DOMŽALE, 17. DECEMBRA 1992 • ŠT. 1 3 LETNIK 30 Novi vladi na pot Pojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot, čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot! Oton Župančič Bralcem za praznike Minilo je leto 1992, prvo leto, ki smo ga preživeli v miru in samostojni državi. Za nami sta vroče poletje in deževna jesen, minilo je tudi nič kaj prijetno predvolilno obdobje in tudi volitve. Pred nami sta nova slovenska skupščina in nova vlada s svojimi možmi, ki so veliko obljubljali. Pred nami je leto 1993, ki bo kmalu pokaralo kaj zmorejo in kaj od obljub lahko pričakujemo. Dovolj dolgo bo to leto, da bi lahko ncenili, kako smo volili in tehtali njihove pravilne ali napačne odločitve. Razmere pri nas in v svetu pa kažejo, da leto, ki ga začenjamo, ne bo lahko ne za državljane in ne za može na krmilu. Nekaj pa pri vseh težavah, ki jih doživljamo in nas gotovo še čakajo, vendarle ne smemo pozabiti. Ne sanjamo, res smo v svoji samostojni državi Sloveniji. Na te odločilne in pomembne dogodke so naši predniki zaman čakali stoletja. Skozi velike boje so morali in potoke krvi so prelili za tuje vladarje in zavojevalce ter njihove zlagane obljube. Od njihovih obljub o samostojnosti gospodarskega razvoja, o priznanju in suverenosti slovenskega naroda, o svobodi in človekovih pravicah ni ostalo drugo kot prazno pogorišče. Niso še daleč za nami tisti časi, ko smo se vsi kot eden odločali, hočemo in smo za samostojno Slovenijo. Očitno je bilo, da vse ne bo šlo tako gladko. Zatrjevali smo drug drugemu, da smo pripravljeni stisniti zobe in zategniti pas, samo da... Žal pa smo na te tihe obljube, ki jih od nas niti ni nihče zahteval, pozabili, brž ko smo samostojno Slovenijo dobili. In komu je namenjeno to pisanje? Nam vsem, ki moramo čutiti s to našo mlado slovensko državo, da bi jo obdržali in postavili na trdna tla. Nobeno posojilo mednarodnih takšnih in drugačnih denarnih ustanov nam ne bo pomagalo. Rešitev je samo v naši večji skromnosti, temu pa ni treba reči revščina, ki se je starejši še spominjamo in smo jo tudi preživljali. Na posvetovanju o gradnji cest na območju občine Domžale je gosod Kenedi iz Lon- dona pred dnevi med drugim povedal, da denarja niti ne bi bilo težko dobiti od mednarodne banke, potrebna pa so trdna jamstva, da bodo ta tudi vrnjena, seveda z obrestmi vred. V letu, ki se nam tako hitro približuje, želimo vsi velikega napredka in uspehov. Pri vsem tem pa vendarle ne bi smeli pozabiti na humane medsebojne odnose. Prav bi bilo, da bi bile naše želje in zahteve upravičene in ne na račun kogarkoli. Če bomo prezahtevni, veliko dobrih misli in želja, mnogim imenitnežem bomo segali v roke. Potrudimo se in poiščimo tudi tistega starčka ali starko, ki nas morda že dolgo čakata in nas bosta vesela. Mnogim bomo kar iz navade zaželeli veliko zdravja. Naj bosta naš stisk roke in izrečena želja res prisrčna. Žal je tako, da mora človek zboleti, šele potem bolnika razume. Ob koncu leta, ki smo ga preživeli vsak po svoje, nekateri bolj, drugi manj uspešno, nekateri zdravi in veseli, drugi Skupščina občine Domžale čestita občankam in občanom ob Dnevu *^ samostojnosti in želi, da bi se napori osamosvojitve vsem bogato obrestovali. Hkrati vošči zadovoljne božične in novoletne praznike ter uspešno leto 1993! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE £ mag. Ervin Anton SCHVVARZBARTL, dipl. ing. bomo nujno kmalu razočarani. Prizadevajmo pa si, da tudi ne bodo drugi razočarani zaradi nas. Pred nami so božični in novoletni prazniki. Izrekli bomo bolni in utrujeni, želim vsem bralcem, dopisnikom in sodelavcem Slamnika v prihodnjem letu še naprej veliko dobre volje, uspešnosti, miru in sreče. UREDNIK SREČANJE Z ROJAKI IZ SAN JUSTA IZ ARGENTINE Gostovanje pevskega zbora in folklorne skupine Ob zaključku letošnjega n v prvih dneh novega leta :e bo v občini zvrstilo več )rireditev, predvsem božič- nih in novoletnih koncertov, ki jih bodo pripravile ljubiteljske kulturne skupine. V ta pester program kultur- Kulturni dom v Mengšu 3. januarja 1992 ob 16. uri. Vabita mladinski pevski zbor in plesna skupina iz San Justa v Argentini. nih dogodkov sodi tudi gostovanje mladinskega pevskega zbora in folklorne skupine iz San Justa, iz Argentine. Dekleta in fantje - naši rojaki iz Buenos Airesa, bodo prišli v Slovenijo že 17. decembra in se predstavili s programom božičnih in slovenskih narodnih pesmi ter argentinskimi in slovenskimi plesi v nekaterih slovenskih kra-jih. Nadaljevanje na šesti strani V SLAMNIKU PREBERITE Tako smo volili v naši občini St,7 O tehnični kulturi v naši občini Novoletna nagradna križanka TOSAMA Ob tridesetletnici našega glasila-Kronika 1982-1991 Bralcem, dopisnikom in sodelavcem SLAMNIKA ^JSfr ter vsem občanom občine Domžale želimo vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 1993! i w ČASOPISNI SVET IN UREDNIŠKI ODBOR GLASILA SLAMNIK /O ljubljanska banka Banka Domžale d.d., Domžale novosti str. 14 t Str. 6 MEN G E Š 13 2 /lamnik Domžale Tradicionalni, letos že XXII. NOVOLETNI KONCERT Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik s solisti: Norina RADOVAN, sopran -j^L Vladimir ČADEŽ, tenor *#jj2? Matej RIHTER, trobenta n z dirigentom TOMAŽEM HABETOM. Ponedeljek, 28.12.1992 ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu, torek, 29.12.1992 ob 20. uri v Hali komunalnega centra v Domžalah Predprodaja vstopnic: BRIGITA MARKET Mengeš LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE, poleg Veleblagovnice (vsak dan od 10. do 12. ure in od 1 5. do 19. ure) »RADUJ ČLOVEK MOJ« BOŽIČNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA IN KOMORNE ZASEDBE SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK S SOLISTI Dirigenta: Karel LESKOVEC Tomaž HABE 25. december 1992 ob 16. uri — Župnijska cerkev Domžale 25. december 1 992 ob 1 9. uri — Župnijska cerkev Dob Sklep o imenovanju in preimenovanju ulic- velja Usoda sklepa o imenovanju in preimenovanju ulic in naselij v naši občini, ki so ga zbori Skupščine občine Domžale sprejeli na svoji 15. seji dne 6. februarja 1992, je znana. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku ocene njegove ustavnosti in zakonitosti odločilo, da zakon, ki ureja sprejemanje občinskih odlokov in sklepov o poimenovanjih in preimenovanjih ulic, ni bil kršen, zato navedeni sklep velja. Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da je z objavo predlogov za novo poimenovanje ulic in pozivov občanom, naj sodelujejo v javni razpravi v KS Mengeš in KS Slavka Slandra v občinskem glasilu Slamnik dne 12. julija 1991 in 27. novembra 1991 občanom bila dana možnost, da sodelujejo pri oblikovanju predlogov za nova imena naših ulic, kar sicer zahteva 7. člen Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/ 80). Občani, ki so s pobudo za začetek postopka za oceno zakonitosti navedenega sklepa oporekali njegovo skladnost z ustavo in zakonom, so v pobudi tudi ugotavljali, da postopek preimenovanja ni potekal v skladu z določbami 12. in 13. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb. Slednje določajo, da predlog za imenovanje ali preimenovanje ulic najprej obravnava Svet krajevne skupnosti, ga nato posreduje občinskemu geodetskemu organu, ki na predlog poda svoje mnenje, po prejemu slednjega pa se dokumentacija posreduje Skupščini krajevne skupnosti, ki predlog posreduje v javno razpravo, po koncu te pa ga odstopijo Izvršnemu svetu v nadaljnji postopek. O predlogu odloča občinska skupščina. Ustavno sodišče Republike Slovenije je določbe 12. in 13. člena navedenega pravilnika razveljavilo, prav tako je v nadaljnjih členih istega predpisa črtalo določbe, ki zahtevajo, da do predloga za nova poimenovanja zavzame stališče Skupščina kra- jevne skupnosti kot tudi določbe, ki zahtevajo upoštevanje mnenja in pripomb vseh organizacij, ki sodelujejo v razpravi. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč mnenja, da pravico sodelovanja v postopkih preimenovanj občanom daje že sam zakon, pobude in predlogi za nova poimenovanja pa so lahko oblikovani najbolj najra-zlično (ne le na zborih občanov in organov KS kot sicer določa pravilnik). Z razveljavitvijo navedenih določb je Ustavno sodišče Republike Slovenije nekoliko spremenilo dosedanji postopek pri sprejemanju aktov o preimenovanjih in poimenovanjih ulic in naselij, prav gotovo pa ga je poenostavilo. Za ugotavljanje skladnosti izpodbijanega sklepa s Statutom občine Domžale pa Ustavno sodišče Republike Slovenije ni pri- St0jn°- URŠA ILIČ VIDERCAR, dipl. pravn., sekretarka Skupščine občine Domžale NOVA PRIDOBITEV V MENGEŠKEM INCE Lepše življenje brez arhitekturnih ovir... Tudi v naši državi je približno odstotek ljudi, ki so lažje ali težje duševno ali telesno prizadeti. V Mengšu že od leta 1978 deluje za potrebe domžalske, kamniške in tudi nekaterih ljubljanskih občin Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb. V vseh teh letih do danes so se ob velikem prizadevanju zaposlenih v centru možnosti za bivanje in delo nenehno izboljševale. Pred dnevi pa so v Centru zaokrožili investicijska prizadevanja; odprli so: sanitarije, garderobe in pomožne prostore. Otvoritvi sta prisostvovala kamniška predsednika: skupščine občine Maksimiljan Lavrinc in izvršnega sveta Mihael Novak. Slav-nostnigovornik na prireditvi je bil JOŽE LENIČ, predsednik izvršnega sveta občine Domžale. V mengeško ustanovo za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb je trenutno vključeno 73 oseb, ki so bile v svojem duševnem in fizičnem razvoju usodno zaznamovane. Med njimi je največ ljudi iz domžalske občine (skupaj 30), nekaj manj jih je iz kamniške občine, drugi pa so iz ljubljanskih občin. Kar najbolj dejaven življenjski in delovni utrip jim skuša približati 9 strokovnjakov. Da bi invalidi lahko opravljali njim primerna dela, so Nove prostore v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb sta predala namenu Jože Lenič in Darja Gašperlin (na fotografiji). v Centru že v preteklosti pridobili ob dveh velikih delavnicah še tkalnico in šivalnico. V sodelovanju z nekaterimi delovnimi organizacijami in posameznimi večjimi obrtniki invalidni delavci montirajo, pakirajo, sestavljajo izdelke in embalažo, izdelujejo izdelke papirne konfekcije in kartonaže ter še marsikaj drugega. Po lastnem proizvodnem programu zmorejo tkati ročno tkano blago, iz katerega izdelujejo blazine, prte, torbe in mnogo drugih dekorativnih predmetov. Že v preteklosti sta obe občini, tako domžalska, kot tudi kamniška, namenili za Center znatna sredstva, vsa investicijska vlaganja pa so zaokrožili z dograditvijo garderob, sanitarij in pomožnih prostorov; za vse omenjeno sodijo, da je bilo slejkoprej za življenje invalidnih oseb neobhodno potrebno. Po slavnostnem govoru je Jože Lenič, predsednik IS občine Domžale, pomagal invalidki DARJI GAŠPERLIN, da sta odprla novo pridobitev. Ob zvokih mengeške godbe so si gostje nove prostore, ki jih je polepšalo 9 platen akademske slikarke MIRE URŠIČ-ŠPA-ROVEC, tudi ogledali. BR SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI O programih krajevnih skupnosti in stanovanjskem skladu Na pobudo posameznih delegatov je v začetku decembra Janez Škrlep, predsednik Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, sklical 4. ločeno sejo tega zbora, ki je bila namenjena obravnavi programov krajevnih skupnosti za leto 1993 ter njihovemu vključevanju v Proračun za leto 1993, oblikovanju mnenja zbora o ustanovitvi STANOVANJSKEGA SKLADA ter vključevanja KS v pripravo programov gospodarjenja in uporabe sredstev tega. Na seji je sodeloval tudi predsednik Skupščine občine Domžale mag. Ervin Anton Schvvarzbartl. Programi so, je tudi denar zanje? Čeprav so tudi na skupnih sejah delegati zbora KS zelo aktivni, je bila ločena seja priložnost za vsakega izmed njih, da pove svoje mnenje in prav vsi so jo izkoristili. Predstavili so predloge programov svojih KS, ki v večini primerov temeljijo na izglasovanih krajevnih samoprispevkih oz. drugih oblikah zbiranja finančnih sredstev za investicije ter opozorili na problem zagotavljanja deleža občine k posameznim investicijam. Niso se strinjali z dosedanjo politiko razdeljevanja sredstev proračuna za posamezno KS - področje komunalnih investicij in predlagali Izvršnemu svetu, da se pred sprejemanjem proračuna za leto 1993 sestane z delegati, pripravi komunalne standarde in nove kriterije za financiranje, ki naj bi med drugim upoštevali tudi davčne obremenitve krajanov na posameznem področju. S sklepi, ki so bili sprejeti soglasno, so delegati zbora krajevnih skupnosti predlagali Izvršnemu svetu, da se pred sprejemanjem proračuna, v katerem naj bi bilo v okviru možnosti več denarja za komunalne investicije v posameznih KS, ponovno sesta-nejo z njegovimi predstavniki. Obenem predlagajo, naj pri pripravi investicijskega dela proračuna upoštevajo absolutno prioriteto investicij iz programov krajevnih samo- V Preserjah končno zagoreli semaforji Na križišču v Preserjah so v petek 4.12.1992 s krajšo slovesnostjo končno predali svojemu namenu semafor, ki so ga predvsem prebivalci pričakovali že dolga leta. Nedvomno je s tem odpravljena ena od najnevarnejših črnih prometnih točk v naši občini. Naložbo vredno (po predračunu) r> milijonov tolarjev so sofinancirali SO Domžale, Republiška uprava za ceste ter Zavarovalna skupnost Triglav. Semafor sta skupaj otvorila Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Občine Domžale in Martin Grošelj, predstavnik KS Preserje v Skupščini občine Domžale. BARBARA ZUPAN prispevkov, tudi tistih, ki so že zaključeni, pa programi niso uresničeni v celoti, ter investicij, za katere krajani drugače zagotovijo svoj delež. Izvršni svet Skupščine občine Domžale naj pripravi komunalne standarde in nove kriterije za financiranje krajevnih skupnosti, zagotovi pa naj tudi najnujnejša sredstva za sanacijo nekaterih osnovnih šol, na katere sta opozorila zlasti delegata iz Blagovice in Moravč. Spremljanje porabe stanovanjskega denarja Precej vroče so delegati razpravljali o ustanovitvi stanovanjskega sklada ter vključevanju krajevnih skupnosti v pripravo programa go o-darjenja in uporabe sredi ~v. Sredstva so strogo namenska, zato ni mogoče upoštevati nekaterih predlogov, da bi jih morda tudi le začasno »posodili« za nekatere komunalne investicije. Delegati so ob koncu razprave od Izvršnega sveta zahtevali, da jim predloži poročilo o dosedanji porabi teh sredstev, v katerem navede podatke o času, namenu in učinkih že porabljenih sredstev, želijo imeti več informacij o stroških morebitne ustanovitve in delovanja STANOVANJSKEGA SKLADA oz. o prednostih ali pomanjkljivostih odločitve, naj gospodarjenje s temi sredstvi ostane v pristojnosti Izvršnega sveta. Pred sprejemom programa pričakujejo od Izvršnega sveta konkretizacijo postavke - prenova in revitalizacija stanovanj in objektov (posamezna stanovanja in objekte naj bi predlagale tudi krajevne skupnosti), na skupni seji pa bodo predlagali ustanovitev posebne skupščinske komisije, ki bi porabo sredstev stanovanjskega denarja spremljala. Pestro in bogato razpravo so delegati zaključili z vrsto delegatskih vprašanj in pobud, v. V MENGŠU ZA LAS IZGLASOVALI SAMOPRISPEVEK Prizidek k šoli bo! Čeprav prvi neuradni podatki mengeškemu samoprispevku za prizidek k šoli in obnovo mrliških vežic niso bili naklonjeni, je komisiji včeraj vendarle uspelo našteti dovolj glasov za uspešen izid. Jeziček tehtnice je na stran uspešnega izglasovanja samoprispevka nagnilo šele odštevanje glasov (tako določa zakon!) tistih volivcev, ki se referenduma niso udeležili zaradi dela v tujini oziroma služenja vojaškega roka (so v teritorialni obrambi). Tako je referendum uspel s približno 40 glasovi več, kot je bilo potrebnih, do natančnega uradnega odstotka pa se je komisija dokopala šele včeraj v večernih urah. V krajevni skupnosti Mengeš se lahko pohvalijo z zelo dobro udeležbo na volitvah oziroma referendumu o samoprispevku, saj presega 88 odstotkov. Glasovanje o samoprispevku se je najslabše izteklo v Loki, kjer je za prizidek glasovalo le 33 odstotkov krajanov. Iz Loke se 48 učencev že osem let vozi v šolo v Trzin in so nedeljski odstotki zagotovo posledica takratne nepriljubljene odločitve. S prizidkom se bo učencem iz Loke spet odprla možnost za obiskovanje šole v Mengšu. Najboljše odstotke (55 in 54 odstotkov) so dosegli na voliščih v obrtni zadrugi Zora in kulturnem domu. Domžale /lamnik LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Volitve so za nami. Z vašo pomočjo smo dobili možnost, da sooblikujemo našo skupno prihodnost in z dejanji potrdimo predvolilne obljube. Prepričani smo, da bomo pri tem uspešni in se bo ZGODBA O USPEHU uresničila. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in obljubljamo, da vas ne bomo razočarali. Občinski odbor LDS Domžale predsednik: Jože LENIČ VSEM, KI STE ZAUPALI V TRDNOST, POŠTENOST IN DOSLEDNOST, KI SO STALNICE NAŠE STRANKE, IN STE GLASOVALI ZA NAS, ISKRENA HVALA! Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike, V LETU 1993 pa veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, družinske sreče ter obilno letino. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SKD ZAHVALJUJEMO SE SVOJIM VOLIVCEM ZA VSAKRŠNO PODPORO NA VOLITVAH 1992 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO, DA BI VSI IMELI PRED OČMI ISTI CILJ: BLAGOR NAŠE DOMOVINE, NAŠE SLOVENIJE. OO SKD DOMŽALE dr. Janez Vasle VSEM, KI NAS OB TOKRATNIH VOLITVAH NISTE POZABILI, ISKRENA HVALA, PRAV VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ PA PRIJETNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V VSEH 365 DNEH LETA 1993 SOCIALISTIČNA STRANKA DOMŽALE ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije ZDRUŽENA LISTA DOMŽALE se zahvaljuje svojim volivkam in volivcem za zaupanje. Prav tako se zahvaljujemo tudi svojim zaupnikom na voliščih, članom volilnih komisij in vsem, ki ste nam pomagali pri volilni kampanji. Vsem občankam in občanom pa želimo vesele in prijetne praznike, ki so pred nami BOŽIČA, DNEVA SAMOSTOJNOSTI in NOVEGA LETA Veliko sreče in uspehov v letu 1993 in čim več izpolnjenih predvolilnih obljub. VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1993 NARODNI DEMOKRATI NE BI ŠLO BREZ VAS Iskrena hvala! Obe okrajni volilni komisiji, ki sta vodili priprave in izvedbo letošnjih volitev predsednika, poslancev v državni zbor ter članov državnega sveta v občini Domžale, se iskreno zahvaljujeta vsem predsednikom in članom VOLILNIH ODBOROV, ki so s svojim vestnim delom pripomogli k dobri tehnični izvedbi letošnjih volitev. Obenem se komisiji zahvaljujeta tudi vsem, ki ste odstopili prostore za volišča, ter vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da so bile VOLITVE 1992 v naši občini dobro izpeljane. VŽELJI, DA LETO 1993 PREŽIVITE SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO, SE VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ISKRENO ZAHVALJUJEMO! Okrajni volilni komisiji TUDI VAŠ GLAS JE MED NJIMI Tako smo volili v naši občini Volitve 1992 so za nami. Rezultate glasovanj in komentarje o njih ste lahko prebrali v vsakem časopisu, v SLAMNIKU pa vas seznanjamo z nekaterimi podatki, ki so zanimivi predvsem za našo občino. Začnimo pri udeležbi na voliščih. Kot ste že lahko prebrali, so nas v skladu z zakoni razdelili v 10. in 11. okraj, kar smo se v vsakdanjem življenju že navadili, da rečemo volivci tostran in onstran Kamniške Bistrice, malce težav imajo le krajani krajevne skupnosti Simona Jenka, ki so na »tej« strani Kamniške Bistrice, spadajo pa v volilni okraj na »drugi« strani Bistrice. Lahko zapišemo, da je bila udeležba več kot dobra. Skupaj je bilo v volilnem okraju št. 10 1671 7 volivcev, glasovalo pa je 14965 volivcev, kar pomeni 89,52% volilno udeležbo. Le slab odstotek manjša udeležba je bila v volilnem okraju št. 11, kjer je bilo skupno število volivcev 16895, glasovalo pa je 15018 upravičencev oz. 88,89%. Kako smo glasovali za predsednika Posamezni štev. v 10. štev. v 11. kandidati: glasov okraju glasov okraju 1. Stanislav BUSER 360 2,48% 214 1,46% 2. Darja LAVTIŽAR BEBLER 293 2,01 % 326 2,23% 3. France TOMŠIČ 132 0,91 % 104 0,71 % 4. Jelko KACIN 1214 8,35% 1088 7,43% 5. Alenka ŽAGAR SLANA 284 1,95% 254 1,73% 6. Ivan BIZIAK 3724 2.5,61 % 3078 21,02% 7. Milan KUČAN 8381 57,63% 9312 63,59% 8. Ljubo SIRC 155 1.07% 267 1,82% Tako smo volili poslance v državni svet Posamezna lista oz. kandidat: štev. glasov 10. okraj štev. glasov 11. okraj Posamezna lista oz. kandidat: štev. glasov 10. okraj štev. glasov 11. okraj 2. STRANKA NEODVISNIH PATERNOSTER MARIAN KAMIN ANTON 92 0,66% 150 1,06 3. DEMOS KRAMBERGERIEVA ZDRUŽENA LISTA DOMOVINSKA NARODNA STRANKA -DONS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REPSS, STRANKA DEMOS - DEMOS HVASTIJA JANEZ 61 0,44% ' JANČIGA) BORIS 57 0,40% 4. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE GOLJA MARIAN 58 0,42% ZOREČ IVANKA 49 0,53% 5. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE LDSS CAJHEN JOŽEF .187 1,34% CAJHEN JOŽEF 180 1,27% 6. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO-GOD MIHELIČ-BLAŽIČJOLANDA ■ 43 0,31 % MIHELIČ-BLAŽIČ JOLANDA 43 0,30% 7. KRŠČANSKI SOCIALISTI -DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA JARH JOŽEF 212 1,52% CERKVENIK BRANE 94 0,66% 8. ZDRUŽENJE »SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ« SLOVENIJE-ZDRUŽENJE »SMER« SLOVENIJE STRAŽAR MATIIA 98 0,70% STRAŽAR MATIJA 52 0,37% 9. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE -SEG MESAR STANE 74 0,53% MESAR STANE 100 0,70% 10. SOPS - SLOVENSKA OBRTNIŠKO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA KALUŠNIK ROMAN 170 1,22% SMOLNIKAR MARJAN 278 1,96% 11. LISTA: IVE STANIČ STANIČ IVAN 40 0,29% STANIČ IVAN 29 0,20% 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS KONCILIJA BRANKO ALEŠ 1921 13,41% KONCIL1JA BRANKO ALEŠ "*---- 1905 13,41 % 13. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE-SDS SMOLEJ ANDREI 244 1,75% 10VAN MAKSIMILJAN 226 1,59% 14. LDS-LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA LENIČ JOŽE LENIČ JOŽE 15. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS SMRKOLJ CIRIL JURIJ BERLOT 16. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE LIPOVŠEK IGOR ORAŽEM STANE 17. NEODVISNI KANDIDAT CERAR MIROSLAV CERAR MIROSLAV 18. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE-SSS PRESKAR ANTON PRESKAR ANTON 19. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA TOMAŽIČ ANTON TOMAŽIČ ANTON 20. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI-SKD KARLOVŠEK MATJAŽ VASLE DR. JANEZ 21. LIBERALNA STRANKA BREZAR VIKTOR PAŠ DIPL. IUR. INGO 22. ZELENI SLOVENIJE TOMŠIČ MIHAEL-GABRIJEL KLEMENC ANDREI 23. DEMOKRATI-DEMOKRATSKA STRANKA PETER KOŠIR TONE PERŠAK 3529 25,29% 1660 11,89% 1794 12,85% 154 1,10% 368 2,64% 331 2,37% 2111 15,13% 100 0,72% 316 2,29% 390 2,79% 4425 31,16% 483 3,40% 1292 9,10% 185 1,30% 284 2,00% 219 1,54% 2892 20,36% 90 0,63% 449 3,14% 723 5,09% Še o glasovanju za člane državnega sveta Posamezni kandidati so v obeh volilnih okrajih dobili naslednje število glasov: 1. Marija KLUN 2102 glasov 15,47% 2. Aleš OCEPEK 6758 glasov 49,75% 3. Slavko ROKAVEC 1474 glasov 10,85% 4. Ervin-Anton SCHVVARZBARTL 3251 glasov 23,93% 4 /lamnik Domžale 140 let Mohorjeve družbe V sredo 25. novembra 1992 so na Teološki fakulteti v Ljubljani predstavili šet knjig redne letne knjižne zbirke Mohorjeve družbe za leto 1992. Mohorjeva družba praznuje letos 140-letnico obstoja. Knjige Mohorjeve družbe berejo vsi Slovenci ne glede na versko in politično pripadnost. Edicije Mohorjeve družbe so kvalitetne in humanistične, saj nas usmerjajo k dobremu. V zadnjih desetih letih so izdali 212 naslovov knjig. Če te naslove porazdelimo po bibliografskih kriterijih, lahko ugotovimo, da je 19% njihovih knjig iz slovenske književnosti, 11 % knjig sodi med uporabne vede, 7% jih je nabožnih, 6% pa jih je cerkvenega koncepta. Letošnja redna zbirka zajema naslednje knjige: Dr. 7ože Smej, PSALMI VAŠKEGA ŽUPNIKA (Slovenske večernice 142). Mariborski pomožni škof, tudi sam Prekmurec in literat, nam privlačno opisuje življenje bogojanskega župnika Baše od rane mladosti do smrti. Mehka prekmurska duša med Madžari in rodnimi Slovenci zaživi tudi v lirično fantazijski podobi. Ob koncu knjige je dodana vrsta dokumentarnih fotografij iz arhiva dr. Vilka Novaka. Msgr. Alojzij Turk, ŠKOF JANEZ CNIDOVEC. Upokojeni beograjski nadškof je bil od svoje nove maše naprej sodelavec škofa Gni-dovca, Slovenca, ki je oznanjal evangelij med Makedonci in Šiptarji. Tam sta duhovno skrbela za katoličane in se v živo srečavala z okoliščinami, ki tragično opredeljujejo tudi naš čas. Opisuje nam ljudi in kraje, ki so bili še do nedavnega v isti državni skupnosti z nami. Ob prebiranju te knjige bolje razumemo dogajanja, ki nas prav sedaj bolijo v dno duše. Bogato ilustrirana knjiga utegne postati spomenik neke preteklosti, če se bodo zle sile uničevanja izživele tudi tam. Erna Meško, ŠE BI VAM RADA POVEDALA. Kmečka mati iz Lahoncev pri Ormožu piše o svojih doživetjih in spoznanjih. Piše o družinski ljubeznivosti, o pogledu na najvišje slovenske hribe, o odnosu do soljudi v bližnjem okolju, razmišlja o krščanstvu in verovanju sredi stisk pa tudi svetlih trenutkov. Njena beseda črpa iz zemlje, v katero je pognala korenine. Ivan Razboršek, SLOVENSKA KRASILNA UMETNOST. Ljubiteljski zbiralec motivov ljudske krasilne umetnosti razgrinja pred nami sad svojega več desetletnega prizadevanja. TRIJE SPOMINSKI DNEVI DVEH POMEMBNIH MOŽ J. Kersnik in I. Povirek Letos, 2. januarja je minilo sto let od rojstva Ivana Povirka - Osovenkovega iz Križevske vasi. Vas je skupaj z okoliškimi zasavskimi kraji dolga stoletja spadala k Moravski in je prav, da se ga spomnimo. Po uspešno končani obrtni šoli v Ljubljani je študiral na dunajski akademiji. Umrl je že na začetku svoje umetniške poti 30. aprila 1920. Vsa njegova dela, kolikor jih je v tem Ivan Povirek kratkem času izdelal, kažejo veliko ljubezen do kmečkega življenja. V mavcu je izdelal Bajtarico, Malo plastiko, Radovedneža, Povratek in Malčka. Razstavljal je skupaj z drugimi umetniki. Na štirinajsti umetniški razstavi v Umetniškem paviljonu v septembru in oktobru 1917 je razstavljal enajst svojih del: Paglavčka, Polžek, Mati, Dojenček, Dekorativna skupina, Materina skrb, Borilca, Faun, Žaba, Delavec in Sfinga. Na območju Občine Domžale pa sta še dva izdelka Ivana Povirka. Franc Kersnik na Brdu hrani miniaturo doprsnega kipa svojega deda pisatelja Janka Kersnika. Odlit je v bronu. Njegovo delo je po pripovedovanju Franca Kersnika tudi v bronu odlit pisateljev relief na marmornati spominski plošči na delno proti propadanju zavarovanem jugozahodnem stolpu brdskega gradu. Dodamo naj še'to, da je 4. septembra minilo 140 let, ko se je na Brdu rodil pisatelj Janko Kersnik, 28. junija pa je minilo 95 let, od njegove smrti. STRAŽAR Ivan Povirek: Kip Janka Kersnika Koncert Milene Režun in Lada Jakše tokrat v gotski cerkvi na Krtini Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je v petek, 27. novembra, ob 19. uri v lepo obnovljeni cerkvi sv. Lenarta na Krtini pripravilo koncert sodobne slovenske poezije, ki jo je ob glasbi Lada Jakša interpretirala Milena Režun. Izbor štiriindvajsetih pesmi od Stare pravde do Let časa različnih avtorjev s skupnim imenom VSEMIRjE je bilo zlitje besede in zvoka v vsebinsko poseben umetniški dogodek. Izbor besedil je kljub raznolikosti predstavljenih avtorjev skušal doseči celovitost in v ospredje postavil razmišljanje o bistvenih vrednotah življenja. Interpretatorka se je, tako kot v življenje ujeta, smiselno gibala med šestimi vitkimi gotskimi stebri, ki se zgoraj razširijo v mogočno pahljačo gotskih reber. Ze sama gotska arhitektura krtinske cerkve je bogata, še bolj pa jo bogati dragocena pred leti restavri-rana gotska stenska slikarija. Oblikovalci so se med koncertom ob lepi poeziji in izvirni glasbi še bolj poglabljali vanjo. Obisk, ob prvi takšni prireditvi na Krtini je bil lep. Obiskovalci so koncert omogočili s prostovoljnimi prispevki. Ta tovo dolgo lep večer bo tako poslušal- minu. cem kot organizatorjem go- ostal v lepem spo-STRAŽAR Napletenih ima celo vrsto mednarodnih, povezav z ljudmi in institucijami, ki jim je za ohranitev tovrstnega izročila. Zunaj njegovo delo še bolj poznajo in cenijo, kakor ga mi doma. Knjiga je izziv za likovne na-darjence, ki jim ni le do posne- manja, temveč tudi do soustvarjanja. Knjigo je treba gledati in ne čitati, saj je v njej kar 200 strani okrasnih prvin; teksta je namreč le 10 strani. MOHORJEV KOLEDAR 1993 Letošnji koledar je posvečen 500-letnici kolegiatnega kapitala v Novem mestu. Ostaja zvest svojemu izročilu, da je privlačno berilo za starejše in mlajše, ki zvedavo zro v svet. Bina Štampe Žmavc, PO-PRAVLJALNICA SANJ. Znana celjska mladinska pisateljica in pesnica objavlja vrsto pravljic. Najdaljša med njimi, o velikem strahu Buho-linu, duhovito odkriva pozitivno vlogo vsaj majčkene pre-strašenosti ob soočenju z življenjem. Druge, nežno slutenjsko ubrane, zaživijo v ilustracijah, ki jih je obarval Danijel Dem- šar MILOŠ LIKAR Srečanje z magistrom Marjanom Pipom s Koroške v Dobu V okviru predavanj, ki jih že drugo leto vsak mesec organizirajo dobski krščanski demokrati, je bilo v petek, 20. novembra v Kulturnem domu na Močilniku zanimivo predavanje magistra Marjana Pipa s Koroške. Kot pravnik, nekdanji tajnik Slovencem dobro znanega Karla Smoleja, sedaj je zaposlen pri Mohorjevi družbi v Celovcu, zelo dobro pozna razmere v Avstriji in pri nas. Osvetlil je poglede Avstrije na našo mlado državo. Posebej je poudaril, da je za gospodarsko sodelovanje in vlaganje avstrijskega kapitala v naše tovarne in podjetja zelo pomembna politična stabilizacija in da že manjše spremembe zelo slabo vplivajo na uspešno sodelovanje. Gost večera v Dobu Marjan Pip (na sredi), na levi Marko Starbek in desno Peregrin Stegnar Med drugim je magister Pip povedal tudi to, da so Koroški Slovenci zaradi komunističnega režima v matični Sloveniji več kot štiri desetletja zelo trpeli pred tamkajšnjimi prebivalci in oblastmi, saj so jih ves čas povsem enačili s komunisti. Zato, je poudaril govornik, so Koroški Slovenci zelo zainteresirani, da bi v domovini vendarle zaživela demokracija in parlamentarno demokratična - pravna država. Z ureditvijo in stabilizacijo političnih razmer v Sloveniji je možno pričakovati tudi večje gospodarsko sodelovanje med državama. Obisk poslušalcev je bil to pot izjemno velik. Nekaj več jih je gotovo tudi zaradi tega, ker so se v drugem srečanju predstavili številni kandidati za volitve 6. decembra, ki so sedaj že za nami. STRAŽAR Kmečka hiša v Osnovni šoli Dob Učenci 4. A, 4.B in 5.B razreda so dobili nalogo Kmečka hiša. Nalogo so učenci pod vodstvom svojih mentorjev - učiteljev Metke Vilar, Alenke Gorjup in Vinka Cedilnika vzeli resno in z veseljem. To je pokazala tako bogata razstava o starih hišah v Dobu kot zanimivo glasilo STARE HIŠE NAS SPREMLJAJO NA POTI V ŠOLO, ki so ga izdali ob zaključku nad vse prijetne in uspešne naloge. Iz številnih prispevkov izžarevata veselje in ljubezen do ostalih naših mater in očetov, ki se jih je v Dobu in okolici kljub preveliki naglici, ki nas spremlja vse življenje, vendarle nekaj ohranilo. O tem, kako je ta raziskovalna naloga v šoli Dob in na terenu potekala, pa je Polona Pengal iz 4.B zapisala: Začeli smo z delom. Nekateri so zbirali stare reči, drugi hodili po Dobu in si ogledovali stare hiše, nekaj pa so jih tudi fotografirali, spet tretji sestavljali igrico in še in še, toliko je bilo, da se ne da našteti. Prišel je zadnji teden in gradivo smo začeli zbirati. Prebrali smo ga in poizkusili, kako bo potekala predstava. Nato pa smo razobesili plakate, ki smo jih naredili in nastala je razstava. Izdelali smo tudi časopis, v katerem so zbrani vsi naši spisi, miselni vzorci in risbe. Zadnji dan smo bili vsi živčni. Komaj smo čakali predstavo. Starši so se zbrali in začelo se je. Dva sta se tudi zmotila, vendar pri enem starši niso nič opazili. Vendar je kljub temu Stebaletova hiša, vsa lesena, samo vhodni del, kjer je bilo pri vseh takšnih starih hišah tudi kurišče, so zaradi večje požarne varnosti pozidali. Na vabilu so objavili Nazetovo hišo, ki jo je vsaj na sliki za zgodovino ohranil marljivi slikar in kulturni delavec Tone Ravnikar. Naslikal jo je 6. junija 1966, ko ji že bila plat zvona. uspelo, ker so vsi gledalci napisali v knjigo za vtise, da je bilo izredno dobro in zanimivo. Najbolj smešno pa mi je bilo, ko se je eden iz petega razreda zmotil, ko je igral na harmoniko, vendar smo mu vseeno vsi lepo zaploskali. Jaz sem PUD vzela kot učenje z igro in ne kot pouk. Zato bi rada, da bi se odločili še za kakšno PUD. Domžale /lamnik Ustanovitev KO SKD Rova V soboto, 14.11.1992, je bil za našo, razmeroma majhno KS Rova pomemben dan. Ob 17. uri smo krajani organizirali shod krščanskih demokratov. Po prizadevanju nekaterih naših članov, da bi krajevni odbor SKD ustanovili v Radomljah, nam je prej uspelo na Rovih. V goste smo povabili g. mag. Ervina Antona Schvvarzbartla, dr. Janeza Vasleta in dipl. inž. Matjaža Karlovška. Po pozdravnih nagovorih predsednice našega iniciativnega odbora in predstavnice KS nam je za prijetno razpoloženje zapel oktet bratov Pirnat tri lepe slovenske narodne pesmi. Po- Navzočim je spregovoril tudi domžalski župan mag. Ervin Anton Schvvarzbartl tem je sledila izvolitev predsedstva. Za predsednika smo člani soglasno izvolili g. Janeza Lim-beka. Najprej se nam je predstavil g. Schvvarzbartl, ki kandidira za državni svet v volilnih enotah Domžale, Kamnik in Litija. Nato sta svoj program predstavila tudi kandidata za državni zbor g. Vasle in g. Karlovšek. Ugledni gostje so v svojih nagovorih poudarjali pomembnost lastnega mnenja, oživitev mo- ralnih vrednot in krščanski etos. Potrebujemo nove ljudi za nove čase. Kot gost je sodeloval tudi g. Pajnič, podpredsednik občinskega odbora SKD Domžale. Razliko med krščansko demokracijo in krščanstvom nam je zanimivo opisal g. Ivan Kepic, urednik Naših pogledov. V nekaj stavkih je svoj program predstavil g. Ciril Smerkolj, predstavnik SLS. Po uradnem delu so krajani zastavljali uglednim gostom vprašanja o krajevni problematiki. Največje zanimanje je bilo okrog nekvalitetne vode v Za-gorici, problem lastništva rov-ske šole in dotacija obljubljenih sredstev občine Domžale za izgradnjo in asfaltiranje cest v KS Rova. Vse goste in prisotne krajane smo po končani prireditvi tudi skromno pogostili in večer zaključili v prijetnem kramljanju. MARTINA URBANIJA Novi KO SKD v Ihanu V začetku decembra je bil v okviru predvolilnega shoda krščanskih demokratov domžalske občine v Ihanu ustanov- ljen SEDMI Krajevni odbor, ki je organ krajevne organizacije SKD, in bo deloval na območju Ihana, Male Loke, Brda, Sela, Preloga in Bišč. Za predsednika KO SKD Ihan je bil soglasno izvoljen Janez Kokalj, podpredsednik je postal Anton Markoč, tajnica pa Cvetka Košir. Člani oz. članice izvršilnega odbora KO SKD Ihan so postali Štefka Markoč, Jože Debeljak, Ana Košir in Angela Malin. Novemu vodstvu KO SKD Ihan so zaželeli veliko uspeha pri svojem delu E. A. Schvvarzbartl, župan in Matjaž Karlovšek, podpredsednik Izvršnega sveta občine Domžale ter Janez Vasle, predsednik Občinskega odbora SKD Domžale. Prvi predsednik KO SKD Ihan Janez KOKALJ si je v svojem kratkem zahvalnem in programskem govoru najbolj zaželel veliko novih članov - V SLOGI JE MOČ. Pridnim pa dela nikoli ne zmanjka! Tudi v politiki! BOGDAN OSOLIN Ustanovitev KO MKD Homec V soboto, 14. 11. 1992, je iniciativni odbor MKD Homec pripravil v gasilskem domu v Homcu prijeten večer, ki mu je prisostvovala polna dvorana ljudi. Na začetku je mladinski pevski zbor zapel dve narodni pesmi, zatem je sledilo predavanje dr. Antona Stresa pod naslovom »Oseba in družba«. Dr. Stres je predvsem poudaril največji problem današnje družbe, in sicer pomanjkanje moralnih načel, ki so bistvene za življenje in delovanje kakšne skupnosti, to je tudi države. In če ljudje ne bomo gradili medsebojnih odnosov na moralnih vrednotah, bomo kot slovenski narod kaj kmalu propadli. Po predavanju je bila ustanovitev KO MKD Homec. Novoizvoljeni predsednik Marjan Loboda je v nekaj stavkih predstavil cilje krajevnega odbora Homec. Predvsem je opozoril na pasivnost današnje mladine in izrazil željo po oživljanju kulturnega življenja v našem kraju, ki je bilo pred drugo svetovno vojno izredno bogato. Mladi krščanski demokrati si bomo prizadevali, da bi vrnili vsaj iskrice življenja v današnje mrtvilo, ki domuje ne samo pri nas, ampak še marsikje drugje. Nato so se z nekaj besedami predstavili gostje. Z navdušenjem smo pozdravili mag. Er-vina-Antona Schvvarzbartla, dipl. inž. Matjaža Karlovška, dr. Janeza Vasleta, g. Ivana Kepica in g. Jožeta Pajniča. Po prijetni diskusiji, ki je sledila besedam gostov, se je srečanje nadaljevalo oziroma končalo ob skromnem prigrizku. podpredsednik BORUT JENKO Ustanovljen šesti KO SKD v Lukovici MKD Domžale in OO SKD Domžale sta 23. oktobra 1992 v Kulturnem domu v Lukovici pomagala pri ustanovitvi že šestega KRAJEVNEGA ODBORA Slovenskih krščanskih demokratov v občini Domžale - KO SKD LUKOVICA. Ustanovnega zbora se je udeležilo kakih petdeset ljudi iz Lukovice in okoliških krajev, ki so že težko čakali, da se med seboj povečejo in začnejo aktivneje sodelovati pri odgovornem političnem delu na svojem območju, v občini in državi v okviru Slovenskih krščanskih demokratov. Ustanovni zbor se je pričel s kulturnim programom, ki ga je oblikoval z doživeto zapetimi pesmimi moški zbor Janko Kersnik iz Lukovice. Prvi slavnostni govornik je bil gospod Ervin Anton Schvvarzbartl, župan in republiški poslanec, ki je spregovoril o nalogah krščanskih demokratov v pomembnem predvolilnem času in vrednotah, ki naj usmerjajo in vodijo strankarsko delovanje. Za njim je spregovoril gospod Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba SKD. Tudi njegove besede so bile predvolilno obarvane, saj je menil, da Drnovškova vlada nikakor ni sposobna vladati, ampak ji gre predvsem za oblast, Kučanovo nadstrankarsko kandidiranje pa je označil kot navadno zapeljevanje slovenskega naroda, saj je v popolnem nasprotju z zavzemanjem za demo- kracijo in ohranitvijo večstrankarskega parlamentarnega sistema. Odločno je zatrdil, da Slovenskim krščanskim demokratom ni cilj priti NA oblast, ampak K oblasti, kar pomeni, da se edino s soudeležbo pri oblasti lahko zavzemaš ZA SREČNO PRIHODNOST SLOVENIJE. V imenu OO SKD Domžale je navzoče pozdravil gospod Ivan Kepic, predsednik MKD Domžale Marko Cotman pa v imenu Mladih krščanskih demokratov domžalske občine. Volitve za odgovorne funkcije KO SKD Lukovica je izpeljala volilna komisija, ki je tudi razglasila rezultate. Predsednik je postal g. Kamilo Domitrovič, podpredsednik g. Jože Dolinšek in tajnik g. Hugo Gostiša. Za člane izvršilnega odbora KO SKD Lukovica pa so bili izvoljeni g. Vinko Dolinšek starejši, g. Leon Avbelj,g. Vinko Dolinšek mlajši, g. Lojze Pezdirc in g. Marjan Dolinšek. Po izvolitvi se je prvi predsednik KO SKD Lukovica zahvalil za zaupanje, jedrnato predstavil piogram-ske usmeritve Krajevnega odbora in navzoče povabil na družabni večer, ki so ga s sladkimi dobrotami pripravile žene in pridne gospodinje krščanskih demokratov. BOGDAN OSOLIN OBRTNIKI! Za vodenje poslovnih knjig, plačilnih list, prometnih davkov - se priporoča Knjigovodski servis ms- AOP Trzin, Jemčeva 15, Mengeš Telefon: 722-948 oz. tel./fax 814-106 Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Ni vsak sam svoje sreče kovač Iztekajo se zadnji dnevi leta, za katerega lahko rečemo, da ni bilo nič prijazno. V Sloveniji smo imeli resda mir. A kaj, ko so nas pretresale takšne gospodarske stiske, v katerih je nekaterim med nami bilo prav zares hudo. Če si prešteval denar za kruh, mleko, če nisi vedel, ali boš imel jutri še službo, si bil žalosten in bilo te je strah. Kakšno pa bo novo leto? Bo res tako, kot so ga obljubljale stranke pred volitvami? Se bodo novoizvoljeni poslanci spomnili predvolilnih obljub po razreševanju socialnih problemov in stisk delavcev? Namreč usoda mnogih delovnih mest, blaginja vseh zaposlenih ni odvisna le od prizadevnosti, znanja in delovnih izkušenj vsakega izrned nas, pač pa tudi ali celo predvsem od mnogih odločitev države. Naj vam torej za leto 1993 ne zaželimo preveč? Vsekakor pa upamo, da smo dobili novi parlament, v katerem bo slovensko de-lavstvp imelo svojega zaveznika in ne nasprotnika. ZATO - srečno z upanjem na milejše čase. za Območni svet ZSSS Domžale JUSTI ARNUŠ Atelje za moderno, portretno, komercialno in amatersko fotografijo v črno-beli in color tehniki zeli cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! :!30;: MAJ H EN IC -DOMŽALE MARINA CVETKO Trdinova 4 ^uf&ur 61233 Dob jiiSlt^ Tel. (061) 712-667 TRGOVINA s tekstilnim blagom Dob, Ljubljanska ul. 1 delovni čas: NON-STOP sobota 9.-12. Svojim strankam želim mirne in zdrave božične praznike ter SREČNO NOVO LETO! Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje ob nakupih ter se priporočani v letu 1993. SREČNO IN USPEŠNO z januarjem vam bomo usluge nudili v lokalu ob občinski stavbi VESELE induplati PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1993! Vsem občanom, posebej pa tistim, ki nas radi obiščete, želimo vesele božične praznike ter mirno in uspešno novo leto 1993! /lamnik Domžale DRUŽINSKI ANSAMBEL NOVINA V DOBU Za bolne otroke SREČANJE Z ROJAKI IZ SAN JUSTA Gostovanje pevskega zbora in folklorne skupine Nadaljevanje s prve strani Z velikim zadovoljstvom lahko sporočimo, da so se odločili za nastop tudi v naši občini, tako da se je odbor za pripravo gostovanja pri Zvezi kulturnih organizacij občine Domžale že dogovoril za nji- hovo predstavitev v dvorani Kulturnega doma v Mengšu, in sicer bo to v nedeljo, 3. januarja 1993 ob 16. uri. Po lanskoletnem koncertu zbora Gallus se tako v Mengšu spet obeta snidenje z rojaki, tokrat s člani društva Naš dom. Vabimo vas, da prvo nedeljo v prihajajočem letu 93 namenite tudi obisku prireditve in srečanju z mladimi pevci in plesalci, kar devetdeset jih bo nastopilo, ter ponovno dokažete, da je Slovenija in z njo tudi naša občina široko odprla vrata našim rojakom in njihovemu ohranjanju kulturnega izročila. Kar 50 do 70 otrok letno zboli za rakom in čeprav je medicina na tem področju tudi v naši državi že napredovala, je to kruta resničnost, ki se je premalo zavedamo. Družinski ansambel NOVINA, ki ga sestavljajo oče Marjan, sinova Marjan in Borut, predstavil pa se je tudi najmlajši, skuša s svojimi koncerti zbrati denar za sodobnejšo opremo Pediatrične klinike v Ljubljani že vrsto let. Tako so bili skupaj s napovedovalko MOJCO BLAŽEJ-CIREJ gostje prijetnega nedeljskega popoldneva v dvorani Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba. Dvorana je bila premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli prisluhniti ansamblu in tako prispevati za otroke, ki so zboleli za rakom. SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA je bil moto koncerta, ki ga je družinski ansambel začel z venčkom slovenskih narodnih iz babičine skrinje in povabil vse poslušalce, da zapojejo z njimi. Zvoki pesmi Roža na vrtu zelenem cvete, Zabučale gore, Ko sem še majhen bil, Gor čez Izaro, Lepa naša domovina so se razlili po dvorani. Marsikatero oko se je v spo- minu na dni mladosti orosilo. Zlasti mlajši gledalci so bili navdušeni nad plešočo steklenico kokakole, ki je pospremila sklop pesmi z divjega zahoda, katerim je sledil venček narodnih. Za konec so se predstavili z romantičnimi pesmicami o poletju, zapeli so o materi in predstavili Marjanovo pesem očetu, ko je zbolel za rakom. »Ljubezen bi se morala razliti po svetu, pa ne bi bilo gorja in vojn,« je ob koncu povedal oče Marjan in arija iz NABUCCA je zaokrožila prijeten program, ki je kot sončni žarek posijal v srca vseh, ki smo jim ob koncu navdušeno zaploskali. V. Sporočamo, da smo trgovino z oblačili MONESA v Domžalah, Ljublj anska c.90 preselili v nove poslovne prostore SPB, ki so le 100 m oddaljeni od prejšnjih. Ponudbo smo še bolj obogatili, cene pa so ostale nespremenjene. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas! TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE, SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA in prireditelj Ml DOM d.o.o. VABIMO NA PEVSKI VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI V OKVIRU PRIREDITEV V LETU TURIZMA 1993 v SREDO, 23. decembra 1992 ob 20. uri v RESTAVRACIJI REPOVŽ v DOMŽALAH IZVAJALCI SO: MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ RADOMELJ pod vodstvom prof. Franca SLABETA OKTET BRATOV PIRNAT iz DOMŽAL in basist LADKO KOROŠEC častni gost večera ob spremljavi harmonike prof. Silvestra MIHELČIČA glasbena spremljava: citrar Rado KOKALJ povezoval bo ing. Ivan KRANJC PROSIMO ZA TOČEN PRIHOD ZARADI SNEMANJA. PUSTITE SE PRESENETITI KANA iz Mengša: srečno 1993 V Mengšu na Šolski ulici 2 je Breda Kesič odprla prijazno DROGERIJO KANO, ki vabi s celo vrsto izdelkov, obenem pa prav vsakega kupca preseneti. Pa ne le s svojo prijaznostjo in dobro založenostjo! Na policah poleg klasičnih drogerijskih izdelkov najdete različne vrste najbolj znanih svetovnih kozmetičnih linij (QUENTY, AVON s posebej ugodno ceno, OIL of OLAZ, L'OREAL, PLENITUDE kremo z liposomi pa dobile že za 1.500,00 SIT), ponujajo vam različne vrste hlačnih nogavic, bižuterijo, usnjeno galanterijo. V teh prazničnih dneh pa so za darilo zelo primerni parfumi in v KANI najdete najboljše uvožene parfume (TRESOR, LOU LOU, OPIUM, MON-TANA KENZO), za plenice PAMPERS pa boste dali le 1.460,00 SIT. V trgovinici ponujajo tudi kompletni program za moške, pa na dekorativno kozmetiko Manhattam vas tudi opozarjamo. Zdaj pa k presenečenjem. Če boste postali stalni kupec v DROGERIJI KANA, potem samo za vas 10% popust. Po prvem nakupu vas bo prijazna lastnica povabila, da se pri njih oglasite tudi prihodnjič in izkoristite 10% popust, ki je namenjen stalnim kupcem. NOVOLETNO PRESENEČENJE je namenjeno vsem, ki bodo v DROGERIJI KANA »pustili« najmanj 1.500,00 SIT. Ob računu bodo prejeli nagradni kuponček in z malce sreče 31. decembra 1992 dobili bon za 1000 DEM, s katerim bodo kupovali (ne bo treba »zapraviti« vse naenkrat) v DROGERIJI KANA. Lepe so tudi vse naslednje nagrade, zato pohitite. V teh dneh vam vsa darila brezplačno zavijejo, pozabili pa niso niti na DEDKA MRAZA. Poleg velike izbire različnih igrač ponujajo tudi komplete LEGO KOCK. Verjemite ali ne, dobite ga že za manj kot 400,00 SIT. Za tiste, ki Mengeš slabo poznajo: z glavne ceste zavijte proti Mengeški koči in vseskozi glejte desno, točno poleg ROTHMANS CLUB A je prijazna DROGERIJA KANA, odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13: ure (v decembru vas tudi ob sobotah pričakujejo ves dan), pokličete pa lahko tudi številko 737-378. Mimogrede: sprejemajo tudi NAPREDKOVE BONE, vašim financam pa pomagajo z možnostjo plačila na več čekov. 110 let od ustanovitve domžalske slamnikarske tovarne bratje Oberwalder Odločitev, da opišemo najprej prav »Povževo« tovarno, je poleg njene okrogle obletnice še njeno prvenstvo, ki ga ni dosegla nobena od naštetih domžalskih firm. Da pa bomo to prvenstvo lahko dokazali, je treba najprej popraviti opis te tvrdke v Ber-nikovi »Zgodovini fare Domžale I«. Slovenska zgodovina se je namreč pisala skozi vso njeno dolgo dobo pod raznimi vplivi, če so jo pisali tujci, so poudarjali predvsem svoje zasluge. Prava resnica pa je živela med ljudmi in dolžnost zgodovinarjev je, da to, česar niso zapisali ali pa se ni smelo zapisati, sedaj po ustnem izročilu zapišejo. Saj mora vsak gospodar, in to je zdaj nova država Slovenija, narediti bilanco svojih dosežkov. Tako je v našem primeru, ko je preteklo že 7 let od smrti mojega strica Krizanta, ki je dočakal 94 let starosti, čas, da se zapiše njegovo verodostojno pričevanje, ker je bil očividec vseh teh dogodkov. Torej: Župnik Bernik piše: »Družabnik te tvrdke, (Bratje Kurzthaler, opomba J. O.) je bil tudi Jožef Oberwalder, rojen 28. 9. 1849 v St. Veitu. Ta se je leta 1881 poročil z domačinko Marijo Hribar, iz Zg. Domžal, h. št. 30. Leta 1882 si je v tej hiši postavil slamnikarsko tovarno in ustanovil lastno firmo pod imenom ,Bratje Obervvalder'.« Zgodovi- Obervvalderjev planinski dom na Grossglocknerju nar Bernik je gotovo vedel tudi za druge tri družabnike, a ker so ti trije oziroma njihovi dediči tedaj že živeli v Avstriji in so inozemski lastniki imeli v novonastali Jugoslaviji neke težave, jih Bernik raje sploh ni omenil, da ne bi njemu draga firma zašla tako v slabši položaj. Danes je treba zapisati: -Poleg že omenjenega Josipa, (»oče so bili garač«) so bili drugi trije družabniki njegovi bratje: Thomas-To-maž, rojen 5. 5. 1858, (»zelo podjeten«), Peter, rojen 21. 7. 1862, (»prvi se je s kolesom peljal po Domžalah«) in Johan, rojen 11. 7. 1865, (»Johan je imel konja in voz, včasih se je ustavil tudi pred gostilno«). Peter je imel trgovino v VViener Neu-stadtu, Johan pa v VVellsu, a nista bistveno prispevala k ustanovitvi firme, v kolikor celo nista bila zadolžena in ju je družabništvo reševalo iz krize. Začetni kapital ni prišel z Dunaja, ampak iz Domžal, kjer se je Josip poročil z bogato Domžalčanko Marijo Hribar, lastnico velikega Povževega grunta. (»Imela je 20.000 zlatih kron, v dukatih«). Tako sta bila glavna ustanovitelja firme brata Josip in Tomaž in še Marija Hribar, seveda poročena Obervvalder, mogoče neformalen družabnik, a s pomembnim začetnim kapitalom, zlasti pa s stavbami in zemljiščem, na katerih so postavili tovarniške zgradbe. Pomemben pa je bil gotovo tudi denar, ki ga je Josip dobil kot družabnik firme Bratje Kurzthaler od leta 1869, pri izstopu iz te firme, saj so že takoj po ustanovitvi Povževe firme 1882 postavili prvi del tovarne in obnovili hišo. Josip Obervvalder je bil pravzaprav že star Domžalčan, saj je sem prišel že kot mlad fant, najbrž 1865. Od tedaj je stanoval pri Rahnetu v Spodnjih Domžalah h. št. 4, danes Komunalno podjetje. A že precej pred tem je k Rahnetu prihajal kupovat domžalske slamnike Josipov oče, Jožef Obervvaider, Bernik piše, da je bilo to okoli leta 1840. Pri Jenetu v Zgornjih Domžalah št. 22, kjer so tudi stanovali Tirolci, pa je umrl zelo bogat Tirolec, baje Matija Obervvalder in tedaj je takratni lastnik zelo povečal svojo kmetijo in kasneje, leta 1891 postavil tudi kapelico. Med glavnimi tremi omenjenimi družabniki je vladalo zgledno in pošteno sodelovanje. Nista pa samo Josip in Tomaž znala slovensko, ampak se je tudi stara mama Marija Hribar zelo dobro naučila nemščine. Lahko sklepamo, da je tudi Tomaž že v rani mladosti prihajal v Domžale in tu tudi živel. Brez stika s svetovnim napredkom in svetovno trgovino pa firma ne bi dosegla takih uspehov, kot jih je. Zato se je ves v Domžalah zasluženi denar neprestano investiral v povečevanje in modernizacijo domžalske tovarne in trgovsko poslovnih stavb Tomaž Obervvalder, rojen leta 1858, z bratom Josipom je leta 1882 organiziral postavitev slamnikarske tovarne v Domžalah. Bil je tudi pobudnik za gradnjo planinske koče na pogorju Crossglockner. Tu se je smrtno ponesrečil 3. marca 1906. Domžale /lamnik 7 Predstavniki organizacij tehnične kulture v občini na posvetovanju na Gorjuši naslov pove ukvarja s foto, video in filmsko dejavnostjo. Fotografi so s slikami in z diapozitivi sodelovali na številnih razstavah doma, v Kamniku, Domžalah in drugod po Sloveniji. Za video kroniko, ki jo hrani Knjižnica Domžale, so posneli kar 53 pomembnejših dogodkov. Za svoje člane so organizirali več strokovnih predavanj. AMD Moravče skrbi za organizacijo avtošole za voznike, za vzgojo mladine, posebej za preventivno dejavnost na začetku šolskega leta, ko se na cestah pojavijo naši neizkušeni malčki. AMD Mengeš ima skoraj povsem enako dejavnost kot O tehnični kulturi občine Tako kot navadno to narede člani Izvršnega odbora Zveze organizacij za tehnično kulturo Domžale ob koncu leta so delo svojih organizacij pregledali tudi v četrtek, 3. decembra. Seja je bila v Jamarskem domu na Gorjuši; nanjo je prišlo 18 predstavnikov klubov in društev. Iz nekoliko daljših poročil o delu organizacij za tehnično kulturo, ki so jih predstavili njihovi predstavniki, nekaj zanimivosti. Modra ptica z Vira sicer uspešno deluje, ima pa velike težave, ker jim lastnik zemljišča onemogoča dostop do letalske steze. Zaradi tega že dve leti niso mogli organizirati sicer že tradicionalnega letalskega mitinga z modeli. V Radio klubu v Moravčah je v letu 1992 pet radioamaterjev uspešno končalo tečaje. Zaradi večjih del pri svojem domu na Slivni, precej težav jim je povzročila tudi strela, od srede junija niso imeli postavljene antene. Aktivnost moravskih radioamaterjev je bila zato nekaj manjša, opravili so manj radijskih zvez kot sicer. Radio klub Radomlje ima precejšnje težave s prostori. Ker so njihove radijske postaje pri oddajanju in sprejemanju mo- televizijske spre-iih sosedje rado- tile okoliške jemnike, so meljskega kulturnega doma, kjer so imeli svoje prostore, povsem onemogočili. Zaradi tega so se morali umakniti iz Radomelj. Kljub velikim težavam pa so bili vse leto delavni. Posebej v prvi polovici leta so vzpostavili veliko radijskih zvez med sorodniki, ki živijo v Sloveniji in na območju Bosne, kjer divja surova vojna in drugih zvez ni. Že deset let staro radijsko postajo pa bi radi zamenjali z novo. Radio klub Domžale se lahko pohvali z velikim številom mladih radioamaterjev, ki redno obiskujejo strokovne tečaje. V vsem tem obdobju se jim je posrečilo urediti prostorske stiske. Radi bi prišli do svojih prostorov, te so imeli že kar nekajkrat obljubljene, a se jim zmeraj izmuznejo. Tako kot radomeljski radioamaterji so tudi Domžalčani vzpostavili veliko radijskih zvez z amaterji na območju, kjer divja vojna. Vse zveze med begunci pri nas in na ogroženem območju živečimi prebivalci so vsi naši radioamaterji posredovali brezplačno. Foto-kino-video klub Mavrica Radomlje se tako kot že druga avtomoto društva. Predstavnik društva je opozoril na nelojalno konkurenco nekaterih zasebnih avtošol. Toda mengeško društvo si prizadeva, da je njihova avtošola za pridobitev vozniškega dovoljenja še naprej kakovostna, kot je bila prej. AMD Domžale se srečuje z enakimi težavami, kot jih imata z avtošolo društvi v Moravčah in Mengšu. Tudi člani AMD Domžale skrbe za preventivo in vzgojo osnovnošolcev v cestnem prometu. Zveza šoferjev in avtomeha-nikov Domžale, ki ima tudi avtošolo v svoji organizaciji, ima prav tako težave zaradi manjšega števila kandidatov za iz- pite. Tako kot vsa leta doslej so tudi v letu 1992 sodelovali v akciji VARNO VOZILO in s tem prispevali svoj del za varnost v prometu. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Društvo že drugo leto organizira jamarsko šolo za mlade jamarje, ki je v Jamarskem domu in v telovadnici osnovne šole Jurij Vega v Moravčah. Skozi vse leto skrbe za vodniško službo po zbirkah v pritličju Jamarskega doma Gorjuši. Robi-čevi, jamarski, arheološki in geološki zbirki so v marcu letos dodali še slamnikarsko zbirko, ki si jo pride ogledat vse več ljudi. Poleg raziskovanja jam na Moravškem in v okolici Rašice so nadaljevali z arheološkimi izkopavanji v Babji jami. Tako kot že trideset let po vrsti so tudi letos pripravili med Jamarskim domom in gradom Krumperk prireditev Adam Rav-bar. Letošnja je bila še posebej dobro obiskana. Klub mladih tehnikov. Člani klubov mladih tehnikov, organizirani so na osnovnih šolah, so bili tudi letos uspešni. Med drugim so se udeležili tekmovanja mladih tehnikov na Vrhniki in so bili v šestih dejavnostih posebej uspešni. Ob zaključku izčrpnih poročil je seveda stekla beseda še o razmeroma skromnih sredstvih, s katerimi si društva prizadevajo ohranjati svojo dejavnost. Zaradi vse manjših denarnih sredstev je potrebno kar precej dobre volje članov naših organizacij za tehnično kulturo. Tako so izzvenele želje za prihodnje leto 1993. STRAŽAR Sveti Miklavž tudi v Domu počitka Mengeš Da sv. Miklavž ne misli samo na mlade in na njihovo obdarovanje, ampak tudi na bolne, osamljene in ostarele, so se prepričali mengeški oskrbo- na Dunaju. Po letu 1900 je ta napredek dosegel svoj vrhunec. Leta 1905 je bila na pobudo Tomaža zgrajena acetilenska centrala v Domžalah. Istega leta, torej 1905 pa se pojavi že nova energija iz 40 km močne, Krizantove hidrocentrale na vodno turbino, električna. Leta 1907 je Povževa firma dosegla svoj največji razcvet. Zgrajeni sta bili dve gospodarski poslopji ob današnji Tomčevi cesti, ker je bilo prejšnje gospodarsko poslopje ob današnji Slamnikarski cesti prezidano v tovarno. Obe ti novi stavbi je predvidel Tomaž, investitor je bil Josip, izvajalec pa ugledni domžalski stavbenik Ivan Sršen, rojen 3. 8. 1876, umrl 29. 9. 1957. Slamnikarska industrija je bila že od nekdaj sezonske narave in tudi ekološko kot naročena. Ustvarjala je možnost pomembnega dodatnega zaslužka za vse Domžalčane in okoličane v zimskem in pomladnem času. Preostali del leta pa so delali doma na kmetijah ali v gradbeništvu. Bernik je zapisal o Tirolcih, da so brihtni in pridni. Danes lahko dodamo, da so bili tudi zelo pošteni. Kjer koli je novo nastala tovarna prevzela tudi prejšnjo kmetijo, je morala ta ostati neokrnjena in razvoj tovarne ni smel iti na račun kmetije. Tako sta obe že omenjeni gospodarski poslopji zidani univerzalno, da lahko služita industriji in kmetijstvu. V kmetijstvu nista videla le strogo tržne vrednosti, ampak tudi naravovarstvene in narodovarstvene. Zaradi razmer, ki so dobro opisane v obeh Berniko-vih farnih zgodovinah in v Domžalskem zborniku, je firma, ki pravzaprav ni več obstajala, izdelovala leta 1941 do 1945 slamnike le še na eni preši. Okrepila pa je svoje kmetijstvo in čebelarstvo. Iz žita, pridelanega doma, so pridobivali moko. Z zaslužkom od slamnikarstva, prodajo moke in čebelarskih pridelkov je bila sposobna gmotno podpirati odporniško gibanje proti okupatorju 1941-1945. Josip in Tomaž sta torej svoje gospodarstvo pravilno usmerila. Thomas-Tomaž Obervvalder je bil poleg odličnega organizatorja tudi velik ljubitelj narave, športnik, alpinist, visokogorski smučar, fotograf. Zavedal se je, da je dolžnost vsakega posameznika ali vsakega naroda, zapustiti naravno dediščino svojim potomcem takšno ali še izboljšano, kakršno je prejel od svojih prednikov. Veličina njegovega vi- zionarstva je presenetljiva. Že tedaj se je zavedal pomena turizma, zlasti visokogorskega. Vedel je tudi, da je leto 1905 edino, ko lahko postavi tedanji domžalski in dunajski veličini, svoji in Josipovi firmi in sebi trajen spomenik. Razpoložljivi kapital firme je razdelil v soglasju z Josipom na tri dele. Prvi del 10.000 zlatih kron je predvidel za gradnjo Povževe koče, Obervvalderhutte na 2974 m visokem Velikem Gradišču, (Grosser Burgstall), ki je del gorskega masiva Pastirica, (Pasterze), nasproti Grossglocknerja. Drugi del, tudi 10.000 zlatih kron je določil za redno vzdrževanje koče v vseh naslednjih letih. Skupna vrednost 20.000 kron je tedaj predstavljala vrednost deh velikih gruntov, vsak po najmanj 14 hektarov zemlje. Tretji del denarja pa so namenili za zgraditev obeh, že omenjenih gospodarskih poslopij v Domžalah, njegov znesek bi se dal ugotoviti iz domžalskega ali dunajskega arhiva. Omeniti je treba še, da je bila firma prva žrtev nemškega nacionalsocialističnega okupatorja v Domžalah. Izskoraj vseh prostorov je bilo treba odstraniti vse stroje in naprave za namestitev cele kompanije vojakov. Hkrati je podobno usodo doživela Kovačeva žaga, Gabričeva. Okupator ji je zaplenil ves les in iz tega so potem izdelali vse pohištvo in opremo za vojake, nameščene pri nas. Thomas-Tomaž Obervvalder je bil brez dvoma osebnost, ki zasluži, da eden najlepših in najvišje ležečih visokogorskih domov v Evropi nosi njegovo ime za vse čase. A temu domu so v Domžalah rekli tudi Povževa koča. Tako bi ji rekel tudi stric Tomaž, ki pa njene gradnje in gradnje gospodarskih poslopij v Domžalah ni dočakal. Oboje so začeli graditi leta 1907, kočo pa končali 1910. Stric se je smrtno ponesrečil v snežnem plazu 3. 3. 1906 blizu Velikega Gradišča, kjer danes stoji njegova koča. Thomas bi se nedvomno strinjal s tem mojim člankom. Blag, kakor je bil, bi nas le pokaral: »Domžalčani, poznati morate več svoje zgodovine!« in bi svoje prvenstvo podelil tudi s Slovenci. Tako sem izpolnil željo mojega strica Krizanta, rojenega 28. 3. 1891 v Domžalah, umrl 28. 2. 1985, da se slovenska zgodovina dopolni s tem svojim velikim, enkratnim dosežkom in prvenstvom. JOŽE OBERVVALDER vanci v Domu počitka v petek, 4. 12. Z angelčki in parkeljni jih je namreč obiskal v nabito polni dvorani njihovega bivališča. Z njihovih obrazov je bilo razbrati veselo pričakovanje in zadovoljstvo, da ni pozabil nanje. Čeprav je imel sveti dobrotnik bolj skromna darila, so jih bili nadvse veseli. Živahno so zaploskali tudi najmlajšim pevcem in igralcem naše župnije, ki so jim bolj zapeli, manj pa zaigrali igrico o Hudobinu Potepinu (po Finžgarju jo je uglasbil prejšnji mengeški župnik g. Juvan). Vsem tistim oskr- jfQ ljubljanska banka Miklavž z nežnim spremstvom v domžalski Hali bovancem, ki se prireditve v dvorani niso mogli udeležiti, so angelčki razdelili darila po sobah. Ker je moral sv. Miklavž nadaljevati pot se drugam, se je po urici kramljanja z oskrbovanci od njih poslovil z zagotovilom, da se čez leto dni povrne, in z upanjem, da mu je v njihovih srcih uspelo obuditi kanček njihovih mladostnih sanj. JOŽE BROJAN Banka Domžale d. d Domžale Vošči svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno novo leto 1993 V DOMŽALAH, NA KOLODVORSKI UL. 1 vas pričakujeta , TRGOVINA »B0NB0NČEK« za vaše sladke želje in TRGOVINA »MINI SH0P« z bogato izbiro igrač, tekstila, daril in kozmetike ter vam želita prijetne božične praznike in mnogo sreče, zdravja in uspehov v letu, ki prihaja razvojni zavod domžale, p.o. 61230 domžale, ljubljanska 76 Z VAMI IN ZA VAS ZMOREMO VSE vsem občanom želimo vesel božič in uspešno novo leto 1993 Vsem prebivalcem Mengša, Topol, Dobena in Loke želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, MNOGO ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V PRIHODNJEM LETU, vodstvo Krajevne skupnosti Mengeš 8 /lamnik Domžale PREDSTAVITEV KNJIGE O VOJNI V BIH Dokumenti o Bosni O akademskem slikarju Džeku Hodžiću, beguncu, ki je našel svoje začasno bivališče v Domžalah, smo v Slamniku že pisali. Džeko pravi, da ne more mirovati in tako venomer snuje kaj novega. Med drugim je bil organizator razstave bosanskih likovnikov v prostorih Društva slovenskih likovnih umetnikov, razstavljal je svoje risbe v Knjižnici Šiška, ves čas pa je z ženo tudi zbiral različno gradivo o vojni v rodni Bosni. Tako je nastala knjiga Dokumenti o Bosni, prva knjiga, ki je med agresijo bila izdana zunaj Bosne. Najprej so jo predstavili v Društvu slovenskih pisateljev, v torek, 24. novembra, pa tudi v Knjižnici Domžale. Knjiga pa je po različnih kanalih že našla pot tudi v oblegano Sarajevo. O knjigi sta na predstavitvi spregovorila avtor Džeko Hod-žič in pesnik ter prevajalec Josip Osti. Knjiga je razdeljena na več tematskih sklopov. V pr- DZEKO HODZIC SVJEDOČENJA O BiH vem so članki zgodovinarjev in novinarjev o Bosni in njeni zgodovini, sledi sklop različnih pretresljivih pričevanj o vojnih grozotah in zločinih preživelih, ki so ušli smrti, na koncu pa je DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA sporoča svojim članom, da bomo članarino za leto 1993 pobirali na običajnem mestu in obenem vpisovali nove člane. - 10. 1. 1993 LUKOVICA od 8. do 10. ure (pisarna DU) - 10.1.1993 PREVOJE od 10. do 12. ure (soba KS Prevoje) - 17. 1. 1993 BLAGOVICA od 9. do 11. ure (gostilna »Žohar«) - 17. 1. 1993 KRAŠNJA od 11. do 12. ure (OŠ Krašnja) Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15.-17. ure. izbor pesmi z vojno tematiko in podpisi tistih Nobelovcev, ki so podpisali apel proti vojni v BiH. Knjiga je opremljena s pretresljivimi fotografijami in risbami Džeka Hodžiča. Obiskovalci so lahko izvedeli tudi nekaj novih informacij o poteku vojne. Na prireditvi so z branjem izbrane poezije sodelovali pesniki: Josip Osti, Mira Vlasič-Gvozdič in Cveta Z. Oražem. Pokazalo se je, da je prav pesniška govorica tisto, kar seže vsakemu človeku najgloblje do srca. Ta vojna nam je vsem skupaj, celemu svetu, ki brezbrižno čaka in ne ukrepa, in tudi nam, ki se tako radi delamo, da se nas ne dotika in tiče, v veliko sramoto. CVETA Z. ORAŽEM V OBNOVLJENEM LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU DOMŽALE JE RAZSTAVLJAL Akad. slikar Štefan Planine Na veliko veselje ljubiteljev likovne umetnosti je domžalsko Likovno razstavišče zasijalo v novi belini. Uspelo nam je zbrati skromna sredstva (prispevek občinskega proračuna) in zamenjati uničene tlake, ki so precej kazili sicer urejeno likovno razstavišče. Kot je rekel ob otvoritvi kritik Aleksander Bassin, je bila obnova nujna in sedaj imamo v občini Domžale takšno razstavišče, da smo nanj lahko ponosni. To potrjuje tudi veliko zanimanje obiskovalcev za razstave, ki jih imajo v njem. Organizatorjem razstav v Likovnem razstavišču, Knjižnici Domžale, pa so s tem dane možnosti, da lahko pripravlja zares kvalitetne likovne razstave. Med eno takšnih lahko prav gotovo uvrščamo tudi zadnjo razstavo, katere otvoritev je bila v četrtek, 26. novembra. Domžalski publiki se je predstavil akademski slikar ŠTEFAN PLANINC, ki občasno živi tudi v Trzinu in spada med najpomembnejše slovenske likovnike. Slikar Štefan Planine je študiral na ljubljanski ALU in diplomiral pri profesorjih An- ikovno Razstavišče L/omžale Dc tonu Gojmiru Kosu in Mariju Preglju, študiral pa je tudi v Parizu. Kasneje je poučeval na ALU, od leta 1985 pa je upokojen. Razstavljal je doma in v tujini in prejel mnoga priznanja (tri Levstikove nagrade, nagrado Prešernovega sklada, Zupančičevo in Jakopičevo nagrado). Slikar in občasno tudi pesnik ŠTEFAN PLANINC je najbolj izrazit predstavnik slovenskega nadrealizma, slikarstva sanj in domišljije. V svojem popotovanju skozi čas in prostor ga vodi podzavest, ki jemlje navdih iz resničnega sveta, sveta ljudskega izročila in magije. V njegovih slikah se pojavljajo izrazita in posebna fantastika, groteska in bizarnost, ki jih slikar prepleta s svojimi sanjskimi vizijami. Takšen izraz je značilen za celoten Planincev opus in predstavlja poseben pogled na brutalizem in spremljajočo negotovost sodobnega časa. Umetnika je na otvoritvi predstavil kritik Aleksander Bassin. Ob otvoritvi je s samostojnim koncertom nastopila vodilna slovenska harfi stka Pavla Uršič. V zanimivem izboru zaigranih skladb nas je popeljala skozi različna obdobja, od začetkov do 20. stoletja. Njeno igranje na harfo je perfekcionistično, zanj so značilni izrazita diferencirana dinamika, impresionistična barvitost in ditiram-bičen izraz. CVETA Z. ORAŽEM Kako smo v odhajajočem letu delali v mengeški Karitas Karitas je beseda, ki zadnje čase slehernemu Slovencu pogosto zveni v ušesih. Pojem, ki mnogim pomeni novo upanje v življenje. Ničkoliko ljudi potrebuje pomoč v tej ali drugačni obliki, nekdo v obleki, drugi v hrani, tretji v denarju ipd. Večini so potrebna samo drobna dejanja: topla beseda ali kratek obisk. Naša, mengeška Karitas uresničuje tudi to človekoljubno poslanstvo. Naša prva skrb so ljudje domače župnije, tisti, ki nam zaupajo svoje težave in skrbi. Nikomur do sedaj nismo odrekli pomoči, čeprav prosilcem včasih nismo mogli povsem ustreči. Ne bomo naštevali, kaj vse smo dali in komu smo pomagali; saj je bistveno le dobro delo tistemu, ki nas potrebuje, najsi bodo to socialno ogroženi, bolni, invalidi, osamljeni, klošarji ali zaporniki. Da, tudi takšnim ljudem smo pomagali, čeravno vsem krajanom to ni bilo pogodu. V letu, ki odhaja, je bilo iz naših prostorov izdanih veliko plačanih položnic, hrane, obleke in obutve. Ničkoliko obiskov na domu pri potrebnih se je zvrstilo in mnogo pisem iz vse Slovenije je prišlo na naš naslov v zahvalo za pozornost in pomoč. Naj povemo, da smo tudi letos v Domu počitka pripravili versko-kulturni program na misijonsko soboto in pred kratkim miklavževanje. Ogromno so nam pomagali mladi iz naše župnije. Naše dobrotnike obveščamo o delu župnijske Karitas prek glasila NAŠ UTRIP, ki izhaja enkrat na mesec, in to že drugo leto. A nikar ne mislite, da nam gre vse kot po maslu; naj povemo, da imamo velike težave z neprestanim pomanjkanjem denarnih sredstev. V odhajajočem letu so nam poleg dobrotnikov in domžalske občine pomagali tudj iz Slovenske karitas, in sicer s hrano za begunce, ki jih je bilo v naši župniji največ 106, zdaj pa jih imamo le še okrog 70. Ti stanujejo večinoma pri znancih in sorodnikih, k nam pa redno prihajajo po pomoč. Vsem radi dajemo, z največjim veseljem, vendar če bo šlo tako naprej, bo ta pomoč čedalje siromašnejša, saj finančnih sredstev primanjkuje, pojavlja pa se tudi vedno več domačih ljudi, ki jim je treba pomagati. Iz pogovorov in darov dobrotnikov čutimo, da nas vedno teže podpirajo, saj je trenutni položaj tudi zanje slabši. Naj to pisanje ne bo vzrok za napačna razmišljanja in besedičenja o delu naše Karitas, ampak opozorilo, da begunci niso edini, ki potrebujejo in dobivajo pomoč od nas. Domačini morajo imeti prednost, celo pred begunci. Čas bo pokazal, če smo ubrali pravo in pravično pot v teh časih. Ob tej priliki bi radi zaželeli vsem trpečim, bolnim, invalidom, osamljenim, beguncem, pa tudi dobrotnikom naše Karitas obilo zdravja, sreče in veselja, razumevanja in miru ter božjega blagoslova za božične praznike in v novem letu 1993. Tajnik župnijske Karitas Mengeš JOŽE BROJAN III. TABOR SKD Pogled nazaj ali spominjanje na prihodnost Slovenski krščanski demokrati hočemo živeti iz tradicije, zato se z veseljem in ponosom spominjamo 1. Tabora na Ptuju, ki je potekal pod geslom EDINOST, SREČA, SPRAVA in je glede na to, da je bil prvi, pomenil oranje v ledini. 2. Tabora v Novi Gorici pod geslom ZEMLJA SLOVENSKA, TO JE TVOJA POMLAD tudi nismo doživljali le v obujanju spominov in nadaljevanju tradicije, pač pa je za nas pomenil zlasti potrebo po osvežitvi in obogatitvi življenja Slovenskih krščanskih demokratov. Slovenski krščanski demokrati želimo dobro vsem Slovencem in državljanom Slovenije. Vsi pa se moramo zavedati, da je politični boj vedno neusmiljen. Kristjani smo morali začeti delovati tudi politično, če smo hoteli krščanske vrednote privleči iz starih arhivov. Nepopravljiva škoda bi bila, če bi se kristjani porazgubljali v strankah, kjer bi bili zmanipulirani. Je komentar sploh potreben? 3. Tabor SKD, ki je potekal pod geslom NAPREJ - VEMO KAKO! v Ljubljani v Cankarjevem domu in na Trgu republike 17. oktobra, je med drugim posebej opozarjal na slovensko državotvornost, prispeval k utrjevanju stranke navznoter in opozarjal javnost na navzočnost Slovenskih krščanskih demokratov v naši državi. Osrednji dogodek Tabora so bile okrogle mize v Cankarjevem domu o zunanji politiki, gospodarstvu, sredstvih javnega obveščanja, lokalni samoupravi ter zdravstvu, socialni politiki in šolstvu. Na njih so tvorno sodelovali tudi domžalski občani, in sicer Bogdan Osolin, dr. Janez Vasle, Janez Skrlep, Jože Pajnič, Ivan Kepic ter drugi. Na okrogli mizi o sredstvih obveščanja so med drugim opozarjali na dolgoletno drugorazredno obravnavanje problemov vernih ljudi, slišati pa je bilo tudi ocene, da se po volitvah razmere niso bistveno spremenile, saj je 80 odstotkov slovenskih medijev še vedno v rokah bivših komunistov. Ob tem je Nace Polajnar izrazil zadovoljstvo, ker se SKD po padcu Peterletove vlade več pojavlja v medijih, kar je po njegovem rezultat načrtnega dela s sredstvi obveščanja. O pomembnosti zunanje politike je uvodoma spregovoril Ivo Bizjak in poudaril, da je za SKD področje zunanje politike zelo pomembno. Po njegovem mnenju so še zlasti pomembni odnosi s sosednjimi državami. Na okrogli mizi o lokalni samoupravi so poudarili, da gre za izredno pomembne spremembe, o katerih pa je pred sprejetjem ustrezne zakonodaje težko govoriti. Ob tem je predsednik ljubljanske skupščine Jože Strgar opozoril na pomen Ljubljane kot glavnega mesta nove države. Največ zanimanja je bilo za okroglo mizo o gospodarstvu, na kateri so kot uvodničarji sodelovali Janko Deželak, Boris Pleskovič, Izidor Rejc in Igor Umek. Njihovo mnenje je bilo, da je bil sprejem lastninske zakonodaje nujnost, da pa je sedaj že prepozno, da bi jo parlament še lahko sprejel v sedanji sestavi. Boris Pleskovič je predstavil dosežke Peterletove vlade in povedal, da tujina prav Peterletu pripisuje veliko zaslug za vse, kar je bilo doslej v Sloveniji doseženega na gospodarskem področju. Na popoldanskem delu Tabora Slovenskih krščanskih demokratov so uradno razglasili svojega kandidata za predsednika republike. To je Ivo Bizjak, 36-letni inženir tehnične matematike. Član SKD je od leta 1989. Že na prvem kongresu stranke je bil izvoljen v svet SKD, na konferenci leto dni kasneje pa v izvršni odbor. Na drugem kon- gresu stranke je bil izvoljen za njenega podpredsednika. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca v Zboru občin, kasneje pa za predsednika tega zbora. V stranki vodi komisijo za mednarodne odnose. V popoldanskem delu Tabora Slovenskih krščanskih demokratov je najprej govoril predsednik stranke Lojze Peterle, ki je med drugim zatrdil, da slovenski krščanski demokrati ne blokirajo dela slovenske skupščine, ampak da to počne vladajoča večina. Zavzel se je za poštene volitve in obljubil, da bodo v novem parlamentu odločali normalno, to je večinsko in ne tako kot sedaj, ko lahko manjšina diktira večini. Tabor SKD je pozdravil tudi avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Poudaril je zgodovinsko vlogo bivšega premiera Lojzeta Peterleta pri uvajanju tržnega gospodarstva v Sloveniji in uveljavljanju Slovenije v Evropi. Med gosti sta bila tudi izvršni sekretar Evropske demokratične unije in predsednik zunanjepolitičnega odbora avstrijskega parlamenta dr. Andreas Khol in italijanski senator Adriano Bi-asuti. Naprej - vemo kako! Gradivo smo prejeli za prejšnjo številko IVAN KEPIC KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB VABI NA PREDAVANJE IN POGOVOR NA TEMO: REALNA TEŽA KRISTJANOV V SLOVENSKI POLITIKI Predavatelj: p. Janez Sraka Prireditev bo v KULTURNEM DOMU NA MOČILNIKU V DOBU v petek, 15. 1. 1993, ob 19. uri SKD Domžale /Idmnik Zaščitni znak novega kotalkarskega kluba Pirueta Domžale skupaj z vodstvom kluba in najmlajšimi člani Prva v vrsti je naša trenerka gospa Glažarjeva, potem smo pa mi - člani kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. Pridružite se nam! V DOMŽALAH DOBILI NOV KLUB Pirueta Pestrost ponudbe in konkurenca narekujeta, da se tudi na področju klubskega življenja v naši občini marsikaj dogaja. Oblikujejo se nova društva, ki s svojo ponudbo poizkušajo privabiti čimveč članov in skupaj z njimi popestriti društveno življenje v občini. Volje in energije članom novoustanovljenega kotalkarskega društva PIRUETA Domžale zanesljivo ne manjka, zato ni strahu, da ne bi uspeli. Pol-noštevilno so se udeležili ustanovnega občnega zbora, kjer Betlehemska luč tudi v naših domovih Lepa je misel in ideja, ki je oživela v božični akciji ORF »Licht ins Dunkel«, in sedaj že leta prinaša sporočilo in poziv k miru v neštevilne domove širom po Evropi. Lansko leto je luč, ki je bila prižgana v jami Jezusovega rojstva, prvič razsvetljevala tudi srca vseh Slovencev, ki jim mir v svetu ni deseta briga. Le s skupno željo po miru in našim aktivnim sodelovanjem, ne glede na raso, spol in politično pripadnost, lahko premostimo nepotrebno trpljenje in krivice na svetu. To je dolžnost vsakega poštenega človeka, kristjani pa V tem prepoznavamo tudi božjo voljo. Od leta 1989 pomagajo pri širjenju luči miru evropski skavti. Tako bodo tudi letos slovenski skavti raznesli Betlehemsko luč v vse kraje po Sloveniji in naprej na Hrvaško. Svoje svečke boste lahko prižgali v vsaki župnijski cerkvi nekaj dni pred božičem, skavti pa bodo prodajali tudi betlehemske svečke z nalepko. Upamo, da se nam bo z božjo pomočjo posrečilo pregnati temo in prižgati luč zbliževanja sprtih src pri nas in v svetu. E. T. BETLEHEMSKA Letošnji znak za betlehemsko luč v Sloveniji so predstavili svoje načrte in izvolili vodstvo kluba, katerega predsednik je Anton Grilj. Največ skrbi bodo namenjali množičnosti, vzgajanju tekmovalcev, ki že dosegajo lepe uspehe, organiziranju kotalkarskih revij, pripravi in izvedbi tečajev, poleg umetnostnega kotalkanja pa bi radi v svoje vrste privabili tudi hitrostne kotalkarje, precej neznan šport pa je tudi hokej na kotalkah. Svoje delo bodo začeli graditi na najmlajših. Načrtujejo tečaje v vrtcih, kjer je kotalka-nje vključeno v športno značko, radi bi v svoje vrste privabili tudi čimveč šolskih otrok, saj je kotalkanje zelo privlačni šport, ki človeka vsestransko rekreira. Precejšen problem je prostor, kjer je poleti za vse dovolj prostora na večnamenski ploščadi v športnem parku, več problemov pa je pozimi, saj imajo precej težav z zagotavljanjem primernih prostorov. Hiša Komunalnega centra je namreč tudi po besedah Petra Brleča, predsednika Zveze kotalkarskih društev, ki je prisrčno pozdravil ustanovitev novega društva in ob tem ni pozabil omeniti uspehov tega športa v Domžalah že doslej, edini primerni prostor v celi republiki za organizacijo različnih kotalkarskih prireditev. Vso pomoč PIRUETI je obljubil Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale. Po predstavitvi najmlajših članov kluba, ki pod vodstvom trenerke Ide Gregorič Glažar že pridno trikrat tedensko trenirajo v OS Trzin, kjer že teče tudi prvi tečaj, je bilo prijetno srečanje, v katerem je biia posebej poudarjena zahvala vsem, ki delajo z mladimi, PIRUETI pa zaželjeno, da korajžno stopa po začrtani poti. V. V. SERVIS OLJNIH GORILCEV Ugodna cena gorilnikov in drugega pripadajočega materiala RAJ KO AVGUŠTIN KOŽELJEVO NABREŽJE 2 61234 MENGEŠ TEL.: (061) 739-426 SDP PRED VOLITVAMI IN PO NJIH Enakomerno pospešeno gibanje Stranka socialno demokratske prenove je v veliki dvorani gostišča Repovž pripravila jesenski predvolilni festival SDP Domžale. Člani stranke in njeni simpatizerji so v dveurnem programu lahko pobliže spoznali usmeritve stranke in njene ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije Nagradna križanka - žrebanje Posebna komisija je izvedla žrebanje nagradne predvolilne križanke. Do roka je prispelo 623 rešitev. Pravilna rešitev se je glasila: KANDIDATA ZDRUŽENE LISTE. IZŽREBANCI SO: 1. VEČERIA S KANDIDATOMA: Miran Ferjančič, Dragomelj60, Domžale 2. 3 KAPE SDP DOMŽALE: Humar Tomaž, Ljubljanska 70, Domžale 3. 3 PLOČEVINKE PIVA POMLAJENA SLOVENIJA: Vilar Mari, Cesta talcev 22, Domžale 4. 3 PLOČEVINKE NAPITKA POMLAJENA SLOVENIJA: Marija Koželj, Podboršt25, Komenda 5. 3 VŽIGALNIKOV SDP DOMŽALE: Vidergar Zinka, Češnjice2a, Moravče 6. S OBESKOV ZA KLJUČE SDP DOMŽALE: Janez in Bogomila Podboršek, Murnova 12, Mengeš 7. 5 SVINČNIKOV SDP DOMŽALE: Ljudmila Cetinski, Vodovodna 3, Domžale 8. 5 NALEPK SDP DOMŽALE: Mile Dedič, Ljubljanska 83, Domžale 9. 5 SPONK ZDRUŽENE LISTE: Jakšič Petar, Triglavska 8, Domžale Čestitamo! Nagrade prevzemite na sedežu SDP Domžale, Ljubljanska 70 (pri avtobusni postaji) vsak dan od 9. do 17. ure. načrte pred volitvami in po njih. Stane Oražem, predsednik Stranke, je ocenil volivne mož- nosti, Janez Kocjančič, član republiškega vodstva stranke pa je zavrnil kritike in očitke, ki jih na stranko naslavljajo pred volitvami. Najbolj so ploskali petletnemu Mateju Oražmu (na fotografiji) z narodno pesmijo PA N'KOL VEČ U DEPALO VAS. Aplavza, smeha in prijemanja za glavo hi manjkalo tudi pri nastopu Mladega foruma SDP ter petju in plesih strankinih voditeljev. Najbolj kakovosten del programa pa so prav gotovo prispevali Stane Habe s svojo legendarno harmoniko in ansambel Tomaža Habeta. Najbolj obiskana prireditev SDP in Združene liste pred volitvami je bila 26. novembra srečanje z ministrico Anko Oster-man. V domžalski knjižnici se je zbralo prek 80 upokojencev, ki jih je zanimala zdravstvena in pokojninska varnost. *** 3. decembra je bila v Domžalah predstavitev knjige KO ODGRNEŠ SEDEM TANČIC. Nastopile so štiri avtorice tega zbornika o ženskih vprašanjih: Marija Cigale, Ana Barbič. Jerca Mrzel in Mateja Kožuh-Novak. Jerca Mrzel je ob igranju kitare zapela tudi precej pesmi. *** Mladi forum SDP je skupaj s podmladki strank LDS, SKD, SLS in SNS organiziral okroglo mizo o mladih v politiki, spolnosti, ekologiji. Zanimivo in polemično razpravo je dve uri in pol spremljalo 50 obiskovalcev. Strasti mladih politikov so se tako razgrele, da bi lahko predrugačili stavek Frana Mil-činskega iz Butalcev: »Jejhata, mladi so politiki in že tako ostri! Kako bodo šele hudi, ko dozorijo!« *** V okviru predvolilnih predstavitev sta se kandidata Združene liste pogovarjala z volivci v šestnajstih krajevnih skupnostih naše občine. IGOR LIPOVŠEK Društvo nekadilcev Domžale želi prijetne praznike ter srečno 1QQ3! Ri UP RADOMLJE Želi vsem Vesel Božič in Srečno Novo leto 1993 Še naprej vam nudi v svojem prodajnem salonu bogato izbiro stolov, miz in sedežnih garnitur. Izdelujemo tudi rezila za rezkarje po naročilu. Istočasno pa vas obveščamo, da je ponovno odprt naš prodajni salon vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. Dne 31. 12. 92 bo salon odprt od 8.-12. ure. Prinesitelj tega oglasa dobi še dodatni 5% popust pri sicer že znižanih cenah nekaterih izdelkov in za ves redni program. ■o.-o Elektro Ljubljani javno podjetje za distribucijo električne energije želi vsem odjemalcem električne energije uspešno in zdravo novo leto 59 10 /lamnik Domžale VIJA, d.o.o., Peternelova 10, Domžale Papirnica in knjigarna BARVICA VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 1993 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM fif/. BUDAJI DARJA ŽELI SREČNO 1993 Ljubljanska 14, 61 240 Kamnik - Telefon: (061)812-413 5yjf|/1 d.O.O. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 b, DOMŽALE Telefon: 721-730, 713-288 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1993 želimo vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem. Tudi v letu 1993 se bomo trudili, da boste z nakupom v SAM-u zadovoljni. SREČNO, za obisk se priporočamo! ELEKTROTEHNA SET LJUBLJANSKA 92, DOMŽALE TEL 721-351 FAX 714-689 NUDIMO VES ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL TELEFONI STARO ZA NOVO 20% POPUSTA ELEKTRIČNO ORODJE B&D STARO ZA NOVO 25 % POPUSTA TER SERVISNO ZBIRNO MESTO BELA TEHNIKA AKUSTIKA AKCIJSKA PRODAJA GOLDSTAR ELEKTRONSKA KLAVIATURA GOLDSTAR SAMO 59.475,20 SIT TV GRUNDING NOKIA DEVIZNA PRODAJA MALI GOSPODINJSKI APARATI V MESECU DECEMBRU DO 25 % POPUSTA VARČNE ŽARNICE OSRAM IN PHILIPS MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE POTROŠNIŠKI KREDITI NA 5 IN 11 OBROKOV SE PRIPOROČAMO! ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO V LETU 1993 NASI GRADOVI Gospodarske razmere v Črnelem Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki objavljamo prispevek o Črnelem v tej številki v celoti Severovzhodno od gradu še stojita dva prostorna hleva, prvi je konjski in drugi za govedo. V konjskem so imeli navadno po šest konj, štiri za težke prevoze in kot smo že omenili po dva »fijakarska« za »tanobel vožnje«. Poleg dveh parov volov so redili po 20 do 25 govedi. Na okrog 50 ha zemljiščih, ki so pripadala črnelski posesti v glavnem v okolici, so gojili največ pesnico, koruzo, ajdo in krompir. Grad je imel med prvimi urejen vodovod. Ker stoji na ravnini in možnosti za naravni - gravitacijski vodovod ni bilo, so vodno črpalko priredili za pogon s pomočjo geplja, kamor so zapregli vola ali konja, ter vodo načrpali v rezervoar na podstrehi gradu. Za napajanje živine so imeli med gradom in hlevi izkopan in s kamenjem obložen vodnjak z navadno ročno črpalko. Poleg tega so imeli vodo po ceveh napeljano iz bajerja med gradom in hribom. Elektrike v gradu dolgo niso imeli. Baronica Marija Apfeltrern je ni dovolila napeljati, da ne bi razkopali in poškodovali gradu. V Črnelem so imeli tudi prav dobro ledenico. Na bajerju so pozimi nalomili veliko ledu in ga navozili v ledenico, ki je navadno držala skozi vse leto. V ledenici so imeli shranjene pijače, meso in drugo hrano. Domačini imajo črnelsko grajsko gospodo v lepem spominu, pravijo, da so bili dobri. Če so ženske na polju malo posedele, jim graš-čak, če je kdaj pa kdaj le prišel na polje, ni nič rekel. Za gospodarstvo so tako in tako skrbeli oskrbniki. Milka Hiršman iz Brezja pri Dobu (sedaj živi na Količevem), rojena 1904, v grad pa je kot pomočnica sobarice prišla leta 1922, se spominja tedanjega »frboltarja« Evgena Modra iz Koroške. Govoril je nemško in slovensko. Odšel je v okolico Krškega. Pred njim je to službo opravljal neki Čučkd iz Štajerske. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil oskrbnik Keglovič, ta je bil pozneje na Krum-perku. V gradu so imeli zaposlenega precej osebja. »Frboltarja«, ki je bil včasih v pisarni sicer pa največ pri delavcih na polju, smo že omenili. Sobarica ali hišna je imela po eno, včasih tudi dve pomočnici. Tudi kuharici sta bili po dve, ena za grajsko gospodo v nadstropju in druga za grajsko služinčad v pritličju gradu. Dolgo je bila kuharica v Črnelem Kloštrska Lenčka z Gorjuše, hišna pa neka Fani iz Ribnice. Dorca Orehek iz Turenša se spominja prijetne, varčne in pridne »spodnje« kuharice Ane iz okolice Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Sodelavci so jo posebej cenili po dobrem kruhu, ki ga je znala speči. Ko so jo odpustili, nikakor ni mogla prenesti, doma se' ji je zmešalo, da je ves trdo prislužen denar sežgala. Poleg že omenjene skižinčadi 5o imeli tudi dve dekli in dva hlapca. Seveda tudi brez perice ni šlo, najdlje je to delo opravljala Mici Pire. V Črnelem so imeli tudi svojega vrtnarja. K staremu Venclju se je za vrtnarja prišel učit Pred lepo urejenim gradom leta 1930 so od leve strani: Milka Hiršman, vrtnar ?, hišna ?, oskrbnik in graščak Leopold Apfaltrern Janez Vacak iz Trbovelj. Oba sta domačinom ostala v spominu po tem, da sta bila hudo nesrečna. Venclja, ki je imel za dekle Škan-drovo Franco, je na poti s travnika s koso na rami med nevihto ubila strela. Mlademu vrtnarju Vacku je potem pri delu v vrtu večkrat pomagala pomočnica hišne Šrajeva Dorca in tako sta se zaljubila. Nekako po treh letih je moral k vojakom. Po enem mesecu ga je, ker se je na vaji nerodno zasukal, srbski oficir udaril s sabljo in mu prerezal trebuh. Vojaki, ki so to nasilje videli, so bili ogorčeni. Oficirja so prosili, naj ga da prepeljati v bolnišnico, a jim je zapretil, da bo z vsakim, ki ne bo tiho, enako ravnal. Ubogi vojak je vso noč jokal, v zgodnjih jutranjih urah pa umrl. Vse osebje v gradu in stroške gospodinjstva je plačevala mati, baronesa iz pokojnine po možu. Račune v zvezi z gospodarstvom pa je plačeval sin baron Leopold Apfaltrern. K črnelski posesti je spadala tudi posest v Špitaliču. Tu so imeli okrog 80 ha gozdov, ki so prinašali lep dohodek. Baronesa Marija Apfaltrern je večkrat rekla: »Kar Špitalič da, Črnelo požre!« Izgubo pri kmetijstvu v Črnelem naj bi torej črnelski gospodje pokrivali iz dohodkov od gospodarjenja z gozdovi v Špitaliču. Prostore v gradu so imeli v glavnem zasedene, ena soba pa je bila zmeraj pripravljena za goste. V Kopru ali v Portorožu so imeli svojo hišo, kamor so včasih hodili na oddih. Po spominu starejših domačinov, ki so življenje v gradu dobro poznali, črnelska gospoda ni živela razkošno, niso imeli ne elektrike in ne telefona, kar je prav tedaj prihajalo v modo. V obdobju med vojnama so v gradu živeli trije Apfaltrerni: mati baronica, reki i so ji baronesa, Marija (rojena 1845, umrla 20. oktobra 1945, pokopana je v Dobu), hčerka Ana Marija Karolina (rojena 7. junija 1887 v Gradcu, umrla 16. septembra 1975 v Feld-kirehnu) in sin Mario Leopold Rudolf Viktor (rojen 27. septembra 1888 v Celju, umrl 7. maja 1955 v Spittalu). Leopold, po poklicu je bil pravnik-advokat, je bil rad v ženski družbi, pa tudi deklet bi lahko imel na vsak prst po ■ Grb Apfaltrernov eno. Rad bi se bil oženil, a mu je sestra Ana to zmeraj sproti preprečila, preprosto mu tega ni dovolila. Iz razmerja, ki ga je imel s hišno Marijo Goste iz Bele v tuhinjski dolini, se je 28. oktobra 1931 rodila hčerka Lea, ki je, ker jo je oče pohčeril, edina -dedinja črnelske posesti in zadnja s priimkom Apfaltrern iz te rodov i ne. Med drugo svetovno vojno so Apfaltrernovi' živeli v Črnelem. Leta 1942 so morali večji del grajskih prostorov odstopiti nemškemu vo- jaštvu, ki je bilo tu morda eno leto. Ko se je leta 1943 nemška vojska umaknila, so partizani Apfaltrernove skupaj s služinčadjo postavili na dvorišče in grad zažgali. Ponoči so se v sili najprej zatekli v kapelo. Milka Hiršman se spominja, da je šla naslednji dan domov, Apfaltrernovi pa so dobili pomoč pri Škandru. Na srečo ostrešje na gradu ni vse pogorelo. Streho so popravili in se vselili nazaj v grad. Po vojni je baronica Marija Apfaltrern v oktobru 1945 umrla. Ano in Leona pa je v decembru istega leta, zato da je lažje prišla do posesti, nova komunistična oblast izselila in pognala čez mejo v Avstrijo, kjer sta zelo skromno živela. Grad Črnelo je skupaj z gospodarskimi poslopji postalo središče državnega posestva, ki je obsegalo vso črnelsko posest, precej zemlje pa so vzeli tudi dobskim in radomeljskim kmetom. Na Krčevini, severovzhodno od gradu, so postavili osem ali deset lesenih odprtih hlevov, ki se pa v naših klimatskih razmerah niso obnesli. Zaradi tega in tudi zaradi izredno slabega gospodarjenja z državnimi posestvi so že zdavnaj propadli. Zemljišča pa so pridružili kmetijskemu posestvu Mengeš. Kapela Svete družine v Črnelem Baron Franc Karol Apfaltrern iz Črnelega je leta 1735 prosil škofa Sigismunda Feliksa Schratenbacha, da bi smel pri svojem gradu postaviti javno kapelo. Škof je za nasvet najprej povprašal dobskega vikarja Jožeta Irliha. Ljubljanski stolni kapitelj, ki je bil sicer župnik v Dobu, nad gradnjo ni bil navdušen. Vendar je škof gradnjo dovolil. Generalni vikar Schilling je ob asistenci vikarja Jožeta Irliha in kaplana Jurija Luzoviča 4. aprila 1735 slovesno položil temeljni kamen za kapelo. Ko je bila gradnja končana in kapela opremljena, so jo s papeževim dovoljenjem 3. julija istega leta posvetili Sveti družini. Grof je moral pred tem obljubiti, da župnijska cerkev v Dobu zaradi tega ne bo prikrajšana pri dohodkih in da v kapeli ne bo nabiralnika za darove. Včasih so bile maše v kapeli bolj pogoste. Med obema vojnama pa ob godovih in rojstnih dnevih Apfaltrernovih družinskih članov. V Črnelo so prihajali maševat duhovniki iz Doba. Ob takšnih priložnostih so Črnelski, ki sicer niso redno hodili v cerkev, bili zmeraj navzoči. Nekajkrat na leto so bile maše tudi ob nedeljah. V kapeli je bil lep oltar sv. Družine, na stropu pa freska Božje oko, delo našega zna- Gospa Lea Čmak Apfaltrern nega freskanta Franca Jelovška, ki je poslikal tudi kapelo v Češeniku. Upravitelji s podržavljenim črnelskim posestvom po drugi svetovni vojni so lepo urejeno kapelo dali uničiti, oltar pa odstranili in vanjo namestili kovinske sode za bencin ter drugo gorivo, ki so ga uporabljali za traktorje in druge stroje na posestvu. Da bi lahko čimprej izbrisali še zadnjo sled kapele in bi se sama podrla, strehe niso več popravljali. Ko je že slabo kazalo in je iznad oboka skozi ostrešje brez opeke že pognalo bujno drevje, je prišla rešitev. Po kar precejšnjih težavah in pripravah so s sredstvi, ki jih je za to namenila občina Domžale, jeseni 1988 pozidali venec in postavili novo ostrešje. Opeko, star bobrovec, pa so podarili nekateri domačini. Zavarovali so tudi dragoceno Je-lovško fresko v njej. Za obnovo kapele se je najbolj prizadeval Peregrin Stegnar iz Turnša. Tako kapela, ki so jo uradno prepisali podjetju JATA, pa je ni vzdrževalo, z obnovljeno streho lahko čaka boljšega gospodarja. Po zakonu o denacionalizaciji v novi slovenski državi je oblast kapelo v letu 1992 že vrnila zakoniti dedinji Lei Apfaltrern, poročeni Čmak. Gospa Čmakova namerava kapelo obnoviti kot sakralni objekt. In še to: gospa je letos že postala tudi solastnica gradu, ki ga bo vsaj del kmalu obnovila in se iz Celja preselila v Črnelo. Gospa Lea Čmakova Apfaltrern prosi vse, ki imajo kakršnokoli sliko iz Črnela, naj ji sporočijo v Celju, Vrunčeva 1, da bi, če ji je za primerno nagrado ne bi odstopili, dobila vsaj kopijo. Lahko pa to sporočite tudi v uredništvo Slamnika. STRAŽAR Domžale /lamnik 11 Novoletna nagradna križanka »TOSAMA« Med izžrebane reševalce, ki bodo pravilno rešili novoletno križanko, bomo razdelili šest nagrad. Tri nagrade prispeva pokrovitelj križanke TOSAMA DOMŽALE, tri nagrade pa Uredništvo glasila SLAMNIK. Vsem reševalcem želimo pri izpolnjevanju križanke veliko sreče, pa ne pozabite, da mora biti REŠENA KRIŽANKA v našem uredništvu do 10. januarja 1993. Vašo pošto pričakujemo na naslov: UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK, 61230 DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, ZA NAGRADNO KRIŽANKO SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO V3 papirnica količevo saFFa group OB NOVEM LETU NOVO V DOMŽALAH KUPUJETE STANOVANJA PRODAJATE POSLOVNE PROSTORE ODDAJATE STANOVANJSKE HIŠE NAJEMATE OSTALE NEPREMIČNINE d.o.o. BIRO ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Slamnikarska 1, Domžale, tel.: (061) 712-895 SE PRIPOROČAMO IN VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO PAPIRNICA IN KNJIGARNA BARVICA vam nudi: * bogato izbiro IGRAČ (Tomy, Lego, Burago, Barbie) * darila, čestitke, koledarje * knjige, šolske potrebščine Možnost plačila na dva čeka. 10% novoletni popust. Obiščite nas na Peternelovi 10 v Domžalah (za Osnovno šolo Rodica), telefon: 722-689 Do novega leta odprto vsak dan od 8. do 20. ure. Za obisk in nakup se priporočamo! VSEM ČLANOM KULTURNIH DRUŠTEV IN SKUPIN TER MENTORJEM ČESTITAMO ZA DOSEŽENE USPEHE V IZTEKAJOČEM SE LETU TER JIM TAKO KOT VSEM BRALCEM SLAMNIKA ŽELIMO V NOVEM LETU 1993 VELIKO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN OSEBNE SREČE. Predsedstvo Zveze kulturnih organizacij občine Domžale MARKO SENICA COLOR-PHOTO DOMŽALE, Ljubljanska 76 tel. (061)715-010 Bralcem Slamnika želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko uspehov v letu 1993 Se priporočam 12 /lamnik Domžale Igor Radin, dvakratni udeleženec olimpijskih iger, v spremstvu Andreja Koželja, tudi bivšega olimpijca, in vrste aktivnih športnikov prinesel olimpijski ogenj. Občinski poročevalec, št. 3/84 Odločili smo se »za« Svojo voljo smo občani izrekli demokratično in zavestno. Kljub temu, da čas ni ugoden, da je polno neznank in ugibanj o jutrišnjem dnevu, da se zavedamo težav, s katerimi se srečujemo, je ponovno zmagalo prepričanje, da je osebni standard močno odvisen od družbenega in da nam končno ni vseeno, kako bomo razreševali odprta vprašanja osnovnega šolstva, otroškega varstva in usmerjenega izobraževanja. Občinski poročevalec, št. 7/84 Velik korak bliže zdravju V novi zdravstveni postaji je v pritličju 470 m2 površin. nov Trzina odprli v tem kraju novo popolno osemletno šolo, grajeno s sredstvi tretjega in četrtega samoprispevka. Izredno lep objekt smo v občini odprli ob 40-letnici zmage in v mednarodnem letu mladih ter je za poimenovanje po Edvardu Kardelju tudi skromna odclolžitev revoluciji in njenim povojnim pridobitvam. Občinski poročevalec, št. 12/85 Zlati fantje iz Doba (Zlata medalja dobskih gasilcev na gasilski olimpijadi CTIF v Avstriji) Po dveh uradnih treningih, kjer so se seznanili še z nekaterimi novostmi, so nastopili na tekmovanju in kljub majhnemu »kiksu« zasedli med vsemi udeleženci (blizu 50 jih je bilo) 8. mesto ter tako osvojili zlato medaljo, ki jim je bila podeljena na velikem srečanju in paradi vseh udeležencev v Vocka-brucku. Občinski poročevalec, št. 12/85 Udeleženci okrogle mize ob 30-letnici našega glasila 1982 Radiofotografiranje prebivalstva v občini Domžale Delovni ljudje in občani, pozivamo vas, da se letošnje akcije radiofotografiranja udeležite v času, ki bo označen na vabilu, ki ga bo sleherni izmed vas, ki ste dopolnili 39 let, dobil v mesecu oktobru. V našem skupnem interesu je, da vas zdravniška ekipa radiofotogra-fira in v primeru odkritja kakršnekoli bolezni začne ustrezno zdraviti. Radiofotografiranje je po zakonu obvezno za vse prebivalce nad 39. letom starosti. Pregled je brezplačen. Občinski poročevalec št. 11/82 Slamice iz slamnika V domžalskem športnem parku prirejajo domžalski športniki vsako leto atraktivno športno prireditev, ki privabi veliko množico ljudi. Letos jih je prireditev zvabila v športni park kar dvajset tisoč. Šport se imenuje: Kako priti na lahek način do denarja, prireditev pa TOMBOLA. Občinski poročevalec št. 12/82 Streha za samce tudi v Domžalah V domžalskih delovnih organizacijah se že dlje časa pojavlja problem, kako zagotoviti vsem delavcem minimalne življenjske pogoje. Pri tem ugotavljam, da je največ neurejenih odprtih vprašanj pri delavcih, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije in ostalih republik ter pokrajin. Ti delavci prihajajo k nam z namenom, da zaslužijo prepotrebna sredstva za preživljanje, za družino, za gradnjo stanovanjske hiše. Občinski poročevalec, štev. 13/82 »Orkaduš, spet ta plin!« 15. 11. Veseli smo sprejeli obvestilo, da bo preskrba s plinom vsaj približno urejena, saj bodo v naslednjih dneh dobili evidenčne kartone za plin. 1 7. 11. Na KS po poldrugi uri čakanja, v dopoldanskem času seveda, dobim evidenčni karton. Na splošno družinsko zadovoljstvo ugotovimo, da smo šli v domžalski občini korak naprej, saj so nam razdelili kar šest kuponov. Skoraj bi vriskali od veselja! 24. 11.... 27. 11.... 1. 12.... 2. 12. Zjutraj ni zopet nobenega na tržni inšpekciji, ki bi znal kaj povedati o urejeni prodaji plina. Eden na terenu, drugi na sestanku. Po deseti uri isto... Plina ni bilo v naslednjih dneh niti v Kurivu, niti na Viru, kar sem se lahko osebno dvakrat prepričal, ko sem krožil s prazno jeklenko po domžalski občini in spoznaval njene lepote ... Sredi decembra sem še vedno brez plina. Zadovoljstvo ob kuponu pa nekam plahni... Občinski poročevalec št. 16/82 1983 Ženske iz naše občine kmalu v uniformah JLA Urjenje bo potekalo v večjih mestih SFRJ v vojašnicah, katere bodo specialno urejene za to vrsto usposabljanja. Kandidatke bodo imele specialno narejene uniforme z baretkami - posebej za urjenje ter za izhode v mesto. Seveda bodo imele poleg svečanih uniform vojaške torbice, katere se bodo ujemale z vojaškim krilom. Občinski poročevalec št. 4/83 Papirnica Količevo: TEŽKO BREME DEVIZNIH ANUITET Koliški papirničarji so že ves čas, odkar je stekla nova proizvodnja na Kartonskem stroju 3, v velikih težavah. Že sicer težkim razmeram gospodarjenja so se pridružile še nepremostljive težave, ki jih bremenijo zaradi odplačil deviznih anuitet. Zaradi tega je postavljena v težak položaj sama tovarna, ki bi sicer brez hipoteke deviznih obveznosti poslovala dobro. Občinski poročevalec št. 5 Občinski poročevalec - zrcalo našega dela, načrtov in življenja Že na nekaj sestankih v okviru dejavnosti OK SZDL Domžale in na Svetu za informiranje, kakor tudi v posameznih krajevnih skupnostih smo razpravljali o aktualnih vprašanjih izhajanja našega časopisa. Zahteve, da bi objavljali v celoti pregled dogodkov cele občine po tematikah, področjih, klubski in društveni dejavnosti, so mnogotere, zato jim ne moremo v celoti zadostiti. Glede na razvejanost dopisniške mreže, dopisnikov s terena in glede na potrebe po informacijah s posameznih področij, skušamo uresničevati že sprejeto programsko zasnovo. Ta točno opredeljuje vsebino našega časopisa, ki ga OK SZDL za potrebe 12.700 gospodinjstev naše občine izdaja. Občinski poročevalec št. 10/83 Bomo v Domžalah dobili 1000 novih številk? Kolikor želimo pridobiti v osrednjem delu občine Domžale do leta 1985 1000 dodatnih številk - danes PTT Domžale v tem delu ne razpolaga z nobeno številko - moramo pristopiti k dodatnemu združevanju sredstev, in sicer v višini: Leto L— SLI. — Domžale 5. XI. 19*2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE l»*4» mit«! m wphnk> mmmtttm • uoaiMR. k*I* «p — CM »o »»»»i ktflM Y\e*i» — I »i-J o »rak* m*» t Mjiin rate« t : to *ftn*ta — C«»« *• Kfct — TW» tira »m '. TvmUU* » t.JMbljrai V okviru 30. obletnice izhajanja našega glasila nadaljujemo s kroniko 1982 do maja 1991. Odlomke je izbrala Vera Vojska industrija, obrt 100.000 din na številko telefona individualni interesenti 60.000 din na številko telefona. Občinski poročevalec št. 14/83 Kruh naš vsakdanji (Kruh se je podražil, tra la la, cena pa se zniža, hopsasa...) Kruha in iger so kričali včasih, danes pa govorimo o igrah s kruhom oz. bolje rečeno o igrah s ceno kruha. Drugače že ne bi mogli reči temu, kar se je dogajalo s ceno posebne vrste kruha. Kako bi sicer lahko rekli odločitvi (bila je uradno dovoljena), da se kruh podraži kar za 86%, kar je pomenilo, da bo nova cena kruha kar 48,66 din. Kdo ve, kako so prišli do te cene, morda so upoštevali znani rek: enkrat za trikrat ali kaj podobnega. Seveda ljudje niti ob spremembni cene še ene vrste kruha niso morali biti najbolj zadovoljni, saj se je povečala le za 126%. Občinski poročevalec št. 14/83 1984 SPB-1 - ali poslovni center Domžal Kompleks v centru Domžal imenujejo domžalski SPB 1, v javnih občilih pa mu v zadnjem času najpogosteje pravijo »domžalski poslovni center«. Ta objekt bo stal na zemljišču na 25.000m2. Zgodovina gradnje tega največjega objekta v občini je zelo pestra, v pogovoru z Leopoldom Marnom, komercialistom v Betonu, pa smo želeli zvedeti nekaj najnovejših podatkov. Občinski poročevalec, št. 1/84 Olimpijski ogenj v naši občini - Sarajevo 84 Tako se je 2. februarja 1984 v opoldanskem času zbralo na ploščadi pred Veleblagovnico veliko število ljudi, ki so nestrpno pričakovali nosilce olimpijskega ognja, katerega je pot vodila tudi skozi našo občino. Na prizorišču sprejema, kjer je Godba Domžale s svojo glasbo že predhodno opozarjala na nevsakdanji dogodek, so zado-nele fanfare in ob ploskanju je V njej sta dve splošni ambulanti za odrasle in dve za otroke, laboratorij, kuhinja, čakalnica, pomožni prostori, 4 zobne ambulante. V kleti objekta se nahajajo vsi pomožni prostori in zobni rentgen. Občinski poročevalec, št. 14/84 Rešitev je v gradnji kompostarne Občina Domžale se že leta in leta ukvarja s problematiko odlaganja gospodinjskih in drugih odpadkov, predvsem o tem, kam locirati ustrezno deponijo. Obstaja namreč močan omejitveni faktor, in sicer dejstvo, da velik del občine Domžale leži in ogroža podtalnico. Drug ključni razlog pa je v odporu večine krajevnih skupnosti, da bi sploh v njih locirali odlagališče. Včasih so ti odpori upravičeni, največkrat pa ne! V kolikor ne bi v preteklih letih naleteli na polno razumevanje krajanov iz KS Vir oz. Dob, resnično ne vemo, kako bi Komunalno podjetje Domžale izvrševalo svojo osnovno funkcijo odvoza smeti ter ostale naloge s področja enotne javne higiene. Občinski poročevalec, št. 18/84 1985 Prva zasebna trgovina v občini Ko je bila pred nekaj več kot dvema letoma ob razpravi o preskrbi v občini Domžale dana možnost, da se v nekaterih krajevnih skupnostih uveljavijo samostojne privatne trgovine, je Antonija Kosmatin, trgovka, zaposlena v Mercatorju, skupaj s svojim možem začela razmišljati, da bi na tak način razrešila problem preskrbe v KS Rafolče. Občinski poročevalec, št. 3 Nova popolna šola iz samoprispevka Tik pred pričetkom novega šolskega leta so, kot je bilo občanom obljubljeno, ob prisotnosti mnogih družbenopolitičnih delavcev, mladine in kraja- Žeje ne bodo več žejne Drugi vodovodni zalogaj pa je vodovod Žeje-Trojica, ki bo preko voda 90 - 110m napojil vasi Žeje, Trojica, Konfin, Račni vrh, Zg. in SP. Brezovica ter Dobovlje. Ta vodovod je v okviru zagotovitve vode vsem ljudem na moravškem druga prioriteta, ki bo, tako upajo, kmalu omočila že postavljeni hidrant ob gasilskem domu na Žejah. Občinski poročevalec, št. 16/85 1986 Maketa novega domžalskega centra Na »Biroju 71« so izdelali maketo domžalskega centra matiko, so postala stalna sestavina programov pevskih zborov naše občine na njihovih koncertih in revijah, njegove instrumentalne skladbe pa so poustvarjali gojenci Glasbene šole Domžale. Sodelovanje s skladateljem prof. Tomcem se je nenehno poglabljalo in že skoraj pravilo je postalo, da je za vse pomembne koncerte pripravil nove priredbe pesmi ali skomponiral nove skladbe. Občinski poročevalec, št. 3/86 Izvoljeno novo občinsko vodstvo Na konstitutivni seji so se 26. marca 1986 v hali Komunalnega centra zbrali delegati vseh treh zborov domžalske delegatske skupščine. Na seji so se zahvalili za štiriletno uspešno delo dosedanjemu predsedniku Karlu Kušarju. Novo vodstvo naše skupščine sestavljajo: Peter Primožič - predsednik, Herman Breznik - predsednik, Milan Marolt - predsednik Izvršnega sveta, Miroslav Birk - predsednik DPZ, Franc Gnidovec - predsednik ZZD in Aleksander Rih-tar - predsednik ZKS. Občinski poročevalec, št. 6/86 Primož Trubar v naših krajih Res je, čeprav je samo na filmu. V soboto, 26. in v nedeljo 27. aprila, se je v Spodnjih Praprečah v naši občini mudila ekipa ustvarjalcev novega slovenskega filma o Primožu Trubarju. V dveh snemalnih dneh so v cerkvi v Praprečah in ob njej snemali 4 obsežnejše sek-vence, in sicer pridigo Trubarjevega nasprotnika Meniha Bravšiča (igral ga je Boris Jug), prizor množične verske histeri-jade, procesijo in nekaj drugih kadrov, tudi pokrajinskih. Občinski poročevalec, št. 8/86 Adijo žganjekuha, adijo Alko Odslej bo domžalska žganjekuha v kamniški občini - na Duplici. Moralo se je zgoditi... Čas in razvoj pač terjata svoje. Staro se umika novemu. Hotelu, ki ga dobimo v centru mesta, se je morala umakniti najstarejša slovenska žganjekuha, nekdanja Jerasova tovarna, nazadnje dobri ljubi Alko. Šla je znamenita klet, šla je znamenita Pavova gostilna za cesto, buldožer ni odkopal okostnjakov, nekdanjih gostov te gostilne, ki so bili domnevno pokopani nekje na njenem dvorišču. V zgodovino je odšlo vse to... Občinski poročevalec, št. 13/86 Pri vaškem znamenju na Štefan dan leta 1938 na Dobenu, fotografiral je Viktor Ručigaj (sedi) z vnesenimi arhitektnimi posegi, ki se srednjeročno in dolgoročno obetajo. Fotografija Občinski poročevalec, št. 2/86 Prof. Matija Tome Pred dnevi je v 87. letu starosti umrl v Domžalah nestor slovenskih skladateljev in dolgoletni župnik v Domžalah prof. Matija Tome. Njegova čudovita dela, ki segajo v sam vrh slovenske glasbene ustvarjalnosti z ljudsko te- Fam se je skorajžil prvi Fabrika maziva FAM Kruše-vac je pred dnevi slavila pomembne dogodke. Na Želod-niku pri Dobu so v okviru začrtanega območja nove domžalske industrijske cone odprli novo skladišče. Občinski poročevalec, št. 15/86 Ubeži pred senco, če moreš... Pri Kmečki knjigi je nedavno izšla že deseta knjiga izpod pe- Domžale /lamnik resa našega mengeškega dopisnika Ivana Sivca: knjiga »Beg pred senco«... Občinski poročevalec, št. 15/86 Po šestih desetletjih - nova kinodvorana! Kulturna skupnost Domžale in Kinematografi Ljubljana so v četrtek, 27. novembra 1986 v sklopu objekta SPB 1 odprli kinodvorano oz. prireditveni center. Občinski poročevalec, št. 17/86 Knjižnica - temeljna kulturna dobrina Odpiranje vaše prenovljene in posodobljene knjižnice se mi zdi pomembno in pomenljivo znamenje dobrega razmišljanja in razsojanja v vaši občini. Za to, kar ste storili doslej, in za vaše nadaljnje načrte v tej smeri, predvsem pa za to novo, lepo knjižnico, vam od srca čestitam. (Dr. Matjaž Kmecl ob otvoritvi prenovljene knjižnice) Občinski poročevalec, št. 17/86 1987 Kako so se razveseljevali stari Domžalčani? Nekdaj je bilo v Domžalah velikokrat veselo, predvsem seveda v predpustnem času. Poleg nekdaj številnih znanih gostiln, ki so v tem času pripravile svoje posebnosti in dobrote, so se Domžalčani zbirali predvsem na družabnih srečanjih v nekdanjem društvenem domu in sedaj že podrtem sokolskem domu, poleg tega pa tudi v god-benem domu. Občinski poročevalec, št. 3/87 Bilo je pred četrt stoletja... Pravzaprav je izredno prijetno opravilo - pogovarjati se o uspešnem delu, ki si ga opravljal in opravil v preteklosti. Če pa gre za pionirsko delo, kot ga je na področju informiranja v naši občini opravil prof. Milan Flerin, pa je zadovoljstvo lahko bolj upravičeno. Občinski poročevalec, št. 4/87 Nova podružnica LB Banke Domžale v Trzinu Pred dnevi, točno 24. februarja 1987, so v Trzinu ob prisotnosti številnih družbenopolitičnih delavcev in delavcev banke odprli novo podružnico Ljubljanske banke-Banke Domžale. Občinski poročevalec, št. 4/87 Varujmo se pred steklino Na območju občine Domžale se še vedno odkrivajo novi primeri stekline pri lisicah. Ker je pred nami sezona nabiranja gozdnih sadežev (borovnice, gobe), je prav, da se bolje seznanimo z boleznijo... Če človeka poškoduje stekla lisica, ali žival, za katero sumimo, da je zbolela za steklino, je potrebno takoj poiskati pomoč v najbližji ambulanti. Občinski poročevalec, št. 11/87 Po rokovnjaško - Letošnjemu srečanju rokovnjačev na rob... Nudili so čevapčiče. Takole kakih 8 revčkov, takih, švohot-nih so ti dali. Pa je bilo! Imeli so tudi odojka: po rokovnjaško razčetverjenega in v svinjske mesne raztrganine razcuka-nega. Imeli pa so tudi rokovnjaški golaž. Kotel kot se spodobi, še kdo drug, ne le rokovnjači, bi bili z njim zadovoljni. V kotel so nalili vode, pod njim obilo zakurili, da se je videlo daleč in da je bila prava pirotehnična štimunga. V kipečo vrelo vodo so potopili aluminijasto posodo, v kakršnih prevažajo hrano. Pa so dinstali in tenstali to posodo, v želji, da bi jo precvrli do mehkega. Pa se posoda nikakor ni hotela omehčati ... Občinski poročevalec, št. 13/87 Cesta, ki je bila dolg in je pot v razvoj V naši občini so bile zlato-poljske vasi visoko gori na severno vzhodni strani naše občine na meji s kamniško občino skoraj štiri desetletja odrezane od sveta. Bile pa so v času NOB simbol odpora, revolucionarne zavesti, požigov, pa tudi trpljenja. Slavnostni govornik na otvoritvi, dne 19. septembra, je bil predsednik SO Domžale Peter Primožič. V celoti je 2,7 kilometra ceste veljalo 350 milijonov dinarjev. Občinski poročevalec, št. 15/87 6000. Domžalska »lokacija« Delavci Razvojnega zavoda, točneje Prostorsko razvojnega sektorja v tem zavodu, so 6000. jubilejno lokacijsko dokumentacijo izdelali naročni-koma-investitorjema Robertu Novaku in Antoniji Rožič s Trojice, koder bo objekt - stanovanjska hiša zgrajena po 6000. lokacijski dokumentaciji, tudi sezidana. Občinski poročevalec, št. 4/88 Vse izvemo, česar ne veste Upam, da niste že pozabili na naš poziv in da vas še ni minila radovednost, kdo in kaj Lepo poslikana 140 let stara skrinja pri Vrbanu v Trzinu Telefoni še v zadnji krajevni skupnosti Z akcijo napeljave telefonov v vasi Zlatenek, Selce, Poljane, Lipa in Češnjice je tudi zadnja KS v naši občini (Češnjice) pridobila to prepotrebno civilizacijsko infrastrukturno pridobitev. Občinski poročevalec, št. 17/87 Novoletne slamice Radomlje so dobile nagrado kot najlepše urejen majhen kraj. Bili so počaščeni. Še sreča, da ga »za majhen kraj« niso dobili Mengšani, bi bili gotovo užaljeni. V Domžalah je skoraj vse črno: črn kruh, črna prihodnost, Črni graben, črne usluge, črno dimnikarstvo, samo gospodarski uspehi so RDEČI! Srečo človeku ne more dati občina, ne država, ne partija - lahko mu jo pa vzame! Občinski poročevalec, št. 19/87 1988 Vabljive stare razglednice V torek, 29. decembra 1987, tik pred iztekom starega leta, sva si šli ogledat odprtje razstave najstarejših razglednic iz domžalske občine. V novi domžalski knjižnici je razstavo zelo lepo pripravilo uredništvo Občinskega poročevalca. Vse razglednice so bile razstavljene na steklenih panojih, opremljene pa so bile tudi z ustreznimi komentarji. Občinski poročevalec, št. 1/88 Temelj bogatega kulturnega življenja Nekaj dni po uradnem slovenskem kulturnem prazniku je bila v Mengšu slovesna prireditev ob Prešernovem dnevu, hkrati z odprtjem prenovljenega kulturnega doma, otvoritvijo razstave faksimilov pesmi v lesu našega največjega pesnika izpod umetniškega dleta Matjaža Brojana, na mengeškem odru so slovesno podelili tudi Kersnikove plakete za,preteklo leto, tu pa se je odvil tudi priložnostni kulturni program v izvedbi Mengeškega pevskega zbora DKD Svobodo Mengeš p. v. Tomaža Habeta, Folklorne skupine p. v. Franca Jeriča, Mengeške godbe p. v. Smiljana Makelje ter recitatorja Milana Mariniča. Občinski poročevalec, št. 3/88 vse nas je spraševal po našem telefonu 721-686, (da boste veseli za drugič). Začelo se je že s pismom, ki ga je na nas naslovil Domžal-čan, ki je spraševal, kdaj bo zgrajen pločnik na Prešernovi cesti do prehoda zebre z magi stralno cesto Ljubljana-Mari-bor, obenem pa je podčrtal tudi vprašanje neurejenega križišča. Razvojni zavod mu odgovarja: Pločnik ob Prešernovi cesti bodo zgradili, ko se pridobijo potrebna soglasja lastnikov. Predvidoma bo to v letu 1988. Občinski poročevalec, št. 6/88 Zlati slamnik 87 - Gorjača rokovnjača 87 ZLATI SLAMNIK 87 z enakim številom glasov prejmeta KUD Miran Jarc in Knjižnica Domžale za vrsto kulturnih in drugih prireditev, s katerimi sta v letu 1987 bistveno obogatila kulturno življenje v naši občini. GORJAČO ROKOVNJAČO 87 pa prejme Smučarsko društvo Domžale za stil reklamiranja »največje tombole«... Iskreno čestitamo! Občinski poročevalec, št. 6/88 Pajek prihaja - ali bo naposled red? Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo v bodoče skušal vpeljati nekaj več reda v mirujoči promet v občini Domžale, tako imenovani pajek, ki naj bi odvažal nepravilno parkirana vozila v Ljubljano na Litijsko cesto, kjer se nahaja tudi avto-sejem. Občinski poročevalec, št. 7-8/88 Literarna priloga - fotografija naslovnice Občinski poročevalec, št. 9/88 V Mengšu sanjska športna hala Prvi hip je slišati resnično sanjsko: prišel je naš človek iz tujine, skupaj s še štirimi drugimi je hotel nekje postaviti večjo športno dvorano, mengeški krajevni možje pa so pobudo zagrabili z vsemi štirimi in športna hala pod Gobavico se že gradi tako, da bo športni park 8. julij v nekaj mesecih dobil skoraj dokončno podobo, ki bi jo drugače lahko načrtovali še veliko obdobij. Občinski poročevalec, št. 12/88 Stane Stražar ob bregovih Bistrice Tisoč strani obsežna kronika z obeh bregov Bistrice izpod peresa znanega zbiratelja zgodovinskega gradiva, jamarja in društvenega delavca Staneta Stražarja, je končno zagledala luč sveta. Tako samemu avtorju kot Odboru za pripravo in vsem nam v občini je lahko, najkrajše povedano, v velik ponos. Občinski poročevalec, št. 17/88 Slamice Adijo, fosforček! Glede na to, da so KINEMATOGRAFI LJUBLJANA prestavili v Ljubljano (skoraj) vse, kar je bilo živega, pričakujemo in želimo (pri takem vodstvu in predstavah), da prestavijo v Ljubljano tudi kinodvorano ... Uspešna povezanost Prvič v zgodovini naše občine smo zabeležili vsebinsko povezanost partijskih in komunalnih problemov. Na osnovi dopisa partije so se v trenutku rešili vsi komunalni problemi na desnem bregu Bistrice - za nepoznavalce, to je Sever I v KS Slavko Šlander Domžale. Občinski poročevalec, št. 18/88 1989 Pa še to V sklopu različnih družbenih aktivnosti v občini in nove uredniške politike danes objavljamo fotografijo dveh dvigo-valk naklade, ki ju je fotoreporter Vido Repanšek presenetil v sklopu prireditve Foto topless shovv. Prireditev so organizirali v discoteki Brinovec na Viru. Za vstopnino starega milijona in pol se je bilo treba pošteno potruditi, da si med množico predvsem moške publike prišel do ustreznega strateškega položaja. Občinski poročevalec, št. 5/89 Alternativa nastopa tudi v Domžalah! Politični pluralizem v Sloveniji postaja realnost in logično je, da se bo nezadržno širil v vse pore družbenega življenja in v vse kraje naše domovine. Seveda tudi domžalska občina ne more biti izjema. Vabimo na USTANOVNI ZBOR Področnega odbora SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE za Domžale, ki bo v torek, 6. junija, ob 19. uri v stari kinodvorani v Domžalah, Ljubljanska ... Občinski poročevalec, št. 9/89 To je Metkino življenjsko dejanje Že v prejšnji številki smo vas seznanili z velikim uspehom, ki ga je na zveznem tekmovanju mladinskih, mešanih mladinskih in dekliških zborov v Celju dosegel v C kategoriji Dekliški pevski zbor Kulturnega društva Domžale. Osvojili so namreč zlato plaketo in zbrali med vsemi sodelujočimi največ točk - 94,6 od 100 možnih. Uspeh je še toliko večji zaradi žalostne resnice, da je zbor samo 14 dni pred tekmovanjem ostal brez svoje zborovodkinje METKE PICHLER. Sprva so jih že odjavili, kasneje pa se je težke naloge - dokončati začeto delo Metke, za katerega je že dalj časa živela - lotil zborovodja KAREL LESKOVEC. Občinski poročevalec, št. 11 /89 Prvi digitalni halo 11. septembra 1989 smo se v občini Domžale končno otresli telefonske nerazvitosti. Z otvoritvijo nove prve digitalne telefonske centrale v Jugoslaviji bomo potem, ko bodo dobili telefonske priključke vsi, ki so v akcijo vključeni, imeli na 100 prebivalcev več kot dvajset telefonov, na območju, kjer je akcija potekala, pa celo več kot 40 telefonov. Občinski poročevalec, št. 13/89 Slamice Moški pa v jok Verjetno ste že opazili, da v vseh programih organizacij, združenj in še česa pomembno mesto zasedajo ženske. Vsi po vrsti bodo v različne funkcije in organe vključili najmanj 40 odstotkov žensk. Le kje hudiča jih boste dobili... Tajnost zagotovljena Iz domačih izkušenj pa še en (kuharski) nasvet: K tajnosti glasovanja lahko pripomore tudi 40 vatna žarnica, po možnosti modre barve. Tajnost je še zlasti zagotovljena, če gre za večji prostor (npr. domžalski SLAMNIK). Občinski poročevalec, št. 16/89 1990 Kramberger shovv po domžalsko Evo en komunist že ploska. Hvala bogu! Dragi Slovenci prvo vam moram povedati. Vi ste tukaj najbolj pametni. Vi ste komuniste nagnali f Črno goro. Svaka vam čast. To je najbolj bogata občina. Vidite, to ste imeli srečo, ste imeli sekretarja partije Črnogorca, ki je samo spav, ki se ni nič brigal, da ste ga lahko okrog prinesli. Ste videli, to so napizdili Črnogorci. Če tega ne bi bilo, ne bi uspeli. To se lahko njemu zahvalite. Občinski poročevalec, št. 4/90 Slovenija open v Domžalah Na svečani otvoritvi in ob finalu SLOVENIJA OPEN dne 13. 5. 1990 je svečano vzdušje pomagala ustvariti tudi domžalska godba. Občinski poročevalec, št. 9/90 Prva blagoslovitev civilnega objekta v Sloveniji po vojni V petek, 14. septembra 1990, smo na svečani akademiji ob 100-letnici gasilskega društva v polni dvorani kultur- Pri Vrbanu v Trzinu hranijo iz-struženo šatuljo z letnico 1821 in pripisom V juri nega doma začutili bogastvo naše tradicije in kulture - naše mengeške zgodovine. Godbeniki, pevci Mengeškega zvona in kronist s kroniko mengeškega gasilstva so spletli čudovit kulturni program... Srh nas je spreletaval, ko so zaigrali slovensko himno na slavnostni otvoritvi godbenega in gasilskega doma. V tistem slovesnem trenutku smo se zavedeli svojih slovenskih korenin. Občinski poročevalec, št. 11 /90 Prišla je povodenj V kamniški in domžalski občini je največ škode napravila Kamniška Bistrica ter druge vode iz njenega porečja. Največjo škodo v naši občini sta reka in divje vode povzročile s tem, da je odneslo cel kilometer kolektorja, ponekod uničilo kanalizacijo, po vodi so splavali mostovi. Občinski poročevalec, št. 14/90 Plebiscit Si že kos temu, da boš odločil sam?! Samostojen, da postal boš državljan?! Zrelost zdaj pokaži - vreden si svobode, spet vrnimo med evropske se narode. Občinski poročevalec, št. 16/90 Karikatura z zadnje strani Občinski poročevalec, št. 17/90 1991 Koliko bo po novem pritisnil davčni vijak? ' !'i Čeprav je nova davčha zakonodaja začela veljati že letošnjega 1. januarja, ugotavljamo, da ob koncu prvega preteče-nega meseca med občani še vedno ni jasno, kako bo po novem pritiskal davčni vijak, koliko bo zahteval, kam bodo šla sredstva, kateri so novi zakoni, kako opredeljujejo svoje področje, kaj to konkretno pomeni za vsakega od nas. Občinski poročevalec, št. 2/91 Kolektiv železniške postaje Domžale občanom Uslužbenci železniške postaje Domžale vam ob stoletnici proge pošiljamo prisrčen pozdrav. Želimo, da bi se čimveč posluževali uslug, ki Vam jih nudimo. Pustite svoje drage avtomobile doma in raje uporabite vlak, kajti vožnja z njim je veliko udobnejša, saj nudi poleg prijetne in mirne vožnje še oddelek za kadilce in nekadilce, VVC s tekočo vodo ter tapecirane in udobne sedeže. Občinski poročevalec, št. 4/91 Prijetne velikonočne praznike Občinski poročevalec, št. 5/91 In memoriam - Tonček Ravnikar Dne 9. marca je v 71. letu starosti sklenil življenjsko pot Tone Ravnikar, ki se je od rane mladosti ob svojem poklicnem delu, najdalj kot tajnik Glasbene šole, posvečal predvsem organizacijskemu in ustvarjalnemu delu na različnih kulturnih področjih. Občinski poročevalec, št. 5/91 Telefonske hišne centrale SELECOM • eno ali dve liniji - do 8 priključkov • 2/6 - telefonsko krmilni varnostni sistem PRODAJA IN MONTIRA POOBLAŠČENI PREDSTAVNIK ISKRA TERMINALI Marjan leretina, Sp. )arše 38, 61230 Domžale; tel./fax (061) 723-444 Epigrama Predvolilna Ko čas presežnikov se končno izdivja, življenje padlo spet bo na realna tla. Kako - nam posvetila bo - elektrika. Po volitvah Če mediji še za naprej bodo pristranski, odgovor najdeš le - si v bukvah sanjskih. FRANCE CERAR 14 /lamnik Domžale Veliko zdravja gospa Terezija Verjeli ali ne, v prvih dneh oktobra leta, v katerega vstopamo, bo naša občanka gospa Terezija Zalokar s Perkove ulice na Rodici praznovala svoj stoti rojstni dan. Želimo ji, da prijetno preživi letošnje praznične dni in zdrava dočaka svoj stoti rojstni dan. Zato veliko zdravja, gospa Terezija, in nasvidenje v prvih dneh oktobra 1993! Jubilej Malke Velkavrh iz Jarš Malka Velkavrh, rojena Borštnar iz Jarš, je 14. decembra praznovala 92. rojstni dan. Večer pred njenim visokim jubilejem jo je obiskal urednik Slamnika. Čeprav je šla ta večer prej spat kot ponavadi, je za naše bralce povedala nekaj zanimivosti. Rojena je bila v Sadrovi hiši v Domžalah, ki je ni več. Nato se je s starši preselila v Tomaško hišo v Srednjih Jaršah, tudi te hiše ni več. Oče je naredil novo in jo pozneje prodal Petku. Malka se je poročila z Jernejem Velkavrhom. Imela s.ta tri otroke. Fantek je umrl ob rojstvu, ena punčka se je poparila in za posledicami umrla, hčerka Mara pa je za rakom umrla, ko je imela 52 let. Malka je ena tistih delavk, ki so pri Obervvalderju - Vovku ali v sedanji tovarni Universale šivala slamnike. Zaposlena je bila kot »štefar'ca« - ročno je šivala usnjene trakove na notranji spodnji rob slamnika, na zunanji strani pa trakove in »mašne«. Pozneje so to šivali s šivalnimi stroji. Povedala je tudi, da so zaradi pomanjkanja naročil v desetletju pred drugo svetovno vojno proizvodnjo slamnikov opustili in začeli izdelovati klobuke. Potem je bila kot opremljevalka zaposlena v proizvodnji klobukov. Od leta 1950 pa je upokojena. Terezija Zalokar (levo) in Malka Velkavrh na srečanju ostarelih v župnišču v Jaršah In ko je pogovor nanesel na kulturno in prosvetno delo v tedanjem kulturnem društvu v Grobljah, se je kar pomladila in od veselja se ji je utrnila solza z oči. Odigrala je številne vloge, vseh se ni več spomnila. Več kot petnajst let je sodelovala v cerkvenem pevskem zboru v Grobljah. Ko sem ji nazadnje zaželel zdravja in še na mnoga leta ter dodal, da bo nekaj najinega pogovora prinesel tudi Slamnik, je rekla prav, hkrati pa dodala, da ji je všeč. Skupaj je zaželimo še veliko let. KNJIŽNICA DOMŽALE Nove knjige za praznično branje Proti koncu leta vedno izide kar precej novih knjig. Tako je tudi letos in v Knjižnici Domžale Vas želimo opozoriti na nekatere zanimive novosti: - Cankarjeva založba je v prevodu in izboru Aleša Ber-gerja izdala knjigo Guillama Apollinaira SONCE PREREZAN VRAT. Knjiga predstavlja izbor poezije tega francoskega pesnika, ki je bil veliki mag pariških avantgardnih skupin, pri- ljubljen med slikarji in pesniki svojega časa. - France Štele - fotograf in samostojni kulturni delavec iz Komende - je v zadnjih letih izdal kar nekaj knjig, večinoma tenkočutno oblikovanih foto-monografij, pospremljenih z izbranimi besedili (Grintavci, Triglav, Bodi svetloba, Večne lipe, Popotni psalmi...). Zadnja med njimi nosi naslov SPOROČILO IZ DAVNINE. Foto- CENJENIM STRANKAM KUPCEM MORAVČE SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MORAVČE ŽELITA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU grafsko jedro knjige predstavljajo obmorski motivi, besedila pa je avtor jemal iz Svetega pisma. - Založba Mihelač je izdala obsežen roman VELIKI VOZ pisatelja Miloša Mikelna, ki obsega kar 500 strani. Gre torej za roman-sago, saj je to zgodba o nekem slovenskem rodu, ki živi v okolici Celja. Čas dogajanja je od prve svetovne vojne do konca druge in prvih let po njej. Glavni rod pa je s svojo usodo tudi značilno slovenski. Roman, ki ga preberete v enem-mahu! - Charles Dickens je napisal BOŽIČNO PESEM V PROZI - zgodbo o skopuhu, stiskaču Scoogeu. Skopuh se prav na božični večer, ki je tako poln krščanskih skrivnosti, sooči s svojo zrcalno podobo, morastimi sanjami o svoji izkrivljeni duhovni podobi. Ta stara Dic-kensova pravljica o duhovih, ki strašijo brezčutne, je potrebna tudi nam in v naših asocialnih časih, božični večer pa je pravi trenutek tudi za naše lastno sa-mospraševanje. - V okviru knjig Mohorjeve KNJIŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 TEL: 061/721-204,712-499 FAX: 061/712-499 družbe iz Celja je vredno opozoriti na knjigo Ivana Razbor-ška SLOVENSKA KRASILNA UMETNOST. Gre za delo o naši narodni zapuščini, o naši ornamentaliki. Razboršek je bil velik poznavalec tako naše, kot tudi slovanske in afriške kra-silne umetnosti. Gradivo je zbiral po terenu, v cerkvah, pri obrtnikih in rokodelcih. Knjigo bi priporočali zlasti vsem, ki se ukvarjajo z oblikovanjem spominkov, da bi ne doživljali takšne poplave kiča in neizvirnosti. V knjigi so zbrani osnutki predmetnih okraskov (srčne, rastlinske oblike, osnutki za vezenine, tekstil, gradbeništvo, pohištvo, kovinske izdelke...) CVETA Z. ORAŽEM JO ljubljanska banka 1. LB KARTICA- Vaš podpis velja kot denar Nakupovanje je lahko prijetno preprosto, če plačujete s podpisom. Ena najprijetnejših poenostavitev denarnega poslovanja, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, je uporaba plačilnih kartic. Plačilna kartica je sodobno nadomestilo za gotovino, s katero lahko plačujete v trgovinah, hotelih in na vseh drugih prodajnih mestih, ki so označena z nalepko kartice. Plačevanje s plačilno kartico je preprosto. Dovolj je, da prodajalcu predložite kartico in s podpisom overite račun. Vse drugo bosta namesto vas opravila prodajalec in banka. Nudimo vam LB kartico z ugodnostmi, kakršnih ne zagotavlja nobena druga kartica pri nas: - stroške nakupov boste plačevali le enkrat mesečno, - pri vsakem nakupu vam je zagotovljen odlog plačila, od nekaj dni pa do enega meseca, - banka vam zaradi odloženega plačila ne bo zaračunavala nobenih obresti razen v primeru, če bi mesečna inflacija presegla 8%, - poravnavanje obveznosti je urejeno najbolj sodobno, preko trajnika na tekočem računu, - sami boste lahko izbirali dan v mesecu, ko boste poravnali stroške opravljenih nakupov, to pomeni možnost izbire med 8. ali 18. ali 28. dnem v mesecu, ko banka opravlja plačila na podlagi trajnih pooblastil na tekočem računu. Zahtevajte obrazec s pristopno izjavo Prošnjo za izdajo LB kartice, izpolnjeno s svojimi podatki, oddajte v ekspozituri LB Banke Domžale d.d., ki vodi vaš tekoči račun. In če nimate tekočega računa pri nas? Oglasite se v eni izmed naših enot in dogovorili se bomo. V banki Domžale d. d. smo pričeli sprejemati prošnje 07. 12. 1992. 2. Posojila občanom in podjetnikom Banka vam lahko s svojimi kratkoročnimi in dolgoročnimi tolarskimi posojili po konkurenčnih pogojih pomaga uresničiti vaše zamisli in cilje. Z novo ponudbo se vključujemo tudi v devizno financiranje podjetij in malega gospodarstva. Zato obrtniki in podjetniki tokrat ne prezrite možnosti, ki vam jo nudimo. V banki lahko najamete devizne kratkoročne in dolgoročne kredite za financiranje uvoza materiala in opreme. Ob tem vam nudimo tudi druge bančne storitve: - opravljamo plačilni promet s tujino, - vodimo vse vrste deviznih računov za domače pravne osebe, - vodimo devizne račune za tuje pravne in fizične osebe (za vaše poslovne partnerje iz tujine), - posredujemo pri izdaji garancij v tujini. Oglasite se! Informacije so vam na voljo v Sektorju sredstev in naložb in v Sektorju deviznih poslov (tel. št. 715-422). Hvala za zaupanje! Srečno v letu 1993! LB BANKA DOMŽALE d.d. KS TOMA BREJCA VIR Srečno in zdravo - tudi v letu 1993 Pavle Gros, predsednik Sveta krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, je eden izmed tistih, ki veliko da na javnost dela. Tudi ob koncu letošnjega leta svojim krajanom predstavlja leto, ki je bilo po njegovem dinamično in ustvarjalno, saj so uredili kup stvari, o katerih so komaj upali sanjati. Pa lepo po vrsti! Ceste Od 21 ulic in cest iz programa samoprispevka sta za pomlad 1993 ostali le Sončna ulica na Viru in cesta mimo RTP na Podrečju. Ker pa samoprispevek teče do 1994, poti-hem računa, da bodo skonstruirali še kakšno cesto. Letos so tako uredili tudi Aljaževo in Metelkovo ter vse ceste na Koli-čevem. Sam ima lep občutek, ko so slabe makadamske ceste v »njegovi« KS le še zgodovina. Športni park? Športni park je njegova radost. Malce ga je bilo strah, ko se je pred športniki zaklinjal, da bo večnamenski športni park letos pod streho. Pa je in iskrena hvala vsem, ki so sodelovali. Sedaj je na reklamnem pa- noju na koncu Cojzove ulice še napis ŠPORTNI PARK v izgradnji. Upa, da zadnjih dveh besed kmalu ne bo več, pač pa bodo vsi objekti, narisani na shemi, kmalu v športnem parku - v veselje vseh njegovih uporabnikov. V športnem parku, ki se razteza skoraj na dolžini pol kilometra, so letos dobili: BMX steza, novo nogometno igrišče, večnamensko ploščad, večnamenski objekt, ki še ni končan, podlago za štiri tenis igrišča, rezervno nogometno igrišče, pa otroško igrišče in parkovne površine ter sprehajalne poti, ob katerih je zasajenih stopetdeset lip in brez, ob strugi Mlinščice pa šeststo grmovnic. Še sam komaj verjame, da je vse to res. Gasilski, delavski dom. O novi fasadi, predelnih stenah, ometih, novih keramičnih oblogah in tlakih v gasilskem domu smo že pisali, g. Gros poudarja prostovoljno delo gasilcev in obenem predstavi polepšan delavski dom. Tu so izboljšali prostorske pogoje za delo organov KS, tako da brez skrbi povabi krajane na pogovor v lepši in urejenejši prostor. Uredili so tudi dvorano pod odrom, ki je prijaznejša, na prenovo v letu 1993 pa čakajo sanitarije. Še marsikaj V pogovoru omenja tudi urejanje nasipa proti visoki vodi v dolžini 300 metrov na bregu Kamniške Bistrice od železniškega mostu Količevo-Jarše navzdol. Z nasipom ne bodo Vir le zaščitili pred poplavami, temveč iz odvečnega materiala ob cesti »B« uredili tudi hrib za smučanje in sankanje otrok. Treba je le še preprečiti, da bi ti ne drveli na cesto, pa bo decembra, če bo le sneg, na našem koncu primeren teren za smučarje in sankače, je zadovoljen g. Gros. Živahno na vseh področjih. Simpatična, vitalna dekleta plesne šole Mickev Mouse ple- šejo z otroki, privabile so tudi starejše krajane, v istih prostorih vadi tudi ansambel. V dvorani trenira Kotalkarsko-drsalni klub Domžale, med njimi je tudi Violeta, osma s svetovnega prvenstva, ki se bodo ob lepem vremenu preselili v športni park. Ob koncu pogovora se na-smejiva na račun njegove lanske fotografije, ki je bila po mnenju nekaterih precej mlada. »Nisem hotel biti mlajši, kdo pa si tega ne želi. Človek bi bil rad mlad in lep, to je hrepenenje, ki človeka ohranja,« se smeji sogovornik, ko mi izroča fotografijo, za katero mu je fotograf Majhenič obljubil, da bo res lepa. Krajanom Krajevne skupnosti Toma Brejca, pa tudi vsem drugim, želi srečno in zdravo 1993! Hvala, enako! PAVLE GROS MITSUBISHI FXo je najmanjši krmilnik na svetu Sedaj lahko tudi Vi kupite najzmo- in najmanjši krmilnik FXo Informatizacija in vodenje industrijskih procesov. Prenos in uporaba raziskovalnih dosežkov Instituta Jožef Štefan. INEA, 61230 Domžale, Ljubljanska 80, Slovenija, telefon: 061/712563, telefax: 061/721672, telex: 31-296 YU JOSTIN Domžale /lamnik 15 IZ ŠENTVIDA Mešani pevski zbor Šentviški zvon Mešani pevski zbor Šentviški zvon je že v zgodnji jeseni dvakrat naznanil novo pevsko sezono, enkrat za reden začetek pevskih vaj in pripravo novega programa, drugič pa z delovno akcijo. Streha šentviškega kulturnega doma je namreč že nekaj časa puščala. KS je kupila material, saj je ravno vzdrževanje javnih objektov naša slaba izkaznica. Da bi ljudem na kulturni prireditvi začelo kapljati na glavo, si res ne smemo dovoliti. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja smo streho prekrili sami. Rečeno, storjeno. Sonce se je veselo jesensko smejalo, med razi- granim razpoloženjem so se utri-njale pesmi in šale, med opeko so podajali tudi kozarce in streha je hitro dobila novo pokrivalo. Tudi pevsko smo se izkazali z dvema jesenskima celovečernima nastopoma: v Kliničnem centru za zdravstveno osebje in paciente LEPA JESEN ŽIVLJENJA Srečanje v Mengšu Tudi letos je Krajevna organizacija Rdečega križa Mengeš skupaj s sponzorji, med katerimi je bila posebej omenjena Krajevna skupnost Mengeš, pripravila prijetno prednovoletno srečanje starejših krajanov v Osnovni šoli Mengeš. Avla je bila kar premajhna za vse, ki so v prijetnem klepetu in ob bogato obloženih mizah ob zvokih ansambla Miha Zajca preživeli sobotno popoldne. Po pozdravu Mare Lužar, predsednice Krajevne organizacije Rdečega križa, je zbranim spregovoril Janez Per, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Mengeš, in vsem zaželel prijeten dan ter še prijetnejše leto 1993. Starejši krajani v KS Mengeš so po njegovem mnenju pomemben del življenja in dela krajevne skupnosti. Njihove življenjske izkušnje se prenašajo na mlade, mladost, veselje in optimizem, teh pa se na poseben način združujejo z zrelostjo in modrostjo starejših - oboji skupaj pa so predvsem zaradi tesne navezanosti, razumevanja in želje po skupnem delu uspešnejši. Tovrstna srečanja, ki se jih, tako organizatorji kot povabljeni, vsako leto posebej veselijo in jih pripravljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih, iz leta v leto poglabljajo življenjsko vez med mlajšimi in starejšimi. Hkrati utrjujejo starejše v prepričanju, da tudi v tretjem življenjskem obdobju niso sami, da so potrebni okolju, v katerem živijo. Veselijo se z njimi drobnih radosti, katerih delček so tudi prijetna novoletna srečanja. V. PRAZNIČNI DECEMBER V KNJIŽNICI DOMŽALE Dragi otroci! V mesecu pričakovanj smo Vam pripravili ščepec novoletnega razpoloženja tudi v vaši knjižnici: ure pravljic, obisk dedka Mraza, lutkovne predstave: KNJIŽNICA DOMŽALE: Torek, 15., in sreda, 16. decembra, ob 17. uri: Ura pravljic: R. Guillot: KROKODIL TAKUMAN Torek, 22. decembra, ob 17. in 18. uri gostuje lutkovno gledališče Jožeta Pengova z igrico JUTRANJE ZGODBE. Predprodaja vstopnic v knjižnici Sreda, 23. decembra, ob 17. uri Ura pravljic: Miki Muster: ZELENI PUJSEK Torek, 29., in sreda, 30. decembra, ob 17. uri Ura pravljic: Janez Bitenc: O LUKČEVIH ŠKORENJČKIH z obiskom dedka Mraza KNJIŽNICA MENGEŠ Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri Ura pravljic z obiskom dedka Mraza KNJIŽNICA Moravče Sreda, 23. decembra, ob 17. uri Ura pravljic z obiskom dedka Mraza ter v Domu upokojencev Ljub-Ijana-Moste. Obakrat smo bili deležni lepih priznanj, upokojenci pa so nas ganili s svojo človeško toplino, ki jo prav slovenska pesem zna tako čudovito ustvariti in poglobiti. Prinesli smo jim nekaj trenutkov sreče in jo ob tem spoznanju sami doživljali. Novo pevsko leto spet gradimo z zborovodjem Karlom Leskov-cem. Čakajo nas torej napori, a lepi Prekrivanje kulturnega doma v Šentvidu večeri pevske šole. Vajo in veselje imamo. In trdno streho nad glavo za kulturne prireditve tudi. MOJCA STOSCHITZKY CVETA Z. ORAŽEM Domžalski jamarji z naraščajniki pred obiskom Markonove jame na Rašici. Kot zanimivost povejmo še to, da je biolog Egon Pretner v tej jami našel jamskega brzca, imenovanega Anophthal-mus micklitzi hafneri. Velik je 6 do 8 mm Vesela jamarska šola v okviru Društva za raziskovanje jam že drugo leto uspešno poteka v Jamarskem domu na Gorjuši, vsako sredo tudi v telovadnici Osnovne šole Jurij Vega Moravče in v bližnjih lahko dostopnih nenevarnih jamah Domžalski jamarji pred Malo jamo na Rašici, domačini ji pravijo tudi Lisičja luknja. V slovenskem jamskem katastru, kjer je vpisanih že okrog 6300 kraških jam, je dobila številko 218, kar pomeni, da je bila odkrita in registrirana med prvimi. Naš kar reden dopisnik iz Moravske doline Jože Novak pa je, kot kaže s potepanja s skupino kolesarjev poslal razglednico z Zasavske Svete Gore (849 m) Tole razglednico so z očaka Triglava poslali Jurij Vulkar, Ivan Ložar in Marko Gosar. našega poštnega predala Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo v uredništvo dobili dve razglednici s pozdravi za vse bralce SLAMNIKA in ju skupaj z dobrimi željami v letu 1993 objavljamo v tej številki. Vsem se za pozdrave zahvaljujemo. AVTOBAN, d. 0.0. NOŽICE, Grašičeva 8 želi svojim strankam ter vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter varno vožnjo v letu 1993! AHAČIČ SERVIS ^Jfryk in TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APARATI TER TEKSTILOM na Prešernovi 1 a v Domžalah Tel. št.: 722-107 ŽELI SREČNO IN ZADOVOUNO NOVO LETO 1993! nmmnmMmm ®i^i©i o©© = mzm DOBRAVE 3, 61234 MENGEŠ S 061/712-139, © 061/711-585 Fax 061/714-557, 18067-4 Želimo vam vesele božične praznike ter mnogo zdravja, zadovoljstva in uspehov v letu 1993! Izdelujemo standardni računalniški papir z različnim številom kopij ter vse vrste tiskovin na računalniškem papirju z vašim znakom in v večbarvnem tisku. Stalno vam nudimo iz zaloge standardne obrazce (zebra in bianco), obrazce plačilnega prometa, carinske obrazce ter bančne obrazce, za katera sprejema naročila in jih prodaja HERLE M & V d. o. o. Obrazce lahko prevzamete osebno na gornjem naslovu vsak dan od 7. do 15. ure ali vam jih v primeru večjega naročila dostavimo. tovarna filca d.d. filc mengeš 61234 Mengeš, Blejčeva 4 OBČANOM iN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1993J KfJt ŽrvLiENIE POTKEBUIE VARNOST ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. OBMOČNA EN0TA4 LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE KAMNIK. želi vsem zavarovancem, poslovnim partnerjem in krajanom vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 1993! Hkrati bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam zaupali. Vljudno se priporočamo za sodelovanje tudi v bodoče! 16 Domžale Pri domžalskih tabornikih je spet nekaj novega 2. 10. '92 smo v Domžalah taborniki ustanovili klub Osman. To je klub, v katerega so včlanjeni popotniki in popotnice, taborniki stari od 16 do 21. let. Ta klub ravno tako kot vse druge čete deluje v okviru Rodu skalnih taborov Domžale. Naš predsednik oziroma vodja pa je Boštjan Kra-šovic. Klub je sestavljen iz štirih vodov oziroma skupin, te so pa naslednje: - skupina za stike z javnostjo in skavti ter taborniki po svetu, kamor spada predvsem dopisovanje. Vodi ga Greta Grošelj. - tekmovalni vod vodi Klemen Miklič s pomočnikom Tomažem Cejem. Ta vod se predvsem ukvarja s spretnostmi in znanji, ki jih zahtevajo tekmovanja širom po Sloveniji. - vod modelarjev bo poskušal narediti maketo našega ta- VIATOR Podjetje za mednarodni in tuzemski transport, p.o. KOMERCIALNI ODDELEK TRZIN Trzin, Blatnica 12, tel. 721-466, fax 721-465 ŽELI VSEM SREČNO NOVO LETO 1993 IN SE PRIPOROČA ZA USLUGE V MEDNARODNEM IN DOMAČEM PROMETU Obrtna zadruga Obrtna z&zruv* mm ZORA^ DOMŽALE .o odpira v začetku januarja 93 v svojih lepih prostorih v Mengšu na Prešernovi 33 novo tehnično trgovino, kjer boste v začetku lahko kupovali: - najrazličnejše obrtne izdelke - vse za krovsko stroko - vse za kleparsko stroko - vse za vodovodne in centralne inštalacije - razna orodja in naprave in še veliko drugih artiklov CENE KONKURENČNE! Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure. Parkirnega prostora je dovolj. Vabljeni! VSEM CENJENIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1993! bornega prostora v Bohinju, pomagal pa bo tudi pri postavitvi razstave v letu 1993 ob 40-letnici obstoja RST in 30-letnici taborjenja v Bohinju. Vodi ga Mare Žagar. - vod, katerega vodi Primož Jarc, pa se ukvarja z urejanjem arhiva Domžalskih tabornikov. Na kratko sem vam poskusila predstaviti klub Osman, ki deluje že s polno paro. Vendar pa ni prepozno za tiste, ki se želijo priključiti h kateremukoli vodu. Za informacije vam priporočam, da se obrnete na našega predsednika na tel. 715-920 (Boštjan). Pridite, ne bo vam žal, kajti nikoli ni prepozno! GRETA GROŠELJ VABILO Taborniki moravske doline vabijo na prvi novoletni ples 2. januarja 1993 ob 19. uri v Kulturni dom Moravče. Zabavali vas bodo domači ansambli. Prisrčno vabljeni! S kolesi do Gibraltarja Franci Ravnikar in Bojan Kos na svojih kolesih pod znamenito gibraltarsko skalo Da ne bi šla odprava Franca Ravnikarja in Bojana Kosa S kolesi do Gibraltarja povsem mimo bralcev Slamnika, povzemamo kratko poročilo v tedenskem biltenu HELIOS, ki je o tem poročal bolj nadrobno. Izpred Napredkove trgovine VELE sta se na pot odpravila v lepem sončnem jutru 4. julija. Kje in koliko sta vsak dan pre-kolesarila največ pove tale pregled. Po doseženem cilju - v načrtu sta imela ves čas pot do Gibraltarja prekolesariti, sta pot nadaljevala s kombijem. Odpravo so namreč spremljali Ja- 1. dan: Domžale-Gorica-Cernignano-Benetke-Mira 280 km 2. dan: Mira-Montagnana-Cremana-Tortana 335 km 3. dan: Tortana-Cuneo-Col. D. Madalena (1995) -LesThuiles 260 km 4. dan: Les Thuiles-Serres-Bollene-Frantignan 355 km 5. dan: Frantignan-Figueras-Calleba 312 km 6. dan: Callela-Barcelona-Vendrel 110 km 7. dan: Vendrel-Castelan-Velencija-Oliva 375 km 8. dan: Oliva-Alicante-Murcija-Aguilas 295 km 9. dan: Aguilas-Almenia-La Rabita-Torre deli mar 296 km 10. dan: Torre deli mar-Gibraltar-Torre deli mar 230 km nez Grandovec, ki je sproti dokazoval svoje kuharske veščine, za fotografske posnetke in snemanje na video kasete je poskrbel Tomaž Grčar, kombi je vozil Robert Sršen. Nazaj grede so si ogledali nešteto zanimivosti, seveda kolikor so jim v primerjavi z visokimi cenami dopuščali njihovi plitki žepi. STRAŽAR Srečo Vrhove, državni prvak v avtokrosu Avtokrosu v kraljevskem razredu se je Srečo Vrhove z Vira zapisal že leta 1985. Hkrati je bil soustanovitelj Avtokros kluba Kamnik - AKK Kamnik, ki je bil prvi tak klub pri nas. Potem so začeli nastajati novi, sedaj jih je sedem ali osem v Sloveniji, tekmovalcev pa je nekaj več kot štirideset. Na leto se zvrsti od deset do petnajst tek- movanj v domovini in v sosednjih državah, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem in še kje. V teh sedmih letih uspešnih nastopov v avtokrosu se mu je doma nabralo več kot štirideset prav ličnih pokalov. Vsem poprejšnjim uspehom je letos dodal še enega, postal je prvi slo- * Vožnja čez prepreke venski državni prvak v tem športu. O stroških tega tekmovalnega športa je povedal, da so kar veliki in da jih komaj še zmore sam. Pri vzdrževanju tekmovalnih avtomobilov pa posebej hvali svoje mehanike, ki največ naredijo za to, da so tekmovanja uspešna. Srečo Vrhove je znan tudi po tem, da je kot prvi zasebnik v državi začel z avtoodpadom in je že v lanskem letu zaključil prvih deset let uspešnega poslovanja. Svojo zasebno firmo, ki mu gotovo veliko pomaga, da lahko tako uspešno tekmuje v avtokrosu, pa je preimenoval v Avtoagent. Vožnja svečanega kroga Pokal ELEKTROTEHNA '92 tokrat v Moravčah V petek, 27. novembra, je bila zvečer v telovadnici moravske šole prijetna slovesnost. Poleg mladinskih tekmovalcev v smučarskih skokih, organizatorjev in društvenih delavcev ljubljanske regije se je zbralo tu precej domačinov, mladih in starejših. Po športnem in glasbenem delu slovesnosti so najboljšim smučarskim skakalcem podelili pokale in nagrade. Pred tribuno so povabili po deset najboljših smučarjev skakalcev, mi bomo omenili samo najboljše iz naše občine, ti so v smučarskih društvih Ihan in Termit Moravče. Med tekmovalci do 13 let je bil najboljši Miha Rihtar iz Ihana, tretji je bil Sašo Peceli, Marko Gostič šesti, Janez Javor-šek, sedmi, Franci Cerar osmi in Franci Peterka deseti, vsi iz društva Termit. Miha Rihtar iz Ihana je bil prvi tudi v skupini do 12 let. Drugi in tretji sta bila Franci Peterka in Franci Cerar, oba iz društva Termit Moravče, peti je bil Gašper Cvetki iz Ihana. V skupini do I I let starosti je bil prvi Franci Peterka iz mo-ravškega Termita, Janez Vesel pa šesti. Iz ihanskega društva je bil Gašper Cvetko drugi in Andraž Strgar deveti. Pri dečkih do deset let sta bila iz kluba Termit Dejan Fišer četrti in Primož Peterka sedmi, Miha Pogačar iz Ihana pa de- seti. V kategoriji do deset let sta bila Mensur Jevrič peti in Šemso Hozič deveti. Udeležence prijetne podelitve pokala ELEKTROTEHNA 92 pa je najbolj navdušil najmlajši skakalec, rojen v letu 1987, Miha Gracar iz Zagorja. Tak je bil torej uspeh naših smučarjev skakalcev, ki so se skozi vse leto od začetka maja do pozne jeseni merili v skokih na skakalnicah v Mostecu in Guncljah pri Ljubljani, v Ihanu in v Moravčah. Zanimiva je bila tudi ugotovitev Zvoneta Borštnerja, vodje tekmovanj ljubljanske regije, ki je odličja mladim skakalcem tudi podelil, da je Osnovna šola Jurij Vega Moravče edina šola v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tremi državnimi prvaki. Ti so: Franci Peterka ter brata Uroš in Primož Peterka. Organizatorji slovesnosti .so se ob podelitvi priznanj, tokrat je bilo smučarsko društvo Termit Moravče, ob zaključku zahvalili ravnateljici in pedagoškim delavcem Osnovne šole Jurij Vega, ki so skupaj s svojimi učenci poskrbeli za prisrčen kulturni.in športni program. Hkrati so se zahvalili tudi sponzorjem, Termitu Domžale. BO-UTIQUE Resnik Domžale-Kamnik, Jerci Vrečar - Gostilna Kavka in SKB banki. STRAŽAR Domžale /lamnik 17 Vse o prometu V našem razredu smo letos nekoliko drugače spoznavali promet. Imeli smo tako imenovano projektno delo. Na začetku nam je to-varišica predstavila načrt in nam razložila naše naloge. Že takrat sem vedel, da bo delo zelo zanimivo. Učenci smo ob določenih cestah šteli promet in podatke vpisovali v razpredelnice. V šoli smo te podatke primerjali. V knjigah smo samostojno iskali vse o naših cestah v preteklosti ter o tem tudi nekaj zapisali. Obiskal nas je tudi policaj gospod Karba in nam pripovedoval o prometu v našem kraju ter nas opozarjal na nevarnosti na cestah. V domišljijskih spisih smo pisali o tem, kako si zamišljamo slovenske ceste čez 100 let. Fante pa je najbolj pritegnil poizkus, kako avtomobili onesnažujejo okolje. Na koncu smo vse svoje delo razstavili. Naš projekt, kako vplivajo prometne poti na življenje ljudi v domačem kraju, smo predstavili tudi drugim učencem na šoli. S svojim delom smo bili zadovoljni, saj smo se zelo potrudili. ALEŠ LEBAN 4. A OŠ Rodica Ločila se hudujejo Janezku v šoli pri slovenščini ni šlo posebno dobro. V tem šolskem letu je pisal že vse spise in pravopisne vaje nezadostno. Ko je učiteljica pregledala vse spise, je na uči-teljičini mizi ostal le še Janezkov spis. Bil je prava polomija. Vsa ločila so bila zmešana. Klicaje je pisal v pripovednem stavku. Vejica je bila vrinjena pred stavkom. Vprašaj je spraševal, zakaj stoji v nikalnem stavku itd. Pika je pripovedovala svojo pomembnost v pripovednem stavku in ne v vprašalnem. Na koncu pa so ločila imela posvet. Klicaj je protestiral o premajhnih pravicah klicajev v stavku. Vprašaj je spraševal, zakaj je vprašaj v stavku kot klicaj. Pika pa je z lepo besedo uredila ločila in na koncu so se ločila zedinila. Porazdelila so si delo. Klicaj je ukazoval, Pika jim je govorila to in ono. Vprašaj pa je samo stal in sam sebe spraševal. Ko so se ločila pravilno porazdelila, je učiteljica stopila v razred. In kar je našla, da je narobe, je bil vprašaj, ki ni vedel kod in kam. Uč' ncu spisa zapi- sala v tiezku in učite- ljici i ocena ni šla v glav bila ponosna, da so .._ ... .ako so urejala spise, dokler Janezek ni imel že dovolj samozaupanja, da je že sam od sebe pisal petico. Od takrat naprej so ločila opuščala novo navado in se držala starih navad. MIHA JAŠEVEC 6. b OŠ Domžale Močno sem se smejal Ko smo bili 1. maia na morju, smo šli z očkom, dedkom in s stricem lovit ribe s čolnom. Tisti dan smo imeli dober ulov. Ko smo se vračali, se je oče v zalivu pripravljal, da bo skočil. Na nogah je imel gumijaste škornje in zato je bil pripravljen skočiti v vodo na stričev znak. Ko mu je stric dal znak, se je oče še vedno obotavljal. Toda ko mu je stric rekel: »Skoči, skoči, saj je voda čisto nizka!« je oče skočil. Toda, ko je oče skočil, je zabredel v vodo do pasu, mi v čolnu pa smo se nesramno krohotali. Oče je bil užaljen, vendar je bil še dolgo priljubljena tarča posmeha. MIHA JAŠEVEC 6. b OŠ Domžale Babica Moja babica živi z dedkom v majhni, lepi vasici Turnše pri Dobu. Že od malih nog rada hodim k njej, saj jc bila moja prva varuška, preden sem obiskovala vrtec. Ko je bila zunaj še tema, sva z mami že hiteli k babici, kjer naju je kljub rani uri vsa zadovoljna čakala. Večkrat mi je najprej obrisala solzice, me stisnila k sebi in takoj sem se počutila bolj varno. Pripravljena je bila že postelja, kjer sem hitro zaspala. Moja babica je odlična kuharica, svoje znanje je pridobila s kuhanjem v raznih hotelih. Še danes sem mami prosila, naj mi skuha tako juho, kot jo zna babica. Pa ni bila taka. Komaj podobna. Vesela sem, ker sem po njej podedovala posluh za petje, talent za risanje pa tudi pisanje. Še zdaj zelo rada rešuje križanke, pa je vedno razočarana, ker ni nikoli izžrebana za nagrado. Vse to ji ne vzame poguma, da ne bi znova poizkušala. Njena hiša je vedno lepo urejena, z rožami na oknih in z majhno uto na vrtu. Ko poleti pridemo na obisk, se večkrat z dedkom hladita v njeni senci. Simona Jeran, 7. b OŠ Domžale Moj ded Moj dsd je star dvainsedemde-set let. Zaradi starosti so mu zobje malo porumeneli, toda še vedno ima prav vse. Njegovi lasje se bleščijo kakor rosa v jutranji zarji. Krasijo njegovo mogočno glavo, ta je od starosti polna gub in brazd. Posebno všeč mu je njegova sprehajalna palica. Poleg mene in njegovih vnukov obožuje tudi našo psico Megy. Že mlad je izgubil starše in postal sirota. Rastel je kot konoplja in hitro zrastel do 180 cm. Postal je trden in odločen mož. Zaradi tež- kega življenja je bil v mladosti svoboden kakor divji poni, toda sedaj ima težave s srcem. Pred petimi leti mu je umrla žena, moja babica. Toda njeno smrt je prestal brez solze. V mladosti je igral trobento in boben. Midva z očetom sva se ravnala po njem. Dedku želim še veliko sreče in zdravih let. Daniel Savnik, 7. b OŠ Domžale lNTERWšWk d,d. LJUBLJANA Plinarna Trzin w^ S PRODAJALNAMI GOSPODINJSKEGA PLINA ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1993 - IVANKA HABAT, TRZIN - ALBINA LEVEČ, MENGEŠ - SILVA HACIN, JARŠE -ALOJZIJA KVEDER, RADOMLJE-TINCA LAJEVIC, VIR-JOŽE RAPE, DOMŽALE Miklavž v Hali komunalnega centra Na prijeten in dobro pripravljen Miklavžev večer v Hali komunalnega centra v Domžalah v četrtek, 4. in petek, 5. decembra je na tri predstave prišlo več kot 3500 otrok in staršev. Med malčke je Miklavž samo v Domžalah razdelil več kot 1700 daril. V našem vrtcu je lepo... Nove dejavnosti in zanimiva doživetja v vrtcu Mengeš na Zoranini v mesecu oktobru in novembru. Niti deževen dan nam ni preprečil preživetja prijetnih uric z otroki in starši na izletu v Mariboru. Z zadovoljstvom, da smo otroke obogatile še za en nenavaden dan (ogled akvarija, terarija, razstave malih živali), smo se v popoldanskih urah polni novih doživetij vrnili domov. V tednu glasbe smo otroke razveselile z glasbeno pravljico GRAD GRADIČ. Zaigrale smo jo vzgojiteljice; to je pravljici dalo še večji čar. Obiskali smo tovarno glasbil Melodija Mengeš, kjer so otroci opazovali, kako pod pridnimi rokami zaposlenih nastajajo harmonike in kitare. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo kolektivu tovarne, ki nam je omogočil obisk in ogled. Teden glasbe smo nadaljevali z izdelovanjem majhnih ritmičnih instrumentov in jih nato uporabili za spremljavo pri petju pesmic (pokaži kaj znaš). Zaradi naše želje po ohranjanju slovenske ljudske pesmi, smo za zaključek tedna glasbe povabili na obisk gospo Burgar s harmoniko. Igrala in pela nam je slovenske narodne pesmi. Otroci so jo navdušeno poslušali in zraven veselo pripevali. Po obisku so nastopili tudi mladi harmonikarji, bobnarji in drugi glasbeniki iz našega vrtca, ki so prinesli glasbila od doma. Odzvale smo se povabilu vzgojiteljic in otrok vrtca Dete- ljica iz Tržiča, naj jih obiščemo. Za nove prijatelje smo skrbno pripravljali darila (risbice, lutke, poslikane keramične izdelke) in se v sredo 18. 11. odpeljali z avtobusom proti Tržiču. Prisrčno so nas sprejeli, nam razkazali vrtec, zaigrali glasbeno pravljico - ZAJČ-KOVA HIŠICA, nato pa smo z novimi prijatelji skupaj zapeli in zaplesali. Sledila je pogostitev, izmenjava daril in igranje z novimi prijatelji. Ob slovesu smo se dogovorili, da se naslednjič srečamo v našem vrtcu v Mengšu. Z veseljem ugotavljamo, da nam je uspelo uresničiti vse dejavnosti, ki smo jih planirale za jesenski čas. Vzgojiteljice iz vrtca Mengeš na Zoranini Projekt šole - pomniki naših krajev Nekaj dni v začetku novembra je bilo na OŠ Preserje pri Radomljah bolj živahno kot ponavadi. Učitelji so namreč pripravili dneve dejavnosti, in sicer z namenom, da učence seznanijo s projektnim delom in da se skupaj nekoliko poglobijo v krajevno zgodovino. Sestavili so skupine po predmetih. Vsak učenec se je lahko vključil v tisto skupino, katere delo ga je zanimalo. Tako je bil dani čas bolje izkoriščen, saj ni bilo motečih učencev. V treh dneh je morala-vsaka skupina napraviti izdelek - bodisi plakat, nastop, recital in razstavo. Za to je bilo potrebno iimugu terenskega dela, nato pa urejanja in dodatnega iskanja podatkov iz knjig. Izbrano temo so obdelali z več zornih kotov in tako podali še boljšo podobo življenja in zgodovine krajev našega šol-_ skega okoliša. V glasbeni skupini so se lotili ljudskih melodij teh krajev in se pripravljali na koncert, ki ga bodo izvedli. Podobo krajev so v slikah in risbah podali udeleženci likovne skupine. Matematiki so skrbno izmerili šolo in izdelali maketo. Pri kemiji so ocenjevali stanje okolja in delali meritve o kakovosti tal, vode in zraka. V biološki sku- pini so opisali gozdne rastline, posebno pozornost pa so namenili njihovim plodovom. Pri slovenščini so se lotili legend o rokovnjačih v naših krajih in pripravljali recital, zanimali pa sta ju tudi naša proza in lirika, zato so v knjigah poiskali nekaj ljudskih pesmi, ki so jih peli v naši okolici. V angleški in nemški skupini so prevajali zapise o turističnih zanimivostih in izdelali turistični vodič. Razvoj urbanizacije in zgodovinski razvoj Radomelj z okolico so opisali pri zemljepisu in zgodovini, kjer so tudi iskali podatke za turistično zloženko. Telovadci so preučevali programe telovadnih društev Sokol in Or- lov, ki sta tu včasih delovali. Pri gospodinjstvu pa so ugotavljali, katere jedi so značilne za to področje in jih pripravili. Po končanem projektu so bili vsi mnenja, da je tako delo zelo zanimivo in zabavno. Bilo je bolj sproščeno kot pri rednem pouku in v takem razpoloženju so se učenci zlahka vključili v skupinsko delo in bili dejavni. Vsekakor je projekt šole uspel in popestril šolsko delo. Rezultate svojega dela bodo učenci in učitelji spomladi predstavili tudi krajanom. KATJA PALADIN - 8. b OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH inf°mark oprema objektov gradbeni inženiring in trgovina 61230 Domžale, Triglavska 9, telefon in fax : 061 I 72 32 29 NOTRANJA OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV, TRGOVIN, HOTELOV, ŠOL, VRTCEV IN POSLOVNIH PROSTOROV OPREMA PRIZNANIH TUJIH IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV Želimo vam vesel božič in srečno 1993 PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN POPRAVILO NADGRADENJ CESTNIH MOTORNIH VOZIL AS DOMŽALE, p. o. LJUBLJANSKA C. 1, p. p. 131, 61230 DOMŽALE VESEL BOZI C IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 1993 UN VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL p.o KIDRIČEVA 4 Vse/T? našim zvestim potrošnikom in vsem občanom želimo srečno novo 1993. leto! Delavci UNIVERZALE DOMŽALE cedam MARKET DOMŽALE DISKONT DOMŽALE V Cedamu smo pripravili NAGRADNO ŽREBANJE za kupce v Cedamovih poslovalnicah Z vsakim nakupom v vrednosti nad 1.500,00 SIT do konca decembra 1992 postanete udeleženec Ceda-movega nagradnega žrebanja z bogatimi nagradami: 1. nagrada: polletni družinski nakup 2. nagrada: motorno kolo 3. nagrada: videorekorder in še veliko drugih nagrad. Med pestro ponudbo delikates, mesa, pijač, galanterije po ugodnih xenah, vam predstavljamo le nekatere: Maloprod. Cene v disk. Vino (buteljka) Šipon, 0,75 I Vino Oro, I I Rum domači, 40%, I I Brandy Minister Gregor, I I Napolitanke lešnik, I kg Šum ananas-orange, 1,51 Pralni prašek LIND, 3 kg Pričakujemo vas tudi v drugih naših poslovalnicah: market Kamnik, market »Štručka« Logatec, »Dika« Radomlje in »M« market, Moravče. CEDAM vam želi vesele božične praznike in srečno 1993. cene Domžale 188,20 180,80 SIT 75,14 65,34 317,03 278,52 365,15 331,69 331,41 301,28 76,6 1 63,84 484,43 440,32 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA mnik Domžale Nezaposlenost V mesecu novembru in tik pred volitvami smo slišali toliko vseh mogočih obljub, da se nam je o lepi, srečni, boljši, varnejši, bolj bogati, predvsem pa drugačni Sloveniji že kar malo mešalo. Predstavniki strank tako iz vlade kot opozicije so govorili v samih presežnikih, nekdo iz stare garde pa je obljubil celo sto tisoč novih delovnih mest. Le zakaj toliko slepih besed, ko pa vsak trezno misleči ve, da iz takega gospodarskega stanja ne moremo izplavati čez noč, pač pa da bo trajalo več let in da se bo ob tem zvrstilo kar nekaj vlad. Ob vsem tem dogajanju in »nedogajanju« se moramo le nekaj vprašati. Ali je res vse, kar zadeva delo in brezposelnost, do zadnje pičice le v ro- kah vlade in parlamenta? Mogoče so nekateri nasedali ali nasedli strankarskim veljakom, ki so zelo poudarjali, da se bodo zavzemali za brezposelne, predvsem pa za tiste, ki so na robu preživetja. Žal je to le ena plat medalje. Druga plat medalje pa na primer tole. Poleti smo slišali, da se je na Štajerskem zavleklo obiranje hmelja. Vzrok - pomanjkanje delovnih moči. Vinogradniki v Goriških Brdih so jeseni vzdihovali: »Letošnja trgatev bo trajala dalj časa, saj nam manjka veliko dodatnih delavcev.« Letos je šlo več študentov obirat jabolka, nikjer pa nisem zasledil, da bi to počeli brezposelni ali tisti, ki so na robu preživetja. Ali pa še tale dva primera. Dnevni časnik dobivam po po- PEDIKURA VODNA MASAŽA STOPAL in REFLEKS O TERAPIJA 713 165 Aleksandra Antoni, Taborska 25, Domžale šti, in to šele po kosilu. Že večkrat sem urgiral, zakaj mi ga več ne dostavlja jutranji razna-šalec. Odgovor je bil: »Že poldrugi mesec iščemo razna-šalca, pa ga ne moremo dobiti. Za dve uri raznašanja bi dobil nekaj več kot deset tisočakov na mesec, zraven pa je povrnjenih še nekaj stroškov raznašanja.« Žal vse kaže, da vsi ne vidijo in ne slišijo teh oglasov. Znanka, obrtnica, ki ima preveč poklicnega dela, zaman išče pomoč za gospodinjska dela. Tako imenovani socializem nas je precej pokvaril, tudi v miselnosti, saj smo tolikokrat govorili o lepem in grdem delu. Vse premalo pa nas je ostalo zvestih tradiciji. Kot drugod po svetu je tudi pri nas prenekatero delo težko, težavno, trdo, mučno, nevarno, zahtevno ali naporno - zato pa naj bo tudi primerno plačano kot na primer pobiranje smeti. Vsako delo pa je častno, to pa je treba dopovedovati že otrokom. Zato prosim zavod za zaposlovanje, da kaj pove in razloži, kako je z nezaposlenostjo delavcev v naši občini. Kako je s pravicami in dolžnostmi, saj je menda tu nezaposlenih toliko kot drugod. Kako je na primer, če kdo od teh dobi kakšno drobno delo; ali je potem pri osnovnem nadomestilu kaj prikrajšan, in podobne okoliščine. Tako se nam bo pokazala še »tretja plat medalje«. FRANCE CERAR Po sledi nekega predloga Verjetno se še spominjate prispevka Ne mi dihat' za ovratnik, v katerem je bilo Banki Domžale predlagano, naj čakanje pred okenci uredijo s talno oznako, ki bi omogočala večjo tajnost. Sedaj novost deluje že dva meseca (tam, kjer je možno) - varčevalcem v zaupanje, piscu članka pa v zadovoljstvo, ker Banka prisluhne tudi nasvetom strank. (I. L.) : 11| 11» ORIGINAL LeVI'S SHOP 1 Levi s KONČNO V DOMŽALAH NAJVEČJI IZBOR JEANSA: HLAČE, JAKNE, MAJICE, SRAJCE ITD. AVTOBUSNA P. BAR BLED KINO LJUBLJANSKA CESTA smute, d.o.o. LJUBLJANSKA 76 /lamnik ravnokar drži vaso reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 Mali oglasi V DOMŽALAH oddam v najem kletni prostor s trofaznim tokom in vodo, primeren za delavnico. Telefon: 724-053 VERIŽKARICO za pletenine honorarno zaposlim - kasneje tudi redno. Oglasite se na tel.: 721-938 FRIZERKA na vašem domu za širše območje Domžal frizira moške, ženske in otroke - klasične ali moderne pričeske. Naročila: (061) 727-666 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. INSTRUIRAM angleški jezik. Telefon: 713-166 NA NAŠEM ali vašem domu varujem otroke ter honorarno čistim poslovne in stanovanjske prostore. Telefon: 737-201 KVALIFICIRANE, samostojne šivilje z izkušnjami iščem. Informacije: (061) 712-667 po 20. uri IŠČEM varstvo na našem domu v Trzinu za dve leti in pol starega fantka od 8. do 12. ure. Telefon: 724-343 PRODAM cimos ku-pončke. Telefon: 714-980 Uredništvu Slamnika Res občudujem »preroško« vizijo uredništva »Občinskega poročevalca« iz leta 1974, ko so že takrat, ko se nam povprečnim Zemljanom ni niti sanjalo o »SIT», prodajali to glasilo v tej valuti. (Ali pa se vi danes samo malo »hecate«). Tiskarski škrat to ni bil. Pa brez zamere in lep pozdrav. ANTON PETERKA, Kokošnje 11 Našemu dobremu znancu g. Antonu Peterki, ki se je včasih bolj pogosto oglasil v našem glasilu, se za to duhovito opozorilo na napako, zahvaljujemo. Uredništvo glasila SLAMNIK UGODNO PRODAMO FOTOKOPIRNI STROJ GESTETNER 2008 RE. Telefon: 711-587 LEONARDI PIZZERIJA - KAVA BAR sprejme dekle za strežbo in gospo srednjih let za pomoč v kuhinji. Vir, Šaranovičeva 18, Domžale, telefon: 711 -081 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, »je res, da tebe več med nami ni,« V SPOMIN 29. decembra bo minilo leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce ljubljenega moža, dobrega očija Janeza Grmeka iz Domžal Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in s prižiganjem svečk obujate spomine nanj in počastite njegov spomin. S tiho bolečino v srcu: žena, sinova in sorodniki Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več. V SPOMIN Štiriindvajsetega decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš nepozabni mož, oče in dedek Franc Avbelj - Lojko iz Vira pri Domžalah Hvala vsem, ki ga imate v dobrem spominu. Vsi njegovi Utihnit je tvoj g/as, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več. ZAHVALA Ob nenadni in toliko bolj boleči izgubi našega dragega moža, očeta in svaka dr. Janeza Logarja iz Trzina, Ljubljanska 11 se globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej družinam Capuder, sosedom, prijateljem, zlasti gospema Čebokli in Huč, ter znancem za spremstvo na njegovo zadnje počivališče in za ustne in pisne izraze sočustvovanja kakor tudi za cvetje in svete maše. Naša posebna zahvala velja Zdravstvenemu domu Domžale za tolažilno in materialno pomoč ter govornikoma gospodu dr. Janezu Crošlju in gospodu Ivanu Kepicu za tehtne poslovilne besede, nenazadnje se zahvaljujemo g. župniku Pavletu Krtu za lepo opravljeni pogrebni obred, g. Jožetu Tomšiču za duhovno tolažbo, oktetu bratov Pirnat, Učnemu centru TO Vrhnika, trzinskim gasilcem, Karitasu in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi: žena Rezka, sinovi Vili, Janez in Aleš. Kje je metla? Domžale so kar čisto mesto. Metle pridno opravljajo svoje delo. Ploščad pred Veleblagovnico je lepo urejena, okoli avtobusne postaje ni na tleh niti lista z drevesa. Nekaj korakov naprej pa se čudiš. Noga hodi po pesku, ki pokriva asfalt. Pesek se usipa na pločnik iz peščenega nasipa ob pločniku. Nasip bi moral preprečiti vstop avtomobilov na parkirišče iz prepovedane smeri. Bi moral. Toda avtomo-bilisti vsak po svoje zapelje čez nasip. Po bližnjici. Nasip se pod kolesi seseda na pločnik. To traja že več kot leto dni. Metle pa ni, da bi pospravila ta pe-skovnik, ki nikomur več ne služi. Kdo bo uredil ta zanemarjeni del v centru mesta, ki ni v čast turističnim Domžalam? MAJDA BAUER Kdo v Domžalah skrbi za javne napise. Na Pšati se šopiri javen napis HEILLPRAKTIKER. Mnogi, ki se pripeljejo iz Ljubljane, se zgražajo. Kako to, da občina trpi v Sloveniji nemški napis? Mislite si, kaj bi bilo v Franciji, če bi zagledali javen nemški napis. Kdo na občini skrbi za to? OBVESTILO Vse nekdanje izgnance, ki ste se vključili v DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE obveščamo, da bo skupni sestanek v januarju 1993, o točnem datumu boste pravočasno osebno pismeno obveščeni. Želimo Vam prijetne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 1993! DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE Komisija za organiziranost Domžale /lamnik 19 Pomiklavževa razmišljanja Letošnji Miklavž je prinesel veliko lepih obljub in daril. Zapomnili si ga bomo tudi po tem, kar je odnesel: strankarska dokazovanja, katera je boljša in trimesečno predvolilno obsedno stanje. Politika je odšla iz naših logov in večina si nas je oddahnila, saj bodo pogovore spet zapolnjevale bolj »normalne« teme: šport, silvestrovanje, plača, poda-rim-dobim, vreme, domače živali, tolarski tečaj, revmatizem,... Politiko, to lahko žensko, so si redki izbranci spet odpeljali v vladne palače, kjer jo bodo po mili volji tlačili, obračali, nategovali - skratka, počeli tiste odurnosti, ki so navadnim smrtnikom prepovedane in njihovim očem skrite. Tri mesece je bila pocestnica, sedaj jo bodo štiri leta spet predstavljali za krepostno, resno in vzvišeno damo. Pa je bilo tako lepo imeti to dra-žestno politiko med nami! Radoživa je bila in prevzetna, vražja in angelska, vpadljiva in zadržana, skromna in potratna, naličena in brez maske, pohotna in moralna, preudarna in zaletava, krohotala se je in kazala vse zobe ali pa vljudno molčala, kvantala je in molila, smejala se je z vseh plank in bila na sramotilnih stebrih (včasih imenovanih »pran-gerji«), žgečkala naša ušesa iz radia, božala iz televizije naše oči, plezala na drevesa, skočila v vsak poštni nabiralnik. Lahko si pljunil nanjo, cepetal po njej, jo ščipal v zadnjico, občudoval njene obline, trgal njene podobe in packal po njih. Ničesar ni zamerila. Ostala je priljudna, z zagonetnim obrazom Mone Lise. In zdaj so si jo vzeli koalicijski partnerji. Za štiri leta jo bodo zaprli v edino dovoljeno javno stavbo na Slovenskem. Z njo si bodo privoščili takšne perverzije, da si niti pedstav-Ijati ne morete. Pa nikar ne mislite, da je obdelovanje te ponudne hot-nice lahko! Kje pa! Bitje je zahtevno. Kot hobotnica te ovije z lovkami in biti ji moraš na voljo noč in dan. To je težaško delo. Mukotrpno in truda-polno garanje. Zato imajo poslanci visoko plačo in možnost, da gredo že s 25 leti dela v pokoj. Saj veste: opravilna sposobnost pri moških začne tedaj že padati. SLEPARATIST /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. * ■ ■ ■ 1>SJ \>Wgm : mMSmm ■ ■ ■ ■ ■■■■■ ...... ■ :■■ ■"■ ■ . ... Naši politiki - dinozavri < ili hobotnice? IN MEMORIAM msgi\ Anton Smerkolj 3. septembra letos je minilo 70 let, ko se je malemu trgovcu in gostilničarju ter njegovi ženi v Šentož-boltu rodil Anton Smerkolj. Študiral je v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, nadaljeval pa na klasični gimnaziji v Ljubljani in leta 1940 stopil v semenišče. Leta 1945 se je čez Koroško umaknil v Italijo, kjer je s študijem nadaljeval in je bil 29. julija 1946 v Monte Ortone posvečen v mašnika. Ka-planoval je v Dolini pri Trstu. Ko je šel 24. maja 1948 maševat na podružnico Socerb, je bil ugrabljen, potem je bil sedem mesecev zaprt v Kopru in nato brez sodnega procesa izpuščen. Že pred tem je v noči 27. avgusta 1946, do sedaj uradno še ne ugotovljen, nekaterim domačinom pa dobro znan mori- lec, v spalnici umoril njegovega 55-letnega očeta Antona, 46-letno mamo Marijo in 20-letno sestro Miro-slavo. Antona je pot vodila v Zagorje, kjer je bil najprej kaplan in po dveh letih postal župnik, upravljal pa je tudi župniji Sentlam-bert in Svete Planine. Leta 1962 je postal dekan zagorske deka-nije. V letu 1967 so ga imenovali za stolnega župnika in kanonika v Ljubljani, prevzemal pa je še druge odgovorne naloge v škofiji. Tako kot si je prizadeval za obnovo cerkve v Zagorju in pozneje ljubljanske stolnice, se je povsod ves posvečal tudi duhovni prenovi. Smerkolj je veliko pisal v verske liste, največ v Družino. Tu je priobčeval nedeljske misli, ki jih je nato izdal v treh zvezkih. Bil je tudi začetnik medškofijskega povezovanja, kar je pozneje preraslo v med-škofijske svete. Anton Smerkolj je po enoletni bolezni umrl 1. septembra 1986 v bolnišnici na Golniku, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah. Ker Smerkolj gotovo sodi med najbolj odlične može, ki jih je Šentožbolt kdajkoli dal domovini in sem ga pri pisanju Črnega grabna najbrž zaradi njegove skromnosti povsem spregledal, s tem sestavkom to napako popravljam. Bralce knjige Črni graben pa prosim, da s sestavkom o msgr. Antonu Smerkolj u izpopolnijo seznam odličnih mož v Črnem grabnu. STRAŽAR Kako srce boli, ker tebe, dragi Tone, med nami več ni. V srcih naših boš živel, da ne bomo sami. Tiha nema je gomila, kjer počivaš ti. V SPOMIN Šestindvajsetega decembra mineva žalostno leto dni, odkar nas je tiho brez slovesa za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat in stric Anton Sršen iz Depale vasi pri Domžalah Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče - iskrena hvala. Spomin na te bo večen, kot je večna zemlja, ki te pokriva. S tiho bolečino v srcu žena Francka ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Frančiške Otolani rojena Sameja, iz Podstrani pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Pavle Orehek rojene Capuder iz Lukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Marku Pippu za trud pri zdravljenju naše mame. Posebno se zahvaljujemo ge. Nadi Matko iz Vira, mamini prijateljici ge. Mirni Stupica iz Šentvida. Za pogrebno slovo se najiskreneje zahvaljujemo g. župniku Andreju Svetetu, g. Kosu za poslovilne besede in pevskemu zboru iz Lukovice. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti. A kako srce boli in krvavi, ker tebe, mami, več med nami ni. V SPOMIN Šestega novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila naša ljubljena in nepozabna žena, mami, babica in prababica Jožefa Nahtigal iz Goričice pri Ihanu 14 Spomini nate živijo v naših srcih in drobni plameni sveč na tvojem grobu jih ogrevajo. Hvala vsem, ki se te skupaj z nami spominjajo. V globoki žalosti: mož Tone, hčerke Joži, Zvonka, Ani in Vida z družinami ZAHVALA Umrla je naša draga mama Tilka Dolar iz Domžal, Stobovska c. 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za cerkev in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Njeni otroci ZAHVALA «JL. 'i W Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega očeta, starega ata, pradedka, brata in strica I Matevža Jančarja iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Petriču in g. Francu Šimencu za Desede slovesa, loškim in drugim gasilcem, DO Trak Mengeš, DO Astra Ljubljana za darovano cvetje in denarno pomoč ter mengeškim pevcem za ganljivo zapete pesmi ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Zajcu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in prababice Angele Resnik rojene Avbelj, iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale, kolektivu LB Banke Domžale, d.d., DO Varnost Mengeš, Stobovskemu oktetu za zapete pesmi, g. župniku za pogrebni obred in pogrebni ekipi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našo drago mamo. Žalujoči: sin Tone in hčerka Marta z družinama Čeprav te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno te ljubezen naših src bo grela. (Narodna) V SPOMIN Dne prvega januarja mineva peto leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Angela Leveč iz Vrha nad Krašnjo Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni Delo, skrb in trpljenje tvoje bilo je življenje. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Franca Urankarja s Korena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Plahutnikovim in Kušarjevim, prijateljem in znancem za pomoč in delitev bolečine oh težkih urah preranega slovesa. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in darove za svete maše. Hvala dr. Farkašu, m. s. Ireni in |). s. Irmi za skrb in trud. Hvala prijateljem iz Krašnje, pevcem Tosama za zapete žalostinke, govorniku g. Petru Avblju za poslovilne besede in g. /upniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 29* < 9 ■A, X_ Radi bi Vas opozorili na novo parmmerijo, kije odprla vrata 4. decembra v središču Domžal, na Ljubljanski 88 - SPB Obiščite nas in ugotovili boste, da imamo na voljo izredno veliko parfumov najboljših svetovnih imen, dekorativno in negovalno kozmetiko vrhunskih proizvajalcev in seveda ostalo kvalitetno drogerijsko ponudbo Pri nas boste zagotovo našli imenitno darilo za vsak okus. o;, o- Jk mm ▲ NAPREDEK lllilllllll VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 1993 VČERAJ TEHNO-LES DANES Rodica, Groblje 3, Domžale TeL/fax (061) 711-655 Na prodajni površini ca. 2.000 m2 vam nudimo po ugodnih cenah: > gradbeni material > stavbno pohištvo > sanitarno keramiko l> vodovodni material > ogrevalno tehniko > elektromaterial > belo tehniko proizvajalcev: Miele, Candy, Blanko Ugodnosti za naše kupce: > ugodna ponudba radiatorjev z 10% popustom > pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT nudimo 5% popust > možnost plačila s tremi čeki - brezobrestno > pri nakupu nad 30.000 SIT tudi brezplačen prevoz do 30 km Dragi kupci, pričakujemo vas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. NAŠIM SEDANJIM IN BODOČIM 7 KUPCEM ŽELIMO MNOGO USPEHOV, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA TER MIRU V LETU 1993 /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialde mokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka 9 Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasi lo izhaja v nakladi lb.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.