oštarina plačena u gotovom 1932 ARHI URA » Mesečna revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost afesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost ARHITEKTURA Mesečna revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. - Pretpfata godišnje Din 120'—, za inozemstvo Din 150'—, pojedini bro) Din 15*—. - Uprava: Ga]eva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arh. Dragutin Fatur). • Odgovorni i tehnički urednik arch. Joie Mesar. - Redakcloni odbor Beograd: dr. ing. arch. ). Dubovy, Ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Kojlč, ing. arch. B. Makslmovlč. Redakcloni odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - Redakcloni odbor LJubljana: Ing. arch. H. Hus, Ing. arch. J. Omahen, ing. arch. G. Ogrln. - Grafičkl radovl Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). Mesečna revija za stavbno, likovno In uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—, posamezna številka Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij » Arhitekture (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Odgovorni in tehnični urednik arch. Joie Mesar. - Redakcijski odbor Beograd: dr. ing. arch. I. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, Ing. arch. B. Kojlč, ing. arch. B. Maksimovič. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. J. Pičman, Ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor LJubljana: ing. arch. H. Hus, Ing. arch. J. Omahen, ing. arch. G. Ogrin. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč). Mčsičm revue pro stavebni, vytvarnč a uiltkovč umčnf. - Predplatnč celoročnč Din 120*— do cizlny Din 150*—, Jednotllvč čislo Din 15*—. - Admlnistrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyd&v6 Konsorcium »Arhltektury« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Odpovčdnf redaktor arch. Jos. Mesar. - Graflckou prid provcidl Jugoslovanski tiskžrna LJubljana (K. čeč). Revue mensuelle de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120*— pour i'6tranger Din 150*—, le numčro Din 15*—. - Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiče par 1'associatlon »Arhitektura« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Redacteur responsable: arch. Joie Mesar. Travail graphlque: Jugoslovanska tiskarna, LJubljana (K. čeč). Monatllche Zeitschrift fiir Baukunst, bildende und angewandte Kunst. - Bezugsprels JShrlich Din 120*—, (Ur das Ausland 150*—, Elnzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortlum »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). • Verantwortlicher Redakteur: arch. Joie Mesar. - Graphlsche Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, LJubljana (K. Ceč). VSEBINA: Kojlč: Vila na Topčiderskom brdu 161/162 Kojič: Vila Ing. G—ča, Beograd 163 Baylon: Vila G. V. Jelaviča u Sarajevu 164/166 Krstič: Stanbena zgrada ge. Jelenlč, Beograd 167/168 Maksimovič: Problemi urbanizma 169/170 Kojlč: Vile za umetnike, Beograd 169 Fatur, Kos, Plainer: Mestni dohodarstveni urad 170/172 Najman: Zavod za izradu novčanica Narodne banke na Topčideru kod Beograda 173/175 Fatur: Skica 17S Fatur: Najemno stanovanje 176/179 Omahen-Serajnik: Kot dnevne sobe lastnega stano-vanja 176/177 Spinčič: Soba gospoda 178/180 Fatur: Arhitekt in naročnik 180/181 Osolin: Kamin v Kmetski posojilnici 181 Malei: Kristus - skica 182 Jakopič: Razstava slik - Mestni trg 25 182 Gaber: Umetna obrt 183/184 Gogala: Fotoklub 183 Pajnič: Keramika 183 Pajnič: Kot dnevne sobe 184 Tvornice opeke in peči F. P.VIDIC & Komp. ANTON KOVAČIČ LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Se priporočajo za dobavo raznega stavbnega materijala, in sicer: prvovrstni zarezan strešnik, zidake, samotno opeko, kameni-naste cevi, Portland-cement itd. Prvovrstne glinaste peči raznih modernih oblik in barv. Štedilnike, obložene z domačimi peč-nicami in češkimi emajl. ploščicami. Obložitev sten v kopalnicah, kuhinjah, mesnicah itd. Najboljša in točna postrežba PARKETE hrastove i bukove sa i bez polaganja uz konkurenčne cijene Narodno d. d. Parketunion Zagreb, Trg kralja Tomislava Telefon br. 85-25 Beograd, Vilzonov trg 1 Telefon br. 28-029 Brzojavke: Parketunion, Zagreb-Beograd Gradbeni in keramični materijal Ljubljana, Miklošičeva c. 15 Telefon 2037 Radi krize cene letos mnogo nižje! Če hočete za malo denarja dobiti dobro blago in strokovno delo: Stensko oblogo »FAMA« azbestni tlak Keramitni tlak Kameninaste cevi Peči in štedilnike UMETNO POHIŠTVENO MIZARSTVO FRAN30 VEHOVAR CELJE Izvršuje vsakovrstno, kakor luksuzno pohištvo in različna stavbna dela. Lastna zaloga pohištva v Beogradu, Vuka Karadžiča ul. 18. Najmoderneje urejena sušilnica in strojarna. Telefon interurban 41 TONE MALGAD o o > > 4—» ' (/> Irt >- <0 (o ^ tf) — (D — _ v> CL o O "if C >u -C _Q O O Q_ in (O — LJUBLJANA KOLODVORSKA UL. 6 Soboslikarski vzorci od najmodernejše do najpreprostejše izdelave vedno na razpolago. — Pred oddajo soboslikarskega in pleskarskega dela zahtevajte našo ponudbo. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. Cene konkurenčne Stavbno podjetje FrdllC MaNflČlČ Vič-Glince (Tržaška cesta št. 15) pri Ljubljani KOPIRA na OZALID Tajnost zajamčena O Na izdelavo se lahko počaka VINKO KUKOVEC obl. konces. mestni tesarski mojster CEL JE-L AVA Žična železnica In apnenik Zagrad pri Celju tvornice za dušik, Ruše izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, verande, stopnice, ledenice in ograje. Gradnja mostov, mlinov in jezov IVAN železno kon-stru kcijsko podjetje i n tova rn a tehtnic ter instalacija vodovodov REBEK CELJE Dolžan Franjo Celje, Za Kresijo — telefon št. 245 Splošno kleparstvo - Vodovodne instalacije -Strelovodne naprave - Izolacije streh s »Con-co« produkti - Kritje streh, zvonikov i. t. d Avtomatične sesaljke za hišne vodovode za pojačanje vodnega pritiska d. -in HERAKLIT laka gradjevna ploča,tehnički savršena, za potpunu izolaciju i zaštitu protiv vatre Novogradnja Wellisch Zagreb, Martičeva ul. Načrt arh. prof. Dragutin Ibler Izvedba: Gradjevno preduzeče ing. Kaiser & Seger, Zagreb Pri ovoj gradnji upotrebljeno je preko 8 vagona Heraklit-ploča za unutarnju izolaciju betona, vanjskih zidova i za izgradnju medjustijena Konstrukcijski crteži, preporuke, kao i ostale tiskanice dobiju se kod ovlaštenih Heraklit-zastupnika: »Material« trg. dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 36 Julio Deutsch, Zagreb, Miramarska cesta 20 Schomann & Bauer, Novi Sad »Ogrev«, Beograd, Karadjordjeva 4 M. Bettiza i sin, Split <31 - < m r~\ < - QL U w LU < CO m z Dč. O Cl u O CL Z 3 O - < . t/) m > „ UJ 3 > 2 < ž o; D V Z O ^ o CL Ot uj CL _J _ IVAN GENUSSI PLESKARSTVO LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10 Stuermanova premična okna, državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, vile, šole, sanatorije 1.1, d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 SPLOŠNO MIZARSTVO Vižmarje 84 p. St. Vid nad Ljubljano Kvalitetna izvršitev vseh mizarskih del Jugosl.el.d.d. Brown Boveri podružnica Ljubljana, Dunajska cesta št. 12/1 — Telefon 2442 Izvršuje moderne inštalacije, električne centrale in vse ostale električne naprave. Dobavlja elektromotorje, generatorje, parne turbine, vse električne aparate in prvovrsten inštal. materijal. Lastna delavnica za vsa popravila in montažo vseh modernih stikalnih plošč. Stikalna plošča transformatorske postaje Kranjskih deželnih elektrarn v Črnučah 0) .c H- i 1X3 > I ID <0 n C u> <0 O a • 25 10 -V p Q _i C/l t_ M o ič JC k ID si 3 E i— C U k_ Q) XI o o H— 'U ro CO C > C ID m fD o 00 Z H— o. I. Transformatorska postaja na Črnučah je zgrajena v polnem železobetonu, torej brez vsake uporabe lesa. K temu koraku je gradbenika prisililo več činjenic, predvsem pa montiranje strojev, nameščenje mnogih celic in odprtin za kable, zlasti pa sama konstrukcija stropa, ki je interesantna radi velike razpetine nosilcev. Izvršitev je potekala normalno in vsa gradbena dela so bila pravočasno dokončana. -C d) >u (D C sz * ID 'c C cn 10 ID — .Q o p CL —i t— J£ ro k Os 3 T— 'c u ID 0 n > 0 J* C ID (5 0 tO Z Cerkev zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta. Izvršena je tako, da na-pravlja ugoden vtis na vsakega obiskovalca. Pazilo se je na detajle in na harmoničnost cele zgradbe. Cerkev je dostopna tudi s hodnikov hiralnice, tako da se lahko prinesejo tudi bolniki k službi božji. Kletni prostori cerkve so preurejeni v gospodinjske prostore, t. j. obednice, umivalnice itd. Uporabljal se je samo soliden, izbran materijal. KEIM - OVIM MINERALNIM BOJAMA jer one su nerazorive, one odolijevaju svakom ne-vremenu, one su nepromjenljive na sunčanom svjetlu, a dadu se stalno prati vodom. Iskušane kroz 50 go-dinal Boja se s Ijepkom kemijski spaja i tvori s pod-logom jedinstveni kremen. Kvalitativno najsavrscnljl nalič la crkve, školo, bolnice, kupallšta, kuhinje, pivo-vare, mljekarne, tvornlčke dvorane, nastambe I t. d, Jedina tvornica: INPUSTRIEWERKE LOHWALDA.G., Lohwaldb. Augsburg Zastupstvo za Dugoslaviju: ING. MILAN BOJAN, ZAGREd, PETRINJ3KA ULICA 5 Telefon broj 41-03 MIZARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. VIŽMARJE p. St. Vid nad Ljubljano Telefon št. 13 -K Stavbne, pohištvene in pisarniške oprave, po načrtih arhitekta. Stalna zaloga pohištva -X POSETITE NAŠ PAVIUON NA UUBUAN. VELESEJMU ALBERT ŠPELETIČ LJUBLJANA EMONSKA C. 25 .....CD VZORCI NA VPOGLED O CENE KONKURENČNE C/5 Neumestno je, sklicevati se na čut, ko rešujemo vprašanja »kako« in »kaj« v sodobnem stavbarstvu. Stavbna tradicija in stremljenja sodobnega arhitekta značita protislovja, ki so večja kakor način gradnje barke po navodilih sv. pisma v primerjavi z gradnjo sodobne podmornice. Ing. arch. Dragutin Fatur Arch. Branislav Kojič, Beograd VILA NA TOPČIDERSKOM BRDU Zgrada je namenjena maloj obitelji od tri lica. Prizemlje podeljeno je ovako: pret-soblje sa garderobom i lavaboem, hala sa stepeništem za sprat, zimska bašta na južnoj strani, trpezarija i soba za muziku. Izmedu pretsoblja i trpezarije nalazi se soba iz koje se silazi u suteren ka svima sporednim prostorijama. Stakleni zidovi, prirodno, leti se spuštaju u suteren te je na taj način bašta potpuno otvorena. Sve prostorije u prizemlju su vezane medusobno velikim otvorima tako da čine jednu representativnu celinu. Na spratu ima dve spavače sobe, kupatilo, oblačionica i nad trpezarijom terasa za sunčano kupatilo. Na samome krovu je pokrivena terasa, od koje se preko Topčiderskog Arch. Vila na Topčiderskom brdu Branislav Kojič, Beograd Arch. Branislav Kojič, Beograd Vila na Topčiderskom brdu brda, ovog dugog grebena koji se blago spusta ka Savi, pruža najširi pogled sa jedne strane na Beograd, a sa druge na Košutnjak. U pravcu Košutnjaka okrenute su i sve ostale terase i glavne prostorije zgrade. Gradnja je predvidena od armiranog betona. Arch. Branislav Kojič Vila na Topčiderskom brdu Osnova prizemlja whdw Arch. Branislav Kojič, Beograd Vila ing. A. G—ča, Beograd Perspektivna slika Arch. Branislav Kojič VILA ING. A. G—CA, BEOGRAD Zgrada se nalazi na Topčiderskom brdu sa lepim izgledom na Beograd i Košut-njak. Sem glavnih prostorija za stanovanje ima tu još i širokih terasa, koje treba da iskoriste taj specijalni položaj odakle se pružaju daleke perspektive. Glavne prostorije, kao što su ulaz, trpezarija, hala, soba za rad gospodina i sporedne prostorije nalaze se u prizemlju, dok su na spratu samo dve spavače sobe, kupatilo i garderoba. Arch. Branislav Kojič, Beograd Vila ing. A. G—ča, Beograd Osnova prizemlja Arch. M. Baylon, Sarajevo Vila G. V. Delaviča u Sarajevu Arch. Mate Baylon, Sarajevo VILA G. V. JELAVIČA U SARAJEVU Vila je sagradena na zemljištu, čiji nivo je za 4 m viši od nivoa ulice. Pred vilom je ostavljen vrt dubine 16 m te je na taj način sama zgrada potpuno izolovana od ulič-nog prometa. Ovu činjenicu treba naročito podvuči. Krajnje je naime vreme, da več odbacimo stari tlocrt naših gradova, koji gomila zgrade na jednom mestu, a ulice su onda tesne, pune žagora in larme, smrada po bencinu i prašine. Dok ne stignemo, da bude i kod nas tlocrt grada po načinu tlocrta amerikanskih velegradova, gde raščlanja-vanje fasade dozvoljava pristup suncu, a od 14 etaže na više vlada potpun mir i čisti vazduh, dotle je ovaj tlocrt za nas najpodesniji. U prizemlju su smještene sve dnevne prostorije, a u prvom katu spavače sobe. Središte dispozicije čini prostrani trem sa galerijom u gornjoj etaži. Stepenice trema su izradene od slavonske hrastovine, dok su ograde i oblaganja zidova od politirane kavkaske orahovine. Arch. M. Baylon, Sarajevo Vila G. V. Jelaviča u Sarajevu Tlocrt prizemlja i kata POI1EMIIE i situacija : 1 qAQD./ULAI/ 2 HALL 5 BADNAS. i, SALOM 3 J E D Ac A 6 PnipnEMA/lZLA-V 7 KUHIMJA 8 SPREMA 0 CL. K at: 10 VALERIJA , 11 SPAV. S. KCERI 17 J PAV. J. RODITELJA 13 SPAV. S JIMA 1H KUPAOMA 15 GARDEROBA 16 POrlOČ-MA S. 17 iLUIAVKA Arch. M. Baylon, Sarajevo Vila G. V. Delaviča u Sarajevu Galerije Arch. M. Baylon, Sarajevo Vila G. V. Delaviča u Sarajevu Hall Arch. Branko Krstič, Beograd Stanbena zgrada ge. Delenič, Beograd f A i Arch. Branko Krstič STANBENA ZGRADA GE. JELENIČ, BEOGRAD Zgrada ima tri sprata sa po dva stana za izdavanje. Unutarnja oprema je vrlo lepa i solidna. Fasada sa ulice je do prizemlja teranova, a deo prizemlja od prirodnog crnog mermera. Reljefi na fasadi od veštačkog su kamena. Sa-svim obična osnova želi da ispuni sve uslove, koji se danas traže u Beogradu sa strane ki-rajdžija. Arch. Branko Krstič, Beograd Stanbena zgrada ge. Delenič, Beograd Trocrt prizemlja Reljef na stanbeni zgradi ge. Delenič, Beograd Arch. Branko Krstič, Beograd Stanbena zgrada ge. Delenič, Beograd Detajl fasade s reljefom Detajl reljefa na stanbeni zgradi ge. Uelenič, Beograd Iz predgovora knjige arch. B. Maksimovič ..Problemi urbanizma" PROBLEMI URBANIZMA Novi Gradevinski zakon ima svrhu da razvitak naših gradova, i naselja uopšte, uputi boljim i pravilnijim putem. Savremena konstrukcija novog zakona daje nam razloga da verujemo da če ta svrha biti postignuta. Medutim, ne treba precenjivati moč samih zakonskih odredaba: zakon je tu da uzme u zaštitu dobru volju i zdravu ideju; da omoguči sprovodenje njihovo u delo; no zakon još ne znači akciju: — treba prvo da postoji ta dobra volja, da se pojavi interesovanje i dovoljno razumevanje za stvari o kojima se u zakonu govori. Bez toga može se desiti da efekat Gradevinskog zakona ne bude onako snažan kakav bi morao biti. U poslednje vreme pokazuje se kod nas šire interesovanje za pitanja gradskog uredenja. U Beogradu postoji oko deset društava koja rade (istina samo idejno) na uredenju i ulepšavanju pojedinih krajeva. Ali treba raditi i dalje, treba stvarati i izvesno obrazovanje, izvesnu kulturu u urbanističkom smislu. A tu se odmah javlja pitanje: koji put treba izabrati kao najpodesniji za širenje savremenih urbanističkih shvatanja? Na strani se u tu svrhu organizuju izložbe na kojima se glavni problemi savremenog urbanizma izlažu na konkretan, jasan i ubedljiv način. Amerika stvara propagandnu literaturu specijalno radi obaveštavanja svojih gradana, pa se o urbanizmu govori i po školama. Najzad, nedavno je u Nemačkoj ostvaren i veoma informativan film radi širenja pravilnih pojmova o tome kakav treba da bude grad budučnosti. Svim tim želi se u glav-nom jedno: da se utvrdi i jasno dokaže veliki značaj koji danas ima praktično sprovodenje savremenih principa urbanizma za sve grane današnjeg društvenog života i za svakog pojedinca ponaosob. Zeli se da svakome bude jasno! Da savremeni urbanizam teži tome da stvori u gradu i na selu bolji, zdraviji i pri-jatniji život. Da ta nauka ide za tim da racionalizuje važne funkcije koje su u vezi sa stanovanjem, radom, saobračajem i razonodom (ušteda u radu, vremenu i novcu). Da če od pravilnog shvatanja savremenih principa urbanizma u mnogome zavisiti napredak naših gradova i naše privrede, zdravstvenost i kultura našeg stanovništva. Arch. Branislav Kojič, Beograd Vile za umetnike, Beograd Da svaki rad na gradskom uredenju treba da bude zasnovan na naučnom prouča-vanju organizma gradskog, a da je često mnogo bolje ništa ne učiniti na uredenju grada nego raditi samo radi toga da se vidi da je nešto radeno. Arch. B. Maksimovič. Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mestni dohodarstveni urad — situacija MESTNI DOHODARSTVENI URAD Vedno živahnejši promet razvijajočega se mesta Ljubljane zahteva novih javnih zgradb, ki ne bodo ustrezale samo momentanim potrebam, nego bodo tudi mogle računati z večjimi potrebami v bodočnosti. Dosedanje poslopje dohodarstvenega urada na Gosposvetski cesti, na eni najprometnejših žil, ki vodi iz Gorenjske v Ljubljano, je Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mestni dohodarstveni urad — talni načrt prizemlja Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mestni dohodarstveni urad — talni načrt 1. nadstropja postalo pretesno, da bi uradi mogli vršiti svojo dolžnost tako nemoteno, točno in hitro, kakor želi občinstvo. Zato se je vzelo v pretres vprašanje zidave novega poslopja. Nova zgradba je situirana na oglu Gosposvetske in Bleiweisove ceste. Pri projektiranju se je arhitekt moral ozirati poleg stvarnih potreb, katerim poslopje služi, tudi na milje; nova zgradba ne sme ostati osamljena, temveč mora tvoriti z vsem okolišem harmonično zaokroženo arhitektonsko celoto. Ker meji poslopje obstoječo stavbno črto ob evangeljski cerkvi in kolizeju, je pomaknjeno dokaj nazaj in se radi tega Gosposvetska cesta razširi za 35 m, kar povsem zadostuje za razbremenitev naraščajočega prometa. V cestni osi nastane razbremenilni Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mestni dohodarstveni urad — talni načrt 2. in 3. nadstropja Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mestni dohodarstveni urad — perspektiva otok, ki deli promet na levo in desno. Da je na ta način ostal kolizej v stavbni črti, je važno predvsem zato, ker še tekom treh generacij ni nikakih izgledov, da bi se *to poslopje porušilo. Obenem je vključeno v novi projektirani stavbni blok. Poudarjeno je dobro zasnovano pročelje, zakriti pa sta neestetsko učinkujoči stranski fasadi. V celotni izzidavi bloka je predvideno povišanje kolizeja v prednjem delu za eno nadstropje. Krajni deli fronte celotnega kompleksa so po projektu za etažo višji kakor sredina, s čemer je dosežena harmonična razgibanost v celotni arhitektonski zasnovi. Takšen regulacijski načrt omogoča na realen in primeren način preureditev kolizeja, ki danes ne nudi najlepšega izgleda za razvijajoče se mesto. Celotni gradbeni program je razdeljen v tri etape. Prva etapa obsega zazidavo ogelne hiše, ki vsebuje v pritličju pisarne dohodarstvenega urada in dva trgovska lokala s skladišči v podzemlju, v prvem nadstropju pa izključno uradne pisarne. Višja nadstropja zavzemajo stanovanjski prostori. Druga etapa obsega dozidavo v celotno fronto ob Bleiweisovi cesti. Tu so stanovanja in rezervne pisarne dohodarstvenega urada, ki se lahko oddajajo v najem. Tretja etapa je zidanje skladišč v ostalem delu parcele. Ker stavbišče v svojem nivoju zelo varira napram cestni normali, je potrebno izkopavanje odnosno odkopavanje nasutega materijala do raslih tal, kar je izkoriščeno za napravo dvojnih kleti, ki bodo služile kot javna skladišča. Arch. Dosif Najman ZAVOD ZA IZRADU NOVČANICA NARODNE BANKE NA TOPČIDERU KOD BEOGRADA Celokupno postrojenje postavljeno je na terenu od preko 5 ha kraj obale topči-derske reke, sa brežuljkom u pozadini. Pored glavne fabričke zgrade ima još elektro-kalorična centrala, dve zgrade za vratare, po tri zgrade za radenike i za nadzornike, dve zgrade za upravnika i pomočnika, dalje garaža i zgrada za kerove. Glavna zgrada zauzima prostor od 2000 m-'; postavljena je glavnom fasadom ka severu i vezana industrijskim kolosekom za stanicu Topčider. U njoj se nalaze sva potrebna odeljenja za štampanje i čuvanje novčanica (trezori). Konstrukcija je od armi-ranog betona sa ramovima, jer je potreba iziskavala dosta velike raspone (10-05 m) bez oslonca; korisno opterečenje se kretalo od 1250 do 2500 kg/m2. Da vute ramova ne bi smetale na unutrašnjoj strani zida, ove su izbačene spolja na fasadu te čine veoma originalnu sliku. Pri arhitektonskoj kompoziciji vodilo se računa o što večoj doslednosti unutarnjeg rasporeda i konstrukcije, što se može osetiti i na samoj fasadi: stepeništa su naglašena, vute ramova jasno vidljive, a kula kao naglasak glavnog ulaza u isto vreme služi i kao rezervoir za vodu i t. d. Elektro-kalorična centrala projektovana je tako, da striktno odgovara svima njenim potrebama. U njoj ima prostor za tri lokomobile od po 150 HP sa kuplovanim generatorima, postrojenje za centralno grejanje glavne zgrade sa isko-riščanjem pare iz lokomobila. U elektro-kaloričnoj centrali nalaze se još akumulatorska baterija, transformatori i glavna šalterska tabla. Pored ovoga smešteno je tu i kupatilo za radenike sa dovoljnim brojem kada i tuševa. Ostale su zgrade projektovane i postavljene tako, da odgovaraju što bolje svojoj nameri. Arch, Dosif Najman, Beograd Zavod za izradu novčanica Narodne banke u Beogradu Pogled iz avijona Arch. 3osif Najman, Beograd Zavod za izradu novčanica Narodne banke u Beogradu Glavna zgrada Arch. ]osif Najman, Beograd Zavod za izradu novčanica Narodne banke u Beogradu Elektro-kalorična centrala - Pogled sa glavne šalterske table na mašinsku salu Generatorji in elektro materijah Brown-Boveri Arch. Dosif Negativno izražanje o izgledu sodobne stavbe temelji na plehki blebetavosti ne-opredeljive psihe, ki uporablja neodvojeno avtomobil poslednje na trg postavljene znamke in priznava, da je uporaba avtomobila iz devetdesetih let možna le še za pustni korzo. Stvarna utemeljitev sodobne stavbe je zahteva, ki ji je ustreženo. Gradnja v tradiciji predvojnega stavbarstva je kaprica »denarnega mogotca« s praznim žepom. Domišljavost kot povod osnove stavbe je krvoskrunstvo, ki se maščuje že na nerojenem zaplodku osnove. Ing. arch. Dragot. Fatur, Ljubljana - Skica Zavod za izradu novčanica Narodne banke u Beogradu Elektro-kalorična centrala - Mašinska sala Generatorji in elektro materija!: Brown-Boveri Najman, Beograd Ing. arch. Dragutin Fatur NAJEMNO STANOVANJE Razvoj stavbarstva je združen z mnogimi ovirami, ki vzpenjajočo se razvojno linijo lomijo, trgajo, zasekavajo, ali jo horizontalno usmerjajo, tako da je krivulja pestra slika vsega socijalnega življenja in hotenja vsake dobe. Vsak projekt in vsaka izvršitev izražata skladnost zahtev arhitekta in stanovalca, odnosno hišnega gospodarja. Največkrat tiha, ali pa tudi očita borba med zahtevo, željo in možnostjo izvedbe odnosno prilagoditve danim razmeram uničuje mehkobo ustvarjajočega duha in ojačuje borbeno naravo v samoniklo, diktatorično stvarnost. Arhitekt, upoštevajoč vse zahteve sodobne tehnike, higijene in estetike v zdravem, zračnem in svetlem bivališču sodobnika, zadene na odpor zato, ker stavbni gospodar odnosno gospodarica, ki se samo ob sebi umevno oblači po najnovejši modi, zahteva projekt v duhu tradicije in konservativnosti. Dualizem različnih svetovnih naziranj se točno odraža v eksterijerju kakor interi-jerju. Dualistično naziranje opirati na finančne prilike je neprikladno in neumestno, ker je cena izdelka ista pri neizrečno mnogobrojnih oblikah. Najgenijalnejša zamisel arhitekta v smeri sodobnega stanovanja postane klavrno Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Kot dnevne sobe lastnega stanovanja Mizarsko delo: Rok Berlič Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Kot dnevne sobe lastnega stanovanja Mizarsko delo: Rok Berlič umetničenje, ako svojstvenim zahtevam ustrezajoče bivališče opremi stanovalec s pohištvom dvomljive vrednote in bazarskega tradicijonalnega izdelka. Pred vselitvijo je stanovanje v vseh odtenkih v prijetnem sorazmerju, svetlo in zračno, izraža temeljito premišljen talni načrt, tako da omogoča vso udobnost, enotnost in enostavnost, ki je daleč od vse navlake v stanovanjskih in gospodinjskih prostorih. Po vselitvi bivališča ne prepoznamo; nad njim sta vznevoljena arhitekt in stanovalec. Bivališče vzbuja tesnoben občutek, ker je mračno in zatohlo; neumljiva težina do-muje v vseh prostorih. Lastnik in posetnik izbegavata neprijetno domovanje ter dihata osvežujoče in svobodno šele, ko vrveči cestni živelj zabriše mučen vtis stanovanja, flh Izvor disonance je neprikladna oprema. Stanovalec radi danih gmotnih razmer, radi napačne štedljivosti, radi prirojene konservativnosti ali muhavosti priložnostnih svetovalcev ni opremil novega stanovanja z odgovarjajočim pohištvom po nasvetu arhitekta, temveč je napolnil stanovanje z mo-biljarom dvomljivega izvora, a opremljenim z mnogobrojnimi pripomočki za zbiranje prahu in nesnage. Da si gospodinja prihrani čiščenje vseh mogočih okraskov pohištva, je treba zastreti okna, ker v polni dnevni luči vzbuja nesnaga neestetične občutke, a v mračnem prostoru učinkuje kot okrasna patina. Te slike bivališča ne more biti vesel lajik, še manj arhitekt, ker še tako genljalna zasnova ne dosega uspeha. Arch. Ivo Spinčič, Ljubljana Soba gospoda Kamin: Šamotna opeka. Obloga: Okume. Mizarsko delo: Naglas, Ljubljana Rešitev problema ugodnega domovanja je borba za napredek, borba neukrotljive tvorne sile z lenobno psiho tradicije in profaniranega konservatizma. V dobi popolne proletarizacije vseh stanov si nomadski najemnik ali podnajemnik stanovanja ne more vsakega četrt leta omisliti novega pohištva in ostale stanovanjske opreme, da zadosti takozvani kaprici arhitekta. Zabavljanje nad nepravilno zasnovo stanovanja in nezmožnostjo arhitekta je prikladnejše, ker misel, da stanovanje ni bilo ustvarjeno za počitek nomada, je odurna in žaljiva za najemnika, ki profanira stanova-lišče v podaljšano cesto. V danem materijalnem položaju se stanovalec vseli z razpoložljivim pohištvom, to je pohištvom, ki sta ga s trudom nabavili najmanj dve pokolenji, če pa primanjkuje kak kos, se le-ta nabavi po šabloni v bazarju. Arhitektov trud, da dobi stanovanje dovršeno estetsko obliko, je neploden, ker estetika stanovanja zahteva kulturo stanovalca. Razen pohištva dičijo najemno stanovanje še razne krasote, ki so značilne za uvod v stanovanjsko kulturo. Mize in omare so obložene z neopredeljivo šaro, ki predstavlja dobitke tombol, srečolovov in spominkov, po stenah vise tradicionalne banalne slike ter fotografije raznih slovesnih prilik, ki značijo mejnike v življenju najemnika, odnosno znanega ali neznanega sorodstva. Okna morajo biti zastrta z neprodirnimi zavesami, ker odvišna dnevna svetloba, posebno še solnce odvzame skrbno urejeni in posamezniku tako omiljeni opremi ves sijaj. Zatohlega stanovanja ni ločiti iz množice malomeščanskih bivališč, čeravno se nahaja v novi stavbi, grajeni po dobro proučenem talnem načrtu. Med arhitektom in stanovalcem obstoji nepremostljiv prepad. Najidealnejša zamisel arhitekta je uničena radi perečega najemninskega vprašanja in razpoložljivih denarnih sredstev, radi prirojene konservativnosti najemnika in lažne samohvale stavbnega gospodarja ob sestavi projekta. Moda je vseskozi progresivna, obvlada vsa polja obrti, industrije in okusa, le v obravnavanju sodobnega stavbarstva je do skrajnosti konservativna. Izraz malega meščana, ki je plod francoske revolucije in devetnajstega stoletja, ne more prikriti maska izraza socijalne dobe. Odpoved egoistično-materijalni nasladi v prid trdemu delu sploš-nosti in podrejanju egoističnih nagnjenj v dobro celoti so prevelike žrtve za eno samo generacijo. Stopnjevana socijalna borba ustvarja novo psiho, ki se zadovoljuje z dobrinami dela ter potrebuje v domovanju le najnujnejšo opremo, ki je vezana in nepremakljiva v prostoru ter je v skladu z okolico. Eden kakor vsi — vse v harmonični celoti, vnaprej zasnovani in točno izvajani, brez napačnega egoizma in hlastanja po zlatu. Arhitekt in stanovalec — to je borba, ki obeta prerojenje in podvig stanovanjske kulture. Arch. Ivo Spinčič, Ljubljana Soba gospoda Kamin: Šamotna opeka. Obloga: Okume. Mizarsko delo: Naglas, Ljubljana Arch. Ivo Spinčič, Ljubljana Soba gospoda Kamin: Šamotna opeka. Obloga: Okume. Mizarsko delo: Naglas, Ljubljana Ing. arch. Dragutin Fatur ARHITEKT IN NAROČNIK Pomanjkljiva, nesolidna, odbijajoča ali povprečno dolgočasna zunanjost očituje slično notranjost. Kakor sodimo človeka po zunanjosti, njegovem obrazu, rokah, drži in hoji, tako nam stavba s svojim eksterjerjem točno izraža interjer — ki naj bo dom človeka. Raznolike struje v sodobnem stavbarstvu begajo naročnika. Šele arhitekt najde kot zaupnik in svetovalec gospodarja izhod iz labirinta tradicionalnega-konvencionalnega naziranja ter izpodbije nesamostojnost in samopašnost posameznika, ki skuša z neutemeljenim terorjem v rodbini upravičiti svoje neopredeljeno stališče v družbi. Mirno sožitje, utemeljeno po dnevnih potrebah in medsebojnem spoznavanju ter toleriranju danih značajev, naj bo osnova doma, kjer vsak član rodbine najde svoj kot, svoje razvedrilo in odpočitek. Gospodinja je nedvomno središče rodbine in vsega njenega obstoja, zato mora skrbeti, čeravno dostikrat s samozatajevanjem, za dobrobit vseh rodbinskih članov. Stremljenje uveljavljanja kolektivizma v gradnji in oblikovanju rodbinskih enot je neumestno, ker uničuje individualno stremljenje posameznika. Potrebna je močna volja gospodinje in nežni čut žene v svrho dokaza in uveljavljanja volje po lastnem domu, ki odgovarja dani psihi in ne sliči stotero drugim. Zahteva v najemnem stanovanju je popolno protislovje v stvarjanju lastnega doma. Umevno je, da ne sme stavbni gospodar vsega bolje vedeti kakor arhitekt, ne sme vsiljevati arhitektu želja in zahtev, ki presegajo dano možnost in finančno podlago, ker lahko nastane v uresničevanju želja neugoden položaj, ki ga naročnik v svojem zaletu malokdaj pripozna in zvrača krivdo na arhitekta ali naročnika. Graditi stavbo po dogovoru z graditeljem brez sodelovanja arhitekta kot strokovnega svetovalca in prepustiti podjetniku in obrtnikom, da grade in sestavljajo stavbo, kakor vedo in znajo, po prosti volji, kakor ravno nanese prilika boljšega zaslužka, je stvar okusa naročnika, ki navadno naknadno obžaluje storjeno pogreško. Celotna zasnova meščanske rodbinske stavbe je možna le po smotrenem presojanju danih razmer med naročnikom in arhitektom, ki s svojo estetsko in tehnično miselnostjo omogoča reševanje vseh, tudi najintimnejših rodbinskih vprašanj. Nikakor ni umestno iz napačne sramežljivosti ali iz katerihkoli drugih vzrokov prikrivati arhitektu dejansko stanje, ker le iz poznavanja psihe naročnika lahko arhitekt ustvari individualno odgovarjajoče delo, kajti dom, ki ga gradi, je namenjen naročniku in ne splošnosti. Arch. Osolin, Ljubljana Kamin v Kmetski posojilnici Kamnoseško delo: Vodnik. Kovinsko delo: 3ugoindus Mizarsko delo : Naglas, Ljubljana RAZSTAVA SLIK — MESTNI TRG 25 V počaščenje velikonočnih praznikov je g. A. Kos preuredil svojo razstavo ter dal kupcem in umetnikom novo priliko, da tudi oni proslavijo vsak po svoje Veliko noč. V prednji sobi so nameščena po večini grafična dela, risbe, akvarele in monotipije (S. in H. Šantel, Cargo, Smrekar, Slapernik, Inkiostri). Druga soba: Poleg nekih še s prejšnje razstave znanih del (Dolinar, Franke, Zupančeva, Jakac, Zupan, Smrekar, Piščančeva, Sirk, Vavpotič, Gorše, Košir, A. Šantlova) so nove slike S. Šantela, Gašparija in majhna kolekcija spretnega in zelo gibčnega slikarja Cudermana. Tretja soba: Vavpotič, Tratnik, Globočnik, Jama, Košir, Slapernik, Jakopič, nekaj novih Klemenčičevih zimskih pokrajin, Cudermanova »Madona« in »Ples« in več pokrajin s Posavja od nadarjenega in večje pozornosti vrednega slikarja F. Pavlovca. Velika noč je pred durmi in tudi jaz bi jo rad praznoval. Potic ne bo pri nas, predrage so rozine, pravijo doma. Si bom pa privoščil nekaj slik — plačam jih kasneje — saj veste — kriza. Svoje oljnate prepuščam onim, ki se na slikarijo kaj razumejo. Cudermanovo »Madono« si je bržkone vzela na piko »Narodna galerija«, odkar se je vrgla na stare mojstre. Goršetovo leseno »Materinstvo« je za moje skromne ambicije pretežko. Naj jo ima mestna občina, saj je — kakor se govori — namenila velike denarje za umetnost. Glej ga spaka! Pavlovčeve »Pirnče« mi je pravkar nekdo pred nosom odnesel. No — si bom pa vzel Klemenčičev »Zimski motiv iz Kozarij II«. Jamo si grem poiskat v paviljon, kjer je večja izbera. Zdaj pa po isti poti nazaj, po kateri sem prišel. Tam iz kota me gleda kaj zapeljivo Goršetova Mirkuca; kar ponuja se mi. In Cudermanovi pajaci so tudi prijazni, in mikavna je majhna debela perica. Pa kaj bi bil človek tako požrešen — naj ostane še kaj za druge. Iz prednje sobe ruknem mimogrede še Inkiostrijevo »Ljubljano« — potem pa zbogom in vesele pirhe. R. Jakopič. Miha Maleš, Ljubljana Kristus - skica Ante Gaber UMETNA OBRT »Arhitektura« bo odslej objavljala tudi izdelke naše narodne umetnosti in stare obrti, ki so kakorkoli porabni v sodobnem stanovanju, predvsem seveda za dekoracijo in poživljenje vitrin. Preverili se bomo, da domači predmeti delujejo prav tako učinkovito kakor znamenite tuje dragocenosti. Pomagajmo tudi našim do zasluženega slovesa! Belokrajinski pirhi so dveh vrst, namreč pisanice, ki jih vidimo na sliki in so na način batika, torej s pomočjo voska »popisani« z raznimi barvami, ali pa risanke, kjer so v enobarvne pirhe z nožičem vrisani razni ornamenti in napisi. Najlepše risanke imajo Beneški Slovenci ter jih čedno zbirko hrani Etnografski muzej v Ljubljani. Iz bidermajerske dobe je pa po skrinjah mestnih hiš in tudi po Marijinih oltarjih redko obiskovanih cerkvic še nekaj ljubko poslikanih samostanskih pirhov, ki so navadno poviti s srebrno strunico in okrašeni z nežnimi svilenimi pentljami za obešanje. Tudi lepa, z rubinastimi linijami dekorirana steklena košarica je bila baje izdelana v neki belokrajinski mali steklarni. Ivo Gogala — Fotoklub Ljubljana Dana Pajnič, Ljubljana Keramika Najbolj smo vajeni dekorirati prostore s keramičnimi izdelki, ki med njimi že od nekdaj zavzemajo najčastnejše mesto naše stare majolike pa tudi takozvani »ljubljanski porcelan« iz Zoisove tovarne ter fajansa iz Liboj. Posamezni slikarji so šele v začetku XIX. stoletja napravili nekaj načrtov za keramiko, dokler ni bila na Tehniški srednji šoli ustanovljena Keramiška šola pod vodstvom češkega mojstra Berana in s sodelovanjem G. A. Kosa in Franceta Kralja. Med njenimi absolventi se je najbolj uveljavila Dana Pajni-čeva, ki smo objavili že več njenih del. Vsa njena dela se odlikujejo po originalnosti in mirnih, materijalu primernih oblikah ter apartnih barvah dekorja. V splošnem je naša moderna keramika taka, da nam ne bi bil več potreben uvoz, če bi se naša publika dala preveriti, da estetska vrednost domače karamike ne zaostaja za tujo. Dana Pajnič, Ljubljana Kot dnevne sobe Pravilnik h gradbenemu zakonu (z dne 16. junija 1931 št. 133/XLII 294) za mesto Ljubljana. Klub arhitektov v Ljubljani je naslovil poseben dopis na župana mestne občine ljubljanske, da preda gradbeni pravilnik pred končnoveljavnim sprejemom v javno disku-zijo prizadetim strokovnim krogom. V založbi revije ,ARHITEKTURA' Izide knjiga OPREMA vezana v platno, tiskana na umetn. papirju na 120 straneh v velikosti 22 28 cm, opremljena z nad 250 slikami o sodobni stanovanjski kulturi naše zemlje, z opisi in konstruktivnimi skicami. VSEBINA: Uvod - Principi stanovanjske kulture -Lastno ali najemno stanovanje - Stanovanje -Gospodinja - Oprema - Naročnik - Arhitekt -Obrtnik - Medsebojen odnos - Umetna obrt v mizarstvu - Tehnologija gradiv stanovanjske opreme - Predprostori - Dnevni prostori - Prostori za delo - Prostori za razvedrilo - Prostori za odpočitek - Toaletni prostori - Gospodinjski prostori - Cvetlice v stanovanju - Posamezne mobilije v zasnovi in izvedbi Knjiga ,OPREMA' stane v predplačilu Din 120'—, po izidu Din 150"—. REZULTAT KONKURSA ZA IDEJNE SKICE TURISTIČKOG DOMA NA IRIŠKOM VENCU Danas je završeno ocenjivanje idejnih skica za turistički dom na Iriškom Vencu u Fru-škoj Gori. Na raspisani konkurs Turističkog društva FRUŠKA GORA prispelo je 33 načrta. Ocenivački sud, posle iscrpnog i svestra-nog pretresa i ocene, nagradio je: 1. PRVOM NAGRADOM (od 5000 dinara) načrt pod geslom »KONAK«, čiji je autor Marijan Ivacič, arhitekta iz Drenovaca, sa stanom u Beču. 2. DRUGOM NAGRADOM (od 3000 dinara) načrt pod geslom »WEEKEND«, čiji su autori Vilko Marinšek i Nikola Pugačev, arhitekti iz Niša. 3. TRECOM NAGRADOM (od 1500 dinara) načrt pod motom »22«, čiji je autor dr. ing. arch. Dubovy Jan iz Beograda. Sem prednjih nagradenih, još su otkuplje-ni radovi pod geslom »ŠPORT« nepoznatog autora iz Ljubljane, a pod geslom »VENAC« nepoznatog autora iz Praga. U nedelju 17. aprila ove godine biče u prostorijama novosadske Trgovačko-industrij- • V^e: 75 po Kristusu se je uporabljala ta rimska kopalna peč. Pet sužnjev je bilo po cele ure zaposlenih s pripravo tople vode. Danes zadostuje samo zasukati pipo na VAILLANT AUTO-GEYSER in že je topla voda tu, a ne samo v kopalnici temveč tudi v kuhinji, spalnici i. t. d. Podrobna navodila in prodaja po plinarnah in strok, delavnicah Samotna tovarna Celje izdeluje normalne in fa-conske šamotne in dinas opeke, samotno malto, špecijalne pekarske plošče, ognja varna dimniška vratica itd. Zahtevajte cene in vzorce! Specijalno soboslikarstvo Letnar Ivan Langusova 18 ^^ Marmontova 21 Novodospeli najnovejši vzorci — Kvalitetno delo ske i zanatske komore otvorena izložba svih prispelih radova, koja če trajati do 24. aprila o. g. zaključno. — Ulaz na izložbu je bes-platen. Turističko društvo FRUŠKA GORA poziva sve svoje članove i ostalo gradanstvo, da ovu izložbu svakako poseti. Podneseni radovi su vrlo interesantni i zaslužuju pažnju. Po završetku izložbe pristupiče se na osnovi nagradenih radova izradi detaljnih skica, dok se nenagradeni i neotkupljeni načrti stav-Ijaju na raspoloženje njihovim autorima. Zidanje doma izvršiče se još u toku ove godine, tako, da če se njegovim podizanjem i grad Novi Sad i cela okolina Fruške Gore dobiti jednu preko potrebnu i korisnu socijal-no-higijensku ustanovu. »Treba znati«, problemi savremene arhitekture, priredil Stjepan Planič, opremil Ernest Tomaševič. Samozaložba, Zagreb, 1932. Tiskala Jugoslovenska štampa d. d. Knjiga je zajela, kot že sam naslov pove, probleme sodobne arhitekture v osnovi in odgovarja v izčrpni obliki na vprašanja, ki so v današnji arhitektonski tehniki aktualna. Tozadevne smernice domačih arhitektov odgovarjajo na vprašanja, kako spraviti v sklad arhitekturo s principi ekonomije in racionalizira-nega življenja. Iz dela odseva velika borba in napor sodobnega arhitekta, ki hoče svoje delo včleniti v življenje kot najboljši in dobi popolnoma odgovarjajoči faktor. Med pestrim gradivom, ki ga knjiga prinaša, zavzemajo najvidnejše mesto projekti. Projektirane so izključno utilitarne zgradbe, in sicer: bolnice, šole, športne dvorane, stadioni, higijenski zavodi, zgradbe za državno administracijo, pošte, teatri, regulacije teras, kopališč in mest itd. V knjigi sodelujejo s svojimi prispevki poleg urednika še sledeči arhitekti: Antolič, Denzler in Kauzlarič, Dubovy, Freudenreich in Deutsch, Hečimovič, Horvat, Ibler, Kauzlarič in Gomboš, Kojič, Kovačevič, Maksimovič, Pičman, Planič, Strižič, Welssmann, Zemljak in Zlokovič. Omenjena knjiga je vsekakor razveseljiv pojav na polju gradbene tehnike in zasluži posebno pažnjo, zlasti ker je to knjiga, s katero se lahko tudi pred inozemstvom dostojno predstavimo. Trgovina in stalna razstava umetniških slik in kipov A. KOS, LJUBLJANA, MESTNI TRG 25 ASFALTNE IN BITUMINOZNE IZOLACIJE I. Vsakemu gradbenemu podjetniku je predobro znano, kolike vsote se potrošijo v nič, ako se stavba ne zaščiti dovolj pred vlago. Pri tem pa seveda ne mislim samo podzemnih delov stavbe, temveč tudi nadzemne, kajti vlaga ne prihaja le iz tal, nego tudi v obliki padavin in radi higroskopičnih lastnosti nekaterih gradiv potom vsrkavanja iz zraka. Škodljivost vlage je očitna. Na lesenih gradivih rasto bakterije in gobe, ki srkajo svojo hrano iz lesa. S tem uničujejo les v rapidnem tempu. Mimogrede omenjam, da je les, posekan pozimi, mnogo odpornejši proti rasti gob kakor les, posekan poleti. Na vlažnem kamnu in ometu rasto lišaji in mahovi, ki se hranijo z anorganskimi snovmi in zato razjedajo gradivo. Zlasti škodljiv je soliter, ki radi izredno močnega kemičnega učinka na gradivo, skoraj bi rekli, vidno razjeda in uničuje steno. Tudi voda, ki vsebuje ogljikovo kislino — sem spadajo vse sladke vode — s pronicanjem skozi zid in svod ne vpliva blagodejno. Končno še naj omenim, da je tudi mraz temeljit in nagel uničevalec gradbenega materijala. Pri ledišču se namreč volumen telesa poveča za Vit, kar povzroča zlasti pri naglih temperaturnih razlikah pokanje materijala. Iz navedenih vzrokov je torej nujno potrebno, da preprečimo razdiralni učinek vlage. Od najdavnejših dob pa vse do danes se je kot preimenitna izolacija proti vlagi izkazal bitumen in asfalt. Glede teh dveh izrazov se je že mnogo pisalo in govorilo; pojmovne meje so jima bile često menjane. Danes je prevladala oznaka, po kateri pomeni bitumen čisto snov, v žveploogljiku topljivo substanco, medtem ko se bitumnove zmesi (pesek, prah, kamenje itd.) imenujejo asfalt. Radi tega to ime nikakor ne pritiče umetnim tvorbam in mešanicam, kot so katrani in smole. Asfaltni kamen, že v pradavnini prepojen v svojih ležiščih s kamenim oljem, vsebuje 8—13% bitumna. Iz njega dobivamo zbivni in livni asfalt. Za dela z livnim asfaltom pride predvsem v poštev zmes prahu asfaltnega kamna in tekočih ostankov kamenega olja ter vsebuje 15—20% bitumna. Naravni asfalt, nahajajoč se le na površju, ima v večji ali manjši meri primešane mineralije. Celo s topljenjem očiščen vsebuje do 45% mineralnih snovi. Njegova značilnost je izredna trdota in se mehča le pri visoki temperaturi. Vsebuje mnogo vezanega žvepla in malo parafina. Stebrovje in ostale cementne naprave je izvršila tovarna cementnih izdelkov »I S O L« SPECIJALNA PRIMES K MALTI ZA IZOLACIJE PROTI ZIDNI IN TEMELJNI VLAGI KAKOR TUDI IZOLACIJSKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA PROTI MRAZU, VROČINI, ZVOKU, KISLINAM, NUDI OGNJU I. T. D. LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA z o z LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA 18. TELEFON 2408 Razen tega imamo še bitumen, ki ga dobivamo ali potom destilacije petroleja, ali je pa sploh glavni produkt petrolejskih vrelcev. Obe vrsti nista enakovredna izolatorja proti vlagi; mnogo boljši je namreč bitumen na asfaltni bazi. Čisti bitumen se kot izolator proti vlagi porablja v najrazličnejše svrhe. Z njim lahko zalijemo špranje kamenitega in lesenega tlaka in stike cevnih vodov, z njim prevlečemo v obliki barve in laka razne predmete, ki jih hočemo obvarovati pred vremenskimi poškodbami, ali pa zvežemo izolacije in krovno lepenko, z bitumnom prevlečemo ali prepojimo nekatranirano strešno lepenko ali pa vežemo izolacijske snovi kot plutovino, šoto itd. Največ se pa bitumna in asfalta porabi za gradnjo cest in ulic. Bitumen, ki mu po pravici pripisujemo vse lastnosti dobrega izolatorja, mora biti čist do blizu 100%, ne sme vsebovati manj od 30% žvepla, a ne več od 1% parafina, da je specifična teža le do 1,000, da je skoraj brez vonja, da ima primerno konsistenco z ozirom na topljivost in penetracijo in da je čimbolj raztezen. Bitumini, ki slone na parafinski bazi in so torej produkt kamenega olja, ne pri- ALOJZ TRINK 00 TELEF. ; 28-56 D < > >2 t- LU t) W O! W C* Q_ I— < O C* N m < 2 3 £ < V) oc < v C/5 LU _I CL O > I— C/5 < V _I cn O m O V) Najmodernejši vzorci vedno na zalogi. Najmodernejši brizgalni aparati. Izvršitev solidna pod garancijo. Cene konkurenčne DAKOB HLEBS ljubljana MESTNI TRG 19 - CANKARJEVO NABR. 21 dejo v poštev kot izolacije, ker ne morejo zadostiti vsem gornjim zahtevam. Poudariti treba, da so izredno cenjeni bitumini srednje topljivosti, kajti lahko topljivi se zlasti za krovska dela ne morejo porabljati, na drugi strani pa moramo odklanjati take z veliko trdoto, ker so prekrhki. Od bitumna in asfalta treba točno ločiti katran in smolo, kakor je mimogrede omenjeno že poprej. Med temi gradivi ločimo več vrst z ozirom na materijal, iz katerega jih pridobivamo: lesni, šotni, premogovni katran in smolo itd. Katrani se predvsem uspešno porabljajo kot izolacijsko sredstvo proti ple-snobi, nasprotno pa proti vlagi kaj slabo vrše svojo nalogo, tudi če jim primešamo bitu-mine. Po vsem dosedanjem lahko rečemo, da je najboljše in najzanesljivejše izolacijsko sredstvo čisti 100% bitumen, pri čemer seveda treba z ozirom na mesto porabe voditi računa o topljivosti snovi. Za podzemne izolacije stavbe lahko vzamemo nižje topljiv materijal, za nadzemne pa mora biti topljivost vsekakor iznad 70" C, ker le to je v visoki letni temperaturi dovoljna garancija, da nam solnčna toplota izolacij ne topi. V obliki lakov in barvil se bitumen porablja v najrazličnejše svrhe in pod najrazličnejšimi imeni (burkolit, markol, gabrit, he-matekt, kristol, duralit, duranol, inertol, indu-strit, isolirit, rubol, linconol, otrinol, bitolan, bitumisol itd.). Med njimi je razlika, kar se tiče same topljivosti in sredstev, s katerimi se tope. Mesto, da s temi laki pleskamo predmete, ki jih hočemo izolirati, jih lahko tudi škropimo, kar ima to prednost, da se pore še bolje zamaše. Na splošno se rabijo pri vodnih zgradbah za pleskanje betoniranih sten in kanalov, pri visokih stavbah za prevleko temeljev na notranji in zunanji strani, za prevleko svodov in betonskih tal, ki se potem oblože z lesom. Z uspehom jih porabljamo kot prevleko pod linolejem in proti znojenju sten, pri pločevinastih strehah za pre-pleskanje, da pločevina ne oksidira, pri kovi-nastih napravah v vodi, zemlji in zraku, ako hočemo preprečiti rjo itd. Da lahko bitumi-nozni laki izvrše vse te mnogovrstne naloge, zahtevamo od njih mnogovrstnih svojstev. Po barvi so popolnoma črni, voda se jih ne prime, predmeta se dobro primejo, obenem pa so vlečljivi in elastični. Ker na steni in betonu neprodirno zapro vse pore, so trajna izolacija proti vlagi. Odporni so proti vremenu, kislinam in lugom ter varujejo železo, les in beton pred soparo, dimom in plini. Končno še omenjam, da je posušen lak brez vsakega vonja. Josip Kregar mestni tesarski mojster Ljubljana, Kodeljevo 19 Poštni ček. urad 12711 Telefon št. 2696 Strešne konstrukcije, stopnice, mostove, lesene hiše i. t. d. PARKET DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 10/1 TELEFON 22-90 DOBAVLJA HRASTOVE IN BUKOVE PARKETE PO NA3UGODN. POGOJIH JOSIP MARN DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA DUNAJSKA C. 9 TEL. 30-68 © S ® _ > E £L .E ■§ tv -fyf š Produktivna zadruga KLEPARJEV INSTALATERJEV IN SORODNIH STROK r. z. z o. z. Ljubljana Gregorčičeva ul. 11 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Ploskve, ki jih hočemo izolirati, morajo biti temeljito očiščene in suhe. Pregostega laka radi mehčanja ni ogrevati na odprtem ognju, marveč ga treba razredčiti z bencinom ali bencolom, s katerim je lahko odpraviti tudi bitumenske madeže na obleki in rokah. Mesto vidno, prepleskamo lahko stene tudi nevidno. S tem dosežemo, da ne trpi estetika, stavba je pa vendar dovolj zavarovana. Zlasti za nove stavbe je kaj priporočljiv asfaltni papir ali pa izolacijska tapeta »kosmos«. Posode, v katerih shranjujemo kisline, prevlečemo s posebnim, za to prepariranim asfaltom. Da obvarujemo beton pred učinki olja, ga prepleskamo z Midositom itd. Sličnih preparatov v najrazličnejše svrhe imamo danes toliko, da stavbe lahko popolnoma izoliramo in moramo priznati le lastno malomarnost, ako nam vlaga kruši in podira sicer počasi, a stalno, počenši v temeljih pa vse do vrha stavbo, v kateri je, kar se v današnji krizi najbolje zavedamo, vloženih mnogo skrbi, mnogo truda in prihrankov, s težavo pridobljenih. NOVA STROKOVNA ŠOLA BROWN BOVERI & CIE, D. D. V BADNU Leta 1918 je bila ustanovljena strokovna šola tvrdke Brown Boveri. Ker se je pokazalo pomanjkanje prostora vsled stalnega večanja badenskih tvornic in je radi tega narastlo število učencev preko 500, je bila v marcu 1930 odločena gradnja nove stavbe. Projekte in gradbeno vodstvo je oskrbela gradbena pisarna Brown Boveri & Cie, d. d. Šele ko so bili vsi detajlni načrti gotovi, se je pričelo graditi (14. VII. 1930). Ker se je gradnja izvršila točno po projektih, je bilo možno skrajšati predviden gradbeni čas in ni bil dovoljeni kredit prekoračen. Stavba je bila popolnoma izgotovljena in opremljena 31. III. 1931. Nova strok, šola Brown Boveri & Cie, d. d. v Badnu Okno v učilnici nove strokovne šole Brown Boveri & Cie, d. d. v Badnu Poslopje leži na prostem, oddaljeno od tvor-niških poslopij in glavnih cest. Fronta stavbe je obrnjena proti vzhodu, tako da sije v učilnice jutranje solnce. Proti hribu obrnjeno stran obseva popoldansko solnce, tako da je za obilo svetlobe v izdatni meri poskrbljeno. Posebno je treba omeniti veliko predavalnico (18-1 X114X5 2 m), ki služi razen šolskemu pouku tudi tvrdki, da prireja predavanja za goste, nameščence in delavce ter ima 320 sedežev. Predavalni pult je opremljen za eksperimentiranje s priključki na električni tok, plin, vodovod in komprimiran zrak. V ozadju predavalnice se nahaja moderno urejena projekcijska kabina z velikim kinoaparatom in posebno usmerjevalno skupino. Z novo gradnjo šolskega poslopja je tudi pouk velikopotezno razširjen, tako da odgovarja vsem modernim zahtevam tehnike in fabrikacije. »RILOGA« KARNISA Ker zahteva sodobno stanovanje čim več svetlobe in zraka, se velika okna ne grade samo na zunanjem, temveč tudi na notranjem licu stavbe. Samo po sebi je umljivo, da se mora v skladu z izpremenjeno arhitektoniko stavbe ter mirno in fino linijo pohištva menjati tudi dekoracija oken. Doslej običajne karnise z lesenimi ali medeninastimi obročki so danes neporabne, ker se ne prilegajo slogu novega pohištva, če že ne upoštevamo dejstva, da pri širokih oknih ni mogoče montirati zastorov tako, da bi vlačilna priprava brezhibno delovala, ako imamo karnise starega kova. Zato porabljamo v moderno opremljenih stanovanjih »Riloga« karnise iz vlečene medenine ali sličnih kovin. Te karnise ustrezajo vsestransko glede praktičnosti in elegance, kajti, izdelane brez obročkov, so opremljene s kolesjem, ki teče po tračnici, v loku ali v ravni liniji na poljubne dolžine, nevidno in popolnoma gladko. »Riloga« karnisa je priporočljiva povsod v stanovanjih, hotelih, kavarnah itd., zlasti pri oknih širokih dimenzij. Samoprodaja »Riloga« karnis: Dragotin Puc, tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Dimnik Stanko. O NORMALIZACIJI OPEKE U našo] državi se pre kratko vreme normalizirat) novi format opeko (cigle) n manjiin dimenzijama, kao šlo je bila naša dosadašnja opeka. Pošto smo iinali več do sada n državi jedinstven format opeke, mnoge je iznenadila ova neočeki-vana te vanredno brzo izradjenu normalizacija. Dejstvo, da je normalizacija izradjena po njemačkom uzorku, gdje iniade mnogo stvari dobro orgunizovanih, zu-vešče gdekoga, da če bez dubokog razmišljanja odobravati našn normalizaciju opečnog formatu. Tukodjer i dejstvo, da če imati nova inanja opeka za posledicu uinunjenje jakosti zida i nsled toga smanjenje kubature zidova za eelu zgradil, dude misliti, du če se zbog toga sniziti tukodjer i gradjevni troškovi novih zgruda. Po temeljitom razboru izkazulo se. du če iinuti normalizirana mala opeku vrlo neugodnih posledica 11 grudjevinsko-tehničkom i sunitamom pogledu i u isto vreme neče doneti nikukvog pojeftinjenja novih zgruda. U svrliu lukšeg presudjivunja dejstvenog stunju, neku bude nujprije nuznnčen krutak pregled razmera u pogledu opečnog formata u Njemačkoj. Tamo su službeno normuli-zirnli opeku g. 1872 i to mali formnt (>.50X12X25 cm. Dallas posle 60 godinu Njemučka uprobliuje šest različitih veličina opeke. U severozupadnoj Njemačkoj se upotrebljavu munju opeku" kuo što je normulni format. Uzrok tome vanredno ma-lom formatu opeke jeste, da je tamo morskovodna ilovaea tako slaba, da se veliki format zbog prevelikog deformiranja uopšte ne može izruditi (gl. publikueije »V0111 wjrtschuftlichcn Buuen« 6. Folge 1928. člunak Arch. IJofherra,' str. 19 i 20). Naprotiv širi se po ostaloj Njemačkoj i veči format 0.50X14X 29 i tukozvuni »Kloster-format« 8.50X13.50X28.50 cm. Več je godine 1914 u tehničkom priručniku: Foerster Taschenbueli liir Bauingenieure« oznuČeno, du se dude u noVu doba prednost »Kloster-formatu«. Iz navedenoga možemo ruzvidjeti, du ti Njemačkoj, koja je uopšte poznata po svojoj disciplini nije uspelo uglaviti jedinstven opečni format. Uzrok je naimc tuj, da je bio format neugodno izubran, što pol v rdjuju i citati iz njemačkih siručnih revija, koje navadja ing. Skuberne u svoin članku Vprašanje veljave enotnega opečnega formatu (Telinički lisi 1920 str. 128). Tako je citirala »Tonindustriezeitung« 1914. koja piše u nekom člunku »žulibože nisu izabrali prave mere opeke nego mnogo premulenu« i dulje opet »medjutim je dobi o otpor nu polju pruskog državnog gradjevinstva protiv zidanju s malim formutom vidljiv izraz s uvudjanjem velikog formatu 28.50X15.50X8.50 (Kloster-formut)«;. Na strani 294 piše isti list, da je >Berlincrurchitektcnverein < opet započeo pitunje ugodnijcg formutu opeke, što ie pako tada prekinuo počelak rata. U novije vreme piše godine 1(J29 Arh. Gutzeit u publikaciji >Vom wirtschaftlichen Buuen« 4. Folge str. 89: »kao što je poznuto, buvi se opekarska industrija ponovno sa dejstvom, da li je normulizirana opeka u sadušnjim prilikama isti 11 ito poslednje i nujbolje rešenje«. Uzrok poju v I junja nezadovoljstva u pogledu malog formata u Njemačkoj skoro su sigurno grudjevno-konstruktmii nedostaci malih formata, koji su postuli osetljivi naročito zadnjih desetak godina, u koje su se doba pomnožile razli-čite instalacije na zgradaina (elektrika, vodovod, plin, centralni ogrev) koje traže radje deblje zidove od tanjih. U Sloveniji su litole nvadjati nekoje opekare mali format opeke več godine 1919 i ovakvi su se pokusi često ponovili. Stručni krugovi iinali su zato zbog ovog pitanju u toku po-slednih 12 godinu često unkete, na kojima su se skoro bezizu-zetno (bez iznimku) izjavljali protiv dopušlanju upotreblja-vanja malog formata su tako i gradjevne vlasti svaki takav pokus osujetilc. Uvadjanje l)i nove mule opeke bilo možda j oš opro-slivo, ako bi islo s obzirom na tanje zidove i tirne postignuto smanjenjc zazidane kubature imulo za poslcdicu i snizenje gradjevinskih troškova. Ali u toni pogledu ne bi bio muli format ugodniji. Ako izradimo paralelnu kalkulacijn za 1 m2 dosadašnjeg 45 cm jakog zida iz velike i za 1 in2 novog 39 cm iakog zida iz malene opeke vidimo, da če biti troškovi sla-nijoj tunjoj steni u iHiiugodllijem slučaju baš tako veliki kao su za naš dosadašnji debeli zid. U toine dokaz navedena je dotična kalkulacija u napornem. Nekuugodnost ima pak mali opečni format i to kod fu-brikacije. Znuči, da če se moči izradjivuti opeka nekoliko kompaktniju, zbog čega biče i jačfl, da če se brže osušiti i. da če trebati za pečenje manje gorivu. Ove koristi imat če od novog formula samo Ivorničur opeke, jer za zgrude ne dodje u obzir jukost opeke, jer se je ne može i nije potrebno, iskoristiti. Gdje ne bi bio opečni zid dovoljno jnk zbog vcli-kog opterečenja može se luko nadoknadili sa betonom iii željezoDctonom. Za zgrndu samu je čak ugodnije manje kompaktna opeka, jer ista. bolje izoliru protiv zime i zvuku Drugih ruzlogu, koji bi bili u dobro nialoni formatu opeke nema. Naprotiv je mnogo gradjevno-konstruktivnih i sanitarnih razloga, koji govore odlučno protiv malog formata opeke, kao n. pr. teško instaliranje vodovoda, slabije dimne cevi, veliko ohladjunje prostorija, stabilnost i zato veča opasnost kod zemljotresa ild. Sklepamo lako. da če biti s uvudjunjejn malog formata ugodno pogodjen sumo producent i to samo ondu, ako če mu biti sreča mila, da se neče tržna cena mule opeke odviše snizili prema ceni sudušnje opeke. Ni u kojein slučaju puk neče biti pogodjenu s malim opečnim formatom gradjevnu poduzeču, jer si če ona cenu zu zid iz malene opeke primerno iskalkulirati. Možda če da bude u prvo dobu posle uvodjenju malog formata da če se koji preduzetnik zabrojiti, jer če zu-boraviti na pomnoženi zidarski rad i veču potro.šnju inate-1'ijala zbog niunje opeke, a sigurno če i tuj poduzetnik skoro opaziti svoja pogrešku. Zato pak če biti s novom normaliza-cijom neugodno pogodjeni konsumenti i to ne samo oni koji ^rude zgrude. nego i oni koji stanuju u ovukovim zgrudumu. Svi ovi imuče kod tuko islo velikih gradjevnih troškova zgrudil s tunjim i manje vrednim zidovima i manje udobun i manje sigurun stan. Niipomenu: Kalkulacija je bilu izradjenu nu supoziciji. du bude mnlcnu opeka za 15% jeftinija kao što je naš dosadašnji veliki format i uko bi bilo po informacijama ovo po-jeftinjenje samo 10% i samo u krajnom slučaju 15%. Ako ruču-namo, zu mali format nujugodniju cenu lo jeste kalkuliruno po poznatom priročniku »Junkl-llerzka: Buurutgeberc 1927 str. 117 i 118. za t m3 punog zida iz velike opeke: 280 komada opeke u 0.56 ..........Din 156.80 0.10 m8 gušenog kreču u 280.— . !.....Din 28,— 0.30 m" presejunog pesku a 45.—.......Din 13.50 Dodatuk 10% nu cenu gradjeviiog materijala . . Din 19.83 7 zidarskih sati u 6.75...........Din 47.25 0.2 kalfovskih sati u 4.—..........Din 0.80 3.50 težaških sati a 4.—..........Din 14,— 2.50 ženskih sati a 3.50..........Din 8.75 Dodatak 25% nu nudnice . !........Din 17.70 Din 306.63 Ova cenu reducirana zu 1 m' zida 45 cm jakog (to je 29+2+14=45 cm) iznosi 45 X 306.63=137.89 Din m2. Za 1 m - punog zida iz nove malene opeke: 400 komada opeke a 0.50 X 0.85 =0.48 ......Din 192.— 0.11 m3 gušenog kreču u 280.— ........ Din 30.80 0.33 ni8 presejunog pesku a 45.— ....... Din 14.85 Dodatak 10% nu cenu gradjeviiog materijuln . . Din 23.77 8 zidarskih sati a 6.75 ........'. . Din 54.— 0.2 kalfovskih sati u 4,— . .........Din 0.80 4 težaških suti a 4.— . . . '.........Din 16.— 2.50 ženskih suti a 3.50...........Din 8.75 dodutuk 25% nu nadnice..........Din 19.89 U kupno- " " Din 360.N6 Ova cenu reducirana nu I m8 zida 39 cm jukog (t. j. 25+2+12=39 cm), iznosi 0^39 X 360.86=140.74 Din m2. U svrhu kontrole bila je izradjenu kalkulacija još nu osnovi knjige Ilkow »Materini und Zeitaufwund bei Buuiir-beiten« 1926, str. 14 i 15, koju iskuže posve sličnu cenu: Zu I m2 zida iz velikog opečnog formata: 0.45 111 X 312.98 Din m8 = 140.841 Din m2. Zu 1 m2 zida iz malog opečnog formatu: 0.39 m X 358.66 Din m8 = 139.62 Din in2. Kalkulacija nu osnovi ove knjige iskazuje malo ugodniju cenu u dobro muloni forinulu. Treba još, da kažemo, da je važno ovdje samo izporedji-vunje kalkulacija, pa je stogu bezpredmetno razmišljati o tome, ako su u kalkulaciji upotrebljeni brojevi o cenama premaleni ili preveliki, ili ako je konačnu sumu na zid prevelika itd., nego ima zu nušu numjeru vrednost samo relativni broj. Moru se vjerovati, da su dva susvim ruzličitu autora iskazala pra-vilun relativni odnos zu zidanje u slučuju, upotrebljavanja velike ili malene opeke. Proscčno dukle možeino računati, ako uzmemo kalkulacije obeh knjiga u obzir, da če biti cenu jednuku zu 45 cm debeli zid iz velike opeke i zu 39 cm debeli zid iz malene opeke, u to samo ondu uko bude muln opeka istinito za 15% jeftinija od dosadušnje velike opeke. »Original-Lutz«-peči so dosegle kakor pred tako tudi po vojni velik uspeh, ker se je kremenčeva zmes s šamotno maso v emajli-ranem plašču odlično izkazala kot štedljiv in dolgotrajen vir higijenične toplote ob minimalni porabi drv, premoga, koksa i. t. d. Tovarna za Jugoslavijo: Ing. Guzelj, Ljubljana VII. PROJEKTANT NARODNEGA GLEDALIŠČA V PRAGI Jos. Zitek (1832—1932) Cehi so proslavili letos stoto obletnico rojstva velikega arhitekta, katerega projekt je realizirala požrtvovalnost skupnega naroda v monumentalni stavbi, ki je bil mnogim generacijam svetal simbol umetnosti v časih narodne nesamostojnosti. »VOLNE SMERY« OB PLEČNIKOVI 60 LETNICI Ugledna češka revija poudarja pomembnost mojstra Plečnika za časa njegovega pedagoškega udejstvovanja v Pragi. Naglaša zlasti dvoje temeljnih lastnosti, katere je vcepil naraščaju: kvaliteto dela in smisel za uporabo materijala. Plečnika odlikuje plemenita tvornost in pojmovanje detajlnega arhitekturnega oblikovanja. BABIČEV CIKLUS PREDAVANJ O SODOBNI ARHITEKTURI Prof. Ljubo Babic je imel v okvirju zagrebške ljudske univerze v času od 11. februarja do 2. marca štiri predavanja o sodobni arhitekturi: 1. Arhitektura vrta. 2. Sodobni arhitekti. 3. Moderna naselja. 4. Osnutki za regulacijo Zagreba. Predavatelj se je opiral v teh temah zgolj na nemške in domače primere, kar gotovo ne more osvetliti dovolj plastično kompleks sodobne arhitekture, čije ogromni akcijski radij zajema veliko število prebivalstva, bodisi di- rektno ali indirektno; aktualiteta podobnih predavanj bo tedaj privabila vedno dovolj širok krog poslušalcev. V prospeh naše arhitekture bi bila podobna predavanja javnosti dostopna, bilo bi umestno organizirati sistematična predavanja strokovnjakov o sodobni arhitekturi v vseh centrih in ožjih krajih, kjer je stavbna delavnost živa. BAKULA Pri uporabi bakule, to Je lesenega pletiva za opažbo stropov, ne prihranimo samo lesen opaž in štukaturno trsje, temveč tudi mnogo malte, časa In dela. S tem pletivom kriti stropi ne razpokajo ter so zelo odporni. Bakula se dobro uporablja kot podlaga na gredah, za napravo obokov in ostalih stropnih okraskov. Bakula se prav uspešno uporablja za podlago na stopnicah, za vse poševne In položne ter upognjene (usločene) stene ali svode itd. Potrebna nI nikaka posebna lesena opažba. Prihrani se na malti, času in delu. Bakula je zelo dobra za podlogo podov in kot armatura za tras, lesni cement in drugi stični material. Pri bakull je pri zabijanju žebljev paziti na to, da so robi močne žice obrnjeni navzven, odnosno navzdol ter so nabiti po spodnji sliki. Bakula se more uspešno uporabljati za pregrado v podstrešju In za vnanje stene pre-grajenlh zgradb. Bakula se more uporabljati kot Rabic-pletlvo ter je dober Izolator zvokov In temperature. Bakula se izdeluje v širini od 50 do 200 cm In v dolžini desetmetersklh zvitkov. Kvadratni meter lesenega pletiva tehta 2 kg. V tekočem metru bakule imamo 50 10/i» mm, odnosno 45 '/is mm letvic. Nosilnost bakule, pletene iz "/n mm letvic, znaša pri 60 do 70 cm razstoju gred 200 kg/m2, a pri bakull, nameščeni pod istimi pogoji, le pleteni Iz 10/io mm letvic, je nosilnost večja In znaša 300 kg/ms. Bakulo ne ometavamo kakor zid all stukaturan strop, temveč jo povlečemo s pomočjo lesene plazne. Malta mora biti dovolj gosta In primerno mastna, v ostalem mora pa ustrezati vsem pogojem dobre apnene malte. Uporaba malte je pri bakull za eno petino manjša kakor pri stukaturnem stropu, ker se izrabi vsa količina malte s povlako lesene plazne ter le-ta ne gre v izgubo kakor pri običajnem ometavanju. Vsestranska uporaba bakule ne nudi samo tehničnih olajšav pri Izgradnji nadzemnih stavb, temveč nudi možnost konkurence v ceni vsem ostalim v navedene svrhe uporabljenih gradiv. Izvršene stavbe nudijo najboljši dokaz solidnostl bakule, Interesentom so brezplačno na razpolago vsa pojasnila in vzorci pri Prvi Jugoslovanski tvornici »BAKULE« J O S. R. PUH, LJubljana, Gradaška ulica 22. Telefon 25-13 Najbolj ekonomične in p k ktiine /o /olidna \Tj z,č>» umevno ce?xo 23Kč>.j ene yte>.v be Iti betonyke vkLne. Ki iivv/vje ^ , z vyemi v to /P T O A D Si* O E _________ /troko /p&--d dimi delt HUlNIlllMMltNIMMIMj ISISS i iiliiiiimiiiiiiinj lilJIJJ!!! llillllllllilllll iniiiiiiiiHiiiiiiiiiiii ! u 1 L_i R.TERCLLJ ' L . JUGOSLOVANSKA TISKARNA VUUBLIANI