Leto VIII. štev. 90.
Pofttnlrm plaCan* v gotovini.
V	Krškem, v četrtek 24. julijaT1924.
Današnja štev. t’50 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
prostor 1x87 mm 1 Din beseda 50 p, najmanj 5 Din
čekovni: račun: St. 13.807. [začasno še tudi 13.321]
Oglasi:
Mali oglasi:
Dopise frankirajte in pddplsnjte, sicer se ne pr!ob2ijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so pOStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 30.
Četrtkova ,Naprejeva‘ številka izhaja kot tednik:
GLAS
Glasilo Kmetako-delavske zveze.
Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din-
Brezploden Jcorunovski manever.
Tako je napisalo naše uredništvo na uvodni članek, objavljen v 79. št. ,Napreja‘ v katerem je tudi objavljen proglas trboveljske konference na soc. org. delavstva Slovenije. S tem je hotelo uredništvo samo osmešiti naše sklepe, ter nas predstaviti delavstvu za nekake pučiste. Kakor se ta članek opira na najnižje inštinkte, je postal še veliko manj pomemben za del. pokret, ker ni nič več kakor 45krat poimensko imenoval v njem posamezne bivše kakor tudi sedanje sodruge, moje ime najde* te v tem članku nič več kakor 17krat zapisano. S tem me je pisec hotel napraviti slavnega, ter me je tolikokrat zapisal, da me kdo res ne bo zgrešil, kar pa hvaležno odklanjam. Res slavni žumalisti, ki so kaj takšnega zmožni spraviti skupaj, za kar jim tudi jai v njihovem spričevalu najmanje dajem petico. Ko bi uredništvo namesto članka objavilo iz leta 1918. članski imenik, pa bi tudi ne bilo veliko raz-like« samo urednik bi lahko napravil majhen oddih.
Sedaj pa k stvari sami.
Pokrajinski odbor je na svoji seji 8. aprila 1923. v Celju sklenil pozvati mariborsko oblastno org., da se naj od vsake strani snidejo v Zidanem mostu po 4 ročni delavci, ki naj ustvarijo platformo za čim hitrejše zedinjenje. Na temelju tega sklepa so se sestali v Zidanem mostu 22. aprila 1924 od naše strani ss. Pastorek, Thaler, Rinaldo in Verbančič, od strani Mariborčanov pa ss. Lapuh, Ba-hun, Jordan in Ozmec. Sklenili, so platformo za zedinjenje, katera je objavljena v Napreju št. 90 z dne 24. aprila 1923. in je v soglasju s sklepi trb. konference, samo treba je, da si jo še vsak enkrat prečita prej ko proti našim sklepom kaj napiše.
V naših sklepih je tudi poskrbljeno, da ne bo nihče na kongresu majoriziran, marveč bo imel toliko glasov, kolikor članov zastopa. Ako se kritizira zborovanje Konsumnega društva za Slovenijo, da so na njim preglasovali odborniki delegate, potem moramo to, kar pri duugih vidimo, da je slabo, naj-prvo v lastni stranki odpraviti, ker šele potem smo upravičeni kritizirati druge. Ako pa na nasprotni strani nimajo članov, kako* se to čestokrat trdi, zakaj potem taka bojazen pred skupnim kongresom, saj bomo potem na njem imeli itak absolutno večino? Ali se mogoče bojite, člani odbora, da bi vas delegati vrgli, ker bi ne mogli več njih preglasovati? V naših sklepih tudi ne bo nihče naSel da se hočemo s takšnimi generali združiti, kakor se to v listu namiguje, marveč mi hočemo zedinjenje s proletariatom. Ali mogoče niso v Lešah, Prevaljah, Guštanju, Muti, Rušah, Mariboru, Ptuju, Celju, Zagorju, Ljubljani, Tržiču itd., delavci, ki tvorijo pol. org. druge smeri? Ali moramo mi od tega dela de-lavstva zahtevati, da naj pred nas poklekne in nas moli kor edino zveličavne bogove, ali je to v skladu z našim programom in s socializmom sploh, ker to ne bi oilo socialistično, da hočemo navajati diktaturo, saj smo načelno proti njejl? Naloga vsega soc. org. delavstva je: <rst gre preko raznih ambicioznih voditeljev v enotno organizacijo, vsi tisti pa, ki si še žele, da se naj delavstvo še nadalje sovraži, jih bo odnesel veter tja, odkoder so prišli. Ker delavstvo se ne bo prepiralo za paragrafe, mar-več za svoj obstoj, ki mu je pa le potem zajamčen. če je enotno organizirano, ker je ves boj naperjen proti njegovemu izkoriščevalcu, ne pa tako, kakor j« danes: proti sotrpinu.
Jaz se ne bom bavil veliko z raznimi osebami ki se oglašajo v našem listu, kakor to dela strankin tajnik ah urednik, ker nočem, da bi bil list pisan za mojo obrambo, vzlic temu, da bi imel mnogo povoda, ker meni ne gre za ta ljubi kruhek, kakor je mogoče na drugi strani slučaj. Povedati moram pa samo to, da v Trbovljah in Hrastniku je že obstojala org. ko še nismo poznali sedanjega strankinega tajnika, in je ta organizacija s pomočjo članov napravila, da so lahko danes člani pod svojo lastno streho in jih tudi ne zebe, če bi pa bili imčll takšne voditelje, kakor je sedanji strankin taj-
nik, bi bili pa še danes na dežju in na mrzlem, kakor je on in še marsikateri drugi, ki še veruje v njegovo filozofijo, ne pa v lastno delo.
Zato, sodrugi, po vseh organizacijah: na delo za zedinjenje proletariata! Kdor se bo pa upiral zedinjenju, pokažite mu vrata, naj gre, odkoder je prišel, ker ta ni prijatelj delavstvu, marveč hlapec kapitala, ki je nalašč zato v naSih vrstah, da seje med delavstvom razdor in sovraštvo, da nas kapitalizem lažje tepe in izkorišča. Čč smo socialisti, potem je naša dolžnost, da strnemo vse one, ki so voljni delati za končne cilje proletariata v eno močno socialistično organizacijo, katera nas povede do končne zmage, do Bratstva, Svobode in Enakosti. — Ivan Krušlč.
*
Nepotrebno je, da bi tratili prostor s ponavljanjem razlogov, ki so se oglasili te dni proti Kru* šičevi »zedinjevalni* akciji in resoluciji, objuvljeni v 79, štev. .Napr.". To resolucijo je predložil na TAJNEM sestanku in jo je dal podpisati ne v znak. da se podpisanci žnjo strinjajo — saj so se potem podpisanci oglasili v »Napreju" PROTI njej! — temveč, ker je bilo rečeno, da NE BO OBJAV-LJENA, če je ne bodo navzoči podpisali. Iz tega je razvidno, kako neumno je imenovati to »resolucijo" sklep, ko je samo pobožna ŽELJA; iz tega je pa tudi razvidno, kakšna ČVEKAR1JA je to, če sumniči posameznik Krušič strankin odbor, da se ta brani »zedinjevalnega* kongresa, češ da se delavskih delegatov boji. Naj pridobi Krušič na javnih in po PRAVILNIKU SKLICANIH sestankih ORGANIZACIJE za svoje namene, naj jim priskrbi finančnih sredstev xa takšen izredni kongres, potem bo lahko pomedel z razdirači in kruhoborci ter kapitalističnimi agenti v naši stranki. Notabene: Krušič pravi, da sede v tajništvu in uredništvu kruhoborci, ki se za svoj kruh boje, obenem pa pravi, da so po kapitalistih sem poslani — pri tem z zmedenimi mislimi ne pomisli, da se kapitalističnim agentom prav nič ni treba tepsti za proletarski kruh!
Dozdar so se VSE organizacije izjavile PROTI Krušičevemu načinu zedinjenja, nobena še ne zanj. Istotako se je oglasila že lepa vrsta DELAVCEV proti temu, da bi se Krušiču na ljubo stranka obrisala ob svoj organizacijski zakonik, zlasti ob načelo javnosti. Celo Krušič se je oglasil PROTI Krušiču [glej članek »Z druge plati* v 82. .Napr." štev. !j Mi torej prav nič ne dvomimo, kdo bo v tem boju pobožnih želj proti strankinim načelom zletel tja, odkoder je prišel.
V	petek bo imelo trboveljsko delavstvo se-sestanek svoje organizacije. Najbrže se bo tam podrobneje bavilo tudi s Kruiičevo zadevo. Da bo stvar še bolj temeljita, smo se odločili objaviti resolucijo, ki jo je isto delavstvo hladnokrvno sprejelo v veliko težji situaciji« nego je danes, ko je hotelo Korunstvo še z vse drugačnimi sredstvi uničiti naše gibanje nego Krušič. Citajte to resolucijo vsi, ker je zelo aktualna, zlasti pa se tega zavedajte, da govori v njej zopet Kruiič proti Krušiču, ker Krušič je pri sestavi te resolucije največ sodeloval:
K zedinjenju.
Odbor kraj. org, SSJ. v Trbovljah je na svoji seji dne 8. julija 1.1. razpravljal o resolucijah, priobčenih v »Napreju* št. 145., ki jih razpošiljajo razni krankenkaslarji in konzumarii na naše soc. org. in zaključil s sledečo resolucije katera naj bo resen opomin vsem intrigantom ki so to delo pričeli: Resolucija.
I.	Potom poročila v »Napreju* štev, 145. smo zvedeli za nove spletkarije od strani ljudi, kateri hočejo našo soc. stranko na vsak način spraviti nazaj v stari tir, Radi tega se čutimo primorani, da tudi mi povemo svoje mnenje o tem. Ze pri zadnjem Korunovem puču pred volitvami, katerega mi smatramo za izdajstvo nad soc. proletariatom, so se poslužili laži in so nam potom okrožnic, katerih organizacija kot taka seveda ni dobilaa temveč le posamezni, trobili, da je toliko in toliko organizacij odpovedalo pokorščino Pokr. tajništvu. Pa se je
pozneje izkazalo, da to ni bila resnica, kakor so nam servirali. V tej zadnji okrožnici katero razpošilja in jo podpisuje neki krankenkaslar Jože Tomc, in katere naša organizacija tudi ni dobila — gospodje vedo zakaj, ker pri nas si je že marsikdo kremplje opekel — zopet govore, da zahteva večina podružnic to, kar je v okrožnici predvideno. Gospodje. Če je to resnica, zakaj pa ne objavite v našem časopisu, katere organizacije, kateri člani to zahtevajo, da bomo vsi vedeli zanje? Dokler jtega ne storite, vas smatramo za podle lažnjivce in intri-gante.
II.	Naša organizacija stoji tudi na temelju dravograjske resolucije, v kateri je dovolj jasno povedano, v kakšni smeri je ujedinjenje mogoče, Sve* tovali bi vam, da jo večkrat in pazljivo preberete. Zaradi sklicanja kongresa, katerega si tako želite, vam mi javno povemo to, kar vam je Pokrajinski odbor povedal: pokažite poprej svoje člane, da bomo vedeli s kom se naj zedinimo, potem bomo govorili dalje, drugače pa ne. Kajti na število prodanih znamk mi nikakor ne gremo, ker vemo predobro iz izkušenj, kako se je to delalo, dokler so se sukali okrog stranke razni Kristani in drugi. Pri stavku: »Tudi o progresivnem davku na kongresu najbrže ne bo spora", ste bili jako neprevidni, ker ste nam direktno pokazali s tem, da ne stoji za tem mariborski proletariat, temveč razni magnati, kateri bi nam radi zopet gospodovali. Mi vam povemo kar odkrito, da od te točke kakor tudi od točke javnosti za nobeno ceno ne odstopimo. Predobro vemo. da bi stranka drugače stala, če bi imela ob svojem porodu to, kar ima danes. Ne bilo bi raznih afer, katere so socializmu toliko škodovale.
Posebno mi trboveljski socialisti, ki smo na Slovenskem v socialističnem gibanju že precej stari, bi lahko napisali cele romane o tem. V času razkola, pri katerem so precej pomagali razni doktorji iz Ljubljane in drugi, bodisi direktno ali indirektno, smo bili mi neštetokrat življensko ogroženi, ker smo branili in zagovarjali tajnost, katera je bila takrat v stranki. Tega mi ne bomo pozabili nikoli. Sploh pa, če bi se gospodje okrog zelene mize le malo poglobili v študije socializma, bi morali vedeti to, kar ve vsak organiziran delavec, da socializem brez javnosti sploh ni socializem,
IH. V resolucijah se tudi sklicujete na glavni odbor, da naj on napravi red. Povemo vam tudi to: dokler bodo posamezni člani glavnega odbora korumpiraii na tak način delavski pokret in socializem in soc. stranko sploh kakor na primer Bra-činac (slučaj Subotica) in dokler bo glavni odbor kršil sam svoje sklepe in rušil red in disciplino stranke (slučaj odstavljeni poslanci in soglasno storjeni in neizvtšeni sklepi celjske konference, vršeče se dne 28.-29. junija 1922.) toliko časa ga ne mo.. remo upoštevati, kajti pri nerednosti in nepoštenosti vsaka pokornost preneha, če hočemo biti dosledni nauku socializma. Star pregovor pravi: »Pometaj preje pred svojim pragom, potem pojdi pred druge pometat**. Upamo zatrdno, da te besede in misli nisO samo naše, temveč vsega razredno organiziranega socialističnega proletariata Slovenije in bi opomnili sodruge, kateri so se pustili omrežiti od raznih intrigantov, naj te naše misli in besede natanko preberejo in naj se odkrito vprašajo, ali je to prav ali ni prav, ali je to socialistično ali ne. Nam je za sodruge, kateri imajo proletarsko preteklost za seboj, odkrito žal, da bi jih pravi socializem zgubil, ker smo jih cenili kot zveste borce za socialistično idejo. Povemo jim pa, da na poti zahrbtnosti in tajnosti ne pojdemo žnjimi, čeravno smo jih cenili tako visoko.
IV. Gospodom okrog zelene mize pa povemo še enkrat: roke proč od socializma, ker Vi po tem delu, katerega že ves čas izvršujete, ne spadate več med socialiste! Delavstvo je s težkim trudom upo-stavilo in branilo svoje organizacije in bo tudi samo
v	njih odločevalo, ne pa razni advokati, konsumarji in krankenkaslarji, ki žive udobno na račun delavstva. Vsak inteligent, kateri javno in odkrito nastopa, nam je dobrodošel. Intrigantov smo pa imeli že
preveč in jih ne potrebujemo več. In če bi se vam vseeno posrečil vaš puč, potoni denarja ali pa raznih agentov, katere porabljate v svoje politične špekulacije, čeravno žive od delavskih žuljev, vam povemo še danes, da ml kot taki, čeravno smo še mladi, a precej stari v borbi za socializem, ne poj-demo v takšno stranko, kakor jo nameravate vi u-postaviti, ker ta bi ne bila socialistična. Za parado ali pa za dosego poslanskega mandata je pa ne potrebujemo. Dosti smo zaupniki in člani pretrpeli, ravno zaradi vas, predno smo postavili stranko in nje organizacije vsaj tako daleč, kakor so danes.
Naše geslo je: Naprej s poštenostjo in javno
—	in ne nazaj v korupcijo in tajnosti Zato vam pošiljamo javno zadnji resni opomin: Pazite, kaj delate, da si prstov ne opečete!
Odbor kraj. pol. org. SSJ v Trbdvljah.
*
Tako je torej takrat zarjovel trboveljski proletariat na vse malodušneže in razdirače poštenega, javnega, nekompromisnega delavskega gibanja, na razdirače. ki prihajajo pod krinko .zedinjenja*. Samo nekatera imena je treba spremeniti — in trboveljski proletariat TO resolucijo na petkovem sestanku lahko ZNOVA SPREJME.
Mi menimo, da je zadnje polemike že tako natančno zasledoval in razumel, da bo TO resolucijo sprejel.
Razno.
Dolžnikom „Napr»ja“ smo začeli razpošiljati opomine in znova imamo potrjeno trditev, da zna zavedno delavstvo ceniti svoj list. V 14 dneh smo prejeli nad 3000 Din, seveda ie to komaj 10% vsega. Ostanek dolgujejo na eni strani nezavedneii, ki ne poznajo dolžnosti do proletarske družbe, na drugi strani pa res bedni proletarci, ki so čutili potrebo opravičiti svojo brezbrižnost in odplačujejo dolg v obrokih. Naša uprava je vedno pripravljena olajšati odplačilo in prizna vsakemu, ki je zaradi krize v težavah, pravico odplačevati dolg v obrokih. Na tiste pa, ki mislijo z molkom izogniti se plačilu, se sploh ne bo oziralo, temveč bo brezpogojno izterjala kar ji gre.
Za kapitaliste se bomo posluževali kapitalistič* nih sredstev, potem bomo pa še v javnosti razkrinkali ljudi, ki plačujejo svoj dolg pri gostilničarju, ne pa pri delavstvu!
Zelo dober predlog. Neki delavec priporoča, naj organizacije poskrbijo za to, da bodo delavci spoznali pravilnike vseh socialističnih struj. Pri tem pravi, naj se pravilniki bolj razširijo med delavstvom, da bo vsaka organizacija vsaj po enega i-mela. Sodrugi! V tem nad vse dobrem predlogu je obsežena tudi nad vse ostra grajs našega delavstva. Kdor tega ne čuti, naj se nikar ne ytiha v boj za delavsko kmetsko zedinjenje! Na vsak korak srečaš sodruga, ki predlaga kaj tskega, kar je že v pravilniku. Ozmerjaj ga, ker trati čas z delom, ki je že izvršeno. Ali pa se jezi nad kakšnim dejanjem in pravi, da bi morala taka dejanja biti prepovedana. V pravilniku je pa že stara določba, da so taka dejanja prepovedana. Take neumnosti se dogajajo zato, ker delavci pravilnika ne poznajo, ker se zsnj premalo brigajo in ker ga ne razširjajo med sodelavci, kakor bi bilo treba. Socialist, ki ne pozna svojega pravilnika, je podoben klerikalcem, ki imajo svoje katekizme tudi samo zaradi lepšega, ravnajo se pa ne po njih, niti jih ne poznajo, ampak jih le otrokom v glave vtepajo, ki za take stvari še nikakor ne morejo imeti razuma. Pravilnik SSJ, pokrajinske organizacije za Slovenijo, ie skupaj s programom izšel v brošuri in velja 4 Din. Dobi se pri »Napreju* v Krškem in pri vseh organizacijah, ki so vsak mesec objavljene v „Na-preju". Kako malo se delavstvo za te pravilnike zanima, je videti najlepše iz tega, da veliko organizacij še niti enkrat ni obračunalo za poslane pravilnike. Zato prosimo, da vse organizacije in zaupniki takoj sporoče tajništvu v Krškem, koliko pravilnikov so prejele v prodajo, koliko so jih prodale. kolibo so že plačale in koliko pravilnikov še imajo v zalogi. Vi pa sodrugi, poglejte v kopijo teh poročil, pa boste vedeli, zakaj se Kristan iz nas norca dela, češ. vseeno je kakšen je pravilnik...
Pošta v Zagrebu posluje tako redno, da dobivajo naročniki list. ki je bil odpostan 13. t. m., šele na 20. Kje so druge številke — za rešitev tega vprašanja bomo morali razpisati menda nagradno tekmo, ali pa gospode, ki so za redno dostavljanje plačani, še posebe plačati?
Sodrugi iz Črne! Pomagajte pošti najti naslov: Andrej Brumen, Kons. dr., Črna I.! Na ta naslov smo namreč poslali kakor že leta sem kup 79. št. .Napreja* za razprodajo, pa nam pride ta kup naenkrat nazaj! Tisti poštar, bi je bil tako .neveden", do ni mogel na ta naslov pošiljke dostaviti.. se je svoje .nevednosti* tako dobro zavedal, da se je iz nje celo nekoliko ponorčeval. Na ovitku je napisal namreč v kuheltajču pripombo: Adesse unfindbar (naslov nenajdljiv], podpis nečitljiv. V tem, da ie to pripombo z nečitljivim podpisom napisal v kuheltajču, v tem tiči norčavost. Upamo, da boste, sodrugi v Črni, sedaj že znali pošto in poštarja tako poučiti, da jima bo .nevednost* in .norčavost* kar skopnela!
Popravek. K predvčerajšnji notici .Na Krušičevo zahtevo v ,Lj. gl.* itd. ja treba popraviti da se ta
notica ne nanaša na kakšno v »Lj. glasu* izraženo zahtevo, temveč na opombo hrastniškega dopisnika proti koncu njegovega članka „Boj med rudarji in voditelji* v nedeljski {87.] .Naprejevi* številki Stavek .To velja za predsednike*, je treba Stati pravilno: .To velja za vse. ne samo za predsednike.*
Pašičeva vlada je v tem času znova odstopila. Novo vlado sestavi po vsej priliki dosedanji skupščinski presednik radikalec dr, Jovanovič, bi dobi potem najbrže volilni mandat. Klerikalci so vsi srečni, ker imajo najlepše upanje, da se jim sedaj vendarle posreči zlezti do vladnega korita.
Buržoazija povsod enaka. Pred nedavnim smo poročali, da se je odločila angleška vlada zgraditi 2 miljona delavskih stanovanj. Ta predlog je združena buržoazija v parlamentu sedaj podrla. Delavska vlada zaradi tega ne bo odstopila, saj ima še mnogo dela z zadevami, ki se sučejo okoli sedaj zborujoče londonske konference. Pride pa še naj* brže letos do novih volitev.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
Bernatovlč
Ljubljana.	Mestni trg B.
Največja »vhjra moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
PRED NAČELNOSTJO IN DOSLEDNOSTJO BO TREBA POKLEKNITI!
.Ali mogoče niso v Lešah, Prevaljah, Gušta-nju, Muti, Rušah, Mariboru. Ptuju, Celju, Zagorju, Ljubljani, Tržiču itd. delavci, ki tvorijo pol. org, druge smeri?* vprašuje Krušič v današnjem uvodnem članku. Odgovor: Če so v teh krajih politične organizacije drugih smeri, tega ne vemo. Če so. se na vsak način sramujejo biti organizacije, ker nočejo biti javno izkazane. Razumljivo je, da se s takšnimi .organizacijami* naša stranka ne bo mazala, pa če se Krušič 24krat na glavo postavi in 24krat spremeni svoj značaj. So pa v tistih krajih delavci. In te delavce bi bilo treba organizirati, pa ne v .organizacije* temveč v organizacije. Kako bi pa te delavce organizirali?
.Ali moramo mi od tega dela delavstva zahtevati, da naj pred nas poklekne in nas moli kot edino zveličavne bogove?* vprašuje Krušič na tem mestu. Da, če bi bilo mogoče, da bi bil Krušič ali kdorkoli v aaii stranki bog. potem bi že lahko zahtevali. naj tisto delavstvo pred njega poklekne itd. Tako pa je stvar drugačna: Treba je, da se odloči tisto delavstvo izvrševati do organizacije svoje dolžnosti in zahtevati od nje svoje pravice tako, kakor jih izvršuje in zahteva vse delavstvo, ki je pri nas organizirano, tudi trboveljsko delavstvo. Treba je, da se prične ne sramovati organizacijskega štatuta. ki se ga ne sramuje noben naš delavec in. hvala bogu, tudi trboveljski ne, samo Krušiču in še kakšnemu takšnemu smrdi ta štatut, ker bi rad takšno stranko, v kateri bi članstvo res moralo poklekati pred človeškimi bogovi, namesto spoštovati načela in doslednost! Do danes še nismo nič slišali, da bi bilo delavstvo v Lešah, .Prevaljah itd. itd. proti našemu organizacijskemu šta-tutu, saj ga povečini še pozna ne, samo kak bog, ki bi rad videl, da bi delavstvo njegove in naše smeri poklekalo pred njim. samo kakšen tak bog se je do danes oglasil proti pravilniku in to je razumljivo.
Da pa se delavstvo ne bi pomišljalo .poklekniti* pred pravilnik — ne pred bogove! — o tem bi se s. Krušič sam prepričal, če bi šel na Leše. na Prevalje itd. itd. ter tam delavstvu pravilnik, načela in doslednost razlagal, namesto da konferira s Svetki in Uratniki in drugimi bogovi, pa snuje diplomatične načrte, kako bi stranko načel in doslednosti spravil kristanovstvu v kremplje, On pra-
vi	seveda, da Kristana. Koruna. Uratnika itd. ne mara. napoditi jih hoče. samo to bi rad, da bi se prej »k mizi skupaj vsedli in se pomenili."
Spregovorili smo, kdor ima oči naj gleda, kdor ima ušesa, naj posluša.
MIMOGREDE.
Župnik in organist gresta z Bogom in molita rožoi venec. Ko prideta sred polja, vpraša župnik organiata: .Katere pa so naše njive?' Ko so zvedele pobožne ženice so se strašno jezile nad g, župnikom. Hujšega se ni nič zgodilo.
To je bilo v Starem trgu pri Rakeku.
[Op. ur.: To anekdoto nam pošilja delavec. Da boste lažje razumeli: Župnik bi ne smel z Bogom v roki na nič posvetnega misliti.
Iz stranke.
Obračuni V zadnjem pregledu organizacij SSJ in KDZ je manjkalo nekaj organizacij samo zato. ker so za en ali dva dneva prepozno obračunale. Zato je število rednih članov padlo, čeprav se je ustanovila ena nova organizacija in so tedi
?
o drugih orgagizacijah obračunali za več članov 'e bi bil pregled organizacij objavljen 2 dneva pozneje, bi bilo ze 137 članov več [Zabukovica 19, Tacen 17, Hrastnik I 34, Pišece 6 in Shale 61], torej ne 911, ampak 1048 rednih članov. Če torej nasprotniki hujskajo, da se je število teh članov znižalo napram prejšnjemu mesecu za 65. imajo prav samo radi nerodne zamude, ne pa zaradi stvari same. ker v resnici se je zvišalo za 72. Ko se delavci navadijo točnosti, ne bo več takih zamud, niti ne takih hujakarij. Naše tabele molče trobentajo, da je koruzni socializem umrl.
Trbovlje. Krajevna pol. org. SSJ v Trbovljah sklicuje za v petek dne 25. julija t. L ob 16 [ob 4. popoldne] v Delavskem domu članski sestanek; dolžnost vseh članov je, da se ga sigurno in točno udeleže. — Predsednik.
Mežica. Izredni občni zbor SSJ v Mežici sklicujem za dne 27, t. m. z dnevnim redom; volitev novega predsednika. Torej je dolžnost vseh članov da se zbora polnoštevilno udeleže, ker ena oseba ne sme ovirati razvoj stranke, kakor se pri nas dogaja, namreč, da se govori: dokler bo Repas predsednik, ne plačam — torej nezaupnica —. Stvar je čisto lahko urejene, izvolite si druzega in zadeva je rešena, in vam to mesto radevolje odstopam. Torej brez zamere, saj se še vidimo. —
Franc Repas L č. predsednik.
Mežica. [Sklep odborove seje pol. organiza-sije.] Vse člene, ki ne plačujejo pravilno progresivnega strankinega davka, ali prispevkov sploh ne plačujejo redno, bomo prihodnji mesec javno v .Napreju* objavili, da so izstopili iz stranke. To pa radi tega, da ne bodo mešetarili s socialističnim imenom. Kdor hoče biti samo po imenu socialist, naj se javi Korunovcem v Guštanju ali na Prevaljah. Če je prizadet tudi kakšen občinski odbornik, bo moral tekom treh tednov po objavi odložiti mandat; podpisane reverze imamo. Tudi to bomo objavili v .Napreju*. — Zamudniki	bodo	prejeli prvič in
slednjič še pismene opomine, — Odbor.
Opozorilo. Vsi mežiški sodrugi, ki so oddali svoj-čas denar za delnice .Ljudske tiskarne" s. Moderndor-ferju, naj se zglasijo čimprej s potrdili pri njem.
Tlakovnl sklad.
Od 1.1. do 15. VII. 1924	Din	3.43565
Franjo We:sbacher. Litija	[pom.	izpušč.]	„	5'—■
Franc Warletz, Brežice	»	1 Silvan Baraga, Brežice	»	10*—
Jerko Jurinac, Zagreb	„	19'—
Antonija Hofbauerjeva, Hrastnik: obrekovalcu. ki imenuje v „Borbi“ z dne 17. t. m. mojo gostilno .orjunaško gostilno" odgovarjam s tem. da podarim za tiskovni sklad »Napreja*	.	50~—
Od 1. I. do 22. VIL 1924 skupaj	Din	3.534*65
Gospodarstvo. .
24. VIL 1924.
»Sloga* r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom*]: 137 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh
10	žen — 7'30%.]
Vloženih hranilnih vlog	Din	71-686*47
Izplačanih	.	250*—
Stanje	Din	71.436*47
Članska knjižica »Sloge« št. 9 je razveljavljena. Dotični član je nehal prispevati strankin davek in je bil zato črtan iz imenika strankinih članov. Ker morajo vsi člani »Sloge* biti člani stranke, je bil pozvan, da izstopi tudi iz »Sloge*. Res je vrnil člansko knjižico in dobil svoj delež nazaj.
—	Kadar bo Zadrnžna banka ali pa Ljudska tiskarna ali kak drug kristanovsko korunovski zavod tako soliden, da bo vrnil vplačane deleže, ne pa se skri-val za izgovor, »da ne sme delnic kupovati,* takrat bo imel proletariat zopet nekaj več vere. Do takrat bo pa verjel samo to, kar vidi, n. pr. da Kristan in Korun ne stradata tako, kakor proletariat.
Valute. Dolar je vreden 8180, angleški funt 32240, francoski frank 4 40, češkoslovaška krona 2*52,100 avstr, kron 12 p, 100 Din 6*45 Svic. frank.
Dopisi.
ZASPANA DRAVINJSKA DOLINA.
Kakor sv. cerkev uči, je neki velik greh, če se dekle zmoti s fantom in se iz prave medsebojne ljubezni rodi novo živo bitje. Ali se ni z Jezusom ravno tako zgodilo? Zakaj torej nočejo Judje vanj verovati? Kako, če je pa pankrtskii in navadnega Cimpermana sin! Torej ni mogoče, da bi Judje, ki so zelo bistroumni, verovali vanj kot v Boge. To je napravila Jezusova močna organizacija, ki je u-vedla to lepo in dobičkanosno vero in — mi — hočeš, nočeš, moraš verovati, da je Bog človek po-stal! Bistrovidni Židje so se rogali temu hinavske-skerau postopanju, napredni kulturni narodi pa bedarije častijo, molijo, se jih bojijo in voditslje redijo. Ali ni to malikovanje nove zaveze? Tistega Odrešenika sveta [proletariata], ki so ga pričakovali že v stari zavezi, pričakujejo še sedaj, pa kedaj se. je že On rodii I Že Jezus ga je razkazoval ljudstvu, po bogataših prestepljeno ljudstvo pa ga ne pozna in ga še sedaj pričakuje, samo socialisti ga pozna, jo in to je: Socializem- [Prerokujejo pa, da bo gorje
šele takrat, kadar pride tisti hudi Antikrist, čeprav je vse hudo že tukaj 1)
Ljudstvo, aii Se nisi spoznalo pravega Odrešenika, katerega imaš v lastnih rokah? Treba jč samo malo preštudirati, in ko si v duhu 2e socialistični pristaš in kadar vas je več skupaj, si postavite organizacijo. Če izvršujete vse, kar zahteva socialistični pravilnik, če ste za skupnost in drug za drugega, ali vsi za enega, ali eden za vse, pa imate Odrešenika v svoji sredi! Kličemo vam: Ne verjamite svojim zatiralcem, krvosesom, hinavcem, kateri se vam približujejo od spredaj z lepim obrazom. od zadaj vas pa grizejo 1 — Pa kakor vidimo in slišimo in zraven tudi mi trpimo, vam pa spet kličemo: Prav vam jel Zakaj ste pa taki suroveži, da drug drugemu delo iz rok pipljete, drug drugega črnite črnim hudobam?! če kateri le količkaj more, hitro spodleze sodelavca, da se mu potem smeji, magari da njegov prijatelj crkne od gladu, potem pravijo, da je od lenobe umrl! Največja nesreča dravinjske doline je tista priliznjiva kiklbanda (ob-rekljivkej. ki vsako trohico besedi nese in kar toplo gospodinji na nos natakne.
Gospodinja pa, seveda zvesta družica svojemu možu. mu mora vse razodeti in nekatera je še tako hudobna, da ga še podpihuje, in da potem mož ali gospodar še bolj surovo postopa z ubogimi ljudmi. Objedavost in požrešnost se tako svetita na tem revnem svetu, da je veliko takih, kateri ne potrebujejo v temi nobenih zelenih očai, to so tisti, kateri tako težko vidijo sodelavca v boljši službi in na boljšem mestu. Vsak mu pravi: Prokleti grabjan noče dati več, kakor mu gospod reče. — Ljudje takega govorjenja in narobega mišljenja si pa ne premislijo, da je vse sleparije kriv edinole delodajalec! Prav naj vam bo! Dokler boste take beštije, nikar ae mislite na boljšo bodočnost
Prišle bodo občinske volitve, menda 10. avgusta, seveda boste vsi po župnikovem in županovem namigavanju volili, o le volite jih, kakor ste jih dozdaj, saj si boste sami krivi, če bodo potem kožo dol z vas vlačili. Ha. potem enkrat, kadar boste imeli kmetje kakšna previsoka plačila, tedaj boste kleli občinske može! Zakaj pa volite takšne ali nimate drugih, ki so tudi sposobni in kateri bi res delali za vas in ne proti vam?
Kaj pa, delavci tovane industrijske družbe Zreče, kaj ste postali tak zaspani? Ali vam dajo gospodje vse na vaše zahteve? Kakor slišimo, ste zelo nezadovoljni! Ali nimate več zaupanja v moč organizacije ? Ali vas ni sram, da je 5—6 gospodov bolj močnih kakor pa okoli 40 mož in še precej zavednih? O ubogo delavstvo, kako si obžalovanja vredno, razjokal bi se nad vami, kakor se je Jezus nad Jeruzalemom. O proletariat, proletariat! Resnično ubogo ljudstvo ? t Zakaj ? Ker vse zapije I Nič na svetu mu ni tako sveto kakor oštarija in pijanost. O. za to so pa navdušeni! Ce mu o organizaciji kaj rečeš, kako te debelo gleda, se ti smeji in te še za norca ima, pa še za bedaka, kaj še, da bi članarino plačal ali Naprej čital! Da, to mu je tuje kakor Indijancu kolovrat to mu smrdi, še preklinja te, Ce je treba, še hlače proda, samo da se napije in da potem rogovili kakor neumna svinja. No, ali tedaj človek ni iz živali? Če pa postane žival, kadar je pijan, se pretepa, kolje, zastruplja in kar je najsiabše, najgrše in najbolj neumno, to je zanj nekaj lepega!
»Primojdnš, pa ae ob bom de napil0, to se se sliti vsak dan. Če je treba pri kakšni gospodi česa prositi, iztirjati ali se zagovarjati, spet mora biti pijan. O ti ubogi revček, da si tako malo zaveden in misliš, da boš v pijanosti vse dosegel, ker v pijanosti si korajžen [divji], trezen si pa v resnici pnhla repa [nezaveden]. In £e je pa treba za tvojo srečo in za organizacijo kaj koristnega izvršiti, tedaj si pa ravno tak kakor tisti pes, ki je dobil poleno med noge, pa je de rep stisnil med nje in naglo odbežaL Zakaj se vam slaba godi ? Zato ker vse zapijete, pa mislite, da ste zavedni, pa ste slabši kot žival! Pisatelj romana Džungla v Slov. gospodarju zanikuje, da bi bil človek iz živa-
li	izšel. Če pa opazujemo dandanes to podivjano ljudstvo, pa imamo sliko predpotopne živali.
Kličemo vam še enkrat; Delavci, spametujte se, namesto v oštariji, se lahko kje drugje skupaj zberete, pa ne pijani ampak trezni, pa se lahko pomenite mnogočesa, kar ko za vas koristno. Kako lahko se opomorete do boljšega življenja, pa ne eden S8m, ampak vsi skupaj. Vsi skupaj do gospoda, ko vas bo takole skupaj videl, boste videli, kako bo napravil velike oči in po pravičnih zahtevah vam bo gotovo izboljšal plačo in tudi hrano in stanovanje. To je vse kaj drugega, kakor pa da sami med seboj preklinjate gospoda, da vam tako malo plača. Vsega tega ate si, delavci sami krivi. Zdramite ae iz tega morečega spanja in stopite na plan med zavedne!	Proletarec.
INDEKS ORJUNAŠEV V CELJU.
Orjunašem in Sokolom priporočamo sledeče tvrdke:
Brivnico Bukovčan, Kralja Petra cesta.
Pekarno Vošnjak, Kralja Petra cesta, [ima zaposlene same orjunaše].
Pekarno Lesjak pri Kapucinskem mostu, (sin je Orjunaš).
Salmič, urar v Narodnem domu.
Vse gori navedene tvrdke gojijo izrazito .narodno zavest" in orjunaštvo ter se najbrže strinjajo
s tem. da bi orjunaši požigali Delavske domove, zato priporočamo te' tvrdke v prvi vrsti orjunašem, ker bi jim obiski navadnih deiavcev morda na »narodnem” ugledu škodovali.
Trbovlje. Tudi nam se je treba oglasiti, da ne bodo ostali sodrugi mislili, da smo v Trbovljah res sami Kristsn-Čobalovci. Čital sem dopis velenjskih sodrugov v 29. štev. „Lj. glasu". V tem dopisu pravijo. da so po Korunovcih informirani, da pojde polovica članov trboveljske organizacije s Krušičem, seveda h Kristanu. Pravijo tudi. da je imel s, Kru-šič na kongresu pravico in dolžnost staviti predloge, katere točke naj se v pravilniku spremenijo. To sem mu že jaz na seji povedal, a on mi je odgovoril, da on ni glasoval za pravilnik in tudi ne proti njemu. [Na zadnjem kongresu Je Krušič najbolj odločno govoril za pravilnik. Le poglej članek „Z druge plati" v 82. štev. .Napreja" I Vsaka drugačna njegova trditev je laž. Ur.] Prav gotovo je to nje-oovo mišljenje, še toliko manj so ga brigale seveda posamezne točke, S tem je Krušič pokazal, da je njemu kakor vsem Kristanovim bratcem pravilnik tisti pastir, ki ne pušča koze v zelnik. Sodrugi, samo par dogodke v napišem vam v premišljevanje, l.ako ^uidemo cio Kristanu vcev pri ana. Čitali ste zaupnico s. Arhu, par dni nato pa nezaupnico s podpisi enih in istih zaupnikov. Tako vidimo ljudi podpisane, ki sploh ne vedo, kaj da se sklepa. Imeti smo 22. 6. sejo naše kraj, organizacije SSJ, na kateri je bilo govorjeno o apelu, ki bo poslan na socialistično delavstvo obeh smeri in apel se bo sestavljal na seji 6,7. skupaj s hrast-niškimi in zagorskimi sodrugi, potem ga bomo dali na glasovanje članom. Če bodo glasovali zanj. ga odpošljemo, če ne bodo glasovali ga ne odpošljemo. Tako se da lepo napraviti. Tako, zdaj pa čitaj članek v 85, štev. »Napreja", ki ga je napisal s. Ivan Prodner, ali pa vprašaj člane, kako so glasovali za apel Tega apela niso člani ne čitali ne slišali, še manj pa glasovali zanj!!! [Tako torej! Potem pa govori Krušič o »sklepih", kakor da so jih organizacije sprejele! On gre čisto preprosto preko volje članov! Tukaj je treba izvajati konsekvence, Zdaj vemo. zakaj je ta ljubi Krušič tako nataknjen na pravilnik! Po tem pravilniku se vsaka samolastnost vsako neupoštevanje organizacijskih sklepov poplača namreč z izključitvijo. Ur,]
Člani so ta apel samo videli, ko je bil objavljen. Tako se dela v Trbovljah. Sodrugi tisti apel je sestavil mogoče sam upravni svet zelene mize. Sodrugi. le tako naprej za zeleno mizo. saj laž ima kratke noge! Če vprašaš trboveljske sodruge, nobeden ne mara biti Kristanovec in tako dalje, potem pa vidimo, kako jih Krušič farba! Pa kaj čem razlagati. saj sami vidite, da je Trbovljah 6000 delavcev, pa samo 100 organiziranih! Samo nekaj bi še rad vedel, kar sem ie vprašal Krušiča, pa mi noče odgovoriti. Ali je lagal, ko je tri leta zelenomizne grehe razlagal, ali laže sedaj, ko je vse te grehe požrl? Sodrugi, nič ni čudnega, če nimajo ljudje vere v organizacijo, če pa opazujejo voditelje, ki jim je pravilnik težak kakor gospodu kramp. Vidimo, da voditeljem samo tam diši, kjer imajo prosto kakor koštruni na planini, tako kakor so imeli nekoč na račun proletariata, da še danes trpimo posledice. Tako pa ne more iti naprej. Povejmo delavcem resnico, da dobijo vero v organizacijo, ker drugega izhoda ni iz te reakcije, kakor so močne politične organizacije. Sodrugi, samo čitati je treba malo več in polj premišljeno, pa bo kmalu konec Kristanovcev in Bernotovcev in reakciji se mora pričeti vrh sušiti. Tako ga bomo zastrupili in nič drugače ne! — Delavec Franc Merzelj.
Oficialni socializem v Mariboru. Moram vam povedati, kako je s socializmom v Mariboru, to se pravi v mariborskem Ljudskem domu. Bil sem pred kratkim v tamošnji gostilni pri kosilu, a se nisem malo začudil, ko je med drugimi časniki, takozva-nimi »socialističnimi" viselo tudi »Jutro". Vprašal sem, če „Napreja" nimajo, nakar mi g. Fleis, gostilničar odgovori, da se mu gabijo osebni boji. Rekel sem mu, da je dobro slišati obe plati, a on .Na-preja" vendar ne mara, tako je rekel. Jaz sem pa mnenja, da je ta gospod zagovornik koritarjev in če ne mara »Napreja*. naj le vabi »Jutrovce". Prvi si bodo o tem že napravili svojo sodbo. — Socialist iz mariborske okolice.
[Ur.: Gospod Fleis je plačan za svoje delo od tiste klike socialistično-kapitalističaih koritarjev, ki jim »Naprej" ne odpusti niti ene napake, ki jih .Naprej" res napada, zato ker hoče, da jih delavstvo spregleda in jim nič več ne dovoli, da bi ga izkoriščali. Zato je v redu, da drži g. Fleis s to kliko. Nasprotno pa priobčuje »Jutro" vedno kakšne vesele vesti, kako so se orjunaii ali režimski kori-tarji spravili nad delavstvo, ki živi od žuljev svojih rok. napada torej delavstvo. Zato je v redu, da je g. Fleisu »Jutro" bolj všeč, nego .Naprej". To si velja pa zapomniti in izvajati stroge konsekvence.
V	Mariboru je še vedno nekaj takšnih lokalov, kjer tudi kosilo lahko dobiš, pa Se ne sramujejo branitelja delavskih pravic.]
Gorica pri Mariboru. Kandidatna lista SSJ in KDZ za obč. volitve 10, avg., je bila vložena kot prva. Klerikalci so svojo z veliko težavo skupaj spravljali, šele na predzadnji dan pred potekom roka so jo vložili, pa z združeno močjo »Gospodarske stranke’*, namreč prejšnje SKS. Kakor je bilo videti, se (jim nekoliko hlače tresejo pred nami, ker vedo dobro, da bo precej volilnih bomb padlo v
prvo skrinjico. Cast našemu kmetsko-delavnemu ljudstvu pri nas, ker ono se je začelo zavedati!
Črna. (Začetkom L m. smo prejeli popravek od O. dr, lesnih delavcev, podr. v Črni. Čeprav je bila štampilja pritisnjena, vendar ga nismo objavili, ampak smo ga poslali politični org. SSJ, da zadevo pojasni. Zdaj imamo pojasnilo in objavljamo oboje. Korunovci bodo rekli, da ni prav, če se delavci med seboj napadajo, mi pa pravimo, da je zelo prav. če delavci satri na lastno pest iščejo resnice, Op, ur,] Cenjeno uredništvo! V »Napreju" št. 67 z dne 25./VI t, 1. ste priobčili članek iz Črne, kjer stoji med drugim sledeče: .Drugače je bilo v Mušeniku. Tam so pa sami pristni črnd mlaje postavljali ... ga je dični g. Štrucl po pasje naprej podil" — Štrucl in večina pomagačev so naši stari člani, ki so se zaradi tega ogorčeni vrgli na odbor z zahtevo, da se naj jim naznaai ime dopisnika dotičnega članka, ki je v zgoraj omenjenih trditvah popolnoma neresničen. Ker mi ne moremo dovoliti, da bi kdo naše člane brez vzroka izzival zato, ako sledijo proti svojemu prepričanju ukazu od zgoraj za dobro plačo — zahtevamo, da se nam javi ime dotičnega kleveteža. da bomo z njim sami obračunali ter da ga naj kdo opozori, da naj v bodoče poskuša ločiti laž od resnice, oziroma naj ne pozabi, da je druge napadati iz same zavisti jako nizkotno. V slučaju, da se naši želji ne ugodi, smo prisiljeni podvzeti druge korake,
S sodružnim pozdravom Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju — Podružnica Črna pri Prevaljah. Miloš Schmiedhofer tajnik.
Pojasnilo je pa takole:
Tako torej, dragi Miloš! Iz te moke ne bo kruha! Vedi, da je to tudi nizkotno, če izrabljaš celo podružnico lesnih delavcev v zadevah, ki ti niso popolnoma nič znane, in ti je predvsem le na tem. da poagitiraš med lesnimi delavci za svojo »Neodvisno" organizacijo, ki se je v nedeljo dne 13./7. na našem shodu v tako žarki luči pokszala In tej pretepaški družbi naj mi ime dotičnega dopisnika [»kleveteža*. kakor se blagovoliš izražati] izročimo? Ne, Pred sodnijo, če treba, vam s pričami dokažemo, da je vse to resnica, bar smo v zgoraj omenjeni št. »Napreja" pisali, namreč da je g. S. nekega našega sodruga kakor psa domu napodil, ker ni maral pomagati dotičnim delavcem njih »dobro plačo" v žepe spravljati. Enako vam tudi dokažemo, da ste se baš “rdečkarjem” na jezo še bolj potrudili čim najbolj ozaljšati vaše mlaje in slavoloke. Torej kaj pa še več želite? V ostalem pa naj javnost sodi, kdo ima prav !
Mežica. [Napad seveda.) Kr. okrožni rudarski urad je zelo koristna institucija, prav tako potreben za naše rudarstvo kakor zakon o zaščiti države za našo milo domovino, Vse sklepe delegatov bratovskih skladnic mora odobriti ta urad. Kar je v prid podjetniku, gre seveda silno naglo, gospoda se popelje z avtomobilom — no, saj veste, kako je. Če pa sklenejo pri bratovski skladnici. da se zviša pokojnina in radi tega prispevki, mine pol večnosti, predno se tak sklep odobri. Mežiška bratovska skladnica se tepe že zelo dolgo, da bi se zvišala pokojnina na mesečnih 250 Din, Pa to ne gre kar tako — najdejo se paragrafi, ki so tako zavid, da traja celo večnost, predno jih razvijejo tako, da bi dobili upokojenci tistih ubogih 1000 K vsak mesec, znameniti jahači od starosti zgubanih paragrafov so mnenja, da je boljše za podjetnika, če dobe upokojenci le po 10 kronic. — Pa tudi preproste zadeve se vlečejo, če ^e ne dajo čisto preprosto rešiti podjetniku v prid. 18. junija L 1. je bila seja bratovske skladnice radi nastavitve pomožnega uradnika. Sprejet je bil s 3 delavskimi glasovi proti 2 podjetnikovima s. France Ozimic. Minilo je mesec dni, zadevni zapisnik pa še ni odobren, niti podjetnikova pritožba zavrnjena. Radi tega mora en sam uslužbenec vse sam delati, to je preveč! Odslej bomo javno objavili vsako sejo, ki ji bodo prisostvovali delavci. Danes začenjamo, Za razpisano mesto se je oglasilo 32 prosilcev, vidi se torej, da je danes zelo .hudo za kruhek. Gospodje so si izbrali svojega ljubljenca in g. tajnik rudnika g. Kordan je napel vso svojo spretnost, da bi bil priporočen od .nepo litične stranke*, kateri pripada gospoda. Delavci so bili pa bolj pravični, zahtevali so, naj se izberejo najprej trije prosilci, izmed teh treh pa naj-zmožnejši in najpotrebnejši ker navadni delavci niso zmožni kar na prvi pogled izmed 32 izbrati pravega. Tolikšno zmožnost ima samo prva moč in glavna dika našega rudnika, ki je takorekoč kristaliziran ekstrakt vseh čednosti. Gospod Kordan je zato rekel delavskim odbornikom bratovske skladnice, da so strankarski Zakaj strankarski ? Zato, ker niso hoteli tistega, ki ga želi ravnateljstvo rud-
Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas a#' go vi nanje!
nika! [Tu se uči, bratec, kaj je strankarstvo: ta prikima, ti prikimaš, pa si £e — straukar,] Pri bratovski skladnici da bi morali nastavljati ljudi s trgovskega stališča — da bi nam prodajali orjunaške znake ia pa cepine za v Mežici zelo razvito črevesno turistiko, pristavljamo mi. [Baš bi imel krasno priliko, ko je bil pravkar 0, Charles Moreino, predsednik družbe The Central European Mineš, lastnice našega rudnika, odlikovan z jugoslovanskim redom sv. Save III. reda, Prijeten odmev na čase. ko so se sedanji lastniki prvič pokazali »Mežici*. kaj?] Delavci bi bili voljni sprejeti v službo reduciranega učitelja, delavčevega sina ali kakšnega brezposelnega, nikakor pa ne človeka, ki že ima prav tako službo, kakor je hila razbisana, a bi samo v Mežico tako rad prišel. Če se kapricirajo nanj — s trgovskega stališča? — bi se prav tako lahko tudi mi. Tako razumemo to: gotovo bi se našel človek, ki bi bil pri volji, vse delo v pisarni bratovske skladnice sam opraviti, nato bi mi sisti-rali sklep o nastavitvi pomožne moči. a sedanjega vodjo bi odklonili. To bi bilo „trgovsko postopanje", a delavci tako ne ravnamo, ker smo proti vsakemu nasilju.
Škale-Velenje. V nedeljo 20. 7. je bilo razglašeno. da se bo vršil shod pred cerkvijo, na katerem bo poročal kler. posl. Pušenjak, V uvodnem govoru je povedal, da ga prav veseli, da so se shoda vsi v obilnem številu udeležili [Bilo je v cerkvi razglašeno.] Razlagal je na dolgo in široko politiko v Beogradu [kjer se meščanske stranke pulijo za ministrske stolčke], ničesar pa ni omenil o Markovem protokolu. Po običajnem rogovilenju proti Orjuni, demokratom in socialistom je povedal, da prevzame vlado še ta teden najbrž opozicija, kjer da bodo sami poštenjaki zastopani, Pašičevih ožjih prijateljev [radikalov] je samo 20—30 ki si polnijo žepe iz drž. sredstev. Vsi drugi radikalni poslanci da so .fest pobi". Ža nas je najbolj važno, kar se tiče rdečih bratcev. Povedal je. da so komunisti tudi avtonomisti, soc. stranka pa da ima 5 struj: eno Korenovo, eno Prepeluhovo. eno Kristanovo, eno Peričevo, eno pa Bernotovo. Približno po enournem govoru je povedal, da ima soc. stranka v Škalah vloženo kandidatno listo. Od tam naprej ni več rogovilil proti Orjuni niti proti demokratom, ampak je vzel le socialiste na piko. Povedal je, da ima n. pr. v Mariboru župan 30.000 K mesečne plače (besedo ima mariborski župan]. Po zaslugi socialistov da je v Mariboru taka draginja kakor nikjer drugod. (Klerikalci, ki imajo vse ljudstvo za seboj, niso zmožni pobijati draginje v Beogradu, mesto njih naj vrši to delo mariborski občinski svet! Pa nota be-ne: V Mariboru so spravili klerikalci Grčarja na stol!] Posebno je poudarjal, da obstaja nevarnost za občino Škale, da pride v roke soc. demokratom, ki 80 prišli iz Rusije. Mišljen je bil sodr. Rednak I.. ki je jugoslovanski državljan slov, narodnosti ter ima v občini Škale aktivno in pasivno volilno pravico. Orjuna je vsaj toliko demokratična, da prizna Slovencem pravice v njihovi domovini —- no orju-naški patriotizem se nam zdi precej enakovreden klerikalnemu! Ur. — klerikavzarji pa tukajšnje državljane imenujejo Ruse, Če je bil sodr. Rednak v ruskem ujetništvu, ni bil po lastni krivdi, ampak po krivdi klerikalne stranke, ki nas je navduševala na vojno »proti Srbom", Seveda razni Korošci in drugi današnji klerikalni poslanci niso mogli biti ujetniki, ker so bili v katoliški Avstriji kot »unentbehrlich" oproščeni službe na fronti. Gosp. poslanec je poudarjal. da mislijo razni „Rusi" kot del. zaupniki, da imajo vso pravico in strašijo, kdor ne bo njih volil, da bo od dela odpuščen. [Nesramna laž.] Socialisti, katerih je bila nad polovica ves čas navzoča, niso do sem delali nobenega medklica. Tukaj, ko je biia laž dokazana, naredi s. Pevec medklic in reče: „Gosp. poslanec, do sem se lahko lažete in ne dalje. Kot soc. del. zaupnik poudarjam, da je vaš pristaš Vekoslav Zajc tudi pri vseh važnejših intervencijah navzoč ter dela vse delo zastonj, med tem ko je poslanec mastno plačan." Rekel je, da so na min. za rude in šume ljudje, kateri ne bodo dovoljevali raznim Rusom uganjati svojo politiko in da je klerikalcev že toliko, da bodo pomagali tistim »Rusom" nazaj v Rusijo, [Rus Rednik prosi gosp. poslanca za potni list v Rusijo. Mogoče pošljejo klerikalni poslanci sodr. Rednaka v Rusijo kot agenta za boljševiško avtonomijo, saj njihov zvesti zaveznik Radič ni dosegel ničesar, čeprav ima baje vse ljudstvo na Hrvaškem za seboj in še bi sodeloval v klerikalni vladi. To, kar Radiču ni uspelo, naj bi izvršil sodr. Rednak, ki je navaden rudar in ima ob enem tako moč, da meče delavce pri drž. prem. v Velenju na cesto. Klerikalni rogovileži — ki imajo vse ljudstvo za seboj — pa nimajo toliko zmožnosti, da bi imeli delavoljni rudarji delo. Uprava premogovnika je namreč naznanila del. zaupnikom .Rusom", da se mora delavstvo reducirati, ker ni odjemalcev za premog. Tistim, ,ki so pa na shodu napadali sodr. Pevca, češ: soc. zaupniki ste krivi, da smo mi na dopustu, naj vedo, da je bil s. Pevec takrat radi bolezni otroka kontumaciran in ne ve o vsem tem nič.] Gosp. poslanec je povedal, da je na ženskah ležeče, katera stranka da zmaga. One da taorajo biti sitne. Ko je zaključil gosp. poslanec svoj referat, je vprašal gosp. župan Oštir kot preds. shoda, kdo še želi besedo. Oglasi se s, Pevec, ki vpraša gosp. poslanca, odkod da ima informacije, da del. zaupnik (Rus Rednak) grozi, češ kdor ne bo
socialistov volil, pojde na cesto. Gosp. poslanec, mesto da bi dal stvaren odgovor, je čvekaril, kako da so socialisti delali v drugih krajih. Povedal je na zahtevo s. Pevca, da je to v neki hiši slišal, da pa ne pove kje. Pevec je zahteval, naj g. poslanec to laž prekliče, če je pošten. G. poslanec je pa pou-darlal da bo preklical šele po volitvah, češ da ae bodo socialisti tega izrabljali. Kler. poslanec naj ve. da se socialisti borimo s pametjo, ne pa z lažmi, kakor klerikalci. Nam je popolnoma vseeno, ali bo župan »Rus" Rednak ali dosedanji župan g. Oštir, komur bo ljudstvo zaupalo, tisti pa bo. Dokaz temu da smo za nositelja liste postavili delavca, bi nima nič, je to, da klerikalci to izrabljajo češ: »Mi bomo pa plačevali, če bo kakšen švindel." Dosedanji občinski odborniki pa vemo, da je obč. blagajna vedno prazna, ker dohodki ne krijejo izdatkov. Tukaj se torej ni bati. da bi mogel kakšen .Rus** kaj poneveriti, Gosp. poslanec poživljamo te. če si poiten-jak, povej v Slov. Gospodarju in »Napreju** še pred volitvami, kje si dobil lažnjive informacije. Če tega ne storiš, si slepar in lažnivec in verjameš vsem babjim klevetam. Ako pa poveš imena,\ bomo vedeli s kom moramo sodnijsko postopati. Klerikalci ste s tem shodom izvršili dobro agitacijo za našo stvar, za kar se vam zahvaljujemo. — Kraj. org. SSJ Škale pri Velenju. — Predsednik Rednak I. [Rus], občan občine Škale; Blagajnik Rednak II. (slovenski Rus]; tajnik Pevec [slovenski tujec s Štajerskega).
Šoštanj. Volitve se bližajo, to je menda že vsakemu znano, ali kam bo volil, za to se še marsikdo ni odločil. Ker nekaj ljudi je Se vedno pri nas. ki ne znajo soditi, ampak gredo le za lepimi besedami kapitalističnih gospodov in njih agitatorjev. To vam hočem samo zato povedati, ker imate približno še tri tedne časa presoditi, kam se odločite.
Če se vprašamo, kam bomo volili, je odgovor pravzaprav lahek. Svoji k svojim, delavci na de* lavsko listo, kapitalisti pa na kapitalistično — potem je delavska zmaga v naši občini zagotovljena! Nič več se vam ne bo potem krivica godila kakor sedaj. Če boste volili kapitalistično, potem si pa pletete sami svoj bič. ki bo še hujši nego sedanji. Pa kakor je videti, se delavstvo precej zanima za našo listo in ravno zato je nekim gospodom, ki stikajo za županskim stolcem, skoraj kri zavrela. Na vse načine delajo proti delavstvu, vsak najmanjši pregrešek vidijo in ga naznanijo kot zločin, za vsakim mirnim človekom gledajo, če noge in roke prav postavlja in če mogoče ne nosi glave preveč po-koncu. Eden je med njimi ki se dobro spozna na bolezni ušes in očes, pa samega sebe mora najbolj ozdraviti, da ne bo ljudi narobe sodil. Ta gospod narobe vidi in sliši, ne hodite mimo njegovih oken in ne govorite tam. drugače boste naznanjeni kot zločinci in protidržavni elementi. Po ulicah proti doktorju idite rajši naokoli na Štambergerja, da se izognete neumnih potov. Ta gospod pa vidi le delavce, njegove glihe lahko rogovilijo kakor zveri in streljajo in pretepajo m!rne in stare delavce, to ni nikjer naznanjeno! To si zapomnite dobro! Iz naših src ne bo izbrisano vaše miroljubje! Vi, delavci. pa volite 10. avgusta socialisti 6110 skrinjico. Pokažite, da znate ceniti vaš delavski stan pred raznimi Judeži! — Eden, ki bo imel še besedo.
Šoštanj. Ker nas delavce razni ljudje, ki so se komaj vsedli v našo občino, po krivici napadajo smo primorani vsak nered naznaniti v javnosti. K izletu požarne brambe 7.-9. junija moramo poročati sledeče: V soboto zvečer se je vršil koncert železničarske godbe in društvenega pevakega zbora, kar je vse prav lepo uspela Kakor pa je navada, da pridejo na takšne prireditve tudi ljudje, ki so bolj vročekrvi, tako se je zgodilo tudi takrat. Prišel je neki A K., predsednik mogočne Šaleške doline, katera pa izgleda. kakor napihnjen mehur. Ta nič slabega misleči član Orjune je potegnil bodalo in hotel napasti člana neke tuje požarne brambe« kar so domači požarniki seveda preprečili. Potem je grozil, da bo tekla kri. če bo športni klub igral in sploh, če zgubi športni klub »Trbovlje". Igra se je vršila in igrali so precej surovo, kar je seveda pričakovati samo od te glihe ljudi. No, našemu or ju« našu pa se je najbrie ohladila kri. ker drugi dan je bil precej miren. Tnko je, dragi trpini, poglejte le te kultivirane ljudi, ki učijo kulturo z bodalom! Sodite jih sami in. da ae rešimo iz njihovih krempljev. volite vai socialistično akrinjico, ker le njeni zastopniki bodo pravi gospodarji občine in branitelji delavcev pred vsakim napadom! Vam pa, ki ste zapeljani go slovenskih kapitalistih, želimo, da spregledate, ker tudi vi spadate v naše. na pa v njihove vrste! Za kaj vas imajo? Za to da greate povsod zanje v ogeaj! Vi ste takorekoč njihovi strelovodi, da se oni lažje skrivajo in zadirajo v vaa same. Organizirajte ae v ^Svobodi**, politični in atro-kovni organizaciji, ker v teh organizacijah je naša rešitev!	Prisotne!.
Lepota ? Svežost mladdati ? Priljubljena vnanj-ščina? Vse to si lahko ohranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, telesa, vaših las in zob! Radi izvan-rednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote; Eiza-obrazna in kožo obvarujoča pomada [2 lončka s pa^ovanjem in poštnino 25 Dinj, Eiza-pomada za rast las [2 lončka s pakovanjem in poitnino 25), Elza-lilijno milo lepo-
te (4 kosi s pakovanjem in poitnino 40 Din) in 10% nadoplatka in drugi Elza-preparati kakor Elza-cvet za lase. Elza-voda za usta, Elza-kolonjska voda itd., adresa: Lekarnar Evgen V. Feller, Stublca Don ja, El za trg št. 252. Hrvatsko.
Lastnik: .Sloga**, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir ESernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 23. VII. Tiskarna bratov Rnmpret v Krškem
IIIIBIIIIIIIIIII INI lili HMHIII ■■ MUlI HNN MMIMMIMMI
KLOBUKE
za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnike, plašče ifd. kupite najceneje
pri
Jakobu Lahu
V	MARIBORU, GLAVNI TRS 2.
Josip Vranfek^
dežnikarna v Celju, .Kralja Peire cesta.
Nudi močne in modema dežnike od 80—125 Din
DOMAČE DELO.
Po ^niža.ni oeni
kupite sedaj samo trpežno.čežko in angležko blago za moške In ženske ohleke in razno perilo v manufaktumi in modni tigovttai
Miloš Pšeničnik
CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 5.
lUlIllIlHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlIhlHlIlIllIllIlHlIllllllMlIl
ia. usnjene suknjiče
od Din 1.400 do 1800 v črni in rujavi barvi, nadalje
nepremočljive dežne plaiče
od Din 350 do 800 Vam nudi v največji izbiri konfekcijska industrija
DRAGO SCHVVAB
Ljubljana.	Dvorni	trg.	3.
Specialna delavnica za usnjene obleke. Pismena na* ročila se izvršujejo točno po poit. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar.
||im|||||lll|||||HI|||||!l||||||ll||||||ll(|||||lll||||lll||||||M|Q|||lll|||||HI|||||,ll||n!"l|||||IM|||||l>l||niin|||||ll||U|llll||||tMI||
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles „TKiBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. lutotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, Šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolna popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otročki vozički, Šivalni stroji in razni drugi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko.
Franc Szantner, Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala. —
L. Mikuš
=* TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogat« zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po nainitii ceai.
MAŠI IZDELKI:
Stfojnosladna ržena ŽIKA
v rdečih aavltkih,
»vojnoeladna Jačmanova lika v modrih aavltkih,
Slnjenn Ječmenova ŽIKa
« seienih aevitMft
so najboljiit Zahtevajte 14 Žtknt