«USILO KOLEKTIVA SKKUBMI Leto X. Hrastnik, 15. 3. 1974 St. 3 Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973). NE SAMO OB 8. MARCU! Osemstopetdeset nas je, to je 1700 delovnih rok, ki dan za dnem, leto za letom soustvarjajo v kolektivu. Med njimi je največ mater, od teh 72 samohranilk, ki so si varstvo otrok uredile vsaka po svoje, kakor katera zna in zmore. Maloštevilne so med nami, ki v delovnem času lahko svoje misli posvetijo le (delu. Nehote jim te uhajajo (domov, na (dvorišče, na cesto, kjer je vse polno otroških zank za nesrečo. Več kot 60 se jih dnevno ■ vozi na delo, žal so med njimi tudi take, ki porabijo več časa za pot, kot ga porabijo za delo v tovarni. Ali med letom kdaj razmišljamo in razpravljamo o tem, kaj ukreniti, da bo teh problemov vedno manj? Samo en dan v letu se ji (zaposleni ženi) oddolžimo s skromnim darilom, da ne bo pozabila na revolucionarni mednarodni praznik žena, ali morda samo zato, da ne bomo kritizirani, kakšni smo ob 8. marcu do zaposlenih žensk. Precejšnja armada nas je, samo malo nas je čutiti pri odločanju v samoupravnih organih. Z Ustavo so nam zajamčene vse pravice, samo ne znamo se jih poslužiti ob pravem času. Zdihovanje in tarnanje ne bo rodilo uspeha. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela so sproščene (niti upravljanja na čimširši krog neposrednih proizvajalcev, ki so v svoj klopoič potegnile tudi več žensk. V vsaki svoji črtici, objavljeni v glasilu »Steklar«, namenjeni zaposleni ženi — (delavki, sem vzpodbujala (na aktivnejše udejstvovanje v upravljanju in drugih področjih družbenega življenja, vendar z malo uspeha. Ne stojte ob strani, ne izgovarjajte se na dom in družino. Če zdržite 7 ur na delovnem mestu, naj vam občasno kot samouprav-ljavki ne bo žal urice ali dve za obravnavo stvari, ki zadevajo proizvodnjo, stanje podjetja itd., ker je uspeh podjetja odvisen tudi od dela vaših rok. Tako je v samoupravnih organih po TOZD vključenih 32 žensk, kar je v odnosu na preteklo obdobje pozitivneje, v odnosu na število zaposlenih žena pa še vedno premalo. Ne bo napak, če posežemo nazaj v zgodovino, ko je pred petinosemdesetimi leti Klara Zetkin govorila, »da se bodo ženske kot ves človeški rod osvobodile izključeno šele tedaj, ko se bo delo osvobodilo kapitala. Samo v socialistični (družbi si bodo ženske kakor (delavci pridobite vse pravice ... Če to premislijo, ne preostane ženskam, ki se hočejo zares osvoboditi, nič drugega, kot da se pridružijo socialistični delavski stranki... Brez pomoči moških, da, včasih celo proti njihovi volji, so stopile ženske pod socialistični prapor ... Toda zdaj so pod tem praporom in bodo pod njim ostale! Pod njim se bodo bojevale za svojo osvoboditev, za svojo človeško enakopravnost...« Celo proti volji moških so stopile ženske pod socialistični prapor, je dejala Kilara Zetkin, proti volji nekaterih moških članov socialističnih strank in njihovih vodstev. Tako globoko je bilo v njih zakoreninjeno pojmovanje, da je svet zunaj družine svet moških, da niso (sprevideli, da je boj zatiranih za enakopravnost vseh ljudi lahko uspešen le, če se vključijo vanj zares vsi zatirani. In več kot polovica zatiranega človeštva so ženske. Bali so se konkurence cenejše in pohlevnej-še ženske delovne sile in niso uvideli, da se v boju proti izkoriščanju nima smisla potegovati za prepoved ženskega dela, ampak za to, da nobena kategorija na tržišču delovne sile ne bo cenejša in zato pohlevnejša in primernejša za izžemanje. Povzemam nekaj misli iz referata sedaj že pokojne Angelce Ocepkove —na IV. kongresu AFŽ Slovenije pred 21 leti. O položaju delovne žene v dobi graditve socializma je spregovorila tako: Žene v stari Jugoslaviji — delavke, kmetice in ostale delovne žene — so bile izkoriščane enako kot ves razred ali sloj, ki so mu pripadale, vrh tega pa še kot žene. Z razvojem industrije v Sloveniji so se žene v 'začetku tega stoletja v vse večjem številu vključevale v tovarne kot industrijske delavke. Po prvi svetovni vojni, v dobi vse močnejšega razvoja kapitalizma, je tudi pri nas rasla potreba po ženski delovni siili tako v tovarni kot v uradu. Žene pa so bile seveda mnogo slabše plačane kot moški, čeprav so opravljale enakovredno delo. Po podatkih socialnega zavarovanja je bila poprečna mezda zaposlenih žena 30—32 % manjša od povprečne moške mezde. Kapitalisti so zaposlovali ženo zato, ker so jo lahko ceneje plačevali, zaradi česar so potem lahko zniževali mezde tudi moškim delavcem. Izkoriščanje delavskega razreda je doseglo vrhunec v dobi kriz, ko so z vse večjim zaposlovanjem cenejše ženske delovne sile večali armado brezposelnih moških delavcev ter tako občutno nižali že tako nizko življenjsko raven prebivalstva. Kdo je mogel prebuditi revolucionarne sile, ki so se krile v milijonskih množicah zasužnjenih žena, kdo jim je pokazal pot iz njihovega težkega položaja? Tega niso mogle napraviti buržoazne stranke, ki so skušale izkoriščanim delovnim 'množicam prikriti nasprotstva kapitalizma, ki so idealizirale položaj žene kot gospodinje in matere. Tega niso mogle napraviti feministke, ki so iskale rešitev ženskega vprašanja v reformah v okviru buržoazne družbe. To je lahko napravila samo Komunistična partija, ki je pokazala na podlagi znanstvenih dognanj Marxa in Eengelsa, da je suženjski položaj žene nastopil z nastankom zasebne lastnine in razredne družbe in da je edina pot do popolne ženske enakopravnosti na vseh toriščih družbenega življenja pot revolucionarnega boja proti zasebni lastnini in razredni družbi. Treba je poudariti, da je naša Partija, povezujoč boj žena. z bojem delavskega razreda, znala povezovati ženske zahteve s splošni-(Dalje na 2. strani) Vsem delovnim ženam čestitamo ob njihovem prazniku — Skupščina podjetja — Svet ZK steklarne — Konferenca ZM — Skupščina sindikata — Vsi TOZD — Uredništvo Steklarja NE SAMO OB 8. MARCU (Nadaljevanje s 1. strani) mi zahtevami delavskega razreda. V vseh delavskih gibanjih so sodelovale tudi žene. Nikoli ne smemo pozabiti borbenosti delavskih žena ob večjih štrajkih, kot so bili na Jesenicah in Trbovljah. Samo v Trbovljah je bilo 1934 leta na ulici dva tisoč žena, ki so zahtevale, da se njihovim možem zvišajo mezde. Tako je naša Partija dolgo vrsto let ustvarjala v okviru vseljudskega gibanja močno proti fašistično gibanje, vzgajala politično zavest žena in tiste lastnosti, ki so postale značilne poteze žena Jugoslavije — bork v naši revoluciji — bork v graditvi socializma. Žene so se vključevale v narodnoosvobodilno gibanje po načelih naše Partije, ker so čutile, da se bo v tem boju rešilo tudi njihovo vprašanje. Iz dneva v dan je rasilo število žena, ki so z izredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravljale vse naloge, kii jim jih je postavila Partija, tako v vojski kot na zasedenem ali osvobojenem ozemlju. Žene so v tem boju dostikrat KDAJ IN KAKO BOMO VOLILI V OBČINI HRASTNIK? Po sprejemu Ustave SFRJ in Ustave SRS je Skupščina občine Hrastnik na seji v marcu 1974 sprejela odlok o izvedbi volitev v občinsko skupščino Hrastnik. Po predhodnih dogovorih in po določilih Ustave SR Slovenije se v občini Hrastnik ustanovijo 3 zbori, in sicer: 1. enotni zbor združenega dela, v katerega bodo volili vsi zaposleni ; 2. zbor krajevne skupnosti, v katerega bodo volili vsi volivci ; 3. družbenopolitični zbor, v katerega bodo volili prav tako vsi volivci občine Hrastnik. Enoten zbor združenega dela šteje 45 delegatov, in sicer: — iz področja gospodarstva 38 delegatov, — iz področja prosvete in kulture 3 delegate, — iz področja zdravstva in socialnega varstva 2 delegata, — državni organi, družbenopolitične organizacije in društva 2 delegata. Zbor krajevne skupnosti bo štel 15 delegatov, tako da ima vsaka krajevna skupnost najmanj 1 delegata, krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del ima dva delegata, krajevna skupnost Hrastnik — zgornji del ima 3 in krajevna skupnost Dol pri Hrastniku prav tako 2 delegata. Družbenopolitični zbor občine bo štel 15 delegatov, ki jih bodo predlagale družbenopolitične organizàci-je občine Hrastnik. Skupno bo torej bodoča občinska skupščina štela 75 delegatov, do delegatov pa bomo prišli tako, da bodo volivci neposredno in tajno volili delegacije, te delegacije pa bodo nato za vsako sejo občinske skupščine izmed članov delegacije volile toliko število delegatov, kolikor jim pripada po občinskem statutu. Od 45 delegatov združenega dela jih ima Steklarna Hrastnik 14, im sicer: 8 delegatskih mest 2 delegatski mesti 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 2 delegatski mesti — TOZD ročna in polavtotnatska predelava steklene mase — TOZD avtomatska predelava steklene -mase z vzdrževanjem — TOZD energetika s ključavničarsko, elektro, mizarsko delavnico, kisikarna, betonske -naprave, Samotarske delavnice — TOZD dekorirnica s sattoi-r-nico TOZD orodjarna s strugarsko in cizelersko delavnico TOZD menza, bife, počitniški domo-vi, skupno — skupne službe KDAJ BOMO VOLILI? 1. Vsi zaposleni bodo volili delegacije v zbor združenega dela neposredno na -tajnih volitvah v četrtek, dne 28. marca 1974, na voliščih, ki jih bodo določile volilne komisije in volilni odbori, ustanovljeni pri -vseh TOZD in drugih delovnih skupnostih. Prav tako bodo 28. -marca 1974 volili tudi obrtniki ih pri njih zaposleni delavci ter drugi zasebniki. 2. Vsi volivci z območja občine Hrastnik -bo-do volili v zbor krajevne skupnosti in v družbenopolitični zbor občine Hrastnik v nedeljo, -dne 31. marca 1974, na voliščih, ki jih bodo določile volilne komisije pri krajevnih skupnosti in volilna komisija pri skupščini občine Hrastnik. 3. Prav tako bodo v nedeljo, 31. marca 1974, volili V enotni zbor združenega dela -kmetijski proizvajalci in -njihovi družinski člani, v kolikor niso zaposleni. Franci Ma-rtinšek žrtvovale vse, otroke, može in lastno življenje. Mnoge so junaško padle v oboroženem boju, na tisoče pa jih je pomrlo zaradi fašističnega nasilja po zaporih in taboriščih. Vprašanje ženske enakopravnosti je rešeno torej hkrati z glavnim vprašanjem naše revolucije — z vprašanjem naše oblasti. Zavedati se moramo, da je zmaga revolucije postavila šele temelje za zgraditev -novega življenja delovnega ljudstva. Delo žena in resnično vključevanje v gospodarsko, politično i-n kulturno življenje pa je tem večje, čim hitreje gre naš razvoj naprej. Kje so vzroki, da žene družbeno, gospodarsko in politično premalo delajo? Eden -izmed vzrokov je v tem, da podlegajo stari miselnosti v sebi in okoli sebe, miselnosti, ki nemarksistično pojmujejo položaj žene v -družbi. Neredko naletimo na zaostala pojmovanja, češ žena spada k štedilniku, -ne pa v jav-no življenje itd. Ta-ko -pa, žal, -ne mislijo samo moški, -tako- mislijo tudi žene. To pome-ni, da je -boj za vključevanje že-na v družbeno življenje -te-s-no povezan z -bojem za politično prevzgojo ljudi, z bojem proti zaostalosti -in miselnim ostankom starega družbenega reda. Ponekod pa žene tudi nasedajo nazadnjaškim elementom, ki pogrevajo stare -nazore o ženi, jih skušajo po-glabljati i-n izkoriščati v svoje -namene i-n s tem odvračati državljane od s-kupnèga iin enotnega boja za socializem. Dalje, zaplete-no življenje žene, ki je mnogokrat -vse — hkrati delavka, ma-ti i-n gospodinja — je tudi eden izmed važnih vzrokov, ki za-vi-ra so-delovanje žena v javnem ži-vljenju. Pa tudi žene, k-i so samo gospodinje, nosijo na svojih ramen-ih -vso težo gospodinjstva," ki jih do kraja zaposluje. Položaj žena v preteklosti je bil tak, da se ni mogla dovolj splošno in strokovno izobraževati, zato se -tudi poveči-n-i -ni mogla gospodarsko osamosvojiti. Vse to še danes vpliva na to, da se delovna žena -na splošno še ne zanima -dovolj za javno življenje in da še ne čuti dovolj potrebe po sodelovanju v tem življenju. Zato se moramo -pač bolj vztrajno bojevati za razbremenitev žene, za njeno vzgojo in vključevanje v -gospodarsko, politično in kulturno -dejavnost. Nikakor ne smemo dopu-s-titi, da bi žena bila prikrajšana pri gospodarskih pra- vicah. Prav to, kako nag-lo in v kolikšni meri se bodo uveljavljala načela ženine enakopravnosti, pa je -odvisno od d-ružbe sploh in od nje same. Socialistična družba vsa ta vprašanja lahko reši mnogo prej kot -katerakoli druga družba. Že doslej bi bili lahko rešili mnogo vprašanj, k-i zadevajo zaposlene žene, kmetice i-n gospodinje, a zaradi -lastnega pomanjkljivega dela nismo rešili. Zavedati se moramo, da nam -n-ihče ne bo ničesar podaril, da bomo imeli samo to, kar s-i bomo sami ustvarili i-n izbojevali. Vprašanje ženske enakopravnosti in enakopravnosti ženske delovne sile moramo najprej razčistiti same pr-i -sebi. Sodelovanje žene v gospodarstvu je hkrati porok za ženino gospodarsko neodvisnost; ta pa j-i edino omogoča, da je -v življenju zares neodvisna in samostojna. Ne gre pri tem toliko za -to, da je prav vsaka ženska zaposlena, kolikor za to, da so vsem ženam odprte -vse možnosti za izobrazbo, za strokovno usposobitev, da imajo vso možnost, da se za-poslijo, da se v svoji stroki razvijajo in -da -so za svoje delo enako plačane. Ne moremo se torej -strinja-td s -tistimi, ki mislijo, da je zaposlitev žena samo trenutno potrebna. Žene so na ustreznem delovnem mestu moškim enakovredne. To dokazuje storilnost žena, pr-i-merja-na z moško storilnostjo. Posebno -važna je pomoč celotne družbe družin-i, zlasti pa delovni ženi pri vzgoj-i njenih otrok. Ta skrb za vzgojo -in -nego otrok se o-draža -predvsem v ustanavljanju otroških in -mladinskih ustanov, ki -razbremenjujejo zaposleno mater pri oskrbovanju otrok in ji pomagajo pri njihovi vzgoji. To je -torej najvažnejši činitelj, ki omogoča ženam, zlasti tistim, ki nimajo -nikogar doma, da lahko poleg materinstva opravljajo tudi svoje poklicno delo. O teh to še mnogih drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo ženo — mater, delavko i-n družino, so razpravljale delegatke vseh slojev na IV. -kongresu AFŽ pred 21 leti. Trdo to globoko -so zaorale v ledino, toda me smo to premalo upoštevale. Ob naglem -razvoju naše družbe smo le stopicale, namesto da bi -trdno ko-rakale sporedno z moškimi. Kot -kdajkoli imamo sedaj vse možnosti na dlani, zato smelo v korak, kot proizvajalke enakovredne članice naše družbe. V tem naj bo naša prelomnica ob letošnjem 8. marcu. Bevec Justi Izobraževanje delavcev, naloga sindikata V -petek 1. marca je -bil v Hrastniku -občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov, na katerem-so podali obračun svojega dela v pretekli 4-letni -mandatni dobi in se -dogovorili za bodoče naloge. Občnega zbora, -ki je bil zelo dobro obiskan, se je udeležil tudi -predsednik Republiškega sveta Sindikatov Slovenije, tov. inž. Janez Barbarič. V svoji razpravi se je tov. Barbarič dotaknil številnih -problemov, -ki težijo h-rast-niške delavce. P-red-vsem pa je poudaril naloge sindikatov, ki jim jih -nalaga -nova ustava. Med drugim je hrastn-iške sindikaliste opozoril -na -naloge sindikata pri izobraževanju, i-n to predvsem družbenopolitičnem izobraževanj u članov sindikata. Z uveljavitvijo delegatskega sistema bodo delavci odločali o vseh zadevah družbenega življenja, za -kar pa jih bo potrebno usposobiti. To nalogo bodo -marale prevzeti delavske univerze, ki so bile v ta -namen ustanovljene, vendar niso v celoti odigrale svoje vloge zaradi neustreznega načina financiranja. Po novi ustavi je sindikat celo zakonodajalec, Sindikati -so podpisniki samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Sindikati prevzemajo s tem zelo veliko odgovornost, ki se jo je -potrebno zavedati in -temu ustrezno zagotoviti takšne kadre, ki bodo kos tem nalogam. Zato je -izobraževanje članov sindika-ta, članov delegacij, ena -izmed številnih važnih nalog sindikata -v bodoče, je poudaril tov. Barbo-rič. Rezultati poslovanja v letu 1973 Zaposleni S planom za leto 1973 smo predvideli, da bomo imeli 1820 zaposlenih. Povprečno stanje zaposlenih v 'letu 1973 pa je bilo 1795, od tega 932 moških in 863 žensk. Stanje zaposlenih 31. 12. 1973 pa je bilo 1811 ali 99,51% od planiranega. V letu 1973 je v podjetje prišlo 239 oseb, in sicer 166 moških in 73 žensk, podjetje pa je zapustilo 226 zaposlenih od tega 141 moških in 85 žensk. Iz podatkov je razvidno, da je tudi leta 1973 bila precejšnja fluktuacija, pretežni del delovne sile, ki pride oziroma zapusti delovno organizacijo, je iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje, kar seveda vpliva na proizvodne rezultate. Proizvodnja v kg S planom za leto smo predvideli, da bomo proizvedli 20,038.790 kg, dejansko pa smo proizvedli 19,391.720 ikg in s tem letni plan dosegli z 96,77 %. V obratu ročne in polavtomatske proizvodnje smo proizvedli 7,949.660 kg ali 97,28 % letnega plana. V obratu avtomatske proizvodnje smo proizvedli 11,442.060 kg in letni plan dosegli z 96,42 %. Dosežena proizvodnja v letu 1973 je za 7,16 % večja od dosežene proizvodnje v letu 1972. Prodaja v kg Z letnim planom za leto 1973 smo predvideli, da bomo celotno proizvodnjo, to je 20,038.790 kg tudi prodali, dejansko pa smo prodali 18,592.401 kg, kar je 92,78 % od planiranega. Iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje smo prodali 7,885.619 kg, kar je 96,50 % od planiranega, iz obrata avtomatske proizodnje smo prodali 10,706.782 kg, kar je za 90,22 % od planiranega. Občuten padec povpraševanja na domačem trgu ni v celoti mogel pokriti povečan izvoz, zato so rezultati prodaje v primer j avi s planiranim nekoliko nižji. Ce še k temu dodamo posledice redukcije električne energije in butana, potem lahko rečemo, da so kljub težavam, na katere nismo mogli vplivati, doseženi rezultati zadovoljivi. Neto prodajne cene Dosežene neto prodajne cene so v primerjavi s planiranimi za leto 1973 nekoliko nižje, in sicer planirana povprečna neto prodajna cena v letu 1973 za podjetje kot celoto znaša 9,01 din, dejansko dosežena pa 8,26 din ali 91,66 % od planirane. Na višino dosežene neto prodajne cene vpliva prodani asortiman in pa razmerje med količinami, ki jih prodamo doma in na tuja tržišča. Večja prodaja na tuja tržišča v odnosu na plan delno tudi vpliva na doseženo neto prodajno ceno, kar je v letu 1973 tudi nastalo. Izvoz S planom za leto 1973 smo predvideli, da bomo prodali za dva milijona 950.817,35 dolarjev, dejansko pa smo prodali za 3.586.369,46 dolarjev, kar je 21,54 % več kot smo planirali; v primerjavi z letom 1972 je to za 42,29% več. Celotna vrednost izvoza je realizirana na konvertibilnem področju. Lastna cena Za doseženo proizvodnjo v letu 1973 smo porabili 149,785.081,75 din, od tega znašajo poslovni stroški 90,214.691,90 din in 59,570.398,85 din osebni dohodki. Dosežena lastna cena znaša 7,66 dim, od tega odpade na poslovne stroške 4,59 din in osebne dohodke 3,07 din. Proizvodni odpadek Na tem področju smo v preteklem letu dosegli zadovoljive rezultate v primerjavi z letom 1972, in sicer za asortiman obrata ročne in polavtomatske proizvodnje je odpadek v letu 1972 znašal 17,68 %, v letu 1973 16,72 %. Struktura odpadka v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje je naslednja: 1Ó72 1973 napaka stekla 5,01 5,19 napaka dela 4,21 3,48 ostali lomi 8,46 8,05 Za asortiman obrata avtomat- ske proizvodnje pa je bil odpadek leta 1972 17,14%, v letu 1973 pa znaša 13,68 %. S tem pa verjetno nismo vsega naredili, ampak se moramo zavzemati na vsakem koraku in vsi, da bodo ti rezultati v bodoče še boljši, saj so tu naše notranje rezerve. Prodaja po vrednosti S planom za leto 1973 smo predvidevali, da bomo iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje prodali po bruto prodajnih cenah za 115,394.445,00 din, dejansko smo prodali za 102,355.133,19 din, kar je 88,70 %, v primerjavi z letom 1972 pa je to za 11,20 % več. Iz obrata avtomatske proizvodnje srno planirali prodajo v višini 79.130.600.00 din po bruto prodajnih cenah, dosegli pa smo 63.092.217.00 din, kar je 79,73% od planiranega, v primerjavi z doseženim v letu 1972 je to 97,13 %j Skupno neto realizacija stekla, dosežena v letu 1973, znaša 154,081.542,49 din; če k tej realizaciji še prištejemo realizacijo trgovskega blaga, realizacijo materiala in odpadkov ter izredne dohodke, dobimo ustvarjeni celoten dohodek po izdanih fakturah za leto 1973, tei znaša sto šestdeset milijonov 279.179,37 din. Dosežena raizlika med prodajno vrednostjo in lastno ceno (dobiček) znaša 8,824.579,10 din, kar je 5,51 % celotnega dohodka. Planirana stopnja dobička za leto 1973 znaša 15,02 %. Razdelitev celotnega dohodka Glede na tržne razmere, ki so nas spremljale v letu 1973 in pa podražitve nekaterih surovin, predvsem energetskih virov, podajamo razdelitev celotnega dohodka, razmejeno na prvo in drugo polletje, iz rezultatov pa lahko sami ugotovite stanje in si ustvarite sliko stanja po zaključnem računu za leto 1973. januar—junij julij—december Skupaj 1. Celotni dohodek 85,663.744,79 74,615.434,58 160,279.179,37 v '% 53,45 46,55 100 2. Porabljena sredstva 40,308.864,50 43,205.031,31 83,513.895,81 v % 48,27 51,73 100 3. Pogodbene obveznosti 1,869.004,50 2,074.063,32 3,943.067,82 v % 47,40 52,60 100 4. Zakonske obveznosti 2,909.711,29 3,176.654,25 6,086.365,54 v % 47,81 52,19 100 5. Celotni poslovni stroški (2 + 3 + 4) 45,087.580,29 48,455.748,88 93,543.329,17 v % 48,20 51,80 100 6. Dohodek podjetja 40,576.164,50 26,159.685,70 66,735.850,20 (1-5) v % 60,80 39,20 100 Tako dobljeni dohodek podjetja predstavlja dohodek za razdelitev, in sicer na osebne dohodke in sklade. Izključno ta dohodek je merilo za delitev osebnih dohodkov, ima pa tudi glavni vpliv na faktor stimulacije pri samoupravnem sporazumu in od višine dohodka je odvisna višina sredstev iz stimulacije. In kako smo ta dohodek delili, nam kažejo naslednje primerjave. januar—junij julij—december Skupaj Realizirani del osebnih dohodkov 28,517.187,34 29,394.083,76 57,911.271,10 % 49,24 50,76 100 Bruto skladi 12,627.302,39 — 3,802.723.29 8,824.579,10 Neto skladi 9,613.928,25 — 5,004.419,25 4,609.509,00 Razliko med bruto in neto skladi predstavljajo skupni rezervni sklad, rezervni sklad podjetja in posojilo za nerazvita področja. Osebne dohodke smo v drugem polletju obdržali na planskem nivoju, to je imelo za posledico, da smo del skladov, ustvarjenih v prvem polletju, porabili za osebne dohodke. To je narekovalo, da smo ob zaključnem računu spremenili delitev dohodka od planirane 68,88 % za osebne dohodke in 31,12% za bruto sklade na dejansko doseženo, in to 86,78% za osebne dohodke in 31,22 % za bru- to sklade. Doseženi povprečni neto osebni dohodki na zaposlenega na mesec znaša 1,941,94, kar je 104,21 % od planiranega, v primerjavi z letom 1972 pa je za 8,88% večji. Doseženi neto skladi predstavljajo tisto minimalno akumulacijo, ki smo jo določili po določilih samoupravnega sporazuma dolžni oblikovati. Pri delitvi sredstev po zaključnem računu za leto 1973 pa skupno z amortizacijskim skladom ne pokrivajo celotnih potreb tekočega leta, pokrite so le tiste najnujnejše. Terjatve in obveznosti Stanje Stanje 31. 12.1972 31. 12.1973 Terjatve od odjemalcev 38,550.145,67 28,813.737,83 Obveznosti do odjemalcev — 1,115.206,23 — 361.968,78 Terjatve od dobaviteljev 3,492.846,91 5,488.448,90 Obveznosti do dobaviteljev — 12,691.227,05 — 10,876.571,40 Krsnik OBVESTILO Na željo članov kolektiva objavljamo tabelo dodatka na stalnost tako da bo vsak 'lahko sam preverjal pravilnost upra- vičenosti na višji dodatek. Višina dodatka na stalnost se odmerja po delovni dobi in kvalifikaciji. IV., V., VI. kategorija I., II., III. Vštevna leta kategorija VS, VS, SS, VK KV, PK, NK do 2 let --- — od 2 do 3 let 50,00 40,00 od 3 do 6 let 70,00 57,00 od 6 do 9 let 90,00 74.00 91.00 od 9 do 12 lot 110,00 od 12 do 15 let 130,00 108,00 od 15 do 18 let 150,00 125,00 od 18 do 21 let 170,00 142,00 od 21 do 24 let 190,00 159,00 od 24 do 27 let 210,00 176,00 od 27 do 30 let 230,00 193,00 Skupščina podjetja potrdila zaključni račun za leto 1973 Skupščina podjetja je razdelila ostanek dohodka, razdelila amortizacijski sklad za leto 1974, potrdila zaključni račun menze in bifeja za leto 1973, potrdila zaključni račun počitniških domov za leto 1973. Med ostalim sprejela tudi več pomembnih sklepov. Na 4. zasedanju skupščine podjetja so bili navzoči poleg delegacij TOZD tudi direktor Mrcina Maks, dipl. ing., vodje TOZD, Sušin Viktor, dipl. pravnik, vodje posameznih služb, Cigler Janez, predsednik sindikata, Vidovič Franc, Spitaler Emil, predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja. Vodja gospodarsko planskega sektorja tovarišica Korbar Heda je tolmačila dosežene rezultate poslovanja za leto 1973, primerjavo z letom 1972 in planom za leto 1973. Celotni podatki o poslovanju so podani v posebnem sestavku. Iz rezultatov poslovanja je razvidno, da so bili uspehi poslovanja v drugem poletju 1973 izredno slabi, da so na te rezultate vplivali predvsem faktorji podražitve osnovnih surovin, goriv in predvsem redukcija električne energije. Na drugi strani pa je imel kolektiv praktično zamrznjene vse cene. Stroški poslovanja so se večali.. Samo nekaj primerov podražitve surovin: olje od 0,65 na 1,03 din, butan od 0,55 na 1,30 din, cinkovo belilo od 5,50 na ca. 21,50 din za kg. Med ostalimi podražitvami so še embalaža, litina, zunanje cene, uvoz barv, ognjeodponnega materiala surovin itd. Samo zaradi redukcije je bilo izgubljenih okrog 800 milijonov dinarjev, če k temu še prištejemo ostale stroške, je rezultat vseh podražitev zelo visok. V juliju pa je nastala še neka druga situacija, in sicer revalvacija dinarja, ker je bil dinar postavljen na vrednost zlata, nato pa se je spremenila vrednost dolarja, italijanske lire itd. Vse to je vplivalo, da smo ustvarili le 460 milijonov ostanka dohodka, kar je zelo nizka vsota. Po oceni pa je kolektiv lahko kljub temu zadovoljen v danih razmerah, v katerih se je nahajal. Kot je bilo že navedeno, smo imeli težave zaradi usklajevanja naših izdelkov. Situacija se je poskušala ublažiti, delno je to tudi uspelo. Izdelan je bil samoupravni sporazum za nove cene široke potrošnje in razsvetljave, ki v letu 1973 ni imel nobenega vpliva. Ta sporazum bo kolektiv šele sedaj lahko upošteval. V zvezi z novimi cenami za embalažo se pričakuje, da se bo to sedaj v kratkem uredilo. Razprava po poročilu je bila izredno obsežna, postavljena so bila konkretna vprašanja, na katera so odgovarjali posamezni vodje sektorjev in vodje TOZD. Zanimiva je bila razprava tovariša direktorja, ki je konkretno ocenil situacijo. Dodatno poročilo o poslovanju v 1. in II. polovici leta nam to nazorno prikazuje. Ob tem je treba ugotoviti, da smo v drugem polletju kljub slabšim rezultatom poslovanja izplačali celo nekaj višje osebne dohodke, kar sicer v normalnih pogojih ni logično, vendar pa nismo prekoračili vsote za osebne dohodke, kot nam jih predpisuje samoupravni sporazum. Samo ob minimalnem povečanju zaposlenih (100,34 ^/o) v primerjavi z letom 1972 je fizični obseg proizvodnje večji za dobrih 7'%- Ob večjih zalogah v primerjavi z letom 1972 je tudi fizični obseg narastel za približno isto vrednost. Dosegli smo pa boljše rezultate v pogledu znižanja loma in občutno prekoračili predvideni obseg izvoza. Če bi kolektiv drugo polletje delal ob istih pogojih gospodarjenja kot I. polletje, bi bil celotni rezultat leta bistveno boljši. Slabši rezultati so največ posledica spremenjene situacije gospodarjenja, tako na jugoslovanskem kot na svetovnem trgu. Delegatom skupščine podjetja so bili prikazani podatki trošenja sredstev za dnevnice, reklame, reprezentanco, avtorske honorarje, službena potovanja, potne stroške, kilometrine, tako da je bilo porabljeno manj sredstev kot je bilo planirano in sicer: din Dnevnice, nagrade vajencevplanirano 200.000,00 ter dodatki porabljeno 140.264,00 reklama planirano 50.000,00 realizirano 42.267,00 avtorski honorarji planirano 15.000,00 realizirano 11.564,00 službena potovanja planirano 50.000,00 realizirano 24.598,00 potni stroški planirano 30.000,00 realizirano 28.804,00 kilometrine planirano 40.000,00 realizirano 34.881,00 Skupščina podjetja razmerja, in to: je soglasno potrdila spremembo delitvenega — potrdi se sprememba delitvenega razmerja čistega dohodka: realizirani plačani del osebnih dohodkov 86,78 % bruto skladi 13,22 % — skupščina podjetja je soglasno potrdila formiranje in porabo sredstev amortizacijskega sklada za leto 1974 in koriščenje denarnega dela poslovnega sklada in sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1973. AMORTIZACIJSKI SKLAD b) Izdatki Poleg lastne udeležbe za rekonstrukcijo vključno 2 % za energetske objekte Plačilo ostankov računov za osnovna sredstva Nakup izparilne postaje Skupaj izdatkov Ostanek razporejenih sredstev POSLOVNI SKLAD a) Dohodki Prenos neporabljenih sredstev iz leta 1973 Doseženo iz čistega dohodka po ZR 1973 Prenos iz dela za obratna sredstva Vračilo garancijskega zneska Skupaj dohodki b) Izdatki Anuitete kreditov za stalna obratna sredstva Anuitete deviznih kreditov po starih pogodbah Anuitete deviznih kreditov za tekoče investicije Sredstva za notranji transport Naprava za odprašavanje Skupaj izdatki Ostane na razpolago SKLAD SKUPNE PORABE a) Dohodki Prenos neporabljenih sredstev iz leta 1973 Vračilo začasne uporabe za obratna sredstva Iz razdelitve čistega dohodka po ZR 1973 Skupaj dohodki 12,059.797,— 24.762,50 121.796,— 12.206.355,50 12.344,84 1,534.844,84 1,908.799,25 3,000.000,— 9.540,30 6,453.184,39 157.997,05 1,950.240,50 3,736.184,55 220.000,— 250.000,— 6,437.422,10 15.762,29 din 38.554,20 1,430.804,30 2,700.709,75 4,170.068,25 b) Izdatki Krajevna skupnost — spodnji del, udeležba za avtobusno postajo 23.170,60 Plačilo ostanka računov za osnovna sredstva 51.897,65 Udeležba za nakup stanovanj 1,000.000,— Stroški izgradnje kegljišča 450.000,— Nadomestilo kolektiva za letni dopust 1,250.000,— Občini za negospodarske investicije, štipendije in obramba SLO 800.000,— Stroški proslave 50.-letnice Orjune — 55.000 Udeležba za gradnjo avtobusne postaje 60.000,— Dotacije družbenopolitičnim organizacijam 315.000,— Udeležba za nakup doma upokojencev na Dolu 50.000,— Oprema za počitniški dom Bohinj in Portorož 65.000,— Adaptacija stanovanja v počitniškem domu Portorož 50.000,— Skupaj izdatkov 4,170.068,25 Skupščina je obravnavala tudi ostalo problematiko v podjetju in sprejela tozadevna priporočila in sklepe: Vrednost točke za februar 1974 Določena je bile vrednost točke za izplačilo v februarju, in to 1,46 din, s tem, da se zagotovi vsem minimalni osebni dohodek 1050 din brez upoštevanja dodatka za nočno delo v smislu določil samoupravnega sporazuma. Zadolžitev poslovodnega organa Poslovodni organ po samoupravnem sporazumu sestavljajo vsi vodje TOZD in vodje sektorjev ter direktor OZt). Naloga poslovodnega organa je, da pripravi predlog osnutka za novo delitev osebnih dohodkov, za tisti del, ki se s planom določa kot povečanje nivoja osebnih dohodkov. Predlog se naj izdela do 10. 3. 1974 in ga posreduje odboru za sistem dohodka. Odbor za sistem dohodka ga predloži skupščini podjetja, ki ga naj obravnava do 25. 3. 1974. Razdelitev premoženja po TOZD Skupščina podjetja izvoli v komisijo za razdelitev premoženja po TOZD tovariša Antona Kobala in Rudolfa Kirhmajerja. Vsem vodjem TOZD se nalaga, da izvolijo na svojih delavskih svetih TOZD po enega delegata v to komisijo. Kadrovska komisija družbenopolitičnih organizacij podjetja pa določi dva predstavnika. Eden od določenih je predsednik komisije. Rok je do 10. marca 1974. Regres za malice sedaj 60,00 din Skupščina podjetja je sklenila, da se regres za malice v bodoče izplačuje v višini 60,00 din na zaposlenega, v obliki denarnih bonov, kar se krije iz materialnih stroškov, vendar šele po korekciji v samoupravnem sporazumu. Predsednik komisije za samoupravni sporazum ima nalogo, da ta predlog oziroma sklep čimprej realizira. a) Dohodki Prenos neporabljenih sredstev iz leta 1973 Planirana amortizacija za leto 1974 Skupaj sredstev din 298.700,34 12,000.000,— 12,298.700,34 Plan boljšega gospodarjenja Vsi vodje TOZD morajo izdelati plane racionalnega poslovanja, ki jih morajo obravnavati delavski sveti TOZD in predložiti plane do prihodnje seje skupščine podjetja v obravnavo. V 00 ZK TOZD IV. — NOVI ČLANI Živimo v družbeno zelo razgibanem času: sprejem zvezne in republiške ustave, občinskega statuta, volitve itd. Vse to in vrsta drugih stvari zahtevajo poštenega, neposrednega, družbi predanega samoupravljavca — komunista. To je del osnovnih meril pri kadrovanju članov v vrste ZK, ker je obdobje, ko smo v ZK sprejemali ljudi masovno, formsko, za nami. Nahajamo se v obdobju, ko v vrste ZK sprejemamo samo družbeno aktivne, poštene ljudi, ki s svojim poštenim delom in aktivnostjo doprinašajo k novi, revolucionarni, boljši ureditvi. V OO ZK orodjarna s strugar- sko in cizelersko delavnico so na osnovi teh meril sprejeli v svoje vrste nove člane. Ta slovesni trenutek bo verjetno še dolgo ostal v spominu novo sprejetih članov. Sekretar OO ZK tov. Jože Klemen jih je v uvodnih besedah seznanil s pravicami in dolžnostmi, članov ZK za uspešno delovanje na področju idejno političnega dela, kjer živijo in kjer delajo. Sprejeti so bili tovariši: Karl Dragar, Bojan Smodič, Drago Kreže in Viljem Zaletel II, s tem se je število članov povečalo na 16. Po uradnem sprejemu in zahvalnih besedah novo sprejetih članov se je obravnaval predlog aktiva mladih delavcev TOZD Karli Dragar IV o nadaljnjem vključevanju v vrste ZK iz vrst mladine in neposrednih delavcev. Po temeljiti razpravi je bil sprejet sklep, da se na naslednjem sestanku sprejmejo v članstvo ZK: Fišnar Avgust, Gornik Ladislav in Mlakar Boris, katere je predlagal aktiv mladih delavcev v TOZD IV zaradi njihovega družbeno aktivnega delovanja. Prebran je bil osnutek resolucije VII. kongresa ZKS. Potem je bilo predloženo, da bi prenehali z dosedanjo prakso čitanja referatov na podobnih sestankih, ker se SKUPŠČINA PODJETJA - potrdila zaključni račun za leto 1973 Dotacije društvom Upoštevale so se delno le vloge družbenopolitičnih organizacij v podjetju, sindikat, mladina itd. Vsa društva bodo financirana preko TTKS (temeljno telesne kulturne skupnosti). Glede dotacije za strelišče predlaga skupščina sporazum s kegljaškim društvom, da že iz formiranih sredstev del teh odstopijo strelcem, to pa zaradi tega, ker gradnja novega kegljišča odpade zaradi gradnje ceste — bivše staro kegljišče Logar se ruši). Predlaga pa se adaptacija starega kegljišča, kjer pa verjetno ne bodo tako veliki stroški. Problem sode Pri obravnavi zaključnega računa je tovariš Mlinar Martin, vodja komercialnega sektorja, pojasnil problematiko sode. Poudaril je, da je ena najbolj kritičnih surovin kalcinirana soda, ki je ni dovolj v Jugoslaviji. Izgleda, da se bo znatno dvignila cena. Zaradi tega bomo morali sodo uvažati, predvsem iz vzhodnih držav. Sedaj se dogovarjamo za uvoz sode iz Češke. V tej situaciji si mora kolektiv zagotoviti zadostne količine sode iz podjetja »Soda« Lukovac, ki nam bo dobavila iste količine kot v letu 1973. Kakšne „bodo cene, še ni jasno. Približno 1.500 ton sode nam primanjkuje poleg dobav »Sode« Lukavac. Te količine so se zagotovile za določen čas. Iste težave ima vsa steklarska industrija v Jugoslaviji. POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA POČITNIŠKIH DOMOV ZA LETO 1973 Tovarišica Korbar Heda, vodja gospodarsko planskega sektorja, tolmači poslovanje počitniških domov v letu 1973 din Realizacija po fakturah 430.861,65 Prevozi ' 22.826,— Skupno 452.837,65 Kritje materialnih stroškov 480.649.95 Izguba 27.762'30 Skupščina podjetja je soglasno potrdila zaključni račun počitniških domov Steklarne Hrastnik za leto 1973. Sklenjeno je hilo, da se izguba 27.762,30 din krije iz poslovnega sklada počitniških domov. POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA MENZE IN BIFEJA ZA LETO 1973 Tovarišica Heda Korbar, vodja gospodarsko planskega sektorja, je tolmačila poslovanje menze in počitniških domov v letu 1973. din Skupno je bila realizacija menze 690.248,15 Realizacija bifeja 2,083.805,75 Izredni dohodek 50.876,90 Skupaj realizacija 2,824.930,80 Realizirani plačani del Poslovni stroški Izredni stroški Nabavne vrednosti prodanega blaga 635.496,— 224,45 2,015.945,25 173.265,10 4.100,65 6.789,75 43.806,40 118.568,30 3.465.30 7.114.40 1.720.15 106.268.75 Skupščina podjetja je soglasno potrdila zaključni račun Delavsko uslužbenske menze Steklarne Hrastnik za leto 1973. Razdelitev sredstev po zaključnem računu se predvidi: din 3.465.30 7.114,10 1.720.15 106.268.75 Sredstva poslovnega sklada so namenjena za poslovanje in za nakup osnovnih, sredstev, za katere pa da predhodni pristanek skupščina podjetja. Dohodek Kritje pogodbenih obveznosti Kritje zakonskih obveznosti Realizirani plač. del. vkal. OD Ostane za sklade Skupni rezervni sklad Rezervni sklad Posojilo za nerazvite republike in SAP Kosovo Poslovni sklad — Skupni rezervni sklad — Rezervni sklad — Republikam in SAP — Poslovni sklad ti le časovno zavlečejo, ni pa opaziti nobene aktivnosti in sodelovanja v takšnih razpravah, ker je Drago Kreže o njih večina prisotnih že seznanjena prek sredstev javnega obveščanja. Ostra diskusija pa se je razvila potem o delovanju samoupravnih organov in TOZD, ko so se pojavile težave, ko bi ti morali pričeti z delom. Težave so v tem, ker še niso izgotovljeni poslovniki vseh komisij posameznih TOZD za pravilno delovanje, ker še ni izračunana obračunska ura in še niso izpeljani postopki za samostojno finančno poslovanje. Zaradi mlačnosti delovanja večine izvoljenih organov upravljanja se dogaja, da še vedno ob- Bojan Smodič veljajo odločitve nepristojnih o-seb o stvareh, ki so v pristojnosti samoupravnih organov, kot npr.: določitev višine OD za vodje TOZD, objavljene v razpisih. Člani OO ZK menijo, da je tak postopek nepravilen in nesprejemljiv ter potreben obnove postopka pri organu za usklajevanje OD med TOZD, ki je bil izvoljen pri skupščini OZD. V merilih za delitev OD se premalo poudarja PRVA KONFERENCA DELEGATOV OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V TOZD Delegati osnovnih organizacij sindikata TOZD so obravnavali sporazum o ustanovitvi konference OO sindikata v Steklarni Hrastnik in sindikata panoge kemične industrije v Hrastniku. Predlog je bil sprejet in potrjen. V obširni razpravi so kritično o-bravnavali nekatere probleme, ki so bili izneseni že na letni konferenci sindikata. V zvezi z realizacijo sklepov in iznesene problematike so dobili delegati tozadevne odgovore, ki so jih posredovali na konferenci vodje sektorjev ali TOZD v podjetju. Glede prevoza z avtobusi je bil sprejet sklep, da se uredi s podjetjem SAP in Izletnikom tako, da bi bili odhodi na Dol in na Rudnik ob 5., 13. in 21. uri. Ponovno je bilo kritično ocenjeno delo obratne ambulante. V tej zvezi so bili že storjeni nekateri ukrepi. Odgovori bodo objavljeni v glasilu »Steklar«. Konferenca je izvolila 14-član-ski izvršni odbor. V izvršni odbor konference so bili izvoljeni: Krsnik Franjo, Drame Hilda, Grohar Janez, Cigler Janez, Perci Adi, Srebotnik Jure, Strgaršek Anton, Premec Jože, Centrih Silva, Majcen Anka, Marčen Alojz, Fišner Avgust, Kladnik Štefka, Dremel Karli. Za predsednika je bil izvoljen tov. Cigler Janez, za podpredsednika Srebotnik Jure, za tajnika Dremel Karli in za blagajnika o-stane Vidovič Ida, katero se kooptira v izvršni odbor. (Nadaljevanje s 5. strani) veličina opravljenega dela in pomembnost tega dela. Veliko nezadovoljstvo se čuti med delovnimi ljudmi, še posebno v vrstah komunistov, ker doslej še ni bila izražena skrb za delovnega človeka izven delovne organizacije. Ta naj bi bila odslej v pristojnosti krajevnih skupnosti, zato je skrajni čas, da te skupnosti resnično zaživijo in se na podlagi njihovega aktivnega delovanja zmanjšajo socialne razlike delovnih ljudi, ki ne temeljijo na opravljenem delu in njihovih dobrinah. Komunisti in tudi vsi ostali občani, ki živijo v spodnjem delu Za delegate za občinsko konferenco kemične industrije so bili izvoljeni: Drame Hilda, Krsnik Franjo, Volfand Viktor II, Jerman Franc, Premec Jože, Deželak Stane, Grohar Janez, Mlinarič Marjana, Rojko Jože. Poudarja se, da morajo biti imenovani v o-snovnih organizacijah v izvršnih odborih. Konferenca je sprejela program dela, ki obsega zadeve, ki so jih ali jih bodo osnovne organizacije sindikata prenesle na konferenco zaradi enotnega reševanja. Tako bo konferenca odločala: — o izobraževanju kadrov za konferenco in osnovne organizacije (seminarji, tečaji, strokovna posvetovanja, strokovne ekskurzije), — o koordinaciji dela in usklajevanja stališč med osnovnimi organizacijami in stališči republiških sindikatov, — o dajanju podpor in dotacij, — o izplačilih za organiziranje izletov, preventivnega zdravljenja, pogrebnini, samopomoči, — organizaciji letovanj, — o organizaciji prireditev za praznovanja (8. marca, 1. maja, 22. julija itd.), — o organizaciji športnih in kulturnih prireditev, — o organizaciji rekreacije, — o organizaciji nabave ozimnice, — o organizaciji socialne pomoči. mesta, se poleg navedenih težav srečujejo še z dolgoletno tegobo, da živijo v skrajno nezdravem o-kolju, ki grozi zdravju njim in njihovim družinam. Za zboljšanje takega stanja pa je v zadnjih desetih letih ali še več ostalo le pri razpravah, stanje pa se ni spremenilo. Verjetno je to tudi eden izmed bistvenih vzrokov njihove pasivnosti na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah. Torej vrste komunistov se širijo predvsem z mladimi, neposrednimi delavci, kar daje upanje, na hitrejše reševanje perečih problemov, ki se danes pojavljajo v naši družbi. Posnetek s konference delegatov osnovne organizacije sindikata V 00 ZK TOZD IV - IVOVI CIMI Konferenca je sprejela predlog predračuna dohodkov in izdatkov za leto 1974. Predvidevajo se dohodki skupaj: članarina 90.000 din saldo 1973 dotacija kolektiva skupaj dohodkov 65.145,85 din 197.554,15 din 352.700,00 din Ravno tako so planirani tudi izdatki v znesku 352.700,00 din. V okviru dotacije aktivu mladih je predlagan predračun dohodkov in izdatkov v znesku 20,000,00 din. Predračun se predloži skupščini podjetja v potrditev. Na skupščini podjetja se naj predlaga ustanovitev delovnega mesta administrativnega tehničnega sekretarja. Rigo III. Zasedanje skupščine podjetja Pri pregledu sklepov zadnjega zasedanja so člani skupščine dali pripombo glede dostave materialov za zasedanje in v tej zvezi sklenili : — za zasedanje o zadevah, o katerih se lahko pogovorijo člani delegacij brez obravnave na DS TOZD, se določi termin za dostavo materiala za sejo skupščine podjetja, in sicer 4 delovne dni pred sejo; — za važnejše odločitve, o katerih mora delegacija dobiti mnenje DS TOZD, pa se je določil rok dostave dokumentacije vsaj 10 dni pred sejo skupščine; — vodjo gospodarsko-planskega sektorja se zadolži, da predloži dokumentacijo za obravnavo zaključnega računa za leto 1973 najkasneje do 18. 2. 1974. Navzoče delegacije vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb so soglasno potrdile ugotovljena dejanska stanja popisnih komisij. Soglasno so bili potrjeni vsi predlagani odpisi. Popisnim komisijam je dala skupščina podjetja razrešndco. O popisu. in problemih okrog manjkov in viškov je skupščina obširno razpravljala in poslušala posamezne obrazložitve skladiščnikov. V tej zvezi je skupščina sprejela naslednje zaključke: 1. Skladišče gotovih izdelkov naj Izdela komadno inventurno stanje za leto 1972 din 1973 za proizvodnjo obeskov. 2. Komisiji delavske kontrole pri skupnih službah se priporoča, da sodeluje pri razčiščevanju tega stanja. 3. Priprava proizvodnje pa je dolžna določiti teže vseh obeskov in jih v najkrajšem roku dostaviti skladišču gotovih izdelkov, komercialni službi in proizvodnji. 4. Komercialna služba in skladišče gotovih izdelkov morata izvršiti pregled vseh nekurantnih izdelkov iz MDK — KS grupe, in sicer do meseca 'julija. Takrat se izvrši tudi inventura na preskok. 5. Obe službi naj pregledata vse artikle, ki so embalirani v lesni volni in predlagata odpis neku-rantne robe. 6. Članom dosedanje komisije za nabavo, ocenitev in odpis osnovnih sredstev je bil podaljšan mandat. 7. Komisija naj izvrši ocenitev vrednosti osnovnih sredstev predlaganih za odpis in razpiše javno licitacijo v okviru steklarne Hrastnik. V zvezi s popisom orodja, drobnega inventarja, se sklene: — vodja TOZD IV in vodja TOZD V naj izvršita pregled izrabljenega orodja, ki ni več uporaben in se ga naj komisijsko uniči in odstrani, da se ne bo to orodje ponovno popisovalo pri naslednji inventuri ; — v zvezi s tem se mora izdelati komisijski zapisnik in predložiti skupščini podjetja; — člani delovne skupnosti so dolžni po že ustaljenem izračunu plačati vrednost za manjkajoč' drobni inventar, pri tem pa se izključuje plačilo za drobni inventar, za katerega so že bili breme-njeni za leto 1972; — vodja TOZD IV in vodja TOZD V morata dostaviti seznam o izvršenih plačilih; — skupščina podjetja je sprejela sklep, da se knjižna vrednost drobnega inventarja zniža za 25 odstotkov: din stanje 31. 12. 1973 286.992,95 25 % za odpis 71.749,60 stanje 1. 1. 1974 215.243,35 Skupščina podjetja Steklarne Hrastnik je izvolila tov. Franca Seliča, vodjo elektro obrata, kot delegata za iniciativni odbor samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Trbovlje. Skupščina podjetja na predloženi aneks k pogodbi o poslovnem združevanju v poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije ter premogovnikov »Tehno impex« Ljubljana ni imela pripomb in ga je soglasno potrdila. Za podpis aneksa k. pogodbi se pooblašča direktor Maks Mrcina, dipl. inž. Skupščina podjetja steklarne Hrastnik je izvolila dva delegata v Savet podpisnica sporazuma »Kristal« import, Beograd, in sicer tov. Martina Mlinarja, vodjo komercialnega sektorja in tov. Bogomira Razpotnika, referenta prodaje. Rigo ZAHVALA Vsem v brusilnici, ki so prispevali za moje lepo darilo, se najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi Papež Majdi in njeni skupini v žigosam! za šopek nageljnov in poslovilni aplavz. Posebno sem dolžna se zahvaliti upravi in sindikatu Steklarne Hrastnik za vse, kakorkoli so mi bili v pomoč. Se enkrat najlepša hvala vsem Dobovšek Tončka NOVICE IZ TOZD Tudi osnovne organizacije sindikata so izvolile nova vodstva v posameznih TOZD. Obravnavale so financiranje glasila STEKLAR. V TOZD II so bili izvoljeni v izvršni odbor sindikalne podružnice Vretič Ivan, Srebotnik Jurij, Alt Ervin. Česnik Franc, Kolar Ruža, Železnik Danilo, Centrih Joža, Jerman Franc, Strgaršek Anton. V nadzorni odbor Gomitar Rudi, Senegačnik Stane, Gun-šek Vladka. Za predsednika izvršilnega odbora je bil imenovan Vretič Ivan, za tajnika Srebotnik Jurij, za blagajnika Alt Ervin. Zbor delovnih ljudi je dodatno evidentiral možne kandidate v delegacijo za zbor delovnih ljudi, in to: Brilej Jože, Alavf Cvetko, Tršek Pavle, Prvinšek Ivanka in Pavlovič Ljubica. Zbor je obravnaval cene surovin in ostalega pomožnega materiala, ki so stalno v porastu, na drugi strani pa cene naših izdelkov ne moremo dvigniti. Tov. Mlinar Martin, komercialni direktor, je na postavljena vprašanja odgovoril. Zbor TOZD II je sprejel in potrdil predlog o nadaljnjem izdajanju glasila »Steklar«. Člani zbora so pripomnili, da naj se piše več o problemih in dogajanjih v kolektivu. V uredniški odbor glasila je i-menoval tov. Matijo Koritnika. TOZD IV V odbor osnovne organizacije Sindikata pri TOZD IV so bili izvoljeni: Volfand Edo za predsed- la so imenovali tov. Zaletel Vilija II. Tov. Franca Podmenika razrešijo dolžnosti delegata skupščine podjetja iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto izvolijo Jakoba Kneza. TOZD V Izvoljen je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata: predsednik Jeršin Ignac, tajnik Smode Mirko, člani Grohar Janez, Smagelj Alojz, Špacapan Roman, Drugovič Jože; v nadzorni odbor: Kreže Martin, Alavf Ivan, Plati-novšek Karl. Izvršilo se je evidentiranje elanov za zbor delovne skupnosti pri občini Hrastnik. Evidentirani člani: Kavzar Peter, Špacapan Marjan, Debelak Franjo, Kajzer Adolf, Koritnik Hubert, Verač Anton, Seničar Ernest, Volaj Boris, Selič Franc, Žerko Franc, Gračner Ivan, Laznik Jože, Bremec Alojz, Kajič Franc, Se-basu Branko, Rotar Ernest, Knez Alojz. Pri obravnavi usklajevanja kalkulativnih osebnih dohodkov predlagajo za povečanje mase o-sebnega dohodka, naj bi se upoštevali naslednji pogoji: — povišajo naj se vsi dodatki, —• potrebno je pripraviti sindikalno listo, — pristopiti je potrebno k novi . nomenklaturi, — zbor delovnih ljudi se strinja, z nadaljnjim izdajanjem glasila Steklar in potrdijo predlog, da se tov. Kirhmajer Rudi določi v u-redniški odbor Steklarja. Sestanek TOZD II na katerem so izvolili vodstvo sindikata nika, Skočir Niko za blagajnika, Fišner Avgust. Premec Jože, Kozlevčar Ivan, Štraus Bojan, Kolenc Branko kot člani, v nadzorni odbor: Klemen Rado, Matko Ivan, Gornik Slavko. Opravljeno je kandidiranje kandidatov v zbor delegatov skupščine, evidentiranih je bilo 17 delegatov, in to : Klenovšek Franc, Klemen Ignac, Zaletel Vili, Gornik Slavko, Premec Jože, Kolenc Branko, Volfand Edo, Križaj Mirko, Vovčko Vili, Matko Ivan, Velej Milan, Kreže Drago, Mlakar Boris, Žlindra Ferdo, Videnšek Franc, Rupnik Roman, Groznik Franc. Soglasno so potrdili in se strinjali s sofinanciranjem glasila Steklar. V uredniški odbor glasi- Tudi TOZD I ima izvoljenega vodjo. Na zasedanju III. iredne seje DS TOZD I — ročne im polavtomatske predelave steklene mase z vzdrževanjem je bil izvoljen za vodjo TOZD I tov. inž. Stanislav Kirn, dosedanji vodja oddelka priprave dela. Na zasedanju DS TOZD I je bila članom DS prikazana problematika okrog kandidiranja tov. inž. Gerharda Perda in njegove odpovedi. Člani DS so bili s poročilom zadovoljni. DS TOZD I je tudi sprejel sklep o postavitvi delovnega mesta »Primopredaje steklenih izdelkov« iz TOZD I v TOZD III in skupnih služb ter ocenil s kvalifikacijo VK ali KV s 1700 točkami. Delovno mesto je invalidsko. Člani DS so kritično nakazali probleme zaradi invemtiranja in zanemarjanja vzdrževanja v starem obratu. Vsa vprašanja je pojasnil članom DS tov. dipl. inž. Aleksej Us kot vodja proizvodnega sektorja. Obravnavan je bil predlog za ustanovitev delovnega mesta »mehanik strojev in vzdrževanja orodja«. DS predloga ni sprejel, ponovno ga bo obravnaval na prihodnjem zasedanju. DS predlaga nov način organizacije dela v remontni delavnici Članski sestanek TOZD II NA III. ZASEDANJU DS TOZD IV Predlog za novo organizacijo je podal vodja TOZD tov. Karl Dragar, ki je članom pojasnil dobavo novih strojev v TOZD — 2, ker se bo zaradi tega povečal tudi obseg dela in režim v delavnicah. Z zagonom treh avtomatov za stiskane izdelke bo potrebno več orodja in modelov, kar predstavlja za TOZD IV večje probleme dela. Zato smo za izdelavo orodja in modelov kupili nove dodatne stroje — tri stružnice in kopirni razikalni stroj. Člani DS so se strinjali s predlagano rešitvijo organizacije delavnice, izvršila se je delna sprememba zasedbe delovnih mest. DS se je strinjal, da se mudi vsa pomoč vsem, ki se izobražujejo. DS je ugodno rešil tudi prošnjo Edvarda Volfanda za lažje delovno mesto. Odbor za kadre je upošteval prošnjo. zaradi preobremenitve vodje, ki dela po normi, kar ne ustreza. Nastavi naj se vodjo, ki bi bil organizator dela in naj bi neposredno ne delal na stroju. Tak način dela je nujen, ker TOZD II zahteva bolj kvalitetno popravilo orodja in modelov. Ker je delovno mesto prenizko ocenjeno, maj komisija ponovno pregleda možnost povišanja osebnega dohodka za to delovno mesto. Ponovno je bila obravnavana problematika glede ocenitve delovnega mesta vodje TOZD; v tej zvezi se sprejme sklep, da bi naj komisija za osebne dohodke še enkrat proučila 'delovna mesta vodij TOZD. Upošteva naj se strokovnost dela in število vodstvenih izvršiteljev v posameznih TOZD. Predlaga se, da se obravnave o ponovni ocenitvi udeleži iz vsake TOZD po en član. rigo. DELO ODBOROV PRI SKUPŠČINI PODJETJA Odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij je obravnaval naloge odbora, določil je termine za pripravo samoupravnih aktov podjetja. Kot prvo se mora pripraviti statut podjetja, rok do 15. 3. 1974, pripravi pravna služba podjetja. Statut delovne skupnosti skupnih služb se pripravi do 15. 3. 1974, pripravi pravna služba podjetja. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu se pripravi do 20. 3. 1974, pripravi pravna služba. Odbor obravnava predračun za glasilo Steklar. Ker se tiskarski stroški povečujejo za 4 0 %, so zaključili, da morajo vse TOZD dati svojo odločitev o nadaljnjem izhajanju glasila. Odbor predlaga vsem TOZD, da potrdijo ali zamenjajo predlog za nov uredniški odbor glasila Steklar. Za odgovor- nega urednika predlagajo Jožeta Gerharda, dosedanjega urednika. Iz posameznih TOZD predlagajo v uredniški odbor: Adija Zaletela, Matijo Koritnika, Erno Sihur, Vilija Zaletela II, Rudija Kirh-majerja, Vero Tržan, Viktorja Rackija. Odbor se strinja, da v okviru glasila Steklar še nadalje izhaja tudi GLAS MLADIH. Rigo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame Cecilije Sto-pinšek se zahvaljujem vsem iz oddelka slikarnice ter satinirnice, ki so v težkih trenutkih priskočile na pomoč, ter za tolažilne besede. Mira Cafuta Dela SGP Hrastnik v Steklarni SGP Hrastnik izvaja trenutno v Steklarni naslednja dela: — od vsega začetka sodeluje z gradbenimi deli pri podaljšku proizvodne hale, .— gradi novo trafo postajo, — opravlja razna manjša dela, ki so v taki veliki tovarni vedno potrebna. Dosedanja uspešno zaključena dela v 15-letnem obdobju, to je od začetka poslovanja SGP Hrastnik 1. marca 1959, so dokazala, da je ta mladi kolektiv sposoben zgraditi tudi zahtevnejše objekte in pod zelo težkimi delovnimi pogoji. Kvaliteta zgrajenih objektov, zmerne cene ter izpolnjevanje sprejetih rokov so podjetju zagotovila takšen obseg del, ki že v začetku leta skoro v celoti angažirajo njegove kapacitete do konca leta. K prednjemu je lep delež prispeval tudi kolektiv Steklarne Hrastnik, ki je zaupal SGP Hrast- nik izgradnjo nove upravne stavbe. Ta objekt bo devetetažen, visok preko 30 m, dolg 25 ter širok skoraj 11 m. Skupna vrednost objekta vključno s podesti znaša 5,453.000 din. Res, da je rok dograditve razmeroma kratek, saj mora biti zgrajen v letošnjem letu, toda kolektiv SGP Hrastnik se bo potrudil, da bo kot doslej tudi v tem primeru kvalitetno in v roku izpolnil prevzeto nalogo. Ob vstopu v šestnajsto leto svojega obstoja to tudi mi želimo. A. D. OPOMBA UREDNIŠTVA Kolektiv Steklarne Hrastnik in uredniški odbor Steklarja izkoriščata to priliko ter čestitata mlademu hrastniškemu kolektivu ob njegovem jubileju z željo, da bi tudi v bodoče gradil v naši tovarni v svoje in naše zadovoljstvo. Urednik SVETOVNI DAN INVALIDOV Tudi v letošnjem letu bomo proslavili »DAN INVALIDOV« kar najbolj svečano. Na skupnem sestanku odbora »ŠD Invalid« Hrastnik in odbora delovnih invalidov Hrastnik so pripravili takle program praznovanja: — V invalidskem tednu organizira odbor telesnih invalidov Hrastnik razgovor z vsemi invalidi in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Hrastniku. — Dne 23. 3. 1974 organizira ŠD »Invalid« Hrastnik športno tekmovanje za prehodni pokal. Tako se bodo srečali športniki invalidi in športniki vseh sindikalnih športnih društev iz Hrastnika dne 23. 3. 1974 ob 9. uri dopoldne na tekmovanju v streljanju na strelišču strelskega društva »Steklar«. Ob 9. uri dopoldne se bodo pomerili tudi šahisti v rudniški menzi Hrastnik in kegljači istega dne ob 15. uri popoldne na kegljišču kegljaškega društva na Rudniku. Po zaključnem tekmovanju bo podelitev priznanj v rudniški menzi. r. r. Pričetek gradnje skladišča gotovih izdelkov v letu 1965 Proizvodne hale — v ozadju skladišče gotovih izdelkov samoupravljanja (Vlil. nadaljevanje) Hali leksikon PRISPEVEK Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Plača se za vsak denarni dohodek, ki se ustvari na podlagi delovnega razmerja. Razen denarnih dohodkov, ki pomenijo nadomestilo stvarnih stroškov. Osnovnico dohodka iz delovnega razmerja sestavlja vsak posamezni dohodek, ki se smatra kot osebni dohodek iz delovnega razmerja. Ta prispevek se plača ob vsakem izplačilu osebnega dohodka. Stopnje prispevka iz delovnega razmerja so proporcionalne. Prispevek iz delovnega razmerja se ne plača v naslednjih primerih: za pokojnine in invalidnine, otroški dodatek, nadomestilo za začasno nezaposlenost, nagrade učencem strokovnih šol, štipendije za osebe, ki niso v delovnem razmerju in še v nekaterih drugih primerih. — Prispevek družbenim investicijskim skladom. Gospodarske organizaoije izdvajajo določen del čistega dohodka za svoj poslovni sklad in, sklad skupne porabe, s ciljem, da se povečajo finančna sredstva investicijskih skladov občine, avtonomne pokrajine in republike. — Prispevki družbeni skupnosti, Gospodarske organizacije jih vplačujejo v proračun in družbene sklade. To so: obresti na sklad poslovnih sredstev, prispevek iz dohodka, prispevek proračunom iz osebnega dohodka, prispevek za stanovanjsko izgradnjo, prispevek za kadre itd. PROIZVOD Rezultat proizvodne dejavnosti, določene materialne in specifične oblike, lahko se neposredno uporablja za zadovoljevanje družbenih potreb (proizvodnih ali osebnih). Je končni cilj vsake proizvodnje. Ko iz blagovne proizvodnje pride na tržišče, je blago. Izdelki se razlikujejo po proizvodni gospodarski dejavnosti, v kateri se proizvajajo, zato imamo industrijske, rudarske, kmetijske, gozdarske in obrtne izdelke. Kmetijski se navadno delijo v rastlinske in živinorejske. Industrijski se delijo po industrijskih panogah in materialu, iz katerega so izdelani, v kovinske, kemične, tekstilne, lesne, grafične in druge izdelke. PROIZVODNE SILE Sredstva za delo in ljudje, ki jih uporabljajo, potem ko so prišli do potrebnih delavnih izkušenj in delovnih navad. To so odločen, najbolj gibljiv in najrevo-lucionarnejši element proizvodnje in družbe. To so vedno pridobljene sile, od njihovega nivoja in značaja pa je odvisen značaj proizvodnih odnosov in celotna družbena ureditev. Vzporedno z razvojem proizvodnih sil se razvija sistem ekonomskih In socialnih odnosov tako med ljudmi in med narodi. PROTEKCIONIZEM Ekonomska politika, ki z vsemi sredstvi, predvsem s carinsko tarifo, ščiti proizvodnjo matične države pred proizvodnjo tujih držav, ki bi bila sicer cenejša od njene. Značilna je bila v obdobju do monopolističnega kapitalizma v državah, ki so si prizadevale, da bi tako okrepile lastne proizvodne sile in možnosti. RACIONALIZACIJA Celota vseh tehno-ekonomskih in organizacijskih ukrepov in postopkov, ki imajo za cilj, da se v delovnem procesu vzpostavi optimalni odnos med ljudmi in sredstvi za proizvodnjo, s tem pa spravi na minimum časovno trajanje teh procesov in potrošnja ljudske in pogonske energije in materiala. Tako zamišljena racionalizacija teži k maksimumu proizvodnosti, ekonomičnosti in. rentabilnosti. Racionalizacija ni samo tehno-ekonomski in organizacijski problem, ampak je tudi, psihofiziološki, ker je razvijanje kolektivnega duha in dobrih odnosov med ljudmi nujni pogoj za vsako povečanje učinka ter ekonomiziranje sil in materialnih vrednot. Za raoionalizaoijo so često potrebne nove investicije, medtem ko v nekaterih drugih primerih niso potrebna investicijska vlaganja, ker se lahko postopki dela racionalizirajo z boljšo razdelitvijo delovnih mest, pravilnejšo izbiro in razporedom ljudi, zmanjšanjem utrujajočih gibov pri delu, z izmenjavo izkušenj s konkurenti in potrošniki itd. Po podatkih iz strokovne literature je približno 30 % racionalizacija povezana z investicijskim vlaganjem, medtem ko 70 % ni. RABAT Procentualni popust od cene ali skupnega zneska, navedenega v fakturi. Industrijska podjetja ga odobravajo trgovinskim za kupljene količine blaga, da bi ga slednje lahko prodajale po isti (tovarniški) ceni. Ta popust lahko dajejo tudi trgovinska podjetja na veliko trgovinskim podjetjem na malo. Z dajanjem rabata se stimulira nakup blaga, tj. povečanje prometa in vzpostavljanje boljših poslovnih zvez. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA Proces obnavljanja proizvodnje v razširjenih merilih. Del proizvedenih dobrin se akumulira in pretvarja v sredstva za proizvodnjo, ki se dodajo obstoječemu skladu teh sredstev in sredstva za življenje novozaposlenih delavcev. Obseg razširjene reprodukcije je odvisen od razdelitve novoustvarje-' ne vrednosti oziroma narodnega dohodka na sklad akumulacije in sklad osebne porabe prebivalstva, od proizvodnosti dela, količine uporabljenih proizvodnih sredstev zaposlene delovne šile itd. . KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK ZA GRADNJO ŠOLE IN KOPALIŠČA V CASE OD 1. JANUARJA 1972 DO 31. DECEMBRA 1973 DOBRO PRITEKA V mesecu decembru preteklega leta sta minuli dve leti, ko smo se z referendumom izrekli za samoprispevek za gradnjo objektov negospodarskega značaja. Na referendumu smo glasovali za prispevek za dograditev oz. nadzidavo osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, za razširitev oz. dozidavo dodatnih šolskih prostorov v Hrastniku na Logu in za gradnjo zaprtega kopališča prav tam. V tem času, to je od uvedbe samoprispevka pa do konca leta 1973 je bila izvršena nadzidava dolske šole in s tem pridobljene tri nove učilnice z ustreznimi kabineti ter ostalimi spremljajočimi pomožnimi prostori, istočasno pa izvedena popolna adaptacija te šolske zgradbe, ki je bila za časa vojne močno poškodovana. Zgrajena je bila nova dodatna sodobna šola z dvanajstimi učilnicami v Hrastniku na Logu. Vsaka od učilnic ima tudi svoj kabinet, poleg tega pa še vrsto ostalih spremljajočih pomožnih prostorov, kot so prostor za tehnični pouk, za glasbeno vzgojo, sodobno kuhinjo, zbornico in kot najvažnejše, da je bila obstoječa šola narodnega heroja Rajka in na novo zgrajena šola priključena na javno toplovodno omrežje. Končno so bili tudi urejeni prostori za pomožno šolo, ki je do 30. novembra 1973 poslovala na Frtici, od 1. decembra 1973 dalje pa so vsi učen- ci osnovne šole iz Hrastnika tako rekoč pod eno streho. Skupni stroški nadzidave pri dolski šoli so znašali 2,522.000,00 din, o čemer smo že poročali, gradnja šolskih prostrov na Logu pa bo po vsej verjetnosti presegla znesek 10,500.000 din, o čemer bomo posebej poročali, ko bo napravljen dokončni obračun stroškov s strani izvajalca del. Ko smo se o bkoncu leta 1971 odločili za uvedbo samoprispevka, smo po tedanjih približnih predračunih ocenjevali, da bodo znašali skupni stroški gradnje šole in zaprtega bazena na Logu o-koli 10,250.000 din, danes pa že vemo, da bo samo šola na Logu stala nekaj več. Iz tega lahko zaključimo, da bo strošek za gradnjo zaprtega kopališča še večji, kot je bil za gradnjo šole. Čeprav je položaj takšen kot je, pa vendar ni bojazni, da bazena ne bi gradili. Splošno znano je, da so cene gradbenega materiala in storitev v zadnjih dveh letih občutno porasle, z njimi pa tudi osebni dohodki zaposlenih, pokojnine, invalidnine itd., vendar ne v taki višini oziroma ne tako skokovito. Oglejmo si dejansko stanje iz leta 1971 in danes, pa bomo prišli do realnega in logičnega zaključka. Ob koncu leta 1971 smo izračunali, da bomo zbrali z 1 °/q samoprispevka od neto osebnih prejemkov iz delovnega razmerja in. iz pokojnin naslednja sredstva: Leto Predvideno, da bomo zbrali Zbrano je bilo Stopnja porasta 1972 750.000 din 1,145.211,90 din 152,69 1973 840.000 din 1,468.666,20 din 174,84 Skupaj 1,590.000 din 2,613.878,10 din 164,39 Od skupno zbranih sredstev v letu 1972 v višini 1,145.211,90 din so prispevali oziroma vplačali delavci, ki so zaposleni v rednem delovnem razmerju, 81,32%, upokojenci 15,19 %, kmetje 1,39 % in ostali 2,1 %. Od zbranih sredstev v letu 1973 v višini 1,468.666,20 din pa so prispevali oziroma vplačali zaposleni v rednem delovnem razmerju 79,47 % od skupnega zneska, u-pokojenci 16,43 %, kmetje 1,02 %, obrtniki 2,64 %, delavci zaposleni v tujini 0,31 % in ostali 0,13 %. Iz zgornjih podatkov je tudi razvidno, da je bilo v letu 1972 zbranih za 52,69 % več sredstev kot je bilo predvideno, v letu 1973 pa celo za 74,84 % več kot je bilo planirano. Dalje lahko u-tovimo, da je bilo v letu 1973 zbranih za 28,2 % več sredstev kot v letu 1972. Ta odstotek nam pove, da so v poprečju v letu 1973 za toliko povečali osebni dohodki nasproti letu 1972 in končno tudi vidmo, da je bilo v dveh letih zbranih za 64,39 % več sredstev kot smo načrtovali ob uvedbi referenduma. V času, ko smo se odločili, da bomo vsi prispevali sredstva za gradnjo šole in zaprtega kopališča, je bilo povedano, da bodo tudi delovne organizacije z območja občine prispevale sredstva v te namene. Tako je bilo sporazumno sklenjeno z delovnimi organizacijami, da bodo prispe- vale 0,8 % od ustvarjenega dohodka preteklega leta. V ta namen je bil sklenjen z vsemi delovnimi kolektivi pismeni družbeni dogovor, s katerim so se vse delovne organizacije zavezale, da bodo prispevale sredstva za gradnjo teh objektov. Predvidevali smo, da bo znašal ta prispevek v letu 1972 749.500 din v letu 1973 815 000 din Skupno v obeh letih 1,564.500 din Zbranega pa je bilo: din v letu 1972 1,192.500,10 ali 51,1% več, v letu 1973 1,150.650,00 ali 41,18 % več, kot je bilo predvideno ob času uvedbe referenduma. Dejanski izračuni so bili opravljeni na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij, to je iz leta 1971 in 1972. Iz razpoložljivih podatkov je bilo ugotovljeno, da bi morali zbrati v teh dveh letih več sredstev, kot pa ie bilo zbranih. Ustvarjeni dohodek delovnih organizacij se je znatneje povečal kot smo predvidevali in tako bi morali iz naslova 0,8 % od dohodka zbrati v dveh letih naslednja sredstva: Leto Plan Zbrano Indeks 1972 1973 Skupno 1.319.665.60 din 1,634.540,00 din 2.954.205.60 din 1.192.500.10 din 1,150.650,00 din 2.343.150.10 din 90,37 70,39 79,26 Iz tega izhaja, da je bilo s strani delovnih organizacij zbranih za 611.055,50 din sredstev manj kot je bilo predvideno ali za 20,74 %. To ima pa neljube posledice, ker financiranje ne poteka v skladu z izdelanimi finančnimi načrti oziroma programi. Zaradi nerednega plačevanja dogovorjenega prispevka s strani nekaterih delovnih roganizacij mora investitor najemati kratkoročne kredite pri banki, ki pa so zelo dragi, saj je treba za takšna poso- jila plačevati 11% obreti, razumljivo pa je, da tovrstna posojila bremenijo investicije oz. gradnjo objektov. Predvidevamo, da bodo delovne organizacije, ki svojih obveznosti v letu 1973 niso mogle poravnati, to storile v začetku leta 1974. - Poglejmo še skupni pregled dohodkov in izdatkov sredstev, zbranih z 1 % samoprispevka in 0,8 % iz dohodka delovnih organizacij za leto 1972 in 1973: Leto Samoprispevek Prispevek delovnih organiza- cij Skupaj 1972 1973 Skupno 1,145.211,90 1,468.666,20 2,613.878,10 52,73o/o 1.192.500.10 1,150.650,00 2.343.150.10 47,27 % 2,337.712,00 2.619.316.20 4.957.028.20 100 % Razpredelnica nam pove, da so v dveh letih plačevanja samoprispevka prispevali občani oziroma zaposleni in upokoj.enci 52,73 % od skupno zbranih sredstev, delovne organizacije pa 47,27 0/0. Kot smo že povedali, so znašali stroški nadzidave in adaptacije dolske šole nad 2,522.000 din, stroški gradnje šole na Logu pa nad 10,000.000 din, kar pa je zaenkrat še ocenjeno, potem lahko zaključimo, da bo potrebno še zbirati sredstva, da bomo lahko zgradili zaprto kopališče, za katerega je v celoti izdelana investicij sko-tehnična dokumentacija s predračunom stroškov za vsa dela. Pričetek' gradnje še ni določen, vsekakor pa se bo pričelo zdeli, ko bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva, zaenkrat v obliki posojila. O pridobitvi novih, dodatnih šolskih prostorov na Logu in u-reditvi prostorov za posebno šolo bomo posebej poročali, takoj ko bo s strani izvajalca del predložen dokončen zaključni obračun stroškov. INFORMACI IA 0 GRADNJI NOVEGA SAVSKEGA MOSTE V HRASTNIKU IN 0 GRADNJI NOVEGA DIMNIKA PRI TERMOELEKTRANI II TRR0VLJE Z oziroma na to, da je bilo na sejah občinske skupščine že večkrat postavljeno vprašanje, kdaj se bo pričela gradnja novega mostu čez Savo v Hrastniku, daje predsedstvo skupščine naslednjo informacijo: Skupščina občine Hrastnik je v začetku leta 1973 sprejela odločitev o najprimernejši varianti za zgraditev mostu čez Savo. Takratni sklep, ki ga je sprejela skupščina, je upošteval najugodnejšo izmed treh predloženih variant, po katerih bi bilo možno zgraditi ta objekt. Skupnost za ceste SRS je zagotovila v finančnem načrtu za leto 1973 5,720 000 din, za leto 1974 pa razliko do 10,000.100.000 din. Skupščina občine Hrastnik je za predvideno gradnjo odkupila potrebna zemljišča na desnem bregu Save in v mesecu decembru 1973 je Skupnost za ceste SRS razpisala natečaj za gradnjo mostu po sprejeti varianti na seji naše skupščine. Ob pregledu ponudb, ki so jih dali gradbeno podjetje Sava Jesenice, GRADIS Ljubljana in GIPOS Ljubljana, je bilo ugotovljeno, da izbrana varianta ni najprimernejša, ker predstavlja izredno visok strošek (6,400.000 din) gradnja novega železniškega podvoza. Iz ponudbe, ki je posredovalo gradbeno podjetje GRADIS, je bilo razvidno, da je to podjetje pripravljeno zgraditi most, ki naj bi bil zgrajen v obliki nadvoza preko železniške proge Zidani most — Ljubljana in da stroški ne bi bili bistveno višji od stroškov, ki bi bili potrebni za zgraditev mostu po sprejeti varianti. GRADIS je namreč ponudil, da bi zgradil most v obliki nadvoza do konca letošnjega leta za približno milijardo 8,000.000 din, medtem ko je znašala ponudba za prvo varianto milijardo 6,000.000 din. Ker pomeni druga varianta trajno rešitev, je bilo dogovorjeno s predstavniki Skup-: nosti za ceste SRS, da se most zgradi po tej varianti. Z ozirom na nastalo spremembo bo morala skupščina občine Hrastnik v najkrajšem času urediti še premoženjsko pravna razmerja na levem bregu Save in zagotoviti nekaj nadomestnih stanovanj za stanovalce, ki prebivajo v objektih, katere bo potrebno zaradi gradnje porušiti. Prav tako bo morala skupščina ponovno sklepati o novi varianti za zgraditev mostu. Z občnega zbora Brodarskega društva Ob zaključku leta smo tudi člani brodarskega društva na svojem občnem zboru pregledali delo preteklega lieta. Občni zbor simo imeli 16. februarja ter smo v skrčenih poročilih prešli prek dokaj plodnega dela minulega leta. Kljub temu, da je bila delovna sobota, smo bili z udeležbo članstva zadovoljni. prvi mesti, in to v slalomu in spustu. Na državnem prvenstvu pa je naša imlada ekipa osvojila tretje mesto v slalomu, kar od te ekipe res nismo pričakovali. Velik uspeh za društvo, ki dela v tako skromnih razmerah je tudi, da imamo predstavnika v državni reprezentanci. To je dokaz, da ne skrbimo samo za množičnost v Brodarsko društvo ima veliko število mladih v svojih vrstah Kljub močno pomlajeni ekipi smo dosegli nekaj lepih uspehov. Na republiškem prvenstvu smo v ■ mladinski konkurenca osvojili obe Adolf Barič daje poročilo Predsednik Brodarske zveze Slovenije tov. Kunaver pozdravlja občni zbor naših fantov lahko prišel v reprezentanco. To dejstvo potrjuje doseženo 4. mesto našega mladega reprezentanta na tekmovanju v Augsburgu. Naši tekmovalci nimajo ustreznih čolnov niti opreme, s katerimi naj bi se postavili po robu mnogo kvalitetnejši opremi ter novejšim oblikam čolnov svojih tekmecev. Stalni problemi z nabavljanjem opreme in čolnov, ki nas spremljajo že vsa leta, so bili tudi sedaj na dnevnem redu. V preteklem letu smo včlanili še nekaj članov. Tako je društvo oib zaključku leta štelo 149 članov. V članstvu prevladuje mladina, kair je tudi dober porok za nadaljnji razvoj društva. V izvršne organe društva smo Iz podanih poročil je bilo razvidno, da smo kljub težavam in problemom, ki so nas spremljali, dosegli nekaj pomembnih uspehov. Ti se odražajo v obeh dejavnostih, ki delujeta v okviru društva. Posebno v zadnjih id veh letih je občutno zaživela modelarska sekcija. V preteklem letu je bilo izdelanih okrog trideset raznih brodarskih modelov. Z inijiimi smo se udeležili tudi razstave v okviru dejavnosti klubov lin sekcij Ljudske tehnike v Hrastniku. S tem upamo, da smo se občinstvu dostojno predstavili s svojo dejavnostjo, ki ima vse možnosti, da se v bodoče še močno razširi. Vsekakor pa je vsa dejavnost odvisna od možnih sredstev. Precejšnje uspehe smo zabeležili tudi v tekmovalnem športu. Tekmovalci so se udeležili 29 tekmovanj. Izmed teh tudi dveh v Italiji in le enega /v Avstriji. Zaradi pomanjkanja denarja smo se nekaterim tekmovanjem morali tudi odreči. društvu, temveč dosegamo tudi kvaliteto v tem športu. Verjetno bi ob boljših pogojih še kdo od volili nove člane in upamo v boljše delovanje v društvu ter nadaljnje uspehe. Sprejet je bil plan dela, ki naj bi bil še bolj bogat kot v preteklem letu. Tekmovalci se bodo udeležili tridesetih tekmovanj. Doma bomo imeli štiri kajakaške prireditve. Množično se bomo udeležili kajakaške Štafete mladosti, katero bodo naši mladinci spremljali po Savi do Zagreba in jo tam predali hrvatskim kajakašem. Nova prireditev, ki jo bomo v tej sezoni organizirali, bo tekmovanje v kajakaškem maratonu. Tekmovalci pa bodo morali preveslati od Litije do Hrastnika. Vzporedno s programom tekmovanj in prireditev se 'bomo morali spoprijeti tudi z drugimi problemi, ki so bili podani na občnem zboru. Nekatere starejše probleme smo že omenili, kot so pomanjkanje finančnih sredstev ter nabava kvalitetnejše opreme. Novi problemi pa nastajajo in so tudi pereči. Eden, ki je bil masovno iznesen, je, ustrezneje urediti društvene prostore ter Okolico. Težje vprašanje pa je tudi izrabljenost in dotrajanost našega avtomobila, ki zahteva vse več stroškov za popravila. Ti problemi so preveliki, da bi jih lahko reševali samo mi člani društva. So pa pomembni za nadaljnje delo in obstoj društva. Upamo, da bodo načrti in sklepi do prihodnjega občnega zbora uresničeni im izpolnjeni kljub vsem težavam. Za to pa bomo morali imeti več podpore in zaupanja s strani družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Z naše strani pa bo potrebno boljše sodelovanje z omenjenimi organizacijami, predvsem pa z VO ter odborom za SLO v naši občini. Ob vsem tem pa imamo veliko zaupanje v novo organiziranost športne dejavnosti v Temeljni te-lesno-kulturinii skupnosti. Adolf Barič Letna konferenca Planinskega društva Dol Letne konference se je udeležilo veliko planincev in gostov, med njimi predstavnik Zasavskega koordinacijskega odbora, sekretar občinskega komiteja ZK, konference SZDL, zastopniki skupščine kolektiva steklarne in ostalih planinskih 'društev Zasavja. V uvodnem govoru je predsednik PD Doil tov. Jiože Klanšek orisal dejavnost društva v preteklem letu. Predvsem je poudaril, da se je tudi PD — Dol aktivno vključilo v izvajanje ustavnih dopolnil, določilo delegate v TTKS Hrastnik in je aktivno v pripravah za volitve. Z geslom »KDOR HODI V PLANINE, OSTANE VEČNO MLAD«, je tov. Kozole pričel s poročilom o delovanju društva. Izredno zanimivo je bilo poslušati poročilo, ki je v glavnem navajalo uspehe in probleme, s katerimi se je društvo srečalo v preteklem, letu. Z uvedbo četrtkovih večerov planincev, z ustanovitvijo mladinske sekcije »Vitka Jurka« in s povečanjem članstva, predvsem pa z varčnostjo pri gospodarjenju s sredstvi je ‘lahko društvo doseglo takšne uspehe. Izredna pozornost se je polagala na iziletništvo', v ta namen smo porabili 2,053.300 starih din. Obiskali smo 80 .vrhov, 100 članov društva je prehodilo Zasavsko transverzalo, 8 članov Slovensko in 4 člani Savinjsko transverzalo. Starejši člani so obiskali planine v Avstriji in Češki. Kritično je bilo ocenjeno delo z mladino; potrebno je, da starejši izkušeni planinci pomagajo mladinski sekciji. Odnos do mentorstva v šolli Heroja Rajka je bil kritično ocenjeno, razveseljiv pa je odnos v šoli na Dolu. V letu 1973 Se je glede investicijske dejavnosti pri domu v Gorah veliko napravilo, saj smo investirali v dom preko 60.000 din in obnovili električno inštalacijo, vodno inštalacijo, nabavili kombi in novo opremo. Delo ,z ohladimo bo potrebno bolj aktivirati, predvsem bo potrebno vključiti v društvo mladino iz kolektiva steklarne. V društvo so vključeni vsi učenci iz šole na Dolu, ki so tudi zelo delavni. Sedemnajst učencev je prehioidilo Zasavsko transverzalo, aktivni so v športnem udejstvovanju in izletništvu. Zelo zadovoljni so, da jih starejši člani vodijo na izlete v naravo. PD Dol si je zadalo nalogo, da doseže v letu 1974 tisoč članov društva. Sedaj ima 882 članov, od tega kair 390 žena in 254 pionirjev. Samo v letu 1973 se je vključilo v društvo 242 novih članov. Društvo je v Gorah kljub težavam, iki jih je imelo zaradi večkratnih menjav upravnikov, doseglo preko 34 milijonov starih dinarjev prometa. Celotno delo je bilo volontersko in je bilo tudi pohvaljeno, zlasti zaradi požrtvovalnosti in prizadevnosti predsednika tov. Jožeta Kllanšfca in gospodarja Draga Kozoleta. Tov. Albin Pust je v svoji razpravi nakazal odnos do okolja in onesnaženja zraka, apeliral na čuvaje narave in naših naravnih lepot planin. Za požrtvovalno delo v planinskem društvu so bila podeljena priznanja. Tov. Drago Kozole je prejel zlati znak, tov. Pu-stova, Matek in Kdrhmajer srebrni znak, bronaste častne značke pa so prejeli Franc Gašparut, Oto Žlindra, Miloš Klemen, Jože Klemen. Rudi Beravs, Jože Kuhar, Alojz Gabrič in Viktor Radki. Se in še bi se dalo pisati o aktivnosti društva, vendar samo naloge, ki jih je občni zbor sprejel, kažejo, da planinci niso zadovoljni :z uspehi, potrebno je še mnogo delati, da se res 'čim več članov kolektivov in mladine vključi v PD in z izleti v naravo in aktivno rekreacijo vzljubi naše planine in s tem utrdi zdravje po težkem delu in slabem zraku v naši dolini. V letu 1974 hočejo planinci izvesti naslednje naloge: — nadaljevati s četrtkovimi večeri planincev ; — mladinski sekciji nuditi vso pomoč, da pri svojem delu vključi v društvo čim več članov mladine iz steklarne, uredijo naj se (Dalje na 11. strani) Pogovarjali SILVA KREŽE, BRUSILKA V TOZD I Prosim, če bi se predstavili članom kolektiva. Rojena sem 18. 5. 1939 v Zagrebu, vendar sem od svojega drugega leta starosti na Dolu, kjer sem konča-la osnovno šolo, si ustvarila dom in družino. Sicer pa izhajam iz delavske družine, saj je bil moj oče knap. Ste zadovoljni na svojem delovnem mestu? Sem! V glavnem sem zadovoljna. In kakšni so odnosi? Mislim, da nič slabši niti boljši kot marsikje drugje. So pa v glavnem dobri. Koliko časa pa že delate na tem delovnem mestu? Na tem delovnem mestu delam že 11 let od skupno 12, kolikor sem zaposlena v steklarni. V novo vodstvo so na občnem zboru »Brodarskega društva Hrastnik« izvolili za predsednika inž. Franca Kalška, za podpredsednika Roberta Halzerja, za tajnika Adolfa Bariča, terenske posle pa bo še naprej opravljal Franc Barič-Nani. čeprav vozi v Ljubljano in nazaj vlak vsako uro, so rokometašice potovale na zimsko prvenstvo v Halo Tivoli s kombijem in kar dvema osebnima avtomobiloma. Najbrž malce (!) pretirano, saj je znano, kaj je bistveno ceneje. Ena izmed nalog, ki so si jo zadali brodarji za letošnje leto, je tudi ureditev progo v »Prusniku«. Upati je, da jim bo to uspelo, saj so v programu investicij TTKS občine Hrastnik za leto 1974 tudi sredstva za ureditev tega pomembnega objekta. Razen tega, da hi bila ureditev v »Prusniku« velikega pomena za hrasftniške brodarje, tej progi pripisujejo jugoslovanski in celo mednarodni pomen. Pravijo, če bi bila proga urejena, bi lahko -kandidirali celo za organizacijo svetovnega prvenstva. Ali res ne bodo rokometašice uspele na zimskem prvenstvu osvojiti nobene točke na igrišču. Za njimi je 5 tekem izgubljenih, eno pa so dobile brez borbe, ker nasprotnic ni bilo in tako vknjižile dve »suhi« točki. Je ires, da kvaliteta ženskega rokometa v Hrastniku stagnira in da bo potreben »carski rez«. Podpredsednik Viktor Sušin zatrjuje, da je temu tako zaradi tega, ker ne more sam vsega storiti. V takšnih primerih govori pregovor: eden je nobeden! smo se Kako pa je z osebnimi prejemki, ste zadovoljni? Če bi me o tem vprašali pred letom ali dve, bi vam odgovorila pozitivno, kar pa sedaj žal ne morem. Spremljate samoupravne spremembe? Da, spremljam že, vendar mi mnoge stvari niso razumljive, in v tem pogledu tudi nisem edina. Ste na tekočem glede sprememb, ki jih prinašajo TOZD? Dogajanja okrog ustanavljanja TOZD sem budno spremljala. Zaenkrat še ne vidim nekih občutnih sprememb. Vendar sem trdno prepričana, da mora tako široka akcija prinesti tudi nekaj pozitivnega. Kaj nam prinaša nova ustava? Mislim, da več pravic in dolžnosti na področju samoupravljanja. Kaj pričakujete od novoustanovljenega samoupravnega sistema? Že prej sem omenila, da mi mnoge stvari niso povsem jasne. No, kljub temu pričakujem nekatere spremembe, predvsem, kar se tiče večje udeležbe nas vseh pri samoupravljanju, večjo odgovornost do proizvodnih rezultatov, večjo pozornost im varčnost pri koriščenju repromaterialov. Skratka boljšo ekonomičnost, kar naj bi prineslo dvig osebnega in družbenega standarda ter boljše poslovne rezultate. Cene rastejo, standard pada. Kaj to pomeni za Vas? Do konca zimskega prvenstva za rokometašice v Ljubljani morajo Hrastničanke odigrati še tri tekme, .in to z drugoligašema Brežicami im Alplesom ter hrvaškim republiškim ligašem Umagom. Priložnost za uigravanje mladih. Ali se res glede trenerjev in vaditeljev h/rastniškim klubom bližajo boljši časi. TTKS občine Hrastnik je namreč predvidela v svojem programu za letošnje leto, da bi izobraževali okrog 15 perspektivnih kadrov za različne panoge. Tako v bodoče ne bi smelo manjkati trenerjev. Nam vsem je znano, da klubi v letu 1973 niso prejeli od TTKS tistih sredstev, ki so jim bila odobrena na začetku leta. Vzrok leži v največ ji meri v tem, da TOZD Rudnik Hrastnik za leto 1973 ni prispevala za te namene nobenih sredstev (vsaj do časa poročanja), ker so v finančnih težavah. Evidentno je iz materialov, ki so bili podeljeni vsem občanom s strani občinske skupščine, da ima TTKS v investicijskem programu za leto 1974 tudi odplačevanje anuitet za kegljišče na Logu. Samo okrog 80 starih milijonov dinarjev naj bi bilo po planu na razpolago za športno in rekreacijsko dejavnost v Hrastniku za leto 1974. Klubi pa so v svojih programih nakazali potrebo po 165 -milijonih starih dinarjev. Verjetno bo potrebno želje uskladiti z možnostmi. Skupne -napore nas vseh, da dosežemo obraten -učinek. Ste seznanjeni s težavami, v katerih se je znašlo celotno naše gospodarstvo in katere niso obšle tudi našo delovno organizacijo? S temi težavami sem seznanjena in se zavedam, pred kakšnimi težavami se nahajamo. Zavedam pa se, da je to problem celotne naše družbe ter ga bomo kot takega morali skupno reševati. Kje so po vašem glavni vzroki, da nismo realizirali plan za leto 1973? Po mojem je glavne vzroke potrebno iskati v porastu cen nekaterih surovin kot tudi goriv. Se večje težave pa nam je povzročila redukcija električne energije kot tudi svetovni energetski problem. Večkrat smo priča malomarnega odnosa do dela. Že bežna ocenitev nam lahko pove, koliko denarja bi lahko privarčevali, če bi bolj pazili na kartone, razbito steklo, vodo, luč in podobno. Kako vi gledate na to? Res, v marsikaterem primeru bi se dalo -p-recej privarčevati. Sem pa^trdno prepričana, -da bi poleg večje pazljivosti in samoodgovor-nosti nas vseh morali tudi skupi-novodje, izmenski vodje in drugi imeti malo več besede pri preprečevanju takšnega malomarnega odnosa. Bliža se 8. marec. Kaj Vam pomeni ta dan? Priznanje enakopravnosti, vendar žal dostikrat samo na papirju! Ste zadovoljni s pozornostjo, ki jo posvečajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije vašemu prazniku? Jasno je eno, da so kegljači »Bratstva« v prvih tréh tekmah dosegli sicer skromne, vendar zadovoljive -rezultate predvsem zaradi dobrih -priprav. Uničena tila, nemogoča razsvetljava ter druge velike -pomanjkljivosti so -privedli telovadnico pri osno-vni šoli na Logu v takšno stanje, da je v n-jej skorajda nemogoče delati. Poleg redne telovadbe učencev uporabljajo to dvorano tudi nekateri drugi klubi, -ker so pač primorani. Verjetno bo po-trebno -resno -razmisliti o tem perečem problemu. Tudi v NTK »Kemičar« nastopajo in delujejo nekateri člani našega kolektiva. Hrasitn-iški »pink-pon-kaši« trenutno vodijo v I. slovenski ligi, ker -i-majo odigrani dve t-ekm-i več -kot Murska Sobota. Na koncu pa bodo Zagotovo drugi, kar je vsekakor lep uspeh. Res da s-trelci »Steklarja« še nimajo popolnoma dograjeno strelišče i-n da bo potrebno še marsikaj postoriti, pa -na tem objektu že dalj časa vestno trenirajo in tudi -nastopajo. In tudi to se zgodi. Namiznoteniška -tekma I. slov. lige med domačim »Kemičarjem« in »Fuži-narjem« je trajala -samo okrog 40 minut. Domačini -so slavili maksimalno zmago 5:0. Janez Strgaršek Res je, da se nas vsako leto obdari s skromnim darilcem in s tem izkaže pozornost. Vendar osebno mislim, -da so še kakšne druge oblite in možnosti, da bi ta praznik proslavile v bolj slovesnem vzdušju. Recimo, s kakšno proslavo, kulturnim -sporedom ali podobno. Veste, ne da bi bila neskromna, ampak človek vidi in sliši, kako imajo to organizirano drugje, pa si misli svoje, primerja itd. • Ce malo spremeniva razgovor. Kaj menite o našem glasilu? »Steklar« mi je všeč in ga rada prebiram. V njem je marsikaj zanimivega. Zlasti pomembno vlogo ima v smiislu informiranja. Iz njega zvemo precej stvari, za katere dvomim, da bi jih drugače zvedeli. Imate morda kakšno pripombo ali predlog v cilju še boljšega in zanimivejšega »Steklarja«? Kakšnih posebnih -predlogov nimam. Zdi pa se mi, da bi bilo zelo pozitivno, če bi nekatere stvari pi-sali bolj konkretno, na ta način bi bile informacije še boljše. Bi vi napisala kakšen članek? Ne vem, odvisno kaj, toda verjetno ne. In na koncu najinega pogovora še vaš odgovor na nezastavljena vprašanja? Ne vem, ko pa je toliko skrbi iz dneva v dan. Najlepša hvala za vaše sodelovanje. Drugič, ob drugi priložnosti pa si bova imela morda kaj bolj vzpodbudnega povedati in pa, da bo čim manj skrbi, velja! No, pa tudi prav. Jože Premec Letna konferenca Planinskega društva (Nadaljevanje z 10. strani) razmere in odnosi -do mladine na šoli Heroja Rajka; — organizirati več mladinskih mentorjev i-n vodnikov; — članstvo povečati na 1000 članov; — organizirati več predavanj -in predvajanj filmov, organizirati foto krožek; — uvesti vodenje -društvene kronike; — organizirati klub prijateljev koče v Gorah, ki bo skrbel za čisto okolje okrog doma; — organizirati 5 pohodov po kurirskih poteh skupno s SLO Hrastnik, predvsem pa organizirati še več izletov v naravo, za člane pa organizirati izlete v Dolomite in Velike Tatre; — us-ta-noviti planinsko šolo za vse ljubitelje narave; — dokončati vsa dela na žičnici, sanira® teraso in spodnje prostore doma v Gorah, urediti prostor za odpadke in urediti preskrbo z vodo, kakor tudi telefonsko napeljavo; — organizirati 6-dnevni planinski -tabor z delom planinske šole v naravi. Planinskemu društvu želimo, da svoj program v celoti realizira, predvsem pa, da se i-z kolektiva steklarne -vključi 'kar največ novih članov, predvsem pa iz -vrst mladine. r. r. ŠPORT NAGRADNA KRIŽANKA M MITRERÀ V QRSKEM PODZEMLJU POMOŽNI DUHOVNIK MUZA LJU= BEZENSKEQA PESNIŠTVA PREBIVALEC LIKE. VELIKO FINSKO JEZERO JAPONSKA FILMSKA IGRALKA CY0K0) M SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) KOMET "FILMSKA IGRALKA GARDNER NEUMEN JEZIK BANTU ČRNCEV ?00A « LAC1 CIGOJ TRTNA PLESEN NAŠ KOMSh NAT08EC NA M.SreT.PR*. V KLAS. SMUČ. V FAIUNU HRVAŠKI „PETROL* BREST NAPLAČIL0, NADAV OKOSTJE NAUKO ČLOVEŠKI LOBANJI Španski KOMPONIST (JOAQUIN) BOJEVNIK V REVO? LUCIJI . PREB! * VALEČ IRAKA PR1STR0J LJUBL*J.qLe= DALlS.HlSA ZNAČAJ Ž. IME (JASNA) VRSTA HRUŠKE PREBIVALKA IZ KRAJA IG (JUŽNO OD LJUBLJANE) KITAJSKO MESTO OB REKI YANGTZE UMETNO VLAKNO IN TKANINA TOLKAČ 19 RASTLIHs SKA ZA = J EDA UKA SAMO: GLASNIK ANGLEŠkl EKONOMIST (J. RICHARD) NAKODRANA TKANINA RUSKI KOMPONIST INVEN- TURA JUGOSLOV., NOGOMETAŠ M ameriški FILMSKI PRODUCENT TODD ALOTROPNA OBLIKA KISIKA TRAVNIK 08 VODI KOPNO SREDI MORJA PREBIVALKA PARIZA' ITAL. FILMSKI IGRALEC VERNOV kapitan BIVŠI S0VJ. ZUNANJI MINISTER CVJAĆESLAV) SLOVEN. Pl1 SATELJ IN DRAMATIK ( IVAN) NAJSUa§A Šolska ocena ATOMI ISTE KEM. PRVINE, Kl SE RAZLIKU: JEJO PO ŠTE--VILU NEVTRO: NOV V JEDRO GLAVNO mesto TURČIJE PREPAD, BREZNO PISATELJU CA PEROCI EMIL* ADAMIČ PETELINI TOK, ETUI SESTAVIL! KARLI DREMEL TREBUŠNA BOLEZEN P0STREŽČEK, Serpa KOVINA GESLO , FRANC. RE= VO LUCIJE BLATO, K! GA NANE: SE VODA INDUŠTR, RASTLINA KRAJ BLIZU KOČEVJA GOROVJE IN PLEME V SEVERO1 VZHODNI INDIJI GUSTAV IPAVEC DRAGO GERVAIS M NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (QEORQ) OTOČJE ÖB SEVERDZAH. OBALI N0--VE GVINEJE OBDELO--VALNA ZEMLJA OB HIŠI PESNICA NEGRI REKA V ZAHODNI EVROPI FILM.IGRAL, T0QNAZZI uSje jajčece 3 PREBIVALEC A0N1J5 PUBLICIST FINCI REKA NA ŠVEDSKEM SLIKAR AKVAREL0Y GUSTAV FREYTAQ OLIVER UPPDAL OBČINSKI PAŠNIK NA VASI NIKOLA TESLA RISE TA KONZERs VlRANJE ŽLAHTNI PLIN PODROČJE EPIDEMIJE, OBSE2NOST PREKOOCE* ANKA,KISE JE POTOPILA NA PRVI V0--tNOI L.J912 JUD, GOLJUF, ODERUH MARIO: N ETA INFORMACIJA (Nadaljevanje z 9. strani) Gradbeno podjetje GRADIS je zadolženo, da v najkrajšem času pripravi nov projekt in prične z izgradnjo. V prvi polovici meseca januarja 1974 se je vršila širša razprava v Termoelektrarni Trbovlje v zvezi z izgradnjo ustreznega dimnika za odpravo koncentracij žveplovega dioksida. Po večurni razpravi navzoči niso sprejeli dokončnega zaključka o izgradnji dimnika, ker se niso zedinili glede lokacije za novo Termoelektrarno III, ki naj bi bila v doglednem času zgrajena. V kolikor bo prišlo do realizacije te gradnje, bi bilo potrebno zgraditi ustrezni dimnik, ki bi služil obema termoelektrarnama. Odgovorni strokovni kadri proučujejo to možnost, na kar bo ponovno sklican posvet, ki se predvideva v mesecu aprilu 1974. Izdelane so tri variante projekta za izgradnjo dimnika na različnih višinah oziroma kotah od 250 m—420 m višine. Stroški izgradnje so predvideni od 2,8—6,8 milijarde starih din. Razumljivo je, preden se pristopi k izvedbi tako drage investicije, da je nujno potrebno proučiti vse okolnosti, ki opravičujejo tovrstno grad- H-10' Predsedstvo skupščine občine Hrastnik NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad v skupni vrednosti 100 dinarjev: 1. nagrada: 30 din 2. nagrada: 20 din 3. —7. nagrada: po 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 22. marca 1974. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v drugi številki STEKLARJA, smo prejeli 66 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (30 din) : Oberauner Rezi; 2. nagrada (20 din) : Marjan Miklič; 3. —7. nagrado (po 10 din) : prej- mejo: Vili Povše, Logar Slavica, Mak Dora, Alauf Silva, Bojan Vintar. NA POGREBU Umrl je specialist za bolezni srca. Za krsto je šla dolga kolona ljudi, neki hvaležni pacient pa je nesel venec v obliki srca. »Zanima me, kakšno obliko venca bi v primeru moje smrti nesli za mojo krsto,« pravi nekdo v sprevodu svojemu kolegu, »ker sem ginekolog«. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene ANE JAMŠEK roj. MEDVEŠEK se najlepše zahvaljujem vsem sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom za izraženo sožalje in vence. Posebna hvala pevskemu zboru in godbi Steklarne Hrastnik ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na dobovško pokopališče. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči mož Tone ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta VILIJA KUŠARJA se iskreno zahvaljujem godbi in pevskemu društvo »Svoboda I«, govornikom za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja ter njegovim in mojim sodelavcem za «denarno pomoč, in vsem, ki so ga spremili na dolsko pokopališče. Žena Marija, hčerki Mojca in Andrejka mata in ata, brat in sestra z družinama MAREC 1974 ST. 2 Razgovor za okroglo mizo Za nami je prvi razgovor za okroglo' mizo. Pregovor pravi: »vsak začetek je težak«, in koliko je v tem pregovoru resnice, smo videli na tem prvem razgovoru za okroglo mizo. Težak je pa predvsem zato, ker opažamo vedno večjo neodgovornost celo tistih mladincev, ki bi .morali že zaradi svojih funkcij oziroma članstva v ZK dajati vzgled in aktivirati čim večji del mladine ter se tega tudi zavedati. Na osnovi tega nas čaka v prihodnje še veliko težkega in napornega dela na tem področju. Ne morem razumeti tudi tega, da se teh razgovorov niso udeležili tisti, ki se vedno in povsod na nepravih mestih »informirajo« o stanju našega podjetja na vseh področjih, potem pa takšne nerealne informacije širijo med ostalimi delavci in s tem ustvarjajo že skoraj paniko. Poleg tega pa takšni ljudje tudi največ kritizirajo, seveda samo »za vogali«, ne čutijo pa v sebi toliko moči in poguma, da bi enkrat prišli na te naše pogovore za okroglo mizo in videli, da se tu le ne govori in govori za prazen nič, temveč gredo pogovori v tisto smer, ki nam nekje zagotavlja dosego nekega cilja in tudi učinek. To pa je pogovor o realnem stanju, ko je na vse mogoče načine treba poskušati najti kakršnekoli izboljšave, dopolnitve, preko katerih lahko pričakujemo boljši uspeh poslovanja in s tem tudi eventualni dvig osebnih dohodkov. Kot sem že omenil, naj bi bili ti. razgovori popolnoma odkriti in dobronamerni, ne pa, da bi kdo celo mislil, da so ti proti komu naperjeni. Vsak, popolnoma vsak član našega kolektiva ima pravico prisostvovati tem razgovorom, povedati svoje mnenje in postavljati čim bolj konkretna, neposredna vprašanja s področja teme razgovorov, na katera pa mora dobiti tudi odgovor oziroma mnenje o-stalih prisotnih. Tema prvega razgovora za o-kroglo mizo je bila: Gospodarski položaj podjetja. Zavedali smo se, da je sicer tema obširna in zato naj bi bil ta prvi razgovor le bolj informativnega značaja, iz katerega smo pa dobili nekaj pomembnih napotkov z najbolj aktualnih področij, ki pa jih bomo skušali obdelati na posameznih naslednjih razgovorih. Te razgovore naj bi imeli vsak mesec enkrat, kot je tudi predvideno v programu konference mladih delavcev Steklarne. Na razgovor smo povabili našega direktorja, tov. Krsnika, tov. Marcena in predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnega organa — skupščine podjetja. Radi so se odzvali našemu povabilu na razgovor. Osnovo za nadaljnjo razpravo je podal tov. direktor, ki je v nekaj stavkih pojasnil trenutno stanje podjetja in podal nekaj parametrov, ki so odločilno vplivali na manjši, čisti dohodek podjetja. Na to pa so vplivale velike podražitve naših osnovnih surovin, izpadi električne energije, remont elektro pčči in še vrsta drugih pomembnih faktorjev. Za primerjavo nam je povedal tudi stanje poslovanja posebej v prvi in posebej v drugi polovici lanskega leta. Iz tega je bilo razvidno, da je bil celotni dohodek podjetja v prvi polovici leta 8 milijard 560 milijonov, v drugi polovici pa 7 milijard 460 milijonov, torej za eno milijardo in 100 milijonov manj. Cd tega je bilo porabljenih v prvi polovici leta za okrog 4 milijarde, v drugi pa 4,3 milijarde sredstev. Celotni čisti dohodek v prvem obdobju je bil okrog 4 milijarde, v drugem pa samo 2 milijardi. Vendar pa smo kljub temu v drugi polovici izplačali za osebne dohodke 80 milijonov več kot v prvi. Da smo lahko vsak mesec ob roku izplačevali osebne dohodke, smo morali sredstva črpati iz skladov, ki smo jih ustvarili v prvi polovici leta tako, da imamo sedaj v skladih toliko, kolikor je z zakonom določeno. Vzrokov za takšno precej klavrno bilanco je več, med bistvenimi pa tudi devalvacija ameriškega dolarja, ker smo morali precejšen del naših izdelkov prodati na tuje tržišče z nižjo ceno, ker je bilo domače tržišče zaprto, čeprav so doma cene nekoliko povoljnejše kot zunaj. Veliko besed in vpra- Mladi delavci V vsaki številki Glasa mladih vas bomo redno obveščali o stanju posameznih aktivov na tekmovalni lestvici v okviru akcije Mladi delavci pred kongresi, v katero se morajo vključiti po sklepu konference mladih delavcev Hrastnik vsi aktivi mladih delavcev v delovnih organizacijah. Aktiv mladih delavcev točk 1. SIJAJ 1530 2. STEKLARNA TOZD IV 1280 3. STEKLARNA TOZD I 1240 4. STEKLARNA TOZD III 1080 5. STEKLARNA TOZD Skupne službe 1060 šanj je bilo okrog naše komerciale, kar je dalo povod za temo v enem naslednjih razgovorov. Omenjen je bil tudi samoupravni sporazum, kot ena izmed dveh bistvenih omejitev ustvarjenega čistega dohodka. Mislim, da je diskusija po prvih tako imenovanih porodnih krčih stekla dokaj dobro. Da pa bi naslednji razgovori bili še boljši, se bomo o sami temi, ki jo bomo za razgovor predvideli, pogovarjali že na sestankih posameznih akti- vov. Namreč prvi pogoj za uspešen potek razgovorov je udeležba in aktivno ter konstruktivno sodelovanje. Torej v čim večjem številu in s čim bolj pametnimi in konkretnimi vprašanji vabljeni mladinci na razgovore za okroglo mizo! Vili Zaletel pred kongresi 6. STP 690 7. STEKLARNA TOZD II 680 8. TKI — Skupne službe 520 9. TKI 440 10. KOP 420 V teh podatkih so vsebovane točke, ki so bile dosežene v mesecih november, december in januar. Potrebno pa je pripomniti še to, da ti podatki niso preverjeni in so lahko zelo netočni, kar upamo, da se v bodoče ne bo dogajalo, ampak bomo pred objavo lestvice vse skupaj natančno preverili. Osnovo za nadaljnjo razpravo je podal direktor podjetja Mladinci na sestanku za okroglo mizo V sliki in besedi kviz v Kopru Slika 8: Tekmovanje naše mladinke v igri: kdo bo prej spil? To je bila Kladnik Štefka. Slika 2: Naša ekipa se je ostro borila za čimboljšo uvrstitev. Tekmovalni del kviza je bil razdeljen na tri težavnostne stopnje, vsak pravilni odgovor pa je prinesel ekipi v prvi stopnji tri, v drugi štiri in v tretji težavnostni stopnji pet točk. Pravilnost odgovorov pa je ocenjevala posebna strokovna žirija, sestavljena iz družbenopolitičnih in javnih delavcev obalnega področja. Slika 5: V pevski točki je naše barve zastopal tov. Ivo Trbovc in prejel zaslužen dolg aplavz. Slika 6: Predsednik naše TK ZM je ob tej priliki podaril organizatorju lepo darilo, katerega je v imenu TK Z MS TOMOS prevzel predsednik. Pri spretnostnih igrah smeha in dobre volje ni manjkalo, opaziti •pa je bilo tudi precejšnjo zagrizenost posameznih tekmovalcev, saj so bile nagrade zelo lepe in dragocene. Pred kratkim smo prejeli fotografije iz Kopra, kjer smo se v novembru lanskega leta udeležili tekmovalnega kviza, katerega je pripravila in organizirala tovarniška konferenca ZMS Tomos. V nekaj besedah, še več pa v slikah vam bomo prikazali potek tekmovanja med mladinskimi aktivi iz delovnih organizacij. Organizator je želel s to kulturno zabavno prireditvijo, katere skupen naziv je »30 let socialistične Jugoslavije«, prikazati in opozoriti na najpomembnejše dogodke iz našega povojnega družbenopolitičnega, kulturnega in javnega življenja, ki so odločilno vplivali tudi na naš sedanji razvoj in ustavne spremembe. Slika 3: Posredovanje predstavnikov ekip pri strokovni žiriji. Zelo izenačena in ostra je bila borba za točke, največje število točk pa je osvojila ekipa mladinske organizacije iz Tomosa, s tem pa tudi prvo mesto. Slika 4: Ekipa mladinske organizacije Tomosa je osvojila prvo mesto, s tem pa tudi zagotovila, da bo letos ponovno organizator srečanja aktivov ZM iz delovnih organizacij. Kviz pa so popestrili tudi z glasbenimi točkami in spretnostnimi igrami za gledalce, ki so jih pripravili vsi sodelujoči aktivi. Pevce je spremljal ansambel »Tabu« iz Izole, ki je po končanem uradnem delu kviza poskrbel tudi za dobro sprostitev na plesišču. Slika 1: Predstavnik mladinske organizacije v Tomosu je prebral pozdravne besede vsem udeležencem, tekmovalcem pa zaželel veliko sreče. Ekipe šestih mladinskih aktivov, in sicer iz kranjske ISKRE, SATURNUSA, STOLA iz Kaprnij ka, TOMOSA — kot gostitelja, IMV iz Novega mesta in STEKLARNE Hrastnik, so v več kot dveurni oddaji odgovarjale na vprašanja in preizkušale svoje znanje iz tematike o 30-letnem ustavnopolitičnem in družbenem razvoju Jugoslavije, lanskem puljskem festivalu ter o uspehih naših športnikov na letnih in zimskih olimpijskih igrah. Mladi Tamovci na obisku Vsak aktiv, ki je pripravil spretnostno igro za gledalce, v kateri pa niso smeli nastopati mladinci iz njegovega aktiva, je stremel predvsem za to, da bi v tej igri zajel specifičnost dela v njegovi delovni organizaciji. Slika 7: Pri naši spretnostni igri je bilo potrebno precej dobrih živcev in veščine. Tudi naši mladinci oziroma mladinke so se zelo radi odzvali vabilu za tekmovanje v spretnostnih igrah in si tako priborili precej vrednih nagrad. Slika 9: Splačalo se bo potruditi in ohraniti dobre živce in mirno roko pri metanju v tarčo. To je poskušala naša mladinka Abram Marica. Po končanem kvizu je vse udeležence kviza zabaval ansambel, ki je igral do poznih jutranjih ur. Šele potem smo se poslovili od vseh in se iz Kopra odpeljali domov v Hrastnik veseli, da smo navezali nekaj novih stikov z nekaterimi mladinskimi aktivi širom Slovenije. V soboto 9. 2. 1974 so nas obiskali mladi iz tovarne avtomobilov in motorjev Maribor. S seboj v Hrastnik pa so povabili tudi predstavnike sveta ZK, predstavnike sindikata, ZB in JLA. Ekskurzijo pa so povezali s kulturno prireditvijo, saj sta v našem Klubu 67 razstavljala dva njihova mladinca — slikarja. Skupino mladih smo pričakali pred našo tovarno in se z njimi prisrčno pozdravili. Druga skupina pa je ostala na Rudniku, kjer so si ogledali jamo. Mlade Tamovce smo popeljali skozi tovarno, da so se vsaj malo seznanili z našo proizvodnjo in delom. Zelo so jih zanimale posamezne faze proizvodnega procesa in so zato z zanimanjem poslušali razlaganja naših članbv kolektiva. Težko so razumeli, da imamo tako širok asortiman proizvodov itd. Poleg ročne proizvodnje, pa so precej zanimanja vzbudili tudi avtomati. Po dolgem in intenzivnem ogledu tovarne pa smo pripravili razgovor z mladimi iz Tama in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ker pa je prva skupina za ogled rudnika potrebovala več časa, smo mi ta čas izkoristili in naše goste povabili na vožnjo z avtobusom do Trbovelj, kjer so se lahko sami prepričali o našem »čistem zraku« in zdravem, zelenem okolju. Marsikatera pikra je padla na ta račun. Razgovorov so se na naše povabilo odzvali tudi sekretar sveta ZK Franc Vidovič, predstavnik samoupravnega organa — skupščine podjetja tov. Božo Cigeljnak in tov. pravnik Viktor Sušin ter mladinci. V imenu mladinske organizacije Steklarne je vse navzoče pozdravil predsednik Vili Zaletel. Obenem je ob tej priliki podaril mladim iz Tama lepo spominsko darilo z upanjem, da to prvo srečanje ni tudi zadnje, ter da bi takšna srečanja postala tradicionalna, tako na področju idejno političnega sodelovanja kot kulturnem in športnem področju. Potem je tov. Vidovič povedal nekaj o zgodovini oziroma razvojni poti steklarske industrije, posebno naše Steklarne. Opisal je tudi proizvodni proces steklene, MNENJA MLADIH O... organov, konkretno postavljenih nalog in akcij ne more reševati. — sprejetju nove ustave — informiranju v podjetju — nezainteresiranosti mlađih za delo v mladinski organizaciji ZALETEL FRIDA, uslužbenka: , Sprejem nove ustave ni bil nenaden dogodek, pričakovali in pripravljali smo ga že dolgo. Posebnost tega dogajanja je bila IZVOLJENO JE NOVO VODSTVO Z reorganizacijo ZM Steklarne po novo ustanovljenih TOZD smo istočasno ustanovili tudi mladinske aktive — aktive mladih delavcev, ki jih je šest po številu. Aktivi so‘ na svojih sejah izvolili predsedstva — ter seveda predsednika in vsak po enega delegata za predsedstvo konference mladih delavcev OZD Steklarne, ki je najvišji organ ZM v Steklarni in šteje 12 članov. Predsedstvo konference mladih delavcev OZD je kot prvo nalogo na svoji ustanovni seji izvolilo svoje funkcionarje. Žal nismo funkcionarje imenovali ampak šele na svoji di Slo nam Zaletela, Staneta Deželaka, Janeza Žižka, Marjana Bidermana in Slavka Gornika. Seveda smo zgoraj imenovane kandidate dali tudi v razpravo družbenopolitičnim organizacijam, to je sindikatu in ZK, da bi zvedeli, kaj o njih mislijo. Sklenili smo, da vsa predsedstva aktivov volijo omenjene kandidate za predsednika. Kdor bo imel več glasov na kraju volitev, ko bodo volila že vsa predsedstva aktivov, bo seveda novoizvoljeni predsednik naše konference mladih delavcev v okviru podjetja. V roku 14 dni so' bile volitve končane in na eni izmed prvih sej so bili podani rezultati volitev. Kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Avgust Žibert 2. Vili Zaletel 3. Stane Deželak 4. Janez Žižek 5. Marjan Biderman 6. Slavko Gornik 2 glasa 5 glasov 29 glasov 1 glas 1 glas glasov 11 Torej novi predsednik konference mladih delavcev na ravni podjetja je VILI ZALETEL, ki je bil že precej časa aktiven v pred-sredstvu prejšnje TK ZM Steklarne in na ravni občine, sedaj pa je bil ravnokar sprejet v vrste Vili Zaletel — novi predsednik konference mladih predsednik izvoljen na čim demo-kratičnejši način. Zato smo predlagali, da damo na listo za izvolitev predsednika šest kandidatov, in sicer: Avgusta Žibreta, Vilija ZK. Za političnega sekretarja je bil imenovan predsednik aktiva avtomatske proizvodnje MARJAN BIDERMAN. Za organizacijskega sekretarja in blagajnika pa je bila imenovana VOJKA ŽELEZNIK. MLADI TAMOVCI NA OBISKI (Nadaljevanje z 2. strani) mase, proizvodni asortiman in področja, na katera izvažamo svoje izdelke. V svoji razlagi je zajel tudi strukturo zaposlenih in poudaril, da je fluktuacija precejšnja. Nato pa so mu mladinci sami zastavili nekaj konkretnih vprašanj s področja proizvodnje in višine osebnih dohodkov. Diskusija se je nadalje razvila posebno na področju dela in reorganiziranja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih odnosov. Predvsem pa jih je kot mlade zanimala organizacija mladine same v podjetju. Zanimala jih je tudi informiranost in delavska kontrola v podjetju. Predsednik mladinske organizacije v TAM, pa je potem na kratko opisal njihovo organizacijsko shemo. Povedal je, da je v OZD TAM zaposlenih okoli 3000 mladih. OZD se deli na skupnost cestnih vozil, kjer je 14 aktivov mladih delavcev, ki se združujejo v konferenco mladih delavcev s predsedstvom, in na skupnost tirnih vozil, kjer je 15 aktivov mladih . delavcevL ki se ravno tako združujejo v konferenco mladih delavcev. Jasno je, da je pri tako velikem številu mladih in s tem tudi velikem številu aktivov težko koordinirati delo. Zato se stremi predvsem za tem, da se aktivi' osamosvoje. Financirajo pa se iz dotacij obeh skupnosti. Ustanovljen imajo aktiv mladih komunistov, ki je nosilec delovanja mladine oziroma idejno jedro. Delujejo tudi razne komisije, kot so komisija za ideološkopolitično delovanje, za šport, kadre itd. V kratkem pa bodo ustanovili tudi aktiv mladih strokovnjakov. Vsi smo se nekako vživeli v nastalo situacijo in diskusija je bila zato zelo prijetna in verjetno je ostalo še precej stvari, ki so nas zanimale, a žal ni bilo časa za razpravo. Na koncu so nas še povabili v Maribor z upanjem, da bomo prišli čimprej ter tako nadaljevali z našim utrjevanjem prijateljstva. Popoldne pa smo .vsi prisostvovali otvoritvi slikarsko botanične razstave z naslovom »Ne uničuj živih bitij«. Razstavljala sta dva mlada slikarja — Milan Štehovič in Jože Polajnar iz Maribora. Zatem pa je bila v TVD Partizan v Hrastniku zabavna prireditev s plesom, ki je prav tako potekala v prijetnem vzdušju tja do poznih večernih ur, ko so se mladi iz Tama vrnili domov. V. Z. vključitev najširšega kroga občanov v razpravo o spremembah in dopolnitvah nove ustave. Trenutek, ko smo dobili novi najvišji zakon naše države, pa ne more pomeniti zadovoljstva in mirovanja. V tem trenutku je treba najbolj vneto uskladiti našo organiziranost in delovanje v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih z določili nove ustave. Prepričana sem, da so ta dogodek doživljali vsi delovni ljudje. In to je naravno, saj so novo ustavno listino oblikovali in gradili prav oni sami. Ne bi se podajala v problematiko informatorja, ker je bilo o tem že dosti povedanega in sklenjenega. Mislim pa, da je v našem podjetju informiranost na zadovoljivem nivoju. V našem glasilu »Steklar« so zbrani res taki sestavki, ki pritegnejo vsakega zainteresiranega člana podjetja, bodisi s področja poslovanja, medsebojnih odnosov, s športnega področja itd. Za še boljšo informiranost mladih pa skrbi »Informator«, ki priobčuje res važne odločitve in dogajanja, ki bi bila že zastarela za objavo v naslednjem listu. Problem, ki so ga skušali že ne-makokrat rešiti, je še vedno tu — nezainteresiranost mladih za delo v MO. Verjetno pa je zato več vzrokov — objektivnega in sub-jetivnega značaja, ki jih pa mladina samo, brez pomoči pristojnih DRAGO DRAKSLER — uprav-ljalec na avtomatu (Bibek): Glede nove ustave mislim, da se bodo še izboljšati pogoji delavca, kajti to je nekje začrtana pot našega samoupravljanja. S tem, ko smo sprejeli novo ustavo, se moramo zavedati, da se mora vsak delovni človek boriti za svoje pravice, obenem pa se mora zavedati, kaj v našem samoupravnem sistemu predstavlja — pomeni. Se pravi, da imamo pri nas samoupravljanje, ki je edinstveno v svetu, saj delavec dobi res tisto, kar mu pripada, kar si zasluži, obenem pa se lahko tudi uveljavlja. Mislim, da so zaposleni v našem podjetju premalo informirani o rezultatih poslovanja, o uspehih in neuspehih. Verjetno velika večina delavcev ne ve ničesar o trenutnem položaju kolektiva — se pravi, kako naše podjetje stoji. Zato tudi menim, da bi bilo dobro, če bi naš »Informator« izšel še večkrat kot je doslej. Glede premajhne zainteresiranosti mladih za delo v mladinski organizaciji mislim, da so danes mladi ljudje zadovoljni, če si lahko ogledajo kakšen film. televizijo ali gredo na plese, ki jih ne manjka nikoli. Mislim pa, da bi bilo potrebno razmisliti in najti neko stvar, s katero bi mlade pritegnili k delu v mladinski organizaciji. Danes si namreč mladina že domišlja, da dovolj ve in zna, čeprav je v praksi povsem drugače. Spoštovani urednik! Oglašam se iz Beograda in pozdravljam vse člane kolektiva, posebno pa še brigado Franca Čepina. Prosil bi vas, če bi mi lahko pošiljali časopis Steklar, ker me zelo zanima, kaj je novega v kolektivu. Pozdravlja vas vojak Stanislav Subì V. P. 5322/4 11002 BEOGRAD Dragi Stanko! Hvala za razglednico in pozdrave, katere nam pošiljaš iz našega glavnega mesta. Steklarja ti bomo z veseljem pošiljali. Lepo te pozdravljamo in oglasi se še kaj! Urednik Spoštovani urednik! Oglašam se ti iz armije, kjer mi tečejo zadnji dnevi vojaškega roka. Zelo toplo se vam zahvaljujem za glasilo »Steklar«, katerega sem redno prebiral ves čas služenja vojaškega roka. Vam, kot tudi celotnemu kolektivu želim mnogo delovnih uspehov. Vojak DUŠAN PUSTIŠEK Dragi Dušan! Lepo se ti zahvaljujemo za razglednico in pozdrave. Upam, da ti zadnji dnevi v JNA hitro minevajo in da se kmalu vidimo spet skupaj v naši sredini. Te pozdravlja urednik Spoštovani urednik! Prejmite najprej lepe pozdrave iz Kraljeva, kjer služim vojaški rok. Prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«. Že doma sem ga rad prebiral, tu pa mi bo še bolj koristil, da bom seznanjem z delom v kolektivu. Vojak Anton GORENC V. P. 4945/11-a 36002 KRALJEVO Dragi Anton! Zahvaljujem se ti za pozdrave. Upam, da ti je Kraljevo všeč in da si se že navadil na novo — vojaško suknjo. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal. Pa oglasi se še kaj! Prejmi lepe pozdrave od urednika Mladinci! Organizirali bomo začetni plesni tečaj, ki se bo začel v nedeljo, 17. marca 1974 ob 15,30 uri v dvorani TVD Partizan. Vabimo vse interesente, da se prijavijo v Klubu 67 ali v steklarni pri tov. Gornik Ladislavu. Cena 50 din. KMD OZD Steklarna Predsedstvo SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ŠE NEKAJ S PODROČJA KULTURE Črna in zaprašena dolina je ta naš Hrastnik. Le redko kateremu sončnemu žarku se posreči prebiti to dimnato streho in priti prav "do njegovega sajastega, vendar lepega jedra. Enemu izmed teh srečnih sončnih odposlancev bi lahko rekli »Dramska skupina Svobode I. Hrastnik«, ker je tej skupini v precejšnji meri uspelo vnesti vsaj malo svetlobe in veselja v to sivo turobnost današnjega dne. Nekateri se trkajo po prsih, s ponosom in napuhom trde, da so samo oni naredili nekaj na kulturnem področju v občini, da današnja mladina s svojimi idejami ni sposobna prav nobene umetniške izpovedi. Vendar pa jim to trditev lahko v veliki meri izpodbijem, saj je prav naša skupina s svojim kadrovskim sestavom vzoren primer kulturne avantgarde. Preveč bahavo bi bilo naštevanje naših uspehov, vendar pa bi vseeno omenil le dva dela.iz našega repertoarja iz bližnje preteklosti, in sicer komedijo o komediji ter letošnja abonmajska prireditev ob novem letu. Oba dela sta s svojo neposrednostjo in igi-ivostjo pošteno vzburkala mnenje hrastni-škega preprostega človeka v pozitivnem smislu. Verjetno bo kdo dejal, da se samo hvalim in napihujem, vendar pa to ni res, saj moramo nenehno dokazovati, da sploh obstojamo in delujemo kot ena izmed najnaprednejših sil v občinskem kulturnem življenju. Vsi naši ogromni napori so vloženi za dosego čim kvalitetnejšega in stilno čim bolj čistega programa, kar se pa seveda ne doseže kar čez noč, zato je potrebno veliko trdega, obenem pa tudi lepega dela. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je za to potreben res srčen, v gledališko umetnost dobesedno zaljubljen človek, kajti le kot tak lahko prav vsak posameznik veliko doprinese k napredku kulture in prosvete nasploh. ■ V svoje vrste zato vabimo vse tiste, ki čutijo, da lahko k tej veji umetnosti tudi sami nekaj doprinesejo. Preden pa zaključim, še to. Mislim, da bi bilo potrebno temu mlademu naprednemu kolektivu posvetiti vsaj malo več pozornosti, tako s strani občanov samih, delovnih organizacij, kot tudi s strani družbenopolitičnih organizacij, sicer se res lahko zgodi, da bo ta redek dragulj na nebu hrastniškega gledališkega ustvarjanja za vedno ugasnil, se spremenil v prah, oziroma saje. M. P. PREDSEDSTVO KONFERENCE AKTIVA MLADIH DELAVCEV je politično-izvršilni organ, ki ima naslednje naloge: — med zasedanji konference aktiva mora izvrševati sklepe konference : — opravlja dokončno redakcijo materialov za sejo konference» — vodi finančno in administrativno poslovanje, — za svoje delovanje odgovarja konferenci aktiva in ji na vsakem zasedanju poda poročilo.o delu med obema zasedanjima, — predsedstvo šteje 12 članov in se sestaja redno enkrat mesečno ali po potrebi. Mandatna doba članov predsedstva konference aktiva je dve leti, lahko pa so člani še enkrat voljeni. PREDSEDNIK KONFERENCE AKTIVA je voljen za dve leti, lahko pa je ponovno izvoljen. Naloge predsednika so: — vodi predsedstvo, 8. februar smo si Slovenci izbrali za naš kulturni praznik, saj je na ta dan umrl leta 1849 naš največji pesnik dr. France Prešeren. Vse šole so pripravile na ta dan kulturni program. Tudi mi smo se zbrali, da se spomnimo Prešerna. Sledili smo pesmim pevskega zbora OS Trbovlje, nato pa še recitacijam. Večino pesmi, ki so jih recitirali dijaki smo poznali in tako je bilo naše zanimanje še večje. V znanju o Prešernu so se pomenili dijaki drugih letnikov naše ESŠ. Po precej izenačenem boju je zmagal 2 c razred in zmagovalcem smo čestitali s ploskanjem. Kaj vemo o Prešernu? Mnogo smo slišali o njem že v osnovno- — sklicuje seje konference aktiva in jih vodi, — za svoje delo je odgovoren mladini, konferenci aktiva in predsedstvu, — predsednik ne more biti v večji meri angažiran v drugih družbenopolitičnih organizacijah. SEKRETAR KONFERENCE AKTIVA je voljen za dve leti, lahko pa je ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo. Njegove naloge so: — razporeja administrativno delo in blagajniško poslovanje, — dogovarja se z osebami, ki to poslovanje opravljajo, in predlaga višino nagrad, o katerih odloča predsedstvo, — sekretar koordinira in usklaju-juje delo sekcij, grup oziroma komisij in vodi delovne razgovore z vodji grup, — skupaj z grupami sestavlja poročila o dejavnosti v pretékli mandatni dobi, — organizira točno evidenco o kadrih in članstvu. šolskih klopeh. Da se je rodil v Vrbi, vemo gotovo že vsi. Tam je bila letos tudi proslava in obiskovalcem so 'razkazali Prešernovo hišo. Vsako leto njegov rojstni kraj obišče tisoče turistov, tako daje kup polnih spominskih knjig za goste že precej velik. Njegov zadnji dom je v Kranju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Prešeren je imel zelo bogato znanje. Mnogo je k temu pripomogel njegov prijatelj Čop, ki je bil prav tako zelo izobražen. Toda Prešeren je bil rojen v času, kO' je bila slovenska beseda prezirana in tako njegove napredne pesmi niso bile dobrodošle. V svojih pesmih je pisal, da imajo Slovenci pravico do svoje zemlje in da se morajo za svojo svobodo boriti. V svojem zasebnem življenju ni imel sreče. V svoji nesrečni ljubezni je napisal enega najlepših del — Sonetni venec, ki ga je posvetil Juliji Primičevi. Njegove pesmi pa so se priljubile našim borcem za svobodo med NOB, saj so imeli mnogi v svojih žepih ali nahrbtnikih zveščiče z njegovimi naj,lepšimi pesmimi. Tako so njegove pesmi našle v tem času pravega in zvestega bralca, ki se je za tisto, kar je Prešeren pisal, boril in celo plačeval s svojim življenjem. Toda tudi po vojni nismo pozabili, kaj nam je zapustil Prešeren, naš največji pesnik, tako velik, da ga občudujejo tudi drugi narodi in smo lahko z vsem srcem nanj ponosni tudi mi. Jasna Kosm, Hrastnik — Podkraj 91 HUMOR PRI BRIVCU K brivcu pride možak srednjih let. Vsede se na stol in začne brivca provocirati na vse mogoče načine. Brivec ga nekaj časa posluša, potem pa reče: »Povejte mi, kdo tukaj brije norce?!« NEKAJ IZVLEČKOV IZ PRAVIL AKTIVA MLADIH DELAVCEV Za nagradni kviz znanja, ki ga objavlja GLAS MLADIH je do določenega roka prispelo v uredništvo 35 rešitev. Za začetek kar lepo število, kajne? Pravilni odgovori, na vprašanja se glasijo: 1 B Petar Petrovič Njegoš 2 C Maroko 3 B mandarini 4 C diamant 5 B Hipokrat Srečni izžrebanci, ki so pravilno odgovorili, pa so: Jager Greta, Alt Vilma in Rodošek Majda. Prva prejme nagrado 30 din, druga 20 din in tretja 10 din. Čestitamo! OBVESTILO ! Obveščamo vse interesente, da bomo v mesecu septembru 1974 organizirali EKONOMSKO VEČERNO SOLO v Hrastniku. Vsi, ki bi se želeli vpisati v šolo, pošljite svoje prijave do 1. maja 1974 na naslov OK ZMS Hrastnik. Za organizacijo večerne ekonomske šole pa mora biti najmanj 20 interesentov. NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH 1. Ena od panog zimskega športa so tudi smučarski skoki ali poleti. Jugoslovani v tem športu nismo imeli velike uspehe, vendar je dolgo let naš najboljši skakalec Jože Slibar s skokom 141 m držal svetovni rekord. Povejte kjer je dosegel ta skok? a) Planica b) Obersdorf c) Kulm 2. Kako se imenuje gledališki strokovnjak, ki sodeluje pri izbiri in postavitvi gledaliških del? a) Režiser b) Dramatik c) Dramaturg 3. Minilo je že 400 let slovensko-hrvaškega kmečkega upora. Ob tej obletnici so postavili v Stubici veličasten spomenik. Kateri hrvaški kipar ga je ustvaril? a) Ivan Meštrović b) Zvone Jovanovič c) Anton Avgustinčič 4. Italijanski umetnik, ki je živel v 15. stoletju, rojen v Copreseju, je skozi vse življenje ustvarjal prečudovita dela, katera še danes občudujemo. Odlikoval se je po svojih kipih, kot so: David, Mojzes, Pieta. Kateri umetnik je bil to? a) Leonardo de Vinci b) Michelangelo c) Degas 5. Kako se imenuje nepalska osvežujoča pijača, ki se izdeluje iz koda, neke vrsta prosa? a) Čang b) Doping c) Rang Pri žrebanju pravilnih odgovorov bomo u-poštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 22. marca 1974. 1. nagrada 30 din, 2. nagrada 20 din, 3. nagrada 10 din. I V ) I I» ! I i