narodskih v r reci e Odgovorni vrednik Dr. .Wanez M Mehr e in. Tečaj sredo 28. julia (sredoletna) 1852 List G / JfMrarlja in hobilica Basen poslovenjena. ' Je mravlja skerbno 8e trudla moćno, In kar je dobila Je urno znosíla V svoje gumno. i Kobilca cvercí Vse v nemar pustí, Po travnikih piska Veselo jo vriska, ? Le v petji z ivi. Marljiva mravlja Jo vpraša skerbna : »Zakaj nek ne spravljaš Se le obotavljaš? Bo lakot prišla !« »»Kaj, bebka, ne ves In tega ne umeš: Poleti d a peti, Veselo živćti In plesati smeš ?«« ? 9 Narav i^HBDp^ Ï Ze zi zaspi . buci £ Kobilca pa strada, Se nima osada, Gladú koperni. Izstradana vsa Je k mravlji prišla, Jo milo prosila í)a b' kaj ji delila Iz svojiga gumna. i ? Všeč mravlji to ni Za zlo se ji zdi, Da b lena prosila Ki ni se potiia, Ji tak govori : »Lenih ne redim, Le pridnim delim. Poleti si pela V veselji živela , Pa pleši pozim\« »To naj te uči To naj te modri: Da treba poleti Za zimo skerbeti Za starosti dni! 6krat, ampak oni imajo se posebne ktere drevesa po d brazda ce (Untergrundpiliigej B^Hfl podbrazdino, to je spodnjo perst ali publico rah- nji se ne obnašata ne krompir ne pšenica dobro. nekterih krajih so tudi nemško de telí o (metelko) v versto vzeli, pa se prepričali, da po ter gaće (Reispfliige), s kterimi zemljo po Vzrok visoke stopnje, na kteri se Angleško ljajo _ ^ ______ _ prek orjejo, teške brane in valjarje z dolzimi zobmi, kmetijstvo znajde, ni ravno samo kmetovanje, ampak 1) stare žitne postave, 2) velike kmetij da zemljo prav globoko predelajo, zrahljajo očistijo. in stva z najemstvam, 3) velike fabrike in 4) Navadni pridelki na Angleškim in v Škocii so znajdbe koristnih kmetijskih mašin so pri pa sledeči : Ré pa (turnips) je kraljica angleških pridel kov; v nekterih krajih je 4. del svetá, v druzih 6. del z repo obsejan. Ker je ondi jesen ze bolj merzla, je ne sejejo na sterniše, ampak na praho že mesca rožnika. Ker Anglež vso jarino : ječmen, oves in pomogle k slavni povzdigi Angleškiga kmetijstva. (Dalje sledi.) Za paďúh in kratki cas. Od rokodelcov in %a rokodelce. Zakaj v y mojster Cerne bob že mesca maliga travna v zemljo spravi V 1 1 • ■ • • 1 « 111 I • casa dovelj zemljise za repo dobro obdelati fli i n nlmitKri rk AV\i«ATrliO /t O i A !r rt t î Y 5 5 ima kar tako kisliga obraza? , vprasa župan y ste danes I, zakaj nek bi ne bil! saj sami véste, odgovori tudi tako skerbno opravlja, da je kaj! Nekteri mojster Cerne, da se spet en nov mizár (tišlar) v našo lUU1 O.VU1 ^.»v, . «»«* I • i* ----J---- ----V '--T ««OV kmetovavci za repo po okrat orjejo. Ravno tako sosesko sili. Ze tako ni mogoče člověku pošteno izhajati. obilo pa tudi gnojijo, včasih na en oral navozijo Cista resnica je poterdijo pricujoci — kar Cerne 852 centov gnoja. Za tega voljo pa tudi ni čuda, pravi, in mermrajo od slabih časov, da tacih še nikdar zlasti če še repi vgodno podnebje na Angleškim ni bilo. primerimo , da na eni m oralu po 600 do 700 cen tov repe pridelajo in svojo živino dobro redijo, ki Prijatli, jim župan v besedo seže, to je že stara pesem. Naši predniki so ravno tako tožili, kakor mi, jim obilnost živeža z obilnim gnojem povraća. Repa zoper slabe case so godernjali ljudje pred 100 leti ravno se tedaj smé po pravici kralj ica Angleškiga kme- tako, kakor mi danes. Vendar vam pa nočem tajiti, da tovanja imenovati, po kteri se vsi drugi pridelki ravnaj o gré sedaj rokodelcu zares teško za krajcar. Vse bi pa še bilo, reče Cerne, če bi dan današnji Se le poslednji čas so se poprijeli tudi pèse, le mogocebilo, v stanovitnim zaslužku ostati, pa kaj? med ktero tii in tam tudi ko re nje sejejo. Bob je za repo drugi sad, kteriga obilo pri komaj clovek misli, da mu za delo ne bo treba skerbeti, se že pritêpe eden in drug. ki ga spodjeda in mu za služek krajšati hoče. Ce Bog vstvari zajca, mu vstvari tudi travo, za pridelujejo. Angleški bob je okrogel, drobneji in verne župan; pa zajic si mora trave iskati. Ljudi je delujejo, ker mu močno gnojé. Posihmal, kar je jel krompir tudi na Angleškim gnjiti, pa še več boba v tudi veliko bolji, kakor nas. Pšenice izmed žita na Angleškim in v Škocii nar vec pridelujejo. Redkokterikrat se vidi rež na polji ; pšenica je poglavitno žito. Scer pa zmiraj vec na svetu. Kjer je pa veliko ljudi in vsak živeti hoče, ne more drugač biti, da eden spodriva druziga. Ali hoćete ljudi pobiti, da jih ne bo! Tega ne y odgovori Cerne. saj kar sim jez vidil ni res da na Angle Kaj druziga je tedaj početi, kakor z u ma m, prid škim sejali tako imenovano debelo pšenico (an- nostjo in postenostjo prekositi druge, ki so nasiga gleško pšenico, triticum turgidum); njih pšenica je rokodelstva — povzame besedo župan. Tistih časov ni naša navadna résnica (Bartweizen) in golica več iu jih bo zmiraj manj, ko so ljudje dobro živeli, " V ce (Kolbenweizen). Sejejo jo mesca kimovca ali ok- ravno so se le malo izučili in še brati in pisati niso tobra, poldrugi vagán na en oral, z mašinami v znali. Dandanašnji se ne opravi s pridnostjo in pošte- ampak z vednostjo, ktera zmiraj s ča- verstah po 6 do 10 palcov saksebi ; pridelajo je na oralu 48% do 49% vaganov vse ; nostjo sam napredje, morete biti združene pridnost in po JeJ° Ovsa in ječmen a za pšenico nar več se- š ten ost; potlej se zaslužka ne manjka, ceravno je 5 posejejo ju 23/10 do 3% vaganov na oral; pri- rokodelcov ondi, kjer sta nekdaj le dva bila. Tisti bo delk ovsa se potem spreminja od 37 do 55 vag. nar bolje oral, ki ima omenjene 3 lastnosti. Rokodelci pridelk ječmena pa od 37 do 49. se ne morete pritožiti, da je sedaj vse drago, ker ravno Detelje tudi o 4 ali 6letnim kolobaru dokai P" vaših izdelkih, ki jih od vas kupujemo, se dra m m m * > « « A « « « V • j • i sejejo Malo sadijo pese, krompirja graha sice y lanu hmelja , ivi uiiipuj « , » nemške in turške detelje. gine prepričujemo dovelj. Polahkama ziveti, sedaj oorer- nikjer prav ne gré. Ce se tu in tam kak nov rokodelec v w v sosesko vzame, je to dobro za sosescane, ce nov Poljsko kolobarenje (turnus) je večidel po ce- rokodelec lepši in boljši delà in morebiti tudi cenejsi. lim Angleškim po enim kopitu, ker 41etno verstenje Sevé, da bi marsikterimu dišalo edinimu svojiga roko- je skoraj povsod navadno. 1. leto: repa, na gnoj, delstva v celi soseskibiti, ker potem bi sosesčani plesati 2. leto: ječmen ali ovès z deteljo; 3. leto: mogli kakor bi on pískal. Ce ni novínec veliko vre detelja, in 4. leto: pšenica. 51etno verstenje navadno, namreč 1. leto Škocii je den, se bo to kmalo pokazalo; Ijudjé ga bojo kmalo repa, spoznali, in starejimu rokodelcu se potem ni treba bati, na gnoj; 2. leto: ječmen z deteljo in travo: da bi mu škodoval ali ga spodrinil. Kmalo bo pobral 3. leto: detelja: 4. leto: detelja, in 5. leto: svoje kopita in odlazil, od kodar je přišel; ali ne vé- l|'| j ÉHHI I Util .SI ste, kako se je mogočnimu šivarju godilo v Levškim oves. Poslednji cas so se jeli tudi 6 in 71etnigako- mestu? Nam ni znano, odgovori Černe. Vam čem povedati. Pred nekoliko leti se je vse detelja; 4. leto: ovès; 5. leto: bob ali lil.v imenovano mesto nek šivar, ki so mu sploh le „go lobarenja poprijemati v sledeči versti : 1. leto repa, na gnoj; 2. leto: ječmen z deteljo; 3. leto : HH jÉpriHfll I B^M^BH ■^■■■■■■H krompir, na gnoj; 6. leto: pšenica — ali 1. sposki šivar" rekli. Ljudjé so mislili, da je kaj ume leto: repa, na gnoj; 2. leto: detelja in trava; ten, ker je rekel, de je bil v Parizu, Londonu in na 3.1eto: detelja; 4. leto: detelja; 5.1eto:ovès; Dunaji. Znal je dobro plesati in jezdariti; po nar novejài " èegi je bil napravljen in diéal je vedno po žiahnih di 6. leto: bôb, na gnoj; 7. leto pšenica. 239 sa vah; imel je veliko svitlo iglo na persih verh srajce; Od tod se gré dolg zdol proti Loretu, kamor je obračal debele perstane na perstih, se je igral s pe- je*se dvé uri. Proti štirim popoldne sim přišel v L t y ki verh nekiga hriba leži. Tù je kakor na vsih catami na dolzih, po videzu zlatih ketnieah pri uri; osa ben je bil, da je smerdel. Pa ni dolgo terpelo, so ga božjih potih sila veliko prav sitnih beračev, ki člověka ljudjé bahača, postopača imenovali, kterimu je bilo za malo de ne oglušé. Od vsih straní, zlasti pa po klancu vse drugo bolj mar, ko za svoje rokodelstvo. Ce mu proti městu, beračijo in vpijejo: „Eccellenza mia t un je kdo kaj delati dal, ni bilo docakati izdelka, in drag baj . .. • i • v • i__* _ _ ± _!_!_•■ tr_____i _ • _ je bil, da v drugič ni nobeniga v pest dobil. bil brez delà in jo je potegnil. v • Drugi sivarji y Kmalo je ki so se baj che la Madonna santissima 1 accompagni mezzo bajocco"! ga od konca strašno bali, niso po njem prišli ob delo. pa vender šteje Loret je majhno mestice, skoraj ena sama ulica 6000 duš, od kterih se smé po vsi Tako, ljubi moj Cerne, sklene zupan, se ni vsa- pravici rêci, de jih Mati božj V . r ZI VI. Sicer bi ljudjé in si ciga noviga rokodelca že naprej bati. Ce je paumet- mogli nikakor živeti, ker na svojih gričih močno belkaste Ije le malo malo pridelujejo. Pametno so tedaj sto-de so svetišče prav krasno okinčali. To svetišče kakor drugi, če lepši, boljši m cenejsi delà, kakor drugi, je prav, da kaj zasluži, ker je to tudi za sose sk o bolji. Treba je res, da se za um etn e, p r i d n e rili y je Ma rij na „h • V • iz Nazaret y ki so jo po pravlici in poštene domače rokodelce skerbi, da zamorejo nekiga Aleksandra Jurj • v (Alessandro di pošteno s svojo družino izhajati, ali nemarne staro ki bil takrat fajmošter ua Ter s at Giorgio), angelji v letu kopitneže podpirati bi bila pregreha nad celo sosesko! 1291 10. dan veliciga travna iz Nacareta na Tersat Cerne ni mogel zoper to nič nasproti rêci m umolkne. Z c. pri Reki přenesli. Na Tersat dalje pa pravi pripovedka - ni Marii dolgo dopadlo y ampak čez tri leta se Potovanje po Laskim Spisal M. Vèrne. je 10. dan grudna v letu 1294 v Loret preselila. Ali je na ti pripovedki kaj resničniga ali nič, je pripušeno vsacimu samimu soditi. jez 1 6. pismo povém le, kar se p Dragi prijatel! p ove duje, in Ti namesto vsiga druziga hočem le ome njeno hišico popisati, kakor sim jo sam V Jaki nu. Hišica m sam vidil. mim oknam je 30 čevljev dolga y Drugi dan, 13. rožnika , sim jo iz Pezara odrinil iu se od konca po prijetnih in dobro obdelanih gričih, potem 15 široka in 18 visoka. Noter bi bilo tàma kakor v jami y ko bi toliko lučić ne gorelo. Podoba Matere božje silno Pervo mestice od Pa Nazareta, ker je vsa černa ko zamorka; ki steje 6 do 7000 lepa pa je in z zlataru in dragimi biseri tako okinčana, de pa spet po ravnim pri morji peljal. Pezara naprej pri morji je „Fano", duš. Tù sim pa le memo šel v Sinigaljo, od kodar se vsa bleščí. Tudi Marijna hisica je na vsih štirih unanjih je sedanji papež Pij IX. domá. Sinigalja je lepo stranéh kar lepo okinčana. Na sprednji strani proti za mestice z ravnimi, širokimi ulicami pri morji, v ktero hodu y kjer se tisto okno kaze, skozi ktero je bil Ga y briel k Marii přišel, ste na voglih iz marmeljna čudo se tù reka Misa izliva. Mesto ne šteje čez 8000 duš ki imajo vsako leto od 20. maliga do 10. velikiga ser- vito lepo iztesani podobi prerokov Jerem i ja in Ece pana že v starodavnih časih sloveč somenj , kaYnor so nekdaj tudi kupci iz Krajnskiga zahajali. Se naši Piv-čani ga poznajo, ker pravijo na primér: . hi el a. Uniga je stesal slavni umetuik Sansovino, Verh prerokov Kam gréš ?" ste Sred V tega pa Jeronim Lom bar do. vpodobljeni šembilji Libiška in Perzianska. te strani (če pod oknam ali nad oknam, se ne vém V S i ni gal j i se nisim več mudil ko štiri ure. Ob piav spomniti) je iz marmeljna v malim kipu (basso ri ____ 1 J_ - •___ _ _ -___1 • _ « 1 #__ _________• __ ¥ ^ 1- • _ !i ^ 1 11 hita \ r* ai ii o 1 Ann î n f n n nir^ a nri iva! î ni? n nrwnn ninni rvii ^lir Sinigaljo po cesin!" lepo iztesano ..angeljsko oznanjenje y tudi dvéh popoldne sim se vzdignil in naprej v Jakinhitel. lievo) čuda Ja kin (Ancona) leží na berdu srednje visociga Sansovinovo delo. Na južni strani hišice, kjer so hriba, in je, kar kupčíjo zadene, pervo mesto vsih vrata va-njo, ste podobi preroka Caharija in kralja Davida iz lepiga beliga marmeljna; obé je izobrazil papeževih dežel. V primeri ljudí, ki jih je mende do 30.000, je mesto le majhno, desiravno so hiše silno Jeronim Lombard o. Verh teh podob ste spet dvé visoke in večidel po petero podstropij imajo. Luka ali šembiSji Eritrejska in barkostaja (porto), ktero dva jeza oklepata, je silno na enim kraji Kumejska; med podobama je ---------j- v.rv" y "vv,w T - , — V-------- ^ v lepa in tudi za nar veči barke dovolj globoka. Na enim ki so malani kakor de bi bili zivi; Jezusovo rojstvo s pastirji in angelji" y na drugim kraji teh jezov stoji še Trajanov častljiv obok iz beliga vrat pa so sveti trije kralji. Oboje je slavni Šanso marmeljna, ki še ni veliko poškodovan. Velika in zavolj vino iz lepiga beliga marmeljna krasno izdelal. Na ti velike starosti časti vredna cerkev svetiga Kiriaka stoji strani je tudi Lombardov prerok. Mal a ki ja in Del- fiška šembilja. Na zorni strani ali proti izhodu je silno lepa Mojzesova podoba in več druziga; nar visej verh hriba prav na robu nad morjem. — V Jakinu sim ogledal tudi slovečo zdravilnico za nore, in in na se prav lepo, tode majhno poslopje, kjer se kupci shajajo. verni strani so podobe prerokov Izaíja, Daniela in Jakin mi je močno dopadel ; tu je vse pridno, Amosa, in nad njimi šembilje Helespontiška, Fri- vse delà in se giblje od zore do mraka, kakor pri nas giška in Ti burská — vse iz beliga marmeljna in v Terstu in mende v vsakim kupčijskim mestu. Jakin kaj lepe. bi bil lahko jadranskiga morja! po svoji legi pervo kupčijsko mesto celiga Cerkev, v kteri popisana hisica stoji V Macerati. , je silno velika in lepa, in s krasnimi pisanimi in mozajkastimi podobami kar lepo okinčana. Velke vrata so iz brona Desiravno mi je bilo prav kratkočasno v Jakinu, vlite s čuda lepimi kipi (bassi rilievi), ki zgodbe svetiga se vender nisim dolgo mudil, temuč 14. dan rožnika pisma kažejo. sim jo ob enajstih pred poldnem naprej potegnil. Ce Cerkveni zaklad so bili Francozi večidel izpraznili y sta ne gre vec po ravnim, temuč gor pa dolj čez griče pa se je spet veliko lepiga in krasniga nabralo. Poleg in hribe nekake belkaste zemlje; kamnja tù ni viditi, in vsi hribje so lepo obděláni in obrašeni. V dvéh urah sim mnogoverstne zlatnine in srebernine in dražih biserov sim vidil tù ženitvansko oblačilo Saksonskiga k r a Ij a se pripeljal po dolgim, napetim klancu doOzima(Au- Antona. xi mu m nekdanjih Picenov) verh hriba. Ozim, kjer se pa nisim vstavil, je majhno obzidano mestice,ki šteje kakih 5000 duš. Pred cerkvijo je prav lep in velik terg z zalo stirnb in s krasno broneno podobo možaka, ki je malo tacih na Petrovim stolu sedelo, namreč papeža Siksta V. 240 V Loretu je tudi lekarniea ali apoteka , ki jo je 380 majolkastih posod, ki so po treba ogledati zavolj Rafaelovih in Mihel tovih risih lepo pisane. pobegnili svitli cesar ukazal iz svoje domačije zavolj Turske silovitosti ja Angelovih ali Buonaro- kaj je z njimi početi naj se mu berz nasveti predlože Z ve za Austrianske, Rimske i Ko sim bil vse to, se vé de le na debelo y ogle Modeneške imenovanim r Parmazanske in Toskánské železnice je med vladami unidan sklenjena b Tudi na dal, sim se tisti večer ob šestih naprej hite). Pet ta- La ski m skušajo novo električno ljuč, ktera kakor lianskih milj ali eno uro od Loreta je na visokim verhu blisk svitla pa je za očí prehuda 55 Bohemia '' pise, mestice Reka na ti, ki šteje do blizo 4000 duš; in še da je več ljudi v Warnsdorf-u na Ćeskim zapazilo o 13 milj dalje, tudi na hribu, je Mačerata, mesto, ki jasnim vremenu izpod neba nekake smolnate kaplj steje čez 16.000 dus. padati ? ktere disé po gnjilim krompirji. Okrajno pogla IVovicar slovanshih kra jer. sr. fšesane se piše v Teržaški časnik, da je bil prikazek varstvo je izročilo to reč kmetijski družbi v Lajpi v pre , in je naročilo, naj sploh kmetovavci pazijo na ta tres Pražské noviny" pravijo, da je v Pragi 22. t. m. pervi velki zbor društva za pogojzdenje Kra sa; neki bogatin, vidoc, kako srebro pada, enega dné za • -m ^ m V • m mm • • « # • in m rv ^v . 1 1 • S ^ rv rv /v a i # • a * __^ _ _ izmed 230 družbinikov se jih je snidilo 120; zberalise 80.000 gold dvajsetic izdaL To je imelo následek je bilo na vertu gosp. Mahorčič-a. Predsednik zbora je bilo takrat polno teh belih vranov viditi je bil gosp. dr. Laurie, ki je zbor začel z nemškim Hamb da Policija ts u je ojstro prepovedal da psi ne smej in slovenskim ogovoram, v kterim se je nar popřej skle- tórb imeti, ker torbe ne varjejo ljudí, da bi jih stekl nilo prositi deželniga poglavarja v Terstu, grofa W i m psi ne popadli, in tak oklep pasji pfen-a: naj bi pod svoje krilo vzel društvo y potem gobea bolj stekljino kuje kakor odvracuj ste bile soseski Materia in Gr o ča na v zvezo društva toval v Stras b Na pol je te dni po in ker so vzete, in namest 2 opravilnic jih je bilo 7 osnovanih, cam „živio cesar!u sprejemali, se govori, da ima g* po vec krajih s kli Za tem so bili vodji društva izvoljeni* gospodje Dom. zdej spet eno stopnjo bližji do zaželj Velusic, G. zl. Persa in A. Cerne fr ? » osp kaplan V V se je kolera začela Groš el denarničar, gospoda Del en a in Pu pis pa taj- Kal . V 5 pa esarst prehudo y V nika. Med namestovavci Teržaškiga mesta je bil mestni pa razsaja silno; med 320 jih je pomerlo 240 . » poglavar gosp. dr. Tom asi ni pricujoc. Iz Krasa 22. julia. Žita smo letas obilo in F zadevah hnjig , po društvu sv. y » Mohora izdanih. Bčela" razglasi sledeče: Pervi od društva iz-Po veliki suši in gorkoti je dež 19. t. m. polje in vso dani knjigi Blagomir puščavnik in Povestnica zemljo prav lepo napojil, in frugo k novimu življenju goriške nadškofije ste že razpoelane vsim odborom prav lepiga přidělali, namreč pšenice rčži in ječmena obudil. Sadja, razun češinj, pri nas ni, ker ga je v po Slovenskem, namrec v Gorico vl40, v Terst začetku huda spomlad pokvarila. Terta nam je v za- v 20, v Ljubljano v 90 , v Celje v 90 in v Ma- četku bogato tergatvo obětovala, tode se ne bo tako ob- rib or v 80 iztisih , za ude po teh krajih. Le udi iz nesla, kakor smo si mislili. Okolj nas imajo kmetje že Lavantinske škofije, ki na Koroškem prebivajo, bodobu- le malo vina, nekteri že več meseov ne kaplice več. kve iz Celovca, ne pa iz Celja dobivali. En bokal boljiga vina veljá pri nas sedaj 20 kr. sla mji i uunui uuijj£tt vina »čija i uao ntuuj i\i., diu — - "j "" "»«»j bejiga 16 kr, Kje so letine, ko smo ga Krašovci po tičnemu odboru, Krajnci pri Naj se tedaj udi oglasijo za imenovani knjigi pri do gosp Luk. .Teran-u ka kr. do 6 kr. serkali ? Fižola pri nas ne bo , ker ga planu pri sv. Petru v Ljubljani, ki je omenjenih 90 izti je sploh suša in huda vročina pobrala (gorkomer je ka zal pri nas 18. t. m. 24 stopnic gorkote v senci). Tur šica se dobro obnaša; le to je škoda, da nekteri krne tur sov za Krajnsko dezelo prejel. djati y Solske pesmi z napevi se ker napevi V se niso mogle pri v se niso dogotovljeni. m tovavci na majhnim mestu hocejo vse imeti šico pregosto pušajo, in še nar manjši prostorček s fi-žolam, krompirjem, bučami itd, napolnijo; tako mora turšica kilova ostati, če bi bilo še tako dobro leto za Pogovori vredništva ki je i vagati, Gosp. V.: V V • cisto chtig, od vaga (Gewicht, Wage) ka beseda: od tod vagrán, Metzen y gnuti (serb. Vuk Stef.)— P njo Ravno ko to pišem pride neki kmetovavec k meni in naznani, da tudi pri nas se najde, daje jelo grozdje njiti; tega se piepričati grem gledat, in v resnici naj- so nekteri grozdi z belkastim plesnjivcam n at y Muth «r kaj druzi tinctorum. o pogumen, Broš Krasen muthig; Gumô-a (?) morebiti b p o g umje vse gumpec Fàrberrothe. rubia na-no, schón, práchtig; krasa, k dem y da y kakor z moko poštupani. Vendar upamo, da kaj majh sôta, Schonheit, Pracht, k vanskih iezicih; morebiti ie schmucken tudi V • niga ne bo od škode. 18. t. m. je bilo v Gorean skim slovesno cerkveno praznovanje sv. Mohora For-tunata, ktero povikšat so prišli gosp. tehant in vsi dušni pastirji ; prišli so pa tudi nekteri prismojenci z vso napravo za ples, kar se vendar na tak prazničen dan ne spodobi, in še verh vsiga očitno veliciga lep od s o diti, chen, zub gojzda o d i t i. ime nasiga K v vsih slo od nek da Oso da, Schicksal, tudi Verurtheilung Zub Flamme b Klanim življenja, Lebensfliimmchcn ; slov. beseda ktero najdemo mnogokrat h spisih L i v a d Flur W sploh Volhek-hk h feucht oslovanska beseda ('Vuk Stef.) ^ V roči (namesto sroči )y k (Schiksal), pogl. gosp. Metelko-tovo slovnico 149 pricuje, da mora zares Orják, Riese, orjaška igi Iliesen-Sp iglej pesem prismuknjen biti, kterimu se o taki silni vročini (24stopnic je bilo v senci) še plesati ljubi! Fr. Bune. s Ljubljane. Dr, Schmiedl iz Dunaja bo pri- hodnji mesec z mnogimi učenimi možmí spet přisel na Notrajnsko podzemeljske jame na Krasu preiskovat. Koseskiga v 41. listu Novic 1844) Gosp. M. II. : Zastavico »lan je bii« itd. b radi natisnili. tode popřej nam morate vganjk naznaniti. — Gosp. J u r j u Iv u: Vaš sostavek »o m bomo z dodáními razjasnili berž natisnili, ko nam naznanite pravo imé. Brez sostavkov emo TVoviéar m * mnofj ih hrajev. Dunaj-ki mestni zbor se že pripravlja prihod cesarja iz Ogerskijra na Dunaj z veliko slovesnostjo praznovati, ktere stroški bojo nek 50 000 Na Vaše vprašanje: ali se bo stan mežnarskih hlap polajšal?« ne moremo nic poved — Gosp. K. iz Koćevja: sol kaj slišali. ___ G. VI. R skoraj ker še nič o tem ne vémo. Radi bomo večkrat od Kočevskih Milodari. znesli. Ker se so Za po toči poškodov v fari Trojici smo přejeli Teržica IO fl. in odrajtali gosp. fajmostru sebno okoli Karlovca vedno vec Bosnjakov zbera, ki so Cerknico v razdelitev ed ik Trojice nad Vred. Natiskar in zalužnik Jozef Blaznik v Ljubljani.