini, PTik^!a kot neko nedovoljeno avanturo, ki jo je tr s silo zatreti. Zato so pričeli koncenit*^: . na Koroškem moSne čete, s katerimi so Jzvan. ustaviti prodiranje zmagovitih juK0S1“..;!g. skih čet, na drugi strani pa grozeče _1F. kati na zmagoslavno in borbeno razpoio. j naših boroev ter podpirati zahteve n«111 laške diplomacije. idgoTorot urednik Miroslav Matelič. — Ia4a)a *a Narodno abrambno tiskarno »adrogo, r. *. « •. »., Brnest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Miimlek). ▼»* T