Z6Z. StevilKa.
V Ljubljani, v petek, 19. novembra 1913.
XLVI. leto
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto.......  K 24*—
Si leta § 12—
trt leta    ......   .   6 —
ju mesec   • ••••• _ 2'—
v upravniitvu prejeman:
celo leto.  . . . # . . K 22 —
pol leta . g • , • a •  . 11*—
četrt leta*   ......   . 5*50
na mesec   ■>•••••   . 1*90
Dopisi naj te franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređnistvo i Knatlova nI!ca it. 5 (v pritličja levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dam zvečer Izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po !6 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati Ltd. to je administrativne stvari
———-» Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodne tiskarna6* telefon it. 83.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
Avstro-Ogrsko:
celo teto pol leta Četrt leta na mesec
K 25-. 13-. 650
. 2-30
za Nemčijo: celo leto . .   .   K 30-.
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ..... K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo (»podaj, dvorišče levo). Eaaflova nlloa it 5, telefon it 85.
Državni zbor.
Dunaj, 13. nov.
Politične debate navadno že drugi dan ohlapnejo, zanimanje zbornice se ohladi in v dvorani zavlada apatija. Tokrat je malo drugače: današnji dan je bil skoziinskozi intere-santen in poln življenja. 2e kar zjutraj je prišlo do živahnega incidenta. Nemški poslanec Lodgeman je bil včeraj trdil, da postaja znanost in ju-stica vedno bolj politična vlačuga.
Omenil je, da izginja ravnopravnost pred zakonom, § 111. obč. zak. (o neločljivosti zakona) velja za navadnega državljana, ne velja pa za nadvojvodinjo.
Z velikim patosom je skušal danes notranji minister baron ffeinold braniti najvišja sodišča, ki da so vzvišena nad takimi napadi. Imel je smolo. Že prvi govornik v debati, poslanec Seliger, mu je zabrusil v obraz, da bi pričakovali avstrijski narodi z ministrske klopi mesto obrane rajši obžalovanje nad korupcijo, ki je zavladala v državi. Poslanec Seliger je tudi opozarjal na dejstvo, da mora braniti pravosodje minister policije, ker je justični minister mo-raiično že na taki stopnji, da si ne upa svoj resort pred parlamentom zastopati, akoiavnu bi se t>as s no-chenburgerjevim značajem dobro vjemalo, da bi branil krivično stvar. Kajti, da je obramba razsodbe upravnega sodišča o zakonitosti cesarskega patenta, s katerim je bil uveden češki komisarijat, krivična stvar, to so danes ponovno konstatirali vsi govorniki, ne izvzemši celo zastopnika konservativnega in hiperlojalnega poljskega kluba poslanca Javvor-skega.
Govori poslanca Jaworskega, dr. Rvbafa in Juraja Biankinija so vzbudili mnogo pozornosti. Posebno srečen dan je imel dr. Rybaf, okoli katerega se je zbral neobičajno velik avditorij, z zanimanjem sledeč izčrpnim izvajanjem tega govornika. — Dr. Rybaf se je bavil s komisarijat-skim patentom z ustavopravnega in političnega stališča, opozoril je na okolščine, v katerih se je odigralo ustavolomstvo avstrijske vlade in na posledice, ki jih mora to dejanje roditi.
Izluščil je jedro cele afere: spor med državo in deželami za avtonomijo, vsak dan se porajajoči ustavni konflikt, so le resultati nerazrešenega narodnostnega vprašanja. Dokler se narodno vprašanje ne uredi, tako dolgo se ne da urediti država. Tu ne zadostuje dobra volja in korajža, treba je odločilnega čina: vrzimo deželno avtonomijo v koš ter jo zamenja jmo z avtonomijo narodov.
Dr. Rybar koncedira v tem ožini tudi kompromise ter meni, da se dasta oba principa spraviti v sklad. Ta koncesija je pač v prvi vrsti namenjena našim severnim slovanskim bratom, na našem jugu bi morda to rešitev narodnostnega vprašanja le kompliciralo. Narodna avtonomija bi izravnala nacijonalne spore, toda ne v posameznih deželah, temveč v centralnem parlamentu se morajo izgraditi njeni principi in za celo državo veljavni temeljni zakoni.
Zanimiva so bila tudi Rvbafeva izvajanja o avstrijski visoki justici in visoki znanosti ter o tržaškem vprašanju. O češko-nemških spravnih pogajanjih je poslanec Rybaf menda kot prvi v parlamentu povedal odkrito slovensko besedo: Mi mali avstrijski narodi smo proti temu, da bi se sporazumela dva največja avstrijska naroda, ne da bi se istočasno ugotovile tudi naše pravice! Ta izjava je izraz, uieiiieueiiega iJicprieanjct, ua Dl
češko-nemška sprava spravila tudi nas Slovane še v slabšo pozicijo, ker bi nas oropala močnega zaveznika v narodnostnih bojih — Čehov. Nacijo-nalno vprašanje v Avstriji se da rešiti pravično in uspešno le kot celoten kompleks.
Silno ostre in žgoče besede je danes govoril zaslužni branitelj jugoslovanskih interesov poslanec Bian-kini. Z ustavolomstvom na Češkem je primerjal neštete ustavne grehe na slovanskem jugu, kjer se vršijo prave tekme med komisarijati, policijskim režimom in vojaško diktaturo. Poslanec Biankini je izbral dobro primero: na jugu imamo sistem, kakor svoj čas v Lombardiji. Hoče li Avstrija napraviti še en tak eksperiment? Napravila bi račune brez krč-marja.
Oba jugoslovanska poslanca sta žela mnogo pozornosti in pohvale tudi od narodnih ter političnih nasprotnikov.
Rusini danes niso obstruirali, ker niso imeli prilike — finančna debata se namreč ni vršila. Zbornica se je zvečer sestala k posebni seji, da izvoli delegate.
Tudi gosposka zbornica je imela v to svrho danes sejo.
Veliko pozornost je vzbudila v parlamentu klubova seja ustavne stranke gosposke zbornice. Komi-sarski patent je okorajžil celo naše senatorje in razposlali so komunike, ki nikomur ne prikriva, da smatrajo uvedbo komisarijata na Češkem za ustavolomstvo in da dvomijo, je li bila vlada res prisiljena se poslužiti tako obupnega sredstva.
Spor med prestolonaslednikom in načelnikom generalnega štaba.
V listih se zopet pojavljajo glasovi, da bo v kratkem odstopil načelnik generalnega štaba baron Con-rad in sicer radi nesoglasja s prestolonaslednikom nadvojvodo Franom Ferdinandom, ki je, kakor je znano, generalni armadni nadzornik.
Človek bi mislil, da se ta nesoglasja med obema visokima dostojanstvenikom j — *-* ~ ' jasko strokovne stvari, toda to mnenje je krivo, ker se spor tiče zadev, ki nimajo z vojaško stroko čisto nič opraviti.
V dunajskem listu »Die Zeit« čitamo o vzrokih nesoglasja med prestolonaslednikom in baronom Con-radom zanimive informacije.
Po teh informacijah so nastale prve diference med obema dostojanstvenikoma poleti, ob času velikih vajaških vaj na Češkem.
Takrat se načelnik generalnega štaba ni udeležil neke maše, kar je silno ozlovoljilo prestolonaslednika. Nadvojvoda je radi tega osebno izrazil baronu Conradu svojo nezadovoljnost. Baron Con rad je bil seveda užaljen in je hotel iz tega dogodka izvajati konsekvence ter podati svojo demisijo. Čim pa je prestolonaslednik izvedel za to Conradovo namero, mu je pisal pismo, v katerem mu je pojasnil stvar in mu izrazil svojo neomajno zaupanje. S tem so bile nastale diference izravnane.
Nova nesoglasja pa so se pojavila ob priliki svečanosti v Lipskem, katerih sta se osebno udeležila nadvojvoda Fran Ferdinand in šef generalnega štaba. Pri banketu se je cesar Viljem dlje časa razgovarjal z baronom Conradom in tekom razgovora izrazil željo, da bi se mu predstavili navzoči avstrijski polkovni poveljniki.
Baron Conrad je ustregel tej želji, ne da bi smatral za potrebno, da bi o tej cesarjevi želji preje obvestil tudi prestolonaslednika. Ko je le-ta zvedel za stvar, je poiskal Conrada ter ga na mestu pošteno oštel in sicer tako, da so to slišali vsi okrog stoječi. Prestolonaslednik se je pri tem postavil na stališče, da predstavljanje polkovnih poveljnikov tujemu vladarju ni družabna stvar, marveč čisto službena zadeva, o kateri nima pravice odločevati šef generalnega štaba — baron Conrad. marveč samo on — generalni armadni nadzornik.
Ta spor med prestolonaslednikom in baronom Hotzendorfom je po zatrdilu gori omenjenega lista tako resne narave, da je demisija načelnika generalnega štaba v doglednem času neizogibna. Na Conradovo mesto baje pride podmaršal Roth.
Odpiranje pisem na graški pošti.
Graški listi poročajo: Na glavnem poštnem uradu v Gradcu so odkrili te dni poneverbo mnogoštevilnih pisem. Meseca junija in julija so se mnoge stranke pritožile, da so izginila odposlana pisma. Vkljub natančni preiskavi, ki se jo je raztegnilo noter do Dunaja, se vendar ni moglo na noben način krivcev najti. Še le ko se je upeljala zelo ostra kontrola, so poneverbe pisem prenehale. Ob tem času je izstopil poštni aspirant K. prostovoljno iz službe in od tega časa so pritožbe prenehale. Slučaj je hotel, da se je našlo te dni skrivališče, v katerem je bilo kakih 200 pisem deloma z vsebino, deloma brez nje. Poštni ponočni čuvaj je opazil, da je pralna priprava v stranišču pri pisemski ekspediciji v neredu. Ko so odstranili desko z mehanizma, so našli tam zgoraj omenjena pima. Svoje odkritje je javil ponočni čuvaj
ravnateljstvu, ki je takoj najdena pisma preiskalo. Pokazalo se je, da so bila večinoma meseca junija in julija v Gradcu oddana in namenjena v najrazličnejše kraje. Iz pisem se vidi, da so mnoga vsebovala bankovce. Sumi se, da je spoliiranje zakrivil oni poštni aspirant K. Te poneverbe so v zvezi z žalostnim gmotnim stanjem poštnih aspirantov. Od svojih plač ne morejo živeti, zlasti še, ker pogosto ne najdejo mesta in morajo biti dalje časa brez plače ravnateljstvu na razpolago. Ljudje, ki so dali bankovce v pisma, nimajo seveda nobene pravice do odškodnine, ne bodo pa znabiti tudi plačali še naknadno kakih pristojbin kakor je trdila graška »Montagszeitung«. Ta slučaj spominja na velike poneverbe pisem, ki jih je izvršil neki Kallab sredi preteklega stoletja in vsled katerih si je vzelo 32 oseb življenje.
Državna obrtna šola za Sp. Štajersko. Poročali smo v »Slov. Narodu« že svoječasno, da so se slovenski deželni poslanci ob ustavljenju svoje obstrukcije dogovorili z nemškimi nacijonalci, da ti ne bodo nasprotovali ustanovitvi državne obrtne šole za Sp. Štajersko. To bi bila še nekaka naknadna tiha koncesija za ustavijenje obstrukcije. Govorilo v*Velenje KAnp'aKr fc;aj"bi s TaT^softf'v malem trgu Velenju? Treba jo je ustanoviti v kakem večjem mestu, bodisi v Celju ali v Mariboru in ravno zadnja »Straža« poziva novoustanovljeno Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug, naj bi se o tem vprašanju izrekla kot stanovsko zastopstvo obrtništva. To je čisto dobra ideja, ki jo tudi mi odobravamo z željo, da bi državni poslanci ustanovitev obrtne šole, o kateri je gotovo tudi že vlada podučena, čim preje dosegli.
Iz Celja. Slovenski meščan nam piše: »Udeležil sem se shoda pol. društva »Naprej« minulo soboto in reči moram, da sem bil zelo zadovoljen. Mirno in stvarno so tam raz-motrivali govorniki naše sodnijske razmere in protestirali proti grdemu napadu štajerskega deželnega šolskega sveta na celjsko slovensko gimnazijo. Slučajno sem dobil v roke zadnji dve številki »Straže« in sem tam na nemalo svoje začudenje bral
LISTEK.
Mme miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C.
(Dalje.)
»Tako sem vam naštel,« nadaljeval je potem mladi župnik, »nekoliko onih najbolj kričečih krivic, s katerimi so poskušali liberalni sestavitelji volilnih imenikov pomnožiti vrste sebi udanih volilcev. Nasprotno so pa s sleparskim namenom izpustili iz imenikov neštevilo volilcev naše stranke, da bi tako oslabili naše vrste. Med volilci ne najdem na primer niti vas, mladi moj prijatelj, dasi ste od najvišje cerkvene gosposke v deželi nameščeni kot kaplan v Ore-hovljah in morate imeti torej tukaj volilno pravico. Ravnotako pogrešam v volilnem imeniku posojilnico za Orehovlje in orehoveljski kot in pa konsumno društvo. Že s temi tremi vzgledi sem vam zadostno dokazal, kako sleparsko se je postopalo pri sestavi volilnih imenikov in kako na premeten način se je poskusilo oropati volilce naše stranke njihove volilne pravice.  V imenikih tudi ni-
sem našel kot volilke vpisane Frančiške Srebrotove, dasi je lastnica skoro najlepšega posestva v občini. Tudi to volilko so izpustili namenoma, da bi našo stranko oškodovali za ta glas. Ravnotako sem v volilnih imenikih kot volilnega upravičenca zastonj iskal trgovca z lesom Franceta Srebrota, ki je zanesljiv pristaš naše stranke. Ravnotako nista vpisani v volilni imenik prodajalki konsumnega društva Rezika in Anica, dasi si samostojno služita svoj kruh in plačujeta davke. Že ti izpuščeni volilci in volilke upravičujejo mojo trditev, da so volilni imeniki sleparsko sestavljeni, ker so krivično prikrojeni edino-le v korist gospodujoči kliki v občinskem odboru in to na največjo škodo naše stranke, katero se hoče zaeno krivično oropati brez števila glasov.«
Tudi ta imena si je mladi kaplan pridno zapisoval, da jih vporabi za svoje ugovore proti razgrnjenim volilnim imenikom.
Neupravičeno izpuščene volilce je pa mladi župnik še izdatno pomnožil z navedbo nadaljnih oseb moškega in ženskega spola, katerih sestavitelji imenikov — prav za prav mladi Ivan Novak, ki je dejansko izvršil vse delo — namenoma niso sprejeli med volilne upravičence, ker so dotične osebe slučajno zavedajo svojega katoliškega prepričanja in bi torej volile zoper liberalno stranko.
Ko sta bila župnik in kaplan tako gotova s pregledovanjem volilnih imenikov in ko sta dognala, katere osebe se je neupravičeno vpisalo med volilne upravičence in katere krivično izpustilo, je mladi župnik svetoval svojemu duhovnemu so-bratu, da se mora napraviti ugovore zoper razgrnjene volilne imenike.
»Sleparstvo je preočitno,« je dejal mladi župnik, »da bi mogli ostati mirni in da bi držali roke križem. Če bi obveljali sleparsko sestavljeni volilni imeniki, bi z največjo lahkoto zmagali smrdljivi liberalci iz sedanjega občinskega odbora in bi h kra-tu sramotno pogorela naša stranka, kar bi bilo usodepolnih posledic tudi za bodočnost. Ne smemo torej pripustiti, da bi krivično sleparstvo udarilo in upropastilo pri volitvah našo stranko ter pomagalo do zmage sovražnikom svete cerkve in katoliške duhovščine. Poklicana politična oblast gotovo, čim pride do vednosti zagrešenih sleparij, ne bode smela trpeti teh vnebovpijočih sleparij, temveč bode morala krivično oropa-nim volilcem priznati njihovo volilno pravico, zvijačno vpisane osebe pa črtati iz imenika. Da pa omogočimo politični oblasti, da napravi red in pravico, potrebno je, da ji v zakonitem času in v zakoniti obliki razkrijemo vsa ta sleparstva. Sestavite torej, dragi moj prijatelj, v poprej začrtanem smislu ugovore zoper vo-
lilne imenike ter preskrbite, da bodo ti ugovori, katere pa predložite v podpis vsem odbornikom posojilnice in konsumnega društva, tudi pravočasno vloženi. Zaeno mi pa napravite priprost prepis teh ugovorov, ker hočem iti osebno kokrajnemuglavarstvu, da Še z osebno intervencijo pri politični gosposki podprem utemeljenost vloženih ugovorov. Poznam dobro gospoda glavarja in vem, da je pravičen mož in vseskozi poštenjak, ki bode z debelo črto prekrižal sleparske načrte sovražnikov svete cerkve ter popravil vse one krivice, katere sva poprej ugotovila. Da bodem pa lahko pri glavarstvu nastopil kot popolnoma neprizadeta in nepristranska oseba, pa vloženih ugovorov ne bodem sopodpisal, ker bi bila s tem moja osebna intervencija zelo oslabljena. Tudi bi kazalo, da se spregovori, toda ne da bi se pri tem kaj napadalo mojega prednika, odločno besedo o vseh teh slepar-stvih tudi v »Domoljubu«, ki naj bi se potem doposlal vsem orehoveljskim volilcem. Tako bi bilo po mojem mnenju najboljše, da postopamo za časa reklamacijskega postopanja. Pozneje bode pa treba iti od volilca do volilca in pri tem naše volilce podkrepljevati v njihovem neomaja-nem prepričanju, omahovalce pridobivati na našo stran, zagrizene nasprotnike pa na kakoršensikoli način pregovoriti ali prisiliti, da se vsaj ne
udeleže občinskih volitev, če že nočejo voliti naših mož. Povejte mi, dragi prijatelj odkrito še svojo misel, če se strinjate z mojimi nasveti ali ne.
Mladi kaplan je ves navdušen zagotavljal svojega župnika, da se strinja popolnoma ž njegovimi stvarnimi in umestnimi nasveti, po kate rih se bode vestno tudi ravnal.
Mladi kaplan je potem še isti dan skoval ugovore proti volilnim imenikom in strupen dopis v »Domoljuba«, v katerem je sleparski občinski odbor v Orehovljah tako zdelal z odkritjem zagrešenih volilnih sleparij, da so se morali pobožnim bralcem »Domoljuba^ kar lasje ježiti. Tudi je preskrbel prepis ugovorov ter ta prepis izročil župniku dr. Juriju Podpečniku: izvirne ugovore je pa predložil v podpis vsem odbornikom posojilnice in konsumnega društva, ki so tudi vsi, ne da bi se brigali za vsebino, podpisali, oziroma podkrižali zelo opoprane ugovore, na kar je mladi kaplan le-te ugovore predpisanim potom odposlal na politično gosposko.
XXVIII.
Nemara pop vse tri za nos nas vodi.
Aškerc: Mučeniki.
Nekaj dni po vložitvi ugovorov namenil se je župnik dr. Jurij Pod-
— napade na govornike in udeležence sobotnega shoda, kakor bi si jih morda lahko privoščil ptujski »Štajerca, ne pa list, ki pravi, da je »za slovensko ljudstvo«. To je nekaj ne-čuvenega! Če že »Straža« iz meni neumljivih razlogov noče podpirati naših narodnih teženj, pa bi naj vsaj molčala in ne ovirala pri delu onih, ki se trudijo v boju proti Nemcem in krivični vladi. Mesto, da bi »Straža« nasvetovala svojim pristašem in poslancem, naj bi enake shode prirejali in naj bi se za naše skupne narodne težnje potegnili, pa napada one, ki shode prirejajo. Res, človeku pride nehote na jezik, da je tako rovanje izdajalsko, kajti tudi z najbolj zagrizenim strankarstvom se ga ne da opravičiti.« Priporočamo »Straži« v prevdarek in — stvaren odgovor. Samo bojimo se, da bo isti kot po navadi — izostal in bo prišlo na tapet obligatno psovanje posameznikov. Tudi »delo svoje vrste«!
Iz Brežic. Čitalnica v Brežicah priredi prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m. ob 7. zvečer gledališko predstavo. Vprizori se burka s petjem »Njen korporal«, ki se je z velikim uspehom že neštetokrat igrala po slovenskih odrih. Kdor se hoče na Martinovo nedeljo pošteno nasme-iati, naj pride gledat!
Iz Slovenjgradca. Pri Sv. Duhu, ob vznožju gore Uršule, občina Podgorje, je vstrelil g. Fr. Plešej pod. Mihel, orla, ki meri z razprostrtimi peruti čez 2 m. V velikih krogih je obletaval ovčjo čredo ter se nazad- | nje spustil na njo in ugrabil 4 tedne \ staro jagnje, s katerim je odletel. Na vptije pastarice je prišel Plešej s puško ter ga z dobrim strelom pogodil. Orla je nagačil g. Josip Peitler, šolski vodja pri Sv. Miklavžu poleg Slovenjgradca.
Iz deželne kmetijske šole v Št., Jnrju ob J. žel. V lOmesečni tečaj, ki je začel dne 5. t. m., vsropilo je 26 učencev. Prošnjikov je bilo vsega vkup 32. Šola je bila sicer svojčas ustanovljena le za 24 učencev, vendar pa se jih sprejme, če treba tudi več, kolikor to dopušča prostor. Sprejeti bi se jih torej zamoglo 28, toda premalo je podpor za vse. Sledeče številke pojasnjujejo nekako povprečno stanje učencev od obstoja šole sem; Leta 1909/10 jih je vstopilo 26, dovršilo 24, leta 1910/11 jih je vstopilo 24, dovršilo 24, leta 1911/12 jih je vstopilo 28,  dovršilo 27, leta
leta 1913/14 jih je vstopilo 26. Udeležba je torej v obče povoljna. Najboljši letnik je bil letal911/12, ko je tudi največ učencev dovršilo, najsla-beji leta 1912/13, ko jih je največ pred časom izstopilo. Do sedaj je že 92 učencev popolnoma dovršilo lOmesečne tečaje na tem zavodu, za kratek čas obstanka, precejšnje Število, ki se bode kmalu poznalo v kmetijski praksi. Obisk omogoči posebno radodarnost raznih korpora-cij. Plačujoča učenca sta letos le 2, deželnih prostih mest le 10. Vsem drugim učencem omogočijo šolanje na zavodu le odpore in sicer: od okr. zastopov: Šmarje (2), Šoštanj (1), Gornji grad (1), Ormož (1), Rogatec (1), Laško (1); od štajerske hranilnice v Gradcu (2), posojilnice Maribor (2), posojilnice Ptuj (1) ter od Vojskove ustanove podeljene od občine Središče (2). Vsem tem podpornikom zavoda, oziroma kmetijskega napredka v obče, bodi izrečena tem potom iskrena zahvala!
pečnik k okrajnemu glavarstvu, da se le-tam v svoji lastnosti kot novoimenovani župnik v Orehovljah službeno predstavi okrajnemu glavarju in ostalim konceptnim uradnikom pri okrajnem glavarstvu, pri ti priliki pa tudi primerno posreduje v prilog vloženim ugovorom. Za to svojo pot k okrajnemu glavarstvu se je mladi župnik tudi na zunaj primerno opravil, ker si je nadel na glavo cilinder najnovejše mode in na noge elegantne lakaste čevljičke, ker je hotel na glavarstvu že po svoji zunanjosti pokazati, da ni izmed vrste onih navadnih kmetskih župnikov, ki popolnoma zanemarjajo svojega zunanjega Človeka, temveč nekaj boljšega. Pri tem je popolnoma pravilno računal, ker je vedel, da sodijo ljudje človeka največ po zunanjem vtisu.
Ko se je pripeljal v mesto, kjer je bil sedež okrajnega glavarstva, podal se je najprvo v župnišče, da dobi le-tam primerne informacije o glavarju in drugih konceptnih uradnikih okrajnega glavarstva, katerim se je mislil predstaviti in da potem po teh informacijah uredi tudi svoj nastop. O okrajnem glavarju je v župnišču poizvedel, da je mož sicer plebejskega pokoljenja, jako malo vpoštevan jurist in nič kaj priljubljen pri ljudeh, da je pa na drugi strani neizmerno častilakomen in da bi se skoro rad pririnil kot deželno-vladni svetnik k deželni vladi v Ljubljani, vsled česar je tudi jako
Iz Mozirja. Tu je umrla gospa Roza Tribuč, vdovela Lipold, roj. Schwarschnig, posestnica. Pokojna je tašča župana g. dr. Jos. Goričarja. Rodbini naše sožalje!
Iz Slovenske Bistrice. Tukajšnja nemškutarska posojilnica bo likvidirala. Torej letos že drugi nem-škutarski zadružni polom na Sp. Štajerskem.
Iz Vuzenice. V naši občini smo imeli volitve začetkom 1. 1911. Takrat smo zmagali Slovenci na veliko jezo nekaterih nemških petelinov v vseh treh razredih. Nemce je takrat vodil v volilni boj mizar Ladinek, ki je bil nekdaj, ko je bil še miren, sam občinski odbornik in celo ud Ciril Metodove podružnice. Kar naenkrat pa je začutil v sebi žilico za nemškega voditelja. Zato smo ga vrgli ven iz občinskega odbora, kjer se ne dela nobena politika in zdražba, ampak se gleda na splošno gospodarsko korist vseh občanov. Mizar Ladinek se je s svojimi privrženci pritožil. Ves nemški Izrael je bil pokonci in obetal Slovencem v kratkem nove volitve, kjer bi naj nad slovenskim kmetom zagospodoval gosposki nemški tržan, kakor so Ladinek, Mettinger, Korb, učitelj Denk in drugi. A zgodilo se je drugače. Volitve so bile na veliko žalost Nemcev potrjene in izvoljen slovenski župan. Nasprotniki pa še vedno niso zgubili korajže. Pritoževali so se do zadnje instance. Ta jim je v toliko ugodila, da so se vršila še enkrat nekatera poizvedovanja. Seveda je bila ta mrvica v veliko veselje Ladineku in njegovi kompaniji. Samo škoda, da je bilo to veselje kaj krato. Po novih poizvedbah je višja oblast zopet potrdila volitve in odredila novo volitev župana, kateremu se doba treh let računa od zadnje izvolitve. Tako so ti naši »brihtni« Nemci nam prihranili s svojimi pritožbami eno volilno dobo. Spomladi bi morali imeti nove volitve, sedaj jih bomo imeli pa še-le Črez tri leta. Zakaj nova volitev župana se je izvršila preteklo nedeljo ter je bil izvoljen dosedanji mnogoletni župan g. M r a v 1 i a k. Bog daj, da bi še mnogo let nam tako lepo gospodaril v gmotno in narodno korist. Naše ljube Nemce naj pa ohrani še nadalje tako »brihtne«, da bodo šli nam nehote in nevede na roko, kakor je nam sedaj koristil poglavar Ladinek s svojo kompanijo.
Drobne novice. Novi odvet-
BikVarT^fVfo^^fus! "—"T e vT v Labodskih planinah? »Bau-ernschrekov« organ, graški »Volks-blatt« si da poročati iz Št. Pavla v Labodski dolini, da so našli samostanski lovci levji brlog na Praten-koglu. Neki lovec je tudi leva videl, a je ta zbežal pred njim. — Iz Maribora. Tukajšnji »Bergverein« hoče postaviti večjo planinsko kočo tudi na Kozjaku, bolj iz političnih ko turističnih razlogov.
Koroška.
Električni tok je ubil v tovarni pri Sv. Magdaleni pri Beljaku 201et-nega delavca L. Stokerja.
Cigan pcžigalec. V Beljaku so aretirali ciganskega godca, ker je na sumu, da je požgal neko gospodarsko poslopje pri Šmartnem. Dotična kmetica je cigana spoznala in povedala, da jo je prosil isti za prenočišče. Ker ga je zavrnila, se je maščeval in ji zažgal poslopje.
dostopen za želje vplivnih političnih strank. O prvem komisarju je pa slišal dr. Jurij Podpečnik, da je mlajši aristokrat, ki se za svoje uradne posle prav nič ne briga in kateremu so lov in lovski psi vse. Končno je tudi zvedel, da je pri okrajnem glavarstvu nameščen še mlad, slovenščine skoro popolnoma nezmožen konci-pist nemškega pokoljenja, o čegar posebni sposobnosti krožijo med meščanstvom razni dovtipi, med katerimi se kot najnovejši pripoveduje s slastjo sledeči dovtip.
Pred kratkim je prišel iz nekega bližnjega trga k glavarstvu obrtnik, ki je nameraval priglasiti obrt za izdelovanje sodavice ali soda vode. Ker ima mladi koncipist med drugim tudi obrtni referat, so prosilca pri glavarstvu nakazali na mladega koncipista. Ko je prosilec mlademu koncipistu ustmeno obrazložil svojo prošnjo in mu s težavo dopovedal, da bi želel dobiti pravico za izdelovanje soda vode,ga je pa mladi koncipist nakazal na svojega tovariša okrajnega komisarja, češ, da se gre tu za vodopravno zadevo, ki spada v področje okrajnega komisarja, ker je v le-tega rokah vodo-pravni referat. Tako informacijo je dobil mladi župnik o gospodi pri okrajnem glavarstvu ter sklenil urediti svoj nastop v okviru te informacije.
Pri okrajnem glavarstvu je okrajni glavar zelo prijazno sprejel
Ukradena hranilna knjižica. Gospodinji na Riklijevem posestvu pri Sv. Tomažu pri Volšperku je ukradel pred kratkem neznan tat hranilno knjižico, vredno 600 kron. Nekaj dni po tatvini je dobila knjižico zopet na prejšnjem mestu. Dvignil pa je s knjižico 565 kron 28 v. Preiskava je dognala, da je ukradel knjižico kletni delavec Jakob Freitag, ki je tatvino že priznal.
Samomor vojaka. V ječi lovske vojašnice v Beljaku se je obesil za hlačni jermen topničar Schwarz. K sreči je prišel pravočasno paznik, ki je Schwarza rešil. Schvvarz je bil drugi kuhar v častniški kuhinji in je bil v zaporu zaradi spora z nekim ognjičarjem.
Velik požar. Pri Pulstu je zgorelo obširno posestvo posestnice Delš-nik. Ogenj je uničil hišo, več gospodarskih poslopij in več skladišč, škoda znaša čez 20.000 kron, zavarovalnina pa 16.000 kron. Kako je nastal ogenj, še ni znano.
Cestni napad. Blizo Šentvida je napadel neznan napadalec delavca Karla Lešnika, ki se je vračal z dela. Sunil ga je z nožem in ga težko ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico, o napadalcu nimajo še nobene sledi.
Primorsko.
Italijanski delavci in avstrijske železniške zgradbe. — Interpelacija na železniškega ministra. Znano je, da vporablja avstrijska železniška uprava še vedno prav rada in v prvi vrsti italijanske delavce inozemce. To smo imeli priliko videti tudi sami že opetovano, posebno v čudni luči pa se je pokazalo to pri gradbi Bohinjske železnice. S tem je železniška uprava oškodovala domače delavce in morda tudi javne državne interese. Zato je vložil tržaški poslanec dr..Rybar s tovariši v državnem zboru interpelacijo približno sledeče vsebine: Po kapitulacijah, predpisanih za oddajo železniških zgradb, imajo stavbni podjetniki pri gradbi železniških objektov sprejemati v prvi vrsti domače delavce. Ta določba je popolnoma upravičena, kajti pri delih, ki se plačujejo z avstrijskim davčnim denarjem, morajo zaslužiti največ domači delavci. Obenem pa je ta določba zapoved previdnosti, kjer gre za važne železniške objekte, ki se imajo zgraditi v
BPMco^Fft ^k^I1}^.™™™ in tuji inozemski delavci imajo še vedno prednost pred domačimi. Tako se porabljajo pri prezidavanju tunela med postajama Rocol in Vrdela skoro izključno italijanski delavci iz kraljestva, dočim se domači delavci zavračajo. Češ da ni dela. To je nevarno, obenem pa vzbuja med prebivalstvom to postopanje velikansko nejevoljo, ker vidi domaČe prebivalstvo tujce pri dobrem zaslužku, samo pa strada in si mora iskati zaslužka za-se in za svoje družine v tujini. Koncem interpelacije se stavi vprašanje, če je ministru znano, da so pri gradbah na državnih železnicah, posebno pri gradbi tunela med Rocolom in Vrdelo zaposleni v prvi vrsti Italijani iz kraljestva in poziv če hoče minister ukreniti potrebno, da se bodo vporabljale pri železniških gradbah pred vsemi domače sile.
Prijeta Amerikanca.   V Kormi-
nu so prijeli dva hrvaška fanta, ki sta
mladega župnika, ki se je vpeljal z besedami, da je smatral za svojo posebno dolžnost, da se je prišel prvemu dostojanstveniku v celem okraju takoj poklonit, čim so mu to dopustile službene razmere na njegovem novem mestu. To svojo dolžnost je pa tem rajši izpolnil, ker stoji ne-omajano na stališču, da morata najvišja cesarska gospoda in cerkvena oblast postopati vedno vzajemno in roko ob roki. V tem konkretnem slučaju je pa prišel naravnost z veseljem, ker je v odločujočih krogih v Ljubljani zvedel, da ima ravno njegov okraj najboljšega okrajnega glavarja, katerega še čaka zbog njegovih odličnih lastnosti najbolj odlična kariiera.
Okrajni glavar je bil po tem spretnem nastopu elegantnega mladega župnika z doktorskim naslovom ves očaran ter v prvem hipu ni vedel drugega odgovoriti, nego edino: »Pretirano, pretirano«.
Mladi župnik je pa z elegantno gesto omenil okrajnemu glavarju, da kaže njegova skromnost najbolj sijajno, kako ga pravilno in pravično cenijo odločujoči vladni krogi v Ljubljani in tudi na Dunaju.
»Ne bodem ravno indiskreten,« je nadaljeval mladi župnik, »ako vam povem, velecenjeni gospod glavar, da se tudi v vodilnih krogih naše stranke zelo odlično izražajo o vaši osebi in o izvanrednih vaših zmožnostih in  da mi  ]e  vodstvo  nase i
se pripeljala z brzovlakom. Imela sta vozne listke samo do Gorice. Preiskava je dognala, da sta vojaška ob-vezanca in sta hotela pobegniti čez Basel v Ameriko. Imela sta pri sebi precej denarja.
Poskusen očetomor. V Tržiču je živel že delj časa 251etni ribič Josip Tognon iz Devina pri svojem očetu. Z očetom se je večkrat prepiral, ker oče ni hotel skrbeti za njegovo rodbino. Pred nekaj dnevi je ukradel očetu samokres. Oborožen s samokresom je očeta napadel, ga vrgel po tleh in nanj trikrat ustrelil. K sreči se je oče pravočasno odmaknil toliko, da ga streli niso zadeli in nato pobegnil. Sina so že aretirali.
Zagrebško »Kolo« v Trstu. Jutri v soboto 15. t. m. pride v Trst zagrebško pevsko društvo »Kolo«. Društvo priredi v soboto zvečer v »Narodnem domu« koncert, ki izreka v očigled vrlinam društvenih pevcev tržaškim Slovencem izreden umetniški užitek. V nedeljo dopoldne si ogledajo hrvaški gostje Trst, popoldne pa se odpeljejo v Volosko in v Pazin.
Nesreče. V Trstu je padel z jadrnice »Marije Magdalene« v morje oSletni mornar A. Fumob iz Gradeža. Potegnili so mrtvega iz morja. — V ladjedelnici pri Sv. Roku je padel raz visok oder neki 181etni kovač in je obležal mrtev.
Tatvine. Na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu so aretirali dninarja Bruno Oliva in mesarskega pomočnika B. Grego. Lomila sta od spomenikov kose brona in kradla vence in druge nagrobne predmete. — V trgovini Calligaris je ukradel mornar Zeugna skrinjico denarja in več blaga. Aretirali so ga, ko je trgovino zapustil. — Pred nekaj časom so vlomili tatovi v Schmutzovo trgovino z usnjem in so odnesli za 3000 kron blaga. Predvčerajšnem pa so aretirali trgovca z usnjem Zotticha in njegovega uslužbenca Cuscela. Pri Zot-tichu so dobili namreč veliko množino Schutzu ukradenega blaga.
Nerednosti pri upravi mestne carine na Reki. — Nov polom laškega gospodarstva. Včeraj smo poročali o interpelaciji reškega poslanca Vido v ogrskem državnem zboru glede uvedbe normalnih razmer na Reki. Že včerajšne božanje med grofom Tiszo in Vidom se nam je zdelo sumljivo in cela komedija je napravila jako čuden vtisk. Še bolj čuden vtisk pa napravi primera včerajšne-
nim poročilom: Že deli časa krožijo po Reki vesti, da je našla preiskava, katero je odredil reški guverner kot vladni komisar, pri upravi mestne carine velike nerednosti in da bo v kratkem več funkcijonarjev aretiranih. Te vesti so se izkazale kot popolnoma resnične. V sredo popoldne se je sešla v mestnem carinskem uradu komisija, katero so tvorili ma-gistratni vodja Dardi, vodja guber-nijskega finančnega oddelka Mana-steriot in policijski ravnatelj Teren-cin. Ta komisija, ki je prišla nenadoma, je razburila duhove v uradu. Posebno nemiren je postal kontrolor Butkowich. Zapustil je svoj urad in je izročil ključe blagajne svojemu sinu z naročilom, da jih izroči na zahtevo komisiji. Še isti večer se je vršila v oddelku Butkowicha revizija blagajne. Revizija je dognala, da manjka v blagajni 10.000 kron. Pač so našli v blagajni neke menice vredne 7000 kron na ime   neke ribarske
stranke posredno še celo sporočilo, da naj skušam med vami in menoj ustanoviti najboljše razmerje. Čeprav nisem politik in se tudi prav nič ne vmešavam v politične boje, bodem z največjim veseljem ustregel ti jako mi prijetni želji svoje stranke ter vam zatrjujem, da smete vedno in povsod računati na me.«
»Vaše simpatije, prečastiti gospod doktor,« odvrnil je okrajni glavar mlademu župniku, »delim v polni meri in vam bodem enako vedno na uslugo, kadar bode nanesla prilika. Tudi jaz zastopam stališče, da je ravno cesarska uprava tedaj najboljša, ako deluje v popolni vzajemnosti z drugimi oblastmi, ker se na ta način najlažje omejuje in utesnuje žalostne poskuse modernih prekucu-hov, ki hočejo s svojo drzno roko streti v prah prestol in altar. V tem pogledu smatram za svojo dolžnost, da z vsemi, tudi prisilnimi sredstvi ščitim prestol in altar.«
»Prav imate, velecenjeni gospod glavar,« omenil je nato mladi župnik. »Danes živimo res v zelo resnih in težkih časih, ko s prekucijskim duhom navdahnjeni elementi napadajo brezstidno celo prestol in altar. Prepričan sem bil, da v mirni vasici v Orehovljah, kamor se me je nastavilo za župnika, ne bodem našel takih elementov, ki bi ruvali zoper prestol in altar. Na svojo veliko žalost sem pa opazil, da sem se varal v svoji dobri veri. Pri nas se imajo ravno se-
zadruge, ki pridejo v slučaju, da so pravilne Butkowichu v dobro. Kljub temu ostane primankljaj v znesku 3000 kron. Po dovršeni reviziji so spisali protokol, katerega je podpisal mlajši Butkowich, takoj nato pa so aretirali Butko\vicha star. Govore, da bodo aretirali še več oseb, m*d temi tudi enega višjih uradnikov. Jako slab vtisk so napravile tudi vesti, ki so resnične, da so v zadnjih dneh vplačali razni carinski uradniki več 1000 kron carinski blagajni. Blagajnik teh vplačil takoj ni hotel niii sprejeti, končno se je udal njih prošnjam in sprejel denar.
i/oiltjB v obrtno sodišče!
Gespodfe trgovci!
V torek, dne 25. novembra t. I.
se vrše iz skupine trgovskih delodajalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše na mestnem magistratu (pritličje), m sicer od 8. do 12. dopoldne. Voliti je treba osebno in vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitve v trgovski skupini je za volilni razred samostojnih trgovcev (rdeče glasovnice) trgovsko društvo »Merkur« sporazumno z interesenti postavilo sledeče kandidate:
P r i s e d n i k i:
L Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani.
2. Jelačin Ivan jun., trgovec v Ljub-
ljani.
3. KoHmann Robert, trgovec v Ljub-
ljani.
Namestniki:
1. Kessler Ignacij, trgovec v Ljub-
ljani.
2. Soklič  Matija,  trgovec v Ljub-
ljani.
Prisednik za prizivno sodišče:
Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani.
Volite jih soglasno!
gospodje trgovski uslužbencu
V nedeljo, dne 23. novembra 1.1.
se vrše iz skupine delojemalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve, se vrše na mestnem magistratu (pritličje), in sicer od 8. do 12. dopoldne. Voliti je treba osebno ter vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitev v tretji trgovski skupini je trgovsko društvo >Merkur«, sporazumno z društvom »Slovenskih trgovskih sotrudnikov« na sestanku dne 11. novembra v prostorih društva »Merkur« za volilni razred trgovskih nastavljencev (višnjeve glasovnice), postavilo sledeče kandidate:
Prisednik i:
1. Fabiani Pavel, trgovski sotrudnik
v Ljubljani.
2. Kugler Davorin, trgovski sotrud-
nik v Ljubljani.
3. Tičar Josip, knjigovodja v Ljub-
ljani.
Namestnika:
1. Hrehorič   Franc,   trgovsklf sotrudnik v Ljubljani.
2. Potočnik Anton, trgovski poslo-
vodja v Ljubljani.
Prisednik prizivnega sodišča: Sekula Josip,   trgovski poslovodja v Ljubljani.
Volite jih soglasno!
daj vršiti občinske volitve, v katere se seveda, ker nisem politik, prav nič ne vmešavam, temveč prepuščam svojim župljanom, da si prosto volijo može svojega zaupanja v občinski odbor. Kakor sem bil pa opozorjen od pristojne svoje višje oblasti in tudi od strani vodstva S. L. S., pa nisem prav ravnal, da sem ostal pri bližajočih se občinskih volitvah popolnoma indiferenten,ker so občinski odborniki iz sedanjega odbora prikrojili volilne imenike skrajno nezakonito, pristransko in krivično v to svrho, da bi se še nadalje mogli obdržati v občinskem odboru in da bi sočasno preprečili, da bi prišli drugi trezni in preudarni možje namesto njih v občinski odbor ali vsaj kot potrebna opozicija v občinsko hišo. Poudarjam še enkrat, da ni po mojem okusu vmešavati se kot svečenik v posvetne, oziroma v politične zadeve, o čemur ste tudi gotovo dobili že svoja uradna poročila. Vendar bi vas, velecenjeni gospod glavar, če vas take stvari zanimajo in če vam vaš dragi čas to pripušča, opozoril na neke posebne krivice, ki so se zgodile pri sestavi volilnih imenikov. Storiti pa hočem to edino-le iz tega razloga, da kot župnik preprečim vsako razburjenje pri bodočih občinskih volitvah in da dosežem, da se bodejo vršile mirno, dostojno in pravično.«
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
+ Kandidatje narodno - napredne stranke v mestih in trgih. V Kranju in Škofji Loki kandidira ljubljanski podžupan in deželni odbornik dr. Karel Triller, v mestni in trški skupini Kamnik. Radovljica, Tržič prof. dr. Pavel Pestotnik, v dolenjskih mestih Krško, Kostanjevica. Novo mesto,Metlika, Črnomelj,Višnja gora in trgu Ribnica posestnik Julij Ma-zelle; v Postojni, Ložu in na Vrhnni-ki kandidirajo postojnskega župana Josipa Lavrenčiča; v Idriji pa dosedanjega poslanca Engelberta Gangla.
+    Klerikalci   in uradništvo.
; Uradniki žro, žro in žro!« S to parolo je dandanašnja klerikalna stranka stopila v javnost. Njeno prvo dejanje je bilo,   da je javno pokazala svoje sovraštvo do uradništva, in to je tudi edino, v čemer je sama sebi zvesta ostala. Vse drugo je že izdala in zatajila, samo  v  sovraštvu do uradništva je ostala sama sebi zvesta. Uradništvo reprenzetira slovensko inteligenco in je kolikor toliko neodvisno od političnih strank — kaj čuda,  da bi klerikalci to uradništvo radi podjarmili in vpregli v svoj voz. Dolga leta so to poskušali s preganjanjem. Zasramovali so zlasti sodnike, pa tudi drugim uradnikom niso prizanesli. To sovraštvo db uradnikov je šlo tako daleč, da so klerikalci celo pomagali Nemcem spraviti na najvažnejša uradniška mesta narodne nasprotnike, ker jim je ljubši narodni nasprotnik, kakor pa slovenski uradnik. Tako je po zaslugi klerikalcev politična uprava na Kranjskem danes dosti bolj nemška, kakor je bila za časa barona   Heina, justična uprava je tako nemška, kakor ni bila nikdar poprej, tako,   da Slovencev sploh ne sprejemajo več v službo in da mečejo slovenski jezik iz uradov, pri finančni upravi pa so tudi že najvažnejši referati v nemških rokah. To ie sad izdajalskega početja klerikalcev. Pa tudi v materijelnem oziru so nasprotovali uradništvu   kolikor so le mogli. Že leta se potegujejo državni  uradniki  za    zboljšanje svojih plač.    Stvar je že leta v državnem zboru na tapetu, tudi uradništvu malo naklonjene stranke so že priznale, da  uradništvo s sedanjimi svojimi prejemki ne more izhajati, samo ena stranka je v državnem zboru,  ki je pri  vsaki priliki z največjo hudobijo nasprotovala     zvišanju uradniških plač — in to so slovenski klerikalci. V celem državnem zboru ie ena sama stranka načelno   sovražna uradnikom,  in to so slovenski klerikalci. Uradnik, ki se spominja svoječasnih nesramnosti dr. Korošca, izrečenih v imenu   cele   slovenske klerikalne stranke, tisti ima pač za vse življenje dovolj     klerikalne »naklonjenosti« uradnikom.    Tudi sedaj smo lahko prepričani,   da   bi   klerikalci z vso zlobnostjo    nasprotovali uradniški pragmatiki, če bi jih neka drugega ne bolelo: spravili so deželo kranjsko s svojim   brezvestnim   početjem na kant in težko čakajo na državne pre-odkaze. Te preodkaze bodo pa dosegli samo v zvezi z zvišanjem uradniških plač. Če se ne zvišajo uradniške plače, tudi preodkazov ne bo in bankerot postane neizogiben. Samo za to se klerikalci več ne upajo nastopiti   proti uradniškim plačam v državnem zboru. Toliko bolj pa hui-skajo kmečko ljudstvo.    Zadnjič je »Domoljub« hujskal kmete,   da so uradniki neprimerno dobro plačani, in na klerikalnih shodih je zdaj največ govora o tem, kako dobro so plačani uradniki in kako slabo se godi kmetu.    Uradnik — dobro plačan! Kako je z uradniki, pač ni treba praviti. Če je celo država, ki je vendar kruta mačeha za svoje uradnike, spoznala,   da je na vsak   način treba uradnikom prejemke zboljšati, potem   pač ni treba o potrebi takega zboljšanja šele govoriti. Toda klerikalce to vse nič ne ženira. na vsakem shodu zdaj hujskajo, kako sijajno so uradniki plačani in kako pravzaprav nič ne delajo in najbolj glasni so ravno črni parasitje. Nikjer in nikdar niso klerikalci ničesar storili za slovensko uradništvo in za veljavo slovenskega jezika, in lahko rečemo, nikdar bi Nemci ne bili dosegli toliko uspehov med nami, da niso klerikalci vse slovenske koristi izdali   in prodali, šele te dni so zopet pokazali svojo pravo barvo. Železniški minister je nemški nacijonalec in pospešuje germanizacijo pri železnicah kolikor je le mogoče.    Če hočemo proti njemu kaj doseči, je treba solidarnega, krepkega   nastopa   vseh jugoslovanskih poslancev. Teh že tako ni mnogo in njihova beseda pride težko do veljave. Čisto gotovo je pa, da ne zaleže nič,  če  ne  nastopijo jugoslovanski poslanci skupno. Toda — glej! Klerikalci so onemogočili skupen nastop jugoslovanskih poslancev na korist slovenskim  uradnikom in uslužbencem.    In storiii so to. ker nečejo, da bi se pri železnici kaj doseglo za slovenske uradnike in uslužbence, ker
tega   nečejo — saj so uradniki in
uslužbenci večinoma naprednega ali socijalnodemokratičnega mišljenja — in ker tudi ne smejo, da, ne smejo. Znano je, kake nečuvene usluge je železniški minister izkazal klerikalcem za njih umazane namene pri Završnici in pri vodni sili na Ljubljanici. Ali kdo misli, da izkazuje minister take usluge, ne da bi zahteval proti-uslug. Naj le klerikalci store kak resen korak — pa jim bo ušesa navil, da bodo kar odskakovali. Zato naj se nihče ne čudi, da klerikalci niso hoteli uspeh obetajoče skupne akcije v zadevi državnih železnic in da so onemogočili vsak uspeh. Da bi pa ljudem nasuli kaj peska v oči, so izvolili nekak odsek, ki naj zbere materijal o krivicah in zapostavljanju slovenskega jezika in slovenskih uradnikov. Razume se pač ob sebi, da je klerikalcem tudi v tem slučaju za stvar toliko, kakor za lanski sneg. Vse skupaj je čisto navadna sleparija in čisto navaden volilni manever. Klerikalci vedo, da v mestih proti uradništvu ničesar ne opravijo in da jih čaka pri deželnozborskih volitvah klavrn poraz, če ne vlove kaj uradništva na svojo stran. Zdaj mislijo, da bodo s tako prozorno sleparijo izbrisali uradništvu iz spomina vsa vnebovpijoča lopovstva, ki so jih že storili in jih še uganjajo na škodo slovenskih uradnikov, slovenskih uslužbencev in veljave slovenskega jezika.
+ Proti kranjskemu deželnemu odboru. Včeraj, 13. novembra, je slušateljstvo živinozdravniške visoke šole na Dunaju ponovno manifestiralo za svoje pravice. Do sto slušateljev je šlo v tihem in mirnem sprevodu od šole mimo parlamenta in univerze proti poljedelskemu ministrstvu, kjer jim ie policija zaprla pot. Deputacija je izročila ministrstvu spomenico, v kateri zahteva varstvo živinozdravniške prakse, živino-zdravniško zbornico, v prvi vrsti pa odpravo tečajev za živinozdravniške pomočnike na Kranjskem. Ministrstvo je obljubilo povoljno rešiti zahteve slušateljev, nakar se je sprevod zopet mirno in dostojno vrnil na živinozdravniško šolo. kjer se je tudi profesorski zbor izrekel solidarnim s slušatelji. Že v prejšnjih letih je slušateljstvo obsojalo tečaje za živinozdravniške pomočnike in doseglo, da se je tak tečaj na sramoto kranjskega deželnega odbora zaprl. (Visoka šola pod mostnom na Vrhniki.) Pred kratkim prinese »Laibacher Ztg.« uradno vest, da se je zopet otvoril enak tečaj z istim namenom v Kočevju, in da absolventje tega tečaja lahko proti plačilu izvršujejo svoj posel. — To je dalo povod takojšnjemu in odločnemu nastopu veterinarjev. V spomenici se posebno poudarja, da kranjski deželni odbor maščevalno odreka vsako podporo veterinarjem iz Kranjske vsled njihovega nastopa proti tečajem. — Kakor je videti, ni samo na kranjskem boj z deželnim odborom, kajti tudi na Dunaju, iz cele Avstrije zbrani slušatelji živinozdravniške visoke šole morajo se boriti proti slavnim napravam kranjskega deželnega odbora. Preskrbljeno pa ie. da zvedo ministrstva in parlament, kako nastopa kranjski deželni odbor proti lastnim sinovom, ki j nočejo trobiti v njegov rog in pljuvati v lastno skledo. Trojica: Lampe, §u-steršič in Barbo bo pa zopet morala zapreti tečaj in se zagovarjati pred vlado, ki tudi te tečaje obsoja! Upati je, da se to pot ne bodo oprali stari grešniki!
-h V novomeškem volilnem okraju imajo klerikalci po vsi pravici velike skrbi zaradi volitev. Ljudje dobro čutijo, da so jih klerikalci vedno samo goljufali in žele dati temu izraza pri volitvah. Niso to samo napredni volilci, ampak tudi klerikalni. Kako nezadovoljno je ljudstvo, se že spozna iz tega. da so morali klerikalci odstraniti dosedanjega poslanca Dularja, ker so se po vsi pravici bali, da bi ga nihče ne volil. Ljudje se branijo klerikalnih kandidatov in malone v vsaki občini nagovarjajo kakega dobrega gospodarja, naj nastopi kot samostojni kandidat. V splošni kuriji nastopi kot samostojni kandidat profesor Amat Š k e r 1 j. ki je že kot občinski odbornik pokazal, kako je vnet za gospodarsko po-vzdigo prebivalstva in ki vživa v vseh krogih velike simpatije. Kak smisel imajo klerikalci za ljudstvo, to se na pr. lepo vidi v občini klerikalnega kandidata Zurca, vulgo Štemburja. Občinske zadeve so gotovo stvar, ki občane najbolj zanimajo. Klerikalci v Štemburjevi občini pa zaničujejo ljudstvo tako, da nikoli nič ne izve o občinskih sklepih. Občinske seje so za občane taka tajnost, da je ni večje. Razglašajo se sicer stvari, ki občane nič ne brigajo, občinske seje pa se ne razglašajo. Tako visi v Štemburjevi občini, ki je največja na Kranjskem, še danes na obč. tabli vabilo na občni zbor — klerikalne posojilnice in hranilnice v Kandiji, ki se je vršil — 15. j
aprila 1912., pod tem vabilom pa vladni razglas o prašičih z dne — 28. junija 1910. Za razglas o volilnem imeniku pa ni bilo prostora na obč. tabli.
-r Rekord v reklamacijah, vsaj na deželi je bržkotne napravilo Novo mesto. Tu je en sam volilec (neki gospod iz dr. Slančeve pisarne) reklamiral 60 oseb. Izmed klerikalcev se je za reklamacije najbolj brigal mož, ki ima največ ljubezni do bližnjega, to je g. kanonik Žlogar.
+ O naši diplomaciji soglaša vsa javnost, da je najslabša na svetu. A temu se ni čuditi, saj je diplomacija pri nas izključen monopol visoke aristokracije. V ministrstvu zunanjih del je 13 grofov. 23 baronov. 10 vitezov, 22 plemičev in samo S uradnikov iz meščanskih slojev. Med veleposlaniki je 1 knez, 6 grofov, 1 baron, 1 plemič in samo 1 neplemič (dr. Dumba v \Vashingtonu). Med poslaniki pri tujih državah je 1 knez, 7 grofov, 7 baronov, 4 plemiči in samo 1 neplemič. Med diplomatskim osob-jem je med 72 uradniki 31 grofov, 4 knezi, 23 baronov, 5 vitezov, 8 plemičev in samo 1 neplemič. — Te številke povedo mnogo. Prav umestno piše z ozirom na razmere v naši diplomatski službi neki dunajski list: »Z aristokratskim pokolenjem in birokratskim priposestvovanjem umetno na par sto ljudi omejen izbor naših diplomatskih dostojanstvenikov povzroča, da smo na diplomatskem materijalu ubožnejši kakor mnogo manjše države, ki izrabljajo pri izbiri najvažnejših svojih uradnikov ves svoj izobraženi človeški materijal. Na Romunskem, ki nam je v zadnjem času zadala toliko občutnih diplomatskih udarcev, vodi zunanjo politiko bivši vseučiliški profesor Majorescu. Njegov najboljši podpornik je Take Jonescu, po poklicu odvetnik in po pokolenju sin — čujte — trgovca z delikatesami. Na Grškem vlada takisto bivši odvetnik g. Veni-zelos. v Srbiji bivši inženir g. Pasic in izkazalo se je. da vsak izmed njih sedemkrat nadkriljuje našo diplomacijo. Tisti, ki gospodujejo v ministrstvu zunanj. del niso pravzoprav aristokracija, marveč klika, v kateri ne more prodreti nobeden zunaj stoječi in če tudi vsled tega propade sama država. Klika pa je naraven sovražnik vsakega talenta, naravnost dovršena obrambna organizacija breztalentnosti proti talentu. In priznati se mora. da je ta organizacija sijajno delovala. V vrstah te organizacije ni najti nobenega talenta več in če bi ga tudi iskali z Diogeno-vo svetilko.«
— Rosegger pogorel. Nobelovo nagrado za literaturo je dobil letos indijski pesnik Rabindranatt Tagore. Veselje Nemcev, da bi Rosegger z Nobelovo nagrado ponemčeval slovenske otroke, se je torej izpreme-nilo v žalost in jezo. Upamo, da bo kulturni svet počasi izvedel, v čem obstoja ono kulturno delo Nemcev na naši jezikovni meji.
— Slovenec, največji dobrotnik srbske književnosti. Novosadska »Zastava« priobčuje v podlistku »Arabeske iz življenja slovanskih učenjakov.« V eni izmed teh arabesk čitamo: »Največji dobrotnik srbske književnosti je bil Slovenec Kopitar. On sicer ni imel denarja, zato tudi srbske knjige ni mogel podpirati z denarjem, ali je imel duha in zavednosti toliko.da je s tem osvetljeval pota za prirodni razvoj in za preporod srbske književnosti.«
— Iz ljudskošolske službe. Za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju je imenovana namesto obolele učiteljice Karoline Gams kot suplentinjo Frančiško Vrhunc. — Za prov. učitelja na II. mestni ljudski deški šoli v Ljubljani je imenovan učiteljski kandidat Edvard Povalej. — Za suplentinjo na ljudski šoli v Velikih Laščah je imenovana namesto obolele učiteljice Ane Fink-Šuflajeve učit. kandidatima Pavla Trefalt. — Za suplentinjo v tlarjah pri Postojni je imenovana učit. kandidatinja Ivana Justin. — Za prov. učiteljici na novo aktivirani dvorazrednici v Logu sta imenovani Emilija Kaligar. obenem kot voditeljica in Angela Krakar. Za suplenta na deški ljudski šoli v Kamniku je imenovan namesto obolelega učitelja Andreja Pogačarja bivši suplent v Komendi Maks Jovan. — Za pomožno učiteljico na petraz-redni zasebni dekliški šoli »Mladika« v Ljubljani je imenovana absolvira-na učiteljska kandidatinja Berta M a-r o 11.
— Iz državno - železniške službe. Uradniški aspirant obratnega urada v Ljubljani Ivan K1 o p č i č je prestavljen v Kranj.
— Seja občinskega sveta ljubljanskega je danes ob 6. zvečer v mestni zborovalnici. Klerikalni obč. svetnik Bahovec pravi okrog, da ima klerikalni klub že tri dni vsak večer seje, na katerih se baje klerikalni občinski očetje pripravljajo na današnjo sejo. Smo radovedni, kaj bodo izkuhali.
— Dr. Alfred Jensen in Jugoslovani. Alfred Jensen, član »Nobelovega instituta« pri švedski akademiji v Stockholmu, ki je bil pred kratkim naš gost v Ljubljani, je poslal predsedniku »Matice Slovenske« krasno opremljeno svojo knjigo: »Črne gore Častni Venec« s švedskim prevodom »Gorskega Venca« Petra II. Petroviča Nieguša in »Čengić - age« Ivana Mažuraniča. Knjiga je razpostavljena v izložbi knjigarne L. Schwent-ner.
— Osebna vest. Magistralni koncipist j* Viljko B u k o v n i k je naredil pri c. kr. deželni vladi izpit iz politično - praktične administrativne službe z dobrim uspehom.
— Vihar v Ljubljani. Snoči. nekoliko minut pred 8. uro, se je topli veter, ki je med rahlim dežjem pihal, naenkrat izpremenil v močan vihar. Kaj takega že mnogo let ni bilo v Ljubljani, od tedaj, ko je vihar nekega večera polomil vse staro drevje v drevoredu in kar drevesa ruval iz zemlje. Snočni vihar je trajal samo malo časa, a divjal je strahovito. Že tuljenje viharja je bilo grozno, vmes pa so žvenketala okna in letela je tudi opeka. Hitro, kakor je prišel, je vihar tudi nehal. Zdaj se je dala pregledati škoda. Vihar je potrgal z različnih hiš cele opeke in jih vrgel na ulico, polomil je vsepolno šip, poškodoval mnogo uličnih svetilk, odtrgal nekaj tabel in izruval tudi nekaj dreves. Kostanjarjem je njihove kolibe kar prekucnil, poškodoval frančiškansko cerkev in na hotelu »Union« napravil tako škodo, da je bilo poklicano gasilno društvo na pomoč. Na Verovškovem vrtu je zlomil vihar debelo drevo v višini moža in ga vrgel na zid. En del zidu se je podrl in drevo je padlo na Dalmatinovo ulico. — Na frančiškanski cerkvi ie vihar popolnoma skrivil angelja in močno poškodoval kroglo. V kopališču v Frančiškanski ulici je razbila opeka, ki je padala raz streh vsa okna. Na Lepem potu je odnesel vihar raz neko hišo skoro celo streho. Zlasti mnogo škode je napravil vihar na javnih nasadih, posebno v Zvezdi. — Vihar je dosegel hitrost 90 km. Divjal je tudi v okolici, kjer je tudi napravil precej škode.
— Izredna požrtvovalnost. Rodbina Franzlova na Sredini je lahko živ zgled narodne požrtvovalnosti. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj jo šteje za največjo svojo podpirateljico in pospeševa-teljico od svojega obstanka dalje, zlasti pa, odkar obstoji društvena javna ljudska knjižnica. Te dni je spet kupila gospa Franzlova knjižnici dva izvoda knjige »Amerika in Amerikanci« v vrednosti 25 kron, za Martinov večer, ki bo za revne otroke šentjakobskega okraja v nedeljo 16. t. m. ob 6. zvečer pri Kavčiču na Pri-vozu, pa dala vse najlepše cvetke s svojega obširnega vrsta, g. Hinko Franzl ml. je pa daroval krasen živ dobitek v isti namen. Rodoljubni narodni rodbini Franzlovi se odbor nai-iskreneje zahvaljuje za izkazano dobrodelnost, prosi pa drugo napredno občinstvo, naj bi posnemalo te čine izredne požrtvovalnosti.
— Pri Einspielerjevi lavnosti v Celovcu bo v nedeljo »Matico Slo-vensko« zastopal njen predsednik g. prof. dr. 11 e š i č.
— Hrvaško - srbskega tečaja, ki ga v imenu »Slovanskega kluba - vodi gosp. prof. dr. 11 e š i č. se udeležuje nad 70 dam in gospodov.
— »Rimske izkopine«. Piše se nam: Nekdo je zaslovel pred tremi leti po vsem znanstvenem svetu vsled onih želv, ki jih je proglasil za človeške lobanje iz turških časov. Sedaj mu je zopet dana lepa prilika, da svoje ime še bolj prosluje. Izkopi-ne. ki so se te dni našle ob Ljubljanici na Prulah, se proglašajo za rimske najdenine. dočim ve vsak. ki se količkaj zanima za starine, da morejo biti ondotne črepinie vaze itd. komaj 300 do 350 let stare in da predstavljajo le takratno posnemanje rimskih lončenih oblik. Tamkaj se je očitno nahajala v 16. ali 17. stoletju tvornica za lončene umetniške izdelke, ki je vse škarte zametavala ondi v glažutno jamo. Takrat je bila lončarska obrt v Ljubljani lepo razvita in v tem oziru so te izkopine dokaj zanimive; ob lepih vzorcih človek obžaluje, da je tako lepa umetniška obrt morala pri nas propasti. Na raznih fajansnih posodah so angelčki, srednjeveški »Ratsherren - in tudi podobarske oblike, katerih slog je še dandanes modern. Na izkopinah ni torej nič — rimskega in naj jih za »rimske« proglasi tudi kak učenjak ali strokovnjak.
— Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja: Glasom razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 9. maja 1908, št. 9756 (glej »Amtsblatt fiir Handels- und Ge\verbever\valtungcc letnik 1909, stran 297) dajanje reklamnih koledarjev ni smatrati za dajanje daril, temveč za dosedaj običajno in vže zdavnaj vživelo obliko cenene reklame,  radi česar taki
z reklamno notico in imenom tvrdke opremljeni predmeti manjše vrednosti nikakor ne morejo predrugačiti konkurenčna razmerja med posameznimi obrtniki. Dajanje z reklamno notico in z imenom tvrdke opremljenih koledarjev manjše vrednosti tedaj ni smatrati za umazano konkurenco in se ne sme prepovedati.
— Razpisana je Ivana Baptista W agnerja dijaška ustanova v znesku 300 K. Vložitveni pogoji razvidni so iz razglasa na mestni deski.
— Črne maline in lep šopek raz-. nih cvetlic je nabral včeraj na Rožniku g. Ivan Vvider, dijak v Ljubljani.
— Češplje cveto. Gdč. Iva S c h w e i g e r j e v a nam je prinesla več vejic od češpelj s krasnim, popolnoma razvitim cvetjem z malimi, popolnoma svežimi listki.
Z Viča nam pišejo: »Škodljivci občine so naši odborniki . . .,« je odmevalo na nedeljskem klerikalnem shodu. »Na deželni odbor se bomo pritožili,« je vpil eks - deželni poslanec Ravnikarjev Jernejče (njegov psevdonim — platfuss). Sploh se pri vsaki priliki pritožuje Jernejček na deželni odbor: Ko je pred tedni šolska oblast odstranila izzivalni plakat raz staro šolo, je tudi pretil Ravnikar, da se pritoži zaradi kosa platna, ki je stal 10 vin., na deželni odbor. Navsezadnje je pa ta pritožba obtičala na Ravnikarjevem jeziku. Kaj je torej s »škodljivci«? Občinski odbor je zadnja leta vsako prošnjo za gostilno ali šnopsarijo odklonil, tore] mu nihče ne more očitati, da podpira alkoholizem. Občinski odbor pa je tudi dolžan pravičnost vsem stanovom. Kakor vsem obrtnikom,-so sc tudi gostilničarjem zadnje čase dohodki zmanjšali, zato jim je občinski odbor znižal doklade na pijačo. To je bila zahteva pravičnosti, kajti tudi gostilničarja se mora pustiti živeti. Pravičnost pa imenujejo sedaj častiti očetje — škodljivost! Občinski odbor ima mirno vest in če dokaže pate Cukerkandel Apej občinskemu odboru kako nepoštenost, plačamo takot za sto sv. maš. 200 K lahko zaslužite brez vsake »muje •-. Škodljivci občine so doma v viškem farovžu. Koliko ti-sočev in tisočev se znosi v to jamo razbojnikov! In kaj imamo od patrov koristnega? Obrekujejo nas, sramote nas, zasejali so prepir v občini in politizirajo kar na debelo. Poznamo neko Marico v naši vasi, ki ima doma kup otrok. Večkrat prodaja k;'-melice po cesti. Svojim otrokom pr-naša stare žemlje ljubljanskih pekov, v farovž pa nosi torte in jajca. Gospodje, ženski ne zamerimo, zamerimo pa vam, ki na ta način revno družino oškodujete. Ženska pač misli, da si s tortami služi nebesa, vi pa dobro veste, da le torte služijo vašim trebuhom. In koliko podobnih slučajev še vemo! Za nas je poglavje d »škodljivosti« končano. — Napredni Vičan i.
Zlobna poškodba. Trije nezr pijani fantje so odtrgali pri hiši Josipa Sitarja v Zgor. Šiški lesen tram nad veznimi vratmi. Nato je eden izmed razsajačev vrgel v sobo debc' kamen, nakar so pobegnili. Razgrajači so povzročili precejšno škodo.
Nočni napad. V Bizoviku pri Do-brunjah je napadel neznanec zidarskega pomočnika Jakoba Mojškerca. Pobil ga je po tleh in ga zabodel z gnojnimi vilami v levo stegno. Moj-škerc je na napadalca dvakrat ustrelil, toda zadel ga ni. Napadalec je po strelih pobegnil.
Prepodena tatova. V ponedeljek zvečer je zasačil posestnik Prane Kušar na Jezici v drvarnici dva mlada fanta, ki sta kradla perilo. Ko je mož stekel za fantoma, je eden beguncev streljal, nanj. Zadel ga ni. — Drugi dan so orožniki aretirali dva sumljiva domača fanta.
Tat pod posteljo. Na Suhi pri škofji Loki je našla 721etna Barbaru Jenko ob 12. opoldne v svoji soh pod posteljo neznanega človeka. ga je pozvala, da naj se odstrani je skočil neznanec izpod postelje, porinil Jenkovo od vrat in pobegnil.
Otrok v kotlu. 141etna dekla pri posestniku Florjanu Klemencu v Šmartnem pri Cerkljah, Josefa Kuhar, je položila 6 mesecev starega domačega otroka na rob kotla, v katerem se je kuhala krma za živino. Otrok je padel v kotel in je vsled opeklin drugi dan umrl.
Smrtna nesreča pri streljanju s topiči. Povodom cerkvenega žegna-nja v Trsteniku. obč. Dvor pri Kranju so streljali domači fantje s topiči. Pri strel jaju se je ponesrečil 201etni fant Franc Š i 1 e r. Strel ga je zadel v obraz in v desno roko. Na obrazu je dobil fant težke opekline, desno roko pa mu je odtrgalo. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v ljubljansko bolnišnico.
Tatvina. Pred kratkem je vlomil nekdo v stanovanje pos. Andreja Pišlarja v Žiberšah in je odnesel več obleke, perila, čevljev in eno uro z verižico. Tat je identičen z nekim Hugo Kozlevčarjem,  ki je pobegni
dne 29. m. m. iz ljubljanske prisilne delavnice.
Požar na Brodu pri Novem mestu. V četrt ure od Novega mesta oddaljeni vasi Brod je v četrtek malo pred poldnevom izbruhnil ogenj, ki se je vsled silnega vetra kmalu razširil in je oškodoval sedem posestnikov, in sicer razen enega, kateremu je pogorel samo kozolec, vse jako občutno. Ogenj je izbruhnil pri skednju- posestnika Kima, prav sredi vasi. Po izpovedbi domačinov, so ogenj zanetili otroci, in sicer baje petletni Kirnov deček, ki se je z vžigalicami igral pri podu, ob katerem je bilo nastavljeno fižolovje. To se je tako hitro vnelo in je ogenj s tako naglico švignil v streho, da so se komaj otroci rešili. Ravno ob tem času je k nesreči pihal silen jugozapadnik, ki je v nekoliko minutah ogenj raznesel na sosednja poslopja. Nastala je taka vročina, da je bilo po cesti komaj mogoče naprej priti. Vsled silnega vetra razdivjani požar je provzročil pravo paniko. Namesto, da bi bili ljudje vsak pri svojem domu skušali omejiti ogenj, oziroma se pred njim zavarovati, so bežali ven v bližnje vasi in vpili na pomoč. Le nekaj jih ,ic ostalo pri zavesti, ter so svoja poslopja tudi res obranili požaru. Tako je nasproti središču požara bivajoči posestnik Žagar, ki ima vse s slamo krito, s svojo hladnokrvnostjo obvaroval najbrže ves del vasi proti Krki. Drugi njegovi sosedi, ki so s veliki zmedenosti nosili malenkostne stvari iz hiše, so postali večinoma vsi žrtev požara. Pogorelo je: Kirnu stara in nova hiša, pod, kozolec in sploh vse poslopje in kar je bilo v njem; Zajcu hiša in kar je bilo zraven; Mihaliču ravnotako vse. Blatniku je ostal le del strehe nad hišo. Jermanu (Luštku) in Pirnerju je s hišo vred tudi vse drugo poslopje pogorelo. Pipanu (Bajtarju) je pogorela hišica. Štravsu so komaj oteli hišo. Ravnotako Koširju (gotilničarju), kateremu je pogorel samo kozolec. — Zgorela sta tudi dva prašiča, in sicer pri Jermanu in Kirnu. Nekaj druge živine se je pri požaru poškodovalo. Večini teh pogorelcev je zgorelo kmtkomalo vse, tudi živež, pohištvo in obleka. Nekateri med njimi so bili že itak v veliki stiski. Zdaj na pragu zime so siromaki brez strehe, obleke in živeža. Škoda se ceni približno na 40.™ H) K. — Na lice mesta je prva prihitela na pomoč šele pred kratkim ustanovljena požarna bramba v Kandiji. Prestala je tu svoj prvi ognjeni krst. Pri vsi marljivosti se ji je poznalo, da ji manjka vaje in notranje organizac. Zaprosili so na pomoč tudi novomeško požarno hrambo. Tudi Vavtičanji in Stražani so prihiteli v kratkem času na pomoč. Šele z združenimi močmi se je okoli 2. popoldne posrečilo omejiti ogenj. K sreči je Krka še precej blizo in tudi kandijska parna brizgalna je dobro prestala svoj krst, sicer bi se bil požar razširil tudi na sosednje vasi Brod in Drska. Brod je enak požar doživel pred kakimi 25. leti. Pri požaru se je ponesrečil gostilničar Sce-gedin (hotel Jacaz).
Tatvina na Jesenicah. Na Jesenicah je ukradel v neki gostilni natakarici Mariji Potočnikovi neznan tat iz zaklenjenega predala torbico, v kateri je bilo 260 K danarja, zlato žensko uro z verižico in dva zlata prstana. O tatu nimajo še nobenega sledu.
Nasilen vlomilec. Minulo nedeljo zvečer je našel posestnik v Zagorju pri Ilir. Bistrici, Franc Mila-v e c , v svoji veži tujca, ki se je skrival za neko omaro. Ko ga je pozval, da naj se odstrani, je skočil tujec na njega, ga potisnil k steni in ga začel tolči s palico po glavi. Med tem je prišla žena in skupno z možem sta vrgla nasilneža na dvorišče in zaklenila vrata. Neznanec je vrgel nato z dvorišča v sobo za pest debel kamen. Prebil je šipo in zadel svetilko na mizi. Malo je manjkalo, da ni nastal ogenj. Drugi dan je aretirala žendarmerija 621etnega ključarskega pomočnika Karla Henniga iz Ogrske, ki se potepa že delj časa brez posla po Kranjskem.
Kinematograf »Ideal«. V petek, dne 14. novembra svecialni večer: \Valdemar Psvlander. 1. Vožnja po Donavi. (Potovalni film.) 2. Dupin lovi ribe. (Humoristično.) 3. Skozi Japonsko. (Naraven posnetek.) 4. Finkler v zadregi. (Komično.) 5. Otroška ljubezen. (Drama v 2 dejanjih.) Samo popoldne. Psvlander: 6. V oblasti strasti. (Drama Nordisk-film Co. v 3 dejanjih.) — Samo zvečer od 7. naprej. 7. Soprog je sokriv. (Italijanska veseloigra s priljubljeno Gigetto.) — Jutri krasna drama »Zlati križec« in veseloigra »Gorje, če se izpuste!«
Zdravstveno stanje ljubljanske občine od 2. do 8. novembra. Novorojencev je bilo 21, mrtvorojenec 1. Umrlo pa jih je 22, med temi 15 domačinov in 7 tujcev. Ena oseba je umrla za otročico, 3 za jetiko, 2 vsled mrtvouda, 16 pa za različnimi
boleznimi. Za otročico je zbolela ena oseba, za vratico pa šest oseb.
L Družinski večer »Jfarodne čitalnice"
]e v soboto dne 15* novembra ob 1 9 zvečer v »Narodnem domu".
Bazne stvari.
* Lev v šoli. Iz Berolina poročajo: Nekemu krotitelju v Kostingu je pobegnila levinja in ubežala v šolsko poslopje, kjer je med šolarji nastala velika panika. Nekega sedemletnega dečka je levinja težko ranila. Krotitelj je levinjo ujel.
* Bik prodan za 186.560 frankov. Na gospodarski razstavi v Buenos Airesu je bil prodan durhamski bik »Americus«, last doktorja Leonarda Perevra. Bik je bil prodan po končani razstavi na prostovoljni javni dražbi. Boj je bil hud. Končno je bika kupil za 186.560 frankov veletrgo-vec z živino Ginocchi.
* Tragedija v San Remo. Iz Milana poročajo: V San Remo prevladuje prepričanje, da je imela grofica Tiepolo, ki je ustrelila ordonanco svojega soproga, poprej s tem vojakom ljubavno razmerje. Prebivalstvo je zelo ogorčeno proti grofici. Na hiši so našli napis: »Proč z drugo Tarnowsko!«
* Patriotizem klerikalcev. Iz Milana poročajo: Vatikan je župnika v Ittiniju na Sardiniji spodil iz službe, ker je pri službi božji za padle vojake v Tripolisu obesil na oltar tudi italijansko trikoloro. Občinstvo je silno razburjeno. Iz tega je razvidno, da je klerikalizem tako brezdo-movinski in antidinastičen, da spravi ob službo duhovnika, ki pokaže javno svoj patriotični čut. Potem pa naj govore klerikalci o anarhistih!
* Sirovo maščevanje. Iz Mona-kovega poročajo: Grozno se je maščeval rudar Juri Gast na starših svoje bivše ljubice Mannzove za njeno nezvestobo. Pred tremi dnevi je zažgal njihov dom. Oče z dvema hčerama so se rešili, dva sinova pa sta zgorela. Drugi dan je Mannzova dobila pismo, v katerem ji njen bivši ljubimec sporoča, da je bil pri požaru, da jo je videl in da se bo zdaj ustrelil.
* Špionažna  afera v Rimu. Iz
Rima poročajo: Predvčerajšnim zvečer so aretirali nekega Tullia Me-nozzi zaradi špionaže. Njegov tovariš je kavalerijski sergeant Robert Petriglia iz Rima, ki je bil tudi aretiran. Petriglia je ukradel jako važne dokumente,ki jih je Menozzi fotografiral in mu jih na to zopet vrnil, da onemogoči odkritje. Kakor poroča »Giornale d' Italia«, je Menozzi Špio-niral za nekega francoskega uradnika. V Menozzijevem stanovanju so našli razen mobilizacijskih načrtov za kavalerijo tudi šifre, ki se rabijo v vojni.
Iz poštne službe.
Gosp. nadoskrbnik Josip Flere, dosedanji načelnik c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana II. je bil exoffo prestavljen kot voditelj glavnega poštnega urada v Ljubljano. Vodstvo prevzame že 15. t. m. — Kontrolor g. Ivan Sirnik, službujoč pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana II. pa prezame z današnjim dnem vodstvo c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana II., namreč na kolodvoru.
Telefonska in brzojavna
Državni zbor. — Obsodba avstrijskega političnega položaja.
Dunaj, 14. novembra. Zbornica nadaljuje danes politično debato. V skoraj štiriurnem govoru je češki poslanec Stransky uničujoče kritiziral današnji politični položaj v Avstriji. Vlada je prelomila ustavo, da ustreže svojim nemško - šovinističnim ciljem. Parlament pa se v svoji težki apatiji ni dvignil ter si koplje na ta način svoj lastni grob. Avstrijska vlada ]e   stranmi deutsch«.
Ministri Dlugocz, Trnka in Zen-ker so sicer Slovani, niso pa vlada, VVoIfi, Pacherii in Schreinerji niso ministri, vendar so člani kabineta.
Poslanec Stransky napada nato pristransko postopanje nemškega pravosodja, v katerem sede ljudje, katerih ni mogoče imenovati z drugim imenom, kakor: lopovi.
Nemški poslanci zaženo pri tem divji krik. Podpredsednik Pogačnik pozove govornika, da naj bo v svojih besedah previdnejši.
V nadaljnem govoru kritizira razmerje med Cehi in Nemci ter med Cehi in vlado ter ostro napada nemško notranjo in zunanjo politiko. Končno izreka iiinenie, da hoče biti
danes že vsak dunajski »Trotel« gospod v Avstriji.
Te besede so dale zopet povod k novim škandalom. Nemški poslanci zahtevajo od podpredsednika Pogačnika, da pokliče Stranskega k redu. Pogačnik pa je vendar toliko možat, da se ustavlja tej zahtevi in rajši izroči predsedstvo krščanskemu socijalcu Juklu, ki nato pokliče Stranskega k redu.
Hochenburgerjeva obsodba. — Ju-stični odsek. Dunaj, 14. novembra. Justični odsek nadaljuje razpravo o nezaupnici justičnemu ministru Hochenbur-gerju.
Nemško - nacijonalni poslanec M ii h 1 w e r t h pravi, da justični minister ni hotel posegati v neodvisnost sodnikov, zato bo glasoval proti nezaupnici.
Poljak Steinhaus prisoja Hochenburgerju dobro voljo ter predlaga, da naj justični odsek samo izreče, da je justični minister prekoračil meje svoje službene nadzoro-valne pravice.
Nemška liberalca N e u m a n n in Offner izjavljata, da gre očitno za poseganje v pravosodno neodvisnost.
Delegacije. Dunaj, 14. novembra. Danes so se vršila med strankami pogajanja zaradi razdelitve mandatov v odsekih delegacije. Za predsednika bo izvoljen Poljak dr. Leo. Podpredsed-ništvo pripade članom gosposke zbornice. Načelnik odseka za zunanje zadeve bo član gosposke zbornice Baerenreither, načelnik vojaškega odseka Nemec, istotako Nemec načelnik bosanskega odseka. Načelnik finančnega odseka bo poslanec dr. Korošec.
Želje hišnih posestnikov.
Dunaj, 14. novembra. Včeraj se je oglasila deputacija hišnih posestnikov pri voditelju finančnega ministrstva glede nujne potrebe, da se hišni davek zniža. Vodja finančnega ministrstva je izjavil, da državne finance ne dopuščajo velikega znižanja, pa tudi v manjših postavkah ni mnogo upanja. V kratkem se da izvesti samo noveliranje sedanjega zakona o realitetnih zapuščinah, tako da se ta davek, ki znaša sedaj 12*5%, zviša in da se ne vzame za podlago, kakor do sedaj celotni državni davek, marveč davek, ki bi se predpisal po izplačilu. Baron Engel je nadalje povedal, da bo prišel pred zbornico že sredi decembra z novelo o hišnonajemninskem davku. Gališka volilna reforma.
Dunaj, 14. novembra. Pri včerajšnji konferenci ministrskega predsednika z antiblok - strankami so se izjavili nasprotniki volilne reforme za nekatere koncesije, ki pa so sedaj še tajne. Pogajanja deželnozborskih strank se bodo vršila sedaj v Lvovu. Voditelji so že dospeli tja. Danes se prično pogajanja s Poljaki bloka in Rusini.
Dunaj, 14. novembra. Delavne stranke poslanske zbornice nameravajo z ozirom na rusinsko obstrukci-jo pospešiti davčno debato tudi z dolgimi sejami. Z druge strani pa se zatrjuje, da hočejo delavne stranke najprej počakati, kako se končajo konference z ministrskim predsednikom.
Dunaj, 14. novembra. Ker se je v snočni konferenci med antiblokisti dosegel sporazum glede skupnega programa za gališke deželnozborske volitve, se prično danes pogajanja - med pristaši volilne reforme in vlado. Zastopniki poljskih demokratov in ljudske stranke imajo danes popoldne konferenco z ministrskim predsednikom,, ki jim predloži včerajšnje sklepe antiblokistov. Od vladne strani se presoja položaj optimistično. Glavna odločitev pade od rusinske strani. Poljski krogi pravijo, da še ni čas nadejati se bistvenega izboljšanja. Drugo žrebanje razredne loterije.
Dunaj, 14. novembra. Danes je bilo drugo žrebanje razredne loterije. Dobitek 10.000 K je zadela srečka št. 98.565, dobitek po 5000 kron št. 23.916, 2000 kron št. 1547, 26.999 in 67.327, dobitek po 1000 kron pa štev. 41, 25.966 in 30.286. Izžrebanih je bilo tudi več dobitkov po 600, 200, največ pa po 80 kron.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 14. novembra. Ogrski državni zbor bo imel seje tudi med zasedanjem delegacij in sicer v večjih presledkih, ki pa ne bodo dosegali nikdar 10 dni, ker bi bila dana sicer opoziciji možnost, zahtevati sklicanje seje, ki bi se bavila zopet z afero igralnice.
Hrvaška.
Zagreb, 14. novembra. »Hrvatska« piše proti sklepom vodstva stranke prava ter trdi, da o kaki konferenci vodstva stranke ne more biti govora, ker se te konference ni-
so udeležili niti člani iz Bosne, niti člani iz Dalmacije. Bosanski Član je pač prišel h konferenci, odstranil pa se je, ko je podal svoj protest, da Frankova stranka ni bila povabljena. »Hrvatska« se tudi huduje, da slovenski klerikalci niso bili povabljeni k tej konferenci.
Budimpešta, 14. novembra. Baron Skerlecz je izjavil napram nekemu časnikarju: Že poleti je izjavil grof Tisza na konferenci napredne stranke, da se bo uredilo vprašanje hrvaških krajevnih imen, vprašanje izpitov gozdarskih uradnikov na Hrvaškem in vprašanje železničarske službene pragmatike. Odločitev še ni padla, vendar pa so vsa ta vprašanja že rešena. Ogrsko - hrvaška nagodba je tudi v najboljšem tiru, treba pa je še nekaj pogajanj. Po mojem mnenju je mogoče zopet ustvariti ustavne razmere na Hrvaškem in mislim, da bo tudi sabor delazmo-žen.
Zagreb, 14. novembra. Župan Holjac je odpotoval v Budimpešto, da intervenira zaradi koncesije za slapove Gačke.
Ruski kabinet in duma.
Petrograd, 14. novembra. V konservativnih krogih dume zatrjujejo, da bo imenovan Durnovo, ki je bil povabljen v Livadijo, na mesto Kokovceva za ministrskega predsednika. Obenem bo baje duma raz-puščena.
Zedinjene države *n Mehika.
Mehika, 14. novembra. Predsednik Huerta ni odgovoril na ultimatum. Imel je do predvčerajšnjim zvečer čas, da izjavi, da novega kongresa ne bo sklical, sicer se Zedinjene države ne pogajajo več z njim.
London, 14. novembra. Iz Wa-shingtona poročajo, da je izjavil predsednik Wilson, da pričakuje, da bodo Huerta in z njim vsi njemu vdani politiki odstopili od vlade. V ta namen se vlada ne bo strašila nobenih sredstev, tudi ne zasedenja Mehike.
New York, 14. novembra. Glasom brzojavke iz Nogalesa ob mehi-kanski meji je predlagal osebni zastopnik Wilsonov voditelju konstitu-cijonalistov Caranci posebne korake proti Huerti. Zedinjene države zahtevajo predvsem pravilno vlado v Mehiki.
Mehiko, 14. novembra. Lind se je odpeljal predvčerajšnjim ob 8. zvečer v Veracruz, ker do 6. zvečer še ni dobil odgovora na ultimatum, ki ga je izročil Huerti.
New York, 14. novembra. Glasom poročila iz Mehike, so začeli vstaši v torek motiti zvezo med glavnim mestom in Veracruzom. — Ustavili so sto milj južno od Mehike neki vlak in ga oropali. Dobili so skoraj en milijon pesos vladnega denarja. Tudi potnikom so vzeli vse, kar je imelo kaj vrednosti.
VVashington, 14. novembra. Državni tajnik Bryan je svaril Huerto-vo vlado in konstitucijonaliste, da naj ne zažgo petrolejskega vrelca, ki je last Zedinjenih držav in izvira v bližini Tuxpana.
VVashington, 14. novembra. Predsednik VVilson je bil obveščen, da želi inehikanski predsednik Huerta še nekaj časa za premislek, ker je pripravljen na koncesije. Po drugih vesteh se je že pričela blokada me-hikanske obali.
VVashington, 14. novembra. Predsednik VVilson je izjavil snoči, da se je včeraj glede demisije Huerte nekaj zgodilo, kar bo morda situacijo izboljšalo.
New York, 14. novembra. Sem so dospele vesti, da je Huerta na nekem nemškem parniku pobegnil v Evropo.
*    * * Dogodki na Balkanu.
Mir med Grško in Turčijo.
Carigrad, 14. novembra. Kljub temu, da obstojajo še nekatera ne-sporazumljenja, je upati, da bo mir med Grško in Turčijo v kratkem podpisan. Zatrjuje se, da so vodilne osebe izjavile grškemu delegatu Le-vidisu, da smatrajo mir za sklenjen. Porta sicer vztraja na zahtevi po odškodnini za upravitelje vakufov, Ve-nizelos pa je izjavil, da tega predloga ne sprejme.
Carigrad, 14. novembra. Zadnje težkoče med Grško in Turčijo zaradi sklepa miru so odstranjene. Turški delegati so dobili naročilo, podpisati mirovno pogodbo.
Atene, 14. novembra. Uradno se poroča: Mir med Grško in Turčijo je bil o polnoči podpisan. Podpis se je izvršil, ko je porta opustila svojo tretjo zahtevo glede odškodnine mu-tefelijem zaradi odprave vakufske desetine. Mirovna pogodba vsebuje razen onih točk, o katerih smo že poročali, še sledeče točke:
1. Vse osebe, ki se nahajajo v novih grških pokrajinah, je smatrati za Helene, imajo pa opcijsko pravico 3 let, tekom katerega časa smejo zapustiti grško ozemlje.
2. Osebe, ki so doma v novih grških pokrajinah, pa stanujejo v inozemstvu, se smatrajo za Turke, morejo se pa tekom 6 mesecev priglasiti za grško državljanstvo.
3. V Turčiji stanujoče osebe, kt imajo v novih grških pokrajinah domovinsko pravico, lahko optirajo grška državljanstvo, če se podvržejo turškim zakonom glede indigenata, morajo pa zapustiti Turčijo.
4. Pravice jurističnih oseb na privatni lastnini se od Grške priznavajo. (Kakor znano, je Grška privolila v to, da smatra mladoturški komite v Solunu za juristično osebo.)
5. Vprašanje turškega državnega imetja, ki leži v novem grškem ozemlju, se predloži haaškemu razsodišču.
6. Dezerterji so izključeni od amnestije.
Solun.
Solun, 14. novembra. Tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica je sklenila po daljšem posvetovanju o sredstvih, ki naj zajamčijo prihod-njost Soluna, zaprositi grško vlado, da naj proglasi Solun za prosto mesto.
Zaradi Albanije.
Rim, 14. novembra. »Agenzia Stephani« izjavlja z ozirom na vest »Echo de Pariš«, da se je Italija v Atenah zaradi zadnje demarše opravičila, da vztrajata Avstro - Ogrska in Italija na atenski noti in zahtevata, da se v avgustu v Londonu storjeni sklepi ne izpremene.
Janina, 14. novembra. Člani mejne komisije še vedno sede v Leskov-cih. V komisiji ni edinosti. Dognali so dosedaj, da razumejo stari Člani rodbin pač albanski jezik, da pa se mladina nagiba h Grški.
Dunaj, 14. novembra. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča baje iz Rima od posebne strani, da je nameravala Angleška na predlog Francoske staviti velesilam predloge glede južnoalbanskih mej. Angleška vlada je že sondirala velesile. Angleški zastopnik v mejni komisiji je pa stavil še sledeče predloge, di bi mogla komisija končati svoje delo do 30. novembra. Albanska južna meja gre do rta Stvlosa, Korica pripade Albaniji. Sicer pa naj določi komisija mejo, ne da bi šele določila etnografične od-nošaje. V Rimu in na Dunaju so zadovoljni s tem predlogom, vendar pa niti avstrijska, niti italijanska vlada ni podala doslej tozadevne izjave. Meja, ki jo zahtevata obe državi, teče od planine Gramos do reke Vojn-sa ter pripadajo Albaniji mesta Argy-rokastron. Premeti in Libohovo.
Dunaj, 14. novembra. Francoska je predlagala, da naj se rok za končanje del južnoalbanske mejne komisije podaljša. Avstro - Ogrska in Italija sta odklonili. Italija je pripravljena kolikor mogoče ustreči željam Grške, če se zaveže Grška, da preneha agitacija med prebivalstvom in da se umaknejo takozvani sveti bataljoni.
Srbija in Črna gora. Belgrad, 14. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu NaroduO Crnogorski minister Mirko Mijuškovič odpotuje najkasneje jutri s podpisano pogodbo o določitvi meje.
Srbski rezervisti.
Belgrad, 14. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Glasom naredbe vojnega ministra gredo novi rezervisti na enomesečen dopust, tako da ostane pri vsaki stotniji najmanj 20 rezervistov.
Srbski vojni ujetniki.
Belgrad, 14. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Srbski vojni ujetniki, ki so se vrnili z Bolgarske, so izročili skupščini spomenico, v kateri opisujejo svoje trpljenje za časa vojnega ujetništva na Bolgarskem.
Orijentska železnica.
Belgrad, 14. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Grška vlada je izposlovala, da vrne družba orijentskih železnic Srbiji 239 vagonov, ki so jih dobili pred napovedjo prve vojne na turškem ozemlju in zadržali kot vojni plen. Istočasno je Grška omogočila direkten obrat na progi Skoplje - Solun.
Srbski invalidi.
Belgrad, 14. novembra. Uradno poročilo pravi, da znaša število srbskih invalidov 30.000.
Grški parlament.
Atene, 14. novembra. Kralj Je otvoril grški parlament s prestolnim govorom ter slikal v kratkih besedah potek dogodkov v preteklem letu. Izjavil je, da je bukareški mir ustvaril ravnovesje na Balkanu. Bu-kareška mirovna pogodba je prava ustava balkanskega polotoka. Kar se tiče vprašanja Egejskih otokov in Albanije, upa, da se bo to vprašanje kmalu rešilo v sporazumu z vsemi prizadetimi državami.
Društvena naznanila.
»Narodna Čitalnica« v Ljubljani.
I Jutri, v soboto 15. t. m.  se  vrši v ►Narodnem domu« prva tosezonska Iprireditev kot družabni večer s plesom. Te priredbe so vsled svoje animirane zabave znane in so postale zbirališče ljubljanske napredne družbe. O priljubljenosti teh večerov govori najbolje dejstvo, da so obljubili svoj poset celo rodbine iz različnih kranjskih mest in trgov. Kakor znano, se vrše letos taki družabni večeri 15. in 29. t. m. ter 6. in 20. decembra. Ker ima poleg tega ljubljanska I Čitalnica v svoji bralni sobi čez 50 ;asopisov članom na razpolago, ji bo Igotovo tudi letos pristopilo mnogo Inovih rodbin in gospodov.
Pevski zbor »Ljubljanskega IZvona« ima jutri, v soboto zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih važen I sestanek. Nihče ne sme manjkati!
Martinov večer z gledališko [predstavo priredi »Sokol na Viču«, |dne 16. t. m. v salonu gostilne pri Travnu na Glincah. Spored: Šaljiva lenodejanka »Doktor Hribar,«, po igri srečolov, prodaja Martinove gosi, kodba in ples. Začetek ob pol 8. uri 'zvečer, vstopnina 40 vinarjev. Na zdar!
Kmetijsko izobraževalno društvo na Sovodnju ima občni zbor dne 23. novembra 1913 v zgornjih prostorih A. Telbana ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, porodilo blagajnika in poročilo knjižničarja. Volitev novega odbora. Pobiranje Članarine za leto 1914. Raznoterosti. Če bi ob določenem času ne bilo zadostno število članov, bo občni zbor eno uro kasneje sklepčen ob vsakem številu članov.
Presneta.
Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 16. novembra se v deželnem gledišču vprizorita dve predstavi pri znatno znižanih cenah in sicer popoldne ob 3. url zadnjikrat v tej sezoni »Martin Smola ali kinematograf«, velezabavna burka v treh delanjih, katera je pri zadnji nedeljski predstavi vzbujala cele salve smeha. Kdor se rad smeje, pride na svoj račun. — V komičnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, SkrbinŠek in Grom, glavne ženske so v rokah ge. Bukšekove, Juvano-v e in gdč. Gor j upov e. — Zvečer se igra »Revček Andrej ček« narodna igra s petjem z gospodom ravnateljem Ig. Borštnikom v glavni vlogi. Gospod Borštnik je kreiral Revčka Andrejčka pred več kot dvajset leti še v stari čitalnici, predno je odšel na svoje umetniško delovanje v Zagreb in zdaj po več ko dvajset letih igra gospod Borštnik Andrejčka zopet na domačih deskah. V večjih vlogah so zaposleni gg. Danilo, Skrbinšek, Dre-novec, Povhe in Šest, ter dami ga. B u k š e k o v a in Juvano-v a. — »Revček Andrejček« je reper-toirana igra vseh večjih gledišč, saj ij pa tudi ena izmed najboljših narodnih iger kar jih imamo sploh, snov posneta iz kmetskega življenja in vse v njej nastopajoče osebe so krepko zarisane, pristni kmetski značaji, od trdega Jeklena pa do vaškega bebca Anžeta. — V drugem dejanju poje g. Povhe vloško »Neumen fantič«. Pri predstavi sodeluje »Ljubljanski društveni orkester«. — Režijo obeh predstav vodi g. Povhe. — Večerna predstava se prične že ob 7. uri z ozirom na goste z dežele, da jim je omogočena še pravočasno dospeti k vlakom. Blagajna se odpre ob pol 7., konec predstave ob 10. uri.
Umetnost.
Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo v nedeljo, dne 23. novembra. Ljubljani bo nudil nekaj povsem novega in izrednega.
Iz Kranja. Koncert, ki ga je priredila »Podružnica S. P. D. v Kranju« dne 9. t. m. s prijaznim sodelovanjem gospice Pipce dr. Tavčarjeve, g. Antona Trosta in »Ljubljanskega Zvona« je bil umetniški užitek. »Ljubljanski Zvon« je s svojim dobro zastavljenim zborom proizvajal težavne, med drugimi nenatis-njene skladbe E. Adamiča, ki zahtevajo mnogo vztrajnega Šolanja, pa tudi dober  materijal;   omenimo le
skladbe na besede Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja«, ki jih je Adamič pretkal s kanoničnimi in težkimi kontrapunktičnimi stavki. Pod umetniško impulzivnim vodstvom nadarjenega in izbornega pevovodje g. Zorko Prelovca je prednašal ta mladi zbor vse točke lepo niansirano, razločno in sigur. v sklenjeni celoti. S tem, da se je to društvo lotilo s tako vnemo modernih in težkih del, stoječih nad navadno zborovsko literaturo, je postalo glasnik zdravejše in srečnejše glasbene dobe. Velesim-patična pevka g. Pipca dr. Tavčarjeva je pokazala s svojim mehkim, pol-nobarvanim mezzo - sopranom, ki se vspne tudi brez napora v svitle višine, da ima za seboj dobro šolo, ima pa tudi vse prednosti, s katerimi se nežna lirika tolmači. Njeno petje je okusno, naravno, nevsiljivo, njena posebna specijaliteta pa tiči v pred-našanju priprostih, nedolžnih otroških pesmic iz pesmi »Jezdec«, »Uspavanka« in »Mak« so našle v njej najbojlšo interpretinjo. Ljubez-njivi pevki je občinstvo poklonilo dva šopka. Pa tudi g. Anton Trost, ki je oskrbel spremljevanje na klavirju s finim čutom in njemu lastnim prila-godenjem je imel dobršen delež na prisrčnem priznanju polne dvorane. Imeli smo torej lep, užitka polni večer in tudi naša podružnica je lahko zadovoljna s čistim dobičkom, ki se vporabi za zgradbo dr. Kušarjeve sobe na Stolu.
nfižBvnost.
— »Slovenski Sokol«. Glasilo Slovenske Sokolske Zveze, letnik X., štev. 10 ima sledečo vsebino: 1. Naše delo in naš cilj. 2. Slavje polusto-letnega obstoja Sokola v Ljubljani. 3. Vestnik Slovenskega Sokolstva.
— Narodne pesmi »Gozdič je že zelen« in »Vigred se povrne«, ki jih je priredil za moški zbor Oskar Dev, sta izšli v »Učiteljski tiskarni«. Odkar sta se pesmi peli kot nagrobnici rajnkemu dr. Kušarju, je bilo od vseh strani, sosebno od strani učiteljstva mnogo povprašanj po njih. Ker sta fino harmonizirani in pretresljivi ža-lostinki, jih prav toplo priporočamo. Cena komadu 30 v.
Sanašim list obseaa 6 sirair.
Izdajate/j in odjrovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne';.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za Ivsoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Plesna svila
od 1 K15 h naprej meter, zadnje novosti.
Franko in ze oenrlnjeno se posije na clom Bopata izbira vzorcev s prvo pofito. G. Henneberg, dvorni dobavitelj Nj. V. nemške cesarice, Zflrich. 4
Po sedanjem stanju
znanosti ]e Odol dokazano najboljše sredstvo za negovanje
zob in ust
Slovenci in Slovenke! Irizbe n da in i
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
DrtdBl kirzl dunajske borze 14. novembra 1913. ■al«2b*M| papirji.
4«/0 majeva renta ....
4-2«/0 srebrna renta ....
#•/, avstr. kronska renta . .
4°/o ,.      „    . .
4°/, kranjsko deželno oosojHo
4»/«, k. o. češke dež. banke . srečke Iz 1.1*60      . .
n     u   ii         »   a   •   , . Hulce......
„ zemeljske I. Izdale .
ti           n       H.    „ .
„ odrske hfpotcffne . .
„ dnn. komunalne
„ avatr. kreditne . . . „ IjnhHans'te .... ,, avstr. rde?. križa . . h    ogr.    If     H     . ,
M barfitka.....
ttirfcke ......
guslalo«.
ljubljanske" kreditne banke Avstr. kreditnegfl zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alnlne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Ztvnostenske banke.   . .
Valuta.
Cekin!.....'.I
Marke.......
Frank!.......
Mre....... .
RublH........
(teatra!	Blajotoa
8140	81.60
84 60	84-80
81 90	82 10
8085	80 05
—•—	94 50
84-	85-
435-	445-
68750	699 50
283 50	293 —
281 25	291 25
247 —	257 —
23'2 50	24250
472-50	48550
473 —	483 —
62 50	66 50
51-75	55 75
3175	35-75
20 50	30-^0
231-25	23425
406 —	410- —
623 50	624-50
511 25	512 25
106 90	107-90
691-50	692-50
794'-	795 —
326—	527 —
262-75	26375
11 -43	11*48
117-75	118-05
95-45	95-6
9460	94-80
254 - :	254.75
Meteorolosično poročilo.
VHIoa nad morjem 306*2
Srednji zračni tlak 733 mra
> o C	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	Tempera-1 tura v C3 i	Vetrovi	Nebo
13.	2. pop.	7260	16-5	m. jjzah.	oblačno
fi	9. zv.	7236	10-0	sr. jug	sk. oblač.
14.	7. zj.	726-3	7-7	sr. ssvzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 13-9 , norm. 4 ln   Padavina v 24  urah mm   7 9.
Po dnevu dež in močan jjzali., zvečer bliskanje in hud vihar.
bi rad prevzel instrukcijo nižjih gim-nazicev. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4061
(Kachelnleger) za instaliranje štedilnikov in zmožen ?a vodstvo zadevnih del, se sprejme tako]. Ponudbe pod „F, 99" na upravr.^tvo »Slov. Nar.« 4076
V Idrijski elektrarni se da takoj v najem
primeren za vsako podjetje in obrt, bodisi kinematograf, strojno mizastvo ali kl:učamičarstvo. Obratna moč na razpolago. Pojasnila daje posestnica. Za podjetne ljudi zelo  ugodna prilika.
¥ T• pmZAimZr%rx   v eleSantni obliki priporoča
VlZiiniCc Narodna tiskarna.
i* K H H K K K *
M
: Modni salon Alojzija Učak :
Ljubljana    Stritarjeva ulica št. 7 Ljubljana
Podpisana si usojam cen], damam naznaniti, da sem Otvorila
mocans damski
za napravo vsakovrstnih najmodernejših OblaČU ZS dame in deklice.
Gene zmerne.     40.%   Delo solidnoi Cene zmerne.
Obenem se sprejmejo učenke iz boljše hiše.
w
H M
n n
Opr. štev. A 89/13-7.
4070
i IM
•v
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori, Odd. I( je po prošnji lastnika ndi. Josipa Klinarja zastop. po varuštvu Heleni Klinar m Eg. Schiffrer na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila izklicna cena in sicer:
pare- št. 527 "S, 527 2in 527 3 k. o. Jesenice, pripisane k zemljišču vi. št. 179 k. o. Jesenice, obstoječe iz žage z vodno silo in zraven spadaj, sveta
za izklicno ceno in najmanjši ponudek po 2000 K.
Dražba se bo vršila dne 20. novembra 1913 dop. ob 11. uri na uradnem dnevu na Jesenicah št. 6.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti v roke g. Helene Klinar na Jesenicah 17.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču med navadnimi uradnimi urami
C. kr. o&r. sodišče v Kranfski gori odd. I.,
dne 11. novembra 1913.
Hie ne pomaga!
Vse vpitje fe glas vpijočega v puščavi. Ker prave angleške
gramofone *
gramof onske plošče
dobite iz prve roke
ISp~ edino ~9H v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c. kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin.
Velike godbene automate vedno v zalogi.
ilOVOST!   ŠamcigrdioLl Klavir z ubijanjem na pero. NOVOST I
3513        Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko!
je ravnotako v najrevnejši koči, kakor v najodličnejŠi palači strogo paziti na
svoje zdravje, zakaj
rieiitr pij iv
je posel dam v hiši in v rodbini. Zdravje žena je v ozkem stiku s Čistostjo njih telesa in torej ni moči zadosti priporočati
negovanje telesa desinfekcijsko sredstvo, n. pr. Ivsoform. Važno je za
O
toaleto, to je temeljito čiščenje tudi najbolj občutijivih delov telesa rabiti mlačno vodo in pridejati nekaj kapljic lvsoforma. Ako dame tako opravljajo
vsak dan takozvano intimno
se pogosto obvarujejo nalezljivih bolezni in njih posledic. Nujno je zato potrebno, da
je l3rso£or32Q.
ki tudi hitro odstrani neprijetni vonj in pot, povsod pri rokah. — Poizkusite enkratl — Originalna steklenica za 80 h v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo »Kaj je higijena?« pošljem na zahtevo vsakemu gratis in franko. Kemik Hubmano, referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Pretraschgasse štev. 4.
Jfaše otroke odgojevati v zdrave in srečne ljudi
je naša najlepša življenjska naloga, toda otroci so večkrat slabotni, ma-lokrvni in se nalezejo vsled neprevidnosti,  prepiha, prehiajenja razne
bolečine in nadležnosti. Otrok se ne sme zanemarjati, če so nahodni, hri-pavi, zasluzeni, če tožijo vsled bolečin v grlu, pehanju ob strani in prso-bola, ampak potruditi se je treba, odpraviti tudi najmanjša zla, predno se iz tega razvije kaj hujšega.
Opozarjali bi tu na preizkušeno, dobro domače zdravilo, kakor je že več let sem znani Fellerjev fluid z zn.
»Elzailuid«. Tudi neveren Tomaž poizkuša, če sliši tako prepričevalne besede, kakor jih čitamo v pismu baronice Geramb v kopališču Buzias pri Temesvaru. Glasi se: »2e davno sem hotela pisati v listih, naj bi se razglasilo, kako izborno učinkuje Fellerjev »Elsafluki■•. Imela sem toliko bolečin, skrnino in slab vid, utrujenost ^n glavobol,  bolečine v hrbtu
in slabost in odkar rabim Fellerjev »Elsafluid«, sem popolnoma zdrava.« Verjamemo, da bi tudi naši bralci bili hvaležni po takem poizkusu. Poceni je končno tudi sredstvo, ker tu-cat za poizkušnjo stane samo 5 K franko.
Ena izmed mnogih, važnih nalog matere je, da pazi, da je odvajanje pri otrocih redno. Najhujše posle-
dice ima lahko zaprtje. Toda ne drastičnih sredstev! Kot lahko odvajalno in obenem prebavljanje urejajoče sredstvo, ki nikdar ne odreče, smo preizkusili Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamko »Elsa krogljice«. — 6 škatliic franko 4 K. Oba izdelka se dobivata pristna pri E. V. F e 1 -1 e r j u v Stubici, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko).
9
F.
DU
733
3773201614
9999991
Optik in specialist. Kn JURMA
Optik in specialist.
LJUBLJANA, Optični zavod Z električnim Obratom. Selenburgova ulica št. 4.
Pogrešno navadno steklo za očala. 2688
Aparati, poljska kukala, -----daljnogledi. =====
X X
X X
Za prvovrstno optiko se jamci.
Pravilna lega plošč, brušenih Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
Posojila im
od 500—20.000 mark na osebni kredit. Točno, cenć in pripravni obroki (tudi damam). Dajo se hipotekama posojila. Vprašanja pod „Coulant" na anončno ekspedicijo Bo-nacher & Rantz, DCisseldorf. 4007
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Kemenv, Kaschau (Sassa) L, Post!. 12 64 Ogrsko.
V delo  sprejme  takoj več izurjenih, mladih in krepkih
tesarjev
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunaiska eesta v Ljubi] ani.
V najem se odda za več let nova hiša z dvoje stanovanji, vrtom in
gostilno
2 vsemi gostilniškimi prostori, vse za letno najemnino 500 K. 4054
Županstvo Zsj. Šiška.
na Turjaškem trgu št. 8
se ofertnim potom odda.
Pismene ponudbe naj se dopoŠljejo do 16. t. m. na naslov : 4020
Franc Jonke, Gradišče štev« 3.
• v«
40 m dobrih ostankov za obleke K 18*—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18*—
6 parov velikih rjuh .  .  .  . „ 10*—
100 kom. prima žepnih robcev » 13*—
tucat dobrih brisač..... „ 2-90
tucat prav težkih brisač .  .  . „ 4*80
10 toplih zimskih rul .  .   .   . „ 5*—
Modeme srajce
bele hi barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni trt športni trgovini P. MagdlC, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
J
'roda
ViV
m tovarna vozov« mi
nasl. brata Oroszy
v Spodnji Šiški pri Ljubljani =
prodaja zaradi prevelike zaloge vozov, eno- in dvo-vprežne vozove pod ceno.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni izvršujejo. 2611
Tovarna šzdeluje tudi
Mtt karoserije za »se vrste ainili
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ul. 12
daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila.
I M It. 1 (L9ŠKĐ).
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
majhno vilo
lepo izdelano: 4 sobe, kuhinja in shramba za 13000 K. Pod Rožnikom 277, T. Ceh. 4035
Kanarčki
pristal h ar čari i (Edel-roller),   domače reje, izvstni
pevci se priporočajo po nizkih
cenah, 8, 10, 12, in 20 K. Samice po 2 kroni.
franc Omahna, fjubljana, Jvtcstni trg 10.
Pojasnilo!
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natančno brošuro 20.
Verlag fflr hvgienische Literatur Dunaj L, WoI1zeiIe 12. Kot tiskovina zastonj. Kot zaprto pismo proti 20 vin. v znamkah.
eflfc • • I
P05 ojilet
dovoljuje svojim članom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd , kateiih neobremenjena služnina znaša najmanie K 300- —, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno K 1400—, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—301etno amortizacijsko dobo
2263
„Slavlja"
Nič več draginje! Nič več draginje!
Vsako sredo in soboto se prodajajo
i različit
za obleke in perilo skoro polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki
3914
*5>
ermes
€6
Brata Vokač
Selenburgova ulica 5 v I. nadstropja (nasproti glavne pošte).
I v
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel
jutri v soboto in nedeljo
ter nadalje vsako soboto in nedeljo
sveze krvave, jetrne in mesene klobase.
Zraven stari pristni cviček iz Gadove peči in stari bizeljec
Za prijazni obisk se priporoča
Josip Msčin, Dolenjsko cesta (Rudnik).
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
O *^
pa
m«
o
_7
O
Avstr. amerikaia. s zaloga čevlfev Prešernova nI. 52.
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva Favorite, Colnmbia, Jnmbo, Eden, Zono-phon, Avstr. grami dr.   Angel j" itd. itd.
Nad 20.000 plošč v zalegi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson. Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust. Ceniki brezplačno.
Jtaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
I