DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski .dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335,
Štev. 48
Sobota, 16, junija 1934
Leto IX
Iz krize v krizo
Ob početku nastopanja svetovne gospodarske krize se je se slišala kakšna pametna beseda. Govorili so o javnih delih!, o načrtnem! gospodarstvu in o skrajšanju delavnika. Vsi ti nasveti sociologov, znanstvenikov in gospodarstvenikov so sedaj izginili z dnevnega reda in
namesto njih dela kapitalizem reklamo samo za fašistično nacionalno diktaturo in kvečjemu še za stanovsko državo,
kar se bistveno ne razlikuje med seboj.
Zakaj se je zgodila ta velika izprememba?
Nič naravnejega. Fašistična diktatura in stanovska^ država sta kapitalistični zamisli. Če bi kapitalizem upošteval prvotne nasvete in nazira-nja gospodarskih in socioloških znanstvenikov, bi moral popustiti v svoji ekskluzivni oblasti ter deliti več sadov dela z delovnimi sloji, to je, človeško družbo. To pa ne bi bilo v interesu kapitalizma, ker je delitev dobička s človeštvom v škodo imperialističnemu kapitalizmu, ki zahteva zase več in več blaga ter vso oblast. Materialistični kapitalizem ne pozna človeštva. Sam hoče živeti, množice narodov pa naj žive ali poginejo. To ni njegova briga. Sam hoče okupirati ves svet, sam vsa zemeljska dobra in se do sitega napasti.
S temi pa, da je »javno mnenje« zapustilo načelno korekture človeške družbe, je tudi zapečatena kontinuiteta gospodarske krize, ki bo rodila, vsaj se že pojavlja, nepremagljivo politično krizo.
Sloji, ki so izven gospodarskega kompleksa, se morajo v svojem nezadovoljstvu logično strniti v drugem neposestnem redu, da branijo svoje interese. To je politika zatiranih.
Kapitalistični razred, ki prepoveduje politične stranke, da ustvari svojo enotno kapitalistično stranko v obliki fašizma ali razredne državen ne bo mogel preprečiti, da zasledujejo socialno šibke plasti narodov svojo politiko, ki je sicer prepovedana, vendar pa socialno in duhovno tako utemeljena in naravna, da je vsak odpor proti njej trajno nemogoč.
Ne maramo biti preroki. To ne bi imelo pomena. Toda prepričani smo, da morajo današnje zmedene raz,-mere imeti tako posledico že naravnim potom, ker kapitalizem ne mara slišati o pravicah človeštva.
Nova, sicer stara socialistična smer, pa bo tem jača, čim krutejše bo kapitalizem zatiral delovne narode.
Čim hujši teror, tem huiši odpor, tem večjo odločnost v borbi za človečanske pravice bo rodil razvoj in naraščajoča Delavska sila. duhovna in fizična.
Krpanje starega družabnega sistema ni več mogoče, zakaj, če se krpa prestaro obleko, tudi sama razpade in tedaj mora biti kdo tukaj, da obleče družbo z novimi sistemom.
Kdor zna logično misliti, mora uvideti, da naj novejša krparija gospodarskega sistema ni zdrava ter vodi v večje krize in končno v odločilno krizo, ki jo želi in zahteva delavstvo.
Svetovni gospodarski razvoj je Podoben danes velekapitalistični in-
Največji stavkovni val
v zgodovini Amerike
Spontana revolta delavcev po vsej deieli. Konec vala ie ni
na vidiku
»Prosveta« od 29. maja 1934 poroča:
»Nimamo nobene večje stavke v deželi,« je rekla v začetku maja delavska tajnica Frances Perkins. Zdaj, proti koncu maja, ne more več tega reči.
Dejstvo je, da je dežela v objemu največjega stavkovnega vala v zgodovini ameriških delavskih bojev. Tudi velika revolta delavstva 1. 1877, ki je takrat izbruhnila na vzhodu in srednjem zapadu po dolgih letih krize in mizerije, je pričela zadnje dni temneti v primeri s sedanjo revolto.
Stavke na vseh koncih in krajih.
V	treh mestih grožnje z generalno stavko. Že 15 let ni dežela slišala take pretnje z generalno stavko (1919 je bila splošna stavka v Seattlu).
Ob času tega poročila visi generalna stavka nad mestom Toledo, O., kjer bijejo boj za priznanje unije delavci pri veliki Auto-Lite družbi, ki izdeluje avtne pritikline. Je največja tovarna te vrste v deželi. Za kapitalistično časopisje je ta boj postal »novica« šele, ko je bilo nad delavce poslano vojaštvo in ko je tretjina toledskih unij že odglasovala za solidarno splošno stavko. Prej to ni bila novica, čeprav je centralna unija zagrozila z generalno stavko že 17. maja.
V	Minneapolisu je bila odvrnjena generalna stavka ob dvanajsti uri. Zadnje dneve velike stavke voznikov je faktično odložilo delo več tisoč gradbenih delavcev, in to iz simpatij. In kakor se besno borijo delavci v Toledu, ki se pred bombami za solzenje in bruhanje, pred kroglami in bajoneti umaknejo kvečjemu le par blokov, tako so se besno borili tudi vozniki v Minneapolisu, kjer so ukrotili policijo s krepeljci in opeko. Bila je prisiljena skleniti »premirje«.
Z generalno stavko ie zagrozilo tudi delavstvo v San Franciscu, če vlada pošlje vojaštvo nad pristanišč-ne stavkarje. Stavka na zapadni obali se spontano širi tudi na druge poklice. Edino poštni parniki in pa kanalska plovba je zaenkrat še neprizadeta.
Za to brezprimerno revolto so naravno močni vzroki. Delavstvo je razjarjeno radi splošnega glodanja ali kršenja pravilnikov; plače se ne dvigajo tako hitro ko cene potrebščinam; življenjski standard pada; končno pa prihaja v mnogih veleindustrijah nov debakel, nove odslovitve.
Po štirih letih trpljenja in mizerije, katerega je ameriško delavstvo dolgo časa prenašalo čudovito mirno, je moralo počiti. In počilo je v brezprimernem obsegu in militantnosti. To občuti tudi »postava«, ki se trese nervoznosti. In tudi ne brez vzroka.
Ko je okrajno sodišče v Birminghamu zadnji teden pričelo oblegati več tisoč rudarskih stavkarjev, da »pričajo« pri obravnavi svojih voditeljev, ki so bili prijeti na obtožbo »potepuštva«, so bili »potepuhi« takoj izpuščeni. Ko so na sodišče v. Toledu par dni pred prihodom državne milice navalili stavkarji in njih simpatizerji in spremenili obravnavo proti aretiranim tovarišem v stavkarski shod, se niti policija, ne sodnik ni upal ganiti. Po bitki na trgu je minneapolska policija uvidela potrebo »premirja«.
Te revolte pa še ni konec. V juniju se obeta razširiti na jeklarsko industrijo, kjer je velika stavka skoraj neizogibna. 100.000 organiziranih delavcev zahteva priznanje unije, jeklarski moguli pa so že odgovorili, da se ne odpovedo »svojim pravicam« — odprti oziroma antiunijski delavnici. V tem boju se obeta mnogo treska.
Beseda naSih mest
Razmerje obdavčenja med mestnimi in podeželskimi občinami
milijonoma prebivalcev pa 607.5 milijonov dinarjev. Indirektni davki so nedvomno še v večjem nesorazmerju. Zveza mest predlaga zaraditega neokrnjeno samoupravo mestnih občin, ki v načrtu zakona ni predvidena. Potrebno je to zlasti tudi z ozirom na komunalno socialno politiko.
Zveza mest je imela v Beogradu konferenco, da predloži v resoluciji zahteve mest vladi. V tej resoluciji, oziroma utemeljevanju, navaja po državni statistiki, da prejema država direktnih davkov od 4280 podeželskih občin z 11 milijoni prebivalcev 557 milijonov, od mestnih občin z 2
Fašistična	se	posvetujeta
Za Avstrijo gre
Nemški kancler Hitler je te dni obiskal Mussolinija v Benetkah, kjer sta diktatorja razpravljala o avstrijskem vprašanju. Mussolini je predlagal, da bi naj Nemčija sklenila v. Avstrijo desetletno premirje.
Medtem ko sklepajo fašisti Italije in Nemčije o usodi Avstrije, pokajo na Dunaju in v ostalih' krajih dežele peklenski stroji dalje. Očividno še Mussolini ni popoln gospodar Doll-fussove Avstrije!
dustriji in mali obrtniki se morejo rešiti samo. če postanejo solastniki te z delavci vred. To pa je socializacija.
Izprememba volilnega reda za narodno skupščino.
Spremenjene volilne pravice
Volilno pravico v narodno skupščino ima, kdor prebiva pol leta v občini. Nameravana izprememba bo določala enoletno bivanje v občini.
Meseca avgusta bo v
Moskvi vpostavljeno redno poslaništvo Rumunije
Po konferenci Male antante, ki se bo vršila prihodnji mesec v Bukarešti, bo Rumunska vlada imenovala svojega rednega poslanika v Moskvi.
Mladina, mladina!
Evropski kapitalistični družabni sistem se nahaja v krizi. Predvsem delovni sloji so v največji bedi in negotovosti. Zato iščejo izhoda iz teh razmer ter zahtevajo gospodarstvo zase, ker le metoda gospodarstva jih more rešiti iz današnjih razmer. Gospodarstvo, ki služi danes gospodarskim mogotcem, mora služiti človeštvu.
Ta opomin so kapitalisti slišali. Zato so oropali narod političnih pravic. Vedeli so, da politična moč ne-imovitih narašča ter se nadejali, da se narodi brez političnih pravic ne bo mogel upirati krivicam.
Življenjske razmere pa postajajo kljub temu bolj kritične, ker gospodarski sistem ne popušča v svojih metodah eksploatacije. Zato se obrača ves ta sistemi z vsemi svojimi priganjači na mladino. Pridobiti je treba mladino za akcijo, za srednjeveški stanovski gospodarski sistem, v katerem bo današnji družabni red posestnih slojev absoluten gospodar. " -<■* • < časopisje dela silno reklamo za to kulturno »srednjeveško« pridobitev.
Apel za apelom se ponavlja, ki je namenjen mladini.
Kaj pa pravi mladina? Razočarana je, da je naenkrat našla zanjo toliko ljubezni tista gospoda, ki je vzrok današnjih žalostnih razmer in ki hoče te razmere vzdrževati z nasiljem. Mladina vobče je namreč preveč plemenita, da bi dolgo opravljala rabeljsko službo ’ •	•	■	«i-
.. jn trinogom delovnih slojev.
Naloga mladine, naše bodočnosti, kakor pravijo, da bi se ji bolj priliznili, ni podpiranje trinoštva, ampak gojitev solidarne človeške družabnosti in svobode. Kako naj Se mladina bori proti svobodi, ko je ta nje ideal?
Zakon o socialnem zavarovanju v Zedinjenih dr2avah
Predsednik Zedinjenih držav Roosevlt je predložil parlamentu načrt zakona o socialnem' zavarovanju vseh ameriških državljanov in njih rodbin.
V Zedinjenih državah doslej niso imeli javnega socialnega zavarovanja, razen prvih početkov v nekaterih državah. Razna zavarovanja so bila privatne inicijative.
Sedanja socialna kriza je prisilila predsednika republike, da stavi tozadevni predlog, ki je danes nujnost ne le v Ameriki, ampak tudi po vseh drugih deželah.
Predlog je inicijativa kapitalistične diktature, ki uvideva, da je država dolžna skrbeti za eksistenco vseh državljanov, če hoče ohraniti sedanji sistem še nekaj časa oblast. Iako vsesplošno socialno zavarovanje pomeni vsaj načelno socializacijo človeške družbe. Zmaga tega načela pa pomeni znaten napredek v razvoju družbe in nje ideologije.
Pro< z individualist«-nlm gospodarstvom
V poslanici na parlament Zedinjenih držav pravi predsednik Roose* v c 11, da je treba uvesti zavarovanje za nezaposlene, za starost in socialno zavarovanje.
Načelo je, da mora imeti vsak državljan in njegova rodbina dom, vsakdanji kruh ter preskrbo za
starost iti bolezen. Predsednik predloži parlamentu poseben program.
S temi izjavami je predsednik Zedinjenih držav prvič priznal, da je treba opustiti načelo individualnega gospodarstva ter misliti na socializacijo družbe.
NaSi krščanski socialci so zooet obrnili jadra
Naši krščanski socialci se odlikujejo po tem. da prepuščajo svojo trhlo barko vsem vetrovom, da jo po mili volji sučejo in vrte na vse strani. Radi bi ostali dobri klerikalci, delavske glasove bi pa tudi radi imeli.
V	ljubezni do delavskih glasov pridejo često v konflikt s škofijo in Kat. tiskovnim društvom. Pa se zopet poklonijo kot verne ovčice. Lani so bili že kar užaljeni, če smo jih imenovali kršč. socialce, ker se jim je zdel ta njihov naslov premalo revolucionaren. Za volitve v Delavsko zbornico so pa zaupno zaprosili za podporo »vso katoliško javnost«. Njihovi gospodarji jim pa niso hoteli pomagati brez določenih pogojev. In tako so se sprli beli in zeleni (prave črne barve se kar oboji sramujejo). Bili so oboji poraženi. Eno njihovo krilo je potem iskalo vzroke poraza in nazadovanja v sami konservativnosti kršč. socialstva. Njihova revija »Beseda« se je tako okorajžila, da je za-dvomila nad samim Krekom, ki je dotlej poleg tovarnarja Pollaka veljal kot njihov glavni vodja. V »Slovencu« so katoliška akademska društva obsodila ta nečuven napad na ideologa kranjskega kršč. socialstva. »Besedarji« so začeli »besedo nazaj jemati«, službeno kršč.-soc. glasilo »Del. Pravica« pa je v svoji jubilejni številki odločno zatrobilo umik in zabičalo v uvodniku vsem svojim zbeganim pristašem:
»Bili smo, smo in hočemo ostati zvesti udje apostolske črede ... mirno in brez boli vdani svojim škofom. In če bi se, česar Bog ne daj, kdaj pripetilo, da bi bilo nujno potrebno, kak naš korak obsoditi, — skesano bomo priznali: Oče, grešil sem, odpusti! In krenili bomo brez odloga na pravo naznačeno pot.« — (Tako sami priznavajo, da jim drugi naznačuje-jo pot.) Temu njihovemu spokorje-nju bo sledil sporazum, belozelenih, preorientacija »Svobode«, glasnejše lajanje proti marksistom itd. Če bodo dobili za to tudi materialno podporo, je težavno vprašanje, odkar gospodarski krogi okrog »Slovenca« tako natančno poznajo vse težave Zadružne banke — v Belgiji.
Vilko Pitako, urednik »Besede«, je v jubilejni »Pravici« zapisal, da bodo ostali naši socialci zvesti svoji krščanski strok, internacionali. Kdo je ta internacionala, je skoro istočasno povedal njen glavni tajnik Serraseus v podlistku »Slovenca«. On se po vseh lažeh proti avstrijski
soc. demokraciji bridko pritožuje, da je Dollfuss pokazal premalo hvaležnosti napram »idealizmu« kršč. socialnih strokovničarjev, ki so se po izjavi svojega generalnega tajnika v dnevih delavske revolucije borili proti delavstvu na strani Dollfussa in kneza Starhemberga. (Glej »Slovenca« z dne 9. t. m.!) Po potih te:»internacionale« bodo torej po svojih lastnih izjavah hodili naši kršč. socialci bolj dosledno, nego doslej.
V	smislu teh izjav se je vršil nedavni kongres njihove »Jugoslov. strokovne zveze« (JSZ): prisostvovala sta mu zastopnik škofije iti — plave Nar. Strok. Zveze. Plavi zastopnik je ves čas kongresa z zanimanjem in simpatijo spremljal govore ponižnih ovčic, ki nikakor niso
tako nevarne, kakor bi se komu zdele.
Srečno pot do kraja, ogoljufani Dollfussovski tovariši! Mimogrede nam boste seveda še nekaj odgovorili o materializmu, ki se je strašno razpasel po svetu, odkar ga je politični katolicizem pregnal iz svojih farovžev. Najbrže boste pri tem pogreli še oguljeni poganski liberalizem in socialpatriotizem. Če boste v zadregi s katol. psovkami, se obrnite za pomoč na urednika bivšega »Večernega lista«, ki ga še vedno častno nadomešča »Slovenec«. Pri vsem odgovoru pa seveda pazite, da ne boste prišli v navzkrižje niti z zadnjo rimsko okrožnico niti s svojimi pristaši.
Tako, sedaj, pa: Bog vas živi!
Glavna skuptfina bratovske skladnice
V	soboto, dne 9. junija t. 1. se je vršila v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani redna glavna skupščina vseh bratovskih skladnic Dravske banovine.
Glavni predmet razprave je bil, kako sanirati pokojninsko zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva. Nobena tajnost ni več, da je to zavarovanje na robu prepada. O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, odmeva pa ni na onih mestih, ki so zato poklicana, da to vprašanje rešijo.
Na tej skupščini se je ugotovilo, da je imela blagajna v letu 1933 kljub visokemu povišanju prispevkov in znižanju pokojnin že 517.933 Din primanjkljaja, kateri se v tekočem poslovnem letu rapidno zvišuje. Ako
se bo to zavarovanje v tej smeri razvijalo, potem ni več daleč čas, ko bodo pokojnine sedanjih upokojencev silno padle, oni aktivni zavarovanci pa, ki morajo danes plačevati tako visoke prispevke za to zavarovanje, pa sploh ne bodo mogli več imeti upanja, da jih bodo kdaj deležni
Skupščina, kakor tudi glavni upravni odbor se tega dobro zavedata. Na merodajnih mestih je bilo stavljeni že več sanacijskih predlogov, ki pa do danes še niso našli pravega odmeva.
Skupščina je sklenila poslati de-putacijo na kr. bansko upravo v Ljubljani in pa na pristojno ministrstvo v Beograd. Da se ta akcija podpre, bo Zveza rudarjev Jugoslavije sklicala po rudnikih zborovanja.
Obini zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani
Vrhovna instanca našega delavskega zadružništva, Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, je imela v nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani ljubljanske Delavske' zbornice svoj redni letni občni zbor. Ob zastopstvu 56 zadrug je predsednik Zveze zadružnik Čobal otvoril zbor. V imenu Glavnega zadružnega saveza v Beogradu je simpatično aklamiran pozdravil skupščino (generalni tajnik zadružnik Varga. V svojem jedrnatem nagovoru je povdaril, da ima baš delavstvo prve in največje zasluge za razvoj zadružništva, ki pomeni že danes ieno najvažnejših organizacijskih oblik narodnega gospodarstva. Po prečitanju raznih pozdravnih pisem je občni zbor počastil spomin tragično preminulega člana načelstva Zveze zadružnika Antona Zugwitza in velikega zadrugarja ter mučenika Matteottija. Nato se je gladko razvijal dnevni red.
Predsednik Zveze je v zgoščeni obliki orisal kritične razmere delavca in kmeta, dotaknil se je težav, s katerimi se ima boriti vse naše produktivno zadružništvo in karakteriziral današnje stanje z ozirom na denarno krizo in kreditno zadružništvo. Tajnik Kobler je izpopolnil njegovo poročilo s podatki o delovanju Zveze, ki je bilo v preteklem letu izredno živahno z ozirom, na mnogotere zakonodajne in upravne spremembe. Zveza v poslovnem letu 1933 ni polagala toliko važnosti na zadružno propagando in povečanje števila svojih članic, temveč je bila predvsem zaposlena s konsolidacijo že včlanjenih zadrug ter je dalo to vsem funkcionarjem obilo skrbi in truda,
saj priča o tem ogromno število došlih in odposlanih pisem in okrožnic ter živo delo, ki ga je načelstvo opravilo na sejah. Povdaril je eminentno važnost točne zadružne statistike, ki je prava podlaga za nadaljnje uspešno delo Zveze.
V	imenu nadzorstva je zadružnik Šega predlagal razrešnico načelstvu in nadzorstvu, ki je bila soglasno sprejeta. Z isto-takim sklepom se je prenesla izguba v znesku 2.251.01 Din na novo leto. Tudi proračun prispevkov včlanjenih zadrug je bil brez večje debate soglasno sprejet.
Na predlog načelstva je občni zbor soglasno odobril izdatno spremembo pravil, ki bo omogočala elastičnejše poslovanje Zveze in je uredila nekatere nesoglasnosti v prejšnjih pravilih. Predvideno je tudi razširjenje delokroga Zveze na kreditne in blagovne grane, vendar se je uresničenje teh ciljev odgodilo zaenkrat na ugodnejši čas. — Pri volitvah je bilo z vzklikom soglasno izvoljeno staro načelstvo in nadzorstvo z izjemo zadružnika Nikole Živkoviča, ki je dal svoj mandat na razpolago in je bil na njegovo mesto izvoljen v načelstvo z. profesor Gojko Berberovič, kulturni referent Delavske zbornice v Zagrebu.
Nato je zadružnik Cvetko Kristan izčrpno referiral o novih davčnih in taksnih predpisih, »•	......	-•
•	..  	   V	debati, ki se
je nalo razvila, so številni delegati ostro nastopili proti splošno razširjeni trditvi, da uživa zadružništvo kakršnekoli privilegije s strani države in dokazovali na podlagi kri-
čečih slučajev, da je baš obratno res, saj je zadružništvo pri javnem polaganju računov vseskozi vršilo svojo dolžnost napram državi, dočim se tega pri nezadružnem delu narodnega gospodarstva in pri obstoječem pomanjkanju davčne morale ne more uvideti. Merodajni faktorji bi morali to su-lm dejstvo vendar že enkrat uvideti in energično zatreti ogabno gonjo proti zadružništvu, ki jo vodijo baš tisti ljudje, ki so v to najmanj poklicani in upravičeni. Po vsestranski živahni debati je skupščina pooblastila novo načelstvo, da stilizira in odpošlje na merodajne faktorje resolucijo v sledečih glavnih točkah: Čimprej naj se izda zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah ob najožjem sodelovanju zadružništva: revidira naj se zakonodaja glede davčnih, taksnih in poštnih olajšav; zahteva naj se ustanovitev iombardnega fonda, ki je predviden v uredbi o zaščiti kmetov in revidira naj se obrtni zakon, ki mora upoštevati temeljne značilnosti zadrugarstva kot posebne grane narodnega gospodarstva, ki ne teži za dobičkom. Zadružništvo naj-energičnejše odklanja varušvo raznih prisilnih udruženj, kaokr se to danes ponekod od njega zahteva.
Debata na občnem zboru je bila vseskozi stvarna in konstruktivna. To dejstvo daje nevtralnemu opazovalcu nado, da je naše delavsko zadružništvo prebrodilo največje težave in povečini že zacelilo rane, ki mu jih je vsekala kriza ter je zato pričakovati, da pojde pot zopet navzgor. Harmonija, ki je vladala na skupščini, naj se prenese na vse naše zadrugarje in bo to najlepše jamstvo za uspešno delo te važne delavske institucije.
S kratkimi lepimi besedami in pozivom na složno delo, je predsednik Cobal zaključil letošnji res uspeli občni zbor Zveze.
V ogledalu
Mehika spet straši...
Kdor pozna malo boljše mehiško zgodovino, ve prav dobro, koliko deset- in stoletij je vzdihovala in ječala ta nesrečna zemlja pod črno temo in terorjem rimskega suženjstva. Z ognjem in mečem so Evropci zasedli to deželo, v znamenju križa so iztrebili domorodce prav tako kakor v vseh drugih srednje- in južnoameriških državah, kjer so ta sveti posel vršili Španci in Portugalci — in tako so si osvojili nad prebivalci in bogastvom teh dežela neomejeno oblast. Te oblasti tudi niso zanemarjali in je niso pustili neizrabljene: iz zemlje so sesali bogastva, iz ljudi pa kri — vse, da se njih zemeljsko blagostanje (o, kaj je pri tem
•	mar onega po smrti!) izboljša. In šlo jim je dolgo vse kakor po maslu, navadili so se — in menili, da mora trajati nekaj takega večno. Ko pa so se ljudje vendar enkrat naveličali tega, ko so vstali in nagnali svoje vampirje in krvosese v različnih uniformah — tedaj so le-ti zakričali in dvignili huronsko vpitje. Namah so pozabili svoje grehe, in so nad vračevalci proglasili prokletstvo. In kadar se kaj takega spet ponovi — je prav tako. in prebujenje in maščevanje ljudstva, obešajo na vrat fra-masonskim (!! o, kako napoti ste jim!) socialistom, ki vračajo ljudstvu ukradene mu svobodščine. Naj bo le vpitje — kakršno hoče. Mi pa vemo, da bo takega vpitja še mnogo, kajti ni samo mehiško ljudstvo, ki je vstalo, vstalo bo še mnogo, mnogo narodov in ljudstev, prvič in znova, • o
‘' '•	• ' Polovičarskih obračunov bo zdaj
konec — kajti predobro kaže Avstrija, da so slabi. Zdaj pridejo celotni in dokončni! In če bodo boleli — bodo imeli za kaj.
M-m-m-m Kako je dobra
Jone Maček:
79
Stuiai
Za teden dni je bil rov zopet očiščen in spravljen v prejšnje stanje. Nič se ni spremenilo, samo Gruntar ni več strašiFpo Hrastniku, ampak je mirno počival na Dolu, v zemlji, za katero se je vse življenje boril. Na Gruntarjevem so gospodarili dalje; sinovi in hčere so že dorasli in pomagali materi vdovi, vendar se je na vseh koncih poznalo, da ni več trdne gospodarjeve roke. Postajalo je vse nekako mlahavo, ne samo pri Gruntarjevih, tudi pri vseh njihovih sosedih. Lahko zaslužen denar jih je pomehkužil, da se niso več tako brigali za svojo zemljo, ki zato tudi ni več rodila kakor nekdaj. Izkupiček za pašnike je kmalu pošel, poznalo pa se je, da je manj krme. Hrastničani niso več mogli rediti toliko glav živine kot poprej in ker je bilo manj živine, je bilo tudi manj gnoja. Na slabo gnojenih njivah se je pa tudi manj pridelalo in ni se več moglo prodajati žita in drugih pridelkov kot v prejšnjih dobrih časih. Nasprotno S tem, so pa rasle in se pojavljale razne potrebe, ki jih prej niso poznali. Za zajtrk niso ženske več kuhale žgancev s prežganko ali krompirja s kislim zemljem, morala je biti kava z žemljico, za moške pa čaj s slivovko. Prej so si privoščili ineso samo (b največjih praznikih, sedaj je moralo biti na mizi vsako nedeljo in včasih še čez teden. Prej
so nosili kmetje perilo iz domačega platna, ki so ga sami pridelali in napravili. Vsaka kmetija je imela vsaj eno njivo lana ali konoplje, ki so jo poleti na njivah posušili, v jeseni so jo ženske s trlicami otrle v mehko, nežno predivo, ki so ga pozimi v toplih izbah sede spredle v tanko prejo, jo na domačih statvah stkale v debele bale močnega domačega platna, ki so ga spomladi snežno-belo obelile na solncu. Ne samo moški, tudi ženske so nosile iz domačega platna spodnjice in rokavce in če sc je dalo k barvarjui, se je prav dobro podalo tudi za zgornjo žensko obleko. Posteljne rjuhe iz domačega platna so bile pa sploh skoraj neuničljive, podedovale so se iz roda v rod.
Moški so nosili nekoč obleko samo iz domače raševine, ki je bila kakor železo, v raševini so lahko plezali po drevju in lazili po grmbvju, ne da bi se jim bilo treba bati, da jim vejevje raztrga in posname obleko s teles. Gojili so veliko število ovac, belih iti črnih, ki so jih vsako pomlad ostrigli; volno skrbno oprali, ženske so jo spredle, belo posebej in črno posebej, a tkalci so iz volnene preje vešče ustvarjali trpežno sukno, belo iz bele volnene preje, črno in temnorjavo iz črne preje in sive ali marogasto iz mešane preje. Tako obleko so nosili po deset let, zimske suknjiče tudi celo
življenje.	.
Danes se nad ostanki take obleke samo še zmrdujejo. Navadili so se mehkih, kupljenih tkanin, ki jih nosijo samo po par mesecev in jih potem zavržejo in morajo kupiti nove. 1 udi Hrast-
ničanom ni več prijala stara noša in niso več sejali lanu in ne strigh ovac. Slednjih tudi niso več imeli dosti, kajti pašniki so se skrčili. Kolovrati, preslice, trlice in statve so zaprašene razpadale po podstrešjih. Za nove potrebe je pa bilo treba vedno novega denarja, ki ga je pa bilo vedno težje dobiti. Začeli so izsekavati svoje gozdove v planini in prodajati les na rudnik. Pa tudi ti so bili v par letih popolnoma iztrebljeni. Zenske niti svojim otrokom niso privoščile mleka, ki so ga prodajale rudarjem, da so dobile drobiža za priboljške in razne drobnarije. Ko ni bilo več lesa, so začeli odprodajati zemljišča, kos za kosom. Rudnik je vse pokupil, a ne več za tako ugodno ceno kakor prvič. Kmalu tudi ni bilo več hiše v kmečkem Hrastniku, iz katere se ne bi bil že ta ali oni vdinjal kot ruldar ali navaden delavec doli pri rudniku. Ženske so si začele pomagati na ta način, da so sprejemale na oskrbo samske rudarje, ki so sicer prinašali v vas denar, obenem pa tudi pomedli z zadnjimi ostanki kmečke patriarhalnosti in morale. Prej ponosna vas Hrastnik, s trdnimi in bahavimi kmetijami, je postala sicer še samostojna. vendar čisto navadna delavska naselbina.«
>»Pa zakaj so danes tukaj same razvaline?« je nedoumeval France. »Radi rudnika in radi spremenjenih razmer bi menda ljudem še ne bilo treba svojih domov zapustiti. Tudi v novih okoliščinah bi sc še dalo nekako živeti, vsaj pod lastno streho.«	-
(Dalje prihodnjič*)
Doma in po svetu
Vse bivše člane bratovskih sklad-nic, kateri imajo'po čl. 50 pravilnika pravico, da si zavarujejo pokojnino, se v smislu tega čl. odst. 3 (3) opozarja, da plačajo najpozneje do konca meseca junija t. 1. letno priznalni-no v znesku Din 20.— pri svoji krajevni bratovski skladnici. Kdor te priznalnine v določenem roku ne bi poravnal, ta bo s tem sam zakrivil izgubo pravice na pokojnino. — Vodstvo Z. R. J. v Zagorju.
Ljubljanski velesejem je tudi letos dobro uspel. Obiskovalcev je bilo nad 100.000.
V	Rumuniji grade tovarno za tnti-nicijo. Tovarn za orožje in municijo je že precej po vseh državah. Kapitalisti, ki vodijo vojno industrijo, so tako močni, da vplivajo na politiko skoraj vseh držav in da so tudi vojne večinoma njih delo, kakor je rekel Anglež Norman Davis. Da bo še več tovarn za municijo, zgradi ru-munska vlada svojo tovarno ter je v proračun stavila tozadevni kredit. Rumunija bi v slučaju vojne težko dobivala vojni materijal od drugod, zato ga hoče sama fabricirati.
Značilno. V Avstriji nastopajo anarhistične razmere, ker fašisti neprestano vznemirjajo z antentati in sabotažo prebivalstvo. Vsakdo bi mislil, da je avstrijsko meščanstvo in inteligenca na strani »reda in miru«. Opaža se pa prav nasprotno. Meščanstvo in inteligenca soglaša s fašisti in jih podpira. — Tako skuša avstrijski kapitalizem zaščititi fašizem, oziroma hegemonijo kapitalističnega razreda.
Dr. Schacht obeta bankerot nemškega gospodarstva. Denarni aristokrat in guverner nemške državne banke dr. Schacht se je sprl s Hitlerjem ter je hotel odstopiti. Hitler pa mu je zagrozil, da ga pošlje v koncentracijsko taborišče, če odstopi. Dr. Schacht je s svojimi intrigami povzročil padec vladne koalicije, v kateri so bili socialni demokrati. Verjetno je, da namerava dr. Schacht izvesti svojo špekulacijo tudi v fašistični Cri. Dr. Schacht je namreč med meceni fašizma.
Ljubljana
Upokojenci, upokojenke in državni nameščenci, pozor! Širši sestanek za ustanovitev »Zdravstvene zadruge« za dravsko banovino se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Vabljeni so vsi upokojenci in upokojenke, kakor tudi oni državni nameščenci, ki do sedaj niso imeli bolniškega _ zavarovanja.
»Prijatelj Prirode«, podružnica v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 17. t. m. enodnevni izlet na Jošta pri Kranju, nato pa Jamnik, z Jamnika v Kropo in v Otoče. Odhod zjutraj ob 5.10 z izletniškim vlakom, ! ,pe'ie Protj Jesenicam. Vozne listke je kupiti do Otoč in jih je zjutraj ob izstopu v Kranju shraniti, ker veljajo tudi za povratek. Vrnemo se zvečer z izletniškim vlakom iz Otoc. Zbirališče zjutraj pred odhodom vlj*a 11 a glavnem kolodvoru. K številni udeležbi vabi člane in prijatelje odbor.
Jesenice
Dopust nameščenca ob nastopu kader-skega roka: Z nastopom kaderskega roka se službeno razmerje prekine in nima služ-bojemalec v smislu § 221 o. z. za ta čas nikake pravice odškodnine napram, delodajalcu. Vsled tega sme zahtevati tudi dopust 'e za odgovarjajoči čas dejanskega službovanja, to je za odpadajoče 4 mesece. Isto velja tudi za reduciranca tekom leta. Služ-bodavec pa ni dolžan dajati dopusta v smislu § 329 t. 4 o. z., če je službojemnik službo odpovedal ali bil radi tehtnih vzrokov (5 239 o. z.) odpuščen.
Mladinska predstava v Kinu Radiu. V •soboto, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne, v Nedeljo 17. t. in. ob 11. uri dopoldne in v Pondeljek 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer priredi podmladek Rdečega križa v Kinu Radio za otroke krasno ton filmsko otroško Pravljico »Janko in Metka«. Dodatek »Micky miška«.
Kino Radio na Jesenicah bo predvajal n .e0*0,'11 nedeljo, dne 16. in 17. t. m. ob P(J| 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri n m?* veliko filmsko opereto »Žareča dofu®" P°, rormmu Kalmana Mikszatha. Doki običajni. Prihodnji spored »Jazzband-Petorica«.
Slovenska Bistirca
vP,..Pr0test!"! zborovanje. Podružnica Sa-ciiio mctalskih radulka Jugoslavije skli-uruS? M(>boto’ dlU! ,6- lunija ob 17. uri (5.
k- J P'. , , Proteslno zborovanje proti i a-aiidm delodajalcev, da bi se poslabšal obrt-m zakon. Zborovanje se bo vršilo v gostilniških prostorih gosp. Vcrhovšek. Delavci, 'dite točno iu polnoštevilno.
Črni oblaki nad Jesenicami
Nesmotreno gospodarstvo grozi povzročiti veliko socialno katastrofo.
Ni se še dobro umirilo jeseniško delavstvo od zadnjega mezdnega boja, in že je zopet izplamtel nov boj, tokrat sicer ne mezdni, pač pa boj za goli obstoj Jesenic samih. Beseda Zenica je povzročila razburjenje. Saj je bilo govora o Zenici že tudi preje, ali v tej obliki kot sedaj, še ne. Vesti, ki so dospele morajo zganiti slehernega delavca, trgovca in obrtnika, kajti tu ne gre samo za Jesenice, gre za ves radovljiški okraj, da, skoraj bi rekli, za celo Dravsko banovino.
V	Zenici je železarna, sicer v malem obsegu, ima pa vse pogoje, da se lahko razširi: precejšnjo vodno silo, premog tik pred nosom, surovo železo v Varešu, vse to ji daje velike možnosti procvita. Sedaj je železarna v Zenici v državni upravi. Kar naenkrat pa čujemo, da je boj za posest železarne, ki se je zakulisno vodil že dalje časa, prišel v odločilno fazo. Pred dobrimi tremi tedni se je vršila skupščina delničarjev, ki so sklenili povišati delniško glavnico za 160 milijonov dinarjev in takoj pričeti z razširitvijo in povečanjem ter moderniziranjem tovarne. Postavljena je že povsem moderna električna centrala, katera mora pričeti še to leto obratovati. Prav tako se bo do konca tega leta zgradil oddelek za izdelovanje žičnikov z najmodernejšimi stroji. Povišanje kapitaia gre večinoma iz državnih sredstev. Te vesti so nemalo preplašile jeseniško delavsko javnost, kajti nobenega dvoma ni, kaj to pomeni. Kakor je na eni strani razveseljivo dejstvo, da se kakšna tovarna razširi in s tem da možnost zaslužka velikemu številu brezposelnih, osobi-to v Bosni, kjer vlada največja revščina, tako pa si na drugi strani ne moremo misliti kratkovidnosti naših gospodarskih politikov, da hočejo, in to baš iz državnih sredstev, povečati neko tovarno in v nji izdelovati prav iste predmete, ki jih že izdeluje druga železarna, katere kapaciteta povsem zadošča potrebi domačega trga in ostaja blaga še za izvoz, ki je
vedno bolj težaven. Sedaj pa naj kar naenkrat nastane dvoje podjetij, ki bosta uničevali drug drugega, s čemer se bo armada stotisočev brezposelnih le še povečala. Ce bi pričela železarna v Zenici n. pr. izdelovati tračnice za normalnotirne železnice, ali traverze, nosilce in mostovno železo, katero še uvažamo, bi bilo to z narodno gospodarskega vidika tudi treba pozdraviti, ne pa da naj Zenica izdeluje prav isto blago kot Jesenice: žičnike, žico, fino pločevino. Skrčenje obrata na Jesenicah bi pomenilo tudi poslednji udarec komaj še di-haiočim rudnikom v Dravski banovini, kajti točno je, da danes na Jesenicah v tovarni kurijo izključno samo premog iz naših domačih rudnikov iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Laškega, Zabukovce, Velenja, Petrovč i. dr. Sedaj naj preneha še to in naši rudarji bodo izgubili tudi poslednjo drobtinico kruha. Odveč bi bilo opozarjati na strahovite posledice, ki bi radi tega nastale pri bratovski skladnici. Sedaj so Jesenice tisti posvežu-joči sok, ki ga poživlja skoro docela uničeno pokojninsko zavarovanje, ako preneha še ta, bo na Jesenicah samih poraslo število upokojencev, takisto v revirjih in 80 letne pravice naših rudarjev, njihovi upi in nade, ki so jih gojili svoje celo življenje, da bodo na starost imeli vsaj boren košček kruha, bo s tem padlo v vodo. Nemogoče je že danes predvidevati vse strahovite posledice, ki bi nastale vsled skrčenja obrata na Jesenicah. Naloga vseh merodajnih faktorjev bo, da se bodo resno zanimali za stvar in da bodo, dokler je še čas, storili vse, da se to strašno zlo, ki nam grozi, prepreči. Jeseniško delavstvo je že enkrat o tem spregovorilo, pripravlja pa drugo veliko javno zborovanje pod okriljem vseh treh strokovnih organizacij, kamor bo povabilo tudi vse okoliško delavstvo, name-ščenstvo, trgovstvo in obrtništvo: kajti ogrožen je obstoj celotnega prebivalstva!
Maribor
Komunističen proces. Pred tukajšnjim
okrožnim sodiščem so se minulo sredo zagovarjali posestnik Jožef Merc iz Belavšče-ka, Franc Kmetec, posestnik iz Gornjega Leskovca, Alojz Kranjc, posestnik iz Škoriš-njaka ter poljska delavca Anton in Olojz Emeršič iz Malega Okiča, ki so bili obtoženi, da so trosili v okolici Ptuja komunistične letake in s tem vršili komunistično propagando. Josef Merc, Franc Kmetic, Alojz Kranjc in Anton Emeršič so bili obsojeni vsak na štiri mesece, Alojz Emeršič pa na tri mesece strogega zapora. Vsi obdolženci so zanikali, da bi bili vršili komunistično propagando in trosili 5. januarja komunistične letake. Proti obsodbi se obsojenci niso pritožili.
Sprememba pri požarni brambi. Poteklo je komaj par mesecev, odkar je bil vržen nemški odbor mariborske požarne brambe in so prevzeli vodstvo društva Slovenci z gosp. dr. Ivanom Jančičem, prvim državnim tožiteljem v. p. na čelu in že so v društvu konflikti * V >< ■• • i	Posle-
dica teli sporov je bila, da je ta teden odložil mesto društvenega predsednika g. dr. Jančič.
Popravilo glavne vodovodne cevi. Te
dni izmenjujejo delavci mestnega vodovodnega podjetja na državnem mostu glavne vodovodne cevi. Delo se vrši v polnem tem-Pu in bo v par dneh dovršeno. Promet ni oviran. Čez most sta položeni dve vodovodni cevi, radi česar preskrba mesta z vodo ni motena.
9140 oseb je v mesecu maju prepotovalo Maribor.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov v letu 1934. Po razpisu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje imajo tudi letos vsi osebni vojni invalidi do vključno čina narednika pravico do brezplačnega kopališkega zdravljenja. Kopališko zdravljenje se bo predvidoma pričelo že začetkom meseca julija in končalo koncem avgusta. Vojni invalidi, ki hočejo izkoristiti to ugodnost, naj se zaradi informacij čimprej zglasijo med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje
Protestni shod. V nedeljo, dne 17. t. m.
bo na Zelenem travniku velik protestni shod vseh svobodnih strokovnih organizacij proti nakani delodajalcev, da bi se poslabšal obrtni zakon. Delavci, delavke, udeležite se shoda, da tako javno protestiramo proti temu. Na shodu poroča s. Eržen.
Ustanovitev medstrokovnega odbora. V
t P’	nl-	l|ri	zvečer	je	se-
stanek vseli odborov svobodnih strokovnih organizacij. Na sestanku se bo razpravljalo o perečih vprašanjih delavstva, obenem se bo ustanovil medstrokovni odbor za Celje. Vabljeni vsi odborniki, da se sestanka sigurno udeleže.
Vloga na mestni občinski svet. Delavske m nameščenske organizacije so vložile na mestni občinski svet prošnio, da podpre njihovo akcijo proti poslabšanju obrtnega zakona. Vloga se glasi:
»Podpisane delavske in nameščenske organizacije so bile potom Delavske zbornice v Ljubljani obveščene, da so delodajalske korporacije sestavile predlog za spremembo obrtnega zakona, v katerem naj bi se celo vrsto določb v varstvo delavcev in nameščencev bistveno poslabšalo.
Po tem predlogu bi ■večina nameščencev zgubila pravico na sedanji 6 tedenski odpo-vi dni rok, pravico na vsakoletni dopust in na 6 tedensko plačo v slučaju bolezni itd. Poslabšanje bi pomenilo odvzetje najele-mentarnejših človeških pravic, katerih ve-
čina je bilo priznanih, nameščencem že v zakonodaji bivše Avstrije.
Za delavce pa pomeni ta predlog odvzetje še onih, itak skromnih pridobitev pri odpovednih rokih, zaščiti v času obolenja itd.
^ Podpisane organizacije prosijo ugledni občinski svet za moralno podporo, ki jo naj nudi s tem, da se v svoji javni seji izreče proti vsakršnemu poslabšanju obrtnega zakona.
Poleg raznih institucij so podpisale vlogo podružnice naslednjih strokovnih organizacij: Zveza privatnih nameščencev, Sa-vez metalskih delavcev, Splošna delavska strokovna zveza, Zveza brivskih in lasni-čarskih pomočnikov, Podružnica Osred. društva oblačilnih delavcev, Jug. strok, zveza. Društvo absolventov drž. trgovskih šol. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Okrožno tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze.
Za sejo občinskega sveta, ki bo o tej stvari sklepal, vlada med nameščenci in delavci največji interes.
Pevski odsek »Svobode« se bo udeležil v nedeljo, 17. t. m. proslave H) letnice obstoja »Svobode* Hrastnik. Odhod z avtobusom ob % 13. uri izpred Delavske zbornice.
Tekma S. K. Svoboda, Maribor : S. K.
Olimp, Celje se bo vršila v nedeljo, dne 17. t. m. ob 17. (5.) uri popoldne na Glaziji. Ta tekma bo kvalifikacijska in bo odločila o tem. kateri izmed obeh klubov bo pomak-
njen v podsavezno ligo. Dasi je mariborska »Svoboda« jako dober klub, ki se odlikuje po brzem in ostrem startu in vztrajni igri, je vendar negotovo, kateri klub bo v premoči, ker je tudi Olimp letošnje leto pokazal nekaj prav lepih iger in mnogo odločnosti. Oba kluba sta tipično delavska in bomo imeli priliko videti lepo, kolegijalno, fair, pa vseeno ostro in zanimivo igro. — V predtekmi z začetkom ob 15.31) (pol 4.) uri se bosta pa pomerili rezervi S. K. Olimpa in S. K. Celja.
Trbovlje
Da se razumemo. Dopisnik »Slov. Naroda« je ob priliki razdelitve brezplačne koruzne moke poročal, da je to zasluga občine. (Vsaj tako je bilo brati med vrsticami.) Modro je pa zamolčal trud, intervencije in pota delavskih zaupnikov v tej smeri.
Kdo plača odškodnino delavcem, ki so poklicani na orožne vaje? Po obrtnem zakonu, kakor je bilo v našem listu že ponovno povedati, mora plačati odškodnino na zaslužku pri vpoklicu na orožne vaje, delodajalec. V to svrho so se obrnili delavski zaupniki z osebno intervencijo na vodstvo TPD v Ljubljani, kjer se jim je zagotovilo, da se bo zadeva proučila. Ker čaka že več prizadetih na tozadevno ureditev, upamo, da bodo prejela posamezna ravnateljstva v kratkem navodila, ki bodo odgovarjala določbam zakona.
Okoli rudniškega konzuma je čedalje več joka. Presunljive so scene, ki se odigravajo dnevno pred in v rudniškem kon-zumu, kjer delavske žene prosijo in jočejo za živila. Večina mož teh žena ne prejema in ni prejela že leta nikake plače. Dostikrat se jim da v rudniškem konzumu za 50 do 70 dinarjev živil in se napiše v knjigo »Dovolj do 1. t. m.«. Mnogi imajo številne družine, ki dobesedno stradajo. >, ti« :v»c.
Proslava desetletnice »Svobode«. V nedeljo, 17. t. m. se udeleži »Svoboda« proslave »Svobode l«v Hrastniku. Poleg pevskega zbora se opozarja tudi ostale člane, da pridejo v čim večjem številu.
»Počitniški dom« bo imel v nedeljo, 17. t. m. izlet na Mrzlico. Za pijačo in deloma za jestvine je preskrbljeno.
Zagorje ob Savi
Neki imena nevredni nacionalni listič se posmehuje izginotju slike Karla Marxa iz Zadružne dvorane na Lokah in iz neke razsvetljave na oknih. Nam se na to dostojnega človeka nevredno umazanost ne zdi vredno odgovarjati. Če smo zgoraj navedeno omenili, smo to storili radi tega, da naša delavska javnost ve, kdo kriči »primite tatu«, in drugič pa, da ugotovimo, da mi nismo tisti hinavci, ki bi danes čez nekaj zabavljali, jutri pa na povelje častili in molili.
Hrastnik
Strokovna org. Zveze rudarjev Jugoslavije bo priredila 16. junija ob 3. uri popol. v dvorani Konz. društva rudarjev rudarski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Položaj pokojninske blagajne bratovske skladnice; 2. razno. — Rudarji, ker je vprašanje bratovske skladnice zelo važno, je dolžnost slehernega rudarja, da se shoda polnoštevilno udeležite!
Proslava 10 letnice pevskega odseka »Svobode I« (rudarji) bo 17. junija na vrtnem gledališču g. Al. Logarja. Vršil se bo pevski koncert, na katerega so povabljeni vsi pevski odseki bližnjih krajev.
Na koncertu bodo sodelovali pevski zbori »Svobode«: Celje, Zabukovca, Zagorje, Trbovlje in Svoboda II. Hrastnik. Zveza z vlaki bo ugodna. Podpisani odbor vabi vse ljubitelje petja, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže! — Odbor.
Kulturonosci in črnosrajčniki. V noči 13. t. m. je nekdo iz maščevanja nad kulturnim delovanjem Svobode s kamenjem prebil na kartonu naslikan lepak, ki razobe-šen preko cesto pred Delavskim domom. Tega ni storil kak šoloobvezen otrok, ker se je to zgodilo po noči. Torej je bil predrz-neš odločen nasprotnik »Svobode«. — Opetovano se opaža, da se tudi z drugimi delavskimi lepaki ne vrši nič bolje. Vsega pomilovanja vredni so taki junaki, ki nimajo boljših argutnenov, da bi nam lahko stopili odkrito nasproti. Revščina vlada v njihovih glavah, zato pa se morajo posluževati kamna in vršiti svojo kulturno misijo — zaviti v plašč črne noči.
Studenci—Radvanje
I. Delavsko kolesarsko društvo podružnica Studenci bo priredilo v nedeljo, dne 17. t. m. skupno z mariborsko centralo in podružnico Pobrežje izlet v Rače-Podova. Odvoz izpred društvenega lokala centrale ob 14. uri, odvoz izpred podružničnega lokala ob pol 14. uri. Gostje in prijatelji dobrodošli.	Odbor.
črna pri Prevaljah
O protestnem shodu je poročala »Delavska Politika« že v svoji zadnji številki. Shod je zapustil globok vtis med delavstvom, ki je poleg svojega ogorčenja demonstriralo tudi svojo zavednost. — Zadnje poročilo dopolnjujemo še s tem, da je delavstvo po končanem shodu čestitalo referentu s. Čehu k njegovi 40 letnici delovanja v strokovnih organizacijah. Čestitke je iznesel s. Potočnik ob splošnem odobravanju vseh navzočih.
Posnemajte! S. Hauptman, Ruše, je daroval Din 200.—, s. Demšar Ivan, Jesenice pa Din 10.— za ti-Urami ttklnO Iskrnim hvala!
Dr. Avg. Reisman:
Spomini na Kolomana VVallischa
O Kolomanu Wallischu mislijo marsikje pri nas tako, kot reakcionarni krogi v Avstriji in Krofi na Ogrskem, katerim je bilo Wallische-vo ime rdeča ruta. Leta in leta so objavljali avstrijski reakcionarni listi pravljice o strašnih grozodejstvih, ki bi jih naj bil pokojni Wallisch zagrešil kot komisar na Ogrskem.
Ravno februarja 1931 pa je nudil Wallisch svojim nasprotnikom priložnost, da te očitke dokažejo pred sodiščem. VVallisch je tožil urednika lista »Freiheit« na Dunaju radi klevet o njegovem delovanju1 na Ogrskem. Urednik lista je nastopil dokaz resnice, ki pa se mu je na celi črti ponesrečil. Sodišče je to ugotovilo in obsodilo klevetnika na S 1000 denarne kazni in S 3000 za žaljeno čast. Proces se je vlekel preko ene-
ga leta. Vendar so klevetniki svojo kampanjo nadaljevali in sad te zagrizene gonje proti VVallischu je bila njegova mučeniška smrt na vislicah februarja 1934.
Po justifikaciji so tudi pri nas časopisi (v Mariboru in Ljubljani) slikali Wallischa kot rojenega pučista, nemški dnevnik »Mariborer Zeitung« mu je celo očital »krvoločnost« pod vlado Bele Kuna.
Približno isto sliko o Kolomanu VVallischu sem imel pred leti tudi jaz. Saj sem to ponovno čital v vseh mogočih časopisih, posebno v volilnih bojih. In vendar, kako vse drugačna je bila resnica! Kolikokrat v življenju se nam godi tako: sovražiš nekoga vsled pripovedovanja drugih, ne da bi ga poznal. Ko mu pogledaš prvič v oči, ne moreš verjeti, da je to isti, sramujoč se, kako si mu leta in leta delal krivice in še
dolgo te spremljajo sence strupenih jezikov.
*
Ljudem, ki so kot Wallisch, raz-palili s svojo energijo, nezlomljivo voljo v boju za reveže ljudske strasti, sodi pravično šele zgodovina. Zagrinjalo Wallischevega življenja se tudi začenja šele sedaj razgrinjati, ko je zapisan v preteklost zgodovine krvavega boja avstrijskega proletarijata za svobodo ponižanih in razžaljenih.
Ta zgodovina zanima tudi nas Jugoslovane in Wallischevo ime ni brezpomembno v tem poglavju naše najnovejše zgodovine. Češki dnevnik »Pravo Lidu« v Pragi je še nedavno povdarjal vlogo Kolomana VVallischa in njegovih tovarišev v razkrinkanju afere hirtenberškega orožja. Pomembnost razkritja te afere in posledic vedo ceniti oni, ki s širokim obzorjem sledijo razvoju zunanje politike naših sosednih držav. Danes bi bilo še prezgodaj o
tem razpravljati, kakor tudi o zunanjepolitičnih posledicah padca avstrijske socialne demokracije za nas. Vsekakor je skrajno neokusno, da naši časopisi sedaj, še po smrti pljujejo na Wallischa in vse druge, ki so vodili velikopotezno politiko v korist miru okrog Avstrije in demokracije.
*
Že od dne, ko so v Avstriji razpisali visoko nagrado za Wallische-vo glavo in so krožile po naših listih umazane besede ,o tem delavskem voditelju Brucka, sem mislil, da bi zapisal spomine svojega srečanja z Wallischem, ki mi ga je pokazalo v pravi luči takšnega, kot so mi ga pozneje slikali vsi, ki so ga bližje poznali. Iz previdnosti sem čakal s temi zapiski na konec procesa proti Walleschevi ženi Pauli. Sedaj je tudi že ona sojena in je zato čas, da vidijo v pravi luči tudi naši K/tdje bivšega mariborskega delavskega organizatorja,	*••'*»nV«	iz našega
mesta leta 1920.
(Dalje prihodnjič.)
Delavski pravni svetovalec
Mezda v bolezni. Delave; mora dobiti mezdo v smislu § 219 o. z. za čas bolezni, ne več kot en teden, če je bil resnično bolan, tudi tedaj, če izostanka od dela ni javil in opravičil s spričevalom. Ta opustitev ne more imeti nikakih kvarnih posledic za službo-jemalca.
8 219 o. z. in § 239 t. 3 o. z.
Delodajalci so ugovarjali zadnji čas tožbam za plačilo mezde v času bolezni tudi tedaj, če oboleli delavec ni bolezni takoj javil ali predložil izpričevala zdravnika, kot to predpisuje drugi odstavek § 219 obrtnega zakona. Sodišče v Marenbergu je v takšni tožbi proti industrijalcu inž. Lenarčiču zahtevek mezde res zavrnilo.
Mariborsko sresko sodišče pa je podobni tožbi šoferja proti nekemu industrijalcu za plačilo mezde v času bolezni ugodilo, čeprav je tožeči šofer priznal, da res takoj po obolenju na želodcu službodajalcu tega ni javil, ampak se je šele po ozdravljenju opravičil napram ženi delodajalca. Šofer je namreč nenadoma obolel in ni imel nikogar, ki bi ga poslal s sporočilom delodajalcu; k zdravniku tudi ni mogel in zato tudi ni dvignil bolniškega listka za OUZD.
Sresko sodišče je obsodilo delodajalca na plačilo mezde za čas bolezni, ker je po pričah ugotovilo, da je bil šofer res bolan in da se je po ozdravljenju zadostno opravičil ter s tem izpolnil predpogoje § 219 o. z. d in § 239 št. 3 o. z. Če tožeči šofer za-
držka službovanja vsled obolenja ni brez odlašanja javil, kakor to zahteva določilo § 219, odst. 8 z., še s tem ni zgubil pravice do mezde. Zakon za takšno opustitev prijave ne predpisuje določne sankcije, t. j. nikakih kvarnih posledic za službojemalca, zlasti tudi ne takojšnje zgube službe.
Zoper to sodbo je vložil delodajalec priziv. Okrožno kot prizivno sodišče pa je priziv zavrnilo in sodbo z enakimi razlogi potrdilo.
Podobne češke in avstrijske odločbe.
Vrhovno sodišče v Pragi je razsodilo:
»Zahtevek delojemalca po § 1154 b o. d. z. (naš § 219 o. z.), ni odvisen od tega, če delojemalec javi bolezen delodajalcu ali če ga prosi za bolniški listek za zdravnika.«
(26. X. 1920.)
Avstrijska sodišča so razsodila:
»Oboleli delavec mora delodajalca na primeren način obvestiti o svojem obolenju. Svojega zahtevka na plačilo (§ 1154 b) pa ne zgubi z opustitvijo obvestila niti tedaj, če je svoje obolenje dokazal šele po preteku tednov.« (Dunajsko Novomesto 10. 7. 1922, Zb. 3086.)
»Zahtevek po § 1154 b je utemeljen, če [e delojemalec vsled bolezni zadržan delati, četudi se ni javil bolnega. Delavec tudi ne zgubi mezde takrat, če ga kontrolirajoči uradnik delodajalca ni našel na stanovanju, ampak je bil delavec resnično bolan.« (Dunaj 28. 2. 1927.)
Murska Sobota
Pogrom na Židove
Štirje Židje so sprejeli prejšnji teden šapirografirana pisma v cirilici z vsebino zgornjega naslova. Najbrž ni preveč daleč od resnice trditev, da je to fabrikat fašističnih elementov. So to sicer samo porodni krči mesijanske ideje rasizma, produkt omejenih možgan posameznih individujev, ki se hočejo poslužiti metode caristične Rusije; metode, ki je hotela zvreči vso krivdo svojega gospodarskega neuspeha na te raztresene popotnike, ki so bili ali bogati ali siromaki. Glavno je bilo pač dejstvo, da se zanje ni zavzemal nihče, pred nikomur ni bilo treba polagati računa za številne rope in moritve. S kaučuko tepeni ruski narod pa je z besnostjo divjal nad tem edinim plenom, katerega so mu blagovolili odkazati eksekutiv-ni organi ruskega kapitala. Novi Wotan nemške zgodovine, gospod Hitler, pa je odkril prezaniinivo dejstvo. Res, bogastvo je nakopičeno na eni strani, druga stran pa je bedna — neoporečna resnica, ki se da tako-rekoč otipati. Delavstvo zahteva sociali-ziranje. Nič bolj enostavno. Padejo epohalne besede, ki nastajajo v tisočletjih samo enkrat; arijstvo, nearijstvo, lestvica rodu, plavi kosmiči pod pazduho. Z drugo besedo: Ti Mordehai boš pač tako prijazen in prepustiš svoje meni ter se nemudoma odstraniš preko meje. Fiihrer se sklanja čez balkon, bedni Konradi mu dajejo heilovsko serenado. Kancelar se zastonj prizadeva, da
bi utišal bruhajoči smeh gg. Viljem 11. (700 milijonov mark), Thurn-Taxis (240), Krupp (200), Thissen (120), Wolf (120), knez Fiir-stenberg (100), knez Donnersmark (100), knez Hohenlohe (120), Sachsen-VVeiinar (35), Siemens (15). Zadovoljno si mencajo roke, češ bo vsaj manjša konkurenca.
Ne smemo pa pozabiti, da je preganjanje Zidov gospodarski plan fašistov. V Nemčiji je na žalost dosedaj edino ta uspel. Potem, ko so ubili in pognali čez inelo može, ki so predstavljali najvišjo avtoriteto znanosti, razpisali na njihove glave nesramno nizke vsote, so 1. maja upepelili vse, kar ni bilo kdaj pisano v duhu fašizma. S tem so za vekomaj končani fašistični gospodarski načrti. Nekateri razočarani naciji se sedaj zbirajo v koncentracijskih taboriščih in imajo obilo prilike, da na trebuhu leže premišljujejo, kakšna zveza je pravzaprav med pla-vimi kosmiči pod pazduho in med bedo sproletariziranih množic.
Baje jih je 27.000: razmeroma malo se jih je spametovalo. Ostali Dichter und Den-keri pa premišljujejo, kako dolgo je še zmožna obstoja ta igra. Toda povrnimo se k našim rasističnim apostolom. V kolikor bi bili dostopni za izkušnje, katere bi si obilo lahko pridobili ob polomu gospodarskih načrtov fašistične Nemčije, bi z lahkoto ugotovili, da se z antisemitizmom ne dajo voz-Ijati gospodarski problemi. Ce bi pa še nekoliko globlje pomislili, bi se lahko uverili.
I
Najboljši cviček
I
 	  vina	to«	v
■ VINARNA A. BRIŠKI ■
Ljubljana, palaCa ,.Grafike".
LEGAT
ŠPECERIJA DELIKATESE
zajtrkovalnica LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
Nabirajte
nove
naročnike
Jfupujte svoje potrebščine pri naiih inserentih.
da se z fašizmom gospodarska nasprotja še bolj ostre. Na žalost zahtevamo s tem menda od njih preveč.
Store
Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode«. V nedeljo, dne 10. junija se je vršil v Štorah ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« ob številni udeležbi delavstva. Predsednik pripravljalnega odbora s. Oj-stevšek je v svojem pozdravnem nagovoru povdaril pomembnost tega dogodka za naš delavski kraj. Štorsko delavstvo stopa v vrsto ostalega delavstva, ki s kulturnim delom utrjuje svoje marksistično prepričanje in zavednost. Predsednik centrale so-drug Štukelj je nato tolmačil podružnična pravila in pozval navzoče, da pristopijo k podružnici v čim večjem številu. V imenu celjske podružnice je pozdravil ustanovno zborovanje s. Škorjanc z zagotovilom, da bo celjska podružnica po svojih najboljših močeh podpirala najmlajšo posestrimo. Kot predsednik podružnice je bil nato izvoljen s. Flis, s. Ojsteršek pa kot njegov namestnik.
Trocki je dobil dovoljenje, da sme bivati v Franciji (pod policijskim nadzorstvom).
Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. julija 1934, ob 15. uri v prostorih »Delavskega doma« na Savi s tem-le dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. poročilo načelstva;
3. predložitev računskega zaključka za 1. 1933;
4. poročilo nadzorstva in sklepanje o odvezi načelstva.
5. Volitev enega člana v načelstvo ;
6. Čitanje revizijskega poročila Zveze;
7. Razni predlogi in nasveti;
8. Slučajnosti.
Jesenice-Sava. 11. junija 1934.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
CENE GOVORE!
Plasti za dame ieodoinl90'-Obleke za moSke ie on om 170'-Obleke za fante že od om 60'-
Doseten Je nas cilj — Oblekli »mo vje ljudi dobro in poceni!
Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBIEKE
Tl»k«: Ljudska tiskarn*, ii d. ▼ Maribora, predstavite!! Josip Dilak t Maribora. — Za Voniordj Izdala la »reM« Viktor Erie* r Maribor«.