Poštnina plačana v gotovini« Leto XVm., št. 48 , petek 26. iebraarja 1937 u pravrustvo. ^juoijana, euo&f tjcva tUica a — reiefon St. 8122, 8123, SJU-i, 3125, S126. uiseratru addeleJs: ujubljana, Seien-cmrgova ui 8 - Tel. 1392, 8492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica St. U — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Siocenova ui.oc.ii Telefon St. 190. Aaiuni pri pošt. ieK. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien St 105.241. Cena 1 Din Izhaja vsak dan -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, inafljeva ulica 0, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Narodnostni sporazum na češkoslovaškem Pred tremi tedni so izročili zastopniki nemških aktivističnih strank predsedniku češkoslovaške vlade seznam svojih narodno-političnih zahtev. Ves ta čas je vlada razpravljala o spomenici in včasih se je že zdelo, da ne bo pozitivnega rezultata. Razumljivo je, da je bilo treba na obeh straneh odstraniti mnogo ovir, pa še več predsodkov in prestižnih ozirov. Toda končno je vlada vendarle obvladala težko in kočljivo nalogo. Nemška spomenica je obsegala sedem točk, ki so se tikale enakomerne razdelitve udeležbe pri javnih delih med Čehe in Nemce, sorazmernega zastopstva nemškega življa v državnih uradih, socialne skrbi za mladino, zahtev glede šolstva in kulture, omiljenja uporabe jezikovnega zakona ter razširjenja pravic nemškega jezika v obeh zbornicah narodnega predstavništva. Sklepi, ki jih je sprejela vlada, so v polni meri vpoštevali nemške zahteve, v kolikor niso bile pretirane ali celo neizvršljive. Brez dalinjega je pristala vlada na to, da se v bodoče javna dela oddajajo tvrdkam dotičnega okraja, kjer se vrši gradnja kakega objekta iz javnih sredstev. Pristojna ministrstva so dobila nalog, da pazijo na to, da se bodo podrejeni uradi držali tega načela, ki je tudi doslej že bilo v veljavi, a se morda ni dovolj dosledno izvajalo. Glede sorazmernega zastopstva nemškega življa v državnih uradih se je ugotovilo, da je v sodni in šolski službi ta zahtevek že izveden, v finančno in politično stroko pa se bodo sprejele mlade sile, medtem ko bo izvestno število starejših uradnikov Nemcev premeščeno z uradov prve stopnje k deželnim vladam in v ministrstva. Podpore za socialno skrb mladine se bodo zvišale, pri čemer pa se bodo vpoštevali posebne prilik^ v mešanem ozemlin. Pri šolstvu Nemri niso imeli važnejših pritožb, priznali so celo, da imajo v brn-ski nemški tehniki vehk'- prpdnost pred Čehi. pač pa se bodo zvišale državne subvencije nemškim kulturnim društvom. Jezikovna praksa se v bistvu ne bo izpremenila. To so v glavnem nemške zahteve in 7. niih se vidi, kako malo ie bilo treba, de se Nemci, namre* aktivistjčni nemške manjšine na Češkoslovaškem, čutijo zadovoline. Koncesije čsl. vlade so nov dokaz, kako neupravičene so bile večne nemška pritožbe, ki so priha-iale zlasti iz raiha dokazniejo pa tudi oholost in nestrpnost čeških Nemcev henleinovske barve. ki hočejo, da bi bili Nemci na Češkom, Moravskem in v Šleziji še vedno brezobzirni in izključni gospodarji v slaboznanem predvojnem formatu. Na vse te konopsije pa praška vlada in seveda tudi aktivi-stična nemška skupina sama vezeta brezpogoino udanost državi, a to je menda ravno ona elementarna zahteva, ki henleinovcem nikakor ni po srcu in duši. Oni hočeio ureditve odnošajev med Nemci in Čehi v Češkoslovaški, marveč vidijo svoj blagor samo v kliu-kastem križu. Oni so negacija čsl. države in njim ne sodi v vračun obče znano dejstvo, da je Češkoslovaška ena najbolje urejenih držav na evropski celini. Z novim sporazumom bo v odnosu med Čehi in Slovaki ter Nemci in ostalimi narodnostnimi manjšinami na Češkoslovaškem nastopil vse pozornosti vreden preokret. Res da se je na nemški strani oprijela nove teze o češkoslovaškem političnem narodu šele manjšina in da tudi pri nositeljih češkoslovaške državne misli, t. j. pri Čehih in Slovakih še ni potrebne jasnosti in enodušnosti v tem pogledu, vendar se že danes vidi. da je razvoj mišljenja v tem pravcu napravil velik korak naprej. Predvsem moramo imeti pred očmi, da so pristaši te nove teze najvišje politične osebnosti s predsednikom države dr. Benešem in predsednikom vlade dr. Hodžo na čelu. Od Nemcev sta se doslej odkrito zavzela za novo formacijo političnega naroda nemška ministra Spina in Zaiiček. Prvi je formuliral nemški javnosti v svojem svitavskem govoru vsebino pojma političnega češkoslovaškega naroda, drugi pa je v tej zvezi brez ovinkov priznal globok pomen nove ideje in dejanj, da morejo biti Nemci dr. Benešu in Hodži naravnost hvaležni za njuno modro državljansko širokogrudnost Spinov predlog je v bistvu takle: Za pripadnike k političnemu narodu češkoslovaškemu se morajo smatrati vsi, ki državi verno služijo, izpolnjujejo svoje zakonite dolžnosti in so pripravljeni državo v primeru potrebe tudi braniti. Vsi ti spadajo k enemu državnemu narodu, naj govore že kakršenkoli jezik Pojem državnega naroda je širši nego pojem narodnosti. V okvir češkoslovaškega naroda spadajo vsi Čehi. Slovaki, Nemci in pripadniki ostalih narodnih manjšin, ako je njihova delavnost usmerjena v dobro državi in ni e okrepitev. Kakor vidimo je ta formulacija državnega naroda precei svojevrstna in bi se dalo o njej marsikai reči. Razumljivo je tudi, da se med Čehi in Slovaki EDEN ZA BOLJ ENERGIČNO ZUNANJO POLITIKO Zunanjepolitična razprava v angleški lordski zbornici — Anglija za nedeljivost miru v Evropi London, 25. febr. d. Zunanji minister Eden se je včeraj prvič po dvatedenskem počitku na francoski rivieri udeležil seje vlade. Po njegovem povratku so se nasprotja v vladi zaradi angleške zunanje politike še povečala in se čuje, da želi Eden psihološko izraziti vtis. ki ga je napravil veliki angleški oboroževalni program v inozemstvu. Eden smatra kot bistveno za zagotovitev miru v Evropi, da zavzame Velika Britanija odločno zunanjepolitično smer, če bi bilo potrebno, celo na podlagi nadaljnjega moralnega podpiranja misli o nedeljivosti miru v Evropi. Njegovo naziranje je pri tem v nasprotstvu z naziranji nekaterih njegovih tovarišev v vladi V spodnji zbornici je včeraj Eden na interpelacijo, ali je vlada mnenja, da bi bila zaključitev vzhodnega pakta eden izmed najvažnejših činiteljev evropskega položaja, odgovoril med drugim: Mi bi pozdravi- li vsak aranžma v vzhodni Evropi, pa tudi j kjerkoli drugod, ki bi bil sposoben za omi- ljenje napetosti. 1 V lordski zbornici je bila včeraj živahna zunanjepolitična debata, v kateri so ostro kritizirali zunanjo politiko angleške vlade. Lord Arnold je poudarjal potrebo, da se jasno obeleži stališče Anglije glede na zunanjepolitična vprašanja, ker se more angleška vlada samo tedaj spustiti v vojno, če bi imela pretežno večino angleškega prebivalstva za seboj. Izjavil je. da bi bilo na primer zelo težavno še enkrat pridobiti angleško javnost za vojno ob strani Francije. Sploh so po njegovem mnenju obveznosti Anglije na kontinentu pogreška. Razen tega bi bilo zelo važno, če bi zunanji minister Eden posvečal več pozornosti upravičenim nemškim očitkom proti fran-cosko-sov j e tsk emu paktu, vse pa kaže, da vidi v Nemčiji samo morebitnega nasprot- nika Anglije, dočim pripisuje Franciji zgolj dobre namene. Lord Mount Temple je označil francosko-ruski pakt za nevarnost, ki more Anglijo zaplesti v vojno. V odgovoru na omenjeno kritiko je lord PIymouth v imenu vlade nastopil proti izolaciji Anglije, ki jo je zahteval lord Arnold ter jc izjavil, da služi sedanja angleška zunanja politika interesom Anglije in mednarodnemu redu mnogo bolje kakor pa, če bi se odvrnila od kontinenta. Čeprav bi hoteli, ne moremo ostati oddaljeni od Evrope. Določitev našim interesom primerne zunanje politike gotovo ni lahka, v nobenem primeru pa ne bomo prezrli, da so narši otoki v neposredni bližini evropske kopnine in da obstoja na njej velika vzne-rmrjenošf.7 Pri tem je treba upoštevati tudi našo odgovornost za prekomorska ozemlja. Karkoli bomo storili v bodočnosti, v nobenem primeru ne bomo započeli kake napadalne vojne. Za sedaj se obocožujemo v meri, ki ustreza našim interesom in naši politiki v Evropi. Mi nismo pričeli oboroževalnega tekmovanja, pa tudi nismo opustili politike razorožitve. Najboljše jamstvo za ohranitev miru ▼ zapadni Evropi bi bila pogodba, sklenjena v lokarnskem duhu. Prejeli smo mnenja raznih držav o glavnih vprašanjih, ki so v razpravi, ter jih proučili, sedaj pa si prizadevamo, da jih spravimo v sklad. Dokler je v veljavi lokarostka pogodba, ima svet Društva narodov določati, ali upravi-čujejo okoliščine, da se uporabijo v tej pogodbi določena jamstva. Bilo nam je vedno nemogoče, da ne bi upoštevali dogodkov na Nizozemskem, in zdi se mi, da je to sedaj še manj mogoče, posebno glede najnovejši na razvoj lokam ske pogodbe. Angleška vlada ima trden namen ostati še nadalje članica Društva narodov. Cilj angleške vlade je. da se vrne Društvu narodov njegov univerzalni značaj in da se mu ustvari čim večja avtoriteta. Regionalni pakti nikakor niso nezdružljivi z Društvom narodov in bi bili važen činitelj, ker bi ojačili čustvo splošne varnosti na vsem svetu. Glede na dogodke v Španiji je lord Ply-mouth izjavil, da misli vlada na možnost posredovanja, vendar pa okoliščine v tem času niso preveč ugodne. rna seja čsl. parlamenta Izgredi sudetsko-nemških poslancev, ki odklanjal« narodnostni sporazum Praga, 25. februarja, g. Poslanska zbornica je bila danes pozorišče velikih izgredov, ki so jih vprizorili poslanci nemške sudetske stranke, da bi s tem izrazili svojo nevoljo zaradi smernic za ureditev manjšinske politike. Njihove govornike so poslanci ostalih strank, zlasti komunistične stranke, venomer prekinjali z živahnimi protesti. Ko so nemiri in medklici, s katerimi so Komunisti spremljali izvajanja poslanca Sandnerja, postajali vedno bolj živahni, je zaklical komunistični poslanec Bojer: »Vi ste fašistična tolpa!«. Sudetsko-nemški poslanec Rosler je zaradi tega poslanca Bojerja napadel ter skušal niega in komunističnega poslanca Dollinga "iztisniti iz dvorane. Več komunističnih in sudetskonemških poslancev se je vrglo med pretepajoče se poslance. Nastal je nepopisen hrup. Predsednik Maly-petr je pozval več poslancev k redu, vendar se njegove izjave v nemiru niso čule. Tudi na hodnikih parlamenta je nastal pravcat pretep. Da napravi konec izgredom, je predsednik Malypetr zaključil sejo. V teku debate je govoril socialistični poslanec Hladky o nemškočeškem sporazumu, ki je tudi v inozemstvu zbudil pozornost. Govornik je na podlagi obširnega gradiva opozarjal, da so trditve, po katerih se vodi na nemškem ozemlju politika gladovanja, tendenčne izmišljotine in zavijanja dejstev. Končal je z besedami: »Nemci morajo razumeti, da nobena diktatorska forma ni v skladu z značajem češkoslovaškega naroda!« Ob neprestanih medklicih komunistov in socialnih demokratov je nato govoril poslanec nemške sudetske stranke Sandner. Med njegovim govorom je prišlo do opisanih nemirov. Sandner je izjavil, da njegova stranka ne sprejema na znanje rezultatov pogajanj vlade z nemškimi vladnimi strankami, dokler se ne bo priznala kot pravna oseba. Nemški poslanec Frank je govoril v istem smislu. Za prihodnji torek sta sklicana zunanjepolitična odbora poslanske zbornice in senata. Na obeh sejah bo zunanji minister dr. Krofta podal obširen ekspoze o mednarodnem položaju. Ukrep naše vlade v španski zadevi Sklepi včerajšnje seje ministrskega sveta — Nov železniški most v Zagrebu — Kontrola zavarovalnic Beograd, 25. februarja, p. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes ob 17. do 19. ure, so se obravnavala razna resorna vprašanja. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je poročal o zunanjepolitičnem položaju in rezultatih atenske konference Balkanske zveze. Ministrski svet je na podlagi deklara-i cije kr. vlade z dne 23. avgusta 1936, ki se je nanašala na nevmešavanje v špansko državljansko vojno, sprejel naslednje sklepe: V naši kraljevini se prepove zbiranje in odhajanje prostovoljcev v Španijo. Proti vsem našim državljanom, ki bi prekršili te odredbe, se bo postopalo po okolnostih, ki se bodo pojavile pri vsakem posameznem primeru, v smislu člena 45. zakona o ustrojstvu vojske Ln mornarice ter člena 32. zakona o državljanstvu, po katerem je za sleherni nedovoljni vstop v vojaško ali civilno službo kake tuje države pred- [as Desta ustreljen Zadnji vodja abesinskih upornikov ujet in justificiran Rim, 25 februarja, o. Opoldne je prispelo iz Adis Abebe brzojavno poročilo, da je bil včeraj ujet in ustreljen poslednji voditelj abesinsikih upornikov, znani abesinski vojskovodja ras Desta. V rimskih krogih je bila vest sprejeta z velikim zadovoljstvom. ker so se tako rešili zelo sposobnega in nevarnega upornika ki je povzročal okupacijskim oblastem mnogo preglavic in ki je spretno organiziral novo splošno vstajo v Abesiniji. V rimskih krogih računajo, da bo sedaj akcija okupacijskih oblasti za pomirjen je dežele naglo napredovala. Ras Desta je že dolgo vodil ogorčene borbe proti italijanskim četam. Napadal jih je, kjer jih je mogel. Neprestano je organiziral zasede, sabotaže, zbiral četnike ter jih vodil iz boja v boj. S svojo propagando je preplavil v deževni dobi vso deželo in je sedaj pripravljal splošen upor, ki bi se moral začeti obenem z atentatom v Adis Abebi, ki je bil prav tako njegovo delo. Maršal Graziani je po Mussolinijevih navodilih že ponovno skušal pridobiti tega sposobnega in uglednega ter splošno priljubljenega abesinskega odličnika. Obljubili so mu visoka mesta, ras Desta pa je pogajanja neprestano zavlačeval in pošiljal Grazianiju svoje zaupnike, da so se z njimi pogajali. V resnici pa so bili to vohuni in puntarji ki so organizirali odpor. Ko so vsa prizadevanja Grazianija ostala brezuspešna je MussoFni izdal povelje, naj De-sto pokončajo, ker postaja vedno bolj nevaren. Tri dni pred atentatom v Adis Abebi je maršal Graziani izdal poveljnikom posameznih kolon nalog, naj od vseh strani napadejo rasa Desto. V teku teh borb je prizadel ras Desta, ki je imel zbranih okrog 15.000 dobro oboroženih vojakov, italijanskim četam občutne izgube, zaradi pomanjkanja živil pa se je moral umikati i>Ti----------------r -r-------------—m pojavljajo tehtni pomisleki. Vsekakor pa poznamo že par zglednih primerov, med katerimi je najizrazitejši in nam najbližji primer Švice. V Švici prebivajo trije ali celo štirje narodi. Pri vseh njih pa je zavest pripadnosti k švicarski državni skupini, k švicarskemu državnemu narodu enako močna ali celo močnejša od zavesti narodnostne pripadnosti. Po definiciji ministra Spine naj bi tudi Češkoslovaška postala nekaka Švica. Ali bo razvoj šel v to smer in ali bo končal s pozitivnim rezultatom, bo pokazala šele zgodovina. Glavni pogoj za to je, da se češki Nemci v enaki meri priznajo in občutijo za Čehoslovake v državno-politič-nem pomenu, kakor se švicarski Nemci, Italijani in Francozi priznajo in občutijo predvsem za Švicarje. in se je naposled zatekel v pokrajino jezer. Tu je prišlo končno do hude bitke, v kateri je padel tudi dedžas Gabre Mariam. Desta se je nato umaknil v težko pristopno gorovje, kjer so ga Italijani obkolili in naposled ujeli. Postavili so ga takoj pred vojaško sodišče in ga dve uri po zajetju ustrelili. Zaplenili so mu 4 topove, 30 strojnic in nad 5000 pušk ter veliko zalogo municije. Obsedno stanje v Adis Abebi Pariz, 25. febr. d. United Press poroča, da je bilo nad Adis Abebo in okolico proglašeno obsedno stanje, ker se opaža v gotovih domačinskih krogih, zlasti med Amharci, uporniško razpoloženje. Amhar-ci so uživali pod neguševo vlado mnogo pra vic, ki so jim bile sedaj odvzete. Stroga vojaška cenzura, ki je bila uvedena od preteklega petka v Adis Abebi dalje, je še vedno v veljavi. Zdravstveno stanje podkralja Grazianija se je že tako zboljšalo, da že podpisuje poročila, sestavljena za vlado v Rimu. Diplomatski spor v Bukarešti Bukarešta, 25. febr. o. Spor med romunsko vlado tier italijanskim in n-emškim poslanikom zaradi udeležbe pri pogirrbu dveh ru-munfikiih oficirjev, k; »u padla na Franoovi strani v Španiji, se ie zelo poostril- Do-znava se. da ije romunska viada zahtevala zaimerojaw obeh poslanikov. Ce Italija in Nemčija ne bosta »prejeli te zahteve, bo Rn-mumija odpoklsjcala svoja, poslanika v Eiiirou in Berlnmii. Krvavi izgredi v Pečuju Budimpešta, 25. fe*w- w. Včeraj popoldne »e je pred premogovnikom v Pečuju kjer stavkajo rudar j- v rovu samem, »bralo 300 do 400 ljudi, ki so hoteli odkorakati v mesto, da bi demonstrirali. Med potjo en srečali patru-ljo petjih »rožnikov ki jip pn tej priložnosti izročil lento reda sv. Aleksandra I. videna izguba državljanstva. V naši državi se prepove zbiranje denarnih sredstev za eno ali drugo obeh nasprotujočih si španskih strank. Pristojna resorna ministrstva bodo izdala vse potrebne ukrepe, po katerih se imajo izvršiti ti sklepi ministrskega sveta. Na predlog prometnega ministra, so bile odobrene nabave za železniški most preko Save pri Zagrebu v znesku 28 milijonov dinarjev. Dobavo bo izvršila kot najpo-voljnejša ponudnica Jugoslovenska tovarna strojev, vagonov in mostov v Slavonskem Brodu. Na predlog ministra trgovine in industrije je bila sprejeta uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Na predlog finančnega ministra sta bili sprejeti uredba o notranji organizaciji Poštne hranilnice ter uredba o državni tovarni sladkorja na Cukarici. Boji pred Madridom Dočim se na madridski fronti razvijajo le topniški boji, se bije jo zlasti pri Oviedu srdite bitke Madrid, 25. februarja. AA. General Miaja predsednik odbora za obrambo Madrida, je popoldne izjavil poročevalcem listov: Dopoldne so vladne čete razstrelile z mino rov, ki so ga izkopali uporniki, da bi z mino uničili postojanke vladnih čet v univerzitetni naselbini. V istem trenutku smo začeli s topovi obstreljevati zbiranje sovražnih čet. Tako smo preprečili sleherno akcijo sovražnih letal, pripravljenih, da nastopijo. — Ponoči je bil srdit topovski ogenj in so naši preprečili gibanje sovražnih čet Postojanke na obeh straneh so ostale neizpremenjene. Vas Maranoz zopet v vladni posesti Madrid, 25. fe/br. AA. Po najnovejših vesteh so republikanske čete vkorakale v Ma-ramoz, ki ga ie 60vražn);tk prej izpraznil. Iz nacionalističnega tabora Rabat, 25. februarja. AA. Sevillski radio je davi ob 8.30 objavil naslednji komunike: Na madridski fronti je mirno. V odseku Las Rosas je mednarodna brigada izvršila napad, pa je doživela neuspeh. Snoči je mednarodna brigada izvedla najhujši napad, odkar ogrožajo nacionalisti Madrid, pa je tudi ta napad propadel kakor ostali. Na jaramski fronti so republikanci sku-šr.li izvršiti napad v odseku San Martin de la Vega. Na bojišču so pustili velikan- sko število mrtvih in ranjenih. Po izjalovljenem napadu so marksisti začeli naše linije obstreljevati s topovi. Celotno število sovražnih letal, ki smo jih sestrelili od začetka državljanske vojne, cenimo na 130. Boji na severu G i Jon, 25. febr. AA. V odseku Colloto Lu-gones so vladne čete napadle kompdeks tovarn za orožje pri Lavegi. Ta kompleks je sovražnik močno utrdil in ie sedaj izpostavite« obstreljevanju od zada i in z bokov. Vladni xiinamiterji« stalno napadajo posamezne objekte tovanne. Ponoči se je vršil srd Lit boj. Vladno topništvo ie posebno ogorčeno razbijalo po sovražnih postojankah pri vasi Villaru. Pri Ovuedu so vladne čete zasedle več važnih postojank med njimi palačo Jaeonero, Plačo de Torros. Villo Mdcj-jades in Alvarez ter eo se približale Ameriškemu trgu. Sovražne izeube so znatne. Prj Rivielezu eo republikanci zasedli pr*® črto sovražnih jarkov. Vladni uspehi na jugu Valencija, 25- febr. AA- Vladne čete so na Južni fronti zavzele ček) vrsto vasi, ki Star jejo skupaj okoli 12.000 prebivalcev in ima. jo velik strateški pomen. Po umiku nacionalistov so na bojiiščn našle mnogo trupel tujih vojakov. Vladne čete eo v zadnjih bojih zaplenile štiri strojnice, mnogo zabojev municije in velike količine živeža Nevtralni pas med Nemčijo in Rusijo London, 25. februarja, d. V sponianju, da se Nemčija vsaj v bližnjem času ne bo pridružila sistemu kolektivne varnosti v vzhodni Evropi, si sedaj angleška vlada prizadeva, da se osnuje varnostni blok v Vzhodni Evropi. Ta misel je bila prvič sprožena, ko je bil polkovnik Beck lani decembra v Londonu. Takrat je Eden predlagal, naj bi se Poljska lotila politike posredovanja med Nemčijo in Rusijo, ker Anglija odločno odklanja delitev Evrope v fašistični in komunistični blok. Po potovanju finskega zunanjega ministra Holstija v Moskvo in po novih Ede-novih razgovorih z Beckom na rivieri, po Goringovem obisku na Poljskem in Neu-rathovem obisku na Dunaju, ki ju tolmačijo kot neuspeh nemške zunanje politike, je Anglila podvzela sedaj vnovič pobudo, da naj bi baltiške države ter Poljska in Rumunija ustvarile nevtralni pas med Rusijo ta Nemčijo. Pri tem ne mislijo na zaključitev kakršnekoli pogodbe med temi državami, temveč enostavno na izvajanje skupne zunanje politike z odklonitvijo posebnih obveznosti proti vzhodu ali zapadu. Taka zunanja politika omenjenih držav M po londonskih naziranjih znatno zmanjšala nevarnost nemškega napada na Rusijo. V napovedi, da bo postal polkovnik Koe bodoči poljski min. predsednik, vidijo T Londonu ugoden pogoj za tako zadržanje varšavske vlade, ker menijo, da nikakor ne simpatizira z nemškim prizadevanjem, da bi se ustvaril protiboljševiški blok. Prav tako smatrajo kot važno, da je Avstrija odločno odklonila alianco štirih. Tudi v rumunski zunanji politiki vidijo V zadnjem času vzpodbujajoče znake v tej smeri. Treba je samo počakati, ali bo mogel Eden uveljaviti svoje namene v vladi. Dne 8. marca bo imel v Aberdeenu govor, v katerem bo objavil namene vlade, da bt se angleški interesi na kontingentu razširili preko zapadne Evrope, Seja glavnega odbora JNS Obširno politično poročilo strankinega predsednika Petra Živkoviča — Seja se danes nadaljnje Beograd, 25. februarja, v. Dane« dopoldne se je v Beogradu sestal ožji glavni odbor JNS. Na sejo je prišlo vseh 8,7 članov glavnega odbora. Od glavnih funkcionarjev stranke se seje nista udeležila le dva: podpredsednik Juraj Demetrovič, ki je še zmerom bolan, in senator dr. Grga Andjelinovič, ki je v Zagrebu prav tako obolel za influenco. Seja se je vršila v prostorih glavnega odbora v Kosovski ulici pod vodstvom g. Petra živkoviča, ki jo je otvoril nekaj minut po 10. uri. Imel je daljši govor v katerem je podčrtal glavne programske točke JNS, ki popolnoma odgovarjajo pravim življenjskim potrebam države in naroda. V resnih časih, ki jih preživljamo, je dolžnost nas vseh, da se združimo v čvrste vrste in preidemo preko vseh diferenc iz preteklosti. Samo tako bomo mogli kot nositelji zdrave jugoslovenske politike vzdržati in končno zmagati v težki borbi. G. Živkovič je nato podal pregled stanja v državi in obeležil stališče stranke napram aktualnim političnim vprašanjem. Posebno je podčrtal ,da je stranka, ko sta bili postavljeni na dnevni red vprašanji o uvedbi demokracije in svobodumnejšega režima, bila pripravljena podpreti z vsemi sredstvi vlado v tej nameri. Predsednik živkovič se je zadržal posebno dolgo ha hrvatskem vprašanju, ki je v enaki meri tudi srbsko in slovensko. To vprašanje se ne sme reševati kot problem prevzema ali obdržanja oblasti, nego kot naš skupni problem notranje konsolidacije države na osnovi najpravilnejše ureditve naših notranjih odnošajev v mejah nedeljive državne celqte in v duhu narodnega edinstva. V tem pogledu ne sme biti nobenih strankarskih, niti plemenskih računov ter se mora postopati s polno iskrenostjo in medsebojnim zaupanjem. Ljudstvo je treba čimprej popeljati iz moreče negotovosti. Predsednik živkovič se je nato bavil s tajnim razdejalmm delom prevratnih elementov. širijo se vztrajno in po določenem načrtu pripravljene najbolj fantastične izmišljotine, vesti, ki imajo le ta smoter, da bi škodovale ugledu in moči države in da bi omajale vero naroda v našo nacionalno moč. Kot nacionalisti in monarhisti smo dolžni, da te glasove povsod pobijamo in da se postavimo proti vsaki ilegalni, prevratni akciji. Na koncu je predsednik JNS dal izraza svojemu trdnemu prepri- čanju, da bo stranka, prekaljena po težkih izkušnjah, s svojo borbenostjo dala novih podvigov jugoslovenski misli, ki jo nosi na svojih zastavah. Delna sprememba organizacijskih pravil Besede predsednika g. živkoviča so bile ponovno prekinjene z odobravanjem in navdušenim pritrjevanjem članov glavnega odbora JNS. Nato je predsednik Živkovič prešel k prvi točki dnevnega reda, k obravnavi in sprejemu nekaterih sprememb v statutih stranke, ki so se izvršile na podlagi predlogov izvršnega odbora. Na osnovi nanovo redigiranih pravil je bilo izvoljenih pet tajnikov glavnega odbora, in sicer poleg senatorjev Miljutina Dragoviča in Dušana Ivančeviča še gg. senator Milan Popovič, narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič in inž. Jovan Misirlič. Nato je podal daljši referat o političnem položaju senator Jovan Banjanin. Glavni tajnik stranke senator dr. Albert Kramer pa je poročal o položaju stranke in stanju njenih organizacij. Senator Milan Popovič je poročal o izvedbi organizacij stranke po banovinah. Popoldanska seja Ob 12.30 je bila seja prekinjena. Nadaljevala se je popoldne ob 16.30. Tudi popoldanski seji je predsedoval Peter živkovič. Prvi referat je podal glavni tajnik stranke senator dr. Albert Kramer in sicer o potrebi in načinu reorganizacije sre-skih in banovinskih organizacij JNS Sirom vse države, Po njegovem izčrpnem poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli med drugimi senator Milju-tin Dragovič, narodni poslanec Uija Mi-hajlovič, dr. Šiftar, bivši minister dr. La-voslav Hanžek, nadalje tudi zastopniki organizacij iz dravske banovine. Končno je govoril spet predsednik stranke Peter Živkovič ter v daljšem govoru očrtal dosedanje uspehe pri reorganizaciji stranke, ki je bila izvršena pod njegovim predsedstvom od kongresa dalje. Seja glavnega odbora je trajala do 20. ure. Jutri se bo zasedanje nadaljevalo. Po seji so bili vsi člani glavnega odbora na skupni večerji, ki se je vršila v Palače hotelu. Seja narodne skupščine Splošna proračunska debata bo danes končana Beograd. 25. febr. p. Narodna skupščina je tudi danes dopoldne in popoldne nadaljevala načelno razpravo o državnem proračunu za prihodnjo poslovno dobo. Ob pričetku seje je prišlo do zanimive kontro-verze med predsednikom čiričem in poslancem Lenarčičem, ki je zahteval od predsedstva, naj zaščiti ugled narodnih poslancev. naj zaščiti ugled narodnih se o narodni skupščini pojavila zlasti v nekaterih listih v dravski banovini. Proračunska debata se bo, kakor se kaže zaključila že jutri zvečer, najkasneje pa v soboto dopoldne Potemtakem se bo že jutri zvečer, odnosno v soboto vršilo tudi načelno glasovanje o proračunu. Vsi klubi so pozvali svoje poslance, naj bodo v petek zvečer zanesljivo na seji. Interpelacije Ko je bil prečrtan zapisnik je narodni poslanec Aca Lazarevič ugotovil da je bil v zapisniku napačno zabeležen tekst njegove interpelacije, o kateri je bila včeraj obveščena narodna skupščina in glede katere je skupščina pristala na nujnost Tajnik dr. Danic je njegovo pripombo zavrniL, vendar je o njej prišlo do glasovanja in večina je sprejela zahtevo poslanca Laza-reviča, tako da se bo zapisnik spremenil v smislu njegovih zahtev Nato je bilo skupščini sporočeno, da so narodni poslanci Rajko Turk in tovariši vložili interpelacijo na prometnega ministra o razmerah, ki vladajo na železniškem tovornem kolodvoru v Ljubljani O prekr-šitvi poslovnika je zopet govor1 narodni poslanec Voja Lazič, ki je protestiral proti temu, da niso bile na današnji dnevni red postavljene interpelacije, ko je vendar po poslovniku četrtek določen za interpe-laciiske razprave. Dostojnost pri poročanju o skupščinskih sejah Za tem je predsednik odgovoril na vprašanje, ki mu ga .je stavil posl Stanko Lenarčič Interpelacija opozarja, na kaik način piše in se izraža o narodnih poslancih »Slovenec«, ter zahteva od predsednika skupščine da zaščiti ugled narodnih poslancev in zabrani zastopnikom listov, ki tako žaljivo pišejo o narodnih poslancih in njihovih govorih, pristop v narodno skupščino. Predsednik Čirič je odgovoril, da je glede te in sličnih stvari žc večkrat govoril s predsedniškega mesta. Poudaril je, da mu ni mogoče vplivati na redakcije, kako naj pišejo, da to ni njegova pravica, niti njegova dolžnost. Vprašanje, ki mu ga je zastavil narodni poslanec Lenarčič je le toliko bolj komplicirano ker se nanaša na dopisnika lista v narodni skupščini in ker je poslanec Lenarčič formuliral svoje vpra-nje tako. da bi moral temu dopisniku za-braniti vstop v narodno skupščino. O tem je razmišljal in se prepričal, da ne bi imel niti pravice niti dolžnosti izdati tako radikalne ukrepe napram kateremukoli dopisniku naših listov, ker meni, da bi s tem načel prav težko vprašanje, ki se tiče odnosa narodne skupščine in njenega predsedstva napram načelu o svobodi tiska. Vsekakor pa je treba obsoditi sleherno poročanje in informiranje naše lavnosti, ki se ne ozira na dostojanstvo narodne skupščine in ugled njenih članov. Tudi novinarji bi se morali v tem pogledu ravnati po določilih zakona o poslovnem redu narodne skupščine V skladu z določili tega zakona je tudi postopanje predsedstva, da se očuva razprava v narodni skupščini na visokem nivoju. Stopil bo v. stike s klubom parlamentarnih poročevalcev in mu razložil svoje misli, pa se nadeja, da to ne bo ostalo br*z Posl. Lenarčič je nato čital nekatere stvari iz »Slovenca«. Predsednik ga je kmalu opozoril, da je 5 minut, ki so mu na razpolago, že poteklo, ter ga prosil, naj opusti nadaljnje citate in izjavi, ali se zadovolji z njegovim odgovorom. Posl. Lenarčič je le dejal, da je za svobodo tiska, da, pa zahteva od listov tudi objektivnost, nost. Proračunska razprava Nato je skupščina prešla na dnevni red, k nadaljnji načelni razpravi o proračunu. Prvega prijavljenega govornika nar. poslanca Velimira Jojiča ni bilo na seji. Zato je dobil besedo Dragoljub Jevremo-vič (Baričevačev klub). Govori je o gospodarski politiki vlade, o občni prosvetni politiki ki po njegovem mnenju v precejšnji meri vpliva na razvoj našega na rodnega gospodarstva, o socialnih vprašanjih in o vladni zakonodajni politiki. Posebej je obravnaval odnošaje med vlado in narodno skupščino. Nar poslanec Milan Banič (Baričevičev klub) je imel obširen govor, ki je trajal dve in pol ure Govoril je o splošnih razmerah v državi in posebej o hrvatskem vprašanju, o katerem je dejal, da je postalo harmonika, na katero že vsak javni delavec zagode kakšno pesmico. Eden zaigra simfonijo, drugi jo polomi. Razpravljal je tudi o shodu JRZ v ljubljanskem Unionu. Odklanjal je fašizem. Fašizem pomeni revolucijo, toda revolucijo od zgoraj Fašizem je prav tako revoluciona ren kakor boljševizem, le da so pri prvem desničarji, pri drugem levičarji, vsi skupaj pa so mednarodnega kova. Nar. posl. Milemko Glišič (Delovni klub) je govoril o svojih lokalnih zadevah, Nar. poslanec Milan Kurilj je obširno govoril o razmerah v Bosni in Hercegovini in vlogi, ki so jo nekoč Igrali jugoslovensko orientirani »mladinci iz Bosne in Hercegovine Z njegovim govorom se Je dopoldanska seja ob 14. zaključila. Popoldne ob 16. se je nadaljevala. Popoldne so govorili poslanci Stjepan Novakovič, dr. Ivan Jan-čič in drugi Dr. Ivan Jančič je obravna val prilike v Sloveniji ln politiko, ki jo v Sloveniji vodi JRZ. Govoril je o slabih cestah, dočim so bile slovenske ceste nekoč za vzor vsem cestam v državi. Po narodnem poslancu živko Popoviču (JNS) je govoril še narodni poslanec Ri-sto Grgjič (JNS). V zelo temperamentnih izvajanjih je, čestokrat burno prekinjen po aplavzu svojih tovarišev, govoril o razmerah v Bosni in Hercegovini. Ko je končal svoj govor se je ob 20. uri zaključila tudi popoldanska seja skupščine. Hud potres Beograd, 25. febr. AA. Dopoldne ob 10.20 so seizmografl v potreaomerskem zavodu na Tašmajdanu zabeležili začetek silnega potresa v daljavi 105 km južno od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 10 28.21 in je znašal 208 mikronov z valovno periodo 1 sekunde. Konec zab«-leževanja potresa je bil ob 10.36. Potres je bjl precej močan. V Kragujeveu, MEanovcu in vseh okoliških vaseh je napra vil precej škode- V Milanoveu se je zruSilo več hiš, v Kragujeveu pa so se stene neka. terjh hiš preklale na dvoje. Mnogo dimnikov se je porušilo Za sedaj še ni znano, ali je potres zahteval tudi kal človeških žrtev. Upokojitev Beograd. 26. febr. AA- Uookolen je ekonom splošne državne bolnišnice v Ljubljani s- Josip Sara bon. Kupujte domače biago! Beležke -.7 * " »Slovenec" o govoru poslanca Prekorška —Na torkovi seji narodne skupščine je govoril tudi nar. poal. Ivan Prekoršek. Vsebino njegovega govora smo objavili v »Jutru«, kolikor je v danih razmerah mogoče. Tudi včerajšnji »Slovenec« je posvetil Prekorškovemu govoru precej pozornosti in je o njem poročal to-le: »Poslanec Prekoršek je smatral za potrebno, da je uvodoma napadel katoliški tisk v Sloveniji, češ da smeši sedanje poslance. Pri tem je vlačil na dan že obrabljeno in malo uspešno strašilo o »rimskem klerikalizmu«, o neki »politični katoliški federaciji v Podunavju«, čemur se mora smejati že navaden politični abecedar. Seveda je po mnenju poslanca Prekorška »nacionalno« v Sloveniji samo liberalno časopisje Vsa izvajanja so bila velika tožba po prejšnjih časih, ko je še vladala JNS... Prekoršek je ' govoril o raznih vprašanjih in še o mnogih drugih. Prekoršek je spregovoril tudi o »predčasni upokojitvi državnih, uradnikov«, ter je obsodil tako postopanje Izjavil je dobesedno: »Za to ima naš slovenski narod prav tenko razvit pravni čut in ni je stvari, ki bi pri nas iodfla enodušnejši odpor kakor protipravno in protizakonito postopanje javne uprave ...« Prekoršek je nato še razmotrival o »pregajanjih«- v Sloveniji. Po njegovem- mnenju so v Sloveniji sploh sama preganjanja. Spregovoril je tudi in dal nekaj nasvetov o rešitvi hrvatskega vprašanja.« „Važne ugotovitve" Pod tem naslovom poroča mariborsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar« o ugotovitvah glede gospodarskega položaja Slovenije na zasedanju banskega sveta. List pravi, da izjave finančnega ministra glede izboljšanja splošnega gospodarskega položaja v državi ne morejo veljati za Slovenijo, ki je imela v nasprotju z drugimi pokrajinami ravno lani izredno slabo letino. »Slovenski gospodar« navaja tozadevne podatke iz govorov bana dr. Natlačena ob otvoritvi zasedanja banskega sveta in nato nadaljuje: »Ko beležimo te uradne ugotovitve, moramo hkrati tudi poudariti, da država pre val ju je na ramena dravske banovine izdatke, ki pravzaprav po notranjem državnem ustrojstvu pripadajo državi in ki jih v drugih pokrajinah država tudi dejansko nosi.« V podkrepitev navaja list, da imamo v naši banovini samo 615 km državnih cest, in prihaja nato do zaključka, da je treba dati banovinam večjo samoupravo. Država zlasti »ne sme zajeti vseh davčnih virov in zasesti vseh vrst davkov, marveč mora nekatere davke prepustiti banovinam Dokler se ne bo to zgodilo, bodo te edinice gospodarsko in finančno visele v zraku«. Kakor z zadoščenjem beležimo te »važne ugotovitve« mariborskega glasila JRZ, tako ga bomo še z večjim zadoščenjem ponatisnili, kadar bo poročal, da so njegove besede postale meso. ,fSeljački dom" ni ustavljen K vestem, ki . so bi^. že več dni razširjene v listih o začasni' ustavitvi izhajanja službenega glasila dr. Mačka »Seljačkega doma«, se je oglasil šele včerajšnji »Hrvatski dnevnik«. On piše: »Nekateri listi so poročali, da je »Se-ljački dom« prenehal izhajati. Te vesti bo demantiralo že samo dejstvo, da bo list jutri (v četrtek) zopet izšel. Pretekli četrtek »Seljački dom« ni mogel iziti, ker je bil zaplenjen«. Iz Zagreba, nam k tej stvari poročajo, da so bili ponekod po Hrvatskem razširjeni letaki, ki so nosili podpis dr. Mačka in so sporočali, da bo »Seljački dom« začasno prenehal izhajati, dokler ne bo prišel nov zakon o tisku. Zanimivo bo, če se bo pojasnilo, ali so bili ti letaki ponarejeni, ali pa je vodstvo dr. Mačkovega tabora morda res hotelo ustaviti izhajanje svojega lista, pa je svoj sklep spremenilo. Shod bivše SDS v Splitu V nedeljo zvečer bo v Splitu v kinu fesli javno zborovanje pristašev bivše SDS. Kot glavni govorniki so najavljeni Veče-slav Vilder, dr. Duda Boškovič in dr. Ljubo Leontič. Originalne legitimacije Predsednik poslanskega kluba JRZ minister g. Dragiša Cvctkovič je dal izdelati originalne legitimacije. Tudi pri nas so znana žepna zrcalca, ki jih fazdajajo razne tvrdke za reklamo: na eni strani je zrcalno steklo, na drugi strani pa firma « Na isti način so izdelane najnovejše legitimacije JRZ Zrcalca so v ličnem oikviru iz bele pločevine, na drugi strani pa je slika g. ministra Cvetko v i ča t napisom »predsednik poslanskega kluba JRZ«. Potemtakem.. izgleda, da so zrcalca. namenjena samo kot legitimacije za narodne poslance, ki pripadajo temu klubu. —--F" v . - Zdravniki volonterfi zopet na deln Zdravniški vol nterj,; ljubljanske dr a.ne obče, državne ženske Ln marborat: njitho emu neznosnemu položaju prekiQi!'r svoje delo. bi-do danes zopet pričel opravljati svoje posle. Gibanje teh neplačanih nujnih im požrtvovalnih pomočnikov naših bolnic je spremljala vsa javnest z velikima simpatijama. Za dogodek se ie zainteresiralo tud' ministrstvo za narodno zdravstvo ki ie odposlalo v Ljubljano impektoria dr. Jovana KWs'6a, da osebno prouči položaj zdravnikov volonterjev in razmere v ljubljanski bolniki. Vladni odposlanec je pri fce.i priliki uvidel da »o zahteve zdravnikov volointer-jev popolnoma upravičene in je obljubil vse-etransko pomoč. Sedaj je treba od obljub preda le k dejanjema. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno, ponekod nekoliko snega in dežja temperatura brez posebne iapre«nemihe. Zagrebška; Nestalno., po večjnn oblačno sprva topleje, pozneip dež. Dunajska: Od časa do časa oblačno, mož nost padavin. Težnje Industrijcev Zaključek dvodnevne industrijske konference — 22« vahna razprava o davčni obremenitvi — Resolucije Beograd, 26. februarja p. Konferenca industrijcev se je nadaljevala danes dopoldne pod vodstvom g. Vladimir ja Arka. Prvi je govoril beograjski papir- ničar Milan Vapa, ki je v daljšem govoru kritiziral sedanjo gospodarsko politiko. Predsednik Arko ga je prekinil, naj se izraža v milejši obliki, Vapa pa mu je odgovoril, da je sam minister za trgovino in industrijo včeraj dejal, naj na tej konferenci povedo prav vse, kar jih tišči, zato je tudi povedal, kar je resnica. Naposled je predlagal, naj se sprejme posebna resolucija, v kateri naj se izrazi zahteva, da vlada sestavi in proglasi svoj državni gospodarski program vsaj za dve ali tri leta. Stališče slovenskih industrijcev Tajnik Zveze industrijcev za dravsko banovino dr. Golia je poročal nato o zahtevi, da se spremene nekatere določbe obrtnega zakona, kar bi se lahko izvršilo z amandmanom k finančnemu zakonu. Spremeni naj se tudi § 8 zakona o zaščiti delavstva, da se ne bi plačevalo nadurno delo ob angleških sobotah. Glede vprašanja akordnega dela za pomožno osobje je ministrstvo poseglo na področje, ki ne spada v njegovo pristojnost, kajti državna oblast nima pravice odločati o stvareh ki se tičejo rentabilnosti industrijskih obratov. Kar se tiče minimalnih mezd, se je v mednarodnem uradu dela v Ženevi ugotovilo, da sta med vsemi državami na svetu le dve državi, t. j. Amerika . ,in Jugoslavija,, ki imata zakonito urejene minimalne mezde. Bili so naši industrijci sami, ki so dali pobudo za to. toda bati se je, da v bodoče ne bo več tako, ker jih je uredba o minimalnih mezdah razočarala. Ta uredba bo več škodila kakor pa koristila. Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ki že leta in leta dobro funkcionira v Sloveniji in Dalmaciji, naj se razširi na vso državo. Ta stvar se ne sme zavlačevati. Zavarovanje za primer starosti in smrti je tudi mogoče izvesti. Rešiti je treba le vprašanje karence in pravico do zavarovalnine pod 20 leti vplačevanja Dolžnost države jet da stori vse, da se uvede to zavarovanje. Drugi referati Ravnatelj Batove tovarne Toma Mak-simovič je odgovarjal Milanu Vapu. Gospodarstveniki nimajo časa za politiko. V našem podjetju, je dejal, imajo delavci popolno svobodo, da se politično orientirajo, kakor hočejo. Sledil je referat g. Momčila Petroviča glede zakona o elektri fikaciji. Zatem je govoril zastopnik mesne industrije dr. Džaja o kontroli in drugih težavah, ki nastajajo pri izvozu mesnih izdelkov, zlasti zaradi valutnega valovanja. Izrazil je željo, da bi se industrijska centrala zavzela za spremembo naše trgovinske politike, tako da bi se manj favoriziral izvoz žive živine, bolj pa izvoz svežega ln predelanega mesa. V imenu rudnišk-h industrijcev je govoril Adolf Miinch, ki je poudarjal, da se rudniški zakon nahaja pred vlado, da pa njegova vsebina ni znana. Govornik je v tem pogledu že interveniral pri ministru za šume in rudnike, vendar brezuspešno. Zato se boji, da bo zakon prizadeto industrijo neprijetno presenetil. Dragan Miličevič je govoril o vmešavanju države (intervencionizmu) v gospodarske zadeve, posebno v industrijske stvari. Na njegova izvajanja je načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milan Lazarevič podal kratko pojasnila Davčne zadeve Konferenca je nato prešla k razpravi o drugem de hi dnevnega reda, ki je abse- I gad davčna vprašanja. Glavno poročilo je podal generalni tajnik industrijske centrale dr. Cvetko Gregorič, ki je poročal o finančni politiki sedanje vlade. Sledijo je poročilo ravnatelja Bajlonijeve pivovarne v Beogradu živojina Nešiča o davčnih bremenih pivovarn iške industrije, nato p«, je obširno in dokumentirano govoril o< davku na poslovni promet in o drugih, davkih zastopnik zagrebške papirnice Egon Bijelinski, ki je pokazal posebno na nezaupanje med industrije; in davčnimi oblastimi. Industriji se zavedla v polni meri svojih obveznosti napram državi in zato zasluži tudi zaupanje finančnega ministrstva. Ob koncu se je lotil vprašanja ločenih zbornic in zahteval, naj se zbornice ločijo tam, kjer industrijci sami to zahtevajo. G. Anton Krejči je izjavil, da je glede odmerjanja ia plačevanja davkov potrebna načelna izjava,, ki naj se glasi tako, da industrijci sami strogo obsojajo izmikanje pri plačevanju davkov, da pa hkratu odločno protestirajo proti temu., da bi se stvar generalizirala. če se res najdejo kakšni redki in posamezni taki primeri, naj bi se ne očitalo vsej industriji, da slepari pri plačevanju davkov. Zakon o društvenem davku je precej jasen.. Po tem zakonu predlagamo davčni oblasti svoje napoved: s kakimi 20 prilogami, v katerih odpremo srca do dna, bolj kakor napram lastnim delničarjem. Zakaj torej davčna oblast ne uvažuje teh napovedi in prilog, nego pošilja v naša podjetja svoje ljudi, ki so naravnost obupam, če ne morejo najti vsaj kake malenkosti, ki bi se je lahko oprijeli ? Poslovni prometni davek za leto 1936 še sedaj ni odmerjen. Kako moremo potem kalkulirati in napraviti bilance? Ta zaviačevalna praksa se mora vsekakor spremeniti. Dr. Stevan Popovič je predlagal, naj se uvrsti v resolucijo tudi zahteva da se oprosti skupnega davka na poslovni promet vse uvoženo biago, ne samo tistoi ki je bilo osvobojeno carin po tarifi sami, nego tudi tisto, ki je oproščeno carin s posebnimi odloki. Dr. Mirko Balabušič iz Novega Sada je govoril proti obremenitvam industrije po banovinskih dokiadah ter banovinskih in mestnih trošarinah. Dr. Bauer iz Zagreoa je zahteval, naj se tudi banov inski proračuni razgrnejo na vpogied davkoplačevalcem, kakor se morajo mestni proračuni Banski sveti naj imajo tudi odločevalno, ne samo posvetovalno pravico. Občinske doklade naj bodo izključno predmet občinskih dohodkov, ne pa tudi carinske zaščite. Konec ankete Načelnik LnauAUega ministrstva dr. Paljič je obljubil, da bo ministrstvo vse predloge in sugestije, ki so biii sprejeti na tej konferenci najvestneje proučilo in storilo vse. kar je v njegovih močeh, da se ugodi željam in zahtevam industrijcev. Nato je glavni tajnik dr. Cvetko Gregorič kot referent izrazil mnenje, da bi bilo potrebno, da bi pri odobravanju banovinskih in mestnih proračunov s svojim strokovnim svetom sodelovalo tudi trgovinsko ministrstvo. Tajnik Djoka čur-čin je opozoril, da so bili razdeljeni in torej zuani zborovalcem tudi še razni drugi referati, ki se bodo obenem s obravnavanimi vred predložili pristojnim oblastem, resolucijo pa bo na pedlag: podanih izjav in nasvetov sestavilo tajništvo centrale. Podpredsednik centrale industrijskih korporacij dr. Fran Windischer se je nato zahvalil vsem, ki so sodelovali na konferenci, posebno zastopnikom oblasti in tiska ter je ob 12.30 konferenco zaključil. Resolucija bo sestavljena jutri ter bo predložena vsem pristojnim faktorjem. Hrvati in vlade v Jugoslaviji V proračunski razpravi je poslanec JRZ Pera Kosovič med drug:m pobijal očitke s hrvatske strani, da se Hrvati v Jugoslaviji povsod zapostavljajo. Navajal je tudi neko statistiko, ki jo je sestavil beograjski odvetnik Bogdan Priča. Zagrebški »Obzor« polemizira v posebnem članku z izvajanji posl. Kosoviča. Omenjeno statistiko označuje za tendenciozno in neresno, pa nato nadaljuje: »Namesto žongliranja s številkami naj navedemo nekatera stvarna dejstva, ki najbolje dokazujejo, kako je v resnici. Od 1, 1918. do 6. januarja 1929. je bUo 24 vlad. V nobeni teh vlad Hrvat ni bil predsednik vlade, niti notranji, niti finančni, niti zunanji minister, razen kratek čas dr. Trumbič, ki pa se je v glavnem mudil na mirovni konferenci v Parizu. Tudi po 6. januarju ni bil noben Hrvat predsednik vlade ali notranji ali zunanji minister. Najznačilneje pa je, da je bU položaj Hrvatov celo v dobi koalicijske vlade ra, dikalov m radičevcev, ko so tvorili Hrvati najjačjo vladno skupino, tako neenakopraven, da je Stjepan Radič konsta-tiral, da so Hrvati samo »pri vladi«. Razen tega Hrvati v vodstvih dTžavnih denarnih zavodov in drugih državnih usta . nov (Narodna banka. Državna hipotekar-na banka, Privilegirana agrarne banka Poštna hranilnica, Uprava monopolov itd.) niso niti daleč zastopani v razmerju s svojo številčno močjo, s svojimi davčnimi prispevki in niti ne po položaju, k: jim gre v tej državi. Vodstvo vseh teli ustanov imajo v rokah Srbi. V ministrstvih je 74«/o Srbov in samo 16"/'o Hrvatov, pri čemer niti vračunani zunanje in prometno ministrstvo, v katerih je položaj Hrvatov še mnogo manj povo-ljen. Kako se vodi kreditna in davčna politika, kako in kje se trosijo državne investicije, to pa je itak splošno znano.« Za ves ta položaj meče »Obzor« krivdo in odgovornost seveda na jugoslovensko idejo, ki jo proglaša za hegemonistično, in izvaja iz tega, da morajo Hrvati jugoslovensko misel odklanjati in vztrajati na izključno hrvatskem stališču. Gospodom okrog »Obzora« je dobro znano, da jugoslovenska ideja hegemoniamu nele ni nikak zaščitnik, marveč najostrejši in najnevarnejši nasprotnik. Toda gospodje tega nočejo in ne smejo priznati, ker bi se zamerili svojim zakulisnim gospodarjem. f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, javljamo tužno vest, da je danes po kratki bolezni umrl naš dobri soprog, oče, brat, stric, in svak, gospod FRAN SITAR Pogreb blagopokojnega se bo vrSil v soboto, dne 27. februarja 1937, ob 16. uri iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Naši kraji in ljudje Sokoli smučarji, to so vaši dnevi Danes popoldne ob 14* se pričnejo ▼ Planici IV. smučarske tekme SSS. Četrtič ste se letos zbrali, bratje Sokoli in sestre Sokolice, od severa in juga, od vzhoda in zahoda, v plemeniti borbi na belih poljanah pomerite svoje moči in preizkusite svoje sposobnosti tudi v zimski naravi, četrtič ste letos kot člani vseslo-vanske sokolske družine prihiteli v naš lepi planiški kot na skrajni severni meji Jugoslavije, da premerite svoje mišice v zimskih panogah telovadbe, na smučeh po dolinah in strminah, v prelestni zimi in pod vse pričakuje, zdaj samo vaše besede in vaših korakov. Sokoli — smučarji, to so vaši dnevi; storite, da bodo ostali vsem, ki jih bodo doživljali z vami, trajno v spominu. Kajti sokolski dnevi na slovanskem smučarskem prvenstvu so samo enkrat na letol Danes popoldne ob 14. se začenjajo IV. smučarske tekme SSS s tekom članov na 18 idtalnatimi čuvarji naše divne domovine. Bodi vam vsem krepik: Zdravo! Ko boste danes na prvih tekmah Številni odhajati z nastopnih mest in v želji za mago hiteli na cilj, pomnite le eno, da zmaga ni enega, najboljšega, temveč zmaga je vas vseh. Kajti ni važno, kdo bo med vami prvi kdo bo naslednji, in ni najbolj pomembno, kdo bo naštel za sebe več ali manj onih točk na papirju, zmagoviti so ie sami dnevi, v katerih ste nastopili kot bratje in sestre vseh slovanskih Sokolov, da pokažete, kakšni ste najboljši med najboljšimi in kaj zmorete, kadar ste zbrani f pravem sokolskem duhu. Morda jih mnogo ni med vami, ki bi radi bili, morda jih mnogo še ni tamkaj, ki jim je pot na takšen praznik še zaprta, toda to naj vas ne moti: Vaša pot gre naprej in samo navzgor, dokler ne bodo pod sokolskimi krili združeni vsi slovanski bratje kot ena sama družina. Takrat šele bo prav odmevala ona vaša lepa pesem: Hej Slovani! Praznično se je odela naša Planica, svečano so se ogrnili naši gorski velikani in odn. 10 in tekom članic na 6 km. Ker bodo na teh tekmah nastopili predvsem najboljši češkoslovaški in jugoslovenski smučarji — Sokoli, izidi teh tekov gotovo ne bodo zaostajali za rezultati, ki so jih deloma isti tekmovalci dosegli na drugih mednarodnih smučarskih prireditvah. Letos se te tekme ponavljajo četrtič, in sicer so bile L 1932 na Češkem, 1. 1933 pri nas v Bohinju, lani pa spet na Češkoslovaškem. Na vseh teh tekmah so do sedaj zmagovali Čehoslovaki, in sicer vselej po zaslugi svojih članic, ki med našimi sokolskimi smučarkami prav za prav nikoli niso imele prave konkurence. Od 1. 1933 dalje se ta tekmovanja ocenjujejo tudi za pokal bivšega ministra dr. Hanžeka, ki so ga že dve leti zaporedoma osvojili Čehoslovaki in bo letos najbrže prešel trajno v njihovo posest. Tudi letos namreč ni mnogo nade, da bi se slika teh tekem spremenila, ker so češke članice spet v veliki premoči. Sicer pa je treba v športu in smučanju za zmage včasih tudi nekaj sreče! Komur bo kazala. Spomini 90-letnika Matije Kramarja Praznično razpoloženemu čvrstemu jubilantu se je ob njegovem jubileju razvezal jezik in čujmo, kaj pripoveduje ves živahen pri topli peči: Kakor ste že vse ovohali, sem dopolnil r»red kratkim 90 let Od štirih bratov so bili trije vojaki, mene je pa oče oprostil "ojaške službe. Ko sem bil eno leto star, so izbruhnili punti na vseh koncih in kra-n in tudi Ižanci so se krepko postavili po robu graščinski gospodi. Ker se ni gosposka upala nastopiti proti vsem, so si zapomnili glavne vodje in so jih kasneje trdo prijeli in jim prodali posestva. Ko je izbruhnila ižanska revolucija, je prinesel k mojemu očetu ižanski župnik spraviti cerkveni denar, ker se je bal, da mu ga ne bi razjarjeni kmetje pobrali. xMed puntarji je bil posebno hud neki mlinar, čigar last je bil nekoč sedanji Palmetov mlin, ki ga je gosposka prodala na javni dražbi. Cesto iz Ljubljane na Ig so delali L 1823. Ižanci so imeli precej konj, ki so jih potreboval; v prvi vrsti za vožnjo lesa za ljubljanski trg in pa za vožnjo lesa za domače žage. Krimski gozdovi so bili takrat še neprodirni in se je skrivalo v njih veliko divjačine. Graščinski lovci so preganjali zlasti divje prašiče, ki so delali veliko škodo. Tudi na medvede so hodili in nekoč je prišel grajski lovec po mene, da gremo nad medveda. Gonjači so delali velik trušč in kar je kosmatinec pribežal ravno pred puško mojega lovca, ki ga je takoj zadel. Malo je pobrcal in bilo je po njem. Mrha je bila velika in težka, da *mo jo komaj nosili. Potem so jo peljali v Ljubljano in so jo tam prodajali na drob- no. Ker sem večkrat ubogal grajske lovce, so me priporočili grofu in sem potem dobil v najem grajske mline. Tam se je dalo nekaj zaslužiti in redil sem po 15 prašičev, za katere so se ljubljanski mesarji kar trgali. Zato še danes kupujem prašiče za sinovo gostilno, ker imam pač skušnje pri prašičih kakor malokdo. Ker je kazak>. da bo zopet vojna, so morali skrbeti za obutev vojaštva in za izdelovanje usnja. Pri tem so potrebovali jezice, ki jih je bilo precej. In ker ni šlo drugače, mi je vojaška oblast dala 2000 gld naprej, da sem nakupoval jezice. Bil sem tudi tri leta na Veliki Gorici v službi pri nekem Kamničanu, ki je hodil po Hrvatskem prasce režat in se je tam priženil. Bil je dober gazda in bi me bil Pri kraju je dobrota ljudi Dva primera bede, ki zaman trka na vrata mestne občine in na srca ljudi Ljubljana. 25. februarja Spričo velike bede, k; še zmerom vlada v širokih slojih prebivalstva, in spričo povsem nezadostne organizacije našega eoei-jalnega skrbstva n,- čuda da prosjačenja od Mše do bjše ni mogoče odpraviti niti b fingjrainimi javnimi deli, ki pri na.g po navadi ne pridejo preko gradnje kakšnih odvodnih kanalov in preko fcreb!'jienja jarkov na periferiji, a še manij s kakšnimi policijskim ukrepi pa naj bodo še tako neizprosno skromni. Ne more biti dvoma, da je prosjačenje od kljuke do kljuke najmanj izdaten in obenem najmanj prijeten posel, v katerega se lahko zatekajo samo drznej-ši, do neke mere cinični izmed brezposelnih a tudi njjm že zdavnaj ni mosroče iztisniti z ljudi kaj več. kakor košček kruha ali morda celo 25 par. A kadar pride takšen človek, recimo, zavoljo obleke in obutve v zadrego, so vsa njegova trkanja zaman. Mestni socialni uirad nima razpoložljivega kredita, zasebne humanitarne organizacije na delujejo po navadi v precej ozko izbranem kroJadran« v Ljubljani je izdalo lično knjižico. o katerj pravijo uredniki v uvodu, da bi bila morala iziti v neposredni zvezi z društveno petnajstletnico kot oosebna številka takrat še izhajajoče nacionalne mladinske revije »Val«. Zaradii raznih okolnosti je ta namera šele zdai uresničena. Knjižica hoče prikazati petnajst let življenja in stremljenja enega naših najpomembnejših visokošolskih društev v naši domovini, Ured niški odbor je po' .bil k sodelovanju vrsto vidnejših članov iruštva. nekateri izmed njih so v »Jadranu; zavzemali v posameznih dobah najvažnejša me-ta Pomembne izjave so med drugimi prispevali rektor dr. Maks Samec, univ. prof Ir Laza Markovič iz Zagreba, prof dr Alojz Zalokar. kot predsednik Jadranoveiia - arešinstva in univ. prof. Albin Ogrie i? Ljubljane. V uvodu je poleg slike mladeg?, ralja natisnjena zadnja spomenica Viteškemu kralju, ki so jo »Ja dranašk poslali v i >;ograd pred tremi leti-Pragramatično be^> io je napisal iur- Dušan Verbič, ki je bil »Jadranu* predsednik ob petnajstletnici. Posamezne akciie Jadrana Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ofjl. reg. 8. or. 16 485/38, so zgovorno opisane, poročila o posameznih sekcijah pričajo o razgibanem akademskem delu. Nadalje sta posebno živahno opisana »Jackranova« izleta v Šumadiio in na Krk. Tu so Jadraiiaši — da se oddolžijo svojemu imenu in pravi jadranski zavesti — dne 9. septembra 1934. odkrili bronastega dvogla-vega kraljevega orla, izvrstno delo Nikolaja Pirnata in z napisom: »Borcem za naš Jadran«. Poleg imenovanih so prispevali rokopise dr. Alujevič, dr. Baiič. Cvetkovič, prof. Kalan, dr. OmladiiČ, Ravljen. Uršič, Varga-zon, inž. Zaje in Rudolf Zore- Kniižica pa je tudi opremljena z nekaterimi dobrimi sli. kami. Priporočamo jo vsem prijateljem jugoslovenske nacionalne mladine! * Odvetniški izpit. je napravi te dni g. dr. Tone Cvetko. Čestitamo! * Tvrdva Bat'a kupila Hilbertovo »Poslednjo večerjo«. Ko smo svoj čas o priliki bivanja uglednega akad. slikarja Jara Hilberta v njegovem rojstnem mestu Ljubljani prinesli obširno poročilo o njegovem delovanju v Egiptu, kjer se mudi že dolgo vrsto let, smo med drugim objavili tudi reprodukcijo njegove originalne »Poslednje večerje«, ki je vzbudila tudi v naši javnosti mnogo živega zanimanja in Iskrenega priznanja. Ko je bila slika prvikrat razstavljena v Kairu, je umetniška kritika soglasno izrazila željo, da mora delo, ki je v resnici umetniško globoko doživljena, pa tudi edina zgodovinsko verna obnovitev Kristusovega slovesa od učencev, za vsako ceno ostati v Egiptu. Nedavno pa je »Poslednjo večerjo« odkupila tvrdka Bat'a iz Zlina. * Plačani delavski dopusti. Ker je bilo te dni v nekem članku navedeno, da doslej še nobeno podjetje ni plačalo svojim delavcem dopustov, nam je Tvornica za dušik, d.d. Ruše sporočila, da plačuje v svojem obratu delavcem dopuste že od leta 1919 naprej. Po številu službenih let imajo delavci tega podjetja na leto od 4 do 8 dni dopusta. * Novi grobovj. V Ljubljani ie včeraj preminil g. Fran Sitar. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 16. iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 k Sv. Križu- _ V 87 letu je dolrpel g. Fran jankovič. Pogreb vrlega starčka bo danes ob 16. z Vidovdan-ske ceste 9- k Sv. Križu. — V Mekinjah jv, za vedno zapustil sorodnike posestnik m gostilničar g. France Hudobilnik. Pogreb srčno dobrega moža bo danes ob 8. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mekinjah. — Na Vrhniki je po dolgi bolezni umrla posestnica in trgovka ga- Ivanka Grampovčan. Drago pokojnico bodo položili k večnemu počitku danes ob pol 16 na farnem pokopališču. — Pokojnim blas spomin, vsem preostalim naše iskreno sožaliel + Tragedija dveh lovcev 'z Zagreba. Iz Zagreba sta se podala na lov na divje race študent medicine Vladimir Ausch in njegov prijatelj Miroslav Spiegler, gostilničar, star 29 let in oženjen. Na Lonj-skem polju je lovca zajela nevihta, ko sta se z ribiškim čolnom vozila po poplavljenem polju. Neki vaščani so v Kutini Spieglerja svarili, naj ne hodi na lov v gosti megli, lovca pa se za svarila nista zmenila. Do vasi Rekušnice so lovca spremljali neki vaščani, tam pa sta lovca spremljevalcem rekla, naj čakajo, ter se odpeljala naprej. Po nevihti so vaščani preiskali ves okoliš in so našli čoln, s katerim sta se lovca odpeljala, močno poškodovan blizu posestva Topo-lovca, kar smatrajo za dokaz, da sta lovca utonila. * Razbojniki so vrgli svojo žrtev na progo. Na cesti od Travnika do Ugra so trije razbojniki napadli strojevodjo nekega lesnega podjetja Vzeli so mu uro in denar, potem pa so ga do nezavesti pretepli. Razbojniki so svOjo žrtev položili na železniško progo, meneč, da bo prvi vlak nesrečneža povozil in tako prikril zločin. Ob pravem času pa je prišel po progi čuvaj ter rešil strojevodjo smrti. Hudo ranjenega "trojevodjo so takoj odpeljali v travniško bolnišnico. * Z ozirom na veliko zanimanje se osemdnevno potovanje v Rim. Neaoelj, Vszuv, Pompeji Capri in Bonetke ponovi od 25. marca do 2- aprila cena z vso oskrbo Din 1850. Od 11- do 15. marca z avtobusom na dunajski velesejem. cena vožnie Din 360. Od 26. do 29- marca avtoizlet v Benetke in Padovo. Prijave v izletni pisarni Okorn, Slon. Ljubljana. te'efon 26—45. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J OS. REICH. 1 + Med nevihto se je podrla h'ša in zasula dva otroka. Med nevihto, ki je divjala nad Novim Sadom, se je na periferiji mesta porušila hiša delavca Vlaškoviča. Ko so ruševine odkopali, je bila 7-letna hčerka Zorka že mrtva, njen 5-letni brat p« tako todo poškodovan, da Jo malo upanja na okrevanje. Tudi pred 5 leti se je v istem dete novosadskega predmestja poriritta neka hiSa ki ao ruševine ubile dva otroka. Iz Ljubljane B— Poslednja pot Jn»tinove mame je pokazala, koliko prijateljev ie imela družina, ki ji je blaga pokojnica posvetila v življenju tolikšno ljubezen in skrb. V lepem popoldnevu se je zbralo na Vkiovdanski cesti mnogo ljudi, da pospremijo Drerano umrlo pokojnico k večnemu počitku. Prihitelo je mnogobrojno ženstvo. zbrali so se poleg drugih zastopniki iz umetniških krogov, številni tovariši in tovarišice »Jutra«, da izkažejo dobri mamici svojega potrtesa kolege posled nje spoštovanje. Za krsto, zasuto z lepimi venci in pomladnim cvetjem, za globoko užaloščenim sivolasim očetom Justinom, hčerko in sinom Elkom ter ostalimi sorodniki ee je zrvrstjl dolg sprevod pogrebcev. V skoraj pomladnem popoldnevu j« legla Justi-nova mama k večnemu oddihu na njivi miru pri Sv. Križu. Dotrpelo ie liubeče srce. kakršno le more biiti v prsih naš h skrbnih mamic, njen svetal zgled na bo ostal večno zasidran v spominu dobrih liudi. u_Na filozofski fakulteti ie bila diplomirana gdč. Now7 Fides. n— 0 nastanku naših kraških jam bo predaval g. dr. Alfred Šerko. ]un. (17. poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva) Predavatelj nam bo pokazal na mnogih slikah, kako si imamo predstavljati vpliv do današnjih oblik jam na Krasu. Po-vedle do današnjih oblik iam na Krasu. Po. dobne pojave so odkrili kasneje tudi v dru gih apnenčevih gorstvih, vendar so dali osnovna spoznanja in tudi terminologijo prav pojavi na našem Krasu V koliko so eodelo. vali še drugi vzroki razen vode in kako je nastala prav sedanja oblika, nolna neslute-nih lepot, nam bo prav raztotmačilo to predavanje, ki bo v torek 2. marca ob 18. v mineraloški predavalnici univerze. u— Rezervne oficirje opozarjamo, da bo 26. t. m zadnjič dan zbiranja prijav za oficirske železniške legitimacije v tem mesecu. Tisti, ki se bodo priglasili meseca marca. bodo dobili železniške legitimacije šele prve dni aprila. Reflektanti naj si torej na roče pravočasno legitimacije. Rezervni oficirji, ki niso še dvignili železniških legitimacij, naj 6e zglase v pisarni pododbora čimprej med poslovnimi urami v torek ali petek od 17.30 do 18.30 Udružanje rezervnih oficjrjev-pododbor Ljub: iana. u_ Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu bo trajala samo Jo 2. marca. Zato naj si jo prijaitelii umetnosti čimprej ogledajo. Odprta ie vsak dan od'de-vetih do mraka. u— Na VI. simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije 8. marca bo poleg zna menitega dirigenta g. Rhene.Batona naste pil tudi naš priznani pianist e• prof. M-Lipovšek. Prodaja vstopnic bo od 1. marca dalje pri blagajni kina Uniona. u— Narodna galerija. To nedeljo ob 11. dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Naši baročni slikarji. Vodil bo dr. Marijan Marolt. u— Rdeči križ, p°dotibor za mesto Ljubljano bo imel svoj letni občni zbor v petek 5. marca ob 18. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. V pr.maru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje. Članstvo vljudno ve/bi odbor. u— 0 avtomobilih na plin. odnosno na oglje, bo predaval g. Pramni na bretjeni šoferskem večeru v soboto 27. t. m. Šoferskega društva »Volana« v društvenem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7/1. Začeitek ob 20-Zan mivo predavanje bodo spremljale sk;op tične slike- Po predavanju poročilo o delovanju društva. Na večer eo vabljeni tudi neorganizirani šoferii. u_ ObŽni zbor Avtokluba bo drevi ob 18. v klubovith prostorih. Upravni odbor vabi članstvo k čim večji udeležbi. u— Toliko smeha, kot ga ie bilo pri dose-danjiih prestavah burke »Zakonci stavkajoč, že dolgo ni bilo na Šentjakobskem odru. Za tako veeelo razpoioženie skrbi zlasti originalni priletni zakonski parček Tomaž in Bairba. Kdor se rad smeje, naj si ogleda igro jutri ali v nedeljo 28. t. m. ob 20.15. U— Matineja ZKD. Dolgo pričakovani film je zopet v Ljubljani. Zopet gostuje »Pastir Kostja« v Elitnem kinu Matici v novi lepi kopiji. Tudi kdor je ta film že videl, si bo nedvomno želel osvežiti spomin na melodije, ki so dobesedno preplavile svet. Kajti veselega raspoloženja ni ne konca ne kraja, vse je ena sama duhovita satira na današnji moderni čas, od živalske pojedine do orkestralne bitke. Pastirja Kostjo si lahko oglodate danes in jutri ob 14.15 in zadnjikrat v nedeljo ob 10.30. Cene 3.50 in 5.50 Din. u— Ljubljanski sp°rtni klub opozarja svoje člane na današnji občni zbor, ki bo ob 20. v gostilni činkole. Križev pot Marcella Luciana Ljubljana, 25. februarja. Za usodo tržaškega prevoznika Marcella Giuseppa Luciana, ki je zavoljo tihotapstva svile iz Italije nedavno ob tako dramatičnih okoliščinah zagazil v roke policijskih in carinskih organov, vlada v naši javnosti precej živahno zanimanje, a oblastva so o poteku preiskave izredno molčljiva. Po zasliševanjih v upravi glavne carinarnice, na carinskem odseku finančne direkcije in na policiji je bil Lu-ciano izročen najprej okrajnemu sodišču, ker je policija ugotovila, da je zagrešil tudi neke potvorbe v svojem potnem listu. Slo je za spremembo datuma, ki se je nanašal na eno njegovih zadnjih prekoračenj meje, in Luciano je bil za to samovoljno korekturo uradnega dokumenta obsojen na 9 dni zapora. Proti obsodbi, ki jo je z največjim moralnim ogorčenjem sprejel na znanje, je vložil priziv na okrožno sodišče, ki je sodbo prve instance v resnici razveljavilo in Luciana oprostilo vsakršne krivde, ker se je prepričalo, da je obtoženec ponaredil datum v potnem listu le za svojo zasebno uporabo, ni pa imel nobenega namena, s tem varati oblasti. Luciano se je bil namreč vozil preko meje v družbi neke damice, pa je hotel pred svojo ženo zabrisati sled. Da se reši iz klešč pravice, je spravil na noge izredno obširen aparat. V Ljubljani je najel kar dva advokata, intervenirat je prišel zanj tudi niegov pravni zastopnik iz Trsta, prav tako pa mu je šla od Poncija do Pilata prosit milosti tudi njegova varana gospa. Ko so ga po končani sodbi hoteli spet naložiti na »lenega Henrika, da ga iz jetnišnice prepeljejo v policijske zapore v šentpetrski kasarni, se je temu odločno uprl in je hotel za vsako ceno preprositi, naj ga rajši puste v mnogo prijaznejših sobah justične palače. Sodišče pa njegovi prošnji ni moglo ugoditi in tako je moral bedni Luciano nazaj v mračno in zatohlo domovanje, ki ga lahko gostom njegove vrste nudi policija pod svojo streho. Carinska uprava formalno doslej sicer še ni izrekla sodbe nad njim, a kakor lahko sklepamo iz zakonskih predpisov, bo Luciano deležen okrog 400.000 din globe. Ko so mu sporočili to visoko številko, se je mož prijel za glavo, a kot dober laški trgovec je takoj precenil položaj in začel ponujati kompromis. Stotisoč vam odštejem takoj, je deial, samo da me izpustite. Carinski odsek finančne direkcije pa se najbrž ne bo dal pre-barantati in veliki kavalir iz nočnih lokalov, ki igra pred obličjem zakona viteza najbolj klavrne predstave, bo moral odšteti vse, kar Bogu in cesarju gre. Celje v borbi proti jetiki Protituberkulozna liga v Celju je imela nedavno lepo obiskan občni zbor. Predsednik g. Bogomir Zdolšek je poročal, da je celjska liga tudi lani tesno sodelovala s protituberkuloznim dispanzerjem in dajala jetičnim in siromašnim bolnikom podpore v živilih. Na predlog dispanzerja Je poslala na svoje stroške 10 jetiki podvrženih in od jetike ogroženih otrok v počitniške kolonije (8 na Pohorje, 2 na Jadran) Njen protituberkuloznl teden je moralno in gmotno lepo uspel. Pod okriljem Ljudskega vseučiliiča j« nedavno priredila preravanje g. dr. Roberta Neubauerja, pri-marija zdravilišča na Golniku, o moderni medicini v borbi proti tuberkulozi, ki je bilo dobro obiskano. Liga je uvedla nabiranje mesečnih dinarskih prispevkov za ustanovitev azila za jetiČne v Celju. Ob zaključku poročila se je predsednik zahvalil zastopnikom tiska za naklonjenost. Tajnik upravitelj g. šmigovc je poročal med drugim, da je celjska liga ustanovila v Rogatcu krajevno protituberkulozno ligo, ki je prevzela v oskrbo tudi protituberkuloznl dispanzer v Rogatcu. Celjska liga Ima 420 članov, in sicer 17 ustanovnih, 323 rednih, 60 podpornih in 20 članov po-magačev. Poročilo blagajnika g. Nardina izkazuje Čistega prebitka blizu 18.000 din, celotno društveno premoženje pa znaša skoro 68.000 drn. Na predlog člana nadzornega odbora profesorja g. Kovačiča Je prejel odbor razrešnlco. Za predsednika je bil ponovno Izvoljen g. Zdolšek. V ostali odbor sta na novo izvoljena zdravnik g. dr. Flajs in sreski načelnik g. dr. Zobec. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo celjska liga nadaljevala svojo akcijo za ustanovitev. azila za jetiČne v Celju. Zadevni sklad znaša zdaj 50.000 din. Glede zahteve Protituberkuiozne zveze v Ljubljani, da ji celjska liga odstopi polovico izkupička protltuberkuloznega tedna v Celju, se Je vnela daljša debata Naposled je bil sprejet predlog direktorja g. Mrav-ljaka: Zveza naj najprej izkaže, koliko Je prejela prispevkov na teritoriju celjske lige, na katerem je zveza sama pobirala. Novi odbor je prejel pooblastilo, da kompromisno uredi z zvezo zadevo glede izkupička protltuberkuloznega tedna v Celju. Na predlog g. RoŠa bo celjska liga letos spet sama priredila protituberkuloznl teden. o— Arat&erfl! Klub irtožbanfli jev vas vabi 16. marca ob pod 20. url v Trgovski dom na otofta zbor. u— Sklepanje zavarovanj te prodaja hranilnih knjižic. V zvezi s poročilom, ki smo ga pod tem naslovom objavili v včerajšnji številki, nas naproša, g. Rudolf Zore, trgovec v Ljubljani, za ugotovitev, da njemu ni ničesar znanega o kakih novih ovadbah, ki bile dospele na državno tožilstvo proti njemu, pač pa so na sodišču viseče Še nekatere stvari v zvezi z nekim denarnim zavodom v Zagrebu, ki je v izvenkonkurzni likvidaciji. u— Neznan morilec psov Menda se je priklatila med ljudi neka posebna psihoza, ki bo brez dvoma v tesni zvezi z vsem načinom materialnega in duhovnega življenja v času gospodarske krize: na vsako toliko prihajajo iz najrazličnejših krajev glasovi o tem, da so neki neznani bolestneži na lepem pobesneli, kdo ve za kaj, a ker ne morejo svoje besnostl nad nikomer drugim izživeti, so se vrgli v neko nesmiselno in brezdušno mržnjo do živali. V revirjih je nedavno vzbudil mnogo strahu med prebivalstvom sadistični ubijalec koz, nedavno pa je naša policija prejela iz Kranja vest, da je tam neznan storilec raznim gospodarjem zastru pil pse. Komaj je ta glas iz Kranja prišel, se je dala roka bolestnega morilca občutiti že tudi v Ljubljani Policija je prejela doslej dve prijavi. da so ljudje zjutraj brez kakšnega doumljivega povoda našli svoje pse zastrupljene Hišni posestniki in zasebniki se opozarjajo na početje neznanega blazneža ln naj sami poskrbe za varnost svojih živali, dokler mu policijski organi ne pridejo na sled. Iz Celja e— Višji inž. Karel Petri t- V wedo je umiri na Ivr&ija Petra cesti 24. v starosti 78 let višji inženjef drž. železnic ini ma jtor v p. g. Kaiei Petri. Pokojnik e po prevratu nekaj let vodil Mestno elektrarno v Celju. BiJ je bag in značajen mož ter spoštovan med vsem prebiva stvom. Pogreb bo jutri, v soboto ob 17- i z mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu b »di ohranjen časten spomin svojcem naiše iskreno sožaJje! e— Predavanje o borbi za našo severno mejo. Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo pr u e lil v četrtek 4. marca ob 20. v salonu gost.lne »Pri mostu« na Bregu predavane g. dr. E/virna Mejaka: »Celje in Maribor v borbi za severno mejo 1918 — 1920«. Vabljena so tu-l neč.ani. Na dne\nem redu je tud; razgovor o ustanovitvi celjske Legije koroških borcev katerP glavni odbor bo poslal na ees anek zastopnika. e— Mrkonj.čfcv steg ska\ tov in planink v Celju je proslavil v ponedeljek in torek 80-letmco lorda Padena Powella, ustanov telja in starešine nad dva milijona članov obsegajoče skavtske organizacije s s t etrov im zborom in smotrom. Tekmovale so Črtomirova, Iztokova im Svaninova četa. pri čemer so bile razdeljene lepe nerade. V društve-nem stanu na mestni narodni šoli je biila prisrčna interna proslava Prijave članov "m podpornikov za treznost.no gibanje te orga-njzaoVe se s prej L m i jo vsak dan od 8- do 12. v risalnem kabinetu deške meščanske šole. e— Regulacija Savinje pri Orli vasi. Dne 12. marca bo v prostorih tehničnega razdelka sireskecra načeistva v Celju javna licitacija za dol>avo 800 kubičnih metrov kamna lom! .j en m. za vsoto 56.800 Din za reSTulacjj-ska dela na Savinji pri Orli vasi pri Bras-lovčah. Pogori so na vpogled r»r- tehničnem razdelku seske-ra nače'stva v Celju. e— Huda nesreča pri vodnjaku. Ko je 53-letna kočarjeva žena Marija Dračeva iz Bukovja pri Slivnic; v sredo zjutraj zajemala vodo k vodnijaka, se je vretenc za dviganje vode predčasno sprožilo, zgrabilo Dračevo za levo roko n ji io odtrgalo. Dračeva se zdrav; v celrski bolnišnici. e— Pevsko društvo »OLJKA« ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 15. v Obrtnem domu v Celju. e— Javno stranišče na Miklavževem hribu. Ob javni ix>t,i pod kapucinskim zidom n« Miklavževem hribu, odkoder je prav ler> razgled na mesto im okolico, se žp dobro širi »javno stranišče« k- oihsega oba dela poti od stopnic in kapucinske cerkve ob zidu na severni in juižni strani. Sedaj ko spada tudi ta predel k mestu, bo mestna uprava gotovo poskrbela, di se omenjen; hiirienski nedostatek odpravi jn zgradi v Mižim i kapucinske cerkve nujno potrebno javno etra-nišče e— Kfno Union. Danes o»> 16.15 in 20.30 vesploigTa »Pat in Patachon sta zadela srečko« s Patom in Patachonom im dve predigri, ob 18.30 ma f Ometa: »Dekle s pla- 71 KINO METROPOL. Danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 »PRINCESA DAGMAR« (Mad-chenpenslonat). — Matineja ob 14. uri »ROBERTA«. Iz Maribora a— Maribor spominu L. Bratuža. V frančiškanski cerkvi priredijo nacionalna društva v nedeljo 28. t. m. ob pol 12. mašo zadušnico za pok. mučesoikom L. Bratužem. a— 80 bolgarskih pevcev pride v Maribor. Maribor pripravlja slovesen sprejem pevcem najboljšega sofijskega pevskega zbora »Rodna pesen«, po številu 80, ki prispejo dne 9. marca v Maribor in ki bodo koncertirali v Unionu. a— Erik Eliskases pride v Maribor. Mariborski šahovski klub se pogaja z avstrijskim šahovskim velemojstrom E. Eliskasesom, ki se sedaj nahaja v Gradcu na šahovskem turnirju, da bi gostoval v Mariboru ter priredil šahovski brzoturnir ki bi se vršil v torek 2. marca v Mariboru. Na brzoturnirju bi sodeloval tudi naš velemojster Vasja Pire. a— Novice z Ljudske univerze. Drevi predava urednik Fr. Terseglav iz LJubljane o osobitostih vzhodnega krščanstva. Dne 1. marca pa predava primarij dr. Meršol o temi: Z dobrovoljci v Rusiji in DObrudži. a— šahovske novice. V sredo zvečer Je bilo v Centralu četrto kolo mariborskega šahovskega kvalifikacijskega turnirja ip je stanje po IV. kolu naslednje: Krajnc in Stojnšek 4, Koser. Sever in Reimsber-ger 3, Kobljer 2 in pol, čertalič, Jaut in Šetinc 2, Senica 1, Stare pol, Lichten-vvallnerjeva, Križajeva in Radolič brez točk. Peto kolo bo drevi v Centralu. @SE3Z3HHai DANES POSLEDNJIC! Ljubavna tragedija pod tropskim nebom A M O K Valerij Inkišinov, Marcelle Chantal Pretresljiva borba za tekoče zlato MESTO AN ATOL podvig in propast malega balkanskega mesteca. Brigitte Horney Gustav Frohlich nn TEl. 22-21* UNIO Premiera! Premiera! Veliki pomorski film daljnega vzhoda ZLATO IZ S IN G A PORE A Clark Gable, Jean Harlov, VVallace Beery Dialog v nemškem jeziku. <7W6tcw>e o&: 16.; 19." in 21.15 ju*± a— Studenška in radvanjska občinska politika. V sredo zvečer je bila občinska seja studeaške občinske uprave. V smislu sklepov se bo preuredila Makarjeva ulica, prav tako Krekova ulica. Tekstilna tvornica Bren je povečala svoje objekte in bo električna napeljava, ki bo pojače-na, stala- okoli 40.000 dinarjev. Tudi so nekateri občinski odborniki kritizirali uvedbo 350/o šolske doklade. Dohodki izkazujejo v tekočem proračunskem letu 432.914 Din, izdatki pa 420.677 dinarjev. Davčna uprava dolguje občini Studenci I39.I78 denarjev. — Radvanjski občinski odbor pa se je sestal k svoji proračunski seji ter je sprejel novi proračun za 1937-38, ki izkazuje 202.558 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Za kritje prora^ čuna se bo pobirala 45% doklada a— Samopomoč mariborskih trgovcev. V sredo zvečer je bil pri »Novem svetu« X. redni občni zbor »Trgovske samopomoči«. Poročali so zaslužni predsednik Vilko Weixl, tajnik Franjo 2nidarčič in g. VVeiler za nadzorni odbor Občni zbor je nudil lepo sliko smisla za samopomoč med mariborski trgovci. V teku svojega desetletnega poslovanja je izplačala Trgovska samopomoč na posmrtninah 1,170.475 Din ter se v tem kaže veliki socialni in humani namen te ustanove. Trgovska samopomoč šteje danes 1064 članov. Dohodki obeh podpornih skladov znašajo v preteklem letu 345.870 Din, izdatki posmrtnin pa 266.070 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni: Vilko Weixl, predsednik, Karol Jančič, podpredsednik, Odborniki: Zdravko Anderle. Anton Poš, Franc Bele, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Kosol, Ivan Slavinec, Franjo 2ni-derčič, vsi iz Maribora, Franjo Jošt iz Celja,' Tomaž Breznik iz Ptuja, Zvonko Mešiček iz Ptujske gore. Alojzij Remec iz Dravograda, razen tega še Ivan Kvas, Martin Cernec, Mirko Feldin, Anton Poš, iz Maribora ter Ivo Tončič in Alojz Tro-fenik iz Celja, nadzorniki oziroma namestniki so: Franc VVeiler, Milan Klemene, Ljudovit Krajnc, Stanko Kocbek in Drago Roglič. a_ Sladke urice. Mali kazenski senat je obsodil včeraj 48 letno Juiijano K. na 2 meseca strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo leta dni, ker je nekemu posestniku, ko je spal, izmaknila 8.000 Din. Pri razpravi je sicer Julijana zatrjevala, da ji je posestnik podaril 8000 dinarjev, česar pa sodniki niso verjeli. Iz Ptaja j— Proračun mestne občine za leto 1937/88. je na magistratu pet dni javno razgrajen in ga lahko pregleda vsak davkoplačevalec med uradnimi urami v mestnem knjigovodstvu. j— Zaradi zastrupljen ja z alkoholom je umrl. 27-letnega posestnikovega sina Antona Horvata iz Dornave so te dni prepeljali v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da se je napil preveč žganja. Nesrečnik je za posledicami zastrupljenja umrl. Iz življenja na dežel? DOBOVA PRI BREŽICAH. Poslanega nam dopisa na žalost ne moremo objaviti. Zaradi podrobnejšega pismenega obvestila, prosimo g. dopisnika, da nam sporoči ' svoj točni naslov. Uredništvo »Jutra«. Vremenska poročila Planjca; —7. jasno, mirno. 80 snega, aren, mala' in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Vršič, Krnica; 150 snega, pršič-Kranjska gora: —7, barometer se dviga, jasno, 40 snega, aren. sankal išče uporabljivo. Pokljuka; —6, jasno, 108 snega, pršič, mala in srednja skakalnica uporabljiva. Dom na Komni: —6, vzhodnik, 20 pršiča na 200 podlage. Bohinjska Bistrica: — 6, jasno, 20 snega, sren. Dom na Kofcah: — 6, jugozapadnik, 20 pršiča na 60 podlage. Dom na Krvavcu: — 6, severozapadnik, jasno, 70 snega, pršič, po robovih spihano. Velika Planina: — 5, jasno, mirno, 10 pršiča na 110 podlage. Polževo: — 2, barometer pada, oblačno, vetrovno, 15 osrenjenega snega Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 25- februarja Ljubljana 7. 755.0, 1.0, 79, NEL & —, —; Maribor 7. 754-6, —1-0, 90. Wl. 4. —, —; Zagreb 7. 754.5 2.0, 80. NEl, 10. —, Beograd 7. 755.5, 2-0, 70, 0. 10. —. _; Sarajevo 7. 758.0, —6.0. 96, O. 5» —, —; Skoplje 7- 761-2, —2.0. 90. O. 4. —, —. Temperature: Ljubljana 8.0. 0.4; Maribor 7-0, —1.0; Zagreb 6.0. —3.0; Beograd 8.a 0.0; Sarajevo 4.0, —SO; Skoplje 8-0, -4-0. Žrebanje 23. februarja 1937 državne razredne loterije: Din 2.000.— št.: 24.828; Din 1.000.— št.: 5.867, 10.872, 24.816, 24.867, 33.003, 33.015 ; 33.089 ; 46.137, 62.010, 95.710, 95.752, 95.780. ZADRUZNA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6. ŠPORT Dobrodelna nogometna prireditev V nedeljo popoldne na igrišča Primorja Na pobudo SK Ljubljane je LNP odredil tekmo reprezentance svojega I. razreda proti našemu ligasu. Da bo tudi finančni efekt te prireditve popolnejši, je namenoma zato rezerviral zadnji termin pred pri-četikom prvenstvenega tekmovanja, ko so moštva deloma že v formi. Da pa se oddolži razumevanju mestne občine ljubljanske za razvoj našega športa, je namenil čisti dohodek te prireditve občinskemu fondu za brezposelne. Prireditev bo na igrišču Primorja ob 15.15. Spored bo izpopolnila predtekma med SK Ljubljano B m prvim moštvom SK Slovana ob 13.30. Letošnji planiški dnevi [>etošnja prireditev v Planici sc bistveno lazlikuje od sedanjih planiakih prireditev in tvori nadaljno stopnjo v razvoju smuških poletov in z njim v razvoju Planice. Dočim smo imeli dosedaj le vedno en dan tekme, nam omogoča letos dograjena in pripravljena velika letalnica prireditev za teden dni. Prireditev bo pričela s tekmovanjem mladine na šolski 25 m skakalnici, da pokaže uspeh letošnje skakalne šole v Planici. Istega dne se vrši mednarodna tekma v smuških skokih, ki naj pokaže na 65 m skakalnici prvovrstne skaikače v smuško skakalnem športu. Po tej prireditvi bo posvečen teden dni treningu odnosno tečaju za smušlke polete, za novo disciplino, ki jo je naša »Planica« predlagala za uvedbo. Najboljši skakači naj vežbajo teden dni v poletih, da bodo mogli v nedeljo 14. marca pokazati na dan smuških poletov svoje uspehe. Udruženje smučarjev Planica ni odredilo na ta dan tekme, ker disciplina smuških poletov še ni uiejena s pravilniku Zato je priredil le tečaj z zaključno produkcijo, ker bodo mogli tekmovalci zgo-vornejše kot vse razprave potrditi upravičenost tega našega predloga. Fis je sklenila v Chamonixu, da bo naš predlog za smuške polete proučla ter je poverila s to ralogo svojo komisijo za skakalnice, ki jo tvorita gg. ing. Straumann in nam že znani ing. Hansen. Oba sta pozvana, da prisostvujeta temu tečaju in zaključnim poletom. ker imata nalogo, stopiti v stik z ing. Bloudkom in ogledati si Planico, kar bo najlažje na licu mesta in ob času prireditve. Javnost naj spozna, da je odrejena Planici in njeni skakalnici širša naloga kot samo naprave za enkratne tekme na leto, er bo gotovo letošnje delo Planice in njeno prireditev zasledoval ves športni svet z večjo pozornostjo kot kdaj doslej. Službene afeiave LNP (Siužb«ho št. 7. 12. seja u.o. 17. II. 1937.) 1. Zabeleži se nov odbor Diska: predsednik Miiller Anton st. tajnik Flerin Mitlan, Domžale, Taborska 32. — 2. Kaznuje se po analogij. § 45 z uporabo §§ 13 14 k.p. in v smislu principielnega rešen ja JNS 13/20 ex 1935 Maribor z globo 50 Din, ker je ob priliki verifikacije Sta-rca Draga za Muro navedel netočne podatke glede poslednjega igralčevega nastopa. Globa je plačljiva v roku 14 dni, sicer se klub avtomatično suspendira. — 3. Kaznuje se po § 38 z uporabo §§ 13, 14 k.p. Pfundner Viljem s štirimesečno zabrano vršenja funkcij v klubih in forumih JNS. S preiskavo se je dognalo, da je imenovani dne 9. decembra 1936 na javnem prostoru žalil funkcionarje LNP. Kazen teče od dneva objave. — 4. Kaznuje se po § 38 z uporabo § 13. 14 k.p. Schnelier Ante s šestmesečno zabrano vršenja funkcij v klubih in forumih JNS; 'kazen teče od dneva objave. S preiskavo se je dognalo, da je imenovani v svoj-stvu predsednika bivšega O.O. Maribor sodeloval pri sestavi okrožnice z dne 11. novembra 1936, odnosno se z vsebino te okrožnice naknadno solidariziral in s tem postal sokriv glede očitka pristrano-sti LNP v poslovanju, ki ga ta Okrožnica vsebuje. Kazen je biio izreči, ker bi bil moral imenovani kot predsednik LNP podrejenega odbora tak očitek v službeni obliki preprečiti, kot olajšujoča dkol-nost se je ocenilo lojalno obnašanje v teku preiskave. — 5. Kaznujejo se po § 38 k.p Franki Ernest. Amon Avgust, škra-bar Berto, Savinšek Ivan, Vegan Ferdo, Mozetič Milan, Joštl Evstahij z enoletno zabrano vršenja funkcij v klubih in forumih JNS od dneva objave. S preiskavo uvedeno proti članom bivšega O.O. Maribor zaradi službene agitacije za odcepitev klubov z ozemlja bivšega O.O Maribor od LNP in za ustanovitev posebnega podsa veza. s sedežem v Mariboru se je dognalo, da so zagrešili v točki 4.) navedeni pre-grešek da so se nadalje soli dar izirali z napadom na LNP v »Večerniku« z dne 28. decembra 1936 in s tem širili neresnič- Dva razpisa za skakalne tekme v Planici Mednarodna š°la za smuške skoke in »olete v Planici razpisuje za 7. marca ob 0. dopoldne na 25 m skakalnici tekmo osnovošolske mladine v skokih. Tekmu-e se po pravilniku JZSS a) za prvenstvo osnovnih šol bj za prvenstvo posameznikov Pravico udeležbe imajo vsi učenci osnovnih šol v Dolini pod vodstvom svo-jih učiteljev. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. ter bo izvedel vsak udeleženec po dva skoka, Rezultati se bodo cenili a) po šolah b) po posameznikih. Najboljši prejmejo nagrade. Prijave sprejema mednarodna šola za smuške skoke in polete v Planici v roke g. I. Bitenca, šol. upravitelja v Ratečah na Gor. Udruženje smučarjev Planica, razpisuje za 7. marca mednarodno skakalno tekmo na svoji 65 m skakalnici v Planici. Pri-četek tekmovanja ob pol 12. Tekmuje se po pravilniku JZSS odn. I. V. O.. V konkurenci se bosta izvedla dva skoka. Pravico udeležbe imajo vsi v savezih včlanjeni tekmovalci § 2 I.V.O. Prijave sprejema izvršni odbor udruženja smučarjev Planica v Ljubljani do 5. marca t. 1. Nagrade; Tekmovalci, ki se bodo plasiTali na prvih pet mest, prejmejo častna darila. ae ki žaljive vesti o LNP ali njegovih predstavnikih. Ker so omenjeni ohranili nasproti LNP do zadnjega svoje stališče, ni mogel u.o. vpoštevatl nobenih olajSujo-e treba s posebno uredbo omogočitMom-ba.rdira.nie odnosno eed»'ranie obveznie jn bonov ki Vih »adnige dot*> na podlagi uredbe. Po podatkih Glavne zadružne zveze zna- ' dajo terfrajfcve kreditnih zadner nasproti za- flfittfcenin kmetom približno 1 mailtijardo Din. * Kmečki dolgovi pri privatnikih in rentni davek Davčni oddeledt finančnega mfcifeta-stva je opozoril vse davčne oblasti na pravilnik o zainenjav,, dolžniških dokumentov z novima zadoižndoama pri dodgovnih ojnoejhi med privatniki in kmeti po uredbi o likvidaciji kmetskjih dodgiov Po praviLniku so občinske uprave dolžne poslati po en prep.s vsake nove zadoižnioe daven, upravi lz teh prepisov bodo davčne uprave dobile podlago za odmero davka na rente, tako za pretekli čas od nastanka dolgtovanega odnosa, kakor tudi za. bodoče- Davčne uprave t odo takoj ugotovile kdaj jie nastaJo dolgovno razmerje in ali je bjil upniku na te zneske od-mesrjen davek na rente. Ce davek ni bil odmerjen. ga bo davčna uprava takoj odme.ila za vsa leta za katera se odmera n-, izvršila, pri čemer bo vpošfevala zakonita določila o zastarelost pravice do odmeje davka. Ce bo treba, »e bo uvedel tudi kazenski postA>-pek zaradi davčne utaje. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje povečanje zlate podlage za 5.6 na 1640 milijonov din (lani 1497.6); povečalo se je predvsem zlato v blagajnah za 5.6 na 1607.9 milijona din, medtem ko je zlato, deponirano v inozemstvu, ostalo na sedanji višini 33.1 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so le nebistveno narasle za 0.2 na 692.2 milijona din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pa se je povečala za 23 na 406 milijonov, tako da je bilo 15. t. m. v obtoku za 794 milijonov din kovanih novcev, to je za 43 milijonov manj nego pred enim letom in za 150 milijonov manj nego pred dvema letoma. Menična posojila so v teku tega tedna narasla za 16.5 na 1438.9 milijona din (lani 1443.3), lombardna pa so se povečala za 1.1 na 247.7 milijona din. Obtok bankovcev se je v drugi četrtini februarja zmanjšal za 26.1 na 5188.7 milijona din in je bil pri tem za 338 milijonov večji nego pred enim letom in za 886 milijonov večji nego pred dvema letoma, že zadnjič smo poudarili, da so se v izkazu od 8. februarja obveznosti na pokaz prvikrat dvignile preko meje 2 milijard. Najnovejši izkaz od 15. t. m. pa zaznamuje ponovno povečanje obveznosti na pokaz za 45.8 na 2045.9 milijona din; pri tem se je dobroimetje države zmanjšalo za 14.9 na 34.5 milijona din, obveznosti na pokaz po raznih računih so nazadovale za 12.5 na 1065.8 milijona din, privatne žirovne naložbe pa so se istočasno povečale za 71.3 na 945.7 milijona din. Vrednost zlate podlage skupaj z ofciel-no premijo je znašala 15. t. m. 2108.7 milijona din, kar predstavlja 29.10% kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (prejšnji teden 29.08%). Gospodarske vesti = Ljubljanski trgovci k občinskim trošarinam. Včeraj se je vršila sera trošafinskega od&eika mestnega sveta-, na kateri so razpravljali o spremembah trošarinske tarife-Pred sejo se je ločlanska deputaoija spe-cernjske petkc®je Združenja trgovcev v Ljub-ljiani ogtasjila pri predsedniku troaarin6kega od&eika g Dermastiji ter mu raztolmacila nujno potrebo znržanra nekaterih trošarin na najvažnejše življenske potrebščine. Predvsem naj bi se ukinila trošarina na 6ladkor, k,- je bila lani določena 20 par pri kilogramu, prav tako naj bi se ukinila tro«šarina na olje. ki znaša 1 Din jn trošarina na mast. ■ki znaša 2 Din pri kg. Borze 25. februaria Na Ijul Jjanski borzi so v privatnem kliringu avstrijski šilingi ponovno n-kodpko popuščali in so Mi zatključeni Po 7-97. medtem ko je t»lo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so 6e avstrijski šilingi trgovali po 7-90 in grški boiii po 51, medtem ko je b:lo za španske pezete povpraševanje po 2.70. Nemški klirinški čeki so nadalje popustili in stanejo v Ljubljana 12-12, v Beogradu 12.0030 in v Zagrebu 12.1350 odnosno za konec manea 12.0450 za konec aprila 12.00 za konec maja 12.17. Ofvtze Ljubljana. Airaterdam 2392.67 — 2407-26. Berlin 1755 52 — 1769.40, BruMi 736.44 — 741.50, Curih 996.45 — 1003.52, London 213 86 — 215-41, Newvork 4338.50 — 4374.82, Pariz 203.24 — 201.68 Praga 152.23 — 153.33, Trst. 229.24 — 232.32. Curih Beocrad 10 Pariz 20.3925 London 21.44. Newyork 438.50. Bruselj 73.8750. Milan 23.08 Amsterdam 240, Berlitn 176-25. Durnaj 78.35. StockliKtfim 110.55, Oslo 107-75, Kmhftr.ibnvn 95.70 Praga 15.28, Varšava 82.90 Budimpešta 86. Atene 3.90. Bukarešta S.25. ETektS Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 398 — 399. za apri« 400 M., 4«/« agrarne 52 — 52 50 4% severne agrarne 50.50 den., 6"/o be'd™*ke 72 dien. 6"/o dalm. agTarne 70 — 72. 7% mv.est. 86-50 den.. 7°/o BJa-ir 81.50 —82 8"/n Blair 91.50 — 92: delnioe: PAB 206 _ 210. Seč^ana Osije-k 170 — 175 Trboveljska 240 den. DubrovaSka 300 den.. Oe.eanfl>nSka in banatska »Og« in *Ogg< 237.50 — >47.50 »2< 217.50 _ 227-50: >5< 197.50 — 207 50: >8« 105 - 110 Otrobi; bašk}. banatski 87 — 90- Fižof: baški beli brez vreSe 257.50 — 202.50. BOMBAŽ + LlVf-rpoo'. 24. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- marc 7.O8 (prejšnji dan 7 051 za julij 7.01, (6.99), za dec. 6.60 (6.56). Orjaški generatorji WiIsonove pregrade v državi Tennessee Hrana bolnika na srcu Vsebovati mora dovolj sadja in zelenjave zaradi vita' minov Pri vseh bolnikih na srcu je treba dobro paziti na hrano, ki jo zauživajo. Zavoljo premalo jedi lahko nastane kronična oslabelost srca, ki je pa bolj redka nego kvare, ki jih povzroča preobilna hrana. Hrana oseb z bolnim srcem mora biti smerna in ne enostranska. Strogo vegeta-rična hrana je prav tako neumestna kakor preveč mesna. Vsekako pa je treba paziti, da dobi bolnik dovolj sadja in zelenjave, kajti v teh živilih so hranilne snovi in vitamini, ki imajo veliko ulogo prisestavi krvi. P oedmi obedi ne smejo biti preobilni. Bolje je, da jedo bolnki manj, zto pa večkrat, da bi si ne preobložili želodca. Pretežko delo je za bolno srce poganjati pre- velike količine hrane skozi telo. Iz tega razloga se morajo pacienti izogibati tudi preobilni pijači, posebno med jedjo. Alkohol, kavo, čaj, močne začimbe in kajenje jim velja prepovedati. Pri akutni oslabelosti srca tu pa tam sicer lahko popijejo nekaj močne kave ali težkega vina, toda potem je ta pijača zdravilo, ki ga more odrediti le zdravnik. Bolnik mora paziti končno na to, da si uredi prebavo. Driske bi mu organizem zelo oslabile, preveč plinov v črevju bi mu pritiskalo na srce, zaprtje bi vodilo do nervoze. Kroničnega zaprtja, zavoljo katerega često trpe zamaščeni ljudje, se ne sme odpravljati s hudimi odvajalnimi pripomočki, temveč v prvi vrsti z dieto, dalje z masažo, kopelmi i. t. d. Italijansko razočaram!© nad Londonom Neguš je povabljen in bo prišel k svešaiaostlm kronanja Angleška vlada je nedavno razposlala tujim vladarjem vabilo h kronanskim svečanostim kralja Jurija VI., k,- bo letos 12. maja. Vabilo je preccl tud' abesinski ne-cruš ter sporočil, da se bo odzval ter prišel k svečanostim najbrž e v spremstvu najmlajšega sina. To so izvedeli hid; v Italiji, kjer je zaradi tega udaril na dan val ogorčenja proti Angležem. Razočaranje je bilo tem večje* ker so bil; v Rimu že določili, da se udeležita kronansk'ih svečanosti za Italijo prestolonaslednik Umberto in njegova soprosra princesa Marija Josč. Zdaj 90 baje odločeni, da Italija sploh ne pošlje svojega zastopstva v London, če amrfeška vlada ne izključi neeruša. To se pa naknadno ne more Srp in kladivo iz dima nad Dunajem Naši bralci se bodo spominjali, kakšno razburjenje je zavladalo pred kratkim na Dunaju, ker se je dvakrat pojavilo nad tem mestom skrivnostno letalo, ki je pisalo po nebu z dimom vsakovrstne skrivnostne znake in je med drugim narisalo na ta način bajt tudi sovjetski srp in kladivo. Nemški tisk je izrabil ta dogodek za svojo naročeno propagando zoper Češkoslovaško in je trdil, da gre za sovjetsko letalo, ki je prispelo iz te države. Sedaj pa poročajo z Dunaja, da so tam zaprli avstrijskega vojaškega letalca Arighija in še nekega njegovega tovariša, ki njegovega imena nočejo izdati. Obtožili so ju, da sta izvršila tista dva skrivnostna poleta, ne da bi prej koga obvestila. Kaj sta hotela s tema poletoma in kdo tiči za njima, Se ni znano. zgoditi. Nejruš je vabilo sprejel in nanj tudi odgovoril. V Italiji pravijo da pomeni to postopanje nepriznane italijanskega cesarstva v Abesiniji Angleži pa odgovarjajo, da bi bjl angleški kralj po pravici razžaljen če bi Italija ne poslala h kronanskim svečanostim primernega zastopstva- Priprave za London Smrtna obsodba zaradi vojaške izdaje Divizijsko sodišče v Pragi je obsodilo po enodnevni razpravi desetnika Jožefa Krejza zavoljo vojaške izdaje na degradacijo ln smrt na vešalih. To je na češkoslovaškem prva smrtna obsodba zavoljo zločina vojaške izdaje. Smrtno kazen zavoljo vohunstva v mirnem času so uvedli tam pred letom dni. Ruska vlada bo poslala h kronanskim svečanostim angleškega kralja posebno delegacijo, v kateri bo tudi maršal Tuhačevsld snov Kemik dr. Vincenzo Rfcciardi iz Broklv-na, po rodu Italijan, je izumil tekočino, ki napravi vsako tvori vo negorljivo, če ga z njo prepojimo. Svoj postopek je preizkusil tako na blagu za obleke, kakor na pohištvu in gradbenem materialu za hiše. Poskusi so sijajno uspeli. Tekočina nima nobene barve in duha, razen tega odganja molje. Dr. Ricciar-di je delal poskuse tudd pred newyorško gasilsko organizacijo in je z njimi strokovnjake tako navdušil, da so mu priporočili, naj se obrne na mestno upravo, ki naj bi dala vsa mestna poslopja impregnirati z njegovim pripomočkom. Snov, ki je že patentirana, pride v kratkem na trg Dvajset let je bil nem V Mihalovicah živi 601efcni upokojeni Šolski ravnatel/j Arpad Paiastbv. ki je v svetovni-, vojni nenadoma onemel. Sinovi so pozvali večkrat zdravnike, da bi mu vrnili govor, toda vb; poskusi so ostala brez uspeha. Dvajset let je bil mož msutast. T« dni pa je stopil v trgovino svojega sina Jn je v največje iznenadeoie ljudi spregovorit Na vprašanje, kdo mu je vrnil dar glovora, je po(jasndl: »Med svetovno vojno se*n napravol obljubo, da bom dvajset let moičal, če «e moji sinovi vrnejo živi in sdravj domov. Obljubo sem držal. Danes jo mfoio od tistega dogodka natančno dvajset let«. Očividno ji tekne! Stara Indijanka iz Texasa kadi pipo Ameriški barvni filmi v ČSR Ameriške tovarne so ponudile vodilnim češkoslovaškim kinematografom dobavo novih priprav za predvajanje barvnih zvočnih filmov. Barvni film se je tehnično že tako izpopolnil, da je mogoče novi tip zvočnega filma izdelovati množestve-no. Z ozirom na to, da je na češkoslovaškem še kakšnih 400 manjših kinemato. grafov brez zvočnih naprav, bo povzročil hitri razvoj filmske tehnike razne gospodarske težkoče. Vodilni praški kinematografi računajo, da si bodo morali že pri. hodnje leto nabaviti nove aparature za predvajanje barvnih zvočnih filmov. Listino je pogoltnila Precej razburljiva zgodba se je primerila na sodišču v Biito\vu v Nemčiji. Tja je prišla žena nekega Butowčana ter prosila, naj ji dajo na vpogled neki akt, ki se je tikal njene posesti. Uradnik ji je ustregel, žena pa je iz akta nenadno ugTabila neko listino in z njo zbežala. Uradnik je stekel za njo. Preden jo je dohitel, pa je ta zvila listino v klobčič in ga vtaknila v usta, da jo požre Uradniku je uspelo, da ji je iztrgal samo polovico listine. Drugo polovico jc bila ženska že požrla. Da bi dobili še to polovico, so ji v zdravstvenem uradu izčrpali žclodcc. Toda papir ni prišel več na dan. Nečloveški zločin 21'letjii Aleksander Mever 6in imo vitega fanmaflja iz Castelvjlla v Pensiilvaniji je priznal grozovijt zločin. Na velikj cesti je najprej povozil lOletno Heleno Moverjevo, potem je nad njo izvršil ostuden zločin in jo vrgel še napol živo v vodnjak, katerega je nato, da bi zabrisal sledove svojega početja, demoliral z dimamitom. Policaja je našla truplo dekleta pod razvalinami. Zdravniki so potrdili, da je bjla žrtev še Živa, ko jo je zločinec pahnil v smrt. Kupnjte domače blago! Bitka na Jarami Obisk nemškega zunanjega ministra barona Neuratha je vzbudil na Dunaju, pa tudi v Inozemstvu mogočen odmev. Von Neurath je odzdravljal na kolodvoru z dvignjeno roko Rasa Desto — živega ali mrtvega! Podrobnosti o atentatu v Adis Abebi Ie Adflte Abebe poročajo, da je bšo po atentatu oa maršala Grazi&naja aretiranih najmanj 2000 oseb. Nekaj sto takšnih ki so mogli doka/zati, da njso bdli v bližini kraja, kjer je bdi izvršen napad, niti so imeli pri 8ehi ali doma orožje, so pozneje izpustili na svobodo. Druge, ki so tih osumili da razpolagajo z orožjem, pa bo brezobzirno ustne®- po prekeim sodu. Natančno število na ta način justificiranab ni zna^o vendar sodijo, da jifo je šesteto. »United Press« dostavlja. da so častniki in vojaki takoj po atentatu streljal« v množico ter ubili najmanj sto ljudi Tega ne omenja noben uradni komunike. Prvi hip po napadu je bilo oznanjeno, da je smotraiti atentat za kriminalno delo posameznih zločincev. Vendar se zdi, da n| tako. Ugotovljeno le namreč, da je bila vziporedno z atentatom oiganitzrrana skupina 3000 Ahe&incev. ki so se pod vodstvom rasa Deste napotili proli Addis Abebi. Ti vojiščaki so bil; oddaljeni samo dva dneva hoda do glavnega mesta. Čete so vodiki bivš; neguševi kadeti. Guverner Eritreje, general Zoii, j®javlja po pisanju rimske »Tribune«, da je bil poskus 3000 oboroženih Abesincev brezupno podjetje. Vendar pa 60 moral; poslati proti njim na brzo roko sestavljene oddelke. Ti so upornike zajel m jih premagali, ker so bili številčno in tehnično na slabšem. V tej bitki je padel tudii vojskovodja Volde Mariam eden najbolj,Siih prijateljev- neguša, dočim se ie rasu Destj posrečilo pobegniti nazaj v gozdove. V Addis Abebi je proglašeno vojno sta- nje. Po 7. uri zvečer ne sm« noben Abesi-neo na ulico. Italijanske čete so dobile strog nalog, da morajo za vsako ceno najti rasa Desto in era izrožiti oblastem živega al, mrtvega _ Podoba je. da je atentat na Graiziianija njegovo delo- Pomen rasa Deste je v sedanjem trenutku tem večji, ker bd pojavljajo glasovi, da ca hoče neirua pozvati iz Abesinije na Angleška da bi se sondelieSl knonanskih svečanosti na angleškem dvoru... Volde Mariam Jetniki snežnega plazu Francoski letalski minister v veliki nevarnosti Francoski minister za letalstvo Pierre Cot ki potuje z državnim podtajnikom Lagra-gom in prefektom Sassierom ter 6 poslanci francoskih alpskih predelov skozi savoj-ske Alpe, je jedva ušel ogromnemu snežne mu plazu, ki je zasul cesto ter že nekaj dni zadržuje promet- Nezgoda se je primerila kmalu potem ko je avtomobilska kolono, broječa 20 voz, prispela v vasico Val d'Isere ki leži v višini 1900 m. Vasica šteje samo I7O prebivalcev, ki so tako siromašni, da ne morejo prohranjti nobenega tujca. Ta nedosbatek se je silno neprijetno dojm^l Gotovesra spremiva, ki šteje kakšnih 75 oseb. Trenutek potem, ko je pridrdralo Cofcovo spremstvo v Val d' Iser, se je utrgal s planin ogiomen snežn; plaz. velik več tisoč kubičnih metrov. Cesta je bila takoj zaprta. Cot je odredil naj izkopljejo skozi sneg 200 do 300 m dolZa tega goslača gojim neko vrsto občudovanja. Je na svoj način genij, kajti igra najlažje skladbe z največjimi težavami«. VSAK DAN ENA ===== 6 —->— Negorljiva gradbena Tehnični napredek Amerike Eksplozija pri čiščenju biserov Blizu pariške Opere stanuje neki draguljar, ki se >e v sr'avnem bavil s »pounla;e-vanjem« biserov. Te dn ip nastala v 6ta-novanju drasruljarja eksplozija Policija ie vdrla v hišo in našla tam draguljarja z epruveto v rokah. Bil je mrtev. Eksplozija ga je raztrgala na kose. 2eno prodal za liter vina V Csongradu na Madžarskem le nek; dninar že dalj časa žive! v nesoglasju 6 svojo ženo Neki dninarjev tovariš ki je to vedel in mu je žena ugajala je tovariša vpra šal če mu ženo proda za Vter vina. Dninar je po kratkem prevdarku pristal na kupčijo in vzel ženo k sebi. Zen& nj protestirala niti z besedico pro t; temu. Hiše majhne vasi pred Madridom w ognja nacionalistov Lažna carjeva hči V Parizu so aretirali že več let v Fran-Dal sem častno besedo, da ne bom nikoli več stavil.« »Kdo pa ti bo verjel!« »Nu, staviva sto Din, da bo držalo!« 4>Evfexbodys weekly«) K nI turni šest desetletnica dr. Franca Derganca Danes praznuje šestdesetletnico tihi, prijazni gospod iz sanatoriia EmOne na Kot aienskega cesti v Ljubljani: znani zdravnik in pisatelj dr Franc. Derganc . Lani na pragu svoje šestdesetletoice, je dr. Derganc izdal prvo knjigo svojih izbra nlh esejev z naslovom »Sv-etozor«. Je to ne. kak obračun avtorja s samim seboj: kakor' •da'je občutil 6 pesnikom naivišii dan svojega življenja in premeril s pogledom pot, kj jo ima za seboi. S Svetozorom« je dr. Derganc pregledno pokazal širino svojega ntelektualnega obzorja, ki sega daleč preko strokovnih ograj k sveži, življenjsko topli sintezi znanja in čustvovanja. Izpričal je trdno vero v človeka in v humanriteto in jasno izpovedal veliki čredo prepričanega Slovana, ugotavljajoč v Tyrševem sokolskem sistemu enega najtipičnejših izrazov slovanstva. Kakršnikoli so že UM ali Se bodo krftič-aa odmevi njegove knjige, nihče }i ne more odreči osebnostnega jedra in vrelega od-aocsa do življenja. Kajti tega filozofi ra joče ga »travnika in pesnikujočega filozofa. Je vadrto zanimal predvsem človek- Njegova snacost ni bila nikdar sama fecbT namen, cakor pri tolikih specialistih; njegova filtr -ofija se ni nikdar ogrevala za mogočne miline konstrukcije, za filozofijo abstraktne-t&, samo za sistemom stremečega duha, za eok> logično umovanje. Nikdar nj videl v ijfi sredstva, s katerim bi ubogega človeka >repričal, da je samo minljiva igračka v okah prirodnih sil ali ekonomskih zako-lov. Narobe: njegovo filozofiranje je šlo za -em, da človeka dvigne in vzpodbud: im mu da občutiti veličino tega, kar ie Kant tako lepo označil; »Zvezdno nebo med menjo in nravni zakon v meni?;. Dr- Derganc ima na sproti vsemu človeškemu, torej tudi na sproti vedam, izrazito etični odnos. Z etiko je podpluta tudi vsa njegova spoznavno-kri tična teorija. Njeno življenjsko jedro je položeno globoko v dr. Derganeev soirudno-- tvorni 'veri/em Lahko bi reklj,- "da je dr. rganc eden redkih humanistov naše sre-le: humanist starega, večnega občutja, a •dobnega mišljenja- Je to tisti humani-cm ki se ga ni rnoči naučiti, tudi ne z ^podrobnejšim znanjem antike; mislimo manizem kot izraz svoiske duševne stru are. Za njim stojta lepota in dobrota, gr-■ka kalokagatija-Današnji šestdesetletnik se ie rodiil 26. bruarja 1877 v Semiču v Beli Krajini, -imnazijo ie študiral v Novem mestu in v jjubljani. medicino na Dunaju, kjer je prodov-ral 1 1903 V raznih inozemskih bolni-■ah se je specializiral za kirurga im na!o -lastopil službo v Ljubljani, kier je bil ne-vno vpoko.jen kot šef-primarij kirurškega oddelka lo je na kratko njegova vnanja biografija; v ostalem pa je svoie zdravniške iazore n izkušnje obširneje razložil v sspi su »Človek in zdravnik« ki ea je 1. 1934 objavi,! s-Zdravniški vestnik«. V slovenski literaturi se je pričel 6emi ;k: rojak oglašati že i. 1892 fv dijaškem listu »Vesna«), Pripadal je generaciji, ki je nesla v slovensko književnosit nove jdeje in forme, novo poimovanie estetskih vrednot (Kette 1876. Mura 1879. Cankar 1876, Župančič 1878) Kliub časovni vključenosti v generacijski okvir je dr- Derganc pesniško stal ob obodu novega gibanja in Mo- Za preosnovo naše glasbene vzgoje J£Iad: eioveuak, giasbonik dip. puiil. Drago'.n Cvetko je pred dnevi v svojem predavanju pod okriljem Pedagoškega dru št v a na univerzi nakazal šleviln m dosIu. šalcem probleme slovenske glasbene vzgo je v vsei njihovi globini in širini- Uvodo ma je predavatelj označil vsebinske kompo nente glasbe (čustva, globok miselne zveze .n svetovnonazorskj izrazi) ODredelil nazi-ranja o kulturnih funkcijah glasbe, ki se spreminjajo s historičnimi dobami Ln ugo. to vil estetsko fukciio kot Drimerno in prevladujočo nad ostal :mi komponentami. Vzgojno se uveljavlja glasba s svojo spo sobnostjo. da človeka očišča in sprošča, nje vsebinsko bogastvo pa pospešuje socializa cjjo človeka, k: baš s posredovanjem glasbe prihaja z družbo v tesnejši stik. Glasba je v nekem smislu vedno tudi nacionalno zakoreninjena. dobiva pa svoi svetovljanski značaj tako, da vodi k medsebojnemu duševnemu razumevaniu. ocenjevanju, notranjemu zbližanju ;n spoštovanju med narodi Glasbo je treba predvsem doživeti in ra. zumeti. Globoka glasbena umetnina. ki ne vsebuje le estetskih et čnih socialnih, reli-gijoznh Ln drugih plati temveč je po svojj miselni strani tud: izraz intelektualno vjso ko stoječega tvorca zahteva za dojemanje čimbolj izoblikovane čustvene in razumske stopnje Bistvo in funkcija glasbe jasno dokazujeta ia ie nujno potrebna oblikovanju osebne n obče kulture Za ustvarjanje stika z g'asbo pa ie treba človeka vzgojiti 'n 'zobraziti Predavatelj je poudari! da mora glasbena vzgoja izhajati oo eni strani iz glasbe same iz nje zajemati vzgojno, obrazovalne vrednote, po drugi strani »a mora zhaiati iz celotnega človekovega bi stva n ^i/a v celoti oblikovati Po smer nicah solobne pedagogike nai razvija v človeku vsp njegove tvorne sile kar bo ugodno vplivalo ne le na glasbeni, temveč tud: na splošni duševni razvoi poedinca v vsestransko oblikovano osebnost in v Slana skupnosti. dfcrna Je začudo imela manj vpMva na njer govo Muzo, kakor nje predhodnica, posebej še 'formalistično okostenela Cimpermanova poezija* Pesmi, ki jih je mladi Kazimir pl. Radič ( to! je bil psevdonim dvajsetletnega semiškega študenta Derganca objavljal v »Ljuhljanskepj, Zvonu« v, kratkotrajnem obdobju našega naturalizma, kažejo sicer neko noVo občutje in rahli nemir fin de eič. cla,: vendar se ne' razvijajo v tisti smeri kakor poezija tovarišev iz Zadruge; v smeri "podreditve; forme n^veipu, impresionistično razgibanemu," namenoma subjektivnemu doživljanju Sveta. Lirika Save Radiča Mirta, raztresena po raznih časopisih v novejšem času zlasti; po »Odmevih«, hodi svoja, obli kovno že močno shojena pota, po katerih ne veje veter! silnih, strastnih pesniških obču tjj, odkoder se ne odpirajo novi. osebno do-življeni' vidiki; kjer ee ne bliskajo iznajdljive lepote pesniške domi&lfiie in kodeir ne odmevajo gromoviti udarci novih mislti in spoznanj. Ta poezija je v glavnem konven-ciooalna in formalistično akadenrčna. Poleg leposlovja so dr. Derganca že zgodaj zanimal* javna vprašanja in filozofski problemi. L. 1901. je prišel skupaj z dr-Nikom Zupanieem izdajati na Dunaju ča eopie »Jug«; tu se pojavljajo prvi filozof eki članki dr. Derganca, ki jih posihmal srečujemo v raznih časopisih- Že L 1902 je izšla v LZ razprava o idealizmu. 1. 1907 je v istem časopisu priobčil esej o Bergsonu. L 1919 v »Popotniku« esej o ameriškem pragmatistu Jamesu, istega leta v LZ esej o Deecartesu Njegovo največje filozofsko delo je »Filozofski slovar« kj ga je objavljal > Po potnik« v letih 1920 _ 1928. Poslej ga močno mikajo kulturno-filozofski in socialni problemi (kako so se mu odprli po gledi na slednje, pripoveduje v spominih na Kreka v »Odmevih« 1930 in v »Svetozo-ru«) Široko perspektivo v kulturno-filozofsko problematiko odpira spis »Borba Zapada in Vzhoda (1932). ki je izšel v posebni knjigi in v češkem prevodu- K problemom vzhoda in zapada se vrača dr. Derganc v članku: »Vzhodni in zapadni nacionalizem« (Odmevi 1933). Nadaljnje teme njegovih filozofskih in socioloških razmišljanj so: Kari Marx in kriza socializma. Francoski in slovanski intelektualizam, Prazakom resnice, Stoiška vera, Stoiški bog. Fašizem in nacionalizem, Historični -idealizem v borbi proti historičnemu materializmu. ' Stara in nova psihologija. Slovanski totalni refleks i. dr. (Nekateri članki so izšli v »Jutru«)- Posebno pozornost posveča sokolstvu (Zapadno-evrapska jn sokolska evgenika, Verjzem v »Svetozoru« z obsežno razčlembo temeljev Tyrševe filozofije). Pogledi, ki jiih razvija v teh spisih, so zelo široki in podprti ne le s filozofskim, marveč tudi z naravoslovnim znanjem, diskusija o pravilnost; ali nepravilnosti izhodišč je kajpak vedno mogoča, saj je avtor sam odločen nasprotnik sleher nega dogmatizma takisto kot skepticizma. Njegov temeljni nazor je- da bo človek samo po sotrudnorazvoini poti dosnel do spoznanja resnic, ki so -mu zdai zastrte in do visokih moralnih, in socialnih vrlin, glede katerih je zdaj še barbar ali pa klavrn dege-nerik. Že na Dunaju se je pričel dr. Derganc zanimati za etiko zdravniškega stanu ie vzvišenimi načelom svojega vzornika Bilirotha ie ostal zvest do dandanes, boreč se kot ?dravnik zoper vse izrastke praktičnega maiterializma. mamonizma in 6eksualizma. 0 teh pojavih naše zastrupljene povojne do. be je dr. Derganc ponovno Pisail v »Zdravniškem vestniku«. Strokovne medicinske razprave s področja kirurgije ie objavljal tudi v nemških časop sih, (Wiener klimische Wochenschrift, Zentralblatt fiir Chirargie. Mijnchener Medizinische Woehenschrift i dr-) Dr. Franc Derganc živi že dolga leta v svoji leni vili — obenem sanatoriju — na Komenskega cesti. Njegov dom obeležuje na zunaj arhitektonski klasicizem Morda je prav to ključ k njegovi osebnosti, ki je vedno stremela po nečem trajnejšem sredi minljivosti jn smrti V dr. Dergancu so se zdravnikkirurg, filozol-verist in realistično-formalistieni pesnik združili v eno in ustvarili osebnosit sui generis. Nje osnovna poteza pa je vedro spoznanje človekoljuba; staro Plinijevo geslo; Homo observantiesimus omnium officiorum! —o. Ta dvojni pomen glasbene vzgoje usmerja vse njene naloge, ki zasledujejo glas. beno umetniško vzgojo ali čisto vzgojo k glasbi in glasbeno umetnostno vzgojo ali vzgoio s pomočjo glasbe. Obe pa morata potekati vzporedno- Vzgajanje mora biti demokratično i;n ne glede na socialne razlike namenjeno vsem. V tej zvezi se je predavatelj tudi podrobneje dotaknil vprašanja metod, katerih bi se morali glede na moč. no se razlikujoče duševne strukture posa tneznih 'Slojev im individualne nadarjenosti posameznikov za glasbo posluževati vzgoji teljf v glasbeno pedagoški praksi. O Slovencih kljub temu. da ima skoraj vsaka vas svoi pevski zbor in da slišiš petje, kamorkoli kreneš, še zdaleč ne moremo reči, da bi bili muzikalno kultiviran narod ali da bi imeli lastno muzikalmo kulturo večjega sloga in višje stopnje. Ta je pri nas še zelo povprečna- V našem šolstvu je glasbena vzgoja kot »veščina« pastorka, dasi ji je edino mesito med »umetnostnimi« predmeti, ki jiih pa naš šolski sistem do da. nes še ne pozna. V gimnazijah in realkah životari v prvih dveh razredih ko iima učenec še malo razumevanja za globino glas bene umetnine, poslej pa v šoli ne slišiš ntič več o nji. Veljava glasbe ie še bolj padla po krivdi slabih in nekvalificiranih učnih moči. Dasi spada glasba med predmete prvega reda, predstavlja v naši šoli predmet tretjega reda. Potreben bj bil pričetek reforme. ki bi dala glasbi kar ii gre — priznanje neobhodnega sredstva za totalno obli kovanje človeka. O muzikaln; kulturi slo venskega človeka in slovanskega naroda tudi ne bo mogoče govoriti, dokler mu bo le sredstvo za zabavo, ne pa kulturna vred nota. ki se enakovredno druži z ostalimi vrednotami Pot do lega smotra pa gre le preko sistematske in pravilne, sodobne in sodobnim zahtevam ustrezajoče muzikalne vzgoje Zahteva po njej ni nesodobna tendenca, temveč konkreten izraz potrebe m stremljenja današnjega časa oo čimboli dovršenem individualno in socialno oblikovanem človeku- Sodobna pedagoška glasbena stremljenja pa zahtevajo popolno reformo glasbene SOKOL Slovenj graški Sokol marljivo deluje Glavna skupščina Sokola v Slovenjgradcu se je vršila te dni v Sokolskem domu. Otvoril jo je podstarosta br. Rojnik Ivan s pozdravom našega prvega staroste Nj. VeL kralja Petra n. in podal poročilo. V uvodu se je spomnil s toplimi besedami pokojnega staroste br. dr. Vinka železnikarja. Navzočni so počastili njegov spomin s trikratnim »Slava!« V svojem izčrpnem poročilu je omenil starosta zlasti razne nedostatke, ki so ovirali smotrno društveno delo, a tudi napredek, ki smo ga dosegli v minulem letu. Po tem poročilu je tajnik br. Cilenšek Vinko prečital poslanico S SKJ in so podali svoja poročila bratje in sestre Cilenšek Vinko kot tajnik, Kramar kot blagajnik in knjigovodja, Debelak Alfonz ml. kot načelnik, Id je izčrpno govoril o vseh ovirah, ki so se stavile delu v telovadnici, za prosvetni odsek Prenerjeva, za lutkovni odsek Mrovlje Slavko, za dramski odsek Kavs, za prireditveni odsek Rojnik Karel in za gradbeni odsek Rojnik Ivan, ki je povedal, da je ta odsek s tem likvidiran, ker je izvršil svojo največjo nalogo. Za tem je poročal gospodar br. Serajnik. ki z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravlja težavne posle gospodarja, za odsotnega statistikarja br. Cajnka Vinka pa je govoril tajnik br. Cilenšek. Predsednik revizijskega odbora br. Ferber je predlagal staremu odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. Pri volitvah je zbor; soglasno sklenil, da predlaga župi tole novo upravo: starosta Rojnik Ivan, njegov namestnik brat dr. šmid Jože, načelnik Debelak Alfonz ml., I. podnačelnik Prusch Karel, II. podnačelr.ik Wressounigg Jože, načelnica železnikarjeva Stana, I. podna-čelnica Fritzova Mara, II. podnačelnica pa Polzgutterjeva Minka, PO Mrovlje Slavko, tajnik Cilenšek Vinko, njegova namestnica Keršičeva Mica, blagajnik Kramar, njegov namestnik in hkra.tu knjigovodja Šmid Milan, matrikar Cajnko Vinko, gospodar Ivan Serajnik, arhivar Iglar, društveni zdravnik dr. Pohar Maks, za dramski odsek dr. Hinko Schreiner, za lutkovni odsek Mrovljetova Lidvina, za prireditveni odsek Rojnik Karel, za socialnega in narodno obrambnega referenta Grmovšek Miloš, za mladinski odsek Mithans Marija, ostali odborniki Prenerjeva Ljuba, Debelak Alfonz st., Gorečan Anton in Apostolovič Mihajlo, za revizijski odsek Ferber Miroslav, Brence Armin, gume Valter, Vaupot Lovro ml. in Rozman Vinko, v častno razsodišče pa dr. Hrašovec Fran, dr. Razgoršek Ivan, škrt Vojko in Zorčič Miloš. VaSi-lasje umirajo zarasti izčrpanosti kože glaveI izpadanje las ni izgovora! Kaj niste že videli podobno sliko, ko Vam je brivec pokazal v zrcalu, kako Vas je od zadaj ostrigel? Morda je bila ta slika manj zastrašujoča — morda .. ! In kaj ste takrat sklenili? Toda: ste ta sklep tudi izvršili? V Londonu, Parizu, Berlinu, Brusellesu, Ziirichu, Amsterdamu itd., sploh v vseh tvropskih državah bi Vam brivec v takem slučaju rekel: „Vaša koža s'ave začenja biti sterilna, začenja trdetl. Vašim lasnim koreninam je DOtreben Silvikrln, on sotovo pomaga!" Ta čudoviti preparat je posebno uspešen, če izpadanje las prihaja — kakor je največkrat slučaj — od slabosti in nezadostne hrane tkiva za proizvajanje las ali pa če ima vzrok v prhljaju in izčrpanosti lasnih korenin. Če organizem tkivu za proizvajanje las in lasnim koreninam ne dovaja več dovolj hranljivih tvarin, potrebnih za rast las, morate Vi sami nadomestiti to primanjku-jočo hrano za lase. Z vsakim lasom, ki ga izgubite, izgledate starejši. Vaši prijatelji in znanci vidijo to prej kot pa Vi sami. Človeški lasje so pravo umetniško delo narave. Toda mi se njihove vrednosti, ki jo imajo za nas, zavemo šele takrat, ko nam preti nevarnost, da jih izgubimo. Po srečnem naključju nam je genijalna iznajdba dr-ja Weidnerja dala v roke sredstvo, s katerim lahko uspešno sprečimo izpadanje las, pojačamo lasne korenine, ohranimo jih zdrave ter jih usposobimo za novo rast. naravna hrana za lase Biolog dr. Weidner je vseh 14 substanc za proizvajanje las izoliral iz keratinske baze in jih spravil v koncentrirano raztopino, ki se dolgo drži. Ta preparat je zdaj dosegljiv tudi občinstvu pod imenom Neo-Silvikrin. Najdragocenejša sestavina Silvikrina je trvp-tophan, za katerega so preiskave prof. Sir Fredericka Hopkinsa, imejitelja Nobelove nagrade za kemijo, dognale, da je neobhodno potreben za vsako rast. Silvikrin je povzročil pravo revolucijo v negovanju las. Ugodno delovanje na organe za proizvajanje las se začne takoj: ljudje, ki so leta in leta trpeli na prhljaju, so se ga iznebili čez noč. Izpadanje las se hitro ustavi in lasje začno v kratkem času zopet rasti. Silvikrln se prodaja po celem svetn.Pro-Izvajanje Je zavarovano z mednarodnimi patenti. JCaj Vjojuv /e* Za Vsakodnevno negovanje las zahtevajte Loiion Silvikrin. Za rast las in proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za lase Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, 'kakor tudi motnje v rasti las. Mala steklenica .... Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48'— Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdrava rast la&; V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec . Din 66'— Izredna točka dnevnega reda je bila sestava načrta za sokolsko Petrovo petletko. Br. Grmovšek je že vnaprej sestavil načrt, ki ga je zboroval-cera prečital. Načrt je skupščina z odobravanjem soglasno sprejela. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi br. dr. Hrašovec ln z izbranimi besedami na kratko orisal Sokolstvo kot viteško organizacijo, nato pa še župni delegat br. Dojcinovič, ki je vse navzočne izpodbujal k vztrajnemu delu pri Sokolu. Na koncu se je novoizvoljeni starosta br. Rojnik Ivan v svojem in v imenu novega odbora zahvalil članstvu za zaupanje ter pozval zborovalce na složno delo v prid društva in domovine. Silvikrin Laboratories London - Pariš - Berlin - Bruxelles Rotterdam - Zurich Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Hinko Mayer i drug, Zagreb Dobi se v vseh strokovnih trgovinah flOČitrffiCL tlGAt tQA Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška pri_ redi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »O razvoju jugoslovenske misli«. Predaval bo predavatelj ZKJD g- Bučar Vekoslav. Po predavanju se bo predvajal film »Med dvema ognjema«. Sokolska četa Zalog prjredi jutri v soboto ob pol '20. v Požarjevj dvorami predavanje »Koroška Ln Korošci« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Felacher Ju]iij. Sokolsko društvo Zagorje priredi jutri 27. t. m ob 20. v svojem domu predavanje »0 japonski ženi< s slikami. Predavala bo pre davateljica ZKD ga. Tsuneko Skušek Kondo Marija. Sokol v Središču ob Dravi je priredil v nedeljo 21. t. m. celodnevni prosvetni tečaj. Otvoril ga je prosvetar br. Vittori. Br. dr. Kovačič je predaval o zgodovini Sokolstva in o njegovih ustanoviteljih in prvih delavcih. Njegova predavanja so bila izčrpna in vsi so pazljivo sledili njegovim izvajanjem. O sokolskih načelih in organizaciji obče je govoril prosvetar br. Vittori. Nadomestoval je brata Ogorelca, ki se ni mogel tečaja udeležiti. Tajnica s. Zadravčeva je predavala o sokolski administraciji in administrativnem delu v Sokolu. Tečaj je zaključil prosvetar in se zahvalil predavateljema za trud in vsem ostalim za obisk. Tečaj je obiskalo dopoldne 42, popoldne pa 38 bratov in sester. Posebno lepo je bil zastopan naraščaj. Glede na to. da ima naše društvo okrog 100 telovadcev brez dece, je bilo število udeležencev tečaja žal zelo majhno. vzgoje v vseh tipih slovenskih šol. Odtod šele bo vodila pot k potrebni sistematski glasbeni vzgoji vsega naroda. Predavatelja so poslušalci za njegova iz vajanja, ki so biila prva te vrste prj nas nagradili e toplim priznaniem. Po preda, vanju, ki ga ie otvoril u-niv prof. dr. Ozvald se je razvila kratka debata. Kupujte domače blago l Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Dr. Premierski abonma. Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Premiera Nušifeve komedije »Dre bo v soboto za premierski abonma. Pisatelj je orisal v njej parvenijski svet in njegove napake, ter podal na podlagi zgodbe o krivično pridobljenem doktorskem naslovu sliko najrazličnejših tipov. Delo je zrežiral Bratko Kreft. Fraserjev »Zadnji signal« je igra, ki prikazuje angleško burski konflikt v Tran-svvaalu. Kot predstavnika obeh narodov in zastopnika njihovih mišljenj in stojita nasproti stari Roos (Levar) in Captain Gor-don Wilson (Debevec) kot posrednik med obema ekstremnima svetovnima nazoroma pa stoji mladi Johannes Roos (Jan). Glavno žensko vlogo Viktorijo, bo igrala ga Vida Juvanova, v važnih vlogah so zaposleni gg. Cesar, Skrbinšek, Sancin, farmarje igrajo- gg. Plut, Potokar, Bratina, ordonanca pa g. Pianecky. Delo je zrežiral Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Pikova dama. Red B. Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Lucia di Lam-mermoor. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Pri svojem drugem in zaenkrat poslednjem nastopu bo Jos. Rijavec, ki ga je občinstvo ob njegovem prvem nastopu v sredo sprejelo z burnimi in spontanimi ovacijami, pel eno svojih najboljših partij: Edgarda v Donizettijevi »Lucia di Lammermoor«. To partijo poje Rijavec sicer hrvatsko, nemSko in italijansko. Kljub temu pa jo je za Ljubljano naštudiral v slovenščini, da tudi na ta način dokaže, kako mu je domača opera pri srcu. Glavne partije v novi operi »Ero z onega s . eta«, katere premiera bo 4. marca, pojejo ga Kogojeva (Doma) in župevčeva (Giula) ter gg. Betetto (Marko), Franci (Miča-Erc) in Janko (mlinar Sima). Študirata jo ravnatelj Polič in režiser ing. P. Golovin. Inscenacija po načrtih arh. ing. E. Franza. Originalne kostime je posodilo Narodno gledališče v Zagrebu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 26.: Zaprto- Sobota, 27.; Čevljar Anton Hit. Premiera. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 27.; Zakonci stavkajo. Nedelja, 2-8-: Zakonci stavkajo. Radio Sobota, 27- februarja Ljubljana 12: Pester program s pločč. — 12.45- Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13-15: Plošče. — 18; Za delo_ pust igra Radio orkester. _ 18.40: Naravni zakonu vzročnost in še kal (prof. Miroslav Addešič). _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura; Moralna filozofija Marka Majuliča (dr. AtanasTjevič iz Beograda). — 19.o0: Pregled sporeda. — 20; 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar}. — 20.20; V kraljestvu lutk. Pisan večer s sodelovanjem članov rad. igralske družine in Radio orkestra, vmes nekaj plošč, vodi 1-Pengov. _ 22; Čas. vreme, ooročila, spored. — 22-15: Radio orkester. Beograd 17.20: Plošče- — 18: Lahka godba. — 19.50- Narodne pesmi. — 20.40; Orkestralen koncert. _ 22-20: Lahka in ples. na muzika. — Zagreb 17.15; Orkester. — 20- Mešan glasbeni program.—21-30; Tanr buraški zbor. —. 22.20: Narodne pesmi. — Praga 19.55: Koncert orkestra. — 20-45: Spevoigra. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.20; Poljski narodni plesi in pesmi. _ 21; Orkester in solisti- — 22.30; Lahka glasba. _ Dunaj 12: Plošče. — 15.35: Pesmi-. — 16.50: Plošče po željah. — 18.20; Pevska ura. _ 19.10: Operetni večer. _ 22.20; Orkestralen in klavirski koncert. — Berlin 18-15; Koncert Regerjeve glasbe- — 18.45: Berlinski humor. — 19: Enrico'Caruso (plošče). — 20.10: Zabeven večer. _ 22.45; Prenos iz Mtinchena. — 24: Plesni orkester. _ Munchen 18; Koncert godalnega kvarteta- — 19.20: Zvočne slike. _ 20-10; VeJiki plesni večer- — 22.30; Lahka glasba. — Stuttgart 18.30: Plošče po želiah. _ 19; Lahka godba orkestra. — 20.10: Kabaretni program. _ 21: Plesna muzika- — 22.45; Prenos jz Mflnchema. _ 24- Nočni s plošč, »JUTRO« št, 48 8 Betet SI B, I9SZ 17 a. <£6*1**11 Spomint e&&ce£ence KHufiotovceva JS «m an »Vražje sem lačna.« je reMa s polnimi tisti. »Gotovo od samega razburjenja.« _ »Zate utegne biti vse to prav lepo,« je oče potožil. »Mladost zmerom hlepi po razburjenju. Moje zdravstveno stanje je pa zedo vznemirljivo. Samo sitnosti nikar, pravi sir Abner Willas — sitnosti in jeza so strup za vas! A tistemu, kdor zložno sedi v svoji ordinacijskd sobi, je lahko tako govoriti. Katko naj se ogibljem jeze, če me Lomax, ta osel. zapleta v take istorije? Napak je bilo, da sem odnehal — moral bi se bd/1 upreti: ne in ne.« Maja-je z glavo je vstal in si naložil poln krožnik gnjati. »To pot se je bonec res izkazal,« je veselo pripomnila Culica. »Same bedarije je kvasil pri telefonu — o diskretnosti, najstrožjem molku itd. Čez dve minuti mora biiti tu.« »Mar je bdi že pokonci?« je vprašal lord Caterham in vzdihml. »Rekel je, da je že od sedmih pokonča ter narekuje pisma in spomenice.« »In gotovo Je wm ponosen na to,« Je ^■■■mij* Oiličin oče. »Ti uraAriki so res neverjetno sebični! Ob zori mečejo svoje nesrečne tajnike iz postelj, samo. da jim narekujejo neumnosti Ce bi jih zakonito prisilili, da bi morali ležati do enajstih, bi bilo to pravi blagoslov za ves narod! Pa naj bi ie bilo, ako ne bi kvasili takih bedarij! Lomax zmerom govori o mojem »položaju«. Kakor da ga sploh imam! Koga pa dandanes še mika bditi lord?« »Nikogar ne,« je rekla Culica. »Vsak bi M raj-ši lastnik dobro obiskovane beznice.« Trediweli je neslišno vstopil z dvema jajcema v srebrnih čašicah in j(U postavil pred lorda Cater- hama. »Kaj je to, Tredvveči ?« je nejevoljno vprašal lord. »Mehki jajci, mylord.« »Ne maram mehkih jajec,« se je čemerno amrdnil gospodar. »Nobenega okusa nimajo, še gledati jih nočem. Odnesite jih, prosim, Tredweli.« Tredwell je prav tako neslišno odnesel jajca, kakor je bil prišel. »Bog bodi zahval jen, da ta v hiši nihče 2©oRdS bo^ci —N »Vsebcitstd sindikat« »Zakaj naj bi ga bil Isaakstešn umoril, ko je pri« šel nalašč zato, da bi govoril z njim?« Brnenje hitro se bližajočega, avtomobila je udarilo skozi okno. »Bonec!« je vzkliknila Culica. Oče in hči sta se nasOonila skozi okno in pozdravila moža v avtomobilu, ki je obetal pred vhodom »Tu noter, dragi, to noter!« je zakficaa lord Caterham ter naglo pogoltnil založaj gnjati Lomax je izginil pod hišnimi vrati in se takoj nato, spremljan od Tred^ella, pokazal v obedinioi. »To je grozen dogodek, je rekel;; »grozen, da nikoli tega!« »Da, prav imate. Malce ledvic — ali morda ribe?« »Ne, ne! Treba je kar najstrožje skrivati — po vsaki ceni!« «Razumem vaša čuvsbva,« je rekel lord Caterham. »Ali pa jajce z gnjaitjo — ali mrzlega fazana?« »To je dogodek, ki ga ni mogel nihče pre videti — narodna nesreča — koncesije so v nevarnosti —« »Oddahnite se že malo,« je ganjen rekel lord Caterham, »in zaužijte to malenkost —« »Ne, ne, nisem potreben — in razen tega sem že založil nekaj grižljajev. Preudariti moram, kaj naj se zgodi. Upam, da niste doslej nikomur povedali?« »Nu, midva s Cuflico veva — in tukajšnja policija — pa Cartwright — in vsi posli, kakopak —« Lomax je zastokal. Jifjalefj,« ga Jb petjamo krt Caterham. »Očividno se ne aavodate, da mrliča ni moč! prikriti. Treba ga je pokopati, in vse. Seveda je škoda, a kaj moremo mi za to?« George Lomas se je mahoma tunini. »Prav imate, Caterham. Torej ste pokHeaJI toka jšnjo policijo? To ne zadostuje. Battla moramo dohiti Višjega nadzornika Battla, mislim, iz Scotiand Yarda, Ta je nad vse molčečen mož!« Vstal je. »Hitro moram odposlati nekaj brzojavk.« »Samo spišite jih, Culica jih odda po telefonu.« George je izvlekel naflrvno pero in jel neverjetno urno pisati. Eno izmed brzojavk je podal Culici, ki jo je prebrala. »Bog nebeški, kakšno ime!« je dejal. »Baron — kako že?« »Lioioprertcyl. Baron Lo®oprestcyl.« »Nu, to bo sitnosti pri telefonu!« Lomax je pisal dalje, izročil Culici listke in se obrnil k lordu Oaterhamu. »Za vas bo najbolje, da prepustite vse ostalo meni,« je rekel. »Seveda! Rade volje. Policijske uradnike in dr. Cartivrighfta najdete v posvetovalnici. ChimmeyB vam je ves na voljo. Delajte, kar koli vam drago!« Iz strahu, da ga ne bi k čemu pritegnili, se je odpravil lord Caterham na vožnjo po svojem posestvu, ki je trajala nekaj ur. Opoldne ga je lakota prignala domov, in šse tedaj se je splazil v grad skozi zadnja vrata. A budni Tredweli je bil na straži LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAII na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TGNNIES, Ljubljana, Tyrseva 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor. Gosposka ul. 25. telefon 20-97. in ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 24311. MALI OCiLASI 1 Službo dobi l Učiteljico za šivalni stroj (štikanje, štopanje itd.) nujno rabimo. Naslov v vseh posl. Jutra. 3764-11 Besed* 1 Din. davek 8 Din. aa šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vzgojiteljico ▼eščo vi-ega za ^amostoj no vzgojo 3 otrok z znanjem hrva.t. im franc. Jezika. Ponudba na ogi. cxia Jutra pod Pna tlite. 3432-1 [ Službe išče Vaaka beseda 50 par, davek 8 Din. t* šifro ali dajanje naslo»a 5 Din; najmanjši tnesek IS Din, Natakarica pridna in poštena, simpatična išče namešče-nja. Po-nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 3778-2 Prodajalko poslovodinjo prjazno, zanesljivo, s Din 1»».00V takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zares stalno«. »774-1 Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost sprejme kakršno koli stroki podobno nameščeni«. Ponudbe na naslov J. Kovaeič, Sodišincj p. Bankovci Pekmurje. S578-2 Trgovski pomočnik za trjrovino z mešanim blagem in kavcije zmožen od S.COO do 10.000 Din dobi mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. S7G2-1 [Zaslužek] Frizerka Kamrrtojn«., prvorazredna dobi stalno nanveščenje. Teržič frizer Oakovec. 3727-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din, eaojsct »fnufup tfe oipe VI 3 Din. N.tjmanjži znesek 17 Dšn. Strojepiska bi prepisovala doma v sl*- venščšai, nemščini in francoščini. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Poceni«. 37oO-3 Mlajšo kuharico »možno samostojne boljše meščanske hrane »prejme-iro. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »D 350«. 3741-1 Dekle pomivalko od 4 iire popoldan do 4 ure ijttraj takoj sprejmem za karamo. Naslov v vseh pos.1. jntra. 37664 \ Poii,k ^ Strojepisni pouk (po desetprstcer* sistemu). Večerni tečaj (1—3 mesece) za začetnik* ir »zvežbance. Posebni tečaj za starejše dame m gospode. Vpisovanje dnevno od 6, do pol. 8. zvečer. Prčetek pouka 3. marca. Najnižja šolnina, nčna ura samo 2 Din. Chri-stofov učni zavod. Domobranska ces-ta 15. 3657-4 Škrobilca (šlihterja) le zra^n-o sušenje sr.rejme-bio takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Zračno •tišenje«. 3609-t Knjigovodinja prvovrstna z večletno prl-sarriiiko prakso. [>erft-ktno vešča nemščine in srbohrvaščine. izurjen« korespon-dentka z znanjem nemške stenografije dobi takoj nameščanje v Primorju. Lastnoročno pisane ponudi>e t navedbo referenc in plače na ogl. odd. Jutra pod »D:iuerpcs^en<. 375&-1 [ ProdamA Beseda l Din. davek 8 D,n. baojsbu »fa-bfbp rpr ojjt^ 5 Din Najmanjši tnesek 17 Dm Damske štofe velika i®bira najcenejše Goričar, Sv. Petra e. 20. 9fM Lesna industrija v Ljubljani, z vsemi modernimi stroji, ter » 16.500 mc! zemljišča zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(2 milijona« 3730-6 Hranilne knjižice kupite ali prodaš te potom moj« pisarne najboljSe RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka C Telefon 38-10. 9026-16 Avto, moto\ Bančno kom. zavod zvr&uje najboljše nakup in prodajo hranilnih vlog vwh denarnih zavodov za odgovor Din 3 imenik — Maribor, Aleksandrova 40. 80-TJfl Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Auto — Steyr 6 sedežna, dobro ohanjen ugodno naprodaj. Ponudbe rua ogl. odd. Jutra pod *Steyr-auto«. 80-10 Vloge članic Zadružno Trme im Zve®e »lov zadrug prodam. Ponudbe na podružnice Jutra Maribor pod »Zveza« 3174-16 Kolesa Gumbi—plise entel a žar predtisk mono-grame, hitro ravrši Matek & Mikeš Ljubljane, poleg hotela Štrukelj. Beeeda 1 Din, davek 3 Dn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. šivalne stroje najboljših nemških znamk im naj cenej« dobite v Noti trgovini na Tyrševi, 36. 376o-lll Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 'Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim pohištvo rabljeno ter dobro ohranjeno. Ponudbe na oodr. Jutra pod »Pohištvo«. 3767-7 Posojila dajemo privatnim nameščencem in državnim uradnikom v gotovini ali bla-govnili bonih. >Hermee«, Zaigreb, Masarykova ul. 111. 87-16 7 vlog Ljubljanske Kreditne banke po«amezino ali skupno v skupnem znesku 13,600.000 Din le proti takojšnjemu plačilu prodamo. PismeiK-p o nud be n« ogl. odd. Jutra pod značko >70*. 0640-16 BSggfl Bes»eda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova a Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup io prodajo vseh denarnih zavodov posljuje-m po najvišji ceni takoj v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ul. Telefon 35—10. 30-116 Beoeda t Dio. davek 8 Din IAO[rttJ ®fu*f»l> IJ* OJJI5 «7 " Dio. Najmanjši tneeek 17 Dat Stanovanje soba in kuhinja in poleg »e 1 praOTM> gobo prim-erno za šivilje oddam Sma/rtin-ska e. 10. 37 ©-21 Stanovanja G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta Stanovanje dvosobno g kopalnico, balkonom in ostalimi piitikii-naraj ter' enosobno stanovanje (po možnosti v »ti hiši) iščem za 1. maj v središču alg v neposredni bližini, (kletna in pritlična izvzeta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko »Sredošfce mesta«. mmm Beseda 1 Dio. davek S Din. •AO{nn »fu»f»p ff gispoiu. NjsIitv r v«a posl. Jutri. 3775-33 Opremljeno sobo oddam. N«tlov t vseh posl. Jutra. 8777-83 Na Tabora oddam lepo šolnino sobo t posobnim vhodom ki poceni. Naslov v vsah poel. Ju tra. S7C6-Ž3 Veliko sobo komfortno, v centra takoj oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 87H1-29 INSERIRAJ > V „ JUTRU"! nformacije 9 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Ko. Svarilo Opozarjam vseko^ar, zJast! pa ono žensko, ki m« ohre-kuje in naziva z nedoetoj namj priimki, da bom v primeru, če takoj ne preneha z žaJšitvami, M tržil tožbo. Slibar Filip. 37-39-31 Dvignite dospele ponudbe: Administrativna moč, Banka, Dober vinski potnik, Dobra trgovina. Dobre moči, Dogovor, Dobro vozilo, Dam gotovino. Dve osebi, Dober zaslužek. Dogovor ustmeno, Dvajseti, Dober delavec, Furnir, Frizer 10S7. Gotovina 1037, Hišnik L, Lščeva ljubezni. Kočija, Kjerkoli, Knjige, Kapital, Kontorietinja, Kupim, 40 let, 35 let, Ljubljana-Wien, Modna trgovina, Kranj, Mirna in snažna. Možen velik promet. Mesar, Mala družina. Mojstrica, Ne bo Ti žal. Novejša hiša, Osam Ijena, Osebni dogovor, Othello, Prometna točke, Prazna soba Pomoč, Parni stroj, Pfaif, Perf.Ott.na knhanca, Preisvert, Plačil-na natakarica. Pridna, Radi bolesni, Resnost 1937, Simpatija 27, Sobica, Strojnik, Suho in svetlo. Samostojna 1937, Samostojna gospodinja. Snažna, Stalno nameščeni«, Tiskarski škrat, l id oboo tn čisto, Urna, Ugodno«*, Udoben stan, Vztrajnost, Višji imidn-ik. Zmožna 900, Zvestoba, Z inventarjem. Razno Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telet. 20-68. Za jugoslovanski patent št. 5557 od 1. decembra 1927 na: Vlečna In udarna priprava za železniška vozila (»Zug- und Stossvorrichtung fiir Eisen-bahnfahrzeuge«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. SODNA DRAŽBA L0K0M0BILE! Dne 2. marca 1937. ob 11. dopoldne se bo vršila v opekarni Praštedione v Cerju Tužnom pri Varaždinu sodna dražba rabljene in premične lokomo-bile znamke »LANZ«, ki se nahaja v tamošnjem skladišču. Lokomobila ima težo 12.000 kg, a se bo na dražbi prodala kot staro železo. 19-10 Draperlja iz »Indanthrens-mar-kizeta z volanom na metre v zeleni, rdeči in modri barvi, meter Din 19.— BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik V globoki žalosti sporočava, da je dne 24. februarja ob 8.45 uri zvečer, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni preminula najina dobrotni ca, gospa Šefinja IVANKA GRAMPOVČAN TRGOVKA IN POSESTNICA Drago pokojnico položimo k večnemu počitku dne 26. t. m. ob 3.30 uri na vrhniško pokopališče VRHNIKA, 25. IL 1937. BETKA — BORIS. Do trpel je moj ljubi oče, gospod FRAN JANKOVIČ v 87. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 26. t- m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže na Vidov-danskl cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 25. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL 32 V naslednjem trenutku je pristal »Pulex« sredi kopalcev. Strašna zmešnjava je nastala; smrtna groza je gledala ubogim Indom iz oči. Profesor Bizgec, ki je skozi okno vse videl, je ponosno dejal: »Le poglejta, kako se nas bojijo!« Seveda, ko ni ničesar vedel o levu! Br«s posebnega obvestila Z najglobljim sočustvovanjem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naS dobri, blagi striček FRANCE HUDOBILNIK posestnik in železničar v pokoja danes, dne 25. februarja t. L ob 8. uri zjutraj boguvdano za vedno zapustil Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 27. februarja t. 1. ob 8. uri dopoldne, iz hiše žalosti na pokopališče v Mekinjah. MEKINJE, 25. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA ISkrena hvala vsem, M so ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd. gospoda LEOPOLDA HALLER davčn. kontr. in rez. kapetana IL ki. z nami sočustvovali. Posebna hvala g. zdravniku, dr. Turšiču za njegov nesebičen trud, č. sestri strežnici za požrtvovalno negovanje. Nadalje prečast. duhovSčini za zadnje spremstvo, vojaški oblasti za zadnje počaščenje, društvom in korporacijam za zadnjo poslovi tev in v srce segajoče odpete žalosttnke, za poklonjene prekrasne vence in cvetje in tako mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Vsem iskreni: Bog plačaj! MARIBOR, RADEČE, 24. februarja 193T. Žalujoča soproga MIHAELA; DU8ABT bi VLADO, sinova — in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za vsa izrečena sočutja, in tolažbe, za podarjeno obilo cvetja in spremstvo na zadnji poti nase drage mame CELESTINE KUNAVER izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. V LJubljani 25. februarja 1937. Umrla nam je naša ljubljena hči, sestra, teta in svakinja, gospa roj. Žitfco Pogreb blage pokojnice bo na Vrhniki, v petek, 26. februarja ob 15.30 uri na tamošnje pokopališče. VRHNIKA, 25. februarja 1937. Žalujoči ostali« PssW» PBTprto Ravijen. — Izdala a konzorcll »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgofotea Aleje Kovsk — j UobHtmL