GLAS SVOBODE HIX)VKNHKI TEDNI K 5E* Unman PtUTimii Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE 8LOVENIO WISE K IVY Dkvotrd To Twm Imaun Or TUB XaaoBlNM Ul I««M. ' "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE Mora in kreaturo ruskcjja carizma v njegovem lastnem stanovanju v Helsingforsu. Sin, ki je pritekel svojemu očetu na pomoč, je t itd i dobil eno krogljo. Zbor plemstva, ki je te dni zboroval v Petrogradu, je odposlal carju adreso, v kateri se zahteva kon-stitucionelno vlado. Z dne 7. febr. se poroča, da je prišlo v nedeljo v mesto Tiflis 300 štrajkarjev z rdečimi zastavami, ki ^o narodu delili proklamacije revolucionarne vsebine. Orožniki, ki io hoteli štrajkarjem vzeti rdeče zastave, mj naleteli slabo, ker so štrajkarji takoj pričeli na nje streljati. Trije orožniki so težko ranjeni. V Rostovu je o noči ob reki Sake mnogo prask. Rusi so l)ombardirali japonske |>ostojanke in male ruske čete so naskočile \Vai-ta\v in Titi gorovje. Admiral Rojestvensky ne IkmIc čakal tretjega baltiškega brodovja, ampak bode križal že pred marcem indijski ocean, ker prične v marcu pihati "nioušun" — južni veter, ki je nevaren torpedovkam, torpedo-lovkam in manjšim križarjem. Ro-jestvenskvjevo brodovje je sedaj usidrano pri francozkem otoku Nossibe. Ameriško brodovje, obstoječe iz 15 ladij je ostavilo otok Luzon in odplulo v smeri proti jugu, da se varuje nevtraliteta napram japonskemu in ruskemu brodovju v ameriških kolonijah. Avstrija. V Levovu in Krakovtt v Galiciji so bili veliki shodi proti ruskemu despotizmu. Pri spomeniku poljskega pesnika Wizijevica je govoril soc. poslanec Daszynski, ki je ruskega carja imenoval navadnega krvnika. Zborovalci so mej klici smrt carju, živela poljska revolucija raztrgali sliko ruskega carja. Poroča se, da se Avstrija pogaja z nizozemsko vlado za nakup tlečega otočja v indijskem oceanu, ki meri približno nad 600 kv. klm., da bi se tam ustanovila postaja za premog in trgovino. Ogrsko. Cesar Fran Josip je poveril ,grofa Julija Andrassva. da sestavi novo ministerstvo. Znani ogrski narodni šovinist Kossuth je izjavil, ko je zvedel, da ga hoče avstrijski cesar sprejeti v avdijenci, kedar dospe v Pešto, da ni nasprotnik habsburške dinastije. Taki so vsi ti narodni radikalci. Krotki postanejo kakor ovca, ako se jim kak kralj ali knez le milostno nasmehne. Belgija. Iz 1» rti sel j a se poroča, da "so belgijski premogarji iz solidarnosti do stavkujočih premogarjev v Nemčiji proglasili občno stavko. Poleg so pa stavili še zahteve glede plače. Cuba. Vsi člani ministerstva so podali predsedniku Palmi svojo ostavko s pripombo, ker se je Palma pridružil stranki nazadnjakov. Palma je izjavil, da ne sprejme ostavke, ker je njegov vstop v stranko nazadnjakov ]>opolnoma osebna zadeva. Argentinija. V Argentiniji je nastala revolucija proti vladi. Oficijelni brzojav |x>roča, da je sedaj mir in red. Pri napadih na policijske postaje je bilo več oseb vbitih. Odbor, ki vodi revolucijo ima svoj sedež v Cordobi. 5000 mož vladnih čet maršira sedaj proti Cordobi in Metnlozi. Posadka ti|>ornikov v Cordobi je kapitulirala. Francija, Po pariških voglih so nabiti veliki lepaki, ki pozivljcjo francozki narod, naj prične agitacijo proti ruskemu carizmu in tiraniji. Slavna policija, ki vidi v vsakem pojavu proti tiraniji že krvavo revolucijo, se skrbno pripravlja, da lie lxxle na shodih prišlo do izgredov. Italija. Dogodki v Petrogradu so napravili velikanski utis na italijanske delavce. Da izrazijo svojo solidarnost do ruskega naroda, ki trpi pod naga j ko ruskega carizma, se je v mestu Livornu proglasila občna stavka za 2 dni. Vsled tega sklepa je zastavkalo 15 tisoč delavcev. Talijanska vlada se l>oji, da lxxle ta izraz solidarnosti do ruskega naroda zadobil posnemanje tudi v druzih večjih talijanskih mestih. Tudi v Italiji se uči v šolah znano zaj>oved božjo: Ne ubijaj! Kako krščanska talijanska vlada spolnjuje to zapoved, kaže najbolje ta le statistika o vladnih umorih. Večinoma so bili stavkajoči delavci, ki so žrtve uniformiranih bi-ričev: 27: juti. 1901 so bili trije delavci ustreljeni v Verra Ferrara, 5. avg. 190-' je bil vstreljen en delavec v Cassano delle Murge, 8. sept. HJ02 jc bilo 5 delavcev vstrel-jenih v Candcli. Dne 13. okt. so biriči umorili 2 delavca v Giarrata-ni in dne 25. febr. prihodnjega leta je tri delavce v Petacciatu doletela ista usoda. Dne 21. marca 1003 so Canaiomomi bili trije delavci umorjeni. Dne 31. avg. istega leta je bilo umorjenih kar sedem delavcev. Tako l>i lahko nadaljevali še naprej, kar dokazuje, kako talijanska vlada razume zapoved: Ne vbijaj! Stara pesem! Vlada vsaktere države hoče stati nad človeškimi in bož-jimi zakoni, nad zakoni istega l>oga, o katerem trdi, da ji je bog radi tega |Kxlelil moč, da se ljudstvo v pobožnosti in ponižnosti valja na trebuhu pred njo. Nemčija. Državni kancelar pi. Buelow je na brzojavko odbora stavkujočih premogarjev odgovoril, da bode skušal pozvati Še enl.rjrrttelodajalcc na skupno konferenco, da rad sprejme zastopnike delodajalcev in delojemalcev, da bi se pričela vršiti jx>-gajanja. Soc. dnevnik "Vorvvaertz" v Be rolinu je apeliral v daljšem članku na občinstvo, naj v četrtek izreč'-svoje ogorčenje proti hudodelstvu, katerega je zvrnil ruski car. zetu nad rusk.m narodom. Pri otvoritvi raztave avtomobilov v Be rolinu, pri kateri je bil n.ivzcč tudi nemški cesar Viljem,'edini, se je kar trlo jxjlicajev. Nemški Ka-ligula se trese vsled dogo-Jkcv v Petrogradu za svoje ž vljeuje. Turčija. 'Knez < Ulica, predsednik albanske lige je izjavil, da je 30 tisoč Albancev pripravljenih pričeti spomladi z listajo, da se otresejo turškega jarma. Oficijelno se poroča, da je vojaštvo v bitki |>orazilo uporne A-ralx*e in obvarovalo Sanao, glavno mesto province Yemen, da ni prišlo v pest Aralieem. Angleški minister zunanjih del, Landsowne hoče prtxlla^ati velesilam krščanskega generalnega guvernerja za Macedonijo. Temu predlogu je pritrdila le Italija, ker je predlog namenjen proti mahinacijam Avstrije v Mace-doniji, Osleparjeni Indijanci. Ilare, škof episkopalne cerkve v južni Dakoti potrjuje trditve Barda, senatorja iz Californije, da se je denar, ki je bil namenjen Indijancem v txxlporo porabil za katoliško cerkev. Farška bisaga že res vse jio/re! Boljši ljudje. \r pravdi Dodge \Iorse v New Yorku so zaprli 5 oseb iz med višjih deset sto radi krive prisege. Charles Morse je znani kralj ledu v New Yorku in večkratni milijonar. Človek se mora že v resnici bati, da se bode svet podrl, če že taki ljudje po krivem prisegajo, ki so glavni stebri današnje roparske družbe. Ameriške vesti. V prilog hrvatskemu narodu, Na i>oziv, Hrv. narodne obrane, katerega jc izdal odbor tega kluba ob priliki predavanja dra. Ante Tre-sič Pavičiča iz Dalmacije, so se sešli v nedeljo dne 5. febr. zvečer v "Narodno dvorano" 587 S. Centre Ave., sledeči slov. narodi ozir. zastopniki: Cehi, Hrvatje, Slovenci, Bulgari, Srbi in Slovaki. Vsak teh narodov je imel pravo, poslati 11a oder ]>o enega govornika, kateri jc govoril v svojem jeziku v smeri postavljenega programa. Govorili so v hrvatskem, češkem, slovenskem, srbskem in slovaškem jeziku. Sodr. Josip Zavrtnik, govornik v slovenskem jeziku je narisal korupcijo avstrijske in ogrske vlade ter v kratkih jedrnatih l>esedah dokazal, da je avstrijsko-ogrska politika sezidana na krivicah narodov. Govornik pravi: Mnogo je bilo ]jotrcba žrtev, da se je odpravilo fevdalno suženjstvo, katero je jxxlpirala vsaka vlada, računajoč na nezavednost mass, istotako lxxle j>otrcba še mnogo žrtev, dokler nepade današnji gnjili sistem. Ob freteničnem ploskanjem občinstva je dejal: prav zato, ker smo 11a stališču, naj se vsak (joedin narod osvolxxli vseh spon, ki ga tlačijo in onemogočit jejo njega duševni in gmotni razvoj, se stem popolnoma soglašamo s pro-testujočimi brati Hrvati, ter izrekamo v imenu teli načel, solidarnost. S socialističnega stališča je govoril tudi sodrug Karel Pergler za Čehe. Naslikal jc v jasnih barvah avstro-ogrsko dinastijo, kot pravo navihano ciganko. Povdarjal je, da se mora narod, edini narod sam vzdigniti, in to v imenu človečan-stva, ne pa v imenu narodnih fraz, ali s kakšnim poverjenjem neraz-rednih slojev. Koncčno je sledil komers. Sodelovali so pa slavnosti: Ilrv. i>ev. zbor "Zora ', slov. del. zbor "Orel" in tamburaški zbor. —1— Maškarada 'Slovenije' v Chicagi. Kakor skoraj vsako leto, tako je tudi letos priredilo slov. podp. društvo "Slovenija" svojo šesto veliko maškarado. Med najbolj karakteristične maske je bilo razdeljenih 14 daril ,v vrednosti $150. Priznati je treba, da so ene maske bile vprav času primerne. Opazili smo med ostalimi: možko masko, ki je predstavljala "lwj za svobodi*". Zopet druga karakteristična maska je bila tip in slika coloradskih štrajkarjev, predstavljala je, kako je pustil sistem Pea bodi zma privezati vse voditelje unionizma na telegrafične drogove. Videli sttio tudi Kuropat-kina z lesenim konjičkom in več druzih lepih mask. Med ženskimi maskami smo zapazili prcdstavlia-jočo masko S. N. P J. tako tudi "naprej" za S. X. P. J. Opazili smo tudi masko, ki je predstavljala "vzhod slov. socijalizma", nadalje Slovenke v narod, noši itd. Sploh je bi! večer, ki je dokazal, da smo Slovenci v Chicagi na vsakem polju bistri opazovalci raznih pojavov. Ponosni ravnatelji, Ravnatelji raztave v St. Louisu so jako ponosni, da so vrnili vladi $4 Jf <00.000, katere jim je vlada posodila. % Mi mislimo, da bilo bolj pametno, če bi tistim ljudem vrnili naj prvo denar, ki so ga v to podjetje vtaknili, ki so najbrže še tisto izgubili, kar so imeli. Vlada bi bita gotovo ložje čakala na denar, kakor nekateri državljani, ki so zadnji groš vtaknili v raztavno podjetje. Javna tajnost je, da je vlada Ča- kala komaj na to, da bi ravnatelji ne plačali ob terminu dolžne svote, ker bi prišlo |>otein do preiskave, ne toliko radi tega, da bi vlada dobila svoj denar, ampak da bi se razkrinkala vsa sleparstva, ki so se zvr-šila 11a raztavi. In to je vzrok, da je stiska postala čednost. Steber današnje družb«. C. E. Bentley, reverend v Lincol-nu, Neb., znan meščanski [»olitikar je dne 5. febr. umrl v nekem tamoš-njem samostanu, v katerem device za denar prodajajo svoje telo. Božjega agenta je zadela srčna kap v naročaju duhovnice Venere. Kdo ve, če ni bila to božja kazen? "Nova Dom." lxxle najbrže trdila, da je brumni gosjxxl sladko v < iosjxxlu zaspal. Bogatega sleparja utaknill pod ključ. V New Yorku so zaprli William Hunta, predsednika čikaške pan ameriške banke, ki je Šla v Chicagi rakom žvižgat in žabam pet. Oškodovani so večinoma sami delavci, katere so prefrigani lojx>vi okradli za njih prihranke. Tacih bank je 11a stotine po Ameriki. A kljub svarilu nosijo in zaupajo delavci svoj težko prisluženi denar sleparjem v fraku in cilindru. Sleparji z zemljišči so podkupili porotnike. \ Portland, Oregonu je moral Charles Phelps odložiti svoje mesto kot porotnik, ker se mu je dokazalo, da so ga sleparji z zemljišči podkupili. Sedaj ne sme zapustiti svoje hiše, dokler ne bode obravnava proti sleparjem končana. V veliki republiki "vrlih" in "svobodnih'1 mož v resnici ne bode še tako kmalu izumrl rod sleparjev. Pamet naših denarnih aristokratlnj. Na shodu društva "Society ior |x>litical study", na katerem so bile navzoče samo dame-milijonarke, so te "fine" dame izjavile, da je hudodelstvo, že imajo siromašni stariši otroke. . Ne glede 11a to, da je surovo in barbarično, če se zahteva, da naj bi se dete že v maternem telesu umorilo, bi morale te dame-lenuhinje pri vtmeljavanju tacih predlogov vendar malo pomisliti. Ako bi rod siromakov danes izumrl, potem bi morale te bogate lenuhinje lakote 11a cesti jwginiti, ker same niso spo-robne za delo. Nafta naselniška gosposka. Slavno vladanje komisarja Willi-amsa 11a Ellis Islandu se bliža koncu. Ali iz njegovega delovanja |K)snenlamo, da hoče jx>kazati še enkrat svojo moč napram siromašnim naseljencem. Dne 2. febr. t. 1. je komisar Williams dosegel svoj najvišji rekord. Od tS^H naseljencev, katere sta pribijala parnika^ "SiaVotiia" ih ''DeutscVilandin sicer prvi 163J, drugi pa 217, je bilo odkazanih inkviziciji 417. Ako h tem nesrečnikom prištejemo še 434 deterniranih na Ellis Islandu, ki se Itodo tekom prihodnjih dni zagovarjali pred inkvizicijo, tedaj je nad 800 naseljencev v preiskavi. Ako pomislimo, da so nekateri naseljenci prodali ves svoj imetek, da so plačali drago prekomorsko vožnjo, da so, prišli popolnoma na beraško palico, ako se jih vrne v Evropo, tedaj je tako postopanje nečloveško. » Sodba izvedencev. Minoli teden jc v rovu "Flecla Mine" v Calumetu plast rude ubila Charles Martina. Nekaj minut pred nesrečo so izvedcnci preiskali rov in izjavili, da je popolnoma varen. Tudi izvedenci se zmotijo, izsesani 4f'avc* morajo pa njih zmote plac&ati s svgiiiJt življenjem. Kazmotrivaujo proletarca. • . Kdo je prolctarec ?, Človek, ki živi o dohodkih, katere si pridobiva z delom in ki je v to svriio prisiljen prodati svojo delavno moč. Tu ni razlike, če kdo proda kapitalistom svojo duševno ali pa telesno silo. Za duševnega delavca kakor za ročnega delavca velja isti izrek: Delaj m stradaj! Oba se morata boriti z bedo, lakotjo in druziini neprijetnostmi človeškega življenja. Radi tega sta naravna zaveznika in boriti bi se morala z ramo ob rami proti svojemu skupnemu sovražniku — kapitalizmu. Ali dandanes še nismo tako daleč ! Mej ročnim in duševnim delavcem j} dandanes še jako piškava solidarnost. Ročni delavec je nezaupljiv napram duševnemu delavcu, marsikateri ga pa sploh ne pripoz-nava za delavca. Marsikateri duševni delavec pa že samega sebe prišteva frakarjem in zaničljivo gleda ročnega delavca, ker si mora slednji s svojimi žuljavimi rokami služiti vsakdanji kruh. In kdo ima največji dobiček od tega razpora mej duševnimi in ročnimi delavci? Nihče drugi kakor kapitalist, ki se j>ogostokrat še trudi, da bi razpor mej duševnimi in ročnimi delavci še povečal. Dokler so si proletarci med seboj v laseh, toliko časa žanjejo le kapitalisti, ker izkoriščajo duševno silo enega in telesno silo druzega le sebi v korist. 2e to bi moralo zadostovati, da se združijo tesno duševni in ročni dclavci v skupni organizaciji proti svojemu najljutejšcmu sovražniku, vsevničujočemu mololut — kapitalizmu. Proti predsodkom sc je težko bojevati. Ako hočemo izvojevati zmago vsem izkoriščancem, potem je nujno iK>trebno, da vsi, ki resno mislijo na osvoboditev trpečega Človeštva, z vso sito pobijajo take predsokde, ki so občnosti le v škodo. * • • Ljubezen in glad vladata svet, tako pojejo nekateri pesniki. O ljubezni katero pesniki tako krasno opevajo, je malo čutiti v današnjem industrijelnem vrvenju, V današnji družbi, ki uči; "Vsak naj sam zase skrbi, bog pa za vse!" V tem lovu za denarjem v današnji družbi sc pač zrcalijo nevošlji-vost, lakomnost, skopost, napuh, trdosrčnost, hudobnost in glad. A ljubezni, prave ljubezni do svojega bližnjega najdemo prav malo. In se ta ljubezen kolikor jo opažamo, klije le mej tlačenimi, delavskimi sloji. Ali toliko očitneje je, da glad vlada dandanes ves svet, ki z demonsko silo pritiska na siromake, da prodajajo svojo delavno moč kapitalistom, da siromašne ženske prodajajo svoje telo. Glad je vtsvaril novodobnega, sužnja, poleg njega pa tudi prostitucijo. Socializem pa hoče gladu vzeti njegovo demonska moč s tem, da hoče ustvariti človeško družbo, v kateri Ixxle kruha za vse. Kdor gladu je, bi moral ustopiti v vrste socialistov, bi moral iti ž njimi v boj za preustvarjenje današnje družbe, ker je to edina pot v boljšo bodočnost. Kedar bode večina, ki trpi vsled današnjih krivičnih družabnih razmer plad in pomanjkanje, uvidela, da je* treba preosnove, [»tem tudi rešitev iz mezdnega tlačaiutva ne bode izostala. Josip Logačatt. Iščemo slovenske agente. Iščemo agente in zastopnike v raznih ineBtih Zdr. dri, da bi pro. dajali naše zlate, srebrne in nikel-□oste ure. Mi torej iščemo Slovane, ki bi potovali 2 našimi ameriškimi prodajalci. nosili njih vzorce, bili njjh pomočniki in tolmači. Mi damo $20 na teden plače, ali provizijo stalnim agentom, $15 na teden pomočnikom in tolmačem. Le pošteni in pridni ljudje naj se zglasijo. Pošljite nam Vaše natančen naslov. Orea t Eastern Watch Co. Bo »11 dept, 13 New York City. Kralj Matjaž it Zgodovinska povest. , ......i«.............I& Težkega srca in z dušo, v kateri so valovala najrazlinejša čuvstva in ji gnala kri v glavo, je prišla gospa Regina domov. Iskala je miru, a ga ni mogla najti. Vedno in vedno so se njene misli .vračale na Verd, k ponosnemu možu, ki je bil pripravljen žrtvovati vse in celo samega sebe, da svojemu narodu pomore do boljše prihodnjostj in odpre pot pravim naukom Zveljtarjevim. Noč je bila mila, bila je floč, ko se rode ljubavne narodne V>esmi. Gospa Regina je sedla k oknu in opazovala veličanstvo spavajoče prirode, ali naj se je še tako premagovala, njene misli so begale vedno nazaj k Antonu Magajni. Naposled je vžgala luč in vzela v roke sveto pismo. V njem je vedno našla tolažbe. Odkar ji je Magajna jHxlaril sveto pismo v prevodu, se ji je zdelo, kakor da se je seznanila z nekaj popolnoma novim. Ze čez petnajststo let so se oznanjali nauki Zveličarjevi, ali šele odkar jc sama čitala evangelije, je tc nauke pojmila. I lilo ji je tako, frakor da pri čitanju sliši Zveličarja samega in moč njegove osebnosti, njegovega življenja, njegovih navodil, jo je krepil in jo {>ovzdigoval nad vse skrbi in bolesti. Počasi jc listala po knjigi, čitaje zdaj tu zdaj tam nekaj vrstic. — Zakaj ne dajo papisti te knjige narodu v roke, sc je vpraševala gospa Regina. Zakaj jo tiskajo samo v jeziku tistega rimskega višjega biriča, ki je dal Zveličarja na križ pribiti, zakaj se vrše vsa cerkvena opravila papistov v tem jeziku, ki ga skoro nihče ne umfc? Ko bi, papisti ne bili Zvcličarjevih naukov j>okvarili in popačili, ne bi sv. pisma prikrivali I Zopet je poka in vendar žensko lepa roka je omahnila in knjiga je zdrknila na tla. Misli in čuvstva, ki jih jc vzbudila poslanica Korinčanom v njenem srcu, jo je tako prevzela, da jc trepetaje, žareča razgretosti in notranjega nemira, vstala in iskala hladila pri oknu. Naslonila je glavo v dlan in zo]>et zrla v noč. Pred njo jc ležal odprt svet v jasni mesečini in videlo se ji je, kakor da gleda, kako gre življenje mimo nje iz večnosti v večnost, stalno in zanesljivo, vedno nepremično v isti meri, i>odvr-ženo le eni moči, kateri ni ko$ nobena druga še tako mogočna sila, podvrženo zakonu vseh naravnih zakonov. Ali bi moglo to vsemi rje sploh obstajati in se prenavljati iz večnosti v večnost, ko bi ne bilo te veličastne notranje moči in ali tn6re biti ta moč kaj druzega kakor ljubezen, kateri nobena sila v stvarstvu tie more kljubovati? Gospa Regina ni mogla dobiti odgovora. Dihala je čedalje težje, »repo z gorečimi /očmi je zrla v svetlo noč in ^ori>n)ti temnomo-dremu nebu. na katerem so blesjtele in se smehljale zvezde. Trq>ctala je po vsem životu in krčevito stiskala roke, kakor bi se borila s fizičnimi bolečinami. Naposled pa je počasi sklonila ponosno glavo, sklenila roke na prsih in kakor da je bila v težki borbi premagana dih-nila komaj slišno "---- "Sce$tmi po mizah iti rjuti v svoji togoti kakor ranjena zver, potem pa jc zopet omahnil na klop in jokal naglas.* Vsi samostanski prebivalci so vedeli, da v takih dnevih ni ž njim ničesar govoriti in da ga je treba pustiti v miru, kajti v svoji jezi in v svoji bolesti je bil prijor Ahacij strašen. Med tem, ko jc prijor Ahacij divjal in jokal v refektoriju, se je pater Celestin tiho priplazil iz svoje celice. Stopal jc po prstih in previdno odprl je velika železna vrata, ki so vodila iz hodnika v podzemske prostore in katera je za seboj zaklenil. Po temnih vlažnih stopnicah jc taval doli do globoko pod zemljo ležečih kleti, kjer so bile samostanske ječe. MedlaTitč. prihajajoča iz jako ozkih odprtin ob stropu je le toliko razsvetljala hodnik, da sc je spoznalo če je zunaj dan. Pater Celestin je užgal luč in šel proti koncu hodnika, kjer je bila velika, jjojjolnoma temna podzemska dvorana. Na gornjem koncu te dvorane je visel velik križ. Pater Celestin je užgal dve veliki pla-menici. ki sta bili pritrjni ob obeh straneh križa. Rdeča luč je grozotno razsvetlila širni prostor in strašna orodja so bila razpostavljena po dvorani. Ta dvorana je bila samostanska mučilnica in iz nje so vodila posebna vrata v celice onih, ki so bili obsojeni na mučenje. V očeh patra Celestina je zažarel ogenj inkvizicije. Ljubil je kri, človeško kri, zaradi njene barve, zaradi njenega duha. ki ga je bolj opijanil ko najmočnejše vino, zaradi strašne in vendar grozotnopri-jetne razburjenosti, ki jo je v njem provzročila. S tresočimi rokami jc odklenil mala vrata in tiho kakor fant pri vasovanju, zaklical: Ester! 17. temne celice ni bilo odogvora. — Ester I Pridi k meni! Ester, jaz te ljubim. C'e hočeš biti moja, ti [>oložim vsa bogastva pred noge in Ijotn tvoj suženj. Samo ljubi me, zakaj jaz te ljubim, Ester, jaz tc ljubim blazno in te raje umorim, kaltor da bi te pustil od tod. Milo, skoro pretresujoče so se cule te, neskončno strast razodevajoče besede. ^Odgovora pa pater Celestin ni čakal. Naenkrat je kot hijena na svoj plen planil v celico in za lase privlekel iz nje mlado 'popolnoma golo žensko ter jo pahnil v dvorano. — Ti me ne ljubiš, ciganska kača, ti me zaničuješ? Čarovnica sit Vklcuila si me v svoje spone, da bi tile ugonobila. V možganih mi vre in v očeh mi gori. Kri! kri! Kričaje strahotna v silnem obupu je Ester bežala na stran. Zagnala se je v vrata, a ta so bila zaprta. Zagnala sc je novič, a med tem je bil planil pater Celestin k zidu. strgal z njega bič, ki je tam visel in sc zapodil za ciganko. Bič je zažvižgal |m> zraku, tlesknil dvakrat, trikrat na kožo gole cigankeJn se fjnlr tel njenega života. Ester se jc s strašnim krikom zgrudila na tla. A ko je pater Celestin pri svitu plamenic zagledal kri, ntdečo in gOrko, ža-rečo, kot žare rubini, ko je zagledal raztrgano meso, iz katerega je odtekalo življenje, tedaj je vrgel bič od sebe in v blazni strasti začel poljubljati te rane, kakor bi hotel popiti odtekajočo kri. In u^tne njegove so šepetale: — Ljubi me, Estcr, ljubi me — jaz te ljubim neznansko. Ko ga ^c pa ciganka, prišedši zopet k zavesti, pahnila od sebe, jo je srdito zagrabil za lase in jo vlekel nazaj v njeno celico, roteč se srdito: — Pa pogini tu! Dokler sem jaz živ, ne prideš iz ječe, če nečeš biti moja. , In zopet ga je obšla divja jeza, hrej>enenje po krvi, želja, videti raztrgano meso in v neznanskih mukah trepetajoča človeška telesa. Pobral jo je bil in hodil od celice t|o celice in iz vseh teh celic je odmevalo žvenketanje verig, tleskanje biča i it obupno bolestno vpitje, ki sc jc izgubljalo {*> širnem hodniku. Do ene same celice ni imel pater Celestin ključa, do celice, v kateri je umiral Erazem pl. Obričan. Gre-doč mimo vrat te celice je pater Celestin odprl lino, pri kateri je jetnik dobival kruh in vodo,, in s jioroglji-vim glasom zaklical: ' — No, visokoblagorodtii gos]xxl Erazem, kaj še ne boš preklical svojih besed? Ali naj ti tortura odveže jezik? Česa še čakaš? Zamolklo se jc culo iz grozne celice: — Čakam, da pride moj čas — kakor sv. Janez v puščavi. Pater Celestin sc je zasmejal na ves glas tako, tla je donelo po vsem hodniku smeje je zaprl lino ter smeje odšel, ne meneč se za sledove krvi na njegovi meniški halji. IV. V samostanu je bilo še vedno tako kakor da je vse izmrlo, ko je ;»»i-yr Cole*tm prišel iz oodzemskih ječ. Nikjer ni bilo videti človeka, od nikoder ni bilo slišati glasu. Pater Celestin je najprej prisluškoval pri refektorijskili vratih ali niti najmanjši sum mu ni izdal, če je prijor se notri ali pa se jc že umaknil. Polagoma in previdno je odprl vrata in uzrl prijorja Ahacija, ki je, držeč ostanek razbitega vrča v roki, ležal lyez zavesti sredi dvorane. Na lice patra Celestina je legla senca porogljivega prezira, — Zo|>et se je opijanil, tla si pomiri vest zaradi tiste krive prisegi-ce, se je rogal pater Celestin. Bedak! Ze desetkrat je dobil odvezo, sto odpustkov si je že zaslužil, in vendar ne najde miru. In to je mož? To naj lx> gosj>odar mogočnega samostana vladar toliko sto podložnih kmetov, zaščitnik vere in strahovalec krivovercev ? Pater Celestin jc uprl roke v lx>ke in brenil brezzavestnega prijorja z nogo. Ali prijor se ni premaknil, ležal jc na tleli, kakor da ni več življenja v njem. — Treba bo, tla sc ga odkrižam, je govoril pater Celestin sam sebi. Teh bojev ž njim sem sc naveličal, četudi sem ga še vedno jxxlvrgcl svoji volji. Čas je, da odstranim edino oviro, ki mi jc na potu do prijorskega prestola. Počasi je hodil pater Celestin nekaj časa po dvorani, sanjajoč o velikem zlatem križu, ki ga bo nosil na prsih, o velikem ugledu in vplivu, ki ga Ihj imel, o sladkostih, ki jih lx* užival, kakor doseže svoj cilj. Sanjal je razkošne sanje in le vča»i je zatemnel njegov pogled in zado-bil tisti strahoviti izraz, katerega so se |Kwl!ožni kmetje vselej tal o prestrašili, tla so se križali, med tem ko so ženske popadale na kolena — Pater Celestin je stopil k oknu in pogledal na dvorišče. Tam je na kamniti klopi pri vratih sedel stražar in se jxjgovarjal s kmetskim cvetočim dekletom, ki je ponižno stalo pred njim z molkom v roki in dasi zlicgano, vendar jx)tiižno prenašalo mastne dovtipe, s katerimi jo je nadlegoval stražar. Ustnice patra Celestina so se raztegnile v oduren smehljaj. — Tc tridnevne cksercicije za newt/.- 4»vrfv^-uum,je cirtično smejal Celestin. Zdaj je pater Teo-dorik na vrsti, da vpelje to dekletce v misterijc sv. zakona. No, Teo-dorik jc teoretično in praktično iz-vežban in opravi svojo stvar dobro. In čez nekaj časa, ko je dekle natančno premotril, je dejal sam sebi: — Ko bi Teodorik ne bil tako zanesljiv in zvest moj pristaš — to dekle bi mu gotovo prevzel. V samostanu je začelo postajati živo. Posamezni menihi so zapustili svoje celice in šli na vrt. Celestin je poklical enega izmeti menihov na pomoč in je ž njim še vedno brezzavestnega prijorja Ahacija odnesel v njegovo stanovanje. Menihi so se sprehajali po vrtu in uganjali svoje šale s patrom Teodorikom in se mu ponujali za pomočnike pri eksercicijah s kmetsko nevesto, ki je vdano sledila stražarju, ko jo je peljal v sobo, kjer so se thorale neveste samostanu podložnih kmetov tri dni in tri noči pripravljati za sv. zakon in kjer so menihi v tihih nočeh utrgali že toliko dekliških cvetov, Pater Celestin je bil eden najglasnejših med menihi. Za vsacega je imel prijazno besedo, z vsakim se jc šalil in mu vcepljal mnenje, da so menihi rojeni ne zato, da bi živeli kot ilsketjo, odljudeni in odmrli svetu, nego da bi bili gospo- • darji in vladarji zemlje in ljudi in da imajo kot taki pravico do uži-• vanja, kakor sp drugi rojeni, da delajo. S temi nauki in ker je menihom šel vedno na roko ter jih navajal k razkošju, k uživanju in k razuzdanosti, pa tudi k brezobzirnosti in krutosti napram podložnim kmetom, si je pridobil med menihi tako trdno zaslombo, da je bil prijor Ahacij proti njemu brez moči. Dolgi Laban je iz samostanske stražnice jezno gledal na sprehajajoče se menihe. Bolelo ga je, da Izostane kmetsko dekle, ki je prišlo na duhovne vaje v samostan, žrtev metliške j>ohotnosti in jezilo ga je, da nima moči, to preprečiti. Njegova jeza je še narasla, ko jc med menihi zagleda! Simona Kozino, bratranca vrhniškega župnika, ki je prihajal skoro vsak dan v samostan in i>oscbtio občeval s patrom Cele-stinom. Dolgi Laban je Simona Kozino sovražil iz vsega srca, kajti vedel je, tla ščuje in nagovarja Celestina na vedno hujše postopanje proti kmetom in da vedno napoveduje menihom, tla ima kmet sicer človeško, neumrljivo dušo, drugače pa tla ni pravi Človek, nego bitje, ki stoji med človekom in med živino in ki se ga mora z delom, z bičem in s stradanjem krotiti. Ta dan jc bil Simon Kozina posebno razburjen. Mahal je z rokami in okrog njega zbranim menihom skrivnostno pripovedoval o svojih razkritjih. — Le verjemite, tam pri Bevkah se nekaj posebnega pripravlja. Anton Magajna je skoro vsak dan tam. V koči, kjer Kričaj v Vrhnike in njegovi lovci, kadar streljajo jerebice in race, časih tudi kmet-ske goske pestujejo, tam so večkrat skrivnostni sestanki. Strašni naklepi sc kujejo proti samostanu in zna se zgoditi velika nesreča, če ne bodete previdni. Danes o polnoči bo zopet tak sestanek. Pater Celestin se je tiho smehljal, kakor da bi nič prav ne verjel besedam Simona Kozine. — Zadnjič ste ravno tako govorili, a ko so prišli j>oslani stražarji, so našli v koči dve stari ženski. — Seveda niso ničesar našli. Ker znata ženski čarati, sta lahko obvarovali zarotnike pred pretečo jim nevarnostjo. Dokler bodete pošiljali samo stražarje, ne bodo ničesar opravili. Vi sami, pater Celestin, se morate jxjstaviti na čelo stražarjem, da premagate in zagovorite čarovnijo pravočasno. In z Najsvetejšim morate iti, če ne bo ves trud brez uspeha. Saj vas tudi v samostanu varuje samo Najsvetejše. Menihi niso vedeli, kaj bi storili. Živeli so v vednem strahu pred kmetskimi ustajami, dasi je bil samostan dobro utrjen in zastražen ter zagotovljeita vojaška pomoč iz Ljubljane. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let so jo obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši tek toper REUMATIZEM, FOEOSTNICO, PODAGRO itd. in r&zne reumatične neprillke. 8 A HO i Wet. la »Oct. y v«* Mtaredl F. At Hic£ter & Co. 213 Peart Street, New York. j.-;-,. ■ jur.imtweo ^IHaUnHilM Kdo jo kriv? -Sam? Slika is delavskega življenja. Spisal Ivan Molek. Strašna zima je okoli in okoli Več čevljev debel sneg pokriva hrib in plan, in njegova zvesta družica neusmiljena burja, divja brez od nehapja že nekoliko dni. Blagor onim, kateri imajo vsega zadosti! Oni — zavarovani pred snegem in burjo — v toplih sobah lahko nadadljujejo svoje razkošno življenje! Tako vzdihne marsikateri — rc vež, trpin; vzdihne tisoče in tisoče, revežev in trpinov, ko tq>e v mrazu, v gladu, trjH; vedno osiroteli — tlačeni, dokler jim ne vgasnc borno življenje. Umirajoči še vzdihujejo: Blagor onim, ki imajo vsega zadosti —! Da, da, blagor onim John Bornik je povžil skromno večerjo. Zapel si jc suknjo, oblekel površnik, ter se je naglo ozrl na uro. Bilo je polu šestih. "Treba bo iti na delo, Annie — dejal je ženi — pripravi mi jedilno posodo." "Ali ne bi mogel nocoj ostati doma, John. Zunaj vihar strašno razsaja in mete s snegom; bojim se, da prezeheš v tej borni obleki. Komaj si vstal iz postelje, na katero te je bila polc&Ua bolezen in si še preslab, da bi premagal vse ovire. Samo za nocoj ne hodi delat, John." "Nikakor ne, draga Annie! Ti ne veš, kako hudičeve "bose" imamo. Svinje so, ne pa ljudje 1 Ako nocoj doma ostanem, me jutri gotovo odstavijo. Tako se je zgodilo z drugimi že neštetokrat. Kaj jim je do jednega, revnega delavca, ko pa imajo na razpolago sto in sto brezposelnih ljudi. Da zgubim delo. kaj bi midva j>otem j>očela s tremi, drobnimi otročički.. Dela se zdaj, v tej strašljivimi težko dobi kje drugje, in kakor veš, gotovina nama je tudi jx>šla. Pa kaj bi ti razlagal, saj veš vse, kakor jaz. Le brez skrbi bodi, ljuba žena, in pojdi le]>o spat. Čutim se dovolj krepkega za prcgaziti ta sneg in žamete do rudnika. Ko pridem pa tam, potem je pa vse dobro. V jami je dovolj vroče; ni mraza niti burje." "Oh, tako se bojim za te, John; toda ne bom te motila v tvojih sklepih. Pojdi in se varuj 1" "Lahko noč, Annie 1 "Lahko noč, John!" In Bornik je nategnil kosmato kapo na ušesa, vzel posodo z malico v roke ter odšel v temno, viharno noč . . . V rovu, v katerem jc delat tisto noč tudi John Bornik, bilo jc videti živahno gibanje delavcev. Ure, žepnice, katere so imeli nekateri, kazale so vsim dvanajsto uro—polnočni čas. Prišla jc jedna ,ura počitka in rudarji so ustavili tnašine, katere z močnimi, jeklenimi svedri vrtajo trdi sklad dragocene rude. Drugi delavci so pometali lopate in drugo orodje, ter [»legli po deskah, da se odpočijejo, obrišejo pot in malo prigriznejo. Bornik je delal z dvema tovarišema na dnu takoimenovanega ja-miča (Schacht, Shaft). Isti je vodil iz glavnega rova po strani v glo-bočino. Rudarska družba ga je začela dolbsti z namenom, da pride najkrajšem potu čez sklad živih skal do bližnje bogate žile. In na dnu tega jainiča so trije možje — med njimi John Bornik—nalagali kamenje v železne vozičke, katere je Vlekel, nalašč zato napravljeni stroj z jekleno vrvjo gori v glavni rov. "Ta je zadnji pred polnočjo" — dejal je jedcu — ko je bil zopet voziček poln. Zagnal je lopato daleč na stran ter pogledal na uro. "Deset minut do dvanajst; čas je, da se za nekaj časa izidemo iz tega peklenskega žrela! Ne verjamem, tla bi bilo v peklu bolj vroče!' Rekši si je s cunjo brisal preobilni pot, ki mu je curel iz kože do pasu, nagega života. Vsi trije so namreč delali brez srajce, samo v hlačah'in čevljih;' umazana, mokra, tudi na več krajih opraskana koža, ter skočil na polni voziček, na katerem sta njegova tovariša že sedela, da jih popelje gori k malici. "Pozvoni, John — dejal je tovariš, ki je sedel na sredi — polnoči jc žel", In John Bornik se je stegnil iz vozička ter prijel za žico, ki je vodila zraven tira do zvončka. Potegnil je trikrat, v znamenje, da. naj vleče gori. V tistem trenotku pa, ko je BOrnik vlekel za žico in ob-jednem skočil tlazaj na voz, podrs-uilo mu je naenkrat v mokrih hlačah, omahnil je — in revež je padel na tir, in to ravno v tistem hipu, ko jc, na dano znamenje, stroj—voz potegnil. Tovariša sta naglo, kakor blisk, skočila iz voza na stran, ter potegnila oba naenkrat za žico, lio-teča ustaviti stroj. Vlekla sta neprestano, kakor da bi hotela debelo žico vtrgati, toda — zastonj! Strojevodja, ali ni zvonenja slišal, ali ni hotel slišati, odprl je stroju vso gonilno moč in voziček je z neznansko hitrostjo drvil z nesrečnim delavcem pod seboj, navzgor |kj tiru. Bornik jc presunljivo ječal. Samo glava in leva roka gledala mu je iz|>od voza, ostalo truplo pak je drgnila strašna teža po ostrem ka mehju, ki jc trgalo z njega obleko, kožo — kosce mesa , . . Njegova tovariša sta vpila — grozno vpila na ix>moč in vlekla za zvonček zastonj! Petdeset čevljev visoko je že vlekel voz nesrečneža; tam je bil pa postavljen čez tir lesen valjar, na katerega se naslanja železna vrv In ko je prišel voz s svojo žrtvo do tega valjarja — začutil je strojevodja gori v glavnem rovu, da na tiru ni vse nrav , . . Stroj je hru mel, pokal, cvilil — ustavljal se, Cincinkl oglasil se je zvonec nad strojem. Strojevodja je naglo za pri gonilno moč. Prepozno —! Prepozno — I Cink—! Cink—! Cink—! Cink zapel je zopet zvonec zaporedoma v znamenje, da naj gredo ljudje na jKjmoč. Zbrani delavci so se naglo spus ili navzdol v jamic. Ko so na pri šli na lice mesta, zazrli so grozen prizor. Voziček je bil vržen iz tira in [>od njim se ie — odrgnjeno, krvavo Ilornikovo truplo — brez glave in leve roke — počasi kotalilo j ki tiru na dno . . . Molče in z mračnimi obrazi pobrali so rudarji zmečkane ostanke svojega nesrečnega tovariša, odpre mili jih do glavnega vhoda, odkoder so jih na vspenjači potegnili na površje . . . Poskusite najboljšo unijsko A—B, X—Lent in Criterion omoriko katero izdeluje l H. F. Aring S 910 Pay no Avo. Cleveland, O. J Postrežba to£na. Cene nizke. £ Drugi dan jkj tistem objavili so vsi, mali in veliki kapitalistični listi notice, katere so se vse strinjale v sledečem: Zopet nesreča v rudniku. — John Bornik, pristojen v Avstrijo, star 20 let in oženjen, ponesrečil se je zadnjo noč, dne 13. januvarja, v 37. rovu, rudnika št. 3. Padel je pod voz i*->1n materijala, kateri ga jc popolnoma zmečkal in mu odtrgal glavo in levo roko. Ker je pa rudarska družba dotiČnim delavcem is jamica v 37. rovu, rudnika št. 3 prepovedala vositi se gori na polnih vozičkih, satorej ni obvezana izplačali svote $500 dedičem sedaj ponesrečenega Johna Bornika. * * * Tako jc tudi bilo. In sedaj so prišli žalostni dnevi za Annie Ilornikovo. S strahom in trepetom je dolgo pričakovala svo-jega Johna iz dela. Ko so ji pa rez uuigo časa pripeljali razkosano truplo ljubljenega soproga — padla jc z groznim krikom v nezavest . .. In koliko se je potem reva trudila, trudili so se tudi njeni prijatelji in zaščitniki, da bi rudarska družba izplačala (lolžno svoto za ponesrečenca. Toda sirotica ni dobila niti — bora. Neusmiljeni hlapci kapitalizma so ji zaničcvalno dejali, Naznanjc vsem sodrugoml V prihodnji št. pri!nemo b priob-Čevanjem poročila o .">. zborovanju jugoslovanskih socialnih demokra-se jim je čudno svetila pri medli j tov, ki se je vršilo v decembru m. svetlobi, majhnih rudarskih lampic.ji- v Ljubljani. "Jaz imam tudi ze zadosti — re- Mi smo se radi tega toliko zakas-kel je Bornik — komaj še diham v! nili's pok>čilonif ker smo ga ie le tem kotlu f Pojdimo!" Nataknil si ta teden dobili, je svetilko na trdi, smolnati klobuk,! Uredništvo. Društvene vesti. Drufitvo "Slavlja" fit. 1. S. N. P. J. v Chlcogu. 111., Ima svoje redne mesečno seje vsako drugo nedeljo t mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111 Bratsko drufitvo "Trljjlav" fit 2. "S. N. P. J " v La Sallo, III., ima svoje rodno mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata M. K. V to drufitvo vstopi lahko vsak Slovan ne gledo na verolzpovedanjo in politično prepričanje. D. Badovlnatz, tajnik. Drufitvo "Adrlja" fit 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima svoje rodne me-Bečne sejo VBako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o menjeno drufitvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svojo rodne mesečne bo j o vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Kurola Dermic v Steel, O. Drufitvo "Naprej" fit. 5 8. N. P. J. v Clevolandu Ima avoje rodno mesečne sojo vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 SL Clalr Str., Cleveland, O. Drufitvo "Bratstvo" fit. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu drufitru vabi Odbor. Drufitvo "Bratoljub" fit. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svoje redno mesečno sejo vi ako prvo nedeljo v me secu v dvorani nemfike zveze. Somlfi-IJenikl bo vabijo v drufitvo. Društvo "Delavec" fit. 8. S. N. P. J. v So. Chicago,* lil., ima svojo redno mesečno seje"" vsako prvo nodoljo v mesecu ob 2. url pop. v drufttvenlh prostorih brata Jak. Tlsola, 9049 Groonbay Avo. Stovonsko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo 'laprej" fit. 9 "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svojo redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. K mnogobrojnom ustopu v čilo drufitvo vabi uljudn Odbor. Drufitvo "Trdnjava" fit. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., ima svojo redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem drufitvo vabi naj-uljudnejo Odbor. Bratsko drufitvo "Sokol" fit. 11 spa-dajočo v "S. N. P. J.", v Boslyn, Wash., ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Za vstop v drufitvo so vabijo vs! Slovani v Rčsljmu In okoli"!. Odbor. Drufitvo "Edlnoft" it. 12 "S. N. P J.", v Murray. Utah. Ima svoje redne mesečne f.ejo vsako prvo sredo po 8 v mesecu v društvenih prostorih. M. 2ugel, tajnik. Društvo "Edinost" fit. 13 "S. N. P. J.", v Whollng Creek, O., Ima svoje rodno mesečne sejo VBako četrto ne deljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v drufitvo vabi vljudno Odbor. Društvo "Sloga" št. 14 "Si. N. I*. J." ima VBako prvo nedeljo y mosccu svojo inosočne sejo v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauko-gan, 111. Drufitvo "Zarja" fit. 15 "S. N. P. J.", v ltavensdale. Wash., Ima svojo rodne mesečno sejo vsako drugo In poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 url dopoldne v prostorih brata Frank OrofielJ-na v Bavensdat«, Wash. Jos. Kožuh, tajnik. Drufitvo "Sloga" fit. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Budna, tajnik. Slov. delav. amer. Koledar. Jako primerno darilo za svojce v stari domovini. Koledar je okrašen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c. Ali Kašl jate?! Vi - - - » Vsak kaftelj ln prehlad jo nevaren! Pljučnica, vratlca, gripa, hrupa, Jeti-ka, vso so pričenja s prehladom! VilvaJte Sever balzamza pljuča ob času I Ozdravi kaSelJ, zabrani pljučnico ln odstrani dufiljlvl aH oslovski kaSelj. Cena 25 in 50c. Ali ste trudni. 1 4? 4* 4? ♦ž 49 a s 49 4* 4t( a Severov balzam življenja! Tajfudovltl krepčHec za moh^In I*®;., -n ste ujačl vse žlvljenake moči telesa. Četna 75c. 49 ——- 49 Cista kri • 40 Jj pomeni moč ijj zdravje ter mofiko ln "Vafi balzam za pljuča je presegel vsa naSa pričakovanja, kajti moja soproga jo docela nehala kafiljatl kmalu potem ko ga Jo pričela rabiti. Ko bl bil dobil to zdravilo preje, bl JI ne bila troba toliko časa trpeti. Priporočam ta lok vsakomur, ker sem prepričan, da bo vselej pomagal." JOS. LANGER, Haien, Ark. Ako postanete prehitro utrujeni in čutite, da izgubljate moč, storiti vam Je tre^a le ono samo stvar, ln to Jo, da vzameto Bolesti v členih. Alt vas boll hrbot? Soli vafia pleča slabotna? Imate-11 bolečino r Členih in udth? Severovo olje sv.Gotharda žensko lepoto. Jo 11 vafi obraz omadeževan po Bpufičajlh. tedaj vzemite odetrah* boScčtae iH jih ozdravi. In to je namreč njegov namen. Cena 60c. Dobro prebavijanje. No samo udobnost In radost življenj« ampak tudi uspeh življenja ter življenje samo odvlsl od dobrega prebav* ljanja. 4jj Severov kričistilec i 49 49 49 49 49 . 43 takoj ln lzženlte vso nečlstotst iz svoje krvi. Severov kričistilec vam bo spet podelil moč in zdravje. Cena |1.00. Severova želodčna grenčica bo ozdravila vsake vrste neprebavljl-vost In dlspepsljo, tudi najbolj zastarelo In najbolj opasno. Uia je že staro zdravilo, a fie vedno zanesljivo. Cena 50c. In «1.00. Na prodaj v lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice op Liberty] . WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 68;{ Loom is St. Chicago, 111^ Entered at th« l»u»t Offkw »I Cblc«KO, 111.. M Sooond CU»» Matter. __ Subscription »1.50 par year. AdvertlaemenU on agreement. "GlaB Svobode" Izide vsaki petek In velja za AMERIKO: i za celo leto................|t-50 u pol leta ................75c j ZA EVROPO: za celo leto .:....'..;.. .kron 10 za pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod V Amerik•'. Naslov zu dopisi in pošiljat ve je ■ledeči: ^lns Svobode' 683 Loom is St. Chicago, III. "i Dopisi. Lorain, Ohio. i. febr 1905. Cenjeni urednik! Odkar izhaja nam toliko priljubljeni list "Glas Sv." še ni bilo objavljenih mnogo dopisov iz naše majhne slovenske naselbine. Zal, da ne moreni rojakom širom Amerike kaj veselega poročati. Nesreča nikdar ne praznuje! Dne 29. j an. t. 1. ob 5 uri pop. je električna poulična železnica povozila rojaka Ivana Gregoriča. Siromak jc bil takoj mrtev. Rojak Šimenc, ki jc videl nezgodo, pripoveduje, ko je hotel jionc-srečeni rojak prekoračiti železniški tir, je privozil iz postajališča voz poulične električne železnice, ki ga jc podrl 11a tla. Voz ga je vlekel več korakov za sabo. Glava in noge so bile popolnoma razmesarjene; drugi deli telesa so bili tudi težko poškodovani. Ponesrečenec jc bil star 42 let, doma iz Nadlcvska pri Ložu, V Ameriki je bil še le 3 leta. Ril je svoj čas jako delaven in skrben za svojo družino v stari domovini. Tukaj zapušča brata, v stari domovini pa ženo in pet otrok. Pokojni ni bil član nobenega društva in zapušča sedaj svojo družino nepreskrbljeno. Ta nesreča naj bi vzdramila naše rojake, da bi vstopili v podporna društva, ker nihče neve, kje ga pričakuje nesreča. Tudi v Lorainu smo ustanovili Slovenci podporno društvo S. N. P. J., ki daje bolnikom in pohabljencem podporo, po smrti pa izplačuje usmrtnino. Končno pozdravljam vse čitalce "GI. Sv.", ponesrečenemu rojaku pa bodi žemljica lahka v tujini. Fraiik Vciur. Ladysmith, Canada. V febr. 1905. Cenjeni sodr. urednik. Upam, da ini tli »volite nekoliko prostora v vaš|W Hi, tla opišem naše delavske .aziiiere. Po leti jc šlo z delom v tukaj-snem premogokopu zelo slabo. Zdaj se jc obrnilo nekoliko na boljše. 2al, da nam mnogo ukradejo, kedar se dela. . Plačuje se po 75c od tone. Ali resnici na ljubo moram priznati, da izkopljemo in naložimo po poldrugo tono za eno. Ako kdo je temo kriv-? - Oolsvei «mMHf -ker- et usiljujejo nove izboljšljivc iznajdbe, ki hi bile upravništvu Mohorjeve družbe v Celovcu vrlo dobro došle v agita-toričnem oziru — za razširjanje Mohorjevih bukvic. Ker jc torej faktuni, da so Mohorjeve bukvice uspavanke, bi bilo torej pot robno z enostavnega, — sanjskega vzroka, da družba sv. Mohorja izda vsako leto, z drugimi bukvami, — ali pa mesto debelega molitvenlka, en sanjač; lo so sanjske bukve. To pa zaradi tega, ko sc človek prebudi iz spanja i>o či-tanju Moli. bukvic, da lahko seže Ik» sanjskih bukvah in modruje svoje sanje po navodilu izdajatelja sanjskih bukev, izdajateljstvo ta-cih sanjskih bukvic bi vsekakor moralo prepustiti strokovnjakom; to bi bil po našem mnenju najpriprav-nejši profesor Janez, — Evangelist Krek, ki je vsestransko priooznat kot najženialnejsi sanjač. S tem bi pri npr. te družbe dosegli mnogo; mi pa smo prepričani, da bi od Sakserjevih, kakor tudi pri drugih, ki se pečajo s to prodajo, dobili za prihodnje leto še večjo naročitev. —c. Delavska organizacija. Veda je sila! , Čemu so delavcem potrebne organizacije v rokah delavcev samih? čemu se organiziramo, bode prašal marsikdo, koantir je namen delavske organizacije nejasen ali neznan. Mi imamo še dandanes v organizacijah mnogo ljudi, ki so brezbrižni, kojitn so najvišji cilji in ideali delavstva deveta briga, ali ki take cilje in ideale smatrajo za prazne sanje. Ako brezbrižen delavec ustopi v strokovno organizacijo — unijo, tedaj začne, takoj drugi ali tretji dan zabavljati čez strokovne organizacije, ker sc niso v prvem hipu vres-ničite vse njegove želje. Ako sc ni takoj zvršila kaka zniagonosna stavka, katera naj bi mu zlioljšala plačo, tedaj pa postane inalodušen, nezaupen in misli, da je postal žrtev obljub. . VjakLtkte.vfC - naj premiMiu.ic vzroke današnje bede, ne oziraje sina svoj lasten dobiček, in našel bode. da je organizacija delstvu v korist. Kedar bode spoznat namen in nalogo delavske organizacije, bode tudi uvidel, da je strokovna organizacija absolutno potrebna, ako hočejo delavci v resnici preus-tvariti današnjo družbo. Veda in izobrazba gotovo člo-vela povišujeti iz živalskih nižin. Delavske organizacije pa povspešu-jejo vedo in izobrazbo ne le teoretično, ampak tudi praktično. Organizirani delavci se bojujejo za prepoved otročjega dela in za varstvo mladoletnih ljudi pri delu. In zakaj? Organiziranj delavci hočejo, da bi otroci ne kvarili svojega zdravja ža v najnežnejši mladosti v zdravju škodljivih tvornicah. Organizirani delavci zahtevajo, da bi otroci hodili v šolo in si pridobili i>otrebno izobrazbo, ki je absolutno potrebna v boju za boljšo bodopnerst. Organizirani delavci se bojujejo za osemurni delavnik, ker trdijo, da naj sc uporabi vsaki dan osem ur za počitek, osem za izobrazbo in osem pa za delo. Vsaki človek bi moral porabiti vsako uro, katero mu dopušča današnja težavna borba za obstanek, za svojo izobrazl>o. Predvsem naj bi delavec čital in se učil. Delavci čitajte delavske časnike, proučavaj-te kaj organizirani delavci zahtevajo. In spoznali bodete, da so delavske strokovne organizacije neobhodno potrebne, ako hočemo necc-ga dne zaklicati: Za bogate postopače in lenuhe ni več prostora v človeški družbi. Pred vsem si pa naročajte delavske časnike, ki vas obveščajo o vseh nastopih in bojih delavstva širom sveta, ki vam podajajo čisto resnico o delavskem gibanju, o boju za boljšo bodočnost. Veda je sila. Književno in politično preda vanje dr. Ante Tresli Pavliiča, V nedeljo popoludne, 5. febr. jc predaval g. dr. Ante Tresič-Pavičič, ki se mudi sedaj v'Ameriki z namenom, da poda svojemu narodu, kakor tudi ostalim slov. narodom slike iz dežele "brezpravja" — Hrvatske, Predavatelj je govoril v Thai'a Hal, v Chicagi. Ob mnogobrojni udeležbi Hrvatov, Čehov, Slovencev, Srbov, lJul-garov in Slovakov je pojasneval po-loža j hrvatskega naroda, ki je vklenjen gospodarsko in politično na verige mažarskega sistema. S poetično plastiko in bolestnim ja-dom je narisal prirodtie sile in krasoto hrvatske domovine, kakor nje zgodovino, l>ogato literaturo in talente sinov hrvatske zemlje. "Toda tc krasne pesmi, bogata' literatura, da, celo naravne sile in nje krasote v tej^ zemlji, nosijo biv-s t ven i ])cčat suženjstva, katerega je zadal egoizem mažarskega imperializma . . , "Kar ni uničila mešetarska Avstrija, to nam je uničil verski fanatizem itd., itd. Haš zato pa je potrebno, da Hrvatje vedno in i>ovsod protestirajo napram temu krutemu sistemu, ki ubija hrvatski narod gmotno in duševno. Kot opravičeni jlo zahtev naših, sc obračamo v imenu humanitete tudi do vseh ostalih slov. narodov, da nas pdtlpirajo v boju za sveto stvar, tega nesrečnega naroda, Ixxlisi moralično ali gmotno. Beležimo, da hočemo i mi stati vedno na strani ostalim narodom, jki nasi moči, kadar bi se dogajale take krivične kazni napram njim." "Današnji manifest naj bode kot spomenica na oni čas, ko nam zašije žarkije solncc, ko bodo naše življenje, naša gosjxxlarska neodvisnost in obstanek zajamčeni. Kajti, še le tedaj, ko IxkKtiio vživali svobodo v svobodne j naši zemlji, ko se bodo uresničila ona čustva, kojc danes izražajo pesniki v poeziji — kedar bodo naša zemlja, naš život in raztnire v resnici ona posoda, iz kojc ne prihaja jad, marveč zado-voljnost tn pesem, ki jo pesniki iz-ražujejo v svojih muzali, takrat za-mogli bodemo v istini visoko ceniti, kar od nas prihaja . . ." Slovenci, kot najbljižm narod, gotovo raztnire v Hrvatski prav dobro poznamo; nehote stopi pred nas afera »od/. Potočnjaka in drugih pionirjev, ki so se uprli proti korupciji, ki je gojila umetno hujskanje med narodom zato, da je ogrska vlada dobila prilike hrvatski narod oropati. Toda nam se ne zdi potrebno, da bi hodili na mažarsko po lopove, ki so zakrivili toliko zla hrvatski zemlji, ne; — v hrvatski zemlji sami so ti lopovi doma. ki so izdali hrvatski narod v naročje av-stro-mažarski kroni. Bizantizem frakarjev in vladnih lakajev hrvatskih, je dovedk> narodt tako daleč. Pa to se nedogaja samo na Hrvatskem. marveč povsod, koder vživa meščansko frakarstvo zaupnost ljudstva. Tako je na Hrvatskem, tako je na Ms&arskem; tako je na Slovenskem, na Češkem, Poljskem, Srbskem, LUilgarskem, Ruskem, Nemčiji, Japonskem, Kitajskem in pri vseh tistih narodih, ki poznajo "mednarodni" frak. Ta frak meščanske borniranosti nosi vse madeže in sledove narod, gospodarske politike na sebi. Mnogo se govori o vzajemnosti, mnogokrat se manifestira v prilog narodnega prava, t sitno i tamo, a za vraga, zakaj ti "ljudski zastopniki" ne-manifestirajo tam, kjer je prostor zato, v takozvanih saborih, da, to bi bilo, ko bi jih zopet tisti tako bornirani frak nczadrževal. Da, frak narekuje razne "obzire", pak zopet, malce tolerantnosti moramo imeti napram vladi itd. Niso to komedije, ifli, kako bi jih že nazi-vall--? Mi sicer radi priznamo, da so tudi med temi frakarji včasih izjeme, 111 da eden, ki ima dobro voljo, ljudstvu v resnici pomagati, cesto nepride do tega, ker ga — ako se hoče v resnici podvreči dobremu namenu — ostali frakarski izdajalci pri vladi denuncirajo in ubijejo. Kadar so volitve, so ti denuncijanti zopet tu, a tedaj denuncirajo ti bor-niranci eden druzega — ne več pred vlado, temveč pred ljudstvom. Tako gre čas naprej v politični areni. Zunaj tc arene pa se narod tare, ter pričakuje v svoji slepi naivnosti od teh frakarjev čudežev. No, in čudeži res pridejo, časih celo na konjih, s puškami in sabljami ali bajoneti. Mi, kot razrednozavedni proletar-ci slovenski, gotovo visoko cenimo namen, kateremu se jc posvetil Ante Tresič-Pavičič o priliki njegovega obiska v Chicagi, priznamo, da smo zapazili v njeni glolx>ke ideje in blag namen, ki naj bi služil narodu, ki ni le njegov, temveč vsili Zemljanov v svojo in občno korist. Vemo, da danes stremi vsak človek, ki ima blago srce za človeški rod za enim in istim ciljem; vemo pa tudi, da so jota razna, katerih sc poslužujejo tudi razni ljudje v dosego istih. I'a to nič ne de, konečno — kar jc g. Tresič-Pavičič sam priznal— bode le socializem, univerzalni socializem zmagal, triitnifiral. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti z mislijo, naj bi Hrvatje hranili novce ter odšli v domovino (»omagati svojim bratom izgaziti iz narodne nqirilike. Ne g. Tresič-Pavičič! narod ni zakrivil ničesar; 011 tudi nima ničesar poravnati! Poravnajo naj hrvatskemu narodu tisti ljudje, ki so temu narodu storili krivico — in to so hrvatske narodne izdajice, katerih se na Hrvatskem, kakor tudi drugod nemanjka,. . . P—c. Lat'11 i oton-L Na sedmih j>ostajah rešilne vojske (Salvation army) so zadnjo solioto v Nevv York 11 delili otrokom brezplačen zajuterk. Otročički so z veseljem pojedli malo skodelico juhe in košček kruha. Neki deček se je izrazil, da nui njegova mati le trikrat tednu da za zajuterk malo škod c I i co čaja in košček kruha. Ta deček je bil le izjema, kajti ogromna večina otrok je izpovedala, da gre vsaki dan brez zajuterka v šolo. Ti mali otroci v razdrapani obleki so na vsakega očividca napraviti velik-vtis. Bralo se jini je' na obrazu, da so zadovoljni, da so našli kraj, kjer t »odo dobili vsako jutro gorak zajuterk. Ta lačna otroška vojska dokazuje določno, da je današnja družba krivična, ker dokazuje v kakšnem siromaštvu živi na tisoče in tisoče ljudi. Kedar b17 S. Center Avo. blizo 19 ulico Chicago, III. S3 POZOR! Puebličani! Zima je tu! V zimskem času so človek rad pokrepoa z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in vesolje kar pomeni za delavca mnogo ki jo redkokdaj proBt. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer bo to dobi. Pri meni 110 manjka niti ene stvari, s katero bi no mogel v tem oziru postreči vsakemu. Pritlilo in prepričali se bodote sami: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinlch B&~ '»04 rt. Santa fe Saloon, GROWE, PUEBLO. F. J. SKALA & CO. 320—822 W. 18. ulica ČE8KO-8LOVAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedsčiue. Zastopniki družb: breinške, ham-burako, antverpeke, rotterdamske ■in francosko prokomorsko—vožne črte. V New Yorku in ostalih ev-ropojskih pristaniščih sprejmo potnike nnai zastopniki, V Blučnji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite bo na nas. •o. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepšo veliko in male slike po najnižjih conah. 80—86 Euclid Ave. , CLEVELAND, 0. Za ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, cene nizko, so dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bridge St. Juliet, 111. 2L0VANSXA TOBACKA MICA, Ml kupujemo in prodajamo na debelo pravi bosanski in turški tobak, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, s mod ko in tobak kakor vsaktera ameriška tvomiea. 5 škailjic najfinejših cigaret, v ......vttMf9-M(kifattt>ikir|f< — no 500 cigaret stane le 2 dolarja. 5 škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00 6 velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane le 2 dolarja. Cigarete, suiodke ali tol>ak pošljemo vsakomur na poskušnjo, da seproprioa o finosti tobaka, uko nam'se v pismu pošlje za .r»()c postnih znamk, kolikor je potrebno, da se za pošiljatev plača poštnino V pismo zapišite Vas natančen naslov, pismo pa naslovite na: Croatian Tobacco Co 43 Jefferson Htr. NEW YOU K CITY. Nadzor-niki: Porotni odbor: 8 sedežem v Chicago, Illlnoln. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin KJonda, fi83 LoomiB St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petrič, f>83 Loomis Str.,< Chicago,' III. Blagajnik: Frank Klobučar, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinag, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Vebščaj, (>74 W. 21st PI., Chicago, III. Anton Mladič, 134 W.'PJth Str.> Chicago, 111., Jos, Duller, 7 Walker Sir., Jamesvillo, Wis. Martin Potokak, ,5(54 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. „ . ...A John Verščaj, (574 \v. 21st PI., Chicago, 111. iso mski J JoR dULLEB( 7 Walker Str„ Jauiesville, Wis, -odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. J. ima VBaki tretji četrtek svojo mino moBeono sejo. Opozarja se vbo člane, ki imajo vprašanja doodborn, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda;denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Veda, rešiteljica človeštva. Solnce prosvite poganja svoje blagodejne žarke nižje in nižje med sloje ljudstva, kjer je še pred malo letimi vladala tema duševne nsved-nosti. Kamor zadenejo ti žarki, tam duše človeške ožive, z začudenjem pogledujejo okoli sebe, ter željno hrepene po dihu zlate svobode. Kaj jc svoboda? Po mojem mnenju je svoboda to, če duh človeka neomejeno in brez vseh predsodkov razprostira svoje peruti v sinjem, brezmejnem polju Vede in znanosti; če sledi sledovom, kateri ga peljejo h izviru vseh stvari, ter ga vozijo tja, kjer se v jw?ginu porode nova bitja. S tem besedami jc le negotovo in površno obrisan poj m svobode — duševne svobode, pa takrat, ko bodo vsi ljudje čutili ta čut, takrat se bo začela še le prava naloga človečan stva reševati. Jcdiiotno bodo vsi iskali dalje in dalje, jednako znanje jih bo postavilo na isto stopinjo. Spoznali bo-jdo, da ni razlike med njimi, da so prišli vsi iz tistega vira in da bodo vsi zopet utonili v istem morju, katerega narava snuje iz sedanjosti. Ljudstvo bo takrat, ko prideta čas, verovalo v to, kar bo videlo. Nihče mu ne bode mogel praviti, da ti trpiš, da ti manjka potrebnega živeža, čeravno imaš voljo in moč delati — to je tebi tako namenjeno ali ta in ta je v svoji modrosti določil tako. Razum človeški se potem ne bo pustil s takimi gorostas-nimi bedarijami slepiti. Sedaj nekaterniki, nmrljivi kakor smo vsi, vstvarjajo in pletejo osodo Človeštva: pojedini* zapovedujejo miljonotn vojakom se spopasti in trgati ko divja zver; pojedini pošiljajo otroke, ženske, može v podzemeljske jame, jeklarne in tovarne, da jim v trdem delu, nezdravih od-nošajih in z žrtvovanjem neštevilnih življenj berejo zlato in bogatstvo; pojedini ukazujejo stotinam miljo-nom verovati, da "bog tepe tistega, katerega ljubi". Ali ni strašno, ali ni grozovito, da se na naši zemlji to vrši!? "Daj nam vsakdanji kruh" — tako molijo miljoni svojemu Bogu vsaki dan. Kako pa jim vendar more Bog pomagati, če Človeška slavolilepiftAl, čtoveška krutost in človeška pohlqmost drži svojo trdo roko na tem koščeku kruha? In ta človeška slavohlepnost, ta krutost in pohlepnost po bogatstvu še velje-va ljudstvu verovati, da je po milosti božji postavljena nad njim! Hudič sam, belcebub sam je mogel take laži iznajditi, trosili so jih pa in jih še trosijo ljudje, da pasejo svoj — trebuh. Na temu trebuhu počiva vsa sedanja kultura — on, delavec, ki ga pita, pa ima le žulje, skrbi, prezgodno smrt zato . . . Le veda, razširjena med vsem ljudstvom, ga bo odrešila strašnih muk, katere ga uničujejo sedaj. Veda, zlata veda, bo rodila zlato svobodo, duševno, pa tudi telesno. Le veda more vplemeniti človeško srce, le ona more vzgojiti in ohra- niti ljubezen do bližnjega, le ona more človeka navdati s mislijo: kar storim bližnjemu hudega, storim sebi. Ako-bo človek znansiveno izobra žen, čutil v sebi gibanje strasti in drugo, "zversko i>olovico'"( v sebi, bo on vedel kaj je to in brez težav 1» on zatajil to čuvstvo. On bo čutit krivico, predenj jo bo izvršil. Sedaj "vernika" peče vest, ko jc že oškodoval samega sebe ali pa bližnjega in gorje tega pregreška moralnih ali telesnih zakonov, se ne da izbrisati več, nikdar več — moli očenašov, kar jih hočeš. V vedah podučeni človek se ne Ik> izgovarjati mogel: strast me je premagala, nisem vedel, kaj da delam. To on zato ne lx) mogel — Če bi prav grešil — ker delovanje raznih udov in snov njegovega telesa mu bo znano in ker bo mogel vsled znanosti njegove, vpljivati nanje po vednostnih načelih, kaj jim basne in kaj nc in kaj proiuročuje duševno soglasje v njemu. Pred žarki znanosti loi>e se megle raznih vcroizpovcdauj in vsak steber prazne vere, kateri se |jo-derc služi zatiranemu človeštvu v povzdigo, duševno in gmotno. Resnica, vsa resnica, spoznana tudi od naj zadnjega, bo prognala krivico, katero trpi sedaj najzadnji zemeljski sin. A. New York, City. 3. febr. 1905. Hrvatski sodrugi iz New Yorka so na naš članek "Poziv k skupnemu delovanju Slovencev in Hrvatov za socialistično agitacijo v Ameriki" doposlali ta le dopis: Veseli nas, da čujemo, da so se Slovani probudili in se 1>ojujejo za svobodo, ki nam pripada |>o prircxK nem pravu. Radi tega vam želimo v Vaši agitaciji obilo vspeha. Kar vidimo danes v Rusiji, doži-v;mo lahko i mi. Vsled tega jc j>o-trebno, da se delavci vsega sveta pripravimo proti današnjemu na-zadnjaštvu in tiraniji, ker je odprta resnica, da svobode radovoljno ne bodemo nikdar*dobili, ako si jo sami nc i z vojn jemo. Ruski carizem jc dobil rano, od katere neče nikdar več okrevati. Ali jc morda v Ameriki bolje? Poglejte le v Colorado in prepričali se bodete, da je današnja družba ustvarjena po ejpem kopitu. .„. To . .-nora privesti <-k> i *fepri čanja, da se združimo vsi delavci proti vsevničujočemu kapitalizmu. V nas je sila, a ni sloge! Seje "Vseslovanske svobodoum-nc skupine" se obdržavajo vsake 1. in 3. nedelje v mesecu na 46. Ave. A. Vsi dopisi naj se pa pošiljajo Vinko Fok-u 104. Ave. B. New York. Pričeli so zopet 7. delom. V Wilkesbarru, Pa., so pričeli v vseh premogokopih z delom. Trdi se, tU se bode delalo nepretrgoma do aprila. Vzlic takup očividnim dokazom, pa še nekateri thlijo, da ni resnica, da kapitalisti le takrat sprejmejo ljudi v delo, kedar jih rabijo. Pobirati naročnino za "Cilas Svobode" so pooblaščeni: Soeijalizem je postal sila, s katero morajo računati vse stranke. D. Badovinatz, LaSalle, III. Paul Shaltz, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain, Ohio. Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. »blunder, Pittsburg, Pa. Job. Mutko, Claridge, Pa. Nick Stnrasime, Pueblo, Colo, 1 Frank Bizjak, Leadvillo, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna,1 Milwaukee, Wis. Job. Mihelio, Waukegun, III. Job. Faletic, Indianapolis, Ind. •John Erbus, San Francisco. Anton Križe, Out Hill, Calif, Frank Lovec, Yale, Kana. Ignac Žlembergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D, Badovinac, La Salle, 111. J. Tisol, 9049 Greenbay Ave., South Chicago, 111. . Jos, Mihelič, »517 Market Str. Waukegan. III. Frank Budna, 163 Reed Str., Mil. waukee, Wis. Frank Spendall, Bridgeport, O. Ignac /Uemtx-rgar, lllencoe, O. Frank Dermota, Federal, I'u. Job. Matko, Claridge, Pa. Felicijan Volčko, 525 Pa. Ave., Johnstown, Pa. Josip Zalar Forest City, Pa. Mareuio Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio. Frank Vevar. Lorain, Ohio. Paul Shaltz 211—7 St. Calumet. John Gouže, Ely, Minn. M. Sodia, Crested Butte, Oolo. Max Malieb 18.H N. Pa. Ave., Denver, Colo. Nick Starasinioh, (501 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. Frank Bizjak Leatlville, Colo. Filiph Zadnik, Aspen, Colo, F, M. Shlander, 5102 Battler Str. Pittsburg, Pa. Miko Jakfie, Roslyn, Wash. Jos. Kožuh, Raven edalo, Wash. John ErbuB, 498 Bryant St. San Francisco, Calif. Josip Bayuk, Oat Hill, Calif. ! G. Rozman; Trail B.C. Canada. Jos. Falletich, 72.") Wurman Str. Indium*polis, Ind. • \ Anton Stnrič, 22Ii N. 8th Str. Sheboygan, Wis. Frnnk Levee, Yale, Kans. Anton Golobar Ladysmith,B. C. John Thome, Leckrono, Pa. Math Petsclmik, Taylor, Wash. Peter Mrtik, Hacket, Pa. Jos. Turk, Chisholm, Minn. ik o Kraker, Anaconda, Mont. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor I Vs6'rojake v CreBted Butte in o-koliei opozarjamo, da lahko izroČe naročnino za "Glas Svobode" za loto 1905 g. Marku oodia-tu, ki prodaja tudi naš Koledar. Uprazmistvo "Glas Svobode". POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bo-deknjižlca "ŽRTEV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEQA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopo&lje 25c. na uprnv-ništvo "Gl. Sv." in pošljemo mu Jo takoj. Zaloigra, ki se opisuje v knji-žiči, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. »01. Sv" Joseph H. Miller 30 Heel ve Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana Kuiodkc in runovrelni fini tobak. * * « Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največje veletrgovine J. & S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino, 210-212 Ontario St.Cleveland,0 5T Nazdar .rojaki! TU Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepb urejeni '-SALOON". Točim vedno svežo pivo in pristno drugo pijačo. Raznovrstne fine sinodko na razpolago. t " Potniki dobe pri meni Čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MAETIN rOTOKAB, 5(54 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štov. 1721 Morgan. Rojaki, no pozabite starega prostora, John liošeleka. X___X H MATIJA ERKLAVEC, If £ 433 W. 17th St. Chicago, III. ^ edini slov. krojač v Chicagi, bo priporoča rojakom v i zde-lovanjo nove in popravljan je J* stare obleko, katera bo izgle-** dala kakor nova. Vso po t* tŽ zmerno nizkih cenah. ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZOR1 Podpisani »i usojam naznanjali hI. občinstvu da sem otvoril na 10. Ave., East of Oakwood Str. novo-urejeni % ^ ^ % "SALOON", kjer tooim najboljše pijače in prodajam izvrstne suiodke. Moje geslo je: ne vrjeti, no da bi se človek sam prepričali — K mnogobrojnemu prepričevanju trga, se vsem naj topleje priporočam : FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E. of Oakwood Sir. LORAIN, OHIO. TA TEDEN PRODAJAMO !!! -po jako nizkih cenah blapn 10 SPECIJELNIH VRST. Ml vam svetujemo, da nan obiščeta kmalu In tako kupite najboljgo blago. PAZITE, DA 8E NE MOTITE. .Ml IMAMO LE EN VHOD. NaAo preniljske kupone 2e dobite, ako kupite le za 5c. Bel pik6 za predpasnike In otročje oblfcke — po naj-razJiCnejših vzorcih. Ileguiarna cena 10c Jd. Sedaj le. 6&C Bell robci za ženske — jako fino blago. Stalna cena 10e. Prodajamo sedaj po.......................... 3 c Kotel blaga xa bluze — Jako fino blago v raznovrstnih barvah. Vrwlon Jd 30c. ppHlajamo sedaj za................................ 9^c 100 ducatov ienakih, »Ivih korzetov — najnovejfiefca kroja ln_ysakp mpvp, . Ji^jjaJj?*,. vrot'.owV «k -iKnititvv $1.00, sedaj damo za ......................................... 50c 2 zaboja finega "ginghams" blaga — delanoga po vzorcih za pomlad. Vreden Jd. 12%, sedaj prodamo za.................................. 7%c Spodnja krila za ženske — Črno In druge barve, ličnega kroja ln iz trpežnega blaga. Vsako krilo vredno |t.00. Stane sedaj po znižani ceni le................. 59c Najfinejše turike brisače — Iz trpežnega blaga. Smo prodajali po 10c, Bedaj Jih pa damo po ............... _5c..................... Krasne odeje, delano Iz niusllna. Stalna cena 59c, znižana pa le .......................... 39c 138 košev volnenega blaga za obleke — v raznih lmr- .rak.fiU!s«"MU, 7.u. Jd o'JC.— znižana pa ....................................... - }2%c 110 košev finega volnenega blaga — v raznih barvah po naJnov<$5lh vzorčili. Smo prodajali Jd. po 48c., sedaj po znižani ceni ............................................. 19c Prodajalec STONICH, vprašujte po štev 22. 559.56/.565-^565 &LUE /51AND AVif. . Ij ijti Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti ERVfl Srečni bo, ki lahko delajo in ko jim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lok deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včinkuje tudi na črova, da se zavrli prebavni proces popoloma. VSA HRANA ki se jejprebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in življonski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, yae neprsTilnosti v črevali. vse nepravilnosti na jetrali, yse krvne ln kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako so počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo, Mogoče, ženske iit otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. So dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111 Trinerjev brinjevec ozdravi vse Itolezni Prideluje bo iz kranjskega brinja. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. — Dve duhovni posodi sta se dne 17. jan. t. 1. vozili z dolenjsko železnico in dajali tako lepe zglede; da jih pač ne smemo zamolčati. Prva teh duhovniških posod je vstopila v Ljubljani. Voz tretjega razreda jc bil poln ljudi. Duhovni gospod gotovo ni vajen močnih korarskih vin, kajti imel ga jc "pod kapo", da jc bilo joj. Iz začetka jc duhovnik malo dremal, a jned vožnjo je "obolel" in začel Klicati na pomoč sv. Urita, ln sv. Urb mu je pomagal. V vozu je zasmrdelo, da je bi!n groza in nevolja jc bila toliko večja, ker jc duhovni gospod ne le sebi, marveč tudi ueki gospodični pones-nažil obleko. Znani postrežljivi nad sprevodnik je pijanega duhovnika odpravil v kupe drugega razreda. Kaj je tam počenjal, se ne ve natanko, ve se le, da je sipo razbil. Na postaji Grosuplje je v omenjeni voz III. razreda vstopil lejx> rdeč, debel duhovnik. Tudi ta je "barko vozil". Gotovo je poskušal kapljo kakega sosednega bratca. Ko je vstopil v voz, je seveda koj začutil silni smrad in jezno je zarenčal na trezne potnike: Proklete svinje, tako ste žrli kot prasci. Sram vas bodi 1 Kmet zre, potem pa pravi, da jc revež. To pa jc bilo nekemu staremu možaku vendar preveč in zato je duhovno ]x>sodo zavrnil ta-ko-le: "Gospod, glejte moje žuljave roke; poglejte mojo ženo. Oba sva trezna. V sosednem vozu tam pa dobite prešiča v duhovski obleki." Debeli, liožji namestnik je šel res I>ogledat v kupe II. razreda. Slišalo se je, ko je zavpil: "Pfui Tcufet, so was I Was werden denu die Leute sagen I" — Vfcor božjega namestnika. Na Colu pri Vipavi imajo župnika v podobi "Nunčka Jančka". To podivjano jx)j)c začelo je v |>oslednjeni času v svoji pijanosti take nečuve-ne komedije uganjati, da so tamoš-nji farani do skrajnosti razburjeni ter drug drugega jiovprašujejo: Ali res ni nikogar, da bi tej prismodi ušesa navil? Eden izmed štirih cerkvenih ključarjev, kateri edini je bil zmožen račune kontrolirati, bil 11111 je.že dlje časa trn v peti, menda ravno zaradi omenjene s|>osol>iiosti. Pri letošnjem običajnem "požeguo-vanju" po posameznih hišah dalo je to j>oj>če duška svoji jezi, ter opotekajoč se pretilo, da omenjenega ključarja odstavi od cerkvenega starešinstva. Omenjeni ključar, miroljubna duša, pa je častno službo sam odklonil, ko jc čul, kaj namerava župnik. — Naši božji a-gentje imajo naj raj še take cerkvene ključarje, ki ne znajo tie pisati, itc računati, da potem svojevoljno sestavljajo račune. Nekaj dobrega ima pa to tudi v sebi. Slovenski narod l>o vsaj, kakor Ricnianjci prišel do spoznanja, da niej l»gom in narodom ni treba [»sredovalcev, ki za to posredovanje računijo mastne odškodnine. In čim preje se to zvrši, toliko bolje za Slovence. — Tolovajstvo v Hudanjah. V liudanjah nad Vipavo itnajo zelo katoliškega župana ter ultrakato* liškega župnika, katera vzdržujeta tudi "katoliško izobraževalno društvo". Tamošnji mladeniči naprednega mišljenja prosili so tega župana, kateri sliši na ime Ferjančič( 1), dovoljenja za ples. Ta jc kratko-ntalo odrekel z izgovorom, da ga sploh nobciicmu 11c da. Mož beseda seveda je takoj čez par dni dal dovoljenje, ko so ga vprašali mla-»lei.ičr ictntjiisfccgli izobraževalnega društva. V nedeljo 8. jan. se je vršil res ta ples na katoliški |>odlagi v gostilni g. Jos. Fabijatvv V imenovano gostilno sta prišli zvečer na kozarec vina tudi sestri Curk v spremstvu starega očeta Jak. Curka. Ker se niste hotele udeležiti plesa, grozili sinjima ter Curku ti katoliški mladeniči, že v gostilni. Start oče, boječ se napada, je naprosil za spremstvo občinskega slugo ter mladeniča Antona Krasna. In res sta jih ta dva spremila na dom' v Budanje št. 63, kjer so se skupno pomudili še nekaj časa pri kozarcu domače kapljice. Malo pred enajsto uro ponoči so prišli za njimi trije mladeniči, izobraženi v katoliškem društvu, ter počeli s ko- li in kamenjem razbijati vežna vrata. Curkovo klicanje na pomoč privabilo je soseda gledat kaj se godi. Katoliški zverine so planile nanj, ga na tla' pobile ter težko telesno poškodovale. Potem so se zopet spravili nad vrata. Notri se nahajajoča petorica, je tiščala z vsemi močtpi vrata, ali razbojniki so napeli tudi vse moči ter vrata na pol odprli, Curka na roki z nožem ranili. V skrajni sili zgrabil je Solet-ni starček J. Curk malo polenco ter udaril enega izmed napadalcev po glavi. Na strašno vpitje došlih sosedov so "se šele napadalci zbali ter jo odkurili. — Res, lepa je katoliška izobraženost. — Klerikalno svetohlinstvo. Tudi v Ribnici so klerikalci nekaj let sleparili preveč zaupno ljudstvo s konsumom. Ta konsum je sramotno krepal, ljudje pa imajo škodo in pravde. V kousumu se je goljufalo, kar se je dalo, vse pa pod krinko takega svetohlinstva, da se mora človeku gabiti. Kako daleč je segalo to svetohlinstvo, pričajo sejni zapisniki ribniškega konsuma. Imeli smo priliko, videti tak zapisnik. Glasi se tako-le: "Zapisnik. V imenu božjem, v imenu sv. Mihaela, velikega angelja, pričnemo sejo dne 3. avg. up2 v navzočnosti odbornikov, načelstva, riadzorništva in razsodnistva itd. . . . Seja se sklene v imenu sv. Štefana". Tako zapisnik. Da so sejo sklenili v imenu sv. Štefana, se nič ne čudimo, saj je znano, da jc prišlo pri vsaki seji nekaj, Štefanov na mizo. Radi bi le še vedeli, v imenu katerega svetnika so pobožni konsumarji bilance ponarejali in v imenu katerega svetnika so svoje člane in svoje upnike goljuafli. Morda nam to pove kateri izmed prizadetih duhovnikov. — Kar je v Mengšu grdo, je v Ljubljani lepo. Duhovsko pero med mengiškimi novicami v katoliškem "Slovencu" zapisalo 11a 4. strani to-le: "V nedeljo jc bil nekje "bal". Prišlo pa je le dvoje dekleti Cast Vam dekleta! če bi bilo vedno in |k>vmm1 tako, bi bilo plesov kmalu konec". Toda to je za Američane postranska stvar. < hneniti je nekaj drugega. IN> tem, k+ir je pisal farški "Slovenec" na 4. strani, je torej ples nekaj grdega in jc želeti, da bi bito plesov kmalu konec. Isti "Slovenec'' pa jc v isti številki na b. strani pisal: "Kam pa danes teden? Xa staro strelišče. Ondi se vrši zvečer velika predpustna veselica tabačneca delavstva. Sodeluje vojaška g<»dba. Kdor se je kdaj udeležil te veselice, je vsakdo hvalil izl>orno zabavo. Nikomur nc bo žal, kdor pride tja." — V Ljubljani vabi "'Slovenec" ljudi 11a ples in to na ples, na kateri posebno radi hodijo znani lahkoživci iskal znanja, v Mengšu pa graja ples; v Ljubljani je bal dobra priporočila vredna priredba, za katero dela škof reklamo, v Mengšu pa j<-' to razvada in se dekleta postavljajo v "Slovencu" na sramotni txler; v Mengšu pravijo duhovniki: Čast dekletom, ki jih ni bilo na plesu, v Ljubljani na pravijo: Čast dekletom, ki hodijo na ples. To je duhovniška doslednost. — Katoliški konzuin v Železnikih je srečno prijadral — na kant in k) moral prenehati s svojim "plodo-nosnim" delovanjem. Tako je povsod, kjer vodijo duhovniki produktivne in konsum ne zadruge. V odbor se jwleg duhovnikov zvoli same kimovce, ki večinoma ne umejo p.vati-in- vlc -bt* -bik i zadruge za slovenski narod nekak] blagor, kjer bi slovenski kmet dobival prve poj move o bodočem zadružnem gospodarstvu, so pa te zadruge vsled lakomnosti božjih a-gentov prava nesreča za slovenski narod. — Župnik organist. Župnik Ne-manič vulgo Nedanič. ki kraljuje v novomeški okoličini, o katerem je znano, da ima črne bukve, s kateri zna točo panati, ketlar je ni, je od-jedel tamošnjcnui učitelju službo organista. Župnik sedaj sam org-Ija, pri tem pa spravlja tudi biro za organista v svojo nenasitno bi sago. Duhovne j>osode bodo v stari domovini kmalu osredotočile vse obrti v svojih rokah. Listu v podporo. Gašper Korčo............$0.n0 Anton PleskoviČ.........$0.25 Vsem socialističnim organized jam na znanje. Z dnem prvega februvarija 11*0") naj se vsa oficijelua poročila socialistične BtrankepoSiljajo J. Malilon Uarnesu, narodnemu tajniku, 2(>9 Dearborn Str., Chicago, III. S soc. pozdravom William Mnilly, narodni tajnik. Nezadovoljno ljudstvo. Tu živi ljudstvo, ki iiooo počrni-ti ves svet. Ako bi imelo to ljudstvo mol, tedaj bi uničilo vsako svobodno misel, prepovedalo bi vsako veBeljo, zabavo In igro. To jo nezadovoljno, nestrpno ln silovito ljudstvo. S tem ljudstvom bo pe da razgovarjati, tem ljudem jo njih lastno življenje hrome; to ljudstvo no pozna oaatiieljnosti in nočo moči. Zjutraj hoče vstajati bolj izmučeno, kakor bo zvečer ulo-žo spat. Ti ljudje sovražijo svet, Bvot pa njih. Iz katerega vzroka si lo ti 110 ttkušajo pomagati? Trinerjevo zdravilno, grenko vino povrno v kratkem čašu moč telesu in duhu. Vzroki bolezni so v nečisti in bolni krvi. 1'rve posledico tega so, da so človek počuti nezadovoljnega, utrujenega, bojazljivega, da glava 1h>U in izgubi Blast do jedil, Trinerjevo, zdravilno, grenko vino pa o-zdravi v lom slučaji zanesljivo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Slovensko — angleški rečnik je izšel. Cena GOc, Denarno po-šiljatve po money-orderju na V. d. Kubelka, Box 744 Now York, N.Y. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importiraua vina. Kdor pije našo vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi ravnokar izlšli Slovensko—angleški— rečnik. Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toruj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov 3 V. J. Kubelka, P. 0. llox 744 t New York V. Y. +> T* f 1 ; ' ' GLA8 SVOBODE \ Emil Bachman Najreiji slovenska 1 tordka, Izdeluje društvene znake, crumbe in zastave, Cene rizliine po naroii-ln, Za vsako delo se jamči. PiJiits slovenki po brezplačni ccnik. 580 So. Centre Ave. Chiraigo, 111. N'aroeujte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu unijekomu krojaču 111 So. Halsied St. na vogalu W. 1 Qth PL ki čisti in popravlja tudi ženske in inožko obleke. Gospod Tyl jo dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in tr-pežnegn dela ter nizkih con. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIM CfcNAH. Obrnite se zaupno na nas ^ ® ® kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. • Lahko govorito z nami v slovenskem jeziku, a našo izhorno pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodoto vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite uli telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvratn0 vležano pivo (Lagor-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. » . St Blue Island Ave. NOTARSKA pisarna. Izdolujojo so vsa notarska dola Vollmacht), knpna, dolžna pisuia, prošnjo radi vojaščine itd. Oddal-jeni rojaki dol>e pismena pojasnila brezplačno, ako prilože za 2c. znamko za odgovor. i William Sitter Claridge, Pa. Odprl Nem pod imenom "The Eagle Bar" S a I o » ii 5 v katerem točim sveže pivo, najboljši!, pristna knlifornska vina in dobro žganje. Na prodej iman tudi najfinejše linijsko suiodkc. Po-potniki in domačini dobe Čedno prenočišče Mihael Jak še Roslyn, Wash. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarjo in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham Bani nujbolji brinjovec! Dvanajstimi steklenic staho Slo. poleg pa mora vsakdo sani plačati prevozne t roške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-cn piti, nnj so obrno na John Krarker-ja 11«) St. Clair Str. CLEVELAND, O. 00 m°? m Rainer- jovo pivo iti Bourbon Wis-ky piti, finesmodko kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino i>u nO centov, ter stnr grape brandy po $2,75 gnlon. ANTON KRIZE. O AT HILL, NAPA CO. CAL. POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMOHE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. L, Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljene: Spoitnrntil gospod i>pi«ro»or I J az »podaj jxxlii------- ---- tifcino zdravljenje V »emu iinJfiTlu narodu poroltj Ameriki »porofam Unua se Vam lehvnllm m Val trud In la Val« »rtntl imfeiiiii narodu po wl»t Ameriki ipornfam (In hi« VI nravi liijedin zdravnik. kterl lamore oidMml v.akeua 1->I \>\lku idruviilkuv wm p.wkii»«la tukaj v ineitu ptielilo. a ulje-din mi nI iuu»rel pomagati. Xekterl »dravnlkl »o ml rekli, da ml ul nika. lil?, a liukn mor« vendar zdrav (lovek lokali idravllu Iti triwltl denar, te mu nI nlf. VI, pa ml nlil« tako rekli, um p« k ne me v »vnjl veliki i«|i>»tllepolipni!la)i o mojoj U»ikoJ l*'leml In mi po.inll zdravila, im kterih »eni takoj Čutili. oUlianJe v iiljuf lit In prsih. a iKHlrtigU1 !»»•»* niti zdravilih keni —hvala llogu I \ mu popolnoma ozdravela, tak« da k» rutini zdrava kot |mprej. Niidtilj..... zahvalim uredništvom »loven.klh CwopUov. kteru »o orloWliu v »volti tl.Hli te^a Uvr.tuegu zdravnika In na« tako opozorila na iiuJludJSetju zdravnika. S tem končam pit mu — Vam do ir>olia hvaležna, ANA OORSE. 4.T1 Rush St., Pueblo, Colo. čutni Ifoipnd 1 Muiiunjam Vam. da »n me V»iJ> ^druvtlrt pravdobro pozdravile. Že v dreta dneh letu bil veliko Imljii in ko »em purabll vse, »CIO Ml popolnoma idrar. Zato m Vam »rFno zahvaljujem za VaJa idravlU in imunem do groba hvaležen Vam Ukani prijatelj, qkokob uhkrnik. Ilruwufleld, I'a. Oragl gospod profpnorl Kar se lliV u. | m * ha glede poslanih zdravil Vain naznanjam, (U sem | m t uftlvniiju lutili pi|kilnoina o/dravll ihI kalija in Imdenja v prtih in Moden. Sam.i ono Meklenlro. v klerl Jo zdravilo proti IziMidun-Ju Ins. ruhlm In kakor vidim, z dobrim usprhom. ker >o ml lasje rut prenehali Izpadati in will prepričan, da zo|H't zrastejo. feuuitovanjem , , Vuin udutil VINCKNC ŠUŠTAR. P, O. Koi 118, Muou Hiiu, Pa. Cenjeni go.pod 1 Vain iieznairtm, da *«*in prejel Vulte plini'«, v kterem inr vpral nte kak>> .e kaj populim. Sedaj .eni po|>oliinmu zdrav In se pravdohro |h>-futlni Zato»e Vam »rttw zahvalim. ker »t« ni« »zdravili v tako krut-kem r»«u. Pozdravljam V«, uduno in ostajam m »mitov unieiii liRKUoR $Kr'KAR. P. O. Ito* 61, Cuiafavrlund, \Vjro. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na ^zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLI NS-A, ker se nljeden drugI zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. i ■ i i ■ ker on jodini pozna po znamenji!) takoj vsako bolezen in [l7firi)Vi UQP nn P7ni radi te^a °zdravi vs® >» 2en»ke bolezni hodisl UlUI QTI VUU UUIULIIIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za po- bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato 2ilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečiBto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe. Šumenje in tok iz u5es, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, USaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi v«e tajne možke III ženske spolye bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opiSejo svoje spolne balezni. Ktere Ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-OT zdravniški zavod. Zatorej, i"ojii,lici Nlovenci, mi ^ nm priporočamo Nfimo in edino le Hlaviiega in izkiiHoncga l>r. E. O. COLLINS, M. I. Ako ste slabostni, bolni, »ko izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaSa bolezen zastarala ah kronična vsled neuspeSnegd zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in č»s, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-lc naslov: DR. E. C. COT J iT!N~B, IVI. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ! ^ In potem bodite z mimo duSo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili RAZNO. — Za razstavo v 'Milanu, ki bo drugo leto povodom otvoritve Simplonskega predora, je podaril italijanski kralj 100,000 lir. — Poštnega defravdanta Perl mutter j a so prijeli v Galiciji. Dobili so pri njem se 14.000 kron. — Zopet i>oštiia tatvina. Na ga liAki postaji Chrzanov sta l5ili iz poštnega voza ukradeni dve vreči s 1K3.000 K. Tata sta bila poštni sluga in postiljon ter so dobili pri njima še skoraj ves denar. — Farška bisaga. Na Dunaju umrli prelat dr. Doerfler je zapustil pol milijona kron premoženja. — Legar vsled gladu se razširja v nekaterih gorskih vaseh nemške Češke. — Elektrika in krtih. Znano je, tla ima elektrika v sebi to lastnost, da razne snovi kemično razkroji Na podlagi tega dejstva so pa pričeli zatluji čas v Parizu jioizkuse kako izlx)ljšati kruh s |>oinočjo elektrike ter so mnenja, da je kruh tem boljši, čini Ik>1 je bel. Vsled tega so pariški jx-ki vedno bolj skušal ustreči svojim odjemalcem. A do tični deli zrna, ki dajo najlepšo 1110 ko, imajo v sebi najmanj redilnih snovi. Zato so pričeli poizkušati, bi li morda ne mogli z elektriko pripraviti liele moke. Moko so dejali v zrak, nasičen z elektriko. V tem Zraku nastane takozvani ocon, ki je izvrstno sredstvo za beljenje, res je bila moka mnogo 1>olj bela. Tudi kruli je bil mnogo bolj bel, a manj okusen. Dognalo se je toraj, da elektrika moko sicer beli, a obenem naredi staro. — Pravična stvar. Neki herolin ski veletržec je imel važno pravdo. Ker pa ni mogel biti vsled raznih oj»ravkov pri obravnavi navzoč, je naročil svojemu odvetniku; "Hrzo-javite mi takoj, kaka Inxle razsodba.' Ob u. uri se je končala obravnava z ugodnim uspehom. Pet niiiuit kasneje je brzojavi! odvetnik svojemu klijentu: "Pravična stvar zmagala!" Takoj na to dobi pa od vetnik odgovor od vcletržca: "\'lo-žite takoj ugovor!" — O strašnem klanju poročajo nekateri listi iz Altajskega jx>gorja. Kakor znano, sc je med ondotnini tatarskim prebivalstvom — Kalmu-ki — {»oleti začelo neko novo versko gibanje, ki je razkačilo posebno guvernerja v Tomsku. 1'olicija je sedaj baje več tisoč kmetov ol>oro-žila 7. gorjačami in puškami in škof Makarij jim je podelil blagoslov. Nato so šli na Kalmuke ter jih neusmiljeno pobijali in trpinčili. Na 30 km naokrog so vsi Kalmuki iz ropani, pobiti ali pohabljeni. — Kitajski brivci. V kitajskih mestih brivec ne čaka svojih gostov, nasprotno, on sam gre za njimi. S potrebnimi pripravami, jhx1 pazdu ho mal stglček, ki se da sklopiti sku paj, hodi kitajski brivec jk> ulicah ter zvoni v malih presledkih, da obrne nase fiozornost onih, ki bi se radi obrili. Kdor se hoče dati obriti jHjitiigiie brivcu, ki takoj pripravi stolček na odprti cesti ter 11111 skle-dico z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj, jxxlstavi ptxl vrat. Ko je mož svojega gosta korenito ]>o-mazal z mazilom, se prične delo. Za znesek 5 vin. obrije celo glavo iii obrvi. — Gospod in sluga. Neki slutra v dunajski okolici je vozil vsak dan /. osiom mleko v mesto. Nekega rine je osel obolel, in sluga je moral vpreči vola. Vol, ki ui bit nriučen takemu poslu, je provzroči! slugi mnoga posla; zakasnil se je vsled tega za dve uri. Gosnodar misleč, da je sluga j>ostopal po mestu, ga je srdito sprejel ter ga grdo ozmerjal. Sluga pa je ponosno odgovoril: "Nisem se pogodil, da služim pri volu, temuč pri oslu, zato se odi>o-vem službi."0 — Hrvatsko trgovsko brodovje v Ameriki. Največje trgovsko brodovje v južni Ameriki ima Hrvat Nikola vitez Mihanovič. V zadnjem času je Mihanovič pomnožil svoje brodovje za 8 najmodernejših paro-brodov. — Francoski sodnik o zakono-lomstvu. Neki pariški sodnik je obsodil nedavno ženo, ki je bila ol>-tožena zJtonolorhstva, in njenega Ijubčka vsakega na 1 frank globe, dasi zakon določa za tako žensko kazini od treh mesecev do treh let, za zakonolomnega moža pa globo 100 do 2000 frankov. V utemeljevanju je rekel sodnik, tla jc zakono-lomstvo za splošnost le srednjega pomena, ker je le rodbinsty prestopek. Hilo bi proti čuvstvu pravičnosti, ako bi se ženo obsodilo v ječo, moža pa le v denarno globo, ker sta mož in žena po zakonu vendhr ena-koveljavna. Zakon o zakonolom-stvu je tako zastarel, kakor oni iz srednjega veka, ko so zakonolomno ženo slekli, namazali s'snjolo, jo ]>o-valjali po perju ter tako potem vodili po mestu. Ker zakonolomstvu navadno itak sledi tožba na ločitev zakona, zadostuje najmanjša globa kot znak p regresi t ve. — Klektrika — uspavilo. MesJo klorofortna in etra poizkusa dr. Ledne v Parizu vpeljati električni tok kot uspavilo. Po mnogih poskusih na živalih je poizkušal Ledne tudi sam na sebi. Napor toka je bil zvišan na 50 voltov. Ena elektroga 11111 je bila postavljena na čelo, druga 11a hrl>et, tako da je moral tok vplivati na možgane in hrbtenjačo. Po približno desetih mifiutah je nastopila jK>jK>lua omotica. Ledne je izjavil, da ni čutil nič neprijetnega, kar navadno spremlja omotico vsled klorofortna in ji sletli. — Kakor hitro jc bil ustavljen tok, se je koj zbudil, in sicer brez slabosti, pač pa nekam Čvrst in čil. Poizkusi se bodo nadaljevali, in želeti je, da bi imeli one uspehe, katerih pričakujemo od njih. HinavSčina. Hinavsčina angleške vlade in njene deklo, mcseanskegn časopisja so je zopet pokazala v pravi luči. V iwteui času, ko so v Rusiji zborovala zctnslva in so prosila carja, naj podeli ruskemu narodu u-stavo; jo zboroval v Bombay u, v Indiji kongres nacionalistov, kojo-ga čin ni so skoro sami rojeni I11-dijci, ki je sprejel resolucijo, v kateri ho zahteva postavodujno avto-nomijo in jednako vladno obliko kakor jo v Avstmliji, Kanadi in Novi Zelandiji, Istotnko kakor bo je ruski car Nikolaj branil sprejeti člane zoni-stvov, tako je tudi odklonil imlijski podkralj, lortl Curzon vflprejem odposlancev indijskih nacionalistov z molivaeijo, da indijski narod se ni zrel za konstitucionelno vlado. Ko jo ruski car isto omenil glede ruskega naroda, tedaj jo vse^jne-ščuusko angleški) časopisje pisalo proti njemu in ga tudi svečano proklelo. Ali isto časopisje, ni imelo niti besede kritiko za lortl Curzona, ki jeistolako brutalno zavrnil odposlance indijskih nncio-lialeev, kakor ruski car zastopnike zemstvov. Snionstvo v družili deželah pro-kllnjnti, v svoji lastni deželi pa prikrivati go, je načelo meščansko* ga časopisja, ki s*> javno prodaja, kakor vlačugepo bordelih. NA ZNANJEI Obveščamo vse »Jugoslovane v Chicagi, dn iuia naše upravništvo na prodaj vstopnice za veliko socialistično veselico, ki b(Mie v Hrund-tovi dvorani M>- N. Clark ulici. Veselica ImkIo združena s sejmom Tii sreoolovom. "Vstopnica velja zaceli teden in stnne T>0c. Začetek veselice v nedeljo 12. febr.; konec v nedeljo zvečer lt) febr. 1.1. Odlior. V Podporo sbivkujočim klesarjt'in in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko:. Hodr. Konda nabral v Clevelandu $4.115; Ker sem predstavljal: v boj zu svoltotlo! na maškoradneui bala "Slovenje" in dobil prvo ceno l(k\ - ker je predstavljala: naprej z nnr. potlp. jed. in dobila ceno 10c ToeTorŠič, 25c. Listnica upravnIStva: G. Jatiaček A., Roslyn, Wash, v kakšen numen naj sluii svota $1.50, ki ste jo nmn poslali? Prosimo pojasnila« ' . .... • ........ _ .. ■ i. II mil iiMiiii 8 GLAS SVOBODE * * * * * Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Za časa Feliksa V. jc prišla na površje rodovina Borgia. Ta rodovina je bila zaradi razuzdanosti na skrajno slabem glasn. Orgije so bile na dnevnem redu in papež Feliks V. se jih je rad udeleževal ter se izkazal rodovini liorgia hvaležnega. Enim članom te rodovine jc dal denarja, Alfonza liorgia pa je imenoval za kardinala. V tem času — 1. 1447 — jc zavladala zopet kuga. Tudi papež Evgcn IV. jc obolel za to ostudno boleznijo. Ko so ga devali v sveto olje, je papež dotičnemu duhovniku izbil posodo s sv. oljem iz rok in z grdo kletvijo na ustnih izdihnil. Pristaši Evgenovi so po smrti svojega |>oglavarja izvolili Nikolaja V. za papeža. Nikolaj je bil prebrisan mož. Prvo kar je storil, je bilo, da se začel pogajati s svojim konkurentom Feliksom V. Spoznal je, da sta oba na škodi, če drug drugemu nasprotujeta in si mečeta polena poti noge, tla bi kupčija veliko več nesla, če bi se kartelirala. Pogajanja med papežem Nikolajem in papežom Feliksom so imela res vspeh. Nikolaj je bil priznan kot edini papež, Feliks pa jc dobil prvo dostojanstvo za papežem, ogromne dohodke in pravico nositi papeška oblačila. Feliks se je mogel te sprave le malo časa veseliti, kajti umrl jc že 1. 1450. Prirejevanje vsakovrstnih jubilejev in romanj -je od nekdaj v cerkvenih krogih jako priljubljeno, ker mnogo — nese. Tudi papež Nikolaj V. se je na to izborno razumel in se je za njegove vlade kupčija z odpustki znamenito razvila. Za denar se je dobil odpust najhujših grehov. Izgledov za to je mnogo; naj navedem samo enega: Aeneas Sylvius, poznejši papež, pripoveduje v nekem svojem spisu, da jc prišel kot romar v Rim tudi 9oletni ogrski grof Cillcy. Ta je že v svoji mladosti imel veš hudodelstev na vesti nego las na glavi, od tedaj pa je število svojih grehov še neizmerno pomnožil. Vse njegovo življenje ni bilo druzega, kakor dolga vrsta najrazličnejših hudodelstev. Celo svojo lastno ženo je ta človek zadavil, ker ni hotela uganjati protinaravnih svinjarstev. Na svojem gradu je imel ta mož cel harem in če se 11111 kaka žena ali kako dekle ni hotelo prostovoljno udati, jo je kar s silo odvedel na svoj grad. Kdor 11111 jc hotel to braniti, tega je spravil na oni svet. Sploh je bil ta grof čisto navaden razbojnik, ker je ropat tudi blago in se tudi pečal s jionarejanjem denarja. Ta tisočkratni hudodelec je dobil brez vseh težav odpust za svoje grehe, ker je bil v položaju, da je naštel lepe cekine. Ko ga je papež vprašal, čc se bo zdaj poboljšal, jc grof s hladnokrvnim cinizmom odgovoril: Storil bom tako, kakor moj čevljar; ta je bil tudi v Rimu, a ko jc prišel domov, jc čevljaril dalje. Jubilej je rimsko bisago vrhovato napolnil. Pri ti priliki se je zgodila strašna nesreča. Angeljski most v Rimu se je podrl in utonilo je na stotine romarjev. Zdaj pa duhovniki so rekli: Prst l>ožji! Po smrti papeža Nikolaja je zasedel papeški prestol kardinal Alfonz Borgia. Imenoval se je Kalist III. Dobrega ni storil ničesar, toliko več pa slabega. Posebno inkvizicija je za njegove vlade grozovito klala in požigala poštene ljudi. Njegov naslednik jc 1. 1458. postal Pij II. Ta jc bil odličen pisatelj in pesnik, a velik razuzdanec ir. lahkoživec. Čim je postal papež, jc najprej gledal, da si napolni bisago. Posebno so ga mikali neizmerni zakladi turške države. Cesarstvo sultana Mohameda jc bilo obširno in bogato. Zato je papež hitro oznani! križarsko vojno proti Mohamedanceni. Vojna siccr ni kristjanstvu ničesar koristila, pač pa napolnila papeževo blagajno. *• Obenem je imel papež tudi težke boje z evropskimi državanji zaradi svoje posvetne oblasti in iskal je pri Mohamcdancih pomoči proti kristijanom. Obetal je sultanu Mohamedu cesarsko krono, če mu pomaga proti kristjanom. Toda turški sultan je bil bolj posten, kakor rimski papež in ni hotel sprejeti Pijeve ponudbe. Ko jc Pij II. ležal 11a smrtni j>ostelji in je prejel že sv. olje, je zahteval, naj se mu še enkrat podeli. Ferrarški škof ga je opozarjal, da to ni dovoljeno, da poj de , apež v pekel, če se ga dvakrat zapored v sv. olje dene. Papež pa ni odnehal in škof mu je končno izpolnil njegovo željOr-vskliknivši: Pa naj te vzame hudiči Pij II. je umrl 1. 1564. Kakor je bil Pij II. učen,"tako neveden jc"Titi njegov naslednik'Pavel II. Novi papež je bil rodom Benečan. Nečimcrn je bil tako, d& se je vsak dan po več ur mudil pred svojim zrcalom. Oblačit se jc skoro v same čipke, potrošil ogromne svote cerkvenega denarja za nakup dragih kamnov, in se parfumiral in šminkal, kakor kaka igralka. Tudi v jedi je bit nezmeren, a užival je samo najfinejše in najdražje jedi. Nasledki niso izostali. Papež se je pri neki priliki tako najedel, da jc vsled tega umrl. Toda Pavel II. ni bil samo neveden in nečimcrn nego tudi krvoločen. Duhovnika Platina je dal grozovito trpinčiti in temu strašnemu početju, ki je deloma tako grdo, da se ne more popisati, z veliko radostjo osebno prisostvoval ter se delektiral na strahovitih mukah njegove žrtve. "Odličen" papež jc bil Sikst'IV. Kot kardinal jc živel nadvse škandalozno. Imel je ljubavno razmerje s svojo lastno sestro in je krvosramlio občeval z otroki, ki mu jih je povila njegova sestra. Čim je postal papež, je najprej preskrbe! svoja dva nezakonska sina. Imenoval ju je za rimski vojvodi, a jima tudi zagotovil lepih dogodkov. Sin Peter je postal škof, dobil iz cerkvenega premoženja en milijon tolarjev na roko in kacega pol milijona letnih dohodkov. Sin Jeromos je dobil vojvodstVi Fondi in Imola, ki sta tudi nesli nad pol milijona tolarjev. Starejši izmed nezakonskih sinov papeža Siksta, škof Peter, se ni dolg° veselil svoie sreče. Njegova metresa, Terezija Futgora je bila silna razuzdanka in je vsled svojega razuzdanega življenja obolela za grdo boleznijo. Inifcirala je tudi papeževega sina škofa Petra in ta je vsled tega umrl. _____ _ Več sreče je imel drugi papežev sin, vojvoda Jeromos. Ni mu zadostovalo, kar mu je bil dal njegov oče, nego si jc hotel podvreči tudi Florenco. Tam je vladala rodovina Medici, rodovina nesmrtnega sporni 11a, in to je hotel papežev sin najprej uničiti. Morilci, ki jih je najel papežev sin, so sklenili, da v cerkvi umore Lorenca Medici in njegovo ženo julijo Medici. Pri maši med povzdigovanjem so morilci napadli flo-rentinskega vladarja Medici in njegovo soprogo, Julija Medici je bila trinajstkrat zabodena in je umrla pred altarjem, Lorcnc je pa vzlic dobljenim ranam imel še toliko moči, da je mogel bežati v zakristijo in vrata za seboj zakleniti. Morilci so poskušali vrata vlomiti, a predno se jim je to posrečila,.je pred cerkvijo zbrano ljudstvo slišalo Lorenčeve klice 11a pomoč Ljudstvo je vdrlo v cerkev in videvši kaj se je zgodilo, je v strašni jezi škofa Salviatija takoj obesilo, druge morilcc pa razsekalo na kose. Ko je izvedel papež kak konec so storili zarotniki, ga je obšla strašna jeza. Po svojem poslaniku je ukazal Florentincem, naj mu Lorcnca de Medici zvezanega izroče, da ga kaznuje, ker so njegovi ljudje jiobili morilce. Florentincem seveda še na misel ni prišlo, da bi bili papeža, zaščitnika pokončanih morilcev, ubogali. Papež je na to Florenco slovesno preklel, a Florentine! se niso nič zmenili za to prokletje in so pod vlado Lorenca de Medici živeli prav srečno in zadovoljno. Papežev sinček, vojvoda jeromos, se jc pa hudo jezil, da bogata Florenca ni prišla v njegove kremplje. Papež ga jc potolažil s tem, da mu je daroval mnogo lepih cerkvenih ]>oscstev. Papež pa s cerkvenim denarjem ni zalagal samo svojih otrok, nego tudi druge svoje sorodnike. Preskrbcl je vso žlahto z denarjem, ki je bil darovan ža dobre namene, za bolnike in siromake, in ko jc bilo denarja konec, jc poslal kardinala Roderika Uorgio na Špansko, da je Špancem kri puščal. Kralj Ferdinand jc dal papeževemu odposlancu pravico, da sme od vsega dohodka prebivalcev pobirati deseti del za papeža, povrh pa kristjanom vzeti trideseti del, židorn pa dvajseti del vsega premoženja. Tako se je rimska bisaga zopet napolnila. Da bi sc čim več naropato, se je upeljala inkvizicija. Ta je pomorila in požgala 11a tisoče in tisoče ljudi, samo da so se farji mogli jiolastiti njih premoženja. Kaj je inkvizicija počela, tega tie bomo tu popisovali. Stekli tigri bi nc mogli divjati tako, kakor so divjali ti duhovniki. Toda napež Sikst jc tako zapravljal, da niti inkvizitorji niso mogli toliko zaropati, kakor so potrebovali papež, in njegovi duhovniki. Papež je zato poslal na vse kraje sveta odposlance, da so prodajali odpuščanje grehov in dobil je na ta način zopet mnogo milijonov denarja. Kakega srca je bil ta papež, priča naslednji slučaj: Papež je bil izvedel, da imata dva vojaka dvoboj na življenje in na smrt. Ukazal je, da se mora ta dvoboj izvojevati na trgu pred cerkvijo sv. Petra. Papež je bil osebno navzoČeti pri tem dvoboju. Predno se je začel boj, je papež oba borilca slovesno blagoslovil, jM>tem pa sledil dvoboju z največjim zanimanjem. Oba l>oritca sta bila večkrat ranjena in papež jc vselej navdušeno ploskal, če je kak udarec zadel v živo in je brltzgnila kri iz rane. Papež je ostal do konca boja, ko je eden lx>rilcev bil ubit, drugi pa jc vsled ran umiral. Nat>osled bodi še omenjeno, da jc bil ta papež velik prijatelj vlačug. Zgodovinar Cliatre pravi, da je ta papež sam ustanovil več bordelov. Seveda so morale vlačuge papeževo blagonaklonjenost dobro plačevati. Na teden je morala vsaka vlaČuga plačati v pa-jreško blagajno en cckin. Na leto je papež na ta način dobil kakih 20.oooeckinov. Seveda so pa drugi duhovniki imeli pri teh nesramnih zavodih svoj dobiček. Siccr pa ni bil Sikst prvi papež, ki je iz bordelov dobival lepe profite. Odlično mesto med tistimi velikimi grešniki, ki so časih nosili papeško krono, zavzema tudi Inocencij VIII., ki jc vladal od leta 1484- do 149J. Inocencij je bil prekanjen trgovec, in je delal s prodajanjem knežnjih kron in škofovskih služb velikanske dobičke. Potreben je pa bil denarja, kajti, ko je zasedel papeški prestol,- je pripeljal v Vatikan šestnajst noz^Jtm€ksh svojih otrok, katere je seveda vse hotel kraljevsko preskrl>cti. Pri tem je bil papež Inocencij tudi silno krvoločen, lukvizitorje v Lotnbardiji in v Bresciji je neprestano vzi>odbujal, naj pokoljejo "krivoverske" prebivalce doline Lovse. To zapoved so naposled izvršili in s posebno vojsko šli nad te "krivoverce". Prebivalci rečene doline so pred papcževiim vojščaki bežali v gore in se poskrili po nekaterih votlinah. Arhidijakon, ki je vodil to papeževo četo, in njegovi vojščaki so kakor divjačino zasledovali ubegle "krivoverce". Ko so našli votlino, v kateri je bilo skritih nad 800 oseb—moških, žensk in otrok—so vhod zamašili z grmado in jo užgali. Na grmado so metali sena, da je bila votlina polna dima. Velika večina ubeglih "krivovercev" se je v tej votlini zadušila; neftaj ljudi je mislilo, da jim papeževi vojščaki vendar prizaneso. Zato so se prerili do vhoda in prosili za milost. Toda papeževi junaki so te nesrečnike nabodli na svoje sulice in jih žive vrgli na grmado, kjer so siromaki zgoreli. 1 (Dalje prih.) • A ''M Ali želite pontati neodvisen, ali želite imeti svoj lasten dom l mi Vam ponujamo oboje v jugovshodnem Missouriju,, kjer ju zdravo poduobje, kratka, mila zitnn, dolgo in ne prevročo polotjo, kjer na gorski planeti v črni zemlji dozori najlepšo žito in n»Bto najbolj sočnata trava, kjor živinoreja skor nič 110 stane, n«*so pa velikanske dohodke, kjer rnste izl>orno Biidjo, sočivjo in druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v denar, kjer so čisti studonci in potoki, t>ogati gozdi, kjer železnico križajo ozemlje ter ga vežejo z najlioljšimi trgi. Ml Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadu ali severu zamorajo vspevati slovenske naselbine l>oljše kakor tukaj, kjer lahko jioBtane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmotovulec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na Hlovenxkl oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 815 Dearborn St., room217-223 Chicago, 111. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnojše jesensko in zimsko obleko za delavnik in praznik, površniki in zimsko suknje. Za tretjino conoje kod drugod. Naše cene oblekam so: $5.00-$ 22.00 " zim. suknjam $4.00-$23.00 Naša znlogn jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vso jo izdelano po najnovejšem kroju. Cono so jako nizko. V zalogi imamo tudi obleko za dečke in otroke. Najstarejša linijska tvrtlka. Telefon — Canal 1198