21. številka.
Trst, v torek dne 27. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
..EDINOST"
izhaja enkrat na »lan. razun nedelj in praznikov. ot» 4. uri i op. — Naročnina zna^a : za vse leto K. za }«oI !*»ta iS K. za ćetrt leta 6 K in za en mem-•4 K Naročnino je plarevati naprej. Na naroebe
priložene naročnine se »rpravni^tvo ne ozira.
Po tnbakarT.ah v Trstu se prodajajo posamične -te\ > kt j o 6 -'< ' 3nw.i; izven Trsta pa po 8
Telefon številka S70.
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moć !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo ureiln štvu. Nefran kovani dopisi ?e ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-mštvo v ulici Molin piccolo fit. 3. H. nadstr. Naročnino 111 oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . ulica L'arintia stev. 12.
n
a
O
Politično društvo „Edinost".
Vabilo
ta odredba nasprotuje madjarski narodni ideji. Binflfv je zahteval, da »e tu<li potni Isti, izdani v Hrvatski. morajo sestavljati v m a ti j a r h k e m in francoskem j e-z 1 k 11 ! Celo Avstrija, ki je v narodnem obziru mo< po bolj razkosana <>d Opreke, da je določila, da se rn >r»jo vsi potni listi sestavljati predvsem v nemškem jez'ku. Banffv je s edn ič izvajal, da, če tudi je na Hrvat-kem hrvatski uradni jezik, mora biti raba istega vendar le omejena samo za notranje poslova nje v dežel .
javni shod
katerega priredi
politično društvo ..Edinost"
t istilii 1 Jakoba Vekjet p. 4. Boca
v Sv. Mariji Hasdđleni /irornji v nedeljo dne 1. februvarja t. L.
DNEVNI RED :
„Pogovor o občinski upravi".
Začetek oh 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Hrvatje in Madjari.
1.
Bnš ogrski minieterski predsednik Bir tfv	ki vedoe miAiy,t	v KVezi z Ogrsko
kar ue more pre»M> eti, daje v osebi gosp.	naha—0 „„jbolje garancije za *voj narodni
S*ella -iobil naslednika, to je, da (m sam ni	^^ m	r,ajj,datnej0 hrambo pred
ved na oblasti. Zalo pati zadnje Saše jastrebovim	germaniMtf;r gnim, tendencami »Dunaja«. —
oe<s.m, kje je kana pniika. da bi delni s*o-	Dehate kak6ršnja je	včerajšnja v ogrski
jemu nasledniku neprilike. Zato deluje v »šo-	zb>injci hi morala <bi raJnjli mi) vendar ▼ inizinu«. Ćiovek bi moral menit1 s cer, da
•n naravi pri pada naravnost k madjarski dfžavi mimoidši državno pravo Hrvatov. In vidimo p)vsem resne ina'ijarske pol like, ki smatrajo kakor parno ob sebi umevn i, da Balkan pride v f-fero madjarakih interesov.
Seveda se nam poreče, da so to utopije. So, ne tajimo, v kolikor ne do&taja balkanskega poluotoka ; radi oddaljenosti in veličine ciljev m radi svetovnih faktorjev ki imajo sodelovati na balkanskem vprašauju, so za takov mal in etično slabo fundiran narod, kakor maojarski cličui veliki načrti res utopistiČni.
BaDfFv-ju je 1 dgovarjal pi dpredsed. mag- ' Ali vprašanje je drugo, dali to, kar je za natske zb »rniee Ernuszb v svoji lastnosti	Madjare ozirom na ves Balkan le utopija, ne kakor predsednik odreka, kateri se peča s	pomenja resne nevarnoBti za Hrvatsko. Hr posli, ki se tičejo državnega prava.. Ernuszb	vatska je Madjarom bližja. Madjarskim poje menil, da je bil Banffvjev govor sestavljen	željenjeiu po Balkanu bodo ne potu faktorji iz i-amih narodnih fraz, določenih, da napra-	svetovne politike; ali na ožjem terenu, v vijo utis na javno mnenje. Patrijotizem —	borb; med madjarskim poželjenjem in hrvat-povdarjal ie govornic — ni monopol in so-	siiimi aspiracijami po narodni in državno-vinizem ni patrijotizem. Izfavil je na to, da	pravni nezavi-no^t', s> šanse mad^arstva vse ima Hrvatska privilegij posluževati se de-	drugačue, ugodnejše, izlasti, dokler bo dr želnega jez ki v uradnih spisih ; nespošto-	žavua uredba monaihije tika, kakoršnja je vanje nag dt>e s Hrvatsko d<t bi pomenilo kr-	Stdaj, dokler bo obstal duvalizem. DoČim šenje zakona.	madjarskim aspiracijam preko mej monarhije Ta dobita v ogrski zbornici je zelo po-	Htrižejo peroti faktorji svetovne politike, pa učna za vce one, ki sodelujejo na hrvatski	je naravna posledica duvalistični uredbi mo pob ti ki. Fo*bn » pa za t ste hi vat ke p >litike —	narhije ta, da mogočni faktorji v i a t e j po -sicer jih ni dost , aii muogo oblasti imajo —	vspešujejo aspiracije M a d j a -
v zve/i
Madjari so \>i — La bodo že 1 beralci a!i kletika ei, K« šutovei ali Szellovci — laki nacijonaini š vioisti, da šovinizem na Mad-jarskem »ploh ni več zmožen za stopnjevanje, večanje. No. gospod Baitfv najde vedno nov h } rilik za dokazovanje, da madjai9ka politika še vedno niti
rov v okvirju te monarhije inje v tipu politikov, kakoršen je baron. Ban f fy,
poosebljen faktor, s katerim morajo hrvatski politiki prav resno računati in — se ga bati!
od d* leč ni dovolj
strezniti te politike. Mi nočem* tu raziskovati, v koliko je včeraj iz podpredsednka Ernuszdba g »vorila iskrenost, ali pošteno prepričanje, v koliko pa lc z ene strani opor tuniteta, z druge pa želja, da brani svojega
somis jenika in strankarskega Štfd pred na-	O položaju. V nedeljo je govoril v
padi nevarnega rivala. Denimo, da je govoril Kolinu v meščanskem klubu državni posla iskreno. Verujino ! Ali javno mnenje madjar- nec dr. Ft rt. Dr. Fort je jako izrazit politik
Politični pregled.
V Trstu, 27. januvarja 1903.
sadjarska. Izla^t mu ne ugaja madjarska	gko ^ ^^ ogr^ka zbornem nama, šteje le	in je vedno na strani onih življev v klubu, politika nitproli Hrvatski; to r. Bfe 'k.» opisuje	—^ ^ ki h, ne ,dent fi^K m sovini-	ki bo za rdločno borbo proti avstrijskemu on kak.r vtlKO bolj popustljivo, nego je v	^^ Bantfyjevim nasproti vs-mu J u gosi o-	zistemu. V tem zmislu je govoril tudi v Ko-intere-u državne ideje Madjarov.	vmMtvti in torej tud: nasprot Hrvatom. Na	h'nu. a njegov« izvajanja so tem važneja, ker G. Bat t?V se na ie.a, da ^vojegi rivala	^ HtraQ ne more bit, Dobenega dvoma za	dr. F. r o ni le bister politik, markantna po-Szeda n*« izvedla s tem, da laska	()ne?a kj a,edi pojavom zadnjih dob izlasti v	litična ličnost v češkem klubu, ampak je madjarski mega .-maniji in da se bolj p dži^a	mafj"jari?kem noVinstvu in v raznih publika-	tudi nacijonden ekonom, jako verziran in mađ arski šovinizem. V ta namen je pora'ni	eijgh r8Za^ madjarskih po it.kov, razkrivajo	upoštevan od vseh strank izlasti v trgovskih priiiko, ki a u jo je ] h »d ud ta razprava v včeraj-	madjarake Bač;rte 0»irom nt Jugoslovan-	vprašanjih. Od takega moža je pričakovati, f-nj -eji grpke niegnatBke zboraiee o načrtu za-	gke po|traj!DCt ki b > že v okvirju monarhije,	^ je dobro uvažil vsa pomisleke, predno je koua. t čoeeiH t-e potnih listov. Banffv je iz-	JK>tein na 0kUpjTan, pokrajini in dalje na ves	izgovoril besedo za najobtrejo taktiko proti iav;! namreč, di bo glasoval proti temu za-	jjajkan	vladajočemu zistemu. In res je rekel nekako : koosKemu načrtu iz ra%l ga, ker odrfdba.	j"u vidimo p<»vsem resne ma Ijarske po-	Jaz nisem objtrukcijonist principa, jaz pri <ia m Trj > biti potn «ti, iz lani v Hrvatski,	liti ke, ki stezajo svoje roko — in to, menimo,	znavam ctld, da je obatrukcija zanikanje par-*estavljeni v hrvatskem in trano .zuem jeziku,	režt} uaravnost v živo meso Hrvatske— }>o Dal-	lametitar.zma. nasilje, revolucija, ali je trene odg -varja nagodbi od 'eta 18( 8 ter <ia	mačji, kakor po pokraj:ni, ki da po zgodovini	notkov, ko se mora čutstvo umakniti pred
P o H L I S T E K.
Na rojstni zemlji.
Kiaver-Sajador-Grjalski : prevel
VIL
21
L. C.
vov že;>, da li ne vise iz istega cigare, po	gtd več unaeti svoje prejšnje radosti. A naj
kateriii je imel posebno poželjenje. In nad^-	bolj se je sramoval tistega silnega utiša, ki
ljeval je tikoj skoro protektorskim načinom	ga je hkratu napravila nanj Vera. Skoraj
pripovedovati Levu, kako utoje stvari z vr-	graial se je radi neumnosti t semnajstlttnega
tom. Lev ga je rad poslušal. Ni mu bil ne-	mladeniča, ki se daje mamiti od »prve lepe
prijeten ta dobrodušno u iam>, a z diuge	gospice, ki jo je srečal«. Oh — sram —
Iz njego\ h m -!i, čuistev, a caj'»oij iz strani zo^tt premeteao veilen je starega go	sram ga je i i!o. J zil se je sam na-se. Bilo
sanjarij, katir h seje vča-ili sramoval, vča spod-kega sluge.	mu je težko in b ilestao Kakor jata ptic
t-ih veselil, vidramil ga je ve*eli, dobro po	Mirtin se je tudi osmelil, da je govoril	nesrečo nositeljic naletale so nanj slike in
znani glas vrtnarja Martina, ki f*e je z 0 svoji gs, oli in o ži-ljenju v dvoru; res	sp< m ni iz sveta. In po vrsti jih je videl —
ogromno kr ^ro v roki približal Leva, sne- (ja Be nj pritoževal, ali vendar je moral reči,	tiste strašne ljudi, s katerimi je dosedaj
maje si«^er res klobuk, ali vendar mu je o tenfl nf-kak fjmilijaren izraz odseval z hca. V hiši je služ I Martin že nad trideset let in pozeal je Leva že cd najmlajše dobe. Bil je sicer če precej udan pitju, in kakor navadno vrtnarji, je tudi on znal marsikaj spraviti z vrta na svojo korist — no, staremu BlinjeviVa se je nekako priljubil in poslednji ga ni hotel odpustit1. Kadar je nakuril kaj prehudega, ga je Blinjevic po starodavnem običaju s pslico v roki zopet spravil k p*meti in Martin je bil zopet za nek« liko ča-a v redu. Izla§ti zato ga je imel Blinjev 6 rad, ker je znal izvrstno cepiti in je bil nt navaden tadjar.
— Poljubljam r >ko, mlad; gospod! — je začel sedaj, pogledovaje po strani na La-
da ima vedno še isto mero vina, kakor tedaj, ko je b i še mlad.
Lav ga je poslušal le na p >1, a potem mu je ponudil cigaro t*r šel dalje; ko je pr šel iz dvora, je začul silni glas starega Blinjevic i, Ki je klical Martina.
Z vrta je šel kraj ribnjaka v brda. < i >3ta rosa v travi ga ni met la. V gosLi megli, v katero 93 je zgubljala krajina je še ono, kar je bilo videti, izgledalo sivo, tužno. Lev je pal v svojo navadno nezadovoljstvo. Zopet sta pritiskala nanj melanholija in zlovolja, vse mu je bilo nadležno. Zopet ga je mučila sodbi svojih nazorov, ki so mu vso njeg,vo dosedanjo razburjenost, njegovo nav d'isenje in njegove rane misli predstavljali kakor mamila in prevare. Sedaj kar ni ra>
živel ; videl je sebične drzneže, brez lušne svoje gospodarje, podle pokvar ene kleč«-j>lazce, ki se ne plaš'jo najgršega obrekovanja, da je razbojniško uporabijo proti svojemu bližnjemu — vseh, vseh, moral je zoptt gledati pred evojo dušo!
— Torej povsod i spremlja ta zverina človeka! — Tudi tu moram misliti na njih. Oh — kako da jih uh miram odpraviti iz misli ! — je vskliknil glasno.
VIII.
V tem hipu je zagledal tikom pred seboj — Vero. Sia je Lrzim korakom. Na sebi je imela enostavno gladko obleko s temno-modrim jopičem. Vitka in stasita jej postava nosila se je lahkotno in divnim harmoničnim vedenjem, in bilo je v megli
razumom in. k^» si treba reci : ni nobenega druzega srpstva*.-več! Po treznem in zrelem premišljev^nJij^iSj^rav moj razum pravi od-h č ao, d a^&jra n j i h nenormalnih č jfJi^fcđ^1 češki 11 a 1 o d ob-struk	ara vn o st katego-
ričen imperativ! In vzrok da ne dopuščamo delavnosti parlamenti, je ta. ti a nemška o b b t r u k o i j a tišči vso državo kakor v sponah in daje ministerstvo Koerberjevo inkarnacija nemške obstrukcije. To ministerstvo služi izključno le interesom Nemcev. Dokler je to ministerstvo na oblasti nimamo ničesar pričakovati, ampak nevarnost, da bo nemška ceuiralizacija dalje napredovala, postaja veča iu veča. Prvi nas cilj mora biti : ta vlada mora pasti ; drugi cilj : terorizem nemške manjšine se mota zlomiti ! To je edino možna in edino prava taktika. 50 do 60 mož lahko ovira delovanje parlamenta in ne bo preostajalo druzega, nego da zbornico pošljejo domov in si pomagajo s $5 14. Dr. Koerber bi doživel fiasko s svojo misijo in bi moral iti. V drugem slučaju, ako se Čeh: ne upro s sredstvom obstrukcije, bi bili v kakih 5 mesec.h rešeni vojni zakon, proračun in nagodba z Ogrsko, in dr. Koerber bi se smatral prvim državnikom Avstrije, da-si njegovo ministerstvo v resnici ni nič druzega, nogi* ekspozitura konference načelnikov nemških strank. To pa bi bil katastrofalen poraz češke politike. A posledica temu bi bila, da bi se Čehi začeli klati med seboj in bi v tem boju izrabljali svoje politične, kulturelne in gospodarske moči. Čehi m o-rajoin tudi morejo rizkirati o b s t r 11 k c i j o !
Ozirom na jezikovne načrte vladine je izjavil tir. Forr, da so isti atentat na pravice češkega naroda in je menil, da se odločilnim krogom namenoma d a-jajo krive informacije o razpoloženju v češkem narodu. Tem krogom pa ne more biti ležeče na tem, da bi ulivali olje v ogenj.
Po Foftovem mnenju je pozicija ministra dra. Rezeka absolutno nevzdržljiva. Ali naj Rezek v češkem klubu zastopa interese kabineta, ali pa v kabinetu interese češkega kluba ? ! Govornik se je obrnil precej ostro tudi proti politiki kričečega oportunizma dra. Stranskega. Ob sedanjih razmerah je to politika abdieacije. Čehi morajo delati na revizijo ustave, na zlomljenje nemške premoči in na odstranjenje moči birokracije. Čeh 1 morajo povspeševati sedanji proces razpadanja, ki se vrši v državi. Oni so spiednja straža proti svetovnemu gospodstvu
kakor da plava. — V roki je nosila solnčnik.
—	Dobro jutro! — pozdravila ga je veselo in ljub'Z3jivo, ne da bi bila čakala na njegov pozdrav. Ali vendar ni bilo nikake sledi tistemu posnemanju možkega družabnega načina, s kakornjem ee navadno odlikujejo plemenitaškinje na deželi in one, ki za njimi ubirajo stopinje. Vera je marveč izgledala o tem nekako sramožljivo in zarde-čela do vrh čela.
On se jej je globoko priklonil, a v sebi se je moral diviti prekrasnemu pojavu deklice, ni Bledi ni bilo več o prejšnji njegovi ozlovoljenosti. Zopet je popolnoma podlegel razktšnemu čaru, ki je kakor vel iz njenega pojava.
—	Kam tako zgodaj — pa tu — eredi polja ? — jo je vprašal v resnici začudjen, ne da bi bil zmogel kako drugo besedo.
—	Ha — Vi niste temu navajeni od — od — in bila je razburjena. H^teia mu je teči »od vaših mestnih dam«, no — ni mogla! Zdelo se jej je, kakor da bi taka beseda z njene strani bila hvalisanje. — Imam tam onkraj posla na naši njivi. Pobiramo tam turščico — pak moram tjakaj.
(Pride še.)
pangermanizma. Na tej straži morajo ve trajat i in potem dopusti Bog, da ostavijo svojo deželo zanamcem v njih in v interesu virga Slovanstva.
Zl>orovalci so dru. Fortu enogla-no iz rekli zaupanje. Gospodu Koerberju bržkone ne zvene posebno prijetno ta izvajanja, ali na Češko javnost gotovo napravijo globok utis. A da je češ«o javno mnenje, katerega ni možno trajoo prezirati, to je skušalo že mno gokatero ministerstvo, ki je moralo leči na ono grob šče, kateremu pravimo v Avstriji — češko vprašanje !
Sladkorno vprašanje. Včeraj je
imel sejo odsek poslanike zbornic?, kateri odsek prou<**jje predlogo glede sladkornega vprašanja. Gjvonli so po*l. Tambosi, Base; i, Kliemann, Kllenbogen, Lecher :n fiaaučni minister Hobm-Bawark. Na tozadevna izvajanja pod. Lecherja odgovor.I je fiaancni min.ft?r, d* on ni nasproten znižanju davka na sUdk«»r. Isek je v<«prej*l	1., 2., 3 ,
4. in 5. ter je pričel razpravo o § 6.
Srbska kraljeva dvojica na groba Milana. Dce 11. fcbruvarja prideta kralj in kral|ica f-rbtka v Kruse lol na grob pok. razkralja Milana. V Zemunu ju pozdravita ban hr*at«ki trr t Khueo Hedervarv in korni poveljnik F. Z M. Klobus Na kolodvor v Zemun pridejo tudi načelniki oblasti, častni<i in častna etotnija. Slično bo v Karlovcu, od-kjer se kraljeva dvoj ca z vozom odpelje do samostana v Krušedolu, kjer je shranjeno
ramo, da so iz izvejanj »Slovenca« samega razvidna nastopna dejstva :
1.	da je bil prestop Ricmanjcev na grško-katoliški obred pravilno izveden, v sporazumljenju se sv. Stolico, a da je temu nasprotovala naša nemška vlada ;
2.	da nima tržaški škof nikake jurisdikcije nad Ricmanjci, ampak so Ricmanje
kar bi se bilo miralo storiti, ako bi bil on ouvezan plačati b dniške stroške !
Tako je Fahjanu nemogoče dokazati, da njegov sin ni užival nikake miloščine, oziroma, da je okrajna bolniška blagajna po svoji dolžnosti poravnala bolniške troske!
Stvar, ki ni prva te vrste, je prijavljena c. kr. namestništvu, katero pa menda
pravno pridruženi v zvezo križevske škofije; take odloke našega magistrata — da-si so 3. da naša nemška vlada ni pustila j stvari jasne kakor beli dan — pošilja še le na Ricmanjcev administrativno pod Dunaj v rešitev !
oblastnijo unijatakega vladike ter da je dala I Drugače si ne moremo misliti, ker je tržaškemu ški fa ves svoj aparat, ki naj jih že minolo nad 6 mesecev, kar smo vložili
šiloma prpravi nazaj pod oblast posled-di ima »in spi rituali bus« (to je:
prvo elično pritožbo, a do danes še ni nika-kega znamenja o kaki rešitvi!
Tako postopanje mestnega magistrata,
njega ;
4.
oblast za deljenje sv. zakrementov, za sv. okrajne bolniške blagajne in uprave mestne mašo, j o<ebno pa za ženitev, krst in pokop, bolnišniee je protizakon to, a eokriva je tudi skratka vso svečeniško pastirsko službo) vso vlada, ker ne stori ničesar energičnega, da jurisdikcijo v Ricmar jih izključno samo uni- bi ee enkrat že nehale te šikane ! jatski vladika Drohobecki;	| Onim, ki se hočejo izseliti! V »Ob-
5.	da je kr ževsti unijatski vladika zoru« čitamo, da bosanska deželna vlada Drohobccki prijavil tržaškemu škofu dru. nudi izseljencem v Bosni gotove o'ajšave ia Naglu, da za unijatski praznik sv. Treh ugodnosti. Zihteva pa od njih dokaz: da kraljev p šije v Ricmanje svojega unijatskega vsaka rodbina more 1 l/e ali dve leti živeti duhovnika in da je bilo proti temu posle d- jz a-'ojih sredstev, a na zemljišču, ki ga dobi od i'jemu poslan h v R cmanje kakih 60 oro- vlade, za katero jej je potrebna svota 1200 žnikov in so bili konsignirani vojaki v K. Za to daje bosanska vlada naseljencem Trslu ; od leta 1903 20 hektarjev zemlje-novine, za
6.	da bodo Ricmanjci še proganjani katero plačijo pr'seljenci-poljedelci 1 krono »zaradi cerkvenega denarja, mdosčine, da- oa leto za vsaki hektar v ime zakupa. Po rov itd.«	desetih letih dobrega vedenja in obdelovanja
Vse to izhaja iz »Sloveočevih« izvajanj, preide zemljišče v last priseljenca, truplo p k. M lana. V samostanu bosta kralj Kakor se vidi so t* izvajanja povsem slična	Naše stališča ozirom na vprašanje izse-
in kraljica gosta našega cesarja.	onim v »Triester Zeitung«. Mi pa se kar ljevanja je znano. Mi smo principijelno proti
Temu p t »vanju se pripisuje tudi poli- čudimo, kako so si v Ljubljani zamašali oči vsakemu izseljevanju iz razlogov, ki smo jih tična važnost v toliko, ker menijo, da se v istem izražajo posledice sporazumijenja naše moDarhije z Rusijo.
Dogodki v Venezueli Iz \Vashing- j Mfctjajo 'od kompetentne strani, da prevzvi- bodi» da Sa vle5e Pro5 od rodue zemlJe ne" U>na poročajo dne 26. t m., da se vlasti go šeni škof tržaški ni dal ukaza, odklonjiv nagon, potem mu že moramo sve tovo rek«.m 24 ur dogovorijo, kedaj je od naj He cerkev in zvonik zapreta, vzeti blokado. Med pooblaščeucem Venezuele, marveč da on ne o dobru je tega
postopanja od politične oblasti. Komentar od naše firtrani pride jutri. Shod težakov. Težaki iz svobodne luke so imeli v nedeljo pod predsedništvom Ri-harda Arnerrvtscha shod v dvorani Mali v. Dvorana je bila natlačena zborovalcev. Na shodu so se prečitala in odobrila pravila
in ušesa !	našteli nedavno temu v seriji člankov o tem
Dosodki v Kiemanjih. Odrom na vprašanju. Ali če se že kdo na vsaki način včerajšnjo našo notico pod tem naslovom nam ho*e deUti' bodi> da v sil,> razmere>
Bowenom, in zastopniki Anglije, Nemčje in Italije so ?e vršila pismena pogajanja glede odvzetja blokade. Zastopniki da fo privolili v odpravo b'okade.
h New Vork* brzojavljajo, da so intaši v neki lutki premagali vladne čete, katerim je poveljeval predsednik ('astro. — I? New-
neobhodno potrebno in priznava s tem, da ima verski čut globoke korenine v narodu ter da izvršuje na narod mogočen upliv; med Sloveic pa se nahajajo razni sefisti, ki trdijo, da e-e je verska ideja že preživela in da so vse naše torbe za pravice našega jezika v i-erkvi nepotrebno delo, s katerim se brezuspešno tratijo narodne sile.
Tržaške vesti.
Otieijozui sIimvI o dosrodkih v
Kiemanjih Nedolgo tf mu emo bili pihali, v kakih zvezah §o go-pjdje okoli »Slovenca«. Sedaj te je že začel i kazati. R omaajce napadajo : Židovski »Piecolo«, »pol»ožna« »Ri-creazione«, irredent čni »Independente«, novinarski izrodek »(razzettino« , »pobožni« »Avvtnire«, glasi primorskega zistema »Trie-ste«, oficijozna »Triester Zeitung« — in za veemi »«mi je stopil v areno še ljubljanski »Slovenec«.
Mi nočemo meritorno odgovarjati na njegova izvajanja, kakor ni§mo heteli dose-daj še odgovarjati »Slovenčevi« lepi družbi iz taljora naš.h narodnih nasprotnikov. Naša ti rase ni došla! A ko pride, takrat bomo drugsče govordi. Zi danes konst&ti-
tovati, naj se seli raje v bližnjo Bosno, nego pa v dalj njo Ameriko. To pa že iz tega jednostavnoga razloga, ker je riziko manje, oziroma ker je povratek laglji v slučaju, da v tujini ni našel iskane sreče.
Slavnemu vodstvu pošte in brzojava do znanja. Prejeli srno s prošnjo, da objavimo :
Tukajšnja spedicijska tvrdka Rudoif Pretner je dne 22 t. m. oddala na brzojavnem uradu brzojavko za tvrdko Viljem Maver ua Reki. Naslovljenec pa je dobil brzojavko dne 24 t. m. ob peci uri popo-ludne. Kakor je razvidno iz tozadevnega pismo te tvrdke, je im-la ista vsled te zamude kakih 50 K škode. Iz istega pisma je tudi razvidno, da s > omenjeno brzojavko poslali v črnogorsko Rieko. Ali sličnost v imenih — pravi pismo — ne opravičuje tu nikakor. Brzojavna pristojbina za Crnogoro znaša 9 etotink za beeeio. Za navadno pristojbino se torej sploh ne s ne vspre-jemati brzojavke v Crnogoro.
Ne tako ! Pišejo nam : Ko sem bil včeraj v našem Sv. Križu ob morju, sem moral v svoje neljubo presentčsnje poslušati Deznosno — laško krulanje!
Je-li treba, da se Slovenci pačimo s tujimi pesmarai, ko imamo svojih krasnih pesmic na razpolago?
: Zakaj ee oni, ki vodijo, ali ki bi morali plava našega mesta z delavci iz Italije, je ...	,	.	» .
kulturnem :	,	voditi narodno gibanje našega ljudstva, ne
* r« ■ t <k ta I /»/ v «t /\«■ i I»	i a t\ 4% I	if u I i in n n rr	rtr\	A _
potrudijo v to, da bi širili med naše ljudstvo naše narodne | opevke?
Čemu sta se trudili naši vrli društvi »Slava« in »Velesila« z izdanjem cele kite narednih pesmic, abo sef mesto teh, v čisto slovenski vasi, kakoršnja je Sv. Križ, prepevajo laške ppakedranke ? !
Zganite se in delujte na to, da ljulstvo enkrat opusti laško pačenje in se oprime svojih krasnih narodnih popevk! Kadar pa počno Lahi prepevati naše slovenske pesmi, tedaj začnemo tudi mi, ra ie volje, pevati laške pesmi. Dokler pa se ne zgodi to — in do tega je še daleč —, dotlej retajajmo mi pri svojem in ne žalimo rodnih bratov, ki nas rade volje obiskujejo v naših vaseh. 1» >dimo torej možje in nehajmo s propagiranjem tujih, nam nasprotnih popevk ! Ne-gujmo in ljubimo to, kar je izišlo iz našega naroda in živi v njem !
Peto glavno zasedanje istrske pri zivne komisije za osebno dohodarino je
pričelo dne 26. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika in finančnega ravnatelja, viteza Otona pl. Zimmermanna.
Zavarovalnica za gorejo žirino t st. Križu ima — kakor je bilo razvidno v poročilu na občnem zboru — 7o udov,, ki posedujejo 115 glav živine. V minolem letu je
Vorka poročajo nadalje, da so Nemci na- j now 7aJrage teiakov domeginov. Pred8ednik
•kočili ,n zavzeli trdnjavo San Carloa, katero je 8poročllt da ga je pozvaI k 8ehi viši na.
so potem razstrelili.	. L T	,
r	mestnistvem svetnik Ij^sciac, kateremu je oa
Iz francoske zbornice. V včeraj-	(, I I , i na drobno opisal žaU.stno stanje
snjej sej. Iraneozke zbornice je predsedoval	doma6ih ^^ ki trpijo vsled preplave
podpredsednik JauriM in je bilo to prvikrat,	Qa,ega megta 8 tujimi delavcif katere po_
da je v trancozki komori pre;lsed<»val socija-	8el)rK> JKMlpira socijali8tifcna zadru?a težakov.
l«t. Razprava M je vršila povsem mirno. ........t Viktor Cuttin je protestiral proti
>ar*ijonalin -<» predlagali, naj se dovoli 50	• a r	i* i i	—
1 ^ ' 1	pisanju socja 11 stičnega lista, ki da zasramuje
tis«»5 trankov v to, da se na Place de la j j	*	. u cu i -
predsednika Arnerrvtscha. onod je n* to
Coaeorde nahajaj(^či se marmornati strasbur-	» « « ^ ...	,,	....
,	J J	v sprejel od C uttiua predlagano resolucijo, iz-
ški spomenik iuleia v bronu. Nac i naliiiti i • - i	•	i
.	rekajoco brezi>ogojno zaupanje do svojega
ho«l> 91 . „m predlcgom o,K,mn t: JaU1^,; ,,re<l9edmka. Govoril Je potetn tadi g. Ivan
d. .e Do obstoji alzaiko vpraSaoje ii skofi(?( rfg> k; je ojBtr() |irij(>illill kam„n8tj6no
P^' WVSDbJ»	w	i i	v	« .__j •
časopisje, med katero je prsteval tudi organ
Na zahtevo soc jalista Allarda, na i se od-1 - .	i j • i a i
j	eocijal i stične stranke in dejal, da se kamora
pove konkordat in naj se br še proračun zh	.	. ,	A
_ . ,	1	vaa trese že o prvem nastopu delavcev do-
w»gocastje, odgovoril je ministerski pred-e-l- . v /.	, ,
.7 *	macinov. Na to je govori zopet g. Cuttin,
nik, ila je on sicer prutaš ločenja cerkve od , • •	, - , ,	^	. - -
,	.. , . ,	ki je povdarjal da v nase mesto pr najajo
države, al; sedaj da še ni prišel Čas za tako i A	,	, ,	, ,	• u , •
, 1	dan za dnevom cele trope delavcev iz Italije,
ločen|e, Ker je se vedno potreben obsuj ver-	. j -	t
...	r	J , ki kradejo kruh iz ust romaetnov. I a pre-
ske ideje.	1	J	1
V Kraneiji torej, ki je v Ru.vu.uclii - ,	u • , , .. ... ,
, . , _	J	izvajal govornik, |e delo italijanske masone
razvoju daleč pred ntmi, smatra najliberal- - , . i - * * x- i
....	,	J	rije, Katera uoce na ta naoin pilagoma pre-
nejsj m nisterttvo versko idejo še vedno za .	, r
*	parirati nase mesto za Italijo.
In zopet — domovinska pravica!
Andrej Kabjan iz Komna je vložil svojf-časno na tukajšnjem mestnem magistratu prošnj » za d« sego domovinske pravice v Trstu.
Mestni magistrat mil je prošnjo odbil iz razloga, ker je bil prosilčev si u en dan v tukajšnji mestni bolnišnici!! Ker je t>il omenjeni Fabjanov sin v času, ko je bil v bolnišnici, o m tukajšnje okrajne blagajne, je urad politi«'lega društva »Elinost« pcslal Fabjana, očeta, naj gre v okrajno blagajno in naj si izp' sluje potrdilo, da je ista plačala -- kakor je po zakonu dolžna — bol niške stroške.
Mesto ps, da bi mu izdali naprošeno potrdilo, so gi.spoda na okrajni blagajni poslali stranko, naj gre v mpstno boln šnico iskat potrdila.
V bolnišnici sd rekli Fal>janu, da je ra čun poravnan, a kedo da je plačal, to da uprava bolnišnice pove «e le potem, ko bo povprašana za to od kompetentne strani!
Do Jati moramo se, rta Fabjan ni bil nikdar vprašan po kakem plačilu, da se mu ni nikdar dostavila kaka tirjalnioa in da se ni zahtevalo od njega niti ubožnega lista,' p< g nilo 5 glav živine in so morali zadruž-
niki 3 krat dokladati k navadnim prispevkom v pokritje troškov, oziroma, da so poškodovanci dobili polno pomoč. Ali to ni oplašilo udov in hočejo dalje vetrajati — spoznavši nje veliko dobroto — v tej organizaciji za simo-pomeč. Tudi križki kmetje hočejo napredovati na tem polju, kakor drugi njihovi bratje po okolici.
Spoznanje prodira vendar le in v tem bo rešitev za naše okoličane — gospodarsko in narodno.
V novi odbor so bili izvoljeni : Martin Košuta 26, predsednik \ Anton Košuta 157, podpredsednik ; Ivan Sedmak 61, tajnik ; Jernej Kralj 11, blagajnik: Franjo Košuta 24. Štefan Sirk 214, Jernej Košuta *»5, Josip Tence 79i Matija Sadmak 2*4, Jakob Sedmak 118, odborniki; Kristijan Kušuta 194, Ivan Košuta 177, Andrej Maganja 262, nadzorniki
Porotno sodišče. Kakor smo že včeraj na kratko sporočili, vršila se je včeraj pred tukajšnjim porotnim sodiščem porotna obravnava proti Viktoriju Cantetu.
Dne 21. septembra proti polunoči je namreč Cante na trgu Birriera vecchia se silo iztrgal uro in veriž co Karolu della Ro?a in potem pobegnil. Della Rosa in njegov tovariš Cancn;ca pa sta stekla za njim in ga s pomočjo druzih ujela v ulici B isco. Cante je bil že prej izgnan iz našeg* mesta in bil že neštevilnokrat kaznovan. S)dišče ga je obsodilo na petletno ječo.
Smrtna obsodba bivšega burskega poveljnika. Irskega poslanca L neha je angležko sed šče obsodilo na smrt, ker se je boril na strani Burov kakor polkovnik. Sodišče je spoznalo, da je I/nch izdal d >movino v naj-kritičnejem času. Linch je povsem mirno vsprejel svojo obsodb). Prevladuje mnenje^ da L ncba priporoče v pomiloščenje in da se emrtna ob3odba ne izvede. Xa Irskem smatrajo Lincha za mučenika. Neki irski list pravi, da so Irci vsi zanj, ker Lroch da je personifikacija irskih idej, ki so sovražne Angliji.
Od sv. Jakoba nam pišejo : Ah, to je bila zabava, da še ni bilo nikdar take ! Naši Čitalničarji, ki so se dosedaj urili v plesu tu gori na hribu v svojih tesnih prostorih, stopili so »s hriba doli v vas< ter priredili minolo soboto v dvorani Mali v svoj prvi plesni venček. Udtl žba je bila dvorani primerna. Naše krasotice, katerim tukaj doma na hribu pravimo »punčke«, nadele s_> si svatovska kr.lca, da so izgledale kakor bi hotele »stopiti pred altar«. In naši mladeniči ? Vsi s > bili v črnini z belimi ovratniki in belimi rokavicami ; i, no, kakor ženini. Oitateij, morda miel.š, da je bilo mej nj mi zastran obleke kaj spogledovanja, opazk, kr.tikovanja ? O, nič, nič; bili so kakor bratci in sestrice mej seboj — sami Daši, sami naši! Aha, reB ; eden se nam je hotel nekaj kujati, ker je mislil, da je dobil cd neke že angažovane go-spice ktšik, pa tmo mu pojasnili ta »kešek«, ki ni bil košek in dobro je bilo. Plesalo se e zavestno, brez šuma in hrupa, pa točno, da so se trije tuji pleeovotiji, ki so nas prišli opazovat, kar čuddi. Vsa čast naš ma pleso-votljema gg. Bizjaku in Vrabcu. Saj pravim: imenitna je bila ta zabiva! Dru^i plesni venček priredi naša Čitalnica v istih prostorih dne 14. februvarija. Kaj bo še le takrat, ko bomo plesali »Kolo«? Kedor se hoče dobro »imeti«, naj pride k nam ! Pa preveč jih ne sme pr t , sicer bi bila gnjeČa.
Eden, ki ima nad našo mladino dopadmje.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo naznanjenih 729 slučajev bolezni. Od teh je bil >804 03eb spoznanih zdravih, tako jih je še 1731 v podpori. Med te je šteti 197 bolnikov, kateri spadajo zavarovalnici proti nezgodam. Kon^tatiranih je bilo 208 prestopkov zdravnikovih odredeb. Podpore v minolem tednu je bilo izplačane 21.549 60 K.
Draibn premičnin. V srado, dne 38. jan. ob 10. an predpoludn« se bodo vm« »artdbe tuk. c. kr. okrajnega sodišiV r, civilne »tvari vrnile sledeče dra*b« premičnin : ulica Conicoli 3, l omara, miza in razno; ulica Arcata 8, oprema v zal« gi ; Korzi 7, klopi, ogledalo in razno; ulica (Tilileo 16. h sna oprava ; ulica Solitario 6. oprema v zalogi in razno; ulica Remota 4, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 3 0, ob 2. uri pipoludne 10. C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767*5. — Danes plima ob 8 5 predp. in ob 9'10 pop.; oseka ob 2.21 predpoluine in ob 218 popoludne.

Sroji k sTojim ! Prejeli smo : Kar ee
-dostaje dolžnega podpiranja Bvojih trgovcev in obrtnikov, bili smo mi Slovenci do pred malo časa povsem apatični. Danes se je stvar obrnila na boljše, toda stalo bo se mnogo dela in truda, predno bo Slovenec Slovenca podp ral tako, kakor zahteva skupna njiju korist.
V	Trstu pa moramo govoriti o Slovanih in ne samo o Slovencih, ker tu je mnogo trgovcev, kakor tudi naroda, ki niso Slovenci, a so — Slovani. Slovanska dolžnost
je lorej, da ni Slovani podpiramo v prvi vrsti svoje sobrate, in se le, ako že nikakor ni mcgoče, da bi se poslužili pri teh, smemo iskati, čeBar trebamo pri drugorodc.h.
Danes imamo tu, hvala Bogu, že toliko trgovcev in obrtnikov, kateri so res vredni tega imena, da jih ne moremo navajati imenoma, ne da bi se morali bati, da izpustimo tega ali onega.
Omeniti pa naj nam bo dovoljeno nekatere vrfti obrti, czircma trgovine, ki so še slabo ali f-ploh niso zastopane z naša slovenske strani.
Meearia, ki je naroden, imamo n. pr. v našem mestu enega samega. Ta je Tomaž Zadnik, ki ima svojo mesnico za cerkvijo Sv. Antona novfg*, na trgu Sv. Ivana štev. 'i. Ta mesar zasluži, da ga top!o priporočamo, ker je, kakor smo rekli, edini v našem mestu, ki ni pozabil, da je sin slovenske matere in ki postreza z dobrim blagom po zmernih oen^h in je zelo uljuđen, ka? pogrešamo pri ogromni večini laških mesarjev. Omeniti je tudi udovo Enej, ki prodaja lesnem trgu nasproti kavarne »Armonia«, suho cvetje in vse potrebno za pogrebe.
Klobučarja, brivca, zlatarja, rokavičarja, knjigoveza, knjigotržca, fotografa itd. splob nimamo niti enega, ki bi nam bil, ako že ni naređen, vsaj pravičen.
V	tem oziru bi fe moralo nekaj ukreniti in 1»: jim mi drage volje potom javne reklame šli na roko.
Kakor rečeno: dandanes imamo že precej krepak naraečij v trgovini in obrt", ah le v gotov h strokah ! Mnogo, mnogo polja pa je še zapuščenega in čaka — podjetne roke. Za vee to bo trebalo poskrbeti.
Društvene vesti.
Dramatično društvo v Trstu naznanja
glede svoje predstave na dan S/ečnt<;e v Barkovljaf, da bo 7a*etek ob 4. uri in pol pop. Tozadevno zadnje nazraail» moramo popraviti v toliko, da igra »Pojdimo na Dunaj« je burka v 4 slikah in ne (kakor je bilo rečeno pomotoma) v 5 dejanjih. Kakor nam poročajo, je igra velezabavna in bo vzbujala mnogo smeha. Dve zadnji predstavi dramatičnega društva sti b li resne vsebine, zato je sedaj odbor odločil veseloigro ter upamo, da sleherni poslušalec naj le o uprizoritvi te ourke dovolj zabave. —• ( ine so jiko nizke. Vstopnina .'J<» nvč., sedeži od t.— V. vrste 40 nvč.. od VI. vrste naprej po 20 nvč.
..Pogrebno društvo za Koeol in Ka-din". Odlw>r tega društva naznanja svojim členem, da 1>> nnelo isto v nedeljo, dne s. februvarja sv< j redni letni občni zbor pri I.ovcu v gottilai g. Josipa (lrerdola (po domače Jura) št. 1."»4. Prič-tek zborovanja bo ob 4'g uri jopoludne.
Odbor.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku priredi dne 1. februvarja t. I. pustno veselico v gostilni g. Mariua L lkša. Sodeloval bo orkener tržaškegi peapo ka. Po veselici bo ples, ki bo trajal do jutra. Vspored veselice priobčimo jutri.
Vabilo. Podgano nadzorništvo »Delavskega kon^umnega dr štva« pri ev. Jakobu v Trstu uljudno vabi vse člene na posveto-varje, katero se bo vršilo na Svetnico, dne februvarja 1903, v slovenski šib" pri bv. Jakobu, ulica iiiulisni št. 2*, točno ob 4. uri pr peludne.
Fran Primož.č, Ivan Besednjak.
Darovi. Xa upravo našega lista je poslala gospica Josipi na Ktstelie iz Matfr je K 6*10, nabrane v ves* li narodni družbi za možko podružnico sv. Cirila in Metodija ; v isti namen sta podar.la novopon čenča gosp. Grgič in gt sp ca A. Griion K 3 pri sv. .Ia-kobu v Trstu ; nadalje v ravnomti namen perski društvi »Slava« in »Velesilac K 15**8 Xer dijaštemu podpornemu društvu v Pazinu K 15*88, nabrane na veselici povodom pevanja novih narodn h popevk. Za te darove naro<?n h društev gre zahrala gosp. skladatelju Vel. Pižonu, kateri za svoje
skladbe ni vsprejel nikake nagrade, marveč prepustil isto narodnim namenom.
Ta denar (razven K 15*88, poslanih že dijaškemu podp. društvu v Pazinu) se nahaja pri naši upravi.
Našemu uredn štvu pa je došlo za di jaško društvo v Pazinu 8 K 68 st., nabranih povodom poroke g. Petra Tavčarja z go-spico Josipino Trče.1. Tudi to svoto odpošljemo na sv(je mesto.
Veliki ples »Trgovskega izobraževalnega drnštva« se bo vršil dne 31. t. m. v gledališču »Gol Ioni« (Armonia).
Za ta pleB je zavladalo veliko zanimanje in se delajo velike priprave. Ni dvoma torej, da ta ples naših trgovcev (ki je postal že jtradi cjonalen) tudi letos vspe najlepše. Gledališče bo sijajno odičeno in električno razsvetljeno.
Lože fe že pridno razprodajajo. Kdor si torej želi nabaviti lož>, naj se požuri, ker bi s;cer utegnil pr ti prepozno. Da pa bo tudi glede vstopnic ustreženo si. občinstvu in da se istemu ne bo trebalo boriti pri blagajni, je odrejeno, da vstopnice dobivajo pri sledeč h gospodih :
Piesn čar ul. Giulia 25, Tomažič ulica Molin a vento 3, Marusič, trg. Bariera 5, Čeme, trg. Bariera 1, Vatovec St. Maurizio, Delak, trg. Rosario (zaloga pohištva), Ž*ur in Popotnik ul. Poste nuove, Millonig ul. Gega, Luin ul. Legna, Makovec pri Hillebrandu ul. St. Lazzaro in Žgur pri Graoichu, rdeči trg. — Lože so na razpolago v kavarni »Commercio«.
je bila že pokopana, je državno pravdništvo odredilo, da se ima truplo zopet izkopati in prevesti v zavod za bo dno medicino, kjer dolenjo vzrok smrt'*.
Italijanski častnik — razbojnik v Kitaju. Ko se je poročnik Madugo povrnil iz Kitaja je kupil neko posestvo za 300 000 lir. Ker pa je bilo znano, da je bil ta častnik v vednih denarnih neprilikah, se je uvela preiskava proti njemu in oglašajo se priče, da je Madugo na nekem rekognisciranju oropal hišo nekega bogotega kitajskega mandarina.
Sin, ki je svojemu očetu nos odgriznil. Kmet Grega Sokičič iz Zupanj na Hrvatskem se je dne 18. t. m. spri se svojim lastnim sinom P'ranom. V tem prep'ru je sin dvakrat s pestjo udar l očeta in slednjič mu je odgriznil nos.
Došli zdravnik je hitro zopet prisil odgriz-njeni del obraza in na le je da se zopet zaee.i. Sin Be izgovarja, da se je spri z očetom za to, ker ta poslednji zapravlja premoženje, česar on, sin, ne more trpeti.
Vesti iz Kranjske.
*	Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je imelo predvčerajšnjim svoj občni zbor. iz poročila je razvidno, da je imelo društvo 128 rednih člen e in 23 podpornih oziroma ustanovnih. Društvu ni namen, da bi koga poučevalo, marveč hoče svojim čle-n'cam preskrbljati cenena sredstva, da se same poučujejo in si širijo obzorje. V to služijo v prvi vrsti društvena knjižnica i o pa javna predavanja. Kojig v knjižnici je 288 slovenskih in 403 nemške; poleg teh je še raznih čeških, poljsk ih, hrvatskih in ruskih knjig. Društvo je pristopilo tudi po dunajski zvezi k svetovnemu ženskemu društvu, ki :ma ^sako tretje leto svoj svetovni koDgres-Predsednico društva je bila z jpet izvoljena gospa dr. Tavčarjeva.
*	Gospod Danilo, člen slovenske drame v Ljubljani, bo dne 2*j. februvarja praznoval 25 letnico svojfga delovanja v tej lastnosti V proslavo tega jubileja se uprizori narodna igra »Deseti brat«.
Idrijska realka. Šjlska stavba idrijske realke je dograjena. S pričetkom prihodnjega šolskega leta se bo zivod že lahko izročil svojemu namenu, ker bo do tedaj stavba že osnažena in opravljena. V poslopju bo tu Ji stanovanje za ravnatelja in slugo.
*	Zima in mraz. Gradašica in Mali graben v Ljubljani sta m:noii teden po cekodi do sredine pomrznila. Tudi Ižica in Proš ca na Barji imata po nekod ledeno skorjo.
*	Ameriški Slovenci v staro domovino.
Kakor smo že poročali, ameriški Slovenci leti s obiščejo staro domovino. Ameriški sio-ven-ki listi že vabijo rojake na obilno udeležbo. Iz Ne\v-Yorka se odpeljejo izletniki 11. junija naravnost v Neap >lj, kjer osta-neio 1 dan, odtod pojdejo v R m, kjer očetu, na potu iz Rima ee ustavijo 1 dan v Flo-renci, 1 dan v Benetkah, odkoder potem pridejo na obisk stsre domovine. Najprej pridejo v Trst, potem obiščejo baje tu li čudovito postojinsko jamo, na to pridejo v Ljubljano, nekateri izlete potem tudi na Bled. Nazaj se vrne vsakdo, kadar hoče, s parni ki Hamburg American. V L ubljani se ustanovi poseben odbor, ki bo skrbel z» časten vspre-jem dragih ameriških rojako/ na slovenskih tleh.	Po »Slovencu«.
Razne vesti.
Smrt povodom narkoze. Iz Lvova javljajo o nastopuem nenavadnem s'uČaju : Soproga železniškega nadzo-nika Makuša je mela biti narkotinrana radi neke veČe operacije. Povodom same aarkf ze je vseuč lišeni pr-t^sor fe svojim pomagačem zapustil operacijsko dvorano še pred opera-iijo, ne da bi bil rekel ni eno besedo. Ofolj operacij* ce m ze so se hitro zbrali asistence, ki niso mogli umeti tega nenavadnega poatoptnja. Gospa Makuš je bila že mrtva. Potem, ko
Poljudno delovanje im\n.
Spisal Adolf Ribnikar.
(Zvršetek.)
Vseh pa prekašajo zopet Angleži. V velikem »Peoples Palače« Londona prirejajo ženske literarne večere. Takoj nato aranžu-jajo zabavni del, pa naj že p< stavljajo na program ljudski koncert, ljudsko igro ali kako drugo zabavo. Zsoake streme odločno potem, da bi kar najboljše vzgajale ljudi s hvgijeničnimi in čednostnimi BredBtvi in jih kolikor največ privabljale k praktičnemu šolanju. Učencem kakor učiteljem pa dovoljujejo popolno svobodo in ne ločijo ženskih pravic od moških.
Kako kažejo žensko jednakopravnost z možkim, to nsm pravijo knjižnice, kjer so za ženske odločeni posebni prostori. V njih leže predvsem ženski listi in vt č izvodov najvažnejših dnevnikov, radi česar ženskam ni treba pohajati niti spl< šoe čitalnice.
Sloviti »Settlementsi« skrbe osobito »a otroke, Uakor tudi za pouk in zabavo mladih delavk. Študentke angležkih univerz niso dosti pozneje nego[tovariši akademiki spoznale pomen poljudnega dela. Ši leta 1887. so ustanovile poljudni zavod v Sonth\verk-u. 24 let na to je bilo ustanovljenih že nad 20 tacih zavodov, v katerih so iz ibraževali ženske za vse pom iči v socijalnem oziru. In danes? V Settlements prihajajo učiteljice, v svesti si svojega poklica, ki jim veleva vzgojevati ljudstvo, posestnice, katerim leži na srcu blagor deželanov, deklice (in naj so tudi zaročene z zdravniki ali' pripovedniki, saj imajo namen z bodočim možem skupno delovati za ljudstvo), gospe, in naj so njihovi možje še tako visoki uradniki. A kaj delajo za ženstvo ti Settlements i ?
Prirejajo družbinske večere za vse ljudi | — brez razlike stanov. Kaj posebno gledajo na to, da izborno zabavajo uboge tovarniške deklice in žeue delavcev. S cer jih tudi poučujejo predvsem higijeno in oskrbovanje otrok.
Za učence in učenke prirejajo večurne igre, na katerih se ra loste, ako vidijo mladino srčno se- veseliti in ee dostojno igrati. Tacih iger in naj so iste na planem ali pa po sobanah, se učenčki tako vesele, da jih vsakokrat komaj čakajo. Udeležuje se jih ! vsak teden kakih 9000 otrok.
Ženski SettlementB i se pečajo poleg tega še b tem, da zboljšavajo delavska stanovanja, da skrbe za redno obiskovanje revnih rodbin in drl°nje cvetic med-nje.
Vsak zavod ima še kake špecialitete. Maurce npr. jako ceno restavracijo za delavke. Mej obedom igra v^aki dan godba.
Jako socijalen je Hukson-Settlements, ki ne pozna služkinj. Resident, t. j. začasni ravnatelj zavoda — ki ni ravno majhna oseba — mora sam opravljati hišna opravila in seveda tudi sam snažiti tla.
Pril čno hočemo povedati še, v koliko je poljudno delovanje razvito mej Slovankami in v koliko ravno mej Slovenkami !
Iz ogrske zbornice.
BUDIMPEŠTA 27. (B.) O nadaljevanju debate o brambni predlogi kaže posl. SoIymo?sy (vladna stranka) na velika oboroževanja evropejskih vlasti, katere silijo tudi AvBtro Ogrsko v posnemanje.
Kitajske stvari.
PEKING 26. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Angležko amerikansko in francosko poslanstvo protestujejo formelno proti imenovanju Ju-Ljen Cana šanzijskim guvernerjem, ker je dokazano, da je on na umorih misijonarjev sokriv.j
Dogodki t Venezueli.
LONDON 27. (B) Reuterjeva pisarna javlja iz La Guavre včerajšnjega dne: Tukajšnja pomorska oblast je izjavila, da se v sredo odpravi blokada.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcija lista „E d t n o s t". Natisnila tiskarna konsorcij lista „Edinost" v Trstu.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam povodom smrti naše
ZORE
izrekli ali sporočili svoje sočutje, izrekamo izskreno zahvalo. Izlasti pa se zahvaljujemo pevkam in pevcem slavnega društva »Ivolo« na lepem izrazu sočutja.
V Trstu, 20. januarja 11)03.
Rodbina Cotičeva.
xxxxxxxxxxyx«xxx
X X X
X X X X X X X
X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsJce zairup t Gorici (Solfran)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva priinorste dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti les se oauSi v to nalašč pripravljenih proste ril 9 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
mv Album pohištev brezplačen.
xxxxxx*XXXXXXX*X
Štacuno v najem
se odda v trž ški okolici n» j iko prometnem kraju. Naslov pri upravi »E iinost «.
x
X
X X X X
i X X X X X
u
X
X
X X
Na proflaj sti fl?e njivi
s trtami in rolnim drevjem in o^kami, ena v Prebeneku, drugi v Ospu, okraj Kojor. Kupnina nizka. Kdor želi kupiti, ruj se obrne do uprave »K lino*t"* v Trstu.
ImsaMer Len Mini ^
Sf
$
•a ©
0 &
&
Prvm 1»	tovarn* pofcifce
vrat.
TRST

TOVARNA;
Via Teca, Vit LlMltue«
ZALO^H r Piazza Rvsari« Al t
(šolsko poalop:*) in Via Rlborg« it 2f
Telefon it. 670. -HOM--
St s0 ž*
St ©
e*
Brzojavna poročila.
Sladkorno vprašanje.
DUNAJ 27. (B.) Odsek ra proučevanje predloge g'ede davka na sladkor je nadaljeval podrobno razpravo. O razpravi o § 6. razvijal je poslanec Bilrnreitber načrt, kako bi ee porabil prebitek, katerega je pričakovati vsled znižanja sladkorne cene, v svrho znižanja davka na sladkor.
VeDfc ;*!>» tapevarlj, »rcaC lu «Uk. I«-vTfejr. a ačb« tndi po posebnla n-.črtfb
(& Oan« ?»r«s konjcnronoo.
& iLcmouii 1.13;£ UITOIJ li muo
predmeti uoa-.«iv<o ao na p^e oorod ^
flj a U ždtdza.co ranili.	*SS|
%	V*
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrst nej-i h kombinacijah pod tako ugodnimi j»ognji. ko nobena drug« zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in umrt z zmanjšutoćimi ae vplačili.
Vsak član ima jk> preteku petih let pravic« do dividende.

SLAVIJ A
U
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti dru?" vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-iiarodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne .so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopju i i premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. I'živa najholjSi sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izda'ne podpore v narodne in občnokoristne namene.
I
Naznanilo in priporočilo.
Čast i in si naznanjati slavnemu občinstvu da je
pflajaMca jestvin
v u lici	Lrirna št v. C»
kojo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last.
Proda jalni(-a je dobro založena * z vedno zvozim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne ^nider-; šič & Valenčič v II. liistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo slatino kavo kakor tudi narodne užigalice.
Nadejam se. <i;t me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-1 easeati z obilnimi obiski, beleži udani
Josip Luin.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst. ročnih koveekov in velikih koveekov vseli vrst po načrtih železnic. Naroebe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju.
X
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom »voje najboljše in trpežno pohištvo, 1> »lisi svetlo ali ten<iM> j>« litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne **ol»e. Sprejema todi :i»r«»el>e za \ r»;-k<>v rntne izdelke po načrtu ali poprave, km-re izvrši v naj« rajšein čami in v polno zatlovoljrn»Rt naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za ohilne naroChe a*- topio priptnu^a svojim rojakom v mestu, okolici in na dtžel; v ^mi^.u gesda : StoJI k svojim !
TOUflRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
x
T R & A N J E / X KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- .	^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni. ^^^ trpotčevega soka in franco-
sluzi a ntir htuminega	ležka preb» vijanja pri po-^Vs<efla ćaja. Ce»a »{-.stnino
•	•	ik« m deaar iiiti>rt • joilje
manjkanju teka, končanju, rezavic1 ^^ ,,	...
J J	'	J '	^^^	l n zar-ta-
in bruhanju grre in pienapeti želodec. ^^^ re,ih bolečinah
mazila. Ona stfklfuicl
k fi rnini navodilom in c jM>At:iiu4», ako x
* <\rmu \< ,	zasićenje. r*val krvi v glavi, ćrevesne bolezni	trefa* nadaljne
poSlje, gl«l.	o o • o o o o zdravi
irn^lii'-
1.2®.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čisti 1 ri tfr je in j bolje idruvflo za notrr.nje in vrnnje bolezni rntHn 19 UpIIpni/i.'- 2 eld. 50 nvč.. 24 FtekU
IGO do 300 goldinarjey
sunorejo ni priilobiti o«el>e vsakejra slanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala iu rizika z rarpeča vanj ena zak«>-n) to dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudl»e jk. 1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8.
•Ain o* »fu fajilnu jrn^|> »s n^ oninivod in tn<>i!|M v n.ii.nK'1	•<»rinrin <n
I <>d nf[|,i.> «>j)iq aura **n -ifl«l»zn iArj]i<> ih|i:j< <1ii onr|W|»t:ti z c ijrju t? a .ifu,n|j. rv|,ili.ud
S '^IITJ JiT)glHrfrf Ul f»TITf]<|3ZO V.V. JhTIC
NIHV0M3
OS" I
f.u<!rn	»s
'otnuj^til ni jjil R n.ii.iuo| trti »J a)s; oqejodn z i.ABJd -po -330)si3au auzoif sSnjp ui ainz -afiad auofos o^oj aot| ez
vaviMOd vAONvnn
ulica Cassa di ^isparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za nobe na zahtevunie — - — — — — brezplačno. — — — — — —
I
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali j megleno politirane.
IT $ogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, ; stenskih lir se rahaja v dobroznani
IC zalogi pohištva -m
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. i
Hiša na prodaj
pri r»v. Ivanu it.
J ali razna stanovanja «e dajajo v najem
Hiša na prodaj.
Primerna hiša na lepem kn»ju v bližini Si. .hista j«' takoj na prodaj. Pobliže ce izve v naši tiskarni, ulica Carinila štev. 12.
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- i 11 inozemskih tovarn
= Borzni trg št. 2 II. nadstropje ==
(nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plaeilu, kakor
tudi na obroke, Konkurenčne cene.
Obuvala!	didfc^fafcvjb^^
x>
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve »v. Petra i Piazza Kosario p<ni ljud Solo
Bofmta zaloira raznovrstnih obuval za gospode. KOispp in otroke.
Po*tne naročite ne izvr*e takoj. Po^iljatve »o poSt-nine jproete.
Prevzema v«ako del" na del»elo in drobno ter se trriuje t najvećjo topnostjo in natančnostjo po kon-konnćmb ce ah.
Za mnogobrojne naročite se toplo priporoča
Josip Stantič če vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-■ega 8klad>sca c. kr. glavnega carinskega urada 111 c kr. generalnih skladisč; nadalje stražnikov c. kr javae straže v Trstu in Miljah ter oroznistva c, kr. p« tu. avstr. Uoyda.
OflliRovana
1894.
Odlikovana
1894.
vS5^, ""ivi,*
?oaziojs. \
ARTLSTICA GORIZL\ 1894
Glavni zastop za Trst, Kras, Giriš'ta Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Frauz-Josefs-Ouai št. I a (r lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K' i ustanovljena o<l cJunajskega bančuega društva ■n bavarske hipotekarne iu menične banke v Monakovu.
Sprejema zavaio/anja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brm zdravniškega ogleda, iz[»la6av*dt v slučaju že nitve ali prehoda v voj ike zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dol««.
Glavni zastop v Trstu, Corso št.
7. Telefon 469.
1891.
SnosiHme slovenske gospodinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]lf!etodijevo ^r
cikorijo.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljat v Solkanu pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. V lastni hiši. : ** = Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzil me in izvrši v najkrajšem ćasu vsako delo vseh slogov; prevzame tuli meblirauje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje. -
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka L« i kui« im a i v L1 j u e«im, lei se dela f-an.o iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter »e tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tegu se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
* * * * * *
X »
* *
Friderik Steindler
nlica Aquedotto Št. 2. (zraven cvetlji-čaija G. Gherdol).
Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnava nje, stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice za dojenje otrok, galoši tovarne ,,Boston Ruber*.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
gostilno
v ul. Belvedere št. 23 B.
Točil bom izvrstna i u pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč.
Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
Fran Valetič.
Poinovplačani akcijski kapital
K 1,000,000
Kupuje in prodaja
mte rent. zastavnih pisem, prijoritet. kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promeue izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone
Podružnica, v Spljetu
(Dalmacija;
Denarne vloge vsprejema
Daje predujme na vred. papirje. v tekoćem ra(,unu flli na vložne knjižice proti ugodnim
Zavaruje srečke proti kurzni i obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do
izgubi
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije. EikoMft ln takUH aenio. "Vi	Borzna naročila.
dne vzdiga, ^t^-t—
Promet s čeki in nakaznicami.