mmmmm. ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily «e in the United States Issued erery day except Sundays and Legal Ho Jidays. -:-] -e 50,000 Readers 'J TKLXTON: 4687 CORTLAITDT. EcUred as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 277. — fcTEV. 277. NEW Y.ORK, SATURDAY, NOVEMBER 24, 1917. — SOBOTA, 24. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nemčija hoče mir. -ooo- POROČILO Z ITAUANSKE FRONTE. AVSTRIJCI IN NEMCI SPRAVLJAJO NA LAfiKO FRONTO SVOJE NAJBOLJŠE ČETE. — BO-PETROGRAD n m0ž pr0ti možu. — dozdaj ne more še nikdo rečl kako bo končana ta strašna bitka__junaštva laških vojakov. — vse prevevata morala in navdušenje ZA boj. — iznajditelj brezžičnega brzojava v laškem glavnem stanu. NEM&KA VLADA JE POSLALA V MIROVNE POGOJE. — LUDENDORFF JE ODPOTO ____ _ ___________________ _________ _________ VAL PROTI VZHODNI FRONTI, DA POMAGA PRI raALJANSKcTpOROčio.™ GLAVNA DEVIZAITALJANOV^JE: ČAS JE "TREBA TAKO IZ. POGAJANJIH. — TROCKI PRAVI, DA NI GOVORA O SEPARATNEM MIRU. — AKO SE NAČRT IZJALOVI, SE PRIONE NOVA VOJNA PROTI NEMČIJI. -ooo- RABITI KOT GA JE IZRABIL SOVRAŽNIK. True translation file-i with the postmaster at N'ew Tork.. N. 1VS? T. on Nov. 24. 1&1T. as required by the Act of October True omaalaUMi filed with the po*t rritsl- r at N'i w Tork.. .V Y. on Nov. £4. 1917, required by tb« Act of Octobers, 1917. Stockholm, 23. novembra, — Kakor piše *Tidingen\ včeraj odpotoval ifc Hrockholma nek ruski diplomat z namenom, da vroči muki revolu^jonami vladi "mirovne pogoje centralnih držav. Amsterdam, 23. novembra. — Z ozirom na tu-sem dola poročila je prvi generalni kvaitirmojster nemške armade general Ludendorff odpotoval na vzhodno fronto, kar je v zve«i t riiMko ponudbo premirja. Pravi se, da ga spremlja veliki štab. Petrograd, 23. novembra. — Poslanica zunanjega ministra bolj^evi kom j^eona Trocki ja, kjer predlaga premirje, je doctpela shio<*i v poslaništva. Njena vsebina se fdasi: — 8 tem imam east vas obvestiti. poslanik, da je > ru>ki kongres vojaških in delavskih delegatov oktobra vpeljal novo vlado v obliki sovjeta narodnih komisarjev. Načelnik te vlade je Vladimir Ujie Lenin. Urad zunanje politike je bi! izročen meni v lastnosti narodnega komisarja zunanjih zadev. S t eni, da objavljam ponudbo za premirje in demokratičen mir na podlagi neosvajanja ali odškodnine in sa-moodloeevanja narodov, kar je odobril vseruski kontrres vojaških in delavskih delegatov, imam east, da >* ozirom na gorenji dokument formalno ponudim takojšnje preiuir je na vseh frontah in takojšnjo otvoritev nnrow»h pogajanj; to je ponudba, s katero je avtoritativna vlada ruske republike obvestila vse bojujoče se narode i'i njihove vlade. Sprejmite moje zagotovilo, g. poslanik. glol>okega rpoštovanja vojaške in delavske vlade do francoskega naroda, ki ne more pripomoči k miru. kakor tudi ostali narodi, ki so izčrpani in že brez krvi vsled tega brezpri-mernega klanja. L. Trocki, narodni komisar za zunanje zadeve. Z ozirom na povelje generalu Duhoninn, vrhovnemu }K>veljniku ruskih armad, da prične s sovražnimi povelj-niki ]x)gajanja za mir, je bil danes zastopnik Ass. Press v pogovoru z Trockim. Trocki je odločno izjavil, da je vojaška in delavska vlada proti separatnemu miru z Nemčijo. Zatrjeval je, da je prepričan, da podpira rusko mirovno ponudbo proletariat vseh narodov, ki bodo onemogočili nadaljeval.je vojne, ako tudi vlade ne sprejmejo ponudbe. — Kakšni so nameni in načrti vaše vlade? — je vprašal časnikar. — Stavili smo že ponudbo za takojšnji mir. Iidana je bila odredba, da se razdeli zemlja med kmete. Skoro na vseh važnejših mestih so prišli na krmilo vojaški in delavski zastopniki. — Kaj bo storila Rusija, ako bodo njeni zavezniki odklonili, da bi se pričeli pogajati? — Ako zavezniške vlade ne bodo podpirale politike demokratičnega miru, — je odvrnil Trocki, — tedaj nas l»odo zavezniški narodi podpirali proti njihovi vladi. Naša notranja politika ni namenjena kapitalistični diplomaciji, temveč bo podpirala delavske mase. — Ali vlada misli, da je pod danimi razmerami mo-;:oč mir z Nemčijo f ^ - §:|l|g # J — Smo proti separatnemu miru z Nemčijo in smo za splošen mir z vsemi evropskimi narodi. . — Kaj namerava vlada storiti, ako se Nemčija ne bo hotela pogajati za mir? Ali bo nadaljevala vojno? — Zanašamo se samo na nemško armado in delavske razrede, ki bodo onemogočili nadaljevanje vojne. Ako pa naša odkrita in poštena mirovna ponudba ne najde odmeva, tedaj bomo napovedali revolucjonarno vojno proti nemškemu imperjalizmu. Mobilizirali bomo vse svoje sile, zaplenili bomo velike zaloge živil in bomo vodili vojno ravno tako energično kot smo revolucijo. Toda imamo zadosten vzrok, da mislimo, da bo naša mirovna ponudba onemogočila nadaljevanje vojne na vseh frontah. — Kako se zadrži dežela napram izpremembi vlade 1 — Vse meščanstvo je proti nam. Večina inteligence je proti nam, ali pa omahuje in čaka končnega izida. Delavska stranka je odločno na naši strani Armada je z nami. Kmetje, razun izkoriščevalcev, so vsi z nami. Vojaška in delavska vlada je vlada delavcev, vojakov in kme-to proti kapitalistom in lastnikom zemlje._ Polet is Anglije ▼ Turčijo. Tnw translation Hlad with the pool maaier at X«w Tork. N. T. on Nov. 24. 1917. m required by the Act of October «. 1M7. London, Anglija, 22. novembra. Admiralitet* naznanja, da je velik angleški aeroplan vprixorfl popol- (Poročilo Associated Press). Italjanski armadni glavni stan. 21. novembra. • Zakasnelo.; — Naj vočji naskok v masah, ki gra je vprizoril sovražnik, se vrši ob gorr njem teku reke Piave na točki, kjer se obrne proti Nevero iz toku in Alpam pri Bellnno. Dočiro ua-daij\ij*» r. akcijami, dovaža sovražnik svežo iua -»e svojih rezerv, vštevši izbrane čete pruske jranle ter nadalje najboljše nemške čete, katere je odtegnii z zapadue in ruske fronte. Nadalje je na uii-sru 20,000 gorskih ,Vt Iz juiine Odrske, ki «o znane vsled svojega brutalnega vandaliziua. Tekom dneva se je pomaknila akc-ija \ xapadui smeri od Mome Toiuba in Monfenera k obronkom Mome Perti»-a, kjer se je ustavilo prodiranje sovražnika. Italjanski pozicije so ostale bistveno neizpre-menjene v odseku iVlonte Grappa, ki obvladuje eelo verigo nižjih j?ora. Bhka narašča in pojenjuje krog obronkov treh nižjih gora ravno zapadnu od reke Monte Tomba, Monte Monfenera in Monte <'or-uell. Monfenera stoji na robu reke in ravno tukaj se je za vršil eden najbolj obupnih bojev. To je kljue k celi situaciji, kajti na tej točki se obn^er ek* proti Beneški ravnini in cela bitka je odvisna o« kontrole rečnega prehoda, ki vodi v planjavo. Prvi naskoki so se prieeli pred petimi dnevi, ko so Lahi pognali Nemce generala Below a od dolenjem teku Piave v severno smei udarca, da se dospe na zapadno takega vrtinca bojev in akcij. Ne-Beneško planjavo, j bo j^ sivo, a ponoči kljub temu Glede točke pa so kalkulacij«:.' svetijo zvezde, sovražnika dalei- zgrešile svoj eilj, t Kljub vsem težkoeam in temu kajti 1 taljani ni>o le držali dolin- krvavemu delu sta morala in za-skih prelazov v ravnino ter potiš- upanje čet na najvišji Stopnji. nili sovražnika nazaj z bajonetom. Videli smo brigado laških Al- najprej \/ za kopov in nato iz im- piricev, ko je odhajala na fronto, proviziranili nasi|xjv, dokler nI Vojaki niso nosili onih značilnih celega umikanja označevalo veliko število mrtvih in ranjenih. Videlo se je kot da so I tal jam naenkrat navdahnjeni z desetkrat- alpinskih klobukov s |>etelinjimi peresi kot jih lahko človek vidi v Rimu, pae pa so bile to postave v sivih oblekah in na glavah so ne- nim pfrfiimom. da rešijo svojo de- ■ sle jeklene čelade. Pomikali so se želo. Posamemii slučaji junaštva so več kot splošni heroizein. Xa neki točki je zapustil oddelek tridesetih Iraljanov zavetje, si izvojeval pot skozi črto sovražnika ter privede] nazaj 27 jetnikov. Taki slučaji niso bili i/.olirani temveč splošni, -t inčev visoko ob obronku m zameti so bili na nekaterih mestih globoki do pet čevljev. Nek častnik in nek civilni opazovalec sta se ravnokar vrnila s severne bojne fronte, kjer sta o-paocovala operacije zapadno od točke. kjer so dosp«4i naskoki so vražnika v masah danes do svoj« največje intenzivnosti. Središče tega odseka se nahaja ob reki Bren-ti, ki vodi do velikega mesta Bas-sano ter se nato izlije v Beneško Petrograd brez vlade. -ooo- LENIN PRAVI KMETOM, DA JE VLADA NJIHOVA. — DELAVSKI SVET V VELIKI ZADREGI. — VLA DNI URADI SO PRAZNI. — URADNIKI STAVKA JO. — TRGOVINE ODPRTE. — LENIN IZDAJA FEO KLAMACIJE. — POŽIVLJA KMETE, DA SE POLA STE POSESTEV. — ZAHTEVAJO DENAR DRŽAV NE BANKE. True translation OOO flleil with the postmaster at Now Tork, N. T. on Nov 2!, 1917. «lb required by the Act of October1917. _ za izvrsenje te naloge. Ti naskoki, ravan. Oba sta bila tako blizu boj-so se stalno vsaki dan večali, do- ne črte, da je le malo manjkalo, klerniso dospeli danes do vrhunca j da nista padla njuna armadna av Pričenai z artilerijsko - -^-»ra-1 tomobila v roke sovražnika, vo, je nemška in avstrijska infan-! Bojtjo polje je strašno pričalo o terija prodirala v zaporednih valo- intenzivnosti boja tekom zadnjih vih prvič na najbolj severni gori Par dni. Pozicije in zakopi, kate-Cornella, kjer je italjaiiska Como re so pozneje zasedli Avstrijci, so brigada držala črto, dokler je ni b^i posejani z mrtvimi trupli, ki so potisnila nazaj velika premoč. So-:?e^a-a napol pokrita s snegom, kaj-vražnik je zavzel nato pozicije v nemogoče je bilo pokopati ubitih ozadju me*ta Quero in mogočni ratli naglega premaknenja črt«., artilerijski in infanterijski nasko-' Najbolj obupni boji so se vršil" ki so se osredotočili na Monfenera Sore Meletta, kjer so imeli in Tomba. iltaljani v rokah eno stran vrha Veliko boje v gorah se je izvr-! Avstrijci in Nemci pa drugo. Cil šilo iz neposredne razdalje, z bajo-: f vr**nika bl1 Pr^ati skozi o-neti ter boji moža proti možu. \v!be dolmi Fren*el* Jn Valstagna pondeljek, torek in danes je sle- ^ « «^P^ta naravnost proti me dil naskok naskoku ter protina- stxL Basaano. ^ Beneški rajnim, skok naskoku. V nekaterih izmed To ugotovilo ne sloni na domn. najbolj krvavih bojev je teren me- vanjlh' temve* 80 ^ ngotovili v njal gospodarja po večkrat. Pri mali vasici Naranzine, na o-bronku Monfenera se je sovražnik vseh posameznostih avstrijskega napada. Te posameznosti so našli v obleki padlih avstrijskih častni • kov. najprej utrdil ter skušal obkoliti veliko italjansko silo. Vrgli so ga Ti načrti dajejo natančna navo-nazaj s »ijajnim naskokom italjan- dila Klede ure in minute, ob kateri skih čet, ki so potiskale sovražnika na«j se izved^o prodiranje po teh nazaj, dokler ni bila pozicija idveb dolinah do Bassana, Itot da č»čena. Je bil sovražnik prepričan, da ni To je bil boj najbolj krvave vr-. nobenega dvoma glede njegovega ste, najprej z bajoneti na puškah, uspešnega napredovanja. nato pa s bajoneti v rokah, pri če-, mur so jih uporabljali kot dvor*«* ne nože. Zopet je zbral sovražnik sile, višje gori na Monfenera in te sile Italjani morajo veliko pretrpeti vsled mraza, a vse to prenašajo z neomajno odločnostjo v boju, da zadrže zavojevalce. Opazovalec je našel vojake le- biižini Ca- »o ojačil« baterije, koncentrirane zeče v dirplinah in jamah, raz ka-z vseh točk. Pred tem intenzivnim J terih so vLsele debele lene sveče, artilerijskim obstreljevanjem se je Nekateri so bili i>opoluoma izčrpa-italjanaka infanterija počasi umi-1 ni vsled nadčloveških naporov ter kala, dokler se ni izpraznilo gore-j so spali na tleh zaviti v plahte,, njiii obronkov. Vendar pa se še dočim je bilo krog njih vse polno vedno vrši boj naprej z neomajnim \ leda in snega, obupom in prezgodaj je še reči, 1 Hrano dobivajo le enkrat na dan kak bo izid tega najmočnejšega'a še to z velikansko težkočo sredi Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. ooo Lvonu in Rimu 4er preletel razdaljo 2000 milj. Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angle- AeropUn je bil v zraku 31 ur. Skem, T Blisiji in Italiji. , To je svetovni rekord za polet Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico &li preko celine za tezo, katero je imel pjamo, katero ste prejeli od tsm, kjer se ima plačilo izvr- M U ^ pomagate sestaviti pravilni naslov. Petrograd, 23. novembra. — Otroci so danes v šoli, po cestah pometajo in trgovinski uradi so odprti. Vladni uradi pa so prazni. Uradniki trdovratno ostajajo pri stav ki. — Sovjet narodnih komisarjev je v veliki zadregi. Lenin prezira bojkot in je izdal sinoči proklamacijo na delavce in kmete ter rekel, da je vlada v njihovih rokah. — Pozval je krajevne kmetske sovjete, da se takoj polaste [; posestev in naj jih varujejo poškodb, dokler se ne izvrše vse podrobnosti razdelitve. Pravi, da se je revolucija polastila Petrograda in Moskve in "večji del naroda je na strani kmetske in delavske vlade." Toda odloki so ena stvar in vlada druga. Sov jot komisarjev stoji pred finančnim problemom. Izgleda sicer enostaven, odkar imajo pod kontrolo državno banko, to--1a nikdo jim ne izroči denarja. V soboto je revoluejonarni vojaški odbor aretiral bančnega ravnatelja lipova in nadomestnega finančnega ministra, ki ni hotel podpisati povelja na državno banko z<\ 15 miljonov rabljev. Nadomestni finančni minister je oil izpuščen, pridržali pa so lipova. Včeraj je odbor poskušal vlomiti v državno banko in je zamenjal stražo. Mestni občinski svet je protestiral ter oosvaril, da bi tak korak bila velika nesreča na kredit in izmenjavo. Boljševiki so na to svoje postopanje odgodi-li. Danes pa so zopet hoteli pregovoriti Sipova. da bi odprl tekoč račun za sov jet- komisarjev. Svet državne banke pa je soglasno zavrnil to zahtevo. Češ, da sov jet komisarjev ni činitelj. s katerim bi se moglo postavno občevati. Dvomljivo je, ako bodo vojaški revolucionarji skušali šiloma odpreti zakladnice, kajti dragih sredstev za odpiranje blaganj ni, kot dinaniit in denar bi bil neveljaven, ako ga tudi dobe. Vladni uradniki ostanejo lahko na stavki brez omejenega časa, kajti na razpolago imajo fond za stavke. — Stališče državnih uradnikov po celi deželi je zelo težavno. Prišle so že pritožbe o velikih zaostalih izplačilih. Boljševiki nimajo na f?*onti nikakega uspeha. — V Minsku so se polastili pošte in brzojava ter so izpustili in oborožili kaznjence, toda kmalu jih ie pregnal vojaški r d bor in kaznjenci so bili zopet razoroženi. V Moskvi je voiaški revolucionarni odbor rarp mestni občinski svet. Po izjavi očividca cerke^ «?v P 'a r>i mnoiro poškodovana. V katedrali Vnebov/r-t tri luknje od strelov. Kaka škoda je bila povzroče- a K remi ju, ni znano, ker je okraj v. oblasti boljševihov. Boljševiki so razpravljali o tem. da bi razpustih •' trograjski občinski svet, toda so se odločili, da ;e parne* uejše, da se to opusti. Povelja uradnikom zunanjega urada, da se vr ejo ?-« s roja mesta, so bila prezrta. Prišli so samo ravr«te'jv posameznih oddelkov in so oddali Trockijevim zastopnikom l »olj še vik o v ključe uradnih miz in so zopet odšli. Petrograd, 23. novembra. •— Boljševiki so storili korake za takojšnje premirje med bojujočimi se .narodu Danes se je z ozirom na to objavila ofiejelna izjava, katero je izdal predsednik kabineta Nikolaj Lenin, ki je tudi imenoval za vrhovnega poveljnika ruskih armad po-bočnika N. Krvlenka. Proklamacija. ki je bila izročena zavezniškim poslanikom, se glasi: — V torek je vrhovni poveljnik general Duhonin prejel povelje, da naj ponudi premirje vsem narodom, za-rezniškim in sovražnim. Povelje je bilo prejeto v glavnem stanu v sredo in j6 general Duhonin imel nalog, da naj vedno obvešča narodove komisarje o poteku pogajanj in pogodba za premirje se sme podpisati le, ako se je prej dobilo dovoljenje komisarjev. Ker do srede zvečer še ni bil prejet Duhoninov odgovor, se ^a je vprašalo, kaj je vzrok zakasnitve. Pogosto je poskušal izogniti se izjave in jasnega odgovora na zahteve. Ko je bila odposlana kategorična zahteva, da naj takoj formalno ponudi premirje z namenom, da se prič no mirovna pogajanja, ni hotel ubogati. ^ General DuhOnin je bil obveščen, da je odstavljen s _ imeli iz^alTe pw^.^Odl ^0^ mest^ ker pokoril vladi in zaradi postopa-bori, ki so le posvetovalni odbori, ki pahne v nesrečo vse delavske razrede ter celo de-Se bolj zapletujejo stvari, kajti a flelo in še posebno armado. Pobočnik Kiylenko je bil ime-tera se izgublja čas ter prihajajo novan za novega vrhovnega poveljnika. — na dan z odločitvami, ko jo U pro-j Proklamacija poživlja vojake, da ne dovolijo revo- pa bi hiiot bt bi bfli to ^onawdm generalom, dabijmičili velikomm>vno delo. dvojni odbori, namreč m vojuBd ^J4*1 J"} morajo dobro straziti, da se proti njim ne mo- p»To linčanja, tako da se generali ne more- naprej hitro, kot da bi konta j «-a k;« 11 rilja. Ka vsako vprašaje so odgovarjali z zaupanjem, ki pa n% kazalo nobenega sledu poveliee^o. nja samejra sebe. To zaupanje predstavlja največji zaklad Italije v tem kritienejn trenutku, kajti nje junaški branilci so dejansko prepričani, da bodo zadržali sovražnika. Nastop italjanskib eet je vzvišen nad X'sako hvalo. Bore se zti v'sako ped zemlje ter se bore s pogumom tigra ter v duhu zaupanja in to celo vspričo velikanske premoči sovražnika. Vsled tega je tudi jas.no, da je sovražniku kljub prevelikemu številu čet, katere uporablja iu kljub • sem prednostim terena mogoče le počasi napredovati sedaj, ko nau več ne pomagajo elementi presenečenja. izdaje in druge okoliščine ki so mu prej prišle na pomoč. Tudi, če bi Italjani morali zapustili črto ob reki Piavi, bi padli nazaj brez dvoma počasi ter nu dil i še \ečji odpor. Brodovje monitorjev, ki sodeluje z italjanskim brodovjem v bližini izliva Piave, obstreljuje z ve-iko silo sovražniške pozicije, ki o grožajo Benetke. Večje število ainer. ambulanc Kdečega krifa je vozilo danes skozi glavni stan proti fronti ob Piavi. Možje in vozovi so videti v dobrem stanju. V armadni glavni stan je dospel \V. Marconi, iznajditelj brezžičnega brzojava, ter so ga pridelili štabu vrhovnega' poveljnika, generala Diaza. Sim, Italija, 22. novembra. — V nekem članku "Tribuna" zahteva general Corski, vojaški kritik tega lista izvrševalne funkcije za medzavezniški vojni odbor. Potem, ko pojasnjuje, kako je italjansko ^^bovno armadno vodstvo zamogle zavzeti najbolj u-godne obrambne pozicije ob Talj-mentu, Livenci in rekah, pravi, da bi bilo naravnost zločin vstrajati pri obrambi Črt, dokler vojaški razmisleki ne morejo zagotovni u speka. Pri obrambi črte ob Piave pravi on. je stalo laško levo krilo pred vsemi četami centralnih zaveznikov, ki so bile na razpolago ter je preneslo vse velikanske težkoee, vstavljalo napredovanje sovražnika-, ga izmtlčilo ter se pripravilo za odločilno bitko, katero bo treba izvojevati z vsemi rezervami zaveznika proti vsem četam centralnih zaveznikov, kar jih slednji mo rajo spraviti v akcijo. — Obramba ob Piavi -— pravi on — je dogodek v našem zgodovinskem boju, katerega so številni nepričakovani dogodki napravili še večjega. Razen odpora pa je treba za zmago še velikih odločitev na strani zavezniških bil, katere pa morajo biti izraz edlnstva v načrtu in poveljstvu. Treba je izrabiti čas kot C* je znal izrabiti sovražnik. Da se doseže ta cilj, bi bili vsi zavezniški sveti in vsi odbori brez koristi, Če bi ne AS NARODA. 2L NOV. 1917. '(ffiofenitn Dally.) OwihhI add putilUO«! by the ?LO YENIC PUBLISHING COMPAKI <• corporation.! r«aNFC SiR«r.R. Pr*aM*nt_LOtTIg BEVCDIK. Trcaaorw. Plat* of Hintnm ot tl*« oorporatLuo aad of above officers: •3 Oortlai*it fftreet. Borough of Manhattan, XMr twt f*. Y. Nh celo leto velja Hut aa Ameriko j Za celo leto za mesto New York $6-00 lu Cauatlo....................*3fi0 7* pol leta za me«^ N>w Turk.. 8.00 Ka pol leta..........-......... 2.00 Za «etrt leta ssa mesto New York 1-50 Za ^etrt leta .................. 1.00 Za lootemstvo ca ©elo jetb...... 100 *€LAK NARODA" izhaja e«ak dan UvxemSl nedelj In p rain iker?. "O LAS NARODA", <-Vd4e® of the People**) tttry daj except Hnctiaj« and Holidays Subscription yearly S2.GO. Advertisement aa agreement. Duplji brea podpisa in osebnosti se ne priobfajejo, jbttfiar naj m blajcoruH pošiljati po — Money Order. Prt qpr«n*iat>i kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prcjiojt naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naMov: -GLAS NARODA" tn Oortlandt St., New YocC OUT. Telefon; SJfM Oortlandt, Nov sistem varčevar^ja. -ooo- K<»* i h tribal i na drugem mestu, je započel zvez-I znkiadtnški department z novim načinom varčevanja, i, i ii.!,j hi obsegal tudi najbolj priproste sloje. Napram ni originalna ali nova, a je vendar uspešna ju < < ■-»• l>«» dosti ljudi odzvalo pozivu zakladniškega tajnika. jr pričakovati velikih dobičkov tako za zvezno vlado kot za posameznika, katerega bodo s tem privedli na !»ot va ree va nja. V drugih deželah so že pred davnini časom izvajali sedanji novi načrt zakladniškega urada. Osnovna misel tega je, da se prične varčevati z naj-r au wiin zneski, in v Ameriki se lahko reče, da je to četi t dolarja ali znani kvoder. Vsa kit varčevalna znamka stane en kvoder in šest-i a.M T.ikili znamk skupaj, nalepljenih na uzoree upravi-«*ujc lastnika teh znamk do nadaljne izkaznice, ki ima me-a za dvajset drugačnih znamk, kojih vsaka je vredna 4 dolarje. Ako ima enkrat človek dvajset takih znantk po štiri dolarji- :■«■ glede na par centov, ki jili je treba plačati po-< h štirih dolarjev, dobi certifikat, ki predstavlja go-l« nnr, kajti vsak trenutek se ga lahko izmenja v go- Cocemaugh, Pa. Kar se dela tiče, ne bom obširno popisaval, pač pa omenita da dela mo v>ak dan in zasLuii so ne preslabo; aii žali bo«, ko je pa ditiginja.z vsakim dnem večja, tako da človeku z druarno ne pre-oistaja drugega, kakor delati vsak dan, da poAteno plača mesarja in Trail, B. C., Canada. Ce se ne motim, ni bilo »e nobenega dopisa iz Traila. odkar prebiram Glas Naroda. (Bil je že, pred nekaj leti.^)p. ured.), zatorej lz wada zwzB8ga zaWiiiHšk8ga department!. jes T tov < t ovit ta, Za ta certifikat bo vsak vplačal svoto vse skupaj 82 olarjev in 4<> centov a dobil bo za ta certifikat dne 1. umarja 19123 svoto sto dolarjev. To pomeni zelo lepe obresti, posebno če se pomisli, a ' ako lahek način je človeku pritrgati si semintam kak v Oiler, ne da bi ga sploh pogrešal. Rojake opozarjamo, da natančno preči ta jo tozadevno o zakladniškega departmenta ter takoj pričnejo z -OOO-- VARČEVANJE » VOJlfE VAB-j Prvega dne v januarju 1923 bo ČČVALNE ZNAMKE. i vzela vlada nazaj te certifikate za j 100 dolarjev. - — Vaia dežela se nMiaja v vojni., To pomeni, da dobi lastnik cer-vojno je treba dobiti. Najbolj tifikata čisti dobiček ^17.00 u-bistvena stvar, ki je potrebna za poraba svojega denarja, sem se J ~ w" ^ ' ' .sati. * * J spraviti skupaj narod dežele.-Ga' VBNITEV VREDNOSTI V G0- Dne ir». novembra smo tukaj'^ pa spravi ^upaj ter po^U [ TOV1NI. - - - zastavkali za simo šmarno de-«^'tr<*a varčevati, pri čemur, ?r©eerisfca. Ako pa sdučajno popi-jlo; L'iOO delava je kar naenkrat Se Seyeda tuth dobivalo Obresti J bi slučajno nepričakovano je kozaree ječmenov«, ali pa se slo z deia. Nekateri delajo devet terJ)" denar varen VZT1Meno 11,1,1 potrebovali denarja v -otovaii. ga kaj "ta trdega", že sta pnkraj-fur in nekateri osem; največ asem.|V! t °m* - ,. morete dobiti, če zopet izročite Sana oinenier'a dva. ampak tisti, ki delajo devet, soK^^J^l^Z certifikate, izpolnjene ali le Kar se tiče društev, sano dobro preskrbljeni; imamo itiri društva. ki spadajo k različnim jed-Jiotuni in zve'arn: vaa prav lepo napredujejo. Ne vtnem pozabiti, da se je vr-4ila kcHitcrenca zu združenje jed-not in zvez v »1'ariemaugh dne JO. in 21. oktobra. Prišli so za-irtOfHiiki. ali pooblaseenei različnih organizacij. Dne 20. oktobra jim je društio 1'oritelj št. SDPZ. priredilo veselk-o s primernim, ban-ketoiii, na katerega so bili omenjeni iK)\abljeni in se tudi odzvali ter nam tako pomagali do boljšega uspeha. Na tem mestu se jim kot vstanovitelj SDPZ. in stalni •lan prav lepo zahvaljujem in na drugi konferenci, ki se bo vršila, jim želim največjega uspeha. Naj delujejo na to, da čim prej pride do fakta in se uresniči ideja, da se združijo vse male jednote m zveze v ono veliko jednoto ali zve-,:o ter se tako priKrajšajo elain-Ktveni stroiki. Na redni mesečni seji društva Hv. Alojzija dne 21. oktobra pa je VESELJE PREM06ARJEV. VEČ KOT TBROČ ZAHVAL. hotoli osem, torej smo se združili Siun vareevatl z deloma izpolnjene, in zahtevali osem ur za vse. ki de- jotami. Pa se omogoči vsakemu v J Vlada vam bo pla-aUi na7aj kav lajo pri Consolidated Smeltin* & ^czeh varčevanje, so izdelali na-«s{ JodatMo obr^i tor Mining t o. Dozdaj se družb:: še ^»T^tom katerega pnenete lahko povišiinje enega centu za vsaka ni vdala in topiliiiee (furnaces) T^ ^ tn° ce" vojnovarčevalno znamko na eerti- so polili z vodo. Zdaj, če bi hrfe-|trtmo d°lar'ia- VARČEVALNE ZNAMKE IN Ii spraviti-vse nia pravi tir, bi vze-' fikatu. .. Pregled toh po vraž il v denarju i lo okoli 14 dni. Kakor izgleda, so - -^ii ^rani vojno- drttzba se ne misli vdati. Dragi-' VAKUBVALHE IZKAZNICE, j varčesalnih certifikatov. nja je pa zelo huda in ljudje ne' , . . ^ Upati pa je, da se bodo ljudje bodo mogli biti dolgo brcu si varčevalno znamko zotrebo lahko; plača tudi ni bila slaba ali ;'evamo "-kaznivo ali karto. Tako: dim Iz svrnčnih tondlnie je zelo kart,° la!!ko d.obHf tam' k*r b,> KJE DOBITI ZNAMKE IN CEH hud in veliko delavčev tako osla- f0 kuf!lh varcevalno znarako- Ta bi, da, ko ozdravi, ne more deiati karta mia ,pro^tf>ra za na istem prostoru; nekateri še ***** znuiuk" Znamko in certifikate ,e mogo- kotTi L^rcvmatizem"^0 VOJNE VARČEVALNE "" :"Stllih Kot m iai«n re\matizem. | kah ah Trust Compamjah. na veči- TIFIKATE. Prvega oktobra je postala British Columbia suha. V saloonih prodajajo mehke p^ače in pivo , Kakwhi;ro > ^ ^a^cvalua družbah in organizacijah ter na V privatnih doniih pa dobite lahko voj- Au.vihji|l dnj ih mpsfih ki imajo - • ii no varčevalno zaiamko. si tem on- i i i- - ce hoee, ima kake li- » - i ... " \ tozadevno dovoljenji-. >m .. 7 -u cne va» denar donasati obresti 4 novja\iun urostori i _ ____ iru železniških postaj, v prodajalkah. tvornicah. privatnih klubih, Al 'jVc. pO lahko vsak, kerje, ali samo v javnih prostorih 0dsior"ko^^pT^ljivih ne, to je tam, kjer se ljudje zl>i- TZ i , 7 rajo. Laliko m-em, da zelo bol - -^ko lahko dobite direktna cenejše pride kakor prej. P°tf;m liakupa za -otov d?nar; rp , . . . t ena reh vojno varčevalnih ^ . .. t 1. v i x-.Iov' k i6 tUdl prmljla vo^ka znamk se ixpreminja soglasno s na« rojaK John Kukovea sprožil služba. Regjstraeija je že bila. časom, ko jih kupite/Tekom de-dobro nnsel, kako umestno bi bi- — hm lo, ako bi &i mi ameiriski drža.%-ljaaii vstanovili društvo oairoma klub. In na dan 28. oktobra smo se soali na ravno istem mestu in ideja se je uresničila. Klubu ae je pridružilo takoj pred sejo 16 članov s polnim državljanskim pfci-pirjem in priblisžno to-liko s prvim. Ob dveh popoldne br. John Kukovea otvori sejo in pozdravi navzoče s primernim govorom, nakar se nadaljuje seja. Izvo3il m i-ii 1 1; »vonjem teh vojnovatvevalnih ali hranilnih znamk. Kot n-čeno v |x»ročilu, 8«- lahk« te znamke vsak tre-k i/sneiija za p>tov denar U/ se dobi poleg tega še >ti. Če je potekel medtem gotov čas. Vsak hi lahko misli, da so Združene države pač na ce-"V< tu najbolj varna banka, kateri si more izročiti te-z';o prinluzeiii denar. \ sakn izguba je nemogoča 111 ]>opolnoma izključena, kajti vlada jamči za denar s eelini Inig^stvom in eelo davčno silo Združenih držav. Pripomniti hočemo le še to, da je treba tozadevne iz-U u znice in certifikat« dobro hraniti, kajti tozadevne znam ke m izkaznice ter certifikati, v kolikor vemo mi, niso izključno izstavljeni na knpea, temveč jih poštni urad v-novči vsakemu, ki jih predloži IV znamke so kot gotov denar, na katerega je treba redno paziti. —-000 — Štedi in varčuj! Dve različni besedi, ki imata v splošnem isti pomen < i<«vek pa \» ndar aima uspeha, če ne izpolnhtje — obeh!' * * • r Nekateri naši ljudje s<- boje bodočnosti in bodočih napovedi vojne. Vsakemu, ki je zvest svoji novi domovini, ki ji služi in ji pomaga pri njenem delu, lahko zagotovimo, da se mu ni treba ničesar bati. Na izdaja h »a in škodoželjneža pa mora pljuniti vsak pošten človek. • • Nek človek v daljnem Duluthu mnogo obeta ameri-> kim Sloveneem. — Če lwvdo njegovi darovi taki kot so bili zadnji dve leti, je boljše, da jih ne sprejmemo, da ne o- kužimo žnjiini svojih domov. * • * Različni "prijatelji v slovenskega naroda se bodo morali kmalo prepričati o razliki med kruhom zasluženim z lastnimi rokami in med kruhom, ukradenim iz žepov slovenskega delavca. . • . Slovensko Republikansko Združenje lepo napreduje. Uradili so ga pametni in premišljeni možje in stoji na zdravi podlagi. Vsled tega je jasno, da m moge propasti. Razen norcev, prenapetežev in dobti&mkmw se str^ njajo žnjim vsi ameriški Slov rensko Republikansko Zdru- J pokheam bodo pa v decembru, oembra 1917 ter januarja 1918 bo JMovenea tukaj ni i,Uo nobenega znašala cena $4.12. Po tem easu pa vzetega, ker je dozdaj samo od 20 se poveča eena za en cent vsak me- do 34 let. Slovencev je tukaj ioa- see tekom leta 1918 o število. Par jih je, ki so v teh Razliko med vaso prvo varee- letah, pa niso državljani, teh pa valno karto (Thrift), ki predstav. ne vzamejo, kakor tudi poročenih ]ja »tiri dolarje ter eeno vojnovar- ne. Boljše je pa za vsakega, če je čevaine znamke, morate plačati v drzavljan; vedno se vidi, da ima gotovini. To pomeni- več prostosti. a . . , , Oe so nabavite vojnovarve^alno \ ponedeljek se je prevrnilo 6 znamko decembra 1917 ali v ja avtomobilov in opoldanski vlak nuarju 1918, izročite svojo prvo . , „ . . JL Je Pa skoeil s tira. Sesti avtomo- varčevalno karto ter plačate 12 se je siedeoi odbor: Mar- bd je pa zgorel. Kfeuijem in po- centov poleg tega. V februarju im l^echuk; Fr. Skuf skodov-ani so skoraj vsi, ki so bih 191S boste morali plačati že do- na avtomotnhl^ ker se je vsak datnih 13 eentov in tako naprej po najmanj enkrat ali dvakrat pre- en cent več za vsak mesec skozi valil, prediio je obstal, ampak leto 1918. Ta razlika in to pove-sreča je, da ni nobeden mrtev, čanje predstavljata zaslužene o-Kden, r«i katerem so se peljali bresti ter se plača tozadevne svo-Ifrvatje, se je petkrat prevrnil, te nazaj pri dozoritvi. pa nobeden ni poškodovan hudo. Dozoritev se izvTŠi 1. januarja VARNOST TEH ZNAMK IN CERTIFIKATOV. Ker imajo za seboj eelo bogastvo Združenih držav ter jih je mogoče vrniti na zgoraj omenjeni način, je jasno, da te znamke ali certifikati ne morejo izgubiti svoje vrednosti. ea, finančni tajnik; Mihael Ro-vauišek. zapisnikar. Na dnevni red prkle, kako naj bi se imenoval naš k»lub; prišli smo do zaključka, da se imenuje začasno * 'Državljanski nepristranski klub'*. Začasna potrebna prafvila pta nam sestavita brata Blaž Novak in Fr. Dremelj ter jih bodeta predložila na prihodnji seji članstvu v odobritev oziroma popravek. Prihodnja seja se vrši dne 2. decembra ob 2. uri popoldne v dvorani društva sv. Alojzija. Xa to sejo vljudno vabimo vse brate posameznih društt-v iz Conemaugh, Franklin, Cambria City, Moxhaan in iz cele okolice. Ukreniti imamo več važnih stvari, obenem pa tudi volitev novega odbora za 1. 1918. Z bratskim pozdravom Frank Skufea, finančni tajnik kluba. Pueblo, Golo. Na vogalu B in Spring ceste se je v nedeljo ponoči ob dveh ponesreči rojak Anton G. Tomšič, ki je hil strojevodja pri Colorado Fuel & Iron Co., ko je peljal nekega rojaka z avtomobilom domov. Potem se je zopet obrnil proti Spring St. Ne ve se, ali je odpovedala zatvornica, ali pa luč ni biia dovolj svetla, da se je avtomobil prevrnil, ravno ko je zapustil viadukt. Ko se je zgodila nesreč**, je pri padcu odletela pio-čevina, ki brani blato, ter je priletela skozi okno bližnje hiše. Stanovalci so se zbudili ter šH pogledat. kaj se je zgodilo in našli so Tomšiča mrtvega pod avtomobilom. m Avtomobil ni hil mnogo poškodovan; ležal je preobrnjen s kolesi navzgor. Coroner je Izjavil, da ne mi nobene preiskave, kei je jesnov da se je nesreča slučajno pripetila. Totnfič je živel v Pueblo 18 1st in je bil splošno poznan ter obče spoštovan. Zapušča očeta in mater ter tli sestre Marijo Horvat, Al-vino Davis m Roko Pareo ter Štiri brate Alberta, Franka, Jožefa, ki je pri ameriški mornarici, ter John* ki je it doma. V soboto zvečer smo bili Arani pri Suučaču na B cesti. Od tu je domov nekaga rojaka ter od tam zopet proti domu. In te- «e i t Prazna zemlja. Great > -or t hern železniška družba, ki ima svoj sedež v Minnea-polisu, Mrnn., je sklenila, da hočo Minnesoti in North Dak.ni pred mno^rimi desetletji. Temu vzgledu hoče ^leiliti njegov _________ ____ x Jt„.lltlLJtl ki je glavni lastnik želo^iiiee To je že .mali dogodek za naše 1903, ko bo vlada placata'pet"do" seaaJ I)0 očetovi snu-ti. Hill hoče mesto, ki šteje samo okoli 5000 larjev za vsako tako vojnovarče- na x --------- Bolečine v bokih, v nogah, na straneh, ohromelost kosti, bolečine v ramah in kjerkoli drupje ko protinske in revmatične bolezni, ki jih premogarji tako lahko dobe, imajo le eno uspešno zdravilo. Zakaj naj ub6°:i premolar trpi na teh boleznih, ker mora tako težko delati? Edino zdravilo, ki ozdravi bolečine na straneh, protin. bolečine v križu, ohromelost kosti, bolečine v bokih, je REMO PROTI-PROTINSKO Ž LIČNO ZDRAVI-L0. Ena steklenica REMO je $1.00. tri steklenice *2.80, icvf steklenic popolno zdravljenje $">.00 s poštnino vred. Pošljite svoje namočilo na sledeči naslov: CROWN PHARMACY 2812 E. 79th STREET, E. CLEVELAND, OHIO. Seveda, smete nam zaupati ka-kršnokoir težavo. PIŠITE. valno znamko. VOJN O VARČEVALNI CERTI-. FIKAT. prebivalcev. Slovenskega društva nimarac nobonega, kakor samo enega hrvatskega, ki spsada Nar. Hrv. Za-jednici. Dva Slovenca sta v tem, drugi pa niso v nobenem. j z nakupom prve vojnovarčeval- Meseca avgusta nam je zgorela ne znamke dobite vojnovarčevalni katoliška cerkev. Pred dvema te- certifikat. Ta certifikat ima pro. daionia so začeli zidati novo in jo štora za dvajset vojnovarčevalnih upajo dodelfati do Božiča. Stara znamk. Nalepite te znamke na te je bila lesena, nova bo iz opeke certifikate in predstavljale bodo in bo tudi večja. Stala bo okoli vrednost 300 dolarjev v gotovini $7000. dne 1. januarja leta 1923. KAJ PLAČATE IN KAT DO BITE? Vreime imamo krasmo, čisto, nič snega. Solnee sija vsak dan. Res lepi jesenski dnevi. Upam, da bo' še tako ostalo en čas. j Kako bo iztekla stavka, bom že Kakorhitro je dvajset mest na sporočil, ker vem, da je nekaj ro- v»jnovarčevalnem jakov, ki so bili v Trailu enkrat polnjenih in se še zdaj malo zanimajo zanj. 1917 ali januarja 1918 bodo zna-Zdaj bom pa končal ta moj pre- šali stroški za nakupnico $4.12 za cej dolgi dopis ter poedravljaan vsako znamko ali dvajsetkrat $4.12 vse bralke in bralce wasega cenj. to je $82.40 za polni certifikat, laota "Glas Naroda" v Canadi in ZdTužraih državah. Andrej Kavčič. ii naem pomnožiti poljski pridelke Združenih držav. .Svet se bo dal naseljencem za nizko ceno in pod pogoji, ki bodo oinoiročili vsakomur, da lw> napredoval na svoji zemlji in postal v kratkem času popolnoma neodvisen. Z naseljevanjem se bo pričelo že prihodnjo spomlad. Pojasnila prlede tega daje glavna pisarna družbe. Ozdravil svojo KILO. Ju km prozno počil, ko koi prt-J leti vzdignil en uboj. Zdravniki 90 mi rekli, un moram biti operiran ako hočem ozdraviti. Obveze mi nieo dobro čtnile. Konečno sem pa dobil nekaj, kar me je hitro in popolnoma ozdi »rilo. Več let je pretek lo is kil« m ni povrnila, akoprav delam tež* o mi-sanico delo. N item btl operiran, niti irubil wrtifilratn 17 i nobenih sitnosti. Jaz nimam ničesar za prodati, liiinaiu * ' ! pač pa dam vsakema pojasnilo, kako se zadobi tekom decembra leta : ozdravljenj« brez -»peracij«. ako mi pttote Eusene M. Pullen. Carper ter 454 D Marcel lu« Ave. Manaequan, N. J. Najbolj je. da izreftet« to objavo in jo pokaiete onemu, ki je počen — morda režita komu življenje aH pa vsaj pred nedležne kilo In strahom pred oparacijo. Adv. Posebno naznanilo. Arabci ljubijo turški med. Slaščica, ki je znana pod imenom "turški med", je prav poseb-j ilj ».i. no priljubljea med Arabci v Ara-! UMI« bij L To slaščico izdelujejo iz sladkorja ter ameriškega škroba ter mu prid ene j o tudi neke vrste oreha. Ta slaščica je pogosto edini zajtrk Arabca. J* prtn—il ■ Mboj ▼ ■troj* as adrmnjwj* bolnih mot la tam. Tukaj trn nadaljaval teti J« spofmbl2sl ▼ najbogttfc kHnlkah ta pnltte mko bolno ooabo u Z-htfcl rtafia Vsaaoo K kdo ta kako Vaa Jo atrftvfl. ti KAKO SO racfcxx 8OOJALX8TI 2ZDAU 80GJAUZEML — Spisal dr. Josip Goričar, — bivši avstrijski konzul ▼ Združenih državah. Knjiga je izšla ▼ angleškem jeziku. Naročajte pri s ALBERT MAMATEY, 534—«0i Ava. Ptttshurf, Pa. Vaša priložnost. al lata, ki Vaa pn Hto natanko « X ftarkl. t« nlkto ■ nudil tako lopo Sli H ko bolnim motfcte ta ttnokam v ton meets. Nujno Vo» posivi Jamo, ta m takoj U HUMI X-2A1K0V SE IAH ZA FKHSEAV0 IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Roj;ike v rusk fin ujetništvu sim. če kdo \>> o mojiin bratu LEOi'OLnr FIŠKI;. doma iz Cmič- pri Gori«'i. Primorsko 2".. januarja 11)1."» jo I>11 ujet. K>» sem dobil njegovo obvestilo, stin mu pofvlal denar ter pisal /e dvakrat pa do zduj ^ nimam odgovora. Njegov naslov je. bil tako-le: l.eopoltl l-'išer. vojemnopljeiknvj 10. i-oiy. Pi-parskoj oblasti. Škob« !e\\ On-tralnaja Azija, ('e kdo i/med rojakov kaj ve, naj mi javi, za kar mu bora zelo hvaležen. — Cyril Fisher, Box 113. Ebn lutr^t. Illinois, lT. S. America. Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA SEVER. Doma je izpred Jame pri Postajni in sedaj se nahaja nekje v ruskem ujetništvu. Prosim c-on j ene r »-jake-ujetnike, Ce kdo v<- za njegov naslov, da ga mi l»hij»ovoli naznaniti, ali naj ne pa sam o-glasi svojemu prijatelju: John Miklaveič, Camp 44. Cheat Bridge, AV. Va., i'. S Ameriea. Pozor, rojaki ujetniki! Išeeiu svoje nečake FRANCETA RU-PAR. IVANA, ANTONA iu VALENTINA MKNriNOER m Zgose pri Begwn »ah na (jorenj-sivfm. Nahajajo se v ujetništvu. ProKŠm. <•«• kateri ve za njih naslov, trebna. Razdejanje svetovnega boga-stva vsled opustošenj vojne je zmanjšalo kupno silo dolarja na približno dve uetini tega, kar je bila kupna sila pred dveani ali tremi leti ter vse kaze, da bo «lo to skrčenje še naprej. Pred kratkim se je v enem članku tega li»ta razpravljalo o raz-dejalni sili podgan in miši. Škodo, kateio napravijo podgane in row vsako leto v Združenih državah, .se ceni na $200,000,000, ter omenilo se je tudi obseg armade moškilL, ki so potrebni, da produ-•mrsjo živila, katera so podgane in mwd razdejale. Oni, ki skušajo ohraniti živilske vire naše dežele, pa, so najbrž pregledali razdejal-no silo, o kateri se lahko trdi, da ni nič ALI no je atopila Italija v vojno Nekaj časa m mu je poverilo Imenovanje častnikov za generalni Stab, kar tvori zelo nehmležnu nalogo, a kljub tecnu si je pridobil sloves nepristranskega postopanja ter poznavanja človeške vrednosti i Ker pa je bil neizprosen častnik na Um birokratičnem mewtu, *e lahko reče, da je tudi neizprosen vojak v dejauakem boju. Želeauo disciplino pa izvaja tudi na #ebi in ne le na drugih. — NJeg-tyy rek«nd v Ubtj*ki vojni je izvrnlao in njegova obnašanje pri Zansurju, kjer je Inki ranjen, je ka/aJo, kakega kova je ta mož. Značilno hladen in zbran v*pričo nevarnosti. dobro umerjen tu- dobil poveljstvo nad laškimi četami. On je doma iz severnih provinc ter pripada lovcem. Njegova lepa postava, s vesti i NATE da vaša bleda lica poveien pogled, negotova hoja, bdljive noči, manjkanje zmožnosti so najboljSi znaki, da potrebujete nekaj, da svoje telo okrepite in zadobite staro moč t Da bodete zopet zdrav, kot v svojih mladih letih, morate vlivati JtJVITO, TABLETE, katere so že tisočerim vrnile moč in zdravje. Pošljite Se danes 1 dolar za eno škatljo ali 5 dolarjev za šest Skatelj tega čudovitega naravnega zdravja. Ako želite pošiljatev zavarovano, pošljite lOe. več. Naslov: JUVI-TO LABORATORY, South Hill Branch 6 PITTSBURGH, FEHNA. Pershing in Clemsnoaau konfsri-rata. True translation Hied with the poet master at .New York, X. T. on Nor. 24. 1U7, as required by the Act of October C. 1917. Pazit, Francija, 22. novembra. Ministrski predsednik Clemeneeau je imel včeraj v Vojnem uradu dolg in prisrčen govor z generalom Per&hingom. Pogovor se je vršil v angleščini, katero govori Clemeneeau zelo gladko, česar pa njegovi predniki niso znali. m Jugoslovanska lat _ Katol. Jednota Vsled tega dajmo obdačiti mačke. Ta davek pa naj bo tako .visok, da si bo marsikdo premislil držati še naprej v i uši mačko. Pasti m strupi bodo uničili veliko več miši in podgan, kot pa bi jih mačke, in pticam, naravnim prijateljem Človeka, bo v njih stalnem boju proti žuž*4kam veliko 'lažje vršiti njih posel. Na ta na-ičmanj dela™ ali mogočna, f"1 veliko lažje prkk- men brez koristi.j^ti veliko več živil, glede katerih vlada po celem sv<4u veliko po- a v skoro isti Pa*i tem pa imamo v niisfth pravi poaebno mačke. , . Dasiravno se Irdi o mački, da ta je naravna sovražnica podgane, .so vendar natančna opazovanja dovedla opazovale« do prepričanja, da so mačke, ki se pečajo z mučevanjem največjega ekonomskega sovražnika človeka, zelo kolorit ter njegov lepo zaokrožen,! "Jedka prikazen in da v tem ožim nekoliko preobložen govor ga niti ne pridejo v pošte v. Poleg tela kai priietneea. Oni. ki ira no- pa velika večina družin, ki manjkanje. Razventega pa bodo v d»>bro ljudem ne pa četveronožnim roja r jem, ki ne dajejo človeku nikake koristi. Vojna poročila. dela ktkj prijetnega. Oni, ki ga poznajo bolj intimno, govore s «i>o-štovanjeui o njegovih duševnih in izvrše\-ah*ih zmožnostih. pa imajo mačke, hranijo slednje tako dobro z živili, ki so pripravljena za ljudi, da se mačke prav General Pietro Badoglio pred- ^ »e brigajo za izpolnjevanje stavlja med temi tresni generali dolžnosti, ki je edino opravičilo Napoleonov tip hitrega napredo-]^ eksistenco. Vzemimo vpo-vanja. To je človek, ki ima v sebi ^ število teh iži\-aJi v tej dežela pravo snov ter je imet istočasno tudi dobro srečo, da se pokaže na fronti vspričo razmer, kjer je mogel najboljše pokaszati svoje zmožnosti. -OOO Pismo slov. vojaka. -ooo- ko, kakor zap<*vejo, in skakati, da je groza, čez jarke in čez visoke plotove, kd so nalašč za nas narejeni. Bi se najraje obrnil, ii>a moram tako, kakor je uka.£ano pa naj bo težko ali lahko. V orožju se se nič ne vezbamo in nič ne vem, kdaj dobimo »trojni* puške. Sem že več tukaj kot diva meset l, pa naci ne dajo nič orožja, kar drugo se vae učimo; z orožjem pa nič ne vem, kdaj se bomo. Jaz bi najraje videl, da se me bi nikdar, ker vem, da ni prijetno. Kar je infanterije, ima že vse puške. Nekateri imajo še iz le*a narejeno puško, da «*e vež-bajo. O my little igirl, J love you; I know you wait for me, 1 love you and never eoxue back to you. Pozdravim vse čitatelje "Glas Naroda'' posebno pa slovenske vojake. Anthony Žatgar, Co. A, 313th Machine Gun iUtt., Petersburg. Va. Camp Lee, Petersb^rs:. Va. Tukaj okoli našega taborišča je bolj valovito ozemlje, poraščeno z malo host o, naokoli se pa nahajajo male farme, katerih lastniki so večinoma črnci. Tukaj je toliko vojaštva, da vse mrgoli. Sedaj že kopljemo streine jarke. Eni pletemo ograje za pred jarke, dmgi pa kopljejo. Delo pa gre boij počasi naprej, ker nas ne priganjajo; dela vsakdo, kakor hoče. Pa vsak dan delamo samo eno uro, druge ure *e pa vežbamo druge stvari. Tukaj *e Se iikopij* kakšino starodavno orožje, ker se je pred nekaj sto leti v tej okolici vršila velika bilka med Amerikanei iu Angle&i. Vreme imamo tu Kaj še dorolj gorko, medtem ko ^ v nekaterih državah že zapadel »neg. Tukaj Se nt* čutimo nobene zime. Bral *em dopis iz Camp 4<>n. Ga., m tam pravijo, da smo srečni las, t je v Lee. Jaz 1 amp vam pwem, kako je vojak nrrfen, ko mora biti pod k.iuuuido, ko mma svoiboil«* m »e mor« ravnati kakor dnigi rečejo. Pravi, da sc tam lačljo 1_* ur. Tukaj ne more**© učiii 12 i*r, ker je kratek dan; je že mračno, ko »e vračamo domov. In pr«\go, da tukaj ni hude kazni. Gotov* »te bili vi prej1 Amsterdam, Nizozemsko, 22. uo tukaj, da m vas od tukaj tja pre- v em bra. — Nemčija je proglasila me»t*i i. Tudi tuk-ej vidim, ko vo- n<>v<> vojno zono. V tej so zapopazijo aamokolra«*« in druga raali*- deni A zori in ostali pa v Sredo-na dela do-Ujo za kazen, ne pa zemskem morju kar je bilo še p»-aamo kuhinjo, kakor vi maahte. ščenega za dohovl na Grško. Ofi-meni je v*eebti nobeene kazni in me glaSena v Berlinu, pravi, da «o A hi»m jwil Se za nap raj. Kasno van 2<>Pi postali v vojaškem m ekono-js samo tisti ki nima nobene mičnem oziru sovražne baze paro stvari, da bi pssi!, kako ae mora brodstva po Atlaot^ra, medtem te naj ravnati Pokorni morsano ko je pas v Sredozemskem morju biti, to> j# najbolje za nm in bomo rabil Venizeloa bolj za w Tork. X. T. on Kov. 24. 191?. aa required by lb« Act ot October«, 1S17. Opaziti je dosti znamenj, da bo kmalu mogoče razsoditi živilske razmere v Nemčiji na podlagi virov iz prve i oko. Dosedaj je obstajala težkoca v tem, kako dobiti do-ločne in natančne informacije. "British Medical Journal" je priobčil pred kratkim uvodni članek glede racij v Nemčiji, Avstriji, Bolgarski in Turčiji in ta članek se revidira ta teden v pripombi urednika: — Sedaj smo v stanu podati par dodatnih ter bolj natančnih podatkov glede racij kruha in krompirja v Nemčiji. i Vsa rs k a krušna racija v Nemčiji znaša 2,000 gramov na teden, kar pomeni 285 gramov na oktobrski raciji vsak odrasli Nemec pri vsakem obedu porcijon krompirja. Redilna vrednost treh unč kruha je 222 kalorij. Vsled tega je nemška racija zadovoljiva, čeprav pičla. Edinole v mesu in maščobah je opaziti odločne pomanjkanje. Mesna racija je padla na 250 gramov ali povprečno osem unč na teden. Na Holandskem pa je bila mesna racija še nižja, namreč 200 gramov. Ugotavlja se, da so to tedenske racije in izvanredno pomanjkanje je razvidno, če se primerja te mesne racije s prostovoljnimi mesnimi racijami v Angliji, kjer znašajo sedaj 1,130 gramov na teden. < t lede maščobe je stvar še veliko Slabša. Racija masti v Nemčiji znaša 90 gramov na teden, v Avstriji 120 gramov, na Holandskem pa 50 gramov. To $o maksimalne racije v teh treh deželah ter posledica blokade od strani zaveznikov. Te številke je smatrati natančnim, kar nam kaže izgled na druga poročila. V "Figaro" z dne 31. oktobra se glasi v nekem članku glede racij v Nemčiji v tem mesecu, da je položaj glede krompirja ter pesnega sladkorja zadovoljiv. To pa sta dve glavni živili. Resnico glede živilskih razmer v Nemčiji se lahko po sname iz skandinavskega časopisja, posebno pa iz švedskega. (e se vzame liste, katere se ne more imenovati pronemške kot "Social Bemokraten" ter druge bo našel razen raziskovalec, da je primera glede teže kruha, ki se ga dovoli v deželah z prisilnim sistemom racij malenkostna s težo kruha v drugih deželah, če se nahajajo v vojni ali če so nevtralne. • Izraženo v gramih znaša ta teža: V Nemčiji 280.gramov na dan; v Avstriji 280; v Švici 250; na Holandskem 254; na Danskem 315; na Švedskem 260; v Franciji in Italiji 250 in v Angliji 259. Izjemo v vojskujočih se državah delata Bolgarska in Turčija. V prvi deželi je teža kruha, ki je dovoljen vsaki dan skoro 500 gramov, docim znaša v Turčiji le 160 V ramov. Treba pa je pri tem pomisliti, da se v Bulgarski ne porabi dosti krompirja in da se najbrž poje na Turškem več riža kot pa v vseh drugih evropskih deželah. Francoske oblasti priporočajo sedaj bolj splošno uporabo riža. Videti je, da je nekaj dežel in držav brez vsakih racij. Položaj na Finskem mora biti izvanredno resen, kar kaže dolg uvodnik v nekem listu iz Helsingforsa. — »Slika je temna, vendar pa se žalibog ne navaja nikakih racij v številkah in vsled tega se tudi ne dobi pravilnega litina. Ali more reči kdo zakaj in s kakega vidika je racija I i vil v Nemčiji — stradanje? Amerikanci mislijo, da bo mogoče spraviti Nemčijo na kolena na ta način, a nemško časopisje izjavlja s ponosom, da produeira Nemčija štiri petine vsega, kar konsu-mira. Racija mesa in masti je nezadostna, a trgovska obvestila v "Social Demokraten" ter v drugih listih kažejo, tla dobiva Nemčija slanike in makrele, ki predstavljajo dobro nadomestilo za meso. Nadalje dobiva marmelade, kavine s uro ga te, speh in našlo. Nemčija pa produeira razveutega veliko redilne hrane v obliki zelja, rži. Ječe in pese. Dejstvo je, da je bila ena najbolj dragih pomot o^K-in stva v zavezrteinh deželah, ko je podcenjevalo živilska * i-rc centralnih zaveznikov. Ziviske racije v Nemčiji so se izpreminjale od časa do žaaa in tudi danes so že podvržene krajevnim izpre-niembanL Vsako mesto ima svoje lastne racije, dočim je kmečko prebivalstvo najbrž bolje hranjena kot pa mastno. Končno pa so tudi dobrodelne organizacije storile ve- ljudi opiralo svoje cenitve giede žfvflskih razmer v^em- 4m tudi vwm dmrihi ie Mul ttse m sedel fetira ljudem velik praznik. Onkraj va«, ob ecata proti Cem-feuikn, je stala pritlična, a vendar obširno zidana hiša z lepim gospodarskim poslopjem in velikim sadnim vrtam objeta, katere zunanje lioe je že pričalo, da biva v nji trden gospodar. Na semanji dan jo bito široko dvorišče polno raznih vozov in vsakovrstne živine; pod velikim košatim brstov-cem onkraj hleva pa je bila po stavljena prostorna koliba za go-fite in pivce, katerim je ob takih prilikah tožil Tkiiot — tako se je podotnaee reklo gospodarja — dobro 4tejei*ko vino. Stalno krčme tu ni bilo; samo ob semnjih ali ob "žegoanju" je imel Brnot pravieo točiti in tedaj je bilo v lej mnogo posla. Zaklal je po dve teleti in po več koštrunov, pozimi po toliko prašičev, ali koncem je bilo vsega premalo. Tudi danes je bil prostor pretesen za živino in goste. Prva je tulila, mukala in moke tal a po dvoru in vrtu. drugi pa so se sta- čiji na podatke, katere so jim dali na razpolago nemški agenti. Nadaljne napake so storili premeteni teoretiki, ki so se smatrali za živilske eksperte. V prvem letu vojne so objavljali ti izvedenci kalkulacije, v katerih se je dokazovalo, da mora v teku par mesecev izginiti z nemških miz vsaka hrana. Vse te številke so bile popolpoma napačne, kajti ti izvedenci so pozabili računati s priprostim dejstvom, da prihaja velika zaloga hrane v Nemčijo iz nevtralnih in zavojevanih dežel. Vredno je pripombe, da mislijo pisatelji glede živilskih razmer v Nemčiji, ki Črpajo svoj materjal iz javnih predavanj ter kalorijskih tabel, da bo lakota prinesla Nemčiji ali — revolucijo ali pa mir. * Oni pa, ki dobro poznajo Nemce in nemško življenje, so v tem oziru zelo reservirani v svojem mnenju. Amerikanci, ki so se ravnokar vrnili iz Švice po petnajstih letih bivanja v Berlinu ter v drugilr mestih, ki imajo notranje vire informacij ter tudi praktično poznajo stališče Nemčije, izjavljajo, da ni treba vzeti stvari tako lahko. Oni govore sicer o neutesenem teku, o težkih omejitvah, a govore obenem o novih hotelih v obsegu — Ritz in Carltona. Sindikati, ki grade take prostore, morajo imeti par dobrih vzrokov za svoje stroške. Res je, da se dobi v teh palačah le majhen košček surovega masla na dan, a celi obed je zadostno opremljen s skali Tor vPiJi okolo surovo obte kaviarjem. Sploh pa zavživa veliko ljudi, posebno med ^dciev in miz P«d senčna Nemci preveč hrane ter se slednji boljše čutijo ob racijah. ^TZ^T^^ Teorije m kalorije ne veljajo ničesar pri dejanskih let, je stal pri sodu pod kolibo, poskusih. njegova žena je ukazovala v ku- Na teh teoretičnih razmišljavanjih ter frazah o zalo- tam do kolibe in do dru- gah, ki stresajo javni govorniki, sloni cela napačna pred- ^ na yrtu so tekale z jedili - - - - - - - 1 1 po tn ali štiri dekleta, v hlevu pa sta dva hlapca a domaodm sinom, s Šepavim. Gotardom. oskrbovala konje in urejaila vozove po dvorišču.' Starec se ni ganil izpod kolibe, a vendar je vse nadzoroval in sedaj zakričal tja na dvorišče, naj odmaknejo voz ali priveiejo vodiča, ki ai je bil anel verigo, sedaj zopet kregal deklo, da ni pravega prinesla. Pri vsem tem pa je imel ves račun za vsakega gosta v glavi in nikomur ni bilo treba naštevati, fcaij je pil ali jel; Brnot je to najbolje vedel, in redek je bil slučaj, d« bi bil kateri ugovarjal, ko mu je kratko in navadno s kakim dovtipom naznanil račun. Zato so pa ljudje tudi radi ostajali tu. Bilo je že okoli poldne, ko se pripelje po cesti pod hišo na lahkem voziču, katerega je vlekla ve-Nekoliko ckni pozneje je bil v lika kobila, pav gost, Miklavž To-Št. Gotardu letni sejem. Prijazna polseak. Vrgel je vajeti Gotardu. Kaj pa vi, stric 1'' ga je nazi- tovega soda. Nekoliko znancev ga je obsulo. takoj "Bj, Metka", nt je ogftasfi To- polščak, '*ali ne boš pila!" "Dober dan, stric !** Rekša. je pokusila vino. "Kaj pa je bOo vendar a. onim j "Dolgo vas ni bilo "pri nas!" tnjeem, ki je umrl pri tebi?" ga1 "Dolgo, dolgo — pa vsak čas je vpa-ašal prvi, in videti je bik>, mine! Tudi dolg čas!** da ima sleherni to vprašanje na 4'Seve — pri nas ga pa danes jeziku. tnič ni!'* se nasmeje dekle. "I, kaj, umrl je, ker živeti ni 4"'Nikoli, nikoli !" pritrdi ALi-mogel!" je zavrnil s smehom To- kilavi; "tudi pri nas ga ni! Pa bd poiieak. prišla kdaj pogleda* doli — k "Ali ste ga že pokopali!" je . , hitel drugi I ^aKaj ner Oce vedno govore "Predvčerajšnjim! — Dobro ° \cm' a kadar «rtdo — zdravje, Hrnot!" | Rekrn je naiil kozarec in ga s P<*tjo porinil na konec mize proti nazivanemu. "Pravijo, da je imel veliko denarja!" je omenil zopet eden sosedov. "Jaz ga nisem videl veliko. Sodišče je vse spravilo. Kar sobo so mi aaldcntid an zapečatili, tisto, vedno sami!" "No, le čakaj — bora govoril 7. očetom!" ■V tem se je vrnil gospodar in deklica je odšla po svojih opravkih. Miklavž je bil malo rdeč v liee in je izpil hitro svoj kozarec. Potem ga je vrtil nekolik«* trenutkov med prsti, ga postavil trdo kjer je umrl. tako, da sam ne mo- na m obrnil k te- reni vanjo. Pravijo, da bodo ča- nota: ,. . , . kali dedičev, ki so imajo ogla- "Jane* f * de-»aI' •sita/' "No, Jurij, ali ne -boš pil?** Ogovorjeni, mlad kmet, je segel po kozarcu. "Pa odkod je bil oni gospod?" jc silil še eden radovednežev. "Pravijo, da tam iz Trsta ali*^' 'kaj pa misliš z dekletom?" "S katerim?" "Z Metko." "akaj '" "Omožiti jo boš moral!" "Ej, pojdi, pojdi! Premlada 3tava, vsled katere misli veliko Amerikancev in Angležev, da je zavžila Nemčija svojega zadnjega galeba in zadnjega zajca. Velik del ameriške javnosti stoji najbrž še vedno pod utisom, da bo pomanjkanje masti in mesa kmalu spravilo nemško vlado na kolena. To je lahek in popularen na-'•in zreti na stvar, a je — zelo napačen. -ooo- Povest. — Spisal Janko Kersnik. (Nadaljevanje.) Vzel je s stola eno tujčevih «u-kenj in zavitek, v katerem je bila izročena mu oporoka, vtaknil v širok stranski žep. Nato je odnesel robec z denarjem tiho na drugo *»traii hiše. kjer je imel svojo sobo, ter ga spravil v skrinjo. Vrni v Si se, je povezal suknjo, v katero je bil vtaknjI oni zavitek, s 'tankim konopcem, potem eezul čevlje, vzel luč in šel tiho, kakor mu je bilo moči, pod streho. Vrat ni zaprl za seboj, ker se je bal, da bi preveč vreščale, in tako je storil tucli pri podstrešnih durih. Gori bi ni mislil, da bi ga kdo cul, zakaj vsi domači so spali pri tleh. V zadnjem koncu podstrešja je odmaknil velik prazen zaboj in pod njim privadagual veliko ploščo opeke, s kakršno je bil sploh ves tlak tu gord pokrit. Odprl je tu širno in globoko luknjo, kamor je potisnil tujčevo suknjo z zavitkom vred, ki kaj hoče < xj0 bom pa tukaj omožil, na s to govorico, toda oni je stal tik svojem domu, če dobim pametne-za njim. fauta Pa sedaj je fie premla- "Saj bo res semenj kmalu pri da! In radi jo imamo!" kraju", je zinil potem, "pa jaz Rekši jc nalil edini kozarec, ki nisem mogel prej z doma." jc stal med njima, in naj w poiiljajo na blagajnika: Vincent Arbaoaa First National Rank. Calumet. Mich. Proton aa noro pri atopic člane in članice naj se poAlljajo na vrhor-D0.00 Pogreb, stroiki 1.00 Za pridobitev člana 2.09 Pristopnina 14.00 Bolniika podpora 2.00 1.00 Za Pridobitev člana tCO Pristopnina 1,927.97 Jan Marija Plojhar. -- (Nadaljevanje.) In čudno — stvar, ki se ji je zdela tako lahka, preprosta, o kateri je vedno mislila, da se uredi samo ob sebi, se ji je pokazala mahoma kot zložena in težko pristopna. Ni vedela, kako začeti in pojavil se ji je nedoločljiv, neprijfrten občutek, ki si pa ni mogla razjasniti. Ni zaznala, na kakien način, po karteri spojitvi predstav ji je zdaj-ei prišel na um tisti mladi mož, ki sta sra bila z Giggijem srečala na cesti. Nevede se je zamračila in obmolknila. Katarina je izpraaevala po raz čeiki spisal JuMJ Ujm, ličnih znancih v mestu in ni precej zapazila, da teta trdovratno ne odgovarja. Naposled ke je zgrozila. "Kaj pa ji je?" seje začudila Tudi ona je umolknila. Čez z^kaj časa pa je uprla svoje resne, odu-sevljcne oči v teto in je glasno ponovila ono vprašanje. "Kaj vam je, za, Boga!" je rekla še enkrat, nekoliko skrbljivo, ker gospa Galli še vedno ni odgovorila. Tedaj si je v duhu rekla teta: "Ah, kaj! To je preneumno, čemu bi odlašala", in je prijela z o-bema rokama svojo nečakinjo za Društvo sv. Jožefa, it 15. Zopet sprejet: Anton Delač, eert. »t. 2699. Društvo sv. Barbare, it 19. Prestopil od društva: Math Peternei, cert. at. 4014. Star ob pristopu v Zvezo 32 let. Druitvo iv. Štefana, it SL Zopet sprejet: Mr. Perkovich, eert. M. 3141. Pristopil k društvu: Math PeternaL Star ob (pristopu v Zvezo 32 let. * Umrl: Math Rakovieh, eert. št. 3:162. — Vzrok smrti: vnetje pluč. Društvo sv. Jeronima, št. 21 Zopet sprejet: Math Tamljanovich, cert. at. 3861. Društvo Podporna Zveza Slovenskih Mor, it 83. Zopet sprejeti: Frank Tnrk, eert. št. 4069; John Z. Puhek. eert. št. 3891; Math Deris j, eert. št. 4044; John Rozman, eert. št. 4049. Suspendirani: Joseph Agnieh, eert. št. 3726; John Poladin, eert. ž t. 4049; Pater Prebelieh, eert. št. 2445. Zdravilo zoper ksšolj. Kadar potrebujete zdravilo zoper ka daj potrebujete dobre**. Nikoli zmotili, črn zahtevata dobro pn učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs ms, da kupi Ss\»-roTa zdravila, ker so dotes, poscfeno Sereruv Balzam u pU»v Balzam n plju£s Je ksfclj i rinil po par po-pltkib." (Severov Balzam za pjjuča). Ne rafite samo: "Želim nekaj za ncy kaialj." Navadit« s« zahtevati zdravilo po njegovem polnem imonu, da •• izognete nadomestitev. Zadnjih 9? lot jo Severov Balzam za pljuča mpaino zdravil kaialj in prehlade in take bole-zm, katonh prvi pojavi so kaialj, kot na pr. kaielj pri influonci. vnetja eepnike. oeioeakem kaiZju. hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasla m otroka Cena t« in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. Celd and Crt» Tableta CBmrove Tablete zoper prehlade ia hrt po) ao nue, da pnCeDejo pee* bled. t -o^kHtjiem (uo. Severova drn£iaaka zdravila so naprodaj v le-kaaeah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" pcnjl-bovem polnem imenu. Če jih ae morete dobiti v domači lekarni, naroČite jih naravnost od A zakaj odklanja« mojega sina t" je vprašala gospa Galli in njene lastne besede so jo tako uža-lostile, da so se orosile njene oči. Katarina je moleala. Toda njen obraz je bledel Se bolj. Kaj naj odgovori! — Videla je tedaj v praznoti, kamor je zrla, neko megleno podobo, ki je gledala nanjo ne z oemi, ampak z dvema zarjama----Slab vzdih ji je zatrepetal na ustnicah, slab, sa-njav usmev, ne, samo senca usme-va se ji je vžgala v očeh in zdelo se je, da ji poleta va krog usten kakor metulj nad cvetom. Gospa Galli je natanko videla ta usmev ter uganila njegovo za. gonetziost in pomen. "Ah, ti ljubiš drugega:" je hotela zakrivati, ker je tudi ona videla neko podobo, je videla tiste^ Petra in Pavla, ŠL S4. Pristopili: George Staudohar, eert. št. 4100, star 19 let; Marko Malčich, eert, št. 4101, star 36 let ; Martin Rozman, eert. št. 4099, star 38 let. Zopet sprejeti: Ivan Brunski, eert.-it. 2634; M. Jakova«, eert. št 2637: J. Butana, eert. št. 322S; J. Chopp, eert. št. 3439; M. Pleše, eert it 3442; Ika Legae, eert it. 3633; Ivan Legae, eert št. 3632. Su^>endirani: N. Yukelieh, eert it. 2769;. N. Malčich, eert. it 3000; M. Tamljanovich, eert. št 3230; S. Oreškovich, eert it. 3257; L Samaržija, eert it 3620. Izločen: J Derčič, eert it 2999. Z bratskim pozdravom tajnik. PAIN-EXPELLER domača beseda r vsaki slovenski dnuiai Ijhrega čtoa pri to&kik Ookiiaoh {a Sedaj ne razmere so nas pnmorale. povišan c»ak človek ozreti za njo. Odpravila se je k advokatu Riolle, kjer se; bomo zopet sestali ,/njo. — POZOR ROJAKI kqr tndl aa molka brka ta kraJo. O« toga mašila iraatejo v tttb tednih krmmi mota In dotal laaj« kakor tudi a>nn kraanl brki lo brada In no bodo bi ednlL Rermatlsem. koatfboi att tt|»> a*» ? rokah, nošah In t krt*«, v oaarib JAKOB WASOlO, 1708 Bourn An^ Cleveland, OUo. nastanilo. Cenjenim rojakom ▼ Coloradi. naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik SLOVENCI v Pittsburgh^. Pa, in okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno od-govofe na stavljena vprašanja in no ve«do, kako izpolniti, se zamo-rejo obrnili na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Čez dan sem v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 Blakewell Building, vogal Diamond in Grant St.; zvečer od 7. do D. ure zvečer pa lah-1 ko pridete v mojo —---- RADA BI DOBILA knji go 11 Slovenska kuharica'' Nič zalo, če je že rabljena, samo da nič ne manjka. C'e jo ima katera. nr.j mi pove, kaj zahteva in jaz ji bom poslala takoj denar zanjo. Naslovite: Mrs. Rosie Mandel, P. O. Stone Git v, Kansas. 702 Cedar Av., North Side, Pittsburgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovich, javiu notar, 117 Blake well Bldg„ ,* ' Tor. Diamond & Grant Sis , (22-11—10-12) Pittsburgh Pa opomin. Tem potom opominjam vse one, stanovanje:1 ki mi kaj dolgujejo na hrani ali v gotovini, da poravnajo svoj dolg do 15. decembra; ako ne, jih bom obelodanil v vseh slovenskih listih. Joseph Jakse*ieh, R. 1, Roulette, Pa. (22-26—11) (Dalje prihodnjič). Ker - l\> je rraniena zgodba, o kateri si ni>etn izmislila niti beesde. t |vam ht o ubogi deklici iz doline Mont 1 moreucy, vam niorair ne natančno popisati. Deklica je bila najmlajši otrok, uboge, zelo uboge tlružine, Oče. J« bil dninar, mati inu je (t* pomagala pri delu. Nasi ubogi deklici! je bilo »me.... No, kako naj jo rmemijemof — Izimislite si vi ime. J — Imenujte jo Horien#o. — Dobro. — ilftrteuza ni poznala svojega očeta, kajti umrl jej bila *tara dve leti. — Ker je bila mati v reliki revačini in ker | j« rmeta troje malih otrok, ji ni nkoraj kazalo drugega kot omožiti j »»*-. — Nj'-n druirt m«./ je bil tudi dninar, zelo dober delavec. — Imeli Je kamo eno veliko napako, da je preveč pil. Materi je dal vsak te-1 «Irn par ^»Idov, w drugo je pa zapil rn zaigral. — Kadarkoli je priarl domov, %•> ga obkolili otročiči ter jokali kr*ig njega: — Oče, dajt*» kruha, <>Ar, dajte kruha! Ilka. Trinai*.ttetna Hortenza je začela torej prodajati na nekem štantu pri Invalitlski esplanadi sadje. — Lahko si mislite dragi prijatelj, da otrok, ki je bil vzgojen v stamostan:*. ni bil posebno vesel »vojega novega pokliea. Hortenza je p» kljub temu 4ri leta vstrajala. — Niti mraz niti vročina, niti %cler, niti dež je ni*o pn»gnali z njeaega prostora. — Več kot njeno zdravje, je pa trpela ujeua moralna zavest. Vi boste morda rekli, zakaj »i ni izbrala Hortenza drugačnega poklica. — Ona ui znala ničesar, da bi se' *-esa naučila, j,a ni imeis denarja. Nekega due je pa prišel k njenemu štantu mlad človek in kupil od nje šopek. — In on ji j»- dal desetkrat več zanj kot je bil vreden. ... f Nato je stopil v voz ter se odpeljal. Hortenza je dolgo doigo časa gledala za nj ui. — Mladega človeka je poznala po imenu. — Bil je to vojvoda Carami. Ves Pariz ga je poznal. Imel je več metre«, katerim je plačeval velikairite svote denarja. Naslednji dan se je vojvoda zopet pripeljal. — Vstavil je pred njflnim ttantom in kupil šopek vijolic. Pri tej priliki se je začel pogovarjati ž njo v veliko začudenje vseh ljudi, ki so hodili mi»o. Ta prizor se je ponavljal več kot dva tedtia. Tretji UsAetf jo pa le imela Hortenza na cesti Franca I. hišo, za katero je bilo treba plačati deset tisoč f sinko v najemnine na leto. štirinajstletna deklica, ki je še pred kratkim letala bosonoga »li, ae je vozila ndaj v kočiji, v katero so bili^ vpreženi atirj« od onega časa naprej je morala imeti Hortenza vedno jna' - vijolic pa naj je bilo poleti ali poeimi. — To je bil cj^n edl-tlneve revščine in pomanjkanja. ----^ rila te besede, jc Kara latoabao pogledala ršeem JOHNA MAUOVEC, po domače Derdetov iz Susaka pri Jeftsanah na Primorskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v dr-• iavi Peiinsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasa. — John Iskra (Mirkotov i*. Su&aka), Box 306, McDonald-ton, Pa. (22-24—U) STATE OF BREZPLAČNI POUK TUJCEM sa učenje angleščine. Naj se z glasijo moški in ženske. Pridite : Večerna šola it. 123, Irving Ave. A Snydam St, Brooklyn, N. Y. Šola: v ponedeljek, torek in sr(Hlo zvečer od 7.30 do 9.30. Poučujejo izvežbani učitelji. Vsled odloka Vzgoje val nega odbora. (2126-11) Ftoor, rojaki v njetniSfevu« Spodaj podpisana iščem svoja dva brafta ŠTEFANA in MARTINA ILLIAŠ. Doma sta iz Rmčič pri Podgradu na Primorskem. Prrsaun cenjene rojake v italijanskem in ruskem ujetništvu, če kdo ve (za nju naslov, dar ga mi naznani, bom zelo hvaležna, ali nag se pa nama oglasita svoji sestri: Mary Ilijaš, Box 151, Jerome, Pa., U. S. America. (22,24—11) . DEPARTMENT LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in p državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! NewyorSki urad: 230 Fifth Ave. Urad ▼ Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On jo pred leti že večkrat prepotoval države, t katerih so naai rojaki naseljeni In je povsod dobro poznan. Upati je, da zna bodo Hi rojaki v vseh odrih na roko, posebno is, ker farna 'Mik irH«BA roko Kajaki naročajte se a", največji slovenski "Gtoo Naro-v Zdrn- moderno urejena [Tiskarna Glas Naroda Y8ASOVB8TKE TISKOVINE IZVRŠUJE PO ♦ • • delo okusho • s s izvršuje prevode ^ druge jeziki. • • m uhusko organizirana. i « « društvena pravila, okrožnice.— pamflete. ceniki l t. d, ittiocm rofiuni na> Sfovenic Publishing Com S3 Oortl&ndt St. New York. 1 I Pozor, rojaki v ujetništvu! Spodaj podpisana iščem svoje štiri brate: FRANCETA, JANEZA,! JOŽEPA in PETRA AimEIal-Kakor sem seznala. se nahajata! dva v ujetništvu, in sicer eden v ruskem, drugi pa v italijanskem. Torej prosim cenjene rojake, posebno one iz kamniškega okraja, če kdo kaj ve o mo-? jih bratih, da mi poroča, za kar' mu boni zelo hvaležna. — Miss] Ivanka Šnbelj, 314 Beta Plact.' Brooklyn, N. Y., i'. S. Anjeri«>aJ (22*24—JI) Vestna zdravilo dela čudeže. Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve za caslov mojih bratov: ANTON ERZNOŽ-njk, doma ix 2irovske^>a vrha pri Žireli na Kranjskem, on je že k mahi od začetka voj*ie v ruskem njetnMtvu; drugi je ALOJZIJ, pa ne vem, kje se nahaja. «"e je »e iiv ali ne. Prosim cenjene rojake-uje*nik<\ iV kdo ve za nju naslov, da in i ga blagovoli naznamrtt za kar se že1 vnaprej zahvaljujem, ali pa če bereta ta oglas, naj se pa sama* javita svojemu bratu: Frank Brznoenik, Box 410, Frontenae.1 Kaneas. I*. K Ameriea. (22*34—11) Rojake v ruskem ujetraštvoL prosim, oe kdo ve sa naslov mojih dveh .sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1&NIK, doma sta iz Žehanikov št. 2 nad ŠkoQo Lo-j ko. Nadalje ha tudi rad izvedel, sa naslov brata JANEZA Kfe ŽI&NIK. doma ie vwa Suša, občina Selca n^d škofjo Loko. Pred več leti se je nahajal v Kropi na Gorenjskem. L. li»15 je bil na sogki fronti pri topm-čarjih in poi&ncje pa nič ne vem o osjem. Obenem pa prosim tudi, ie kdo ve .za moje bratrance, ki aa pišejo KRŽIŠNIK in ŠTIBEL, ddma tudi k občine i« ELIXIR. ®rntR-wwE; aogKFvw» ■^ifJoiiPH rnw*d I lamajMSV ANTZPUBIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh leksrnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlsta Svetinja — Sin Francisco 1915, Grand Prhe — Panama 1916. JOSEPH TRINER imlst, GHICA66, IU. šk...... " Trinerjeva zdraWla uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva laupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko tviiati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. • TRINER-JEV »triili fliilr grtikega Tioa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspesna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nOg odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. mM