< > h V) Q D u 0) < u O Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Nizozemski pregovor naš tednik Številka 25 Letnik 49 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 21. junij 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Drnovšek na Koroškem, Klestil v Ljubljani, v petek, 28. 6., se bo predsednik slovenske vlade dr. Drnovšek srečal z deželnim glavarjem dr. Zernat-tom, še prej pa s predstavniki koroških Slovencev. 4. julija bo zvezni predsednik dr. klestil obiskal Ljubljano, skupno s slovenskim kolegom Kučanom pa odprl tudi Osojski festival. Globasnica bi lahko bila model za vso Koroško n-- .- ■ . - ----- Stran 5 ČESTITKE OKTETU Preteklo soboto je eden najbolj popularnih slovenskih zborov praznoval svojo 15-letnico. Na Suho je vabil ha svoj jubilej Oktet Suha J in vrsta gratulantov je bila dolga. Med drugim so zapeli tudi Smrtnikovi fantje iz Kort (slika desno). Prvič je tudi občina Suha javno iz-n' rekla zahvalo in priznanje j oktetovcem, ki so si v teku časa pridobili naziv kulturni Poslanci koroških Slovencev, saj so dokazali, da ,ii znajo na poseben način w navduševati tudi nemško- govorečo publiko. Stran 7 Med številnimigratuianti so bili tudi bratje Smrtnik iz Kort, ki so preteklo soboto zapeli na suškem gradu. 5. rojstni dan Republike Slovenije SLAVNOSTNA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Čestitke predsednika NSKS Nantija Olipa • Pozdrav slovenskega predsednika Milana Kučana e Pogovor z Janezom Drnovškom, Lojzetom Peterletom, Janezom Janšo idr. e Kaj pravi dr. Mock? e Razmišljanja dolgoletnega predsednika NSKS dr. Matevža Grilca • Čestitke avstrijskega predsednika dr. Klestila, dr. Fischerja in dr. Schussla. 2 Politika Petek, gl. junij 1996 Politika Jože VVakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Stoji tam grad nad Gosposvetskim poljem Gustav Januš, Florjan Lipuš, Valentin Oman - trije Slovenci, ki so maturirali na plešivški gimnaziji. Trije od lepega števila koroških Slovencev. Za vse te, med njimi tudi za mene, je bil v tistih zgodnjih povojnih letih Plešivec edina priložnost, da smo prišli do gimnazijske izobrazbe in do mature, ki nam je potem odprla vrata do nadaljnjega izobraževanja. Na Plešivcu smo se zbirali iz vseh kotov in krajev naše Koroške, Slovenci in Nemci, povečini smo bili otroci malih ljudi, kmetov, obrtnikov, delavcev, uradnikov, uslužbencev, vojne sirote so bili med nami enako kakor sinovi hlapcev in dekel. Gor so nas poslali povečini iz želje, da bi postali duhovniki. To je bil tudi namen škofijskega zavoda, Mari-janišča. Mnogi so postali duhovniki, drugi smo se odločili za kak posveten poklic. 7. januarja 1946 sta internat in gimnazija na Plešivcu odprla vrata. Prejšnji teden, v petek, 14. junija, smo z veliko in dostojno proslavo obhajali 50-let-nico Plešivca. Spet smo se zbrali Plešivčani iz vseh krajev in vetrov. V hvaležnosti smo se spomnili tistih, ki so nam pomagali na poti v samostojno življenje. Marsikaj ni bilo prav pri vzgoji v plešivškem internatu. Marsikaj nam je danes popolnoma nerazumljivo. Priznam, da sem sam leta glodal to kost. A prišel je čas, ko sem sklenil svoj mir s Plešivcem. Redno zahajam gor, včasih sam, včasih s skupinami. Vedno mi je, kakor bi se vračal domov. Plešivec je postal tudi moj dom. To sem prav posebno čutil, ko sem obhajal 50-letni-co. „Pozdravljam med vsemi tukaj zbranimi posebno pripadnike slovenske narodne skupnosti naše dežele. Mnogi koroški Slovenci so skozi več let študirali tukaj na Plešivcu. Mnogi so postali duhovniki. Drugi so dali zelo pomembne prispevke k duhovnemu življenju te dežele, zlasti na področju literature in upodabljajoče umetnosti. In mnogi drugi nekdanji Plešivčani nosijo in pospešujejo družbo in Cerkev na drug način. Ime Plešivec je ne nazadnje po koroških Slovencih postalo kakovostni pečat na Koroškem in v vsej Avstriji. S temi besedami je škof Egon Kapellari poudaril pomen Plešivca za koroške Slovence pa slovenski prispevek Koroški in Avstriji. Slovenske rojake je omenil tudi v nemški pridigi. Nas Plešiv-čane druži neka posebna vez. Želel bi, da bi podobna vez družila tudi dijake in maturante naše Slovenske gimnazije pa drugih naših vzgojnih in izobraževalnih ustanov. To naj bo predvsem vez zvestega prijateljstva in kakovosti. Za 50-letnico sta gimnazija in dom izdala knjigo „Tanzenberg 1946-1996“. Prispevke, deloma v obeh jezikih, so objavili tudi slovenski rojaki Feliks J. Bister (o dijaškem listu „Kres“), Andrej Kajžnik, Jožef Marketz (vodja slovenskega oddelka dušnopastirskega urada), Viktor Omelko (ravnatelj Caritas) in Reginald Vospernik (ravnatelj Slovenske gimnazije). Želim, da bi 50-letnica postala nov kakovostni zagon za vzgojno in izobraževalno delo na Plešivcu. Vsem odgovornim iz hvaležnega srca čestitam. Ad multos annos! Na mnoga leta! Stoletnici naproti! Ime Plešivec je ne nazadnje po koroških Slovencih postalo kakovostni pečat na Koroškem in v vsej Avstriji. Preteklo soboto je bil v celovški Evropski hiši Dan Staroavstrijcev. Zernatto: manjšinski mandat je „umrl“ Pet let deželne politike pod vodstvom deželnega glavarja Zernatta. Prišli so pripadniki nemško govorečih narodnih skupnosti iz jugovzhodne Evrope, pa tudi iz Slovenije (zastopniki društev ..Freiheitsbrucke" iz Maribora, Peter Kozlar iz Ljubljane in Staroselci iz Kočevja). Prireditev Panevropskega gibanja (predsednik: Otto von Habsburg) je vodil Heinz Stritzl, ki se po vseh močeh trudi, da bi Slovenija priznala nemško-govorečo manjšino. Pri tem ima vplivne zaveznike mdr. v svobodnjaški stranki „F“, kar je na sobotnem srečanju ponovno dal vedeti namestnik deželnega glavarja mag. Karl-Heinz Gras-ser. Kritiziral je avstrijsko zvezno vlado, zakaj na vprašanje Staroavstrijcev ni bolj odločno opozarjala v zvezi s pogajanjem o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Nadalje je dobesedno dejal: ..Zahtevamo, da pristane Avstrija na polnovredno članstvo Slovenije v EU samo s pogojem, da Slovenija prizna Sta-roavstrijce!" Do zahtev glede priznanja nemško govoreče manjšine v Šloveni-ji je zavzel stališče tudi graški univ. prof. dr. Štefan Karner. Prof. Karnerju je lansko leto dal avstrijski zunanji minister dr. Schussel nalog, da izdela znanstveno študijo o obstoju nemško govoreče manjšine. Slovenska vlada se je s to nalogo obrnila na prof. Dušana Nečaka. Dr. Schussla pa je prof-Karner spremljal tudi na zadnjem srečanju avstrijskega zunanjega ministra s slovenskim kolegom Thalerjem. Udeležencem Dneva Staroavstrijcev je prof. Karner poročal, da sta dr. Drnovšek in Thaler dr. Schusslu zagotovila, da bosta uradno povabila zastopnike nemško govoreče manjšine. Prof. Karner: „S tem sta dr. Drnovšek in Thaler nemško manjšino de facto že priznala." Prof. Karner bo, kot smo v Našem tedniku že poročali, zaključil znanstveno študijo o nemško govoreči manjšini v Sloveniji do poletja 1997. Že sedaj pa je za prof. Karnerja jasno, da manjšina obstaja, „kar je za nadaljnje postopanje Avstrije odločilnega pomena". Prof. Karner dobesedno: ..Schussel je zagotovil, da bo v tem primeru Avstrija zahtevala za nemško govorečo manjšino iste pravice, kot jih uživata italijanska in madžarska." Janko Kulmesch e Kljub raznim političnim prerekanjem sem ponosen na to, kako je Slovenija v preteklih petih letih izkoristila svojo državno samostojnost. Kot koroški deželni glavar si želim čimprejšnje zaprtje JE Krško, poglobljeno gospodarsko sodelovanje in da bi Slovenija obravnavala vprašanje nemško govoreče manjšine tako zgledno kakor Koroška vprašanje koroških Slovencev. DR. CHRISTOF ZERNATTO K | a isti dan, ko je Republika I \l Slovenija razglasila svojo I M državo, je bil dr. Christof Zernatto izvoljen za koroškega deželnega glavarja. Zato je pretekli ponedeljek povabil zastopnike medijev in politične sodelavce na Štalensko goro na družabno srečanje in sproščen pogovor. Kar zadeva manjšinsko vprašanje, omenja v svoji petletni bi- lanci edinole 75-letnico plebiscita. V pogovoru za Naš tednik je dejal, da je ponosen, da je na slavnostni prireditvi spregovoril tudi dr. Valentin Inzko in daje na častni tribuni spremljal parado dr. Marjan Sturm. O manjšinskem mandatu v deželnem zboru je dejal, da je „umrl“, ker „tudi v prihodnosti nočemo odstopiti od politike, ki temelji na tristrankarskem sporazumu". Sam sicer še slej ko prej zagovarja etnično zbornico in vi-rilista, bi pa („če bi prišlo do ko-senza z vsemi strankami") bil pripravljen podpreti tudi Ausser-vvinklerjev model. Za ostala aktualna odprta vprašanja (glasbena šola, dvojezični vrtci, radijske in televizijske oddaje) ne vidi pristojnosti dežele ali pa potrebe, da se problematizirajo („čemu slovenska glasbena šola, saj je glasba mednarodna zadeva; vrhu tega bi pomenilo to dodatno obremenitev proračuna"). Bolj ofenziven želi biti v drugih deželnopolitičnih vprašanjih. To še posebej velja za gospodarsko področje oz. ustvarjanje novih delovnih mest in za izobraževalno politiko - medtem, ko je velika reforma volilnega reda, o kateri se je tako dolgo govorilo, padla pod mizo. Do konca sedanje zakonodajne periode (1999) želi ustvariti temelje in smernice za naslednje tisočletje, hkrati pa je tudi pripravljen na naslednjih dežel-nozborskih volitvah kandidirati. Deželni glavar Zernatto je gotovo zelo prijazen, da simpatičen politik. Do zastopnikov medijev, do svojih sodelavcev, kot spi o h do vseh ljudi, je odprt, pošten in odkrit. Marsikdo je njegovo pri- SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI Proti »vmešavanju11 Slovenije Ana Blatnik, predsednica DS ..Avstrijske narodnosti v SPO“, je obsodila ..vmešavanje Slovenije v koroško manjšinsko politiko". Povod njene kritike na račun Slovenije je bil nedavni obisk Mihaele Logar, predsednice DS za zamejske Slovence, na Koroškem. jaznost celo nepošteno izkoristil. Na žalost pa deželnemu glavarju ne uspe biti odločen. Ne zna javnosti prepričati, da so mu pomembne zadeve tudi zares srčna zadeva. To mdr. jasno dokazuje njegovo postopanje glede volilne reforme oz. manjšinskega mandata. Že drži, da je njegova stranka najbolj šibka v deželnem zboru. Vendar tudi majhni lahko s trdno voljo in jasnimi vsebinskimi predstavami veliko dosežejo. Škoda, da se Zernatto tega ne dovolj zaveda. BiH bi na Koroškem bolj srečni, on pa navsezadnje bolj uspešen. -Kuj- USTAVNO SODIŠČE Odločitev v korist slovenščine Uspeh za večjo uradno upoštevanje slovenščine! Mag. Rudi Vouk in njegova žena Lidija sta se pri ustavnem sodišču pritožila, ker jima občina ni hotela izstaviti dvojezičnega poročnega lista. Te dni je ustavno sodišče odločilo v smislu njune pritožbe. Še več: iz odločbe ustavnega sodišča sledi, da morajo matični uradi (Standesamt) izdati listine (rojstni list, poročni list, ipd.) v obeh deželnih jezikih - ne glede na to, ali prihaja dotični, ki to zahteva, iz uradno priznane dvojezične občine ali ne. Ustavno sodišče je torej pozitivno odločilo. Toliko bolj bo sedaj potrebno, to odločitev uveljavljati tudi v praksi. To pa bo odvisno izključno od nas samih. Utrjevanje prijakih vezi med Kurdi in koroškimi Slovenci Na sedežu EL sta vodstvo EL (predsednik A. VVakounig) in podpredsednik SVP dr. Frasnelli sprejela zastopnike Kurdov. Kot je bilo napovedano že v prejšnji številki Našega tednika, so bili konec prejšnjega tedna na obisku pri koroških Slovencih Kurdi. Obisk je organizirala Enotna lista skupno s Centrom avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Poleg koncerta, ki je bil v soboto, 15. junija 1996, zvečer so si Kurdi v ponedeljek, 17. junija, ogledali še ustanove koroških Slovencev. Najprej je bil na programu še pogovor z EL in z velikim prijateljem koroških Slovencev dr. Hubertom Frasnellijem iz Južne Tirolske. V pogovorih z zastopniki kurdske organizacije ERNK so predstavniki koroških Slovencev vključno z dr. Frasnellijem zahtevali politično rešitev kurdskega vprašanja na mednarodni ravni. Po pogovoru si je kurdska delegacija ogledala dvojezični otroški vrtec „Naš otrok", Mohorjevo ljudsko šolo, Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo (TAK). Ravnateljica TAK mag. Maja Amrusch-Hoja je gostom razkazala nove prostore ter jim Podrobno razložila naloge TAK kot ene izmed osrednjih izobraževalnih ustanov koroških Slovencev. Po kosilu v Modestovem domu so bili kurdski prijatelji, ki sta jih spremljala Martin Zvvitter in predsednik Mlade EL Igor Roblek, tudi pri direktorju Zveze Bank dipl. trg. Jožu Haberniku. Habernik jim je razložil slovensko zadružništvo na Koroškem. Kot predzadnja točka obiska pa je bil na vrsti obisk Mohorjeve, ki jo je predstavil mag. Marjan Pipp. Preden so se prijatelji poslovili, je bila na vrsti še predstavitev Našega tednika. Namestnik glavnega urednika Silvo Kumer je obrazložil pomen lastnih časopisov za narodno skupnost. Predstavnica Kurdov Nulifer Koc se je iskreno zahvalila za izredno dobro pripravljen program, ki so jim ga pripravili koroški Slovenci. V soboto, 15. 6. so se srečali na dvorišču farnega doma v Št. Jakobu Slovenci in Kurdi, da bi se spoznali, seznanili s težavami in si pomagali pri uveljavitvi osnovnih narodnih pravic. Marjan Štiker je poskusil razložiti problematiko, ki spremlja Kurde tudi pri nas: Tudi med nami so taki, ki kurdskega gorja enostavno ne vidijo, ne slišijo, ne poznajo. Pa vendar lahko primerjamo njihovo usodo z usodo Slovencev v Nemškem rajhu, njihov boj za obstanek pa z oboroženim uporom partizanov proti okupatorju. ENOTNA LISTA: Blamaža za Koroško „Odpoved volilne reforme volilnega reda je za koroško politiko blamaža", tako tajnik EL, mag. Rudi Vouk. Kot je znano, se koroške stranke niso mogle zediniti o pravični ureditvi volilnega reda, ki bi manjšim strankam omogočila lažjo izvolitev v deželni zbor - in to, čeprav je trenutni volilni red protiustaven. Mag. Vouk: „EL bo vztrajala pri svojih prizadevanjih za pošteno reformo volilnega reda. Prepričani smo, da naj bodo pri tem podprli tudi LIF in Zelni." V zadevi manjšinski mandat je mag. Vouk poudaril, da deželni glavar Zernatto „kljub vsem obljubam ni ničesar spravil naprej, razen folkloristične prireditve ob 75-letnici plebiscita". ..Manjšinske mandate imajo celo Kurdi in Palestinci. Zato se dolgoročno tudi Koroška ne bo mogla izogniti mednarodnemu razvoju v smislu resničnega demokratičnega soodločanja manjšin", tako mag. Vouk. Iz naših občin---------------5 I Prometni koncept ni preživel niti mesec dni Pliberški prometni koncept je naletel v mestu Pliberk na velik odpor in ga bodo po najhitrejši poti spet spremenili. Spodnji del pliberškega glavnega trga je mesec dni bil cesta enosmer-nica. Ker je bi! protest in nezadovoljstvo prebivalstva in trgovcev prevelik, bodo zdaj spet uvedli staro rešitev. Hans Jorg Kamer iz Kono-vec je novi žandarmerijski komandant v Pliberku. OD 1. JULIJA NAPREJ Nov šef pliberške žandarmerije Pliberk. Od 1. julija naprej ima Pliberk spet žandarme-rijskega komandanta. Po tragični smrti dolgoletnega komandanta Engelberta Perdacherja je bilo to mesto razpisano in ga je dobil komandant postaje v Globasnici Hans Jorg Karner, ki je v svoji bivši občini užival toliko ugleda, da so občani celo najavili, da bi pričeli zbirati podpise, da bi le ostal v občini. Novemu komandantu želimo na novem delovnem mestu veliko uspeha. FOLKLORA Mednarodno srečanje v Žitari vasi Žitara vas. Pester spored čaka obiskovalce mednarodnega folklornega OPEN -AIR festivala, ki ga prireja folklorna skupina Slovensko prosvetno društvo Trta dne 29. junija 1996 (ob 20.uri) pred župniščem v Žitari vasi. Večer narodnih plesov bodo sooblikovale skupine iz Nemčije, Slovenije in Avstrije. Namen prireditve je predvsem seznanjanje občinstva z raznolikostjo sosednjih kultur in njihovih navad. Festival naj tudi pokaže, da je vsem narodom skupen ples, ki zbližuje in povezuje narodne skupnosti. V primeru, da bi deževalo, bodo organizatorji preložili prireditev v ljudsko šolo v Žitari vasi. Vstopnice so na voljo v predprodaji (60,-) ali pa na večerni blagajni (80,-). Spodnji del pliberšekega glavnega trga je po novem prometnem konceptu mesta Pliberk samo še enosmernica. Za to rešitev so se izrekli pliberška ORE-skupina, trgovci in na koncu tudi občinski svet. Prometni koncept za mesto Pliberk je stal nad 500.000,- šil. Že po prvem mesecu po uvedbi pa so trgovci v mestu Pliberk pričeli dvomiti o uspehu novega prometnega koncepta, ki je po njihovem mnenju izpraznil mesto. Trgovine so imele v mesecu maju in juniju do 30% manj prometa. SPAR je v pismu županu za svojo trgovino na glavnem trgu najavil krizni koncept. Protest. Zato so v trgovinah začeli zbirati podpise in so jih 776 predali županu mag. Raimundu Grilcu, ki je nato sklical diskusijsko prireditev, na kateri so navzoči skoraj stoodstotno odklonili zdajšnji prometni koncept. Edino gostilničar Ronald Gerdei in podjetnik Kurt Jesch sta zagovarjala obstoječo rešitev, ostali trgovci, med njimi Phillip Hainz (trgovina Zwick) so zahtevali takojšnjo spremembo oz. stanje, ki so ga v Pliberku imeli desetletja. Vas Blato je ena izmed vasi v okraju Velikovec, ki morajo požreti največ prometa. Dnevno se pelje do 7000 avtomobilov skozi vas. Ob petkih in sobotah je promet največji, ker se ta dva_ dni pelje največ Celovčanov in Šentvidča-nov po cigarete v duty-free-shop in po bencin čez mejo v Slovenijo. Hrup pa je očtino še najmanjše zlo za vaščane. Še huje je, da peš ali s kolesom praktično ni več moč na cesto, ne da bi bili vaščani v smrtni nevarnosti. Zaradi tega je tajnik blaške ORE-skupine Silvo Kumer pričel z zbiranjem podpisov za gradnjo pešpoti skozi vas. Če bo zahtevo Blačanov podpisa- Pritisk. Na javni diskusiji pri Brezniku v Pliberku so Pliberčani od občinskih politikov zahtevali takojšnjo spremembo, sicer bo gospodarstvo na glavnem trgu utrpelo še večjo škodo. Pod takim velikim pritiskom ljudstva so se vsi navzoči politiki izrekli za takojšnjo spremembo in jo bodo skušali na izredni seji občinskega sveta čimprej skleniti. Govornik lo 5% vseh volilnih upravičencev v občini, se mora z zadevo ukvarjati občinski svet, ki mora po splošnem občinskem redu (AGO) o pešpoti celo glasovati. Silvo Kumer in njegov sotrudnik Franc Kumer želita naslednji teden predati županu mag. Raimundu Grilcu podpise Blačanov, katere so solidarno podprli tudi občani iz drugih vasi. Za uspeh akcije je potrebno nekaj nad 160 podpisov. V primeru, da bi v Pliberku ne uspeli, želijo Blačani ostreje protestirati, namreč z rednimi blokadami ceste. Če bo potrebno, tako Blačani, bomo za letošnji pliberški jormak zaprli cesto. pliberške iniciative Michael Jernej je hitro ukrepanje politikov in občinske uprave vzel na znanje z velikim zadovoljstvom. Manj zadovoljni pa so zdaj seveda člani pliberške ORE skupine, ki so v bistvu tri leta zaman sestavljali nov prometni koncept, ki je vrhu tega stal občino Pliberk še lep kup denarja. Železnica. Kot edina vas v občini Pliberk se je doslej Blato uprla gradnji visokohitrostne železnice. Blačani so že 100% podpisali proti železnici, ki bi prerezala blaško polje in bi s 150 vlaki dnevno povzročala takšen hrup, da bi verjetno ne bilo več mogoče mirno živeti v vasi. Cilj Blačanov je, da se tudi pil- j berški občinski svet izreče proti železnici in da dobi blaška iniciativa proti železnici status stranke v postopku (Parteistellung). Prvi pogovor med iniciativo in HL AG, ki načrtuje železnico, je že bil in kaže, da se obe strani trudita za kompromisno rešitev. Silvo Kumer Dnevno do 7000 avtomobilov: Blato nujno potrebuje pešpot Na Blatu pri Pliberku se prebivalstvo brani proti vedno večjemu prometu in proti gradnji visokohitrostne železnice. Iz naših občin V Šmihelu proizvaja na polavtomtični produkcijski Uniji trgovec Adolf Krivograd lesena okna in lesena vrata. Kupci prihajajo že iz vse Avstrije, kajti Krivograd zelo pazi na kvaliteto in lahko v najkrajšem času ugodi željam in potrebam strank, predvsem pa je sorazmerno zelo poceni. Globasnica: osnova je Sadovnikov koncept Globaški ljudski iniciativi proti velekanalu je uspel velik korak k samostojni čistilni napravi v občini Globasnica. Deželna vlada je pred nedavnim spremenila odredbo Sicklove 0 prepovedi ponikanja očiščenih odplak, kar je bil velik uspeh zagovornikov decentralnih naprav za čiščenje vodnih odplak. Kako Pomembna je bila ta sprememba odredbe, je bilo očividno na ljudskem zborovanju v Globasnici, kamor so bili vabljeni vsi odgovorni, ki so vključeni v zadevo reševanja Problematike kanala v Globasnici. Poleg številnih domačinov (dve tretjini Globašanov sta se s podpisi izrekli proti velekanalu) in nekaterih iz sosednjih občin so javno razpravljali dež. sv. Sickl, župan Albert Sadjak, podžupan Paul Pobnig, zastopniki deželne vlade leipold, Polzer in Arnold, zastopnika podjetja Joanneum Research iz Gradca Berghold in Mol-bach ter govornik ljudske iniciative Sadovnik. Potem ko je omenil, da je pred kratkim padla odredba o ponikanju v prid občin in s tem decentralnih naprav, je govornik glo-baške ljudske iniciative in odbornik EL Bernard Sadovnik predstavil grob koncept o občinski samostojni čistilni napravi, ki ustreza tudi zakonskim predpisom. Sa- dovnikov koncept je bil tako odlično izdelan, da niti dež. sv. Sicklo-va niti uradniki deželne vlade v njem niso našli neustreznosti, zaradi česar se koncept ne bi dal izpeljati. Celo nasprotno, saj so ga pozdravili kot osnovo pri izdelavi samostojnih občinskih konceptov za čiščenje vodnih odplak. Koncept. Sadovnikov koncept predvideva tri večje čistilne naprave za vasi Podjuna, Večna vas, center Globasnica, Mala vas, Šteben in Strpna vas. Redkeje naseljena področja, kot sta na primer Podgora in Čepiče, pa bi reševali s posameznimi ali skupinskimi čistilnicami. Na osnovi že izdelanih študij in konceptov bi bili investicijski stroški okoli 80 mio. šilingov. Od tega bi prispevali zvezna in deželna vlada približno 60%. Zadruga, z ustanovitvijo lastne zadruge pa se lahko še znatno znižajo stroški za priključek in tekoče obratni stroške. To pomeni, da si občani z lastnim delom lahko bistveno olajšajo denarno obremenitev. Predstavljen je bil tudi varčevalni model za občane, ki predvideva možnost 5-letnega varčevanja pri vseh stroških kanalizacije. Govornik ljudske iniciative Sadovnik zahteva občinsko sejo v eni izmed domačih dvoran, da se je lahko udeležijo vsi občani. „Pri seji mora občinski svet sklepati o predloženih zahtevah občanov. To pomeni, da se mora občinski svet opredeliti ali za lastno občinsko rešitev ali pa za veleka-nal s sosednjimi občinami, katero pa večina Globašanov jasno zavrača,“ pravi Sadovnik. Na kratko Vidra vas. Konec tedna prireja Humška skupnost svoj tradicionalni nogometni turnir, povezan z veselico. Od sobote, 21. junija, do ponedeljka, 23. junija, bo jama v Vidri vasi v središču veselega razpoloženja. Humška skupnost je za žegnanje izdala tudi svoj časopis, ki so ga dobila gospodinjstva v Pliberški in v sosednjih občinah. Šmihel. Bistriški občinski svet se je soglasno odločil, da bo za občino Bistrica inž. Serno iz Dobrle vasi izdelal okvirni koncept za čiščenje odplak . Pet kandidatov je bilo občinskemu svetu na voljo, „za Serna pa smo se odločili, ker je pripravljen iskati rešitve skupno s prebivalstvom", tako pristojni referent za varstvo okolja Andrej VVakounig. Eden izmed najbolj izglednih kandidatov, inž. Kronavvetter prav zaradi tega ni dobil zaupanja, ker se mandatarjem ni zdel dovolj odprt za alternative in ker je že v preteklosti preveč pospeševal centralne rešitve. S Bernom se je strinjal tudi »bistriški kanalski rebel" Pepej Pototschnig, ki pričakuje, da bo Serno našel rešitev v smislu prebivalstva. Serna je močno podprla tudi bistriška SPO z županom Jankom Pajankom, ki zdaj upa, da se bo občinski svet le lahko domenil za rešitev, za katero bodo glasovali vsi bistriški občinski mandatarji. F. S. Rekli so na zborovanju v Globasnici: »Sadovnikov koncept je odlično izdelan in ustreza zakonskim predpisom. Ta koncept naj bo osnova za dokončno rešitev!" Deželna svetnica E. Sickl: »Pri računu uporabe pitne vode je količina previsoko predvidena, drugače pa koncept odgovarja!" Deželni uradnik dipl. inž. Leipold »Pravno gledano lahko ustano- vite predlagano zadrugo za čiščenje vodnih odplak, potrebna pa bo pogodba z občino!" Deželni uradnik mag. Arnold »Predstavniki dežele mi naj povedo, kaj sploh naj predlagam občinskemu svetu v sklepanje, ko pa zavračajo vse študije!" Referent za kanal Paul Robnig »Osnova za občinski svet je moj pravkar predstavljeni in od vseh sprejeti koncept in zahteva občanov!" Govornik iniciative Sadovnik 6 Rož - Podjuna - Zilja Za tiskovni sklad so darovali: Doroteja Samonig, Št. Jakob 60,-; Anton Amrusch, Tešinja 50,-; Paula Sereinig, Tešinja 60,-; Anton Sticker, Št. Peter 60,-; Josef Kunčič, Št. Peter 60,—; Joško Lepuschitz, Št. Janž pri Št. Jakobu 50,-; Matilda Lepuschitz, Ravne 100,-; Rosvita Kolter, Šmihel 60,-; Andrej VVakounig, Dvor 60,-; Štefanija Kert, Konovece 60,-; Friedrich Kapun, Konovece 60,-; Ciril Rudolf, Bistrica pri Pliberku 60,-; Martin Miki, Zg. Rute 200,-; Franc Riedl, Nonča vas 60,-; Štefan Hu-dobnik, Nonča vas 100,-; Feliks Buchvvald, Nonča vas 60,-; Marija Buchvvald, Nonča vas 60,-; Aleks Lutnik, Blato 60,—; Marta Kreuz, Blato 60,-; Josefa Čik, Blato 20,-; Mirko Kumer, Blato 60,-; Katarina Cvelf, Nonča vas 30,-; Maks Piko, Vidra vas 60,-; Terezija Kužnik, Vidra vas 40,-; Matilda Sumnič, Dob 20,-; Janez Kumer, Brege 60,-; Engelbert Homer, Brege 60,-; Marko Trampuš, Dob 60,-; Christa Trampuš, Dob 60,-; Blaž Miki, Zg. Rute 60,-; Jožefa Lampichler, Radiše 60,-; Elizabeta Lampichler, Radiše 70,-; Hanzi Isopp, Celovec 60,-; Franc Kaiser, Rinkole 60,-; Mirko Perč, Rinkole 20,-; Friedrich Hafner, Rinkole 20,-; Alojz Vavti, Replje 20,-; Anton Jop, Replje 60,-; Roza Polesnik, Vogrče 30,-; Miha Lubas, Vogrče 100,-. Antonija Kimovec iz Gre-binja je pretekli četrtek obhajala rojstni dan, dan navrh pa god. Za ta dvojni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! V Šmarjeti v Rožu je pred nedavnim obhajal 47. rojstni dan Hanzi Kučnik. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Konec preteklega tedna je v Železni Kapli obhajala visok osebni jubilej, 93. rojstni dan in god, Marija Bučovnik. Ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter otroci z družinami in vnuki, ki kličejo slavljenki še na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Dunji VVutte iz Gluhega lesa, ki je z odliko opravila Poroka v romarski cerkvi V romarski cerkvi pri Božjem grobu sta pred nekdavnim stopila pred poročni oltar mag. Margareta Verhnjak z Dvora pri Šmihelu in mag. Hermann VVetschko iz Drveše vasi pri Pliberku. Poročne obrede je opravil pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip, svatba pa je bila na Breškem jezeru. Mladoporočen-ca sta se peljala na medene tedne v Francijo, nato pa si želita v Žrelcu pri Celovcu sezidati svoj dom. Številnim čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki želi novoporočencema na skupni življenjski poti obilo Božjega blagoslova, predvsem medsebojnega razumevanja! ČESTITAMO maturo na BORG v Celovcu. Prijatelji in znanci iskreno čestitajo ter želijo vse lepo in dobro v prihodnje, predvsem uspeha. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. V Št. Jakobu je obhajala 55. rojstni dan Marija Fugger, 60-obletnico življenja pa je slavil Stefan Fugger. Obema iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo hvaležni otroci. Prihodnjo nedeljo bo obhajal rojstni dan Lado Hajnžič z Rebrce pri Železni Kapli. Prizadevnemu občinskemu odborniku EL Železna Kapla iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, NSKS in sodelavci Mohorjeve. Rojstni dan je slavila Bernardka Sadovnik iz Globasnice. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše na nadaljnji življenjski poti! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Margareti Ižep iz Podkraja, Marjeti Krajnc iz Li-buč, Mariji Bricman iz Strpne vasi, Anni Kapp z Blata pri Pliberku in Alojzu Gregoriču iz Male vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani kličejo slavljencem na mnoga zdrava in veselja polna leta! Čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta! Za minuli rojstni dan in god čestitamo tudi Adolfu Piceju ter kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta! Osebni praznik je obhajal krojaški mojster Toni Mišic iz Celovca. Prijatelji iz Kotmare vasi mu ob tej priložnosti prisrčno čestitajo ter kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Lepeni pri Železni Kapli je obhajala rojstni dan Amalija Sadovnik, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V Ločah ob Baškem jezeru je slavila 60. rojstni dan Ani Vidic. Vsi v društvu Jepa Baško jezero ji prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružujejo sosedje, mama in seveda uredništvo NT. Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Citi Razdevšek iz Ka-zaz, Gretki Bučovnik iz Go-selne vasi in Mariji Hribernik iz Gluhega lesa. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Podjuna se pridružuje uredništvo NT. V Št. Gandolfu pri Kotmari vasi je slavila 69. rojstni dan Tinca Kaiser. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in še mnogo srečnih let v krogu družine. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo pevke in pevci Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci. Poslovodja Posojilnice-Bank Pliberk in občinski odbornik EL Pliberk Jurij Mandl iz Libuč bo prihodnjo sredo obhajal rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga uspešna in vesela leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in NSKS. Za dvojni praznik čestitamo Antoniji Kosmak iz Podroja pri Globasnici. Vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! V Gorinčičah pri Št. Jakobu slavita okroglo obletnico življenja Marija Isopp, po domače Lebnova, in Urši Valentinih, po domače Rodarčinja z Rut. Obema kličejo še na mnoga leta v sreči in veselju vsi v društvu Peter Markovič. Čestitke za osebni praznik veljajo tudi Kati Olip in Lojzki Oraže. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki želi slavljencem obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! 7 Rož, Podjuna, Žila Naši kulturni poslanci so praznovali svojo 15-letnico Na suškem gradu je oktet Suha preteklo soboto praznoval svojo 15-letnico. V teku let si je zbor nabral širom po Koroški, Avstriji, Sloveniji in drugje po svetu toliko lovorik in priznanja, daje dobil neformalni častni naziv „poslanci koroške slovenske pesmi in kulture". Pravočasno za jubilej je „Skublnova teta“ oktetovcem podarita nove obleke. Majnika leta 1982 je moški zbor s Suhe prvič nastopil v zasedbi, v kateri je nato kot Oktet Suha nastopal mnoga leta. Bertej Logar, Pepej Krop, Herbert Kulmesch, Jokej Logar, Branko Kolter, Sigi Kolter, Lenart Katz in Franc Opet-nik so s Suhe začeli osvajati srca ijubiteljev lepega petja na Koroškem in širom po svetu. Na mesto prvega dirigenta in pevca okteta mag. Berteja Logarja je v !etih 1988/89 stopil Oto VVutte, katerega je kot pevec nato nadomestil Pavel Olip, zbor pa od leta 1989 naprej glasbeno vodi prof. Matevž Fabijan. Zgodovina okteta se bere skoraj kot ena sama uspešnica. Na Koroškem je oktet nastopil že v 63 različnih krajih, leta 1988 je bil na turneji v Ameriki, leta 1992 je dobil na koroškem zborovskem tekmovanju najvišje odličje. Oktet je poskrbel za svoje kasete in CD plošče pod naslovom Mediterano (1987), Le korajžno (1988), Ena se mi dopadva je (1991) ter Doma po svetu (1996). Oktet je nastopal v radijskih in tv-oddajah kot Club 2, Licht ins Dunkel, Šeitenblicke, Dober dan Koroška, Karnten heu-te, TV Slovenija. Povsod, kjer so oktetovci nastopali, so zapustili sled simpatije in navdušenosti. Temu primeren je preteklo soboto bil tudi obisk na slavnostni 15-let-nici okteta na suškem gradu, kjer Rožečani bili na Primorskem Da Rožekarji ne čepijo za pečjo ali poleti pod lipo zeleno, so dokazali pred kratkim: zagnali so se s Sienčni-kovim avtobusom iz Dobrle vasi na Primorsko! Zaradi izjemne vročine je bila udeležba malce manj številna, cilij pa je bil kljub temu za naša društva nenavaden: Oglej, Repentabor, Trst in Miramar. V starem patriarhovem mestu Oglej smo prisostvovali domači maši in si naglo ogledali znamenite mozaike (cerkev je posvečena sv. Mohorju, kar se izraža v številnih slikah in mozaikih, na katerih je svetnik upodobljen), nato pa smo se pognali v Repenj pri Repentabru na kosilo. Nato smo se spustili dol v Trst in se tam naužili morskega zraka in videli marsikateri slovenski napis (Posojilnice ipd.). Že na poti domov smo zavili v prelepi gradič tik ob morju, Miramar, in se oddahnili v njegovem parku . . . Program priporočamo tudi ostalim društvom. Le eno prošnjo: izberite si hladnejši čas . . . Dvorišče s uš k ega gradu je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. /z Krive vrbe je prišel na Suho „ Vocalensamble Vocalitas". je bilo dvorišče s 500 obiskovalci napolnjeno do zadnjega kotička. Vrsta gratulantov je bila dolga. Glasbeno sta čestitala oktetu „Kvartet bratov Smrtnik" in „Vocal ensamble Vocalitas" iz Krive Vrbe. PIS Žvabek pa je na posebno originalen način s slikami in zgodbami iz življenja vsakega pevca predstavila oktetovce. Predstavnik občine Suha, podžupan mag. Karl Polž, je prinesel čestitke občine in dejal, da je oktet Suha pomemben reklamni dejavnik, na katerega je občina lahko ponosna. Ta pohvala, ki je prišla v tej obliki prvič s strani občine, je oktetovce gotovo posebno veselila. Zahvalo so izrekli tudi podpr. NSKS mag. Vladimir Smrtnik, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, preds. SPZ dr. Avguštin Brumnik. V imenu SAK, ki je z oktetom že leta tesno povezan, pa je spregovoril dr. Ivan Ramšak, ki je predal oktetovcem v znak poveznaosti tudi osem dresov s sliko okteta in zastavo SAK. Po koncertu je bilo še družabno srečanje v gostišču Motschulablick, kjer je bila pripravljena tudi razstava o 15-let-nem delovanju okteta. Silvo Kumer 8 Gospodarstvo Črni oblaki nad zadružništvom se po škandalu na Posojilnici še niso prav razšli, ko je bilo že treba vse skupaj pozabiti in preiti k praznovanju. „Feste soli man feiern wie sie fallen", pravijo Nemci in Zve-za-Bank je svojo 75-letnico praznovala kot Dan gospodarstva bolj potiho, vendar v zelo dostojnem in prazničnem okviru z maturanti Dvojezične trgovske akademije. Zagrebška filharmonija pod vodstvom Nikoiaja Alekseeva. 75-letnica je razpihala črne oblake ebe in zveste stranke je obdarila s povabilom na _ koncert v Evropi vrhunske Zagrebačke filharmonije pod dirigentom Nikolajem Alek-seevom, ki je servirala gostom tudi vrhunski glasbeni bife. Igrala je skladbe smetane evropskih skladateljev, s skladbami od Hačatur-janovega Plesa s sabljami ter Šoštakovičeve Polke in galopa prek Papandopulovega Homma-ge a Bach in Offenbachove Arije Olimpije do Straussove Radetzki-jeve koračnice in Verdijeve Arije Oskarja. Ob tem (in kasnejšem pravem bifeju) pa so se poslušalci lahko delektirali za poslastico tudi nad petjem odlične sopranistke Lidije Horvat Dunjko. Bučni aplavz je zahteval namečke. Koncertna hiša je bila pravi ambient za to proslavo. Vrsta koroških in inozemnih predstavnikov iz gospodarstva in politike se je odzvala povabilu banke, med njimi državni sekretar Slovenije Peter Vencelj, gen. konzul Jože Jeraj, celovški župan Leopold Guggenberger, predsednik dež. šol. sveta Hartmann Glantschnig, šol. nadzornik Tomaž Ogris, preds. slov. osr. org. Marjan Sturm in Nanti Olip, direktor Zveze Joža Habernik, predsJ(Pandierenden Marktvvirtschaft, poli-jischen und sozialen Stabilitat beste-aen gute Voraussetzungen, daG Slo-^snien unter den Staaten sein wird, '('it denen Beitrittsverhandlungen rela-liv rasch aufgenommen vverden. Osterreich verfolgt mit Genugtuung “is vielversprechende vvirtschaftliche Entvvicklung Slovveniens und ist gerne Esreit, seine eigenen Erfahrungen aus dem BeitrittsprozeG in den intensiv ge-fflhrten bilateralen Dialog einzubrin-9sn. Und sich der Europaischen Union an- 9®nahert. Ich selbst habe in diesen funt Jah-j®n intensive Kontakte zu zahlreichen ^srtretern der Republik Slovvenien ge-nabt und hier insbesondere zum Pra-s'denten Milan Kučan, der zur Ent-"'icklung und Festigung des politi-Schen Systems in der Republik Slovve-dien viel beigetragen hat und in Euro-Pa und in Osterreich ein geschatzter Ossprachspartner ist. Auch die Kon-takte zvvischen slovvenischen und Angesichts der geopolitisch sensi-blen Lage am Rande einer noch vielleicht auf Jahre hinaus politisch nicht konsolidierten Region ist eine souve-rane, europaisch orientierte Republik Slovvenien tur Osterreich - einem un-mittelbaren Nachbarstaat - von vitaler Bedeutung. Das Nahverhaltnis Osterreichs zu seinem sudlichen Nachbarn manife-stiert sich auch in zahlreichen grenz-uberschreitenden Aktivitaten und z. B. in der gemeinsamen Mitgliedschaft in der auf Regionalkooperation ausge-richteten Zentraleuropaischen Initiati-ve (CEI) und in der Arge Alpen Adria. Es ist mir daher ein besonderes An-liegen, gemeinsam zur vveiteren Ver-tiefung der traditionell ausgezeichne-ten Zusammenarbeit zvvischen unse-ren Staaten beizutragen und auch in Zukunft erfolgreich an einer fruchtba-ren und dynamischen Partnerschaft zvvischen unseren Landern zu arbei-ten. osterreichischen Parlamentariern ha-ben zur Verbundenheit unserer bander einen vvichtigen Beitrag geleistet. Ich vvunsche der Republik Slovvenien tur die nachsten Jahre eine gesicherte vvirtschaftliche Entvvicklung verbunden mit sozialer Gerechtigkeit im Inneren und zielfuhrende Schritte in Richtung eines Beitrittes zu Europaischen Union. Was ich als Prasident des osterreichischen Nationalrates dazu beitragen kann, vverde ich-so wie in der Ver-gangenheit - auch in Zukunft tun. IZ TUJIH ČASOPISOV »Graditelj mostov ob zibelki Slovenije" Frankfurter Allgemeine Zeitung je v izdaji z dne 17. 8. 1995 v daljšem prispevku predstavila delovanje Karla Smolleja. Še posebej poudarja Smolleje-ve zasluge za osamosvojitev Slovenije. Als die „Jugoslawische Volksarmee" (JVA) der ab-gefallenen Slovvenen an den Kragen vvollte, logierte ein Mann im „Hotel Slon11 zu Laibach. Eines Morgens um drei schrillte das Zim-mertelefon. Schlaftrunken nahm er ab. Am anderen Ende rief jemand in die Mu-schel: „Sie schlagen los." Da vvar der Angerufene hellvvach. Er verlangte nach dem verabredeten Stich-wort. Als er es vernommen, vvuBter er, was zu tun vvar. Nacheinander verstandigte er Alois Mock, damals osterreichischer AuGenmi-nister, mit dem ihn Rešpekt und Freundschaft verbin-det, und diplomatische Ver-treter vvestlicher Staaten in VVien, mit denen er auf ver-trautem FuG stand, vom Angriff auf den jungen Staat. Der das Signal gab, vvar Slovveniens Ministerprasi-dent Peterle; der es vveiter-leitete, Karel Smolle, ein Osterreicher slovvenischer Volkszugehorigkeit. Die Konspiration solite sich auch in den folgenden Tagen und Nachten be-vvahren. Wenn das abge-schnurte Laibach mit der Welt Verbindung aufnahm, so uber jenen fingierten Kontakt im „Slon“. Prasident Kučan, Regierungs-chef Peterle, die Minister Rupel (AuBeres) und Janša (Verteidigung) als die ent-scheidenden Manner damals durften auf ihn bauen, da gevviB vvar, daG man sie im Regierungsbunker ebenso abhorte, wie es Janšas Leuten gelungen vvar, den JVA-Funkverkehr zu verfolgen. Kare/ Smol/e So appellierte Smolle in ihrem Auftrag an die KSZE und versorgte in den kriti-schen Stunden den ameri-kanischen Militarattache zu VVien mit Informationen uber den Zug Belgrader Panzer gen Laibach sovvie uber das Aufgebot der JVA-Kriesgsmarine vor der slovvenischen Kuste. Und sie-he da, plotzlich machte sie kehrt. Mit dem befreunde-ten osterreichischen Innen-minister Loschnak hatte Smolle arrangiert, daG die Flugzeuge der slovvenischen Luftfahrtgesellschaft „Adria Air" nach Klagenfurt, G raz und Linz ausgeflogen vverden konnten, um sie vor der LVA-Luftwaffe zu ret-ten. Die Laibacher Fuhrung betraute den „Geburtshel-fer“ Slovveniens mit dem Aufbau der ersten Aus-landsmissionen. Smolle vvurde Vertreter der Republik in Osterreich und rich-tete die Botschaft in VVien sovvie das Konsulat in Klagenfurt ein. (FAZ, 17. 8. 1995) 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE V C: e p r a v ^so nekateri zlona-merneži pred osamosvojitvijo grozili, da tako mala država, kot je Slovenija, ne bo preživela niti leto dni, se je pokazalo prav nasprotno. V začetku devetdesetih let so vsi ekonomski kazalci (družbeni bruto proizvod, industrijska proizvodnja, produktivnost, izvoz ipd.) resda močno padli, toda že leta 1994 so se negativni gospodarski trendi ustavili, lani pa začeli rasti. Družbeni bruto proizvod se je povečal za 4,8 odstotka, industrijska proizvodnja za 4,3 od-stoka, izvoz za 6 odstotkov, produktivnost za 3,8 odstotka, inflacija se je po zaslugi restriktivne politike Banke Slovenije znižala iz prek 30 odstotkov na 8,6 odstotka, stopnja brezposelnih se je ustavila na 13 odstotkih in še pada, družbeni bruto proizvod na prebivalca pa znaša skoraj 10.000 ameriških dolarjev. Takšen gospodarski razvoj Slovenijo že uvršča tik za najbolj razvite evropske države, med državami nekdanje vzhodne Evrope pa je že zdaj ekonomsko najmočnejša država. Trge, ki jih je Slovenija imela, ko je bila še v Jugoslaviji, so podjetja s težavo, vendar uspešno nadomestila z zahodnoevropskimi trgi, kamor država proda 70 odstotkov svojega izvoza. Letošnje leto bo zaradi socialnih težav in povečane javne porabe malo slabše, vendar gospodarstveniki upajo, da bodo ekonomski kazalci ostali na ravni leta 1995. DR. JANEZ DRNOVŠEK „Med Slovenijo in Avstrijo ni posebnih odprtih vprašanj" Predsednik slovenske vlade v ekskluzivnem pogovoru za Naš tednik o avstrijsko-slovenskih odnosih in o odnosu Slovenije do koroških Slovencev. Pet let slovenske suverenosti: vaša bilanca? Res je, peta obletnica osamosvojitve je neka primerna točka za ovrednotenje dosedanjega dela. Če recimo pogledate nazaj in se spomnite položaja Slovenije ob osamosvojitvi, ko je bilo še veliko dvomov, ali lahko majhna država sploh preživi v nestabilnih razmerah v tem delu sveta. Rečemo lahko, da smo v Sloveniji v zadnjih petih letih opravili ogromno delo. Zgradili smo moderno državo, zasnovano na načelih parlamentarne demokracije, tržnega gospodarstva in doslednem spoštovanju človekovih pravic. Uveljavili smo se, tako v srednjeevropskem kot na širšem mednarodnem področju kot element stabilnosti, kot država, ki je uspešno načrtovala in izvedla zahtevne politične in gospodarske reforme, kot država, ki je z zvrhano mero politične modrosti in že prislovične slovenske previdnosti uspela pobegniti iz balkanskega kotla nestabilnosti. Zaživeli smo polno življenje v razviti, zahodni Evropi, kamor mo pravzaprav vedno tudi Spacali. Nedavni podpis pridruženega članstva v Evropski uniji je v tej luči za Slovenijo izjemnega pomena. Rekel bi, da je to nekakšen drugi del slovenske osamosvojitve. S katerimi najvažnejšimi odprtimi vprašanji je slovenska vlada soočena v sedanjosti? Z zadovoljstvom ugotavljamo, da proces gospodarske preobrazbe navkljub nekaterim težavam dobro poteka, da je proces privatizacije praktično zaključen, da se gospodarska rast nadaljuje, da smo uspeli zadržati in celo znižati raven nezaposle- nosti, da se je podjetniška iniciativa na Slovenskem zelo razmahnila. Vsi ti dejavniki bodo gonilna sila našega gospodarstva tudi v prihodnje. Cilj Slovenije je gospodarsko in politično stabilna država v tem delu Evrope. Seveda pa je bila vlada zadnja leta zelo intenzivno angažirana na projektu vključevanja Slovenije v EU in NATO. Menim, daje Slovenija med najresnejšimi kandidatkami za polnopravno članstvo v EU in NATO. Seveda pa je pomembno poudariti tudi dobrososedske odnose, katerih krepitev je eno od osnovnih načel slovenske zunanje politike. In katere naloge čakajo na slovensko vlado v prihodnosti? Prepričan sem, da bo Slovenija s priključevanjem v EU dosti pridobila. Vprašanja gospodarskega razvoja in modernizacije celotne družbe pa bodo seveda ključnega pomena. Naša vlaganja v razvoj kadrov, v doseganje odličnosti tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, v razvoj trgov storitev, dobrin in kapitala, v dolgoročni razvoj ko- Odnosi s koroškimi Slovenci so dobri, vendar vedno obstajajo možnosti za njihovo izboljšanje, še posebej z vidika manjšine. DR. JANEZ DRNOVŠEK munikacijske infrastrukture, to so nekateri od dejavnikov, ki bodo oblikovali Slovenijo prihodnosti. Mislim, da je pomembno, da se vsi zavemo, kakšen velik izziv in priložnost je vključevanje v EU za vse nas kot posameznike, seveda pa tudi za našo državo. Slovenija bo ravno v EU lahko nadaljevala s tempom pozitivnih sprememb, ki smo jih pred petimi leti sprožili z našo opredelitvijo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Odnos Avstrija - Slovenija: katera konkretna vprašanja so za slovensko vlado prioritetnega značaja? Odnosi med obema državama so tradicionalno dobri, tako na političnem kot na gospodarskem področju. Po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije z Evropsko unijo in v procesu našega nadaljnjega vstopanja v EU bo pomembna izmenjava stališč med državama. Slovenija ceni pripravljenost Republike Avstrije za posredovanje izkušenj o vključevanju v EU in pri strukturnem dialogu, kar bo za Slovenijo izredno koristno. Zelo pomembna je skrb Republike Slovenije za položaj slovenske manjšine v Avstriji. Stik z maternim jezikom je zelo pomemben, zato si slovenska vlada med drugim prizadeva za izboljšanje pogojev tam, kjer živi manjšina. Pomembno je tudi gospodarsko sodelovanje. Pri izvozu je Avstrija peta trgovinska partnerica Slovenije, pri uvozu pa je na tretjem mestu. Slovenija si bo prizadevala zmanjšati deficit v blagovni menjavi med državama. V katerih zadevah se reševanje odprtih vprašanj med 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE 9 Slovenijo in Avstrijo najbolj zatika? Med Slovenijo in Avstrijo ni : Posebnih odprtih vprašanj. Odnosi med državama so dobri, sodelovanje je odlično tudi na multilateralnem področju, kot na Primer v okviru Srednjeevropske pobude, kjer je Avstrija trenutno predsedujoča, kot tudi v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran. Zaradi podobnih interesov in stališč državi dobro sodelujeta tudi v drugih mednarodnih organizacijah. Kako ocenjujete odnos med koroškimi Slovenci in njihovo matično državo Slovenijo? Med predstavniki Republike Slovenije in koroških Slovencev Poteka neprestan dialog. Ustalite se je praksa konzultacij pred srečanji najvišjih slovenskih Predstavnikov z avstrijskimi. Odnosi so dobri, vendar vedno obstajajo možnosti za njihovo 'zboljšanje, še posebej z vidika manjšine. Slovenska ustava predvideva tudi skrb za zamejske Slovence. Kako konkretno lahko Slovenija svojo ustavno obveznost najbolj uspešno izpolnjuje? Vlada Republike Slovenije je v okviru izpolnjevanja ustavne obveznosti sprejela več ukrepov. Sodelovala je pri pripravah Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki je sedaj v parlamentarni proceduri. Ustanovila je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vlada pripravlja predlog zakona o finančni podpori slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu. Ustanovljen je bil Kontaktni komite za sodelovanje med Republiko Slovenijo in Zvezno deželo Koroško, ki se ukvarja predvsem s poglabljanjem že razvitega sodelovanja na konkretnih Področjih oziroma projektih. Pomembno je tudi dejstvo, da smo po osamosvojitvi z Republiko Avstrijo sklenili 17 sporazumov, nekaj pa jih je še v pripravi (npr. o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, zaščiti investicij, kmetijskem sodelovanju, kulturnem sodelovanju ipd). Poleg neposrednega dialoga in pomoči lahko Slovenija svojo ustavno obvezo do zamejskih Slovencev izpolnjuje tako, da razvija, krepi in vzdržuje dobre odnose s sosedami, v katerih ti živijo - z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. JANEZ JANŠA „Za ohranitev in razvoj nacionalne identitete" Kot obrambni minister v prvi vladi demokratične Slovenije je bil eden od očetov samostojne slovenske države. Samostojna slovenska država obhaja svoj 5. rojstni dan. Je bilo rojstvo države zelo ogroženo? Rojstvo slovenske države je bilo ogroženo že na samem začetku. Šele po desetih dneh porodnih krčev smo bolj ali manj svobodno zadihali. Kateri dejavniki so to rojstvo ogrožali, kateri olajšali? Rojstvo so ogrožali jugoslovanski tanki in nepripravljenost Zahoda, da bi priznal novo državo. Nekaj nasprotovanja je bilo tudi doma, toda zaradi spleta srečnih okoliščin in velikanske plebiscitne večine se tisti, ki so nasprotovali dejanski neodvisnosti Slovenije, niso upali javno natančno oblikovati svojega stališča. Rojstvo je olajšala predvsem enotnost Slovenk in Slovencev, ki je bila večja od enotnosti med strankami. In dobra pripravljenost na oborožen poseg JLA. Nastajajoča slovenska vojska in policija sta vlivali občutek zadostne garancije, kar je bilo psihološko zelo pomembno. Je Slovenija po petih letih v položaju, ki ji zagotavlja državno identiteto v prihodnosti? Da. Vendar nič ni dano za vekomaj, državnost in nacionalna identiteta še posebej ne. Danes splošni razvoj v Sloveniji ni obrnjen popolnoma v pozitivno smer, zato je določena skrb vseeno na mestu. Mislim pa, da bo že drugo leto korenito bolje. Obstajajo jasne predstave o tem, kaj naj bi bil slovenski nacionalni interes? V programu Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) obstajajo. To je ohranitev in razvoj nacionalne identitete in slovenske državnosti, gospodarski in splošnodružbeni razvoj, povezava slovenskega naroda ne glede na to, kje živi, v celoto, ki jo ne režejo ideološke delitve, moralna prenova ter odprtost v svet, kar vključuje tudi enakopraven vstop v Evropsko zvezo ob ohranitvi lastne identitete. Kaj naj bi konkretno vsebovala politika slovenskega nacionalnega interesa? Vsekakor ne to, kar sedaj počne naša vlada. V pridruženo članstvo EU smo bili sprejeti na repu vzhodnoevropskih in baltiških držav in plačati smo morali večjo ceno kot drugi. S tako politiko nacionalni interes samo trpi. Politika slovenskega nacionalnega interesa mora biti jasno izražena kot pot do prej omenjenih ciljev. Vidite za tako politiko realistične možnosti? Vidim. Takšno realno možnost bomo odprli z zmago strank Slovenske pomladi na letošnjih državnozborskih volitvah. Janko Kulmesch D; le nacionalizacija in privatizacija sta Slovenijo v petih letih samostojnosti močno pretresale. Zakon o denacionalizaciji, ki predvideva vračanje premoženja tistim, katerim je komunistična oblast po drugi svetovni vojni neupravičeno odvzela zasebno lastnino in jo podržavila, se skoraj ne izvaja. Zato na slovensko vlado letijo upravičene kritike, naj pospeši postopke vračanja premoženja, saj je bilo do zdaj vrnjenega manj kot polovico zahtevanega. Predvsem Združena lista socialnih demokratov si je v teh letih močno prizadevala, da denacionalizacijskih postopkov ne bi izpeljali in popravili po vojni storjene krivice. Predvsem gre za nenehne poskuse revizij zakona in upiranje tistih, ki bi morali premoženje vrniti prvotnim lastnikom. Postopki denacionalizacije, ki razdvajajo Slovence, najbrž ne bodo rešeni pred koncem tisočletja. Prepočasno izvajanje denacionalizacijskih postopkov pa ovira privatizacijo, ki se ne odvija po načrtih tudi zaradi številnih kraj državne lastnine s strani zasebnih podjetij, tako da ima Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje veliko dela z revizijami v prek tisoč podjetjih. Skupna vsota oškodovanja družbene lastnine bo presegla dve milijardi nemških mark, zanimivo pa je, da zaradi kriminala belih ovratnikov še ni nihče bil obsojen. 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE DR. MATJAŽ KMECL „Za strpno enotnost v različnosti" V času osamosvojitve Republike Slovenije je predstavljalo državni vrh petčlansko predsedstvo. Poleg Milana Kučana, Cirila Zlobca, Ivana Omana in dr. Dušana Pluta je bil član predsedstva tudi dr. Matjaž Kmecl. Zakaj je po Vašem mnenju osamosvojitev uspela? Zaradi popolne enotnosti. Praktično glede tega ni bilo ene same izjeme; s prispodobo rečeno - nobenega Husaka. Iz spomina je pomalem že ušlo, da so se zlasti v drugi polovici osemdesetih let vse močnejšemu beograjskemu centralizmu najbolj izpostavljeno upirali Popit, Stanovnik, Kučan, da so na milijonskih mitingih ob izlivu Save v Donavo vpili geslo „Sm6le-d6le“ in podobno. Osamosvojitev je uspela v svojevrstni interakciji močne opozicijske skupine izobražencev, takratnega političnega vodstva Slovenije in seveda predvsem zaradi globoke in enotne volje vseh prebivalcev Slovenije, celo velikega dela priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik; nikoli nismo na primer preveč poudarjali, da je izid referenduma za osamosvojitev statistično jasno pokazal, kako zelo so za osamosvojitev glasovali tudi ti priseljenci. In če smo zelo odkritosrčni: povrhu je bilo precej sreče, jugoslovanska vojaška mašinerija bi nas lahko zmlela - poglejte Bosno, bili smo na robu takšne kataklizme. Razlog, da nas ni, je bil najbrž v pre-senečenosti in dejanski človeški, neideološki sprepletenosti takratne jugoslovanske vojske s prebivalstvom (številni mešani zakoni, prijateljstva, sošolci ipd.). Vse to je narekovalo človečnost v ravnanju; ta in oni je iz stiske pobegnil s samomorom, tako da tudi „zanje“ ni bilo lahko. V katerih konkretnih zadevah se je najbolj zatikalo? Bali smo se na primer za naše fante, ki so tisti čas služili vojaški rok po vsej Jugoslaviji - kako se bodo vrnili; na drugi strani so prišle v Slovenijo demonstrirat srbske matere za svoje sinove; to je bil priljubljen in učinkovit način miloševičevske politike: nahujskati takšno ali drugačno množico in jo poslati gor „pod Alpe“. Naj spomnim samo na poskus izvoza jogurtne revolucije" v Slovenijo tik pred tem, 1. decembra („dan ujedinjenja"); takrat je - še,.komunistična" - oblast v Ljubljani tako temeljito nastavila roge, da so se ustrašili in jih na koncu ni bilo. -Drugače pa je bilo problemov dovolj, ob vsem tveganju je bilo treba vso državno organizacijo pre-snovati na novo. Recimo carino, ki je bila dotlej zvezna: boj zanjo je bil boj za slovensko suverenost na mejah, v njem je bilo prvič uporabljeno tudi orožje. V čem vidite po petih letih osamosvojitve glavne probleme slovenske države? Problem vseh neustaljenih demokracij je - celo že po Aristotelu: na eni strani pomanjkanje pravil, tako da velja eno samo, temeljno - popolna pravica vsakogar do vsega, kar pelje v anarhoidnost; na drugi strani pa nove oblike samovolje in oslabitev morale - na površje se pririne ohlokracija, uli- ca in njene metode; nesramnost, brezobzirnost; zamenjavanje demokracije s slabimi manirami, gospodarjenja s krajo, lastninjenja s prilaščanjem, informiranja s podtikovanjem. Žal je tega precej - preveč! - tudi v Sloveniji, da bi teklo vse optimalno. Kaj naj konkretno vsebuje slovenski nacionalni interes? Moje prepričanje je, da je slovenski nacionalni interes kultur-no-civilizacijska samoohranitev; to pa je tudi interes globalne civilizacije, ki bo toliko razvitejša in zmogljivejša, kolikor več raznoter-nosti, tudi narodnih, bo premogla. Tako nas nedvoumno prepričuje zgodovina, če smo se od nje pripravljeni kaj naučiti. Saj se ve, da bi tudi narava izumrla, če bi v njej obstajala ena sama vrsta bitij; čim več različnih je, toliko bolje (tkim. ekosistemi). Slovenija se trudi za polnopravno članstvo v Evropski zvezi. Ali ne obstaja nevarnost, da bo kot majhna država soočena s podobnimi problemi kakor npr. koroški Slovenci kot narodnostna manjšina? S takšnimi problemi se moramo Slovenci kot maloštevilen narod sprijazniti v vsakem primeru - v Evropski zvezi ali zunaj nje. Evropska zveza preživlja prav zdaj izjemno pomembno obdobje privajanja na najrazličnejše drugačnosti; hočešnočeš se morajo do nedavnega zgodovinsko sprti narodi navaditi medsebojne strpnosti, veliki majhnih, sever juga -če se ne bodo, bo Zveza postopoma in sprva skoraj nevidno zginila. Toda v združenost jo bodo silili drugi podobni velesistemi, Amerika, Daljni vzhod, Oceanija, tako bo omenjeno privajanje ob vsem škripanju z zobmi in grenkih občutkih nujno. Formula: veliki i bomo samo, če bomo vsi skupaj veliki in če se navznoter ne bomo ^ delili, je lahko ugodna za ohranitev nacionalnih kultur, tudi majhnih. Ne bo pa lahko; manjši ko boš, težje bo; še zelo dolgo bomo morali zelo paziti na svojo kultur- j no odpornost in razvitost. Kako zagotoviti slovensko identiteto v evropskem morju? S samoumevnim vključevanjem v evropsko in svetovno gospodarstvo ter z veliko manj samoumevno, pa skrajno občutljivo in najbrž pogosto tudi požrtvovalno skrbjo za svoj jezik in kulturo; z neke vrste odprto zaprtostjo. S prepričanjem, da nismo tako veliki, da bi se mogli samozadostno zapreti vase (sicer pa: kdo je v današnjem svetu sploh tako velik?), in da smo premajhni, da bi lahko obstali brez posebne skrbi zase. Razni teoretiki zagovarjajo tezo, da je treba narodnostne meje podreti oz. namesto narodnostne identitete ustvariti regionalno in supranacional-no. Vaše mnenje o tem? Narodnostnih mej ni mogoče podreti; so, kakršne so. Ali je mogoče narodnostne identitete nadomestiti s čim drugim, pa je posebno vprašanje. Regije so lahko megaregije, karkršna je kot publicistični pojem Srednja Evropa, ali pa mikroregije, kakršna je recimo Podjuna, ali celo supraregije, kot je Evropa: skratka, obstajajo na številne načine, pri čemer se ena regionalnost preliva v drugo: Podjuna je regija sama za sebe, je evropska, srednjeevropska in je seveda koroška, ali pa je slovenska. Med seboj te reči niso zamenljive; ni mogoče preprosto štajerske regionalnosti nadomestiti s srednjeevropsko, štajerska pač ostane štajerska, naj to kdo hoče ali noče; hkrati ostaja hočešnočeš tudi srednjeevropska (po kunderovsko ali handkejevs-ko, kulturno ali meteorološko; ali kako drugače). Vse skupaj je politiziranje; pogosto politiziranje iz zadrege. Ali lahko naštejete najmanj 5 pogojev, na katerih mora temeljiti kulturnopolitično delovanje zamejskih Slovencev, da bi jim bilo zagotovljeno preživetje? Strpna enotnost v različnosti: prvič, drugič, tretjič, četrtič in petič. 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE Spiegelreich Europas Januskopfig war Jože Javoršek gevvesen wie sein genialen Intimfeind Edvard Kocbek, der Dichter zvvischen Katholi-zitat und Existenzialismus, auch er versehrt von der Politik des Jahrhunderts. Seine noble To-tenmaske schaute seinem Sohn, dem Graphiker und mir zu, als wir in Ljubljana am ..Karntner Heimatbuch" arbeite-ten. Einen Januskopf tragt der Ma-ler Zoran Musič. Eines seiner Antlitze schaut nach VVesten, in den Glanz der Hofhaltung des Prasidenten Mitterrand, wo er der wenigen einer war, die die VVurde des Geistes im Dickicht der Politik vertraten. Das ande-re Antlitz kann sich nicht los-reiBen von den Totengebirgen, die sich einst in Dauchau vor ihm aufturmten. Bertram Karl Steiner, kulturni urednik dnevnika „Karntner Ta-geszeitung", je bii od vsega začetka velik zagovornik samostojne 'slovenske države. nien vveder vvunschensvvert noch erreichbar als diese. Ein konzentriertes Europa in der Herzgrube des Kontinents zu sein, zu erhalten und zu kultivie-ren. Keine leichte Burde tur ein kleines Volk. Allein, nur weil sie dieser Sendung Last tragen, vermochten sich die Slovvenen der Ubermacht zu ervvehren. Sie werden eine schone Zukunft ha-ben, wenn sie in ihrem Teil Mit-teleuropas das uben, was der januskopfige Magier und Kunst-ler Marko Pogačnik die „Heilung der Landschaff nennt. BERTRAM KARL STEINER blinden Flecken und die Bangig-keit, mit der Historie dieses Jahrhunderts zu Bande zu kom-men, ist ihm nicht fremd. Als Nachbarn steht es mir nicht zu, in diese Bereiche einzudringen. Ich habe mich damals, als die Kampfhubschrauber wie Hornis-senschvvarme uber Emona ein-fielen, mit meinen slovvenischen Freunden geangstigt und mit Kommentaren in der neuen Karntner Tageszeitung dagegen angeschrieben, daB das alte, neugeborene Zvvischenreich nicht von Panzerketten nieder-gewalzt werde. Vor 70 Jahren schon hat-te es der osterreichische Okkul-tist und Dichter Fritz von Herz-manovsky Orlando in seinen heutigen Grenzen gevveissagt: Als Spiegelreich, in dem sich dereinst das ganze Abendland in allen seinen Facetten vvieder-finden soli. Vor vvenigen Tagen erst muB-te der Panzer der jugoslavvi-schen Armee im Schilf neben der StraBe nach Koper resi-gniert haben. In einer Stunde vvurden wir in der Wildnis eines winzigen Gartens uber Piran sit-zen und schwarzen Teran auf die Manen jenes geheimnisum-witterten Toten trinken, der uns zwei Jahre zuvor die Unabhan-gigkeit Sloweniens prophezeit hatte. Unter meinen slovveni-schen Freunden gibt es einige, die zusammenzucken, wenn sein Name talit, sie mogen mir’s (und ihm) nicht nachtragen. Es war mein Freund Jože Javoršek. Eine janushauptige Gestalt zvvischen der Brutalitat der Politik und den Weihen der Dichtung, zvvischen zentraleuropaischem Nihilismus und franzosischer clarte. Wir hatten uns auch um die vvuchernden Stauden und Ranken, um ihre Population aus Eidechsen und Katzen im Gar-ten des Verstorbenen gegramt, als wir am 26. Juni 1991 im Fernsehen mitansehen muBten, wie Panzerketten den dionysi-schen Jubel der Prešeren-Flym-ne uberdrohnten. Das kostliche Geschenk, das die guten Feen am 26. Juni dem jungen Staat in die VViege legten, heiBt Vieldeutig-keit: Eine an- Und das Doppelgesicht des Malers Jože Tisnikar, der im profanen Leben in der Prosektur von Slovenj Gradec arbeitet, auch es blickt in den Tartarus, den die Griechen in den Hohlen von Postojna und Škocjan ver-muteten und umfaBt gleichzeitig die uppigen Kuppen der Sud-steiermark. Es sind durchvvegs januskopfige Gestalten, keine Feldher-ren, keine Herrscher, die sich mir aufdrangen, vvenn von Slo-wenien die Rede ist, jenes Zwi-schenreiches, dem vor funt Jahren das gleichermaBen rare vvie doppeldeutige Gluck vviderfah-ren ist, zum Staate zu vverden. Ein Zvvischenreich, wo sich krachledernes Steirertum mit Venedigs Sinnlichkeit vermischt, wo sich die vervvehten Dufte des alten Orients in den brokatenen Brusttucheln der Oberkrainerin-nen halten. Ein heiteres Jerusa-lem als das Original befindet sich in seinen Gemarken und in-mitten des ganzen das liebliche Ljubljana, die Erdbebenstadt der Drachen und der Nixen, verfuh-rerisch in ihrer Untergrundigkeit, untergrundig in ihrer Ver-fuhrungskraft. Was nicht heiBen soli, daB sich nicht auch unter Slo-weniens Territorium Kavernen erstrecken, angefullt mit uner-lostem Totenge-bein. Auch Slovvenien besitzt seine dere Iden- titet ist tur Slovve- petek. 21. junij 1996 pe 21 DR. MATEVŽ GRILC „Skupno demokratično zastop stvo je predpogoj za uspešen razvoj koroških Slovencev" Pogovor je vodil Janko Kulmesch Dolgoletni predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je poznavalec sloven-politike z neprecenljivimi izkušnjami in se še posebej dobro zaveda pomena, ki ga ima slovenska matična država za Slovence v zamejstvu. Kako si kot predsednik NSKS in osebno doživljal osamosvajanje Slovenije? Kot takratni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev sem seveda z velikim zanimanjem spremljal osamosvajanje Slovenije in smo bili politični predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem tudi vedno dobro informirani. Bil sem tudi na slavnosti v Ljubljani, na kateri je bila izklicana osamosvojitev Slovenije in kateri je sledila vojna v Sloveniji. Pravočasno sem zapustil pred vojnimi dogodki Ljubljano. Spominjam se, da sem v teh dneh napolnil stanovanje in hišo s slovenskimi državljani, ki se niso mogli vrniti zaradi vojnih dogodkov v Slovenijo oz. z otroki poznanih družin, ki so še ušli vojni v Sloveniji. Z veliko prizadetostjo sem sledil tem dogodkom in se veselil konca vojne, v kateri je dokazal slovenski narod močno voljo do samobitnosti in pripravljenost se boriti za svobodno Slovenijo. Si z razvojem Slovenije v zadnjih petih letih zadovoljen? Odgovor na to vprašanje je seveda odvisen od tega, _kakšen razvoj je kdo pričakoval. Če upoštevamo, da je postala Slovenija prvič v zgodovini samostojna in demokratična, potem je treba biti z razvojem v zadnjih petih letih zadovoljen. Na katerih področjih je Slove- nija dosegla bistvene napredke? Namen Slovenije je bil od vsega začetka tesnejša integracija v Evropo in zoperstavljanje poskusom neke restitucije stare Jugoslavije. Zapadna Evropa in Združene države Amerike so se po moji oceni dokončno odločile, da popolnoma integrirajo Slovenijo v Evropo; le tako je možno razumeti zadnji kontrakt Slovenije z Evropsko unijo, s katerim je postala Slovenija asociiran član. Nihče ne dvomi, da bo Slovenija v nekaj letih polnopravni član Evropske unije. Ker je bil torej to od vsega začetka namen demokratične Slovenije, je prav v tem vprašanju dosegla največje napredke. Glede katerih postavk je njena bilanca negativna? Državljani Slovenije so v velikem številu mnenja, da je gospodarski napredek prepočasen. Zdi pa se mi, da so ti preveč pričakovali od demokratične in samostojne Slovenije. Pot v tržno gospodarstvo je težja, kot si je marsikdo mislil in navsezadnje je bilo treba preusmeriti trg v srednjo in zapad-no Evropo in je Slovenija izgubila takorekoč čez noč tržišče na Balkanu. Globalno gledano se mi zdi zato tudi gospodarski razvoj zadovoljiv in v okviru pričakovanj, pri čemer je treba posebno poudariti, da so se izkazali Slovenci na gospodarskem področju kot zelo iznajdljivi, inovativni in podjetni. ek, ^tek, i96 21 • junij 1996 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE Prav pri delu koroških Slovencev vidim zaskrb-Ijajoč razvoj, ki meri v popolno integracijo slovenske narodne skupnosti v avstrijske institucije in njeno odtujitev od države matičnega naroda. Odtujitev od države matičnega naroda na vseh področjih bi dejansko pomenila narodnostno smrt za koroške Slovence, ki bi odpadli od debla kot suha veja. Večji problem, kot ga nekateri v Sloveniji vidijo, bi lahko postal v zvezi s tako imenovano nemško-govorečo oz. staroavstrijsko manjšino v Sloveniji. Precejšnje težave ima Slovenija s sosedi in sicer s Hrvaško, 'talijo in v neki meri tudi z Avstrijo. Teh sosedskih odnosov še ni d°cela rešila in jih bo v najkrajšem času morala, kajti slabi j odnosi s sosedi bremenijo celo-' ten razvoj države. Problemi so zoani in jih ne bom ponavljal. Tudi v Avstriji se pojavljajo različni interesi v zvezi s Slovenijo, ki so seveda, predvsem na gospodarskem področju, deloma tudi 'egitimni. Večji problem, kot ga nekateri vidijo, pa bi lahko postal v zvezi s tako imenovano nemš-kogovorečo oz. staroavstrijsko manjšino v Sloveniji. Avstrija bi znala to vprašanje umetno napihniti in ga uporabljati tudi za druge interese. Slovenija bo mo-ra'a biti previdna in čimprej rešiti to vprašanje v bilateralnih pogajanjih z Avstrijo. Kaj si od demokratične samostojne Slovenije najbolj pričakoval za koroške Slovence? Odnosi med koroškim Slovenci in Republiko Slovenijo so bili žo dalj časa pred osamosvojitvijo dobri in je bil vpliv Slovenije na razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem velik, kar je Popolnoma normalno. Koroški Slovenci smo bili pred osamos-v°jitvijo Slovenije tarča napadov oemškonacionalnih krogov, ki so nas vedno spet postavljali v „ko-munistični kot". Po demokratizaciji Slovenije teh napadov ni več, četudi si izmišljujejo druge in nekateri postavljajo lojalnost koroških Slovencev do Avstrije pod vPrašaj, kar je seveda lažna propaganda. Pričakovanja z moje strani so bila tudi v smer, da bo z demokratičnostjo v Sloveniji postal tudi močnejši demokratičen razvoj znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V katerih manjšinsko političnih zadevah je RS izpolnila Tvoja pričakovanja? In v katerih Te je razočarala? Tudi na ti vprašanji je možno odgovoriti le diferencirano, glede na to, katera pričakovanja so bila realna. Samostojna Slovenija se po moji oceni še ni dokopala do državniškega odnosa v zvezi z vprašanji narodnostnih skupnosti, ki živijo izven države matičnega naroda. Ni še definirala, kaj od teh narodnih skupnosti pričakuje in kakšne naloge naj manjšine opravljajo v meddržavnih odnosih. Menim, da se Slovenija deloma premalo zaveda, da obstaja njena državna indentifi-kacija v pripadnosti njenih državljanov k slovenskemu narodu, ki se bi morali tega seveda v večji meri zavedati. Potem bi dobile manjšine izven meja Slovenije, ki živijo ob robu naselitvenega območja Slovencev, svojo funkcijo, ki je na eni strani obrambna, na drugi strani povezovalna. Ta razmišljanja nikakor ne grejo v smer nekega iredentizma, vendar pa utemeljujejo interes Slovenije na obstoju narodnostnih manjšin izven države. V resoluciji o manjšinah, ki je ravno v teh dneh in tednih v diskusiji in ki naj bi jo sprejel slovenski parlament, zastavlja Slovenija svoja gledanja na manjšine pravilno in upam, da bo dobila v parlamentu tudi ustrezno večino. Tvoje veljavno politično načelo je: Koroški Slovenci brez tesnega sodelovanja z matično državo ne morejo preživeti, Slovenija pa je dolžna, jih pri njihovih prizadevanjih za preživetje vsestransko podpirati. Kako ocenjuješ prihodnost odnosov med koroškimi Slovenci in njihovo matično državo? Sprejemljiva baza za odnose v prihodnosti bi bila prav imenovana resolucija, ki upošteva dejstvo, da koroški Slovenci nismo le neka jezikovna manjšina, ampak narodna manjšina. Njeni pripadniki se zavedajo, da so člani slovenskega naroda in avstrijski državljani. S sprejetjem take resolucije bi slovenska država izra- zila pričakovanje po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kar je -in o tem sem globoko prepričan - predpogoj za uspešen razvoj koroških Slovencev. Seveda pa bodo ti odnosi odvisni tudi od koroških Slovencev samih. Prav pri delu koroških Slovencev pa vidim zaskrbljajoč razvoj, ki meri v popolno integracijo slovenske narodne skupnosti v avstrijske institucije in njeno odtujitev od države matičnega naroda. Tako mnenje opazujem pri delu Zveze slovenskih organizacij in ga zastopa predvsem njen predsednik dr. Marjan Sturm. Če bi se slovenska narodna skupnost na Koroškem opredelila za tako opcijo, potem bo prišlo v naj-krašjem času do asimilacije. Slej ko prej sem prepričan, da mora imeti narodna skupnost, če želi preživeti, tudi voljo, kar pomeni tudi politično voljo. Integracija v avstrijsko družbo je možna le, če se narodna skupnost kot taka integrira, ne pa kot posamezniki. Odtujitev od države matičnega naroda na vseh področjih pa bi pomenila dejansko narodnostno smrt za koroške Slovence, ki bi odpadli od debla kot suha veja. Proti taki opciji je treba jasno nastopati in to ne le znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ampak tudi v Sloveniji. Slej ko prej sem prepričan, da bodo naša prizadevanja za preživetje uspešna le, če bomo imeli močno oporo v Sloveniji, kajti posebnega interesa Avstrije glede obstoja in pozitivnega razvoja narodnostne skupnosti ne morem ugotoviti. Hvala za pogovor. V resoluciji o manjšinah, ki je ravno v teh dneh in tednih v diskusiji in ki naj bi jo sprejel slovenski parlament, zastavlja Slovenija svoja gledanja na manjšine pravilno in upam, da bo dobila v parlamentu tudi ustrezno večino. ietek, Pel 21. junij 1996 21. .. azen pravega ministra za kulturo Andreja Capudra je bila kultura v rokah politikov in ne kulturnih delavcev. Pa tudi sicer slednji pravijo, da jim je po osamosvojitvi teže ko kdajkoli prej. Sredstva za subvencioniranje filmov, izdaje knjig, prireditev in drugih kulturnih dejavnosti se namreč iz leta v leto krčijo. Proporcionalno je bilo za kulturo običajno namenjenih pet odstotkov državnega proračuna, danes dobi ministrstvo za kulturo med 2,5 in 3,5 odstotka oziroma 14,3 milijarde tolarjev (nekaj več kot milijardo šilingov) za letošnje leto. Skrb vzbujajoče pa je, da Slovenija še ne premore svojega nacionalnega kulturnega programa, s katerim bi določili prednostne naloge in smer razvoja kulture, pouk slovenščine pa se v osnovnih šolah krči. Demokratične spremembe v Sloveniji so prinesle kritično politično literaturo, ki jo nekdanji režim ni dopuščal. To so trenutno najbolj prodajane knjige v Sloveniji, saj so ljudje „lačni“ tovrstne književnosti. Po drugi strani je posledica tega močan upad leposlovja. To se pozna tudi pri izdajanju knjig, saj na desetine založb, sofinanciranih s strani države, izdaja samo ..uspešnice": razne priročnike in kuharske knjige. Res je sicer, da se mora tudi kultura prilagoditi tržnim razmeram, vendar je to tista dejavnost, ki ohranja narodovo identiteto. JANEZ PODOBNIK »Potrebno je uveljaviti evropsko širino" Med osrednje politike Slovenske ljudske stranke (SLS) spada Janez Podobnik. Zanimalo nas je predvsem, kako gleda na odnos Slovenija-EU r in Slovenija-koroški Slovenci. Kako ocenjujete samostojno Slovenijo ob njenem 5. rojstnem dnevu? Ponosen in iskreno vesel sem. „Od blizu" sem pred 5-imi leti spremljal vsa dogajanja, ki so svoj vrh dosegla 25. junija in nato je sledila vojna za Slovenijo. Zgodovina bo pač zapisala, da se je pred 5-imi leti uresničil eden temeljnih nacionalnih ciljev Slovencev - dobili smo svojo lastno državo in postali nacija. Ugotavljam le, da premalokrat razmišljamo oziroma poglabljamo našo nacionalno zavest; v tej luči ima pripadnost državi premajhen pomen. Tudi obletnice, kot je 5. rojstni dan slovenske države, so priložnost, da o teh stvareh odkrito in odgovorno spregovorimo. Uradna slovenska politika se trudi za vključitev v evropsko zvezo. Je prihodnost slovenske države v Evropski zvezi? Evropska zveza ni naš cilj, pač pa pot oziroma metoda, s katero bo lahko Slovenija uresničila svoje konstitutivne nacionalne cilje: da ohranimo slovenstvo, slovensko kulturo, slovensko besedo; da se razvijemo v gospodarsko uspešno, socialno občutljivo in duhovno bogato državo. Ce bo temu tako, potem lahko z vsemi potrebnimi zadržki in s ..specifičnostjo" položaja Slovenije vidimo Evropsko zvezo kot pravilno usmeritev. Kateri konkretni pogoji bi morali biti izpolnjeni, da lahko Slovenija preživi v EU? Če Slovenija ne bo mogla preživeti v okviru EU, potem bi storili nepopravljivo napako, če bi se zavestno in svobodno vanjo vključili. Preprosto bi uničili enega od konstitutivnih nacionalnih ciljev Slovencev: da se ohranimo in krepimo tudi kot narod; kajti država nam predstavlja identitetno ohišje slovenstva. Torej, potrebno je uveljaviti ..evropsko širino", ki predpostavlja, da bodo tudi „majhni“ imeli vpliv na odločitve celote. Slovenija je kot mlada država še bolj ranljiva, tako politično kot ekonomsko; zato predvsem potrebuje določen čas, v katerem bo izvršna oblast (vlada) pripravila številne potrebne ukrepe. Na primer: zaščita in prilagoditev nacionalno občutljivih gospodarskih panog -kmetijstvo, živilska industrija; čas za odpiranje trga. Še posebej pa čas za sprejetje zaščitne zakonodaje, ki bo varovala slovensko zemljo, še posebej na obmejnih področjih in bo s tem na minulem zmanjšana možnost, da bi zgodo-vinsko-politično motiviran kapital pokupil dele slovenske zemlje. Vidite k vključevanju v EU možne alternative? Izkušnje življenja so, da je modro iskati alternative. Kajti če obstaja zgolj ena sama izključna možnost, potem si pri odločanju zanjo omejen in nesvoboden. Politično gledano alternative vedno obstajajo. Omenil bi možnost vključevanja v EFTO. Kako ocenjujete odnos slovenske vladne in parlamentarne politike do koroških Slovencev? Premalo je aktivna. V vladi ima Urad za Slovence po svetu preveč postranski pomen. Kar se tiče parlamenta, pa je v okviru Odbora za mednarodne odnose ustanovljena delovna skupina za manjšine, ki je bila p° moji oceni premalo aktivna, čeprav so posamezni člani skupine zelo delavni. V katerih konkretnih vprašanjih glede Slovencev na Koroškem oz. v zamejstvu namerava SLS v prihodnosti biti posebej dejavna? Prednostno vprašanje je vprašanje zagotovljenega zastopstva za predstavnike Slovencev v zamejstvu v državnih parlamentih teh držav. Imamo korektno izhodišče, da pri tej zahtevi za zagotovljeno zastopstvo izhajamo iz ureditve, ki je za predstavnike italijanske in madžarske manjšine z ustavo urejena v Sloveniji. Pomembna pa so tudi vprašanja glede vidnosti TV-signalov iz Šlove-nije, statusa slovenskih vrtcev in šol v zamejstvu; še posebej Pa vprašanje pomoči Slovenije, da se v zamejstvu ohranijo nekatera zelo pomembna podjetja, ki so danes v velikih težavah in jim grozi stečaj in likvidacija. Menim, da je bila slovenska vlada pri reševanju tega vprašanja preveč pasivna. Kot župan občine Cerkno pa bi omenil tudi veliko možnost, ki jo odpira sodelovanje med občinami: ne gre le za kulturno in športno sodelovanje, pač pa za navezovanje gospodarskih, bančnih in drugih stikov, ki bodo okrepili gospodarsko raven sodelovanja. Vloga turizma je prav tako zelo velika. Janko Kulmesch Prednostno vprašanje je vprašanje zagotovljenega zastopstva za predstavnike Slovencev v zamejstvu v državnih parlamentih teh držav. 5. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVENIJE TONE PERŠAK »Manjšina je celovit nacionalni organizem" i Tone Peršak je vodja poslanske skupine Demokratske stranke Slove-I nije (DS). V kateri obliki ste sodelovali pri osamosvojitvi slovenske ’ države? > Kot eden od podpisnikov zahte- Ve po ustanovitvi Nove revije (1980), kot član Društva slovenskih pisateljev in predsednik ustavne komisije tega društva (od I. 1988 do 1990), kot soavtor t. i. "Pisateljske ustave" (1988), kot soustanovitelj Slovenske demokratične zveze in kasneje koalicije Demos in kot član prvega demokratično izvoljenega parlamenta v Sloveniji (1990-1992) in član ustavne komisije tega parlamenta ter predlagatelj Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije (julij 1990) sem sodeloval v procesih oblikovanja zamisli ° samostojni slovenski državi kakor tudi v procesih samega osamosvajanja kot eden od sooblikovalcev odločitev in temeljnih aktov (Temeljna ustavna listina, 1991, ter Ustava RS, 1991). To svoje sodelovanje si štejem v čast, četudi nikakor ne mislim, da bi brez moje udeležbe bilo kaj bistveno drugače. Prepričan sem namreč, da je slovenski narod preprosto dozorel v nacijo in kot celota znal Izkoristiti primeren zgodovinski trenutek, in da si težko katerakoli osebnost ali stranka, naj bo na Prvi pogled še tako izpostavljena, lasti odločilne zasluge za osamosvojitev. Kako ocenjujete samostojno Slovenijo ob njenem 5. rojstnem dnevu? Kot dovolj uspešno suvereno državo, ki je v zadnjih letih prebrodila veliko plitvin, na katerih bi lahko nasedla in se nevarno približala marsikateri nevarni čeri, in vendar brez hujših posledic prebrodila to prvo in nemara najbolj nevarno obdobje. Treba je vendarle vedeti, da je Slovenija mlada in relativno majhna država, ki leži na križišču mnogih interesov, saj ni malo velikih držav, ki si prizadevajo pridobiti odločilni vpliv na tem območju. Poleg tega se je Slovenija morala spopasti z dokajšnjimi gospodarskimi težavami (izguba trgov) in tudi z dejstvom, da je slovensko prebivalstvo navajeno na visok socialni standard, ki ga še bolj razvite države težko zagotovijo. Toda če bi slovenske politične stranke zmogle malo več konstruktivne strpnosti ob zdravi tekmovalnosti, bi bile razmere lahko še bistveno boljše. V čem vidite konkretne naloge slovenske države glede zamejskih Slovencev? Predvsem v tem, da podpira prizadevanje za ohranitev Slovenstva zunaj svojih meja in zahteva od sosednjih držav enako raven zaščite naših manjšin, kot jo Slovenija zagotavlja manjšinam v Sloveniji. Zelo važno je tudi, da Slovenija pomaga manjšinam do ustrezne gospodarske moči in ravni kulture, kajti samo to dvoje zagotavlja obstoj Slovenstva onstran državnih meja. Samo gospodarsko močna manjšina v Avstriji ali Italiji lahko pomeni most do sosednjega naroda in hkrati branik v primeru teženj po osvajanju našega nacionalnega prostora. Zagovarjate skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev in zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru? Soglašam z oceno, da skupno demokratično (izvoljeno, izbrano ali dogovorjeno) zastopstvo lahko prinese večjo učinkovitost v pogovorih s političnim predstavništvom države, v kateri manjšina živi, in hkrati menim, daje prav, da manjšina sama odloči o tem, kako bo do tega zastopstva prišla oziroma ali še bo odločila zanj ali ne. Sem torej proti kakršnemukoli vsiljevanju kakršnekoli formule Sloven- cem na Koroškem ali v Italiji s strani slovenske države. Manjšina je celovit nacionalni organizem in v njej gotovo živijo različne politične izbire, zato je prav, da svoje predstavništvo oblikuje na demokratičen način, četudi je gotovo res, da manjšinske volitve lahko pomenijo tudi določeno nevarnost, ker jih utegne kdo zlorabiti kot način preštevanja pripadnikov manjšine. Prav pa je, da manjšina resno premisli in da se predstavniki različnih političnih skupin z vso resnostjo pogovorijo med seboj, kaj je najbolje z vidika nespornega cilja - ohranitve in razvoja manjšine. Ali lahko naštejete najmanj pet pogojev, na katerih bi moralo temeljiti kulturnopolitično delovanje zamejskih Slovencev, da bi jim bilo zagotovljeno preživetje? - Gospodarska integracija in gospodarska moč, vključno s tesnim gospodarskim sodelovanjem z matično državo; - zagotovljena pravica do šolanja v slovenskem jeziku (dvojezično šolstvo ali slovenske šole); - nenehno in materialno podprto kulturno delovanje, seveda tudi z vključevanjem in sodelovanjem s kulturo večinskega naroda in vključno s težnjo po doseganju polne konkurenčnosti te kulturne ustvarjalnosti; - vsestransko povezovanje in sodelovanje z matico in slovensko državo, naj bo to v okviru Slovenskega kongresa, gospodarskega povezovanja (obrtna in gospodarska zbornica ipd.), slovenskega šolskega sistema itd. in - doseganje temeljnega soglasja o interesih manjšine in usklajenega uveljavljanja teh interesov v odnosu do ustanov in oblasti države, v kateri manjšina živi. ^klovenci so Wveliko pričakovali od lastne države, vendar so se ušteli. Ne zaradi samostojnosti, ki so si jo vsi želeli in bi se zanjo še enkrat borili, pač pa zaradi pre-počasnosti izvajanja demokratičnih sprememb. Privatizacija še ni končana, reforma pravosodnega sistema ni povsem zaživela, novodobni politiki poskrbijo najprej zase in za svoje privilegije, gospodarstvo sicer napreduje, toda še vedno je v svojevrstnem postsocialističnem obdobju, kar pa je najhuje je dejstvo, da pravna država sploh ne deluje. Slovenska ustava je dobra (poznavalci pravijo, da je med najboljšimi na svetu), zakoni pa so običajno slabo napisani, kar gre pripisati dejstvu, da je Slovenija relativno mlada država brez izkušenj na tem področju. Zato ima ustavno sodišče obilo dela s preverjanjem skladnosti določenih zakonov z ustavo. Zadnji v tem nizu bo najbrž zakon o stvarnih in lastninskih pravicah, ki v nasprotju z ustavo dovoljuje tujcem nakup nepremičnin. Postopek bi mnoral biti obraten: najprej sprememba ustave, potem ustrezen zakon. Toda za tovrstne nepravilnosti se nihče ne zmeni, kot tudi za dejstvo, da računsko sodišče denimo odkrije kršitve zakonov v raznih ministrstvih, zgodi se pa ničesar. Slovenijo lahko zato označimo za deželo v tranziciji, ki ji do pravne države in politične kulture manjka še nekaj let. V NAJTEŽJIH DNEH SLOVENSKE DRŽAVE Izkazana solidarnost kor. Slovencev bank t&mM ,exnv>« clOVENU^ ■pr . ji j«i'. L A, ■ Narodni svet in Mohorjeva družba sta skupno z drugimi ustanovami (mdr. Naš tednik, Zveza Bank, Enotna lista, Dušnopastirski urad, Nedelja in KKZ) takoj, ko se je začela vojaška okupacija Slovenije, sprožila solidarnostno akcijo „Pomoč Sloveniji". Namenjena je bila Slovencem, ki niso mogli domov čez mejo ali ki so morali zbežati iz Slovenije. Te pomoči je bilo deležnih nad 500 vojnih žrtev. V okviru akcije „Pomoč Sloveniji" pa je bilo tudi zbranih nad 870.000 šilingov, ki jih je predal tedanji predsednik NSKS dr. Matevž Grilc predsedniku prve demokratične vlade RS, prof. Lojzetu Peterletu. mo, ker je bilo potrebno Tedanji tajnik Narodnega sveta mag. Marijan Pipp je s svojimi sodelavci in sodelavkami od 27. junija do 11. julija 1991 vodil akcijo pomoči slovenskim državljanom, ki se niso mogli vrniti domov v Slovenijo. Pomagalij Pomoč Slovencev po svetu Takoj v prvih dneh vojnega nasilja je več slovenskih organizacij začelo z denarno zbirko povsod tam, kjer Slovenci živijo. Sodelovali so mdr. Slovenski sklad v Kanadi, Slovenski ameriški svet, Slovenski avstralski svet, Slovenci iz Nove Zelandije in poverjeniki Mohorjeve družbe na Koroškem. Zbrali so 9,750.000,- šilingov, ki so jih formalno izročili bivšemu ministrskemu predsedniku prof. Peterletu ob 140-letnici Mohorjeve družbe, dne 28. oktobra 1991 v Celovcu. Nabirka se je še nekaj časa nadaljevala in dodatno se je nabralo še 300.000, - šilingov. Skupno je torej nabirka prinesla 10.075.000, -šilingov. Naš tednik: Hitra pomoč je dvojna pomoč, pravi pregovor. Je bilo to tudi vaše vodilo pri tej akciji? Mag. Pipp: Na vsak način. Pomagali smo v trenutku, ko je bilo potrebno. Ko smo na meji videli, koliko ljudi se 27. junija ni moglo vrniti domov v Slovenijo, smo takoj ukrepali in sprožili akcijo, ki je tudi dejansko pomagala ljudem v stiski. Sprva veliko prebivalcem iz Slovenije sploh ni moglo domov. Tem smo kot prvim nudili prenočišča in oskrbo. Potem smo pomagali tudi vsem tistim, ki so bili ogroženi in so se morali umakniti pred okupatorjem. Zelo ste bili seveda odvisni od pomoči naših ljudi na Koroškem. Seveda. Toda reči moram, da je bila pripravljenost za pomoč iz- redno velika. Javilo se je nad 50 privatnikov, ki so sprejeli zelo veliko ljudi. Zasedeni pa so bili tudi vsi naši dijaški domovi - Mode-stov dom, Slomškov dom, Mladinski dom, Dom v Tinjah in Mladinski center na Rebrci. V primeru, da bi iskali zatočišče pri nas še več ljudi, bi gotovo tudi vse te spravili pod streho. Imeli ste veliko kontakta z ljudmi, ki ste jim posredovali prenočišče in preskrbo. Je bila sila velika? Da. Sprva ljudje sploh niso mogli domov, potem pa smo sprejeli veliko ljudi, ki so živeli v bližini vojaških objektov, letališč, JE Krško. Prišle so tudi matere z malimi otroki. Tu je bila pomoč res na mestu. Zato je potrebno vsem, ki so nam pomagali, izreči prisrčno zahvalo! v | eprav se V/je sprva zdelo, da slovenski šport zaradi majhnosti samostojne države ne bo dosegal odmevnejše mednarodne uspehe, se je kar nekaj slovenskih športnikov v petih letih samostojnosti povzpelo med najboljše na Iztok Čop je svetovni prvak v veslanju (tudi na olimpijskih igrah v Atlanti računa na medaljo), kanuisti in kajakaši so s številnimi medaljami iz največjih prireditev že leta v svetovnem vrhu, alpski smučarji (Jure Košir, Andrej Miklavc, Urška Hrovat, Katja Koren in drugi) redno prinašajo najbolj žlahtne kolajne s svetovnih prvenstev iz zimskih olimpijskih iger, smučarski skakalec Primož Peterka je Slovenijo spet popeljal med najboljše, atletinja Brita Bilač je evropska prvakinja v skoku v višino, njena kolegica Brigita Bukovec je med najboljšimi v teku na 100 metrov z ovria-mi, košarkarji Smelta Olimpije so postali evropski pokalni zmagovalci, rokometaši so med najboljšimi na svetu, ne mine svetovno prvenstvo, da ne bi slovenski balinarji osvojili vsaj tri medalje, Irena Avbelj pa je večkratna svetovna prvakinja v skokih s padalom. Športniki so tako najboljši ambasadorji Slovenije v svetu. Za vrhunske športnike je dobro preskrbljeno, kajti z lahkoto si najdejo sponzorje in so materialno dobro preskrbljeni, medtem ko množični šport v Sloveniji zaradi pomanjkanja sredstev zaostaja. Kmetijstvo 25 Zbornična sveti n ka SJK Janko Zvvitter in Štefan Do mej (na sliki na pogovoru pri deželen m glavarju Zemattu) sta pet let zelo dobro zastopala svoje volilce i/ kmetijski zbornici. Kmetje bodo izvolili glavnega kandidata V nedeljo bodo naši kmetje v Celovcu volili svoje glavne kandidate za no-vemberske kmečkozborske volitve. Komentar Zastopstvo SJK v Koroški kmetisjki zbornici ni le velikega pomena za naše južnokoroške kmete, ampak tudi tudi za celotno narodno skupnost. Zvvitter in Domej sta edina izvoljena slovenska zastopnika na deželni ravni in to na samostojni listi. Nedvomno tudi dviguje samozavest male narodne skupnosti, ki ravno pri kmetih dokazuje, da je možno z enotnim nastopanjem in zadostno mero samozavestjo sorazmerno veliko doseči. Na naša dva kmečka zastopnika gotovo niso le ponosni slovenske kmetje, ampak tudi drugi koroški Slovenci. Tudi zaradi tega je važno, da SJK pri naslednjih volitvah spet uspe. Rezultati, ki jih je SJK kot frakcija v zadnjih petih letih dosegla za kmete v zbornici so vidni in sta jih Domej in Zvvitter tudi dobro znala v časopisju in v medijih prodati. SJK je našim kmetom pokazala pravo pot do samopomoči, nastala je vrsta inciativ in združenj, ki zdaj služijo našim kmetom. Ce bodo kmetje vse tudi honorirali pri volitvah, se SJK za uspeh pri volitvah ne bo treba bati. Letos novembra bodo koroški kmetje spet volili svoje zastopstvo v kmetijsko zbornico. Pri zadkih volitvah leta 1991 je uspelo Skupnosti južnokoroških kmetov zbrati 1932 glasov in doseči dva Mandata. Ker je prvič padla tudi absolutna večina Bauernbunda, ie dobila SJK tehtnejšo vlogo v zbornici, ker je zelo pogosto od njej odviselo, kako se izidejo posamezna glasovanja. Tako sta zastopnika_ SJK Janko Zvvitter in dipl. inž. Štefan Do-mej dosegla , da je kmetijska zbornica uredila poseben odbor, ki se ukvarja s slovenščino v zbornici. Odbor je že prvič zasedal in je uPanje na mestu, da se bo iz tega deal Ludi kaj izcimilo. SJK Pa svoje delo v pretekli mandatni dobi ni osredotičila samo na zbornico; po zasegi in iniciativi Šte-tena Domeja je nastala tudi Kmečkoi-Zobraževalna skupnost (KIS), ki ima nalogo, da skrbi za izobraževanje slovenskih kmetov. V okviru tega dela nastalo vrsto kmečkih samoinciativ, od stroj-nega krožka Podjuna do inciati-ve selskih kmetov. Janko Zvvitter pa je kot predsednik koroške konjerejske zveze zelo dobro zastopal veliko število svojih ziljskih volilcev in imel vrsto večjih nastopov tudi pri ministru Molte-rerju. To nedeljo bodo slovenski kmetje v Celovcu izbrali svoje kandidate/tke za naslednje volitve in bodo tudi sklenili, po kateri poti bodo nadaljevali v prihodnje. Vabljenih je 100 delegatov iz vseh krajev južne Koroške. Prvič bodo delegati neposredno volili prve tri kandidate, ki bodo potem tudi nosilci liste SJK za le- Skupnost južnokoroških kmetov vabi na DEŽELNO ZBOROVANJE, ki bo v nedeljo, 23. junija 1996 ob 14. uri v Modestovem domu v Celovcu. Če je bila potrebna pomoč (kot npr. pri prodaji podrtega lesa iz Dobrove) so bili SJK. KIS, strojni krožek in druge ustanove na voljo za naše kmete, ki so z doseženim zelo zadovolljni. 26 Kultura O stari in novi Avstriji „Kdor hoče razumeti drugega mora najprej sprejeti njegovo različnost66 Italijanski kulturni inštitut na Dunaju je konec maja pripravil zanimiv simpozij Jezik in politika -Jezikovna politika avstrijske monarhije in njena aktualnost danes". Tematski krog tega srečanja znanih strokovnjakov s področja jezikoslovja in zgodovine se je osredotočil na štiri poglavja: jezikovna politika v očeh politika (Erhard Busek) ter jezikoslovca (R. Schjerve-Rindler), jezikovni in kulturni stereotipi v območju Lombardije, Benečije, Trsta in Istre, primerjava šolstva in uporaba upravnega jezika v južnih in vzhodnih predelih monarhije ter jezikovna politika v Naš tednik: Z uvodnim referatom „Jezikovna politika z vidika jezikoslovca" -kot kontrast k vidiku politika (Busek) ste zelo jasno nakazali mehanizem in posledice državnih posegov v jezikovno razmerje. Kaj vaša spoznanja pomenijo v aktualni situaciji? Schjerve-Rindler: Posebno važno se mi zdi dejstvo, da pride do posega vedno v časih političnih in družbenih sprememb, kar privede do več ali manj nepremostljivih konfliktov. Po navadi je taka situacija zaznamovana z močnimi političnimi nasprotji, ker obstoječi komunikacijski pogoji ne odgovarjajo zahtevam s strani vladnih oz. drugih interesnih krogov. Ta razvoj izzove poseg državnih elit in drugih interesnih skupin v „osrednja“ področja kot šolstvo, politiko, pravosodje, upravo in medije z namenom, da „uredijo“ neusklajenost jezikovne prakse in uporabe. Ali tak postopek ne pomeni tudi boja za oblast in vladanje na račun jezika, konkretno manjšinskega jezika? Seveda gre pri teh konfliktih za zelo konkretne socialne, gospodarske in politične interese, ki pa postanejo jezikovni oz. etnični prav s tem, da se povsem ali izključno izražajo kot interesi jezikovnega značaja, ker je jezik simbol spora in rešitve hkrati. Država ima dve možnosti za ureditev takih sporov: izravnava interes (po- Dr. Rosita Schjerve-Rindler je rojena v Beljaku, po študiju prevajalstva in romanistike od leta 1977 zaposlitev na dunajski univerzi. Leta 1986 se je rehabilitirala v jezikoslovju (raziskovalno težišče o jezikovnem konfliktu na otoku Sardinija), od 1992 univerzitetna profesorica. EU - v luči izkušenj in prakse s staroavstrijskim modelom. Organizacijska in vsebinska odgovornost je bila v rokah direktorja inštituta, Umberta Rinaldija, ter strokovnjakov dunajske univerze, profesorja Michaela Metzeltina in profesorice Rosit Schjerve-Rindler, s katero smo se pogovarjali o poteku in ciljih omenjenega za' sedanja. Dublinu je treba opozoriti na „Evropa-mozaik“, projekt, s katerim se hoče prikazati pisanost na primeru 48 evropskih jezikov. V pripravi je tudi t. i. „bela knjiga" z jasnimi predstavami o večjezičnosti državljanov EU. Ste Korošica, četudi na Dunaju že udomačena, in imate še vedno žive vezi s svojim rojstnim krajem. Kako gledate na vlogo narodnih skupnosti v Avstriji, posebej še koroških Slovencev? Žal moram ugotoviti, da politični razvoj v zadnjih desetletjih ni upošteval večkulturnosti naših korenin. Avstrija je glede odprtosti nasproti človeku drugega jezikovnega ali kulturnega izvora še zelo nerazvita, tako da še živimo z iluzijo o homogeni enojezični družbi. To dokazuje tudi dejstvo, da pripadnike manjšin oz. nenemško govoreče (migrante) ignorirajo, če v tej zvezi izvzamemo koroške Slovence, ki so dobro organizirani in močno spolitizirani. Pri vsem razumevanju za t. i. „anglomanijo“ bi bilo nujno potrebno in zaželeno, da se vsaj kot drugi tuj jezik uvede jezik sosednje države oz. kak slovanski jezik. Moram pa reči, da pri delu s svojimi študenti dostikrat opazujem slabo razvito zavest o večkulturni realnosti ter zelo površno informiranost o problemih narodnih skupnosti in pripadnikov kulturnih krogov, ki so Avstrijo izbrali za novo domovino. Herbert Seher speševanje in liberalizacija razvoja manjšin) ali ureditev v obliki diskurza (Diskursrege-lung), kjer se jasno določi, kje in kaj se v kakšnem jeziku dogaja. Vsekakor pa je treba opozoriti, da je vsaka uporaba dvojezičnosti vedno povezana z več ali manj odprtimi spori, ker gre za vprašanje ovrednotenja jezika in ugleda. Vaš raziskovalni projekt o socio-lingvistični situaciji in jezikovnih kontaktih na otoku Sardiniji (Sardegna) je naletel na močan odmev. Zakaj? Prebivalci tega otoka govorijo jezik, ki ima sicer že dolgo tradicijo, čeprav še vedno nimajo nadregionalne in povsod priznane pismene oblike (podobno kot npr. Retoromani v Švici), „sardski“ jezik je torej seštevek vseh na tem otoku uporabljenih narečij. V svojem delu sem posebno kritično osvetlila ravnanje centralističnih družbenih sistemov (kot je npr. Italija) s prebivalci in regijami, ki so geografsko in socio-eko-nomsko zelo izpostavljeni. Tu se vidijo posledice represivne jezikovne politike. Zato je povsem razumljivo, da hočejo Sardinci s pomočjo jezika doseči gospodarsko in kulturno enakopravnost nasproti italijanščini, ki povsod dominira. V središču razprav na omenjenem simpoziju je bila večjezičnost v monarhiji kot vzorec za evropsko integracijo. Kateri so najvažnejši izsledki? Prof. Hans Goebl iz Salzbur- ga je opozoril na marsikatero posebnost tega obdobja: Narodi in narodnosti v stari Avstriji so bili v primerjavi s situacijo drugod (na primer v primerjavi iz večjezično Švico) v močnih socialnih in družbenih bojih. Zelo važna točka je tudi vprašanje „medetnične“ zaupnosti, to je samoumevnega in sproščenega srečanja s pripadniki drugih narodnosti. „Kdor hoče razumeti ali govoriti jezik drugega, ta mora najprej sprejeti njegovo različnost!" tako H. Goebl, ki je kritično dodal, da so se Avstrijci v zadnjih 80 letih kulturno in jezikovno odtujili. Kljub temu je Avstrija postala članica Evropske zveze. Kako je bila ocenjena vloga jezikovnih in etničnih skupnosti v EU in kako ta reagira na pester jezikovni mozaik? Proces evropskega poenotenja gotovo ne bo mogel mimo multietničnega značaja, tudi onstran večjih narodov oz. jezikov. Najbolj se to vidi v rastočem regionalno-političnem gibanju, ki je poskus ukrepanja proti centralistični strukturi EU. Mislim, da bo prej ali slej potrebna skupna in enotna ureditev manjšinskih in jezikovnih pravic, ki se bo v določeni meri morala usmerjati po habsburški ureditvi. V zadnjih letih pa nepregledna vrsta različnih ukrepov Evropskega sveta in parlamenta zrcali določeno odprtost in iskrenost (Listina o manjšinskih in regionalnih jezikih). Poleg znanega „biroja“ v Razno 27 Mojstrski klavirski večer Učenci Glasbene šole so bili zelo veseli in hvalež-| ni, da jim je mojster klavirske igre, Toni Kernjak, posvetil v petek, 14. 6. drugi del klavirskega večera v Modestovem domu. Saj še ni dolgo od tega, da je sam vadil ure in ure, dan za _ dnem, rad ali nerad - danes pa nastopa kot bogato obdarjen umetnik, razveseljuje s svojo tankočutno, izpiljeno in nadarjeno Ij. '9ro ljubitelje klasične glasbe in žanje sad svojih dolgoletnih priza-ie devanj. Predvajal je del koncerta, a ki ga je imel naslednji dan v Ti-r. njah: F. Schuberta, R. Schuman-na, G. Gershwina in - posebej za-e nimivo - Zeguirja Ballata, kosovs-kega Albanca, ki živi zdaj v Mariboru. Učenci sami so se kar najbolj Potrudili, ko so s svojimi nastopi na koncu šolskega leta občinstvu Pokazali, kaj so se med letom naučili. Ali se je res nivo koroške Glasbene šole v zadnjih letih tako dvignil? Nastopi so bili urejeni in dobro organizirani, učenci so deloma presenetljivo zrelo odigrali tudi zahtevne skladbe. Vsi so se pošteno potrudili, morda so nekateri še posebej uspešno nastopili, na primer Nataša Sienčnik, Kaja Novak, Katrin Hafner in Kristijan Noviljan. Klavirski večer je bil posvečen spominu lani umrlega slovenskega skladatelja Pavla Šivica; kar pet učencev je igralo njegove zahtevne skladbe. Poseben poudarek je dal klavirskemu večeru obisk ministra za kulturo RS, Janeza Dularja; prišli so tudi slovenski generalni konzul J. Jeraj, konzul A. Novak in N. Tolmaier, tajnik KKZ. Žal, tako imeniten večer na res visoki ravni ni privabil, poleg učencev Glasbene šole in njihovih svojcev, drugih poslušalcev. Kako bomo koroško občinstvo prepričali, da nudijo zdaj že tudi učenci glasbene šole umetniški užitek s svojimi zaključnimi nastopi in zaslužijo naše zanimanje? Umrl je Mekjakov oče Globaški zvonovi so v sredo, 12. junija, naznanili žalostno vest, da je nas za vedno zapustil Adolf Telavvetz p.d. Mekjakov oče. Rajni oče je preživljal s svojo pridnostjo krute pred- in povojne čase. Kot zidar ni samo z veseljem desetletja gradil nešteto hiš ampak tudi z vso svojo dobroto bil zgleden sosed, ki je bil vedno na razpolago. Tudi uspešen razvoj občine mu ni bil zadnja briga. Zato je bil do smrti aktiven odbornik v vodovodni zadrugi in s tem bistveno soprispeval k njenemu uspešnemu razvoju. Vso ljubezen in družinsko skrb pa je predvsem posredoval svojim otrokom in ženi. Tembolj je prizadela vse domače težka bolezen, ki jo je rajni moral pretrpeti. Tudi v tem trenutku so možu in ljubljenemu očetu stali ob strani vsi domači. Zadnji petek pa ga je na njegovi zadnji zemeljski poti pospremila množica vernikov v farno cerkev k maši zadušnici in na glo-baško pokopališče. Pogrebne obrede sta opravila dekan Peter Sticker in župnik Janez Markitz. Pesmi v slovo pa je rajnemu očetu zapel domači cerkveni zbor. Naj se rajni Mekjakov oče odpočije od zemeljskega truda in dela ter prejme plačilo večnega življenja. Žalujoči ženi Mariji, otrokom in vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik PISMO BRALCA 21. 6. - ogenj v strehi? Še pravočasno pred literarno-glasbenim večerom prihodnji petek, 21.6., na vrtu Mohorjeve v Celovcu, na katerem nastopa znameniti koroški pisatelj Peter Turrini in igra mlada, nadebudna skupina jazz „grint 6“, me je zajel val telefonskih ogorčenj, češ, da smo ta večer priredili „proti prazniku Slov. Vestnika" v Koncertni hiši v Celovcu - isti večer. Da bi taka akcija bila povsem neumna in smešna zares še omeniti ni treba tistim, ki poznajo naše delo, ki ne loči med levico in desnico. Da smo pa že lani poleti nagovorili Turrinija za ta večer, bo najbrž novo. 8. novembra 1995 namreč smo Turrinijevemu tajništvu termin 21.6. že pismeno potrdili. Ne vedoč, da bo Vestnik prav isti dan praznoval svoje srečanje z Abrahamom .. . Če bo katerakoli organizacija uspela voditi skupen koledar prireditev, v katerega bo sleherni organizator vpisal svoje prirediteve, bomo mi prvi, ki mu bomo javili naše ... Že danes je gotovo, da bomo v petek pred Bachmannovim branjem priredili Turrinijevemu večeru podoben literarno-glasbeni praznik, ki je uspešen že nekaj let - tu „pod milim nebom." Franc Kattnig, vočija Mohorjeve založbe v Celovcu Mag. Mojca Jenko Kulturno pismo iz Slovenije Arhitektura za novo demokracijo 23. maja se je v Pragi 2000-glava množica udeležila odprtja imenitne razstave, posvečene enemu največjih slovenskih umetnostnih umov - arhitektu Jožefu Plečniku. Kdo ne pozna ljubljanskega Tromostovja, veličastnega poslopja Narodne in univerzitetne knjižnice v slovenski prestolnici ali impozantnega starega vhoda na ljubljansko mestno pokopališče Zale z imenitno oblikovanimi mrliškim vežicami? Vse to pa še mnogo drugih del, ne le v Ljubljani in njeni okolici, temveč po celi Sloveniji, na Dunaju, v Pragi, Beogradu, Osje-ku, Zagrebu .... je zasnoval slovenski genij Jožef Plečnik. Leta 1872 se je rodil kot sin ljubljanskega mizarja. Ker Jožef v šoli ni bil najbolj uspešen, ga je oče namenil za svojega naslednika v obrtni delavnici. 1888 se je mladi Plečnik z državno štipendijo vpisal na oddelek za stavbno mizarstvo na obrtni šoli v Gradcu. Po očetovi smrti se je odpravil na Dunaj, kjer ga je zaradi izredne risarske nadarjenosti (kljub pomanjkljivi formalni izobrazbi) sprejel v mojstrsko šolo na likovni akademiji Otto VVagner. Spomladi 1898 je Plečnik končal študij z diplomo, ki mu je prinesla t. i. rimsko nagrado. Le-ta mu je omogočila polletno študijsko popotovanje po Italiji in Franciji. Ko se je vrnil na Dunaj, je sodeloval z VVagnerjem pri projektiranju mestne železnice; v 1. okraju je zgradil impozantno Zachrlovo hišo (1903-1905), v 8. okraju pa cerkev Sv. Duha (1910-1913), ki sodi med prve železobetonske sakralne gradnje v Evropi. Leta 1911 je odšel v Prago, kjer je prevzel profesuro na umetnoobrtni šoli. Tam je ostal 10 let; medtem je zavrnil profesuri v Berlinu in Beogradu, konzervativni prestolonaslednik Franc Ferdinand pa mu je onemogočil, da bi nasledil na dunajski likovni akademiji svojega učitelja Otta VVagnerja (1912/ 1913). V tem času je zasnoval veličastno cerkev Srca Jezusovega v praškem predmestju Vi-nohrady. Mojster se je 1921 vrnil v Ljubljano, kjer je že leto prej prevzel profesuro na tehnški fakulteti novoustanovljene univerze. Ravno tedaj, ko se je Plečnik odločil, da zapusti Prago, pa ga je Tomas G. Masaryk, prvi predsednik mlade češkoslovaške republike, imenoval za arhitekta Praškega gradu. Naročil mu je, da ga prenovi tako, da bo deloval kot duhovno središče mlade demokratične države. Zato je Plečnik vse šolske počitnice do 1934 preživljal v Pragi, kjer je preurejal grajske vrtove, dvorišča in nekatere interierje Hradčanov. Arhitektove stvaritve na Praškem gradu so letošnje poletje (do 29. septembra) na ogled za javnost. Sedem let je minilo od tedaj, ko se je utrnila ideja o Plečnikovi razstavi. Štiri leta so jo pripravljali češki in slovenski strokovnjaki z veliko skrbjo, saj je mojster že doživel svetovno predstavitev, in sicer 1986 v Centru Georges Pompi-dou v Parizu. Zdajšnja razstava osvetljuje tudi češki arhitektov opus, ki je bil do nedavnega za javnost nedostopen (rezidenca predsednikov ČSSRI). Slovenija je dodatno v Pragi pripravila še razstavo Plečnikovih kelihov, razstavo, ki predstavlja 8 najpomembnejših mojstrovih učencev, ki so izšli iz njegove arhitekturne šole v Ljubljani; Plečnikovo domovino obiskovalcem praške razstave predstavlja multivizija na temo kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije; Moderna galerija iz Ljubljane pa je pripravila v praški galeriji Manes razstavo z naslovom »Slovenski slikarji -akademski učitelji" - predstavljeni so slovenski virtuozi čopiča, ki so študirali v Pragi in pozneje postali prvi profesorji na šele 1945 ustanovljeni ljubljanski likovni akademiji. 28 21. junij 19#! 2J r ) ■ Bilčovs - Pet let je trener Nobel nadvse uspešno opravljal delo pri podligašu, „sedaj pa je v ospredju gradnja lastne hiše,“ pravi Nobel. Vodstvo je našlo že naslednika - mladega Igorja Strugerja, ki se je v pretekli sezoni v Borovljah pri ATUS-u neuspešno boril proti izpadu iz koroške lige. ■ Globasnica - Prihodnje leto slavi klub 25-letnico obstoja, zato načrtuje zopet športni povzdig. Za to pa je najprej potreben prizadeven trener (trener pretekle sezone Knes in klub sta se v nesoglasju razšla). Najljubši bi bil Globašanom Christian VVolbl, ki bi lahko mnogo premaknil pri klubu. VVolbl: „SAK ima prednost, toda če me klub ne bo želel več, je gotovo Globasnica na prvem mestu!" V tem primeru bi poskušal okrepiti moštvo, tako da bi ji takoj uspel povzdig v 1. razred. Tudi imena so že znana: Dlopst (MetlovaJ, Galo (SAK) in A. Blažej (Smihel/L.). ■ Sele - V prihodnji sezoni želijo Selani pričeti popolnoma znova, med drugim z novim trenerjem, novimi igralci, z vključevanjem mladih domačih igralcev v prvo ekipo, z nogometno šolo za naraščaj, . . . ■ Žvabek - Že dober mesec si prizadevajo Žvabeča-ni za trenerja SAK II Miha Kreutza, ki naj bi bil ekipi v oporo kot trener in igralec. Kreutz: ..Prednost ima SAK, kjer bi rad nadaljeval z delom, katero sem opravljal v preteklosti. Seveda pa bi bil Žvabek alternativa. Konkretnih pogovorov z Žvabe-čani pa še ni bilo!" \________________________________J DSG Sele vabi na izredni občni zbor, ki bo v petek, 21. junija 1996, ob 20. uri v farnem domu v Selah. Dnevni red: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Volilni predlog in volitve novega odbora 4. Besede častnih gostov 5. Razno Igralci SAK U 16 po porazu niso bili le nadvse razočarani, am- : pak tudi jezni, jezni na pristranskega sodnika Stauberja. Albin ' Kesselbacher (slika levo) se je sicer izredno trudil in boril, toda poraza tudi on ni mogel preprečiti. SAK U16 bil poražen le s pomočjo sodnika 1:2 je podlegla ekipa trenerja M. Oražeta na povratni finalni tekmi za naslov koroškega prvaka U 16. Prvo finalno tekmo za naslov koroškega prvaka U 16 je ekipa trenerja Mirka Oražeta na tujem dobila z 1:0. Jasno, da so bili mladi nogometaši SAK favorit na sobotni povratni tekmi na domačem igrišču v Grabštanju. Kljub temu so mladinci SAK pričeli tekmo previdno, z okrepljeno obrambo, saj bi jim zadostoval že neodločen rezultat. Proti pričakovanju pa so gostje povedli z 1:0 (15./avtogol) ter tako rezultat iz prve tekme izenačili. Po odmoru pa je bil v ospredju pristranski sodnik Stauber. Najprej ekipi trenerja Oražeta ni prisodil jasne 11 -metrovke, v protinapadu pa je takoj pokazal na bel krog 11-metrovke, čeprav je bil pre- kršek igralca SAK storjen zunaj kazenskega prostora. Vodstvo gostov je SAK lahko le še znižal na 1:2 (I. VVoschitz (72.), da ni zadostovalo še za več, pa je svoje dodal referent naraščaja KFV Robert Kuess, ko je pet minut pred koncem tekme dal vedeti odgovornim SAK, da pomeni rezultat 1:2 streljanje 11 -metrovk. Prav zaradi tega SAK U 16 ni več tvegal vsega. Po tekmi pa je naenkrat razglasil Kuess Beljača-ne za koroškega prvaka U 16 -brez streljanja 11 -metrovk. Jasno, da je bilo razočaranje v vrstah SAK veliko, prevladovalo pa je začudenje nad referentom naraščaja Kuessa, ki očitno „ne ve jutri, kaj je včeraj govoril". A ni le Srečanje zamejskih športnikov v Velenju Tradicionalno srečanje zamejskih športnikov (od 21. do 22. junija) bo tokrat v Velenju, barve Slovenske športne zveze pa bodo zastopali naslednji športniki: NOGOMET (letnik 81/82 - vodi Bernard Otip): Silvester Buchvvald, Christian Randeu. Clemens Petek, Marijo Blažej, Gunther Zech-ner, Andreas Rudolf, Benjamin Pirker, Hanzej Nachbar, Sebastian Jenschatz, Stefan VVritz, Martin Pitschek, Reinhard Oman. Roman Oraže, Albin Kesselbacher, Igor VVoschitz, Christian VVoschitz; (letnik 83/84 - vodi Silvo Kumer): Ivo Mul-ler, Dominik Malej, Michael Dobrovnik, Leopold Kramar, Slavodar Kojič. Dubravko Teševič, Michael Zidej, Mario Verdel, Mark Niemz, Fabi- an Meklin, Aleksander Kuežnik, Rene Partl, Marko Kordesch, Tomaž Kreutz, Tomi Riedl, Krajger Alfons, Daniel VValdhauser, Milan Obid, Mario Messner; KOŠARKA (letnik 81 - vodi Boleslav Reberšak): Tomaž Jager, Stojan Vavti, Daniel Ramalan, Luka Korošec, Tomaž Truppe, Marko Prusnik, Dominik Rozman, Ernest Špani, Boris Vavti, Klemen Kariš; ŠAH (letnik 81 - vodi Ivan Lukan): Mihi VVeber, Uršula Sienčnik, Marko Kargl, Samo Korošec, Luka Korošec, Benjamin Petek; NAMIZNI TENIS (letnik 81 - vodi Mirko Oraže): Konrad Psenitschnig, Peter Oraže, Simone VVasner, Mirjam Oraže; ODBOJKA (letnik 81 - dekleta): Marianne Uschnig, Sandra Ebner, Simona Hartmann, Breda Zablatnik, Sonja Kramer, Mira Trampusch. Kuess razburil duhov, tudi sodnik Stauber, ki je očividno namerno sodil proti našim nogometašem-Mirko Oraže: „0 sodniku je vsaka beseda odveč!" SAK U 16-Treffen/Beljak 1:2 (0:1) SAK: Regvar, R. Oraže, Ch. VVoschitz, M. Krajger, V, VValdhauser, J. Ottovvitz. A. Kesselbacher, R. Koren, S. VVieser, I. VVoschitz, A. Lessnigg (rezerva: R. Feistritzer, B. Verdel, M. Einspieler, S. Lampichler) Grabštanj: 100 gledalcev Sodnik: Stauber (pristranski) Strelec: I. VVoschitz (72.) Prva finalna tekma: Treffen/Beljak U 16 - SAK 0:1 Mirko Oraže sedaj v Rožek Dolgo je premišljeval, v preteklem tednu pa se je končno odločil - Mirko Oraže bo zapustil SAK ter prevzel ekipo iz 2. razreda D Rožek. Oraže: „Vrsto let sem treniral mlade, tako da me i sedaj mika članska ekipa. Mislim, da je Rožek zame zaenkrat kat lep izziv!" Oraže je podpisal pogodbo za eno leto. SAK Naraščaj Center Pliberk V centru v Pliberku se že pripravljajo na sezonski zaključek, ki bo v nedeljo, 30. junija, v Vidri vasi. Sodelovale bodo vse ekipe SAK iz vseh treh naraščajnik centrov in tudi člani. St. Stefan U 14 - SAK 4:2 (Teševič 2), Trg U12 - SAK 2:2 (Kordesch 2); SAKU 10- Ži-tara vas 4:8. Center St. Primož Sezona se je končala za Št. Pri-možane uspešno. Jeseni so bili brez točke zadnji, vigredi pa so zbarli sedem točk in pustili Pliberčane za seboj. Pliberk U101-SAK III 2:2 (Klosch 2). Center Celovec SAK U 12 II - Austria 2:1 (M. Oraže, T. VValdhauser). eteKj petek, X 12?! 2l-junij 1996_____________________________________________________________________OpOft__________________________________________________________________________________________29 ! iik 10 Ti- ka D # er, S. k !' i- :il 1- !t e i, ,r SAK v regionalni ligi, sedaj išče legionarje v Sloveniji Nič drugega ni bilo pričakovati - vse ekipe, tudi Steyr in FavAC, so prejele licenco za zvezno ligo. S tem je SAK po letu v zvezni ligi zopet zdrsnil v regionalno. Pretekli torek je bilo jasno; od Avstrijske nogometne zveze so 1'cenco prejeli vsi zvezni ligaši. C tem je SAK po letu gostovanja v zvezni ligi padel nazaj v regionalno ligo. Sicer je bil izpad velik korak nazaj, toda že v prihodnji sezoni želijo odgovorni kluba videti SAK zopet v II. zvezni ligi. »Cilj je jasno zastavljen, namreč Ponoven povzdig,“ pravi predsednik SAK dr. Roland Grilc, ki je tudi mnenja, da imajo igralci s Pridobljeno izkušenostjo iz II. zvezne lige sedaj bistveno prednost nasproti drugim ekipam v regionalni ligi. To naj bi olajšalo SAK-ju boj za naslov prvaka. Le izkušenost sama pa gotovo ne bo zadostovala. Ekipa se mora na ključnih pozicijah okrepiti, predvsem z legionarji. To vedo tudi odgovorni, ki imajo vroče stike z nekaterimi igralci iz Slovenije. Imena kot na primer Matjaž Cvikl (napadalec je igral preteklo sezono v Velenju), Robert Belec (srednji napadalec) ali sredinski igralec Vlado Kokot (Mura) je slišati iz ust odgovornih. Tudi na Koroškem še dobro poznani napadalec Samo Vidovič iz Prevalj je tema pri SAK. Z nekim napadalcem (ime je še tajno) pa je SAK menda že zelo blizu zelene veje. Vsi, ki sodijo v izbiro, pa so slovenski državni reprezentanti. Tudi Lužiški Srb k SAK? SAK si že mnoga leta prizadeva za povezovanje narodov, zato je pred nedavnim navezoval med drugim tudi stike z Lužiškimi Srbi v Nemčiji. Ker so ti državljani EU in so zaradi tega v avstrijskem nogometu enakovredni domačim igralcem, si SAK nedvomno lahko predstavlja Luži-škega Srba v svoji ekipi. Odprto pa ostane vprašanje, ali je v vrstah Lužiških Srbov sploh nogo- metaš, ki dosega raven avstrijske regionalne lige. Predsednik Grilc: „Stike smo navezali, tako da sedaj čakamo le še na informacije!" SAK kaže tudi veliko zanimanje za dva izkušena igralca iz Koroške. To sta branilec Peter Barač (Steyr) in napadalec Hei-mo Vorderegger (Austria). Oba sodita v krog tistih igralcev, ki si jih trener Kirisits najbolj želi za okrepitev. In kaj bo z mladimi domačimi igralci, kot na primer S. Sadjakom? Grilc: „Vse bomo povabili na prvi trening (ponedeljek, 21. junija), kjer si jih bo trener Kirisits natančno ogledal. Tako na primer tudi Tiganja. Šele navrh pa se bo odločilo. Vsekakor želi SAK večini igralcev, ki so igrali v II. zvezni ligi, ponuditi pogodbo tudi za regionalno ligo. „Tudi VVolblu in Petschenigu," pravi predsednik Roland Grilc. Mladinci SAK s kolajnami koroškega prvaka. Desno prof. Tonč Malle. košarkarji sak Uspešni kljub denarnim težavam Mladi košarkarji SAK so pretekli petek vabili na piknik na Slovensko gimnazijo, kjer je mladinska ekipa med drugim prejela tudi kolajne za naslov koroškega prvaka (izročil jih je predsednik SŠZ Marjan Velik), ki ga je letos osvojila že drugič zaporedoma. Mladinsko ekipo, katero vodi, kakor tudi juniorje in šolarje, „Bole“ Reberšak ob asistenci Stefana Hribarja, sestavlja 12 igralcev, prvo petorico pa tvorijo Luka Korošec, Daniel Ramalan, Stojan Vavti, Lukas Truppe in Tomaž Jager. športnih skrbi ob tako visokih uvrstitvah odgovorni košarkarjev sicer nimajo, pač pa tembolj denarne. Tako je le težko pridobiti sponzorje za približno 40 košarkarjev, ki redno trenirajo in tekmujejo za klub. Kljub temu odgovornim vedno spet uspe najti posluh pri raznih podjetjih, ki se priporočajo s podporami. Tako se je izkazal na primer tudi Naš tednik, ki je pokril stroške zajoetkov piknik. Zal pa je vez košarkarske sekcije s SAK vse bolj šibka. „Nimamo občutka, da spadamo zraven," je slišati od mladih košarkarjev in njihovih neposredno odgovornih. Podobnega mnenja je tudi „oče“ naših košarkarjev prof. Tonč Malle, ki sicer ne želi prepira in tudi nima posebnih zahtev, pač pa le željo, da bi kazal SAK več posluha za košarkarsko sekcijo. „Z nami ravna kakor z neenakovrednim partnerjem," pravi Malle. Kakorkoli že, košarkarji bodo tekmovali s tremi ekipami tudi v prihodnji sezoni, zopet slavili visoke uspehe, kajti očitno jih težave krepijo, ne pa slabijo. Tako bo izgledala regionalna liga v sezoni 96/96: Ekipe iz Koroške: SAK WAC VSV Trg/Feldkirchen Austria Celovec Ekipe iz Štajerske: LUV G raz Voitsberg Gratkorn Pollau Leibnitz Ekipe iz Gornje Avstrije: VVels Esternberg Rohrbach/Berg St. Florian ■ Število ekip je bilo letos povišano na 14 moštev (v pretekli sezoni jih je bilo 8). SAK II_____________________________ Odprto je vse, tudi mesto trenerja Edino, kar je trenutno jasno pri ekipi SAK II, je, da bo tudi v prihodnji sezoni tekmovala. V kakšnem razredu, v kakšni sestavi, pod katerim trenerjem, ... pa je nejasno. Trener Kreutz želi sicer tudi v prihodnji sezoni delati s to ekipo, toda le z določenimi pogoji - predvsem kar zadeva kader. Kaj bo dejansko s SAK II in kakšne cilje ji bo odbor zastavil ter kdo jo bo v prihodnji sezoni vodil, pa je odbor določil včeraj zvečer, torej po redakcijskem zaključku Našega tednika. Kje bo SAK II v prihodnji sezoni tekmoval, pa bo Koroška nogometna zveza določila prihodnji teden. Kreutz: „V takšni obliki, v kakršni je tekmovala letos, gotovo več ne bo. Upam, da bo nastopala v razredu z 12 ali 14 ekipami!" Zadnjo prvenstveno tekmo letošnje sezone je SAK II odigral v Trgu ter precej nesrečno podlegel, čeprav rezultat (3:0) izraža jasen poraz. Predvsem v 1. polčasu so bili naši nogometaši jasno boljši, žal pa sta se poškodovala Miloš Blajs in Kreutz, ki sta potem v 2. polčasu le še postajala na igrišču, kajti zamenjati ju ni bilo možno, ker so manjkali rezervni igralci. Trg II - SAK II 3:0 (1:0) SAK II: Oraže 3, Kert 3, Hajnžič 3, M. Blajs 3, Razde-všek, Tolmajer 2, Mirko Nachbar 2, Kreutz 3, Messner 2, Možina 2, Buchvvald 2; Trg: 200 gled.; sodnik: Schonlieb (dober) 2. razred A 1. Spittal II 24 16 2 6 64:39 50 2. Trg/Feldk. II 24 11 8 5 44:37 41 3. WACII 24 10 5 9 46:42 35 4. VSV II 24 6 6 12 36:56 24 5. SAK II 24 5 3 16 36:52 18 T A PETEK, 21. junij Kulturna obzorja. SOBOTA, 22. junij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E D E N NEDELJA, 23. junij 6.00- 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Marija Perne). 18.00- 18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 24. junij Kratek stik. V R A D I U TOREK, 25. junij Partnerski magacin. SREDA, 26. junij Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. ČETRTEK, 27. junij Rož - Podjuna - Žila. PETEK, 28. junij Kulturna obzorja. E>'zž\[S rx NEDELJA, 23. junij 96, 13.30 PONEDELJEK, 24. junij 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Med drugim z naslednjimi prispevki: • Vsi drugačni - vsi enakopravni: ob 50-letnici Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih izseljencev in Slovenskega vestnika • Wenn die Musi spielt - ena najuspešnejših televizijskih oddaj koroškega deželnega studia ORF - pred kratkim je snemala ekipa v Portorožu in Piranu • Krepak življenjski znak Koroške dijaške zveze: 96. rock ob meji • Oktet Suha - 15 let povezanosti z domačo grudo in odprtosti do drugih narodov in kultur • Lep jubilej zavoda šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu: Gojenke strokovne kmetijsko-gospodinjske šole so vabile ob 100-letnici zavoda • Pri Opetniku na Zagorjah je volovska vprega še v vsakdanji kmečki rabi RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 21. junij ŠT. JANŽ V ROŽU Likovna delavnica - Works-hop s Kristijanom Sadnikarjem - Slike iz narave Kraj: k&k center Čas: ob 16. uri CELOVEC Peter Turrini v Mohorjevi Kraj: Mohorjev vrt, Viktringer Ring 26 v Celovcu Čas: ob 20. uri Nastopajo: Peter Turrini (pisatelj) in mednarodna skupina „Grint 6“ (jazz-funk) Po ..uradnem delu" domača jedača in pijača! Prireditelj: Mohorjeva založba CELOVEC Predavanje in diapredavanje Predava: znani slovenski morjeplovec Jure Sterk (predaval bo o svoji edinstveni plovbi okoli sveta s 6-metrsko jadrnico) Kraj: pri Joklnu Čas: ob 20. uri CELOVEC Slavnostna prireditev ob 50-letnici Slovenskega vestnika Kraj: v Domu glasbe Čas: ob 20. uri Nastopajo: MePZ Danica, MePZ Rož, Tržaški partizanski pevski zbor Slavnostni govor: dr. Marjan Sturm Prireditelj: ZSO Sobota, 22. junij BILČOVS Koncert Okteta Suha Kraj: v ljudski šoli Bilčovs Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD „Bilka“ Nedelja, 23. junij ŠT. JAKOB Kulturna prireditev z družabnim srečanjem Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri Sodelujejo: Radiški fantje, Francka Mlečnik iz Beljaka (s štajersko harmoniko in petjem) Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob SELE Koncert - „ungeploggt na huft“ Nastopajo: Dvojezični zbor, MePZ Sele, skupina ljudskih pevcev in godcev „Spominči-ce“ iz Svečine (Slovenija) Kraj: pri Krištanu v Selah Čas: ob 16. uri Prireditelj: Dvojezični zbor in Pevsko društvo Sele Prireditev bo ob vsakem vremenu! Četrtek, 27. junij CELOVEC Pevski recital: VValtraud Mucher-alt; Karl Ernst Hoffmann - klavir Kraj: Modestov dom Čas: ob 19.30 Nedelja, 30. junij ŽELEZNA KAPLA BOROVLJE Prireditelj: KKZ, MePZ Jakob Petelin-Gallus", SKD v Celovcu Spored: Robert Schumann, Modest Mussorgskij, Richard Strauss, Marijan Lipovšek, Benjamin Britten, Darius Mil-haud, Luciano Berio, Anton Nagele Četrtek, 27. junij CELOVEC Pevski recital: VValtraud Mucher - alt; Karl Ernst Hoffmann - klavir Kraj: Modestov dom Čas: ob 19.30 Prireditelj: KKZ, MePZ Jakob Petelin-Gallus", SKD v Celovcu Spored: Robert Schumann, Modest Mussorgskij, Richard Strauss, Marijan Lipovšek, Benjamin Britten, Darius Mil-haud, Luciano Berio, Anton Nagele Petek, 28. junij CELOVEC Praznujte in igrajte se z nami (ob 5-letnici Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu) Kraj: na vrtu Rennerjeve šole, Ebentaler Str. 24 Čas: ob 9.30 Vabi: Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu Sobota, 29. junij BEKŠTANJ Festival glasov Kraj: Burgarena Bekštanj Čas: ob 20. uri Sodelujejo: mdr. ..Vaščane pojo", Polizeichor Villach Prireditelj: Polizeichor Villach Ob slabem vremenu bo prireditev v šotoru BOROVLJE Otroški popoldan Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 16. uri Nastopata: absolventa državne artistične šole v Moskvi Di-do in Beatrice (predvajanje in možnost za sodelovanje z animacijo) Vabijo: SPD Borovlje in sosednja društva Tovariško srečanje demokratov in antifašistov Kraj: pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli Čas: ob 14. uri Program: polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja, nagovori, nastopi pevskih zborov in recitatorjev, nato družabno srečanje Vabi: Zveza kor. partizanov 15-letnica MoPZ Borovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 20. uri Nastopajo: MoPZ SPD Borovlje, Ženski kvartet Borovlje, Mešani zbor PD Sele Prireditelj: SPD Borovlje Ob 100-letnici obstoja Vas zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabi na zaključno prireditev Strokovne kmetijsko gospodinjske šole v soboto, 22. in nedeljo, 23. junija 96, ob 14.30 SPORED: Gost: zbor „Lipa“ - Slavnostni govor: g. župnik Lovro Kašelj - Gost: učenke Strok. kmet. gosp. šole Ehrental z enodejanko - Nastop instrumentalne skupine - Igra apostolov v režiji g. dekana Petra Stickra - Petje sester in gojenk Ob tej priložnosti Vam bo na razpolago JUBILEJNI ZBORNIK zavoda. Vsi prisrčno vabljeni na družabno srečanje ob bifeju. Možnost parkiranja: na parkiriščih vis-a-vis zavoda. MEDNARODNI FOLKLOPKM FESTIVAL SOBOTA-SAMSTAG 29.6/96 20.00 žitrajsko župnišče Pfarrhof Sittersdorf Vstopnina/Eintritt: večerna blagajna/Abendkassa: S 80,-predprodaja/Vorverkauf: S 60,- Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli! ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Drago Valentini Kraj: galerija ‘anin Odprtje: v soboto, 22. junija 1996, ob 19. uri, pripravljeni so tudi glasbeni prispevki. Galerija bo odprta do 14. julija 1996, dnevno od 16. do 19. ure TRŽIČ Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsak dan med 17. in 19. uro. RAZSTAVE v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič BEGUNJE Razstava ..Računalniške slike" - variacije arhitekturnega slikarstva Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu ŠT. JANŽ „Asservate - Ausschwitz, Buchenvvald, Yad Vashem" Kraj: k&k center Št. Janž Razstava bo odprta do 13.7. ŠT. JANŽ Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž / Paysage“. Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: K&K center Prireditelj: K&K in SPZ PRIREDITVE/OGLAS 1iubito - Einto^dum^ '8t At WAtlimuy - 'Hir- fneiun auu - ČncLUcA. CA a&UKoLt am. ob/ um \ 21.09 1996 Ll. , , Mil mwm ormirev 6HDFFNUNG Kjtjko 2 ftn c/er KS /farmagaraa - Moftogera. na /fo/Joeyer/ l/udsič šočc 40. Ot/ohem/. 25/£ / ‘/ožo CeiorEC Sodekueio jun/ ostrnij) šois/o z&o/i ir.z : oerF-s/cop/n/A rh-tieinenclt Muca vaoMth moo' t.romeda. RAZNO Avstrijska turneja ..Povratna igra" WIENERTSCHUSCHENKAPELLE & GHORWANE/MOZAMBIQUE 11 - junija se je začela štiritedenska turneja glasbenih skupin VViener Tschuschenkapelle in Ghor-wpne iz Maputa v Mozambiku. Delovna skupnost prijatelji Zimbabvveja (Arge Zimbabwe Freund-schaft), ki v okviru festivala Sura za Afrika (Obrazi Afrike) organizira te nastope po celi Avstriji, s temi koncerti noče le ..prodajati" afriške glasbe po Avstriji, temveč si želi, da bi se ob tem srečali dve različni kulturi. ■;prva igra" se je igrala meseca februarja: skoraj štiri tedne so bili Tschuschi v Zimbabweju in Mozambiku, kjer sta jih glasbeno spremljali Am-buya Beauler Dyoko iz Zimbabvveja in Ghorvvane 'z Mozambika. Tako so Dunajčani na zelo pristen in oseben način spoznali kulturo in življenje afriških ljudi. To srečanje med afriškimi in avstrijskimi ustvarjalni ne zagotavlja le veselja in sproščenosti, marveč tudi umetniške navdihe. Ukvarjanje z Južno Afriko in miselne pobude o globalnih vprašanjih in vizijah. Vedno spet se je namreč treba bližati drugim narodom s spoštovanjem in se tako spopasti tudi z lastno kulturno identiteto. Spoštovanje do vseh drugih pa je hkrati temeljni kamen za vsako partnersko sodelovanje med narodi. Edino tako srečanje na Koroškem pripravlja SRD -Rož", od 4. 7. do 7. 7. Afričani bojo skupno z dunajskimi Tschuschi v Št. Jakobu zaključili turnejo, ki jih bo prej zanesla v 15 različnih mest in vasi Po celi Avstriji. Srečanje se bo začelo v četrtek, 4. 7., ob 20. uri v farovžu v Št. Jakobu. Ta večer je namenjen prvemu spoznavanju in sicer s projekcijo filma „Zimbab-we. Respect for Afrika" in pa z zborom „Rož“, ki bo pel pesmi iz koncerta ■Ponižani in razžaljeni". Dan navrh, v petek, 5. 7., ob 16. uri bo na Bleščeči nad Arihovo pečjo plesna in bobnarska delavnica s skupino Ghorvvane in kot višek bo v soboto, 6. 7., ob 20.30 zaključni koncert VViener Tschuschenkapelle in Ghorvvane. V odmoru bojo Dunajčani kazali diapozitive o turneji po Afriki, komentiral pa jih bo glavni Jschusch" Slavko Ninič. NASTOPI GLASBENE ŠOLE SVEČE Sobota, 22. junija 1996, ob 19.30 (po sv. maši) Sveče, galerija Gorše (pri Vrb-niku) - Nastop učencev Glasbene šole in otroškega pevskega zbora iz Sveč Prireditelj: SRD „Kočna“ v Svečah PODGORJE Nedelja, 23. junija 1996, ob 17. uri: Podgorje, farna cerkev - Koncert organistov glasbene šole in orglarskega tečaja pri Teološki fakulteti v Ljubljani BILČOVS Sobota, 29. junija 1996, ob 20. uri: Bilčovs, ljudska šola: javni nastop učencev iz oddelka Bilčovs 26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 1996 (za otroke med 9. in 15. letom starosti) Število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00-20 CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu Letos novo: tečaj za risanje Informacije: Milka Hudobnik, tel.: (0463) 54 0 79 - 22 Kreativni dnevi v Modestovem domu od 24. 6. do 28. 6.1996 poned., 24. 6. in torek, 25. 6., od 15. ure Barbara Plečko, Maribor - afriški plesi sreda, 26. 6., od 17. ure Rezi Kolter, Bilčovs - glina četrtek, 27. 6., od 17. ure Andrea Vieler, Vrba - mozaik petek, 28. 6., od 17. ure Marija Prelog, Ljubljana - grafika Vabljeni vsi, ki imajo zanimanje. Prijave sprejma Modestov dom - tel. 0463/36622 Prispevek: 50,- Vabilo na slavnostno odkritje SPOMENIKA PREGANJANJA v nedeljo, 7. julija 1996, ob 14. uri pri Kulturnem domu na Radišah Pester, mednarodno širok spored bodo izvajali: domače Slovensko prosvetno društvo „Radiše“, godba na pihala iz Šmihela pri Pliberku (ki bo igrala že pol ure pred začetkom prireditve), kvartet ..Bratje „Smrt-nik“, ansambel .Tschuschenkapelle" z Dunaja in glasbena skupina ..Ghorvvane" iz Mozambika v Afriki. Izzvenela pa bo prireditev z družabnim srečanjem, kjer bo poskrbljeno za jed in pijačo. Vabimo, da se udeležite naše prireditve, na kateri se bomo skupaj spomnili enega najbolj tragičnih obdobij v zgodovini našega naroda in se poklonili žrtvam nacističnega nasilja. Zveza slovenskih izseljencev OGLAS V Poreču oddajamo počitniško hišico v bližini morja. Informacije: telefon 0038661/813082 zvečer po 20. uri IMPRESUM TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, ^•Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik). Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja ^sak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28-22. Letna naročnina: Avstrija 440,-: Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,-šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,-SIT. mm 1 frOMMca od sobote, 22. junija, od 14.30 do nedelje, 23. junija, do 13.30 Hildegard von Bingen - prerokinja in zdravilstvo Voditeljica: dr. Johanna Filek od sobote, 22. junija, od 15. do 19. ure, do nedelje, 23. junija, od 9. do 13. ure Tradicionalni Qi Gong -starodavna kitajska notranja vaja za samozdravljenje kroničnih bolezni Nadaljnji termini: sreda, 26. 6., od 18. do 21. ure, sobota, 29, 6., od 15. do 19. ure in v nedeljo, 30. 6„ od 9. do 13. ure Voditelj: prof. Zaikun Li od petka, 28. junija, od 15. do 18. in od 19.30 do 22.30 - soboto, 29. junija, od 15. do 18. in od 19.30 do 22.30 - do nedelje, 30. junija, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure Energetsko polje človeka - njen pomen za zdravje Voditelj: Thomas Feichtinger od sobote, 29. junija, od 9.30 do nedelje, 30. junija, do 17. ure Seminar za slikanej z umetnico Dainese od ponedeljka, 1. julija, od 18. ure do četrtka, 4. julija, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: „Vi ste služabniki"1 Voditelj: prof. dr. Anton Stres CM, Ljubljana v torek, 2, julija, ob 20. uri Odprtje razstave ge. Erike Jellitsch: ..Spomini na svili" od petka, 5. julija, od 16.30 do 21.30 do sobote, 6. julija, od 8. do 21. ure Body - Balance Voditelj: dr. med. mag. Christian Kobau v ponedeljek, 8. julija, ob 20. uri Predavanje z dia- in videodoku-mentacijo: Amerika pred volitvami - dvoboj med generacijama Predavatelj: Eugen Freund, ORF korespondent v Ameriki od sobote, 13. julija, od 18. ure do sobote, 20. julija, do 13. ure Feriae Latine Voditelj: mag. Felix Kucher Izobraževalna potovanja 1996: od nedelje, 14. julija do nedelje, 21, julija 1996 Izobraževalno potovanje v London Voditeljici: Katharina Zablatnik in Marta A. Marschner od petka, 20. septembra, do sobote, 28. septembra 1996 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt UNITED GAMES OF NATIONS Od 7. do 9. junija 1996 se je na pobudo PUAK udeležilo 14 mladih dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije s spremljevalkama Andrejo Lepuschitz in Michaelo Fugger t. i. „United Games of Nations" v MLirzstegu (Appelhof) na Štajerskem. Ta prireditev je stekla letos že osmič in organizatorji, ki so našli geslo „Vom Rand zur Mitte“ so še posebej vabili mlade zastopnike avstrijskih narodnih skupnosti, da se predstavijo in v sproščenem vzdušju navežejo stike z otroki iz drugih evropskih držav. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Skrivnostna pošast iz škotskega jezera Loch Ness se je menda spet pojavila, pravočasno za turistično sezono; pravijo, da se je voda visoko penila in da se je že skoraj zemlja stresla. Verjetno bojo tisto jezersko pošast našli prej, kakor da bo Sturmova ZSO pritrdila demokratično izvoljenemu skupnemu zastopstvu za koroške Slovence. Kdo bi se temu čudil? Uradni Avstriji more biti to samo prav, saj pot Sturmove ZSO popolnoma ustreza njeni dolgoročno zastavljeni asimilacijski politiki. Slovenski gimnazijci obiskali Bruselj Dijaki 5. b. razreda Zvezne realne gimnazije za Slovence so bili od 3. do 8. junija 1996 v Bruslju. Ideja za to se je porodila že v začetku tega šolskega leta - saj velja 5. b razred za politično zelo zainteresiran na naši šoli. Učenci so hoteli spoznati Evropske institucije, ki vedno bolj vplivajo tudi na naš vsakdan. Dijake sta spremljala razredničarka mag. Zalka Kuchling ter profesor zgodovine, Štefan Pinter. Po 17-urni vožnji z vlakom so si že kar prvi dan ogledali evropski parlament, kjer jih je pozdravil koroški Slovenec mag. Bojan-llija Šturm-Šnabl, ki dela v tem parlamentu. Tako so si dijaki lahko naredili sami sliko o tem, kako važno je obvladanje slovanskega jezika - saj je slovenščina most za vse vzhodne slovanske jezike, ki bodo v bodočnosti čedalje močneje zastopani tudi v Bruslju. Naslednji dan so bili dijaki vabljeni v avstrijsko ambasado, kjer jih je sprejela poslaniška svetnica mag. K. Schicht. Sodelavci ambasade so pripravili dijakom tri referate o pomenu Evropske zveze za Avstrijo. Po obisku avstrijskega poslaništva so mladi bili vabljeni v koroški biro, katerega stom predstavila naloge tega zveznega biroja v glavnem mestu Evrope. Obisk teh političnih institucij naj bi služil dijakom tudi za to, da bi se čimbolj sproščeno in samoumevno ukvarjali tudi s političnimi vprašanji na Koroškem. Po dveh dneh političnega izobraževanja so se Korošci odpravili na izlet v mesto Briigge, ki slovi kot eno najlepših srednjeveških mest Evrope. Zadnji dan ekskurzije pa so dijaki posvetili obisku muzejev. Ogledali so si muzej Stare in moderne umetnosti, muzej comic-stripov in Av-tomuzej. Po zadnjem sprehodu po mestu, ki ima zelo lep glavni trg, so se odpeljali domov. V Ce-vodi agilna Korošica, mag. Re- obiska in si vzela čas tudi za lovec 50 se vrnili naslednji dan, nate Haustrate-Assam. Očitno daljšo in odkrito razpravo o obisk Bruslja pa jim bo ostal še se je razveselila koroškega evropski politiki. Slikovito je go- dolgo v spominu. Dijaki 5. b razreda Slovenske gimnazije na Grande-Place v Bruslju.