&t. 13. V Trstu, sabota 14. julija 1877. Tečaj II. .Edinnat* lih«}« vsako ti rti ko in £«trto s«t>ot» vsakega meseca hi Telja ta Trst leto gl. 2 kr.— tiinaj Trstu po posti »se let«. 2 .40 „ . . pola leta . 1 „ 20 ... četrt . . —. 70 Za oznanila, kakor tudi ta .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste: 8 kr. i prišli bili v Cetinje, da nij ubegnol Zano Grbičič z Benečani v Kotor ter pustil Črnogorce same. Tretja doba črnogorske zgodovine se začenja z letom 1G97, ko je bil izvoljen za črnogorskega metropolita Danilo Petrovič-Njeguš. Iz te rodo v ine so se zbirali cerkveni knjezi do Petra druzega, ki je bil tudi izvrsten pesnik ter je sam o sebi pel: Jaz sem izobražen mej divjaki, inej izobraženimi sem divjak i preklican knez mej knezi i. t. d. (Dalje prihodnjič). MIRIDITJE. III. -ošMO- Žena je pri Miriditih skoraj do živali ponižana, ona mora vsa teška dela v hiši in zunaj hiše opravljati, ona ne sme k drugim v hiši sesti, ko ni moža ali sina vpričo. Hči je največji zaklad roditeljem, drže jo na domu, dokler le morejo; kedor jo hoče za ženo vzeti, treba je, da jo tako rekoč kupi, tu ima denar prednost. Ko jo pa v hišo pripelje, osvoji si jo kakor sužnjo in tako tudi nje otroci. Tudi jim zakon ne prepoveduje imeti več žen, ako bratu brat umrje, podeduje on po njem z drugim tudi njegovo ženo; ako je nje oče ne vzame k sebi, služi bratu umrlega moža ko priležnica ter je tej v vsem popolnem enaka. Tudi se nahajajo oženjeni, ki odkupijo od kakega ubogega ali skopega človeka hči in je v svojo hišo pripeljejo i drug zopet odpelje komu druzemu ženo, a ne da bi se od svoje ločil; enako odpeljejo hčere in žene vsi oni mladeniči, kateri so ubogi« ker ne morejo se svojo doto žene dobiti. Ker njih zakon mnogoženstvo ne za-branja pridiga duhovščina vedno proti tej nnpaki ali vse nič ne pomaga, večkrat ta-cega človeka prekolnejo in iz katoliške cerkve pahnejo, ali to si navadno malo h srcu vzame, dokler ne pride smrtni čas. Ko se mu smrt bliža, povrne se vsak zopet k veri, vsak kliče duhovnika, ki v sili priteče, da ga previdi z sv. zakramenti in mil tako podpiše veljavni popotni list na drugi svet. Največja sramota je za družino, ako umre iz cerkve pahneni, ker gn ne pokopljejo na navadno pokopališče, Miriditje imajo tacega za neumrloga in mej njiini vlada trdna vera, da se tak ponoči iz groba vrača in hodi po hišah otrukom kri pit. Ni sko* fovi pastirski listi, niti ni pridige jih od te vraže ne odvrnejo; tacega mrtveca izkopljejo, srce iz njega vzamejo ter ga z ostrim železom v zemljo pribijejo, da se ne bode mogel več iz jame vračati. Žalostna je ta zgodovina, ali treba jo je zabilježiti, ker je nam iz zanesljivega vira podaua; bil je namreč te dni v Trstu mlad duhovnik na potu v misjonsko semenišče v Verono, on jo Dalmatin z imenom Pavlevič, ki je pri Miriditih dalje časa bil. Pravil jfe, da je v tamošnjih gorah ta vraža tako vtrje- na, da večkrat celo duhovniki in menihi pri izkopavanji mrliča pristujejo in so priča kanibalske surovosti. --^MBMN- Dopisi. V Bazovici 15. junija. Čudne reči še slišijo o našem okrajnem glavarji Majitiji, pravijo, da je v preiskavi, povod preiskave je baje dala neka goljufija pri kmečki družbi za pogozdovanje Kras*, kder je bil okrajni glavar Majiti nadzornik pri pogozdovanji in plačevanji delalcev. Kakor se sploh govori, gre navskriž kakih 1550 gl., tudi je v zapisniku našla komisija de-lalce vknjižene, ki še nikoli niso delali pri pogozdovanji. Kedo bode tukaj moral odgovor dajati, to ljudstvo dobro ve in mislim, da ni daleč čas, ko stvar lahko pojasnemo. Nenavadno je, da ima Majiti zdaj konja, da se vozari lahko po okolici, za magistra-tove agitacije je to ko nalašč. (Tega smo prepričani. UrJ) Druge misterije bi se lahko priobčile, to da za zdaj molčimo, spominjamo samo na znano pravdo Majiti contra „SI. Narod," kako je tista pravda zginola, ko voda v pesku, tiho brez vsega šuma. Pri streljanji v tarčo so vojaki kmetom nekaj poškodovali vinograde, kmetje so se pritožili in jim je bilo obečatio odškodovanje po cenitvi, 14. aprila pa je vojna oblast poslala 14 gl. 88 kr., kedo jih je prejel? ali morda g. Majiti koj o tem ve ? G. Majiti, kadar prejmete kaj odškodnine za nas, prosimo, naznanite to nam ubogim kmetom. Neko posebno prednost imamo liazovičani, namreč, zidamo lahko, da nam tega nij treba naznaniti si. magistratu, kajti tukaj bode uže kmalo hiša dokončana brez kakove komisije. Nu, g. Majiti! svet vain nema česa oporekati, saj ste magistratov uradnik^ gospodarite lahko, ko paša s tremi repovi, naj gre dokler gre, ali sramota je, da imamo okoličani take glavarje v okolici, naj slabši župan je bil prej boljši od naj boljšega sedajnega glavarja. Tolikokrat so bile vže pritožbe zoper te turške gospodarje, to da magistrat potrebava take za svoj obstanek in namen. Potrpite Še malo, okoličani, saj ste vže toliko potrpeli, res jc, da osat in kropiva ne pozebe, ali vendar je čas spremenljiv, vsaka reč ima svoj konec, nadejamo se, da so tudi magistratovega kraljestva dnevi šteti. Radovedni smo tudi, kaj jc vendar z ono tožbo, katero jc g. Majiti „SI. Narodu" obesil na vrat, ko ga je baje magistrat primorat, da mora tožiti in se oprati natolcevanja po „SI. Narodu.- Ali je morda zaspala, ali pa gre uže tretjo leto in se ne more izvršiti ? Ce je g. Majiti tožbo pomečkal ? tedaj jc resnica, kar jc „Narod14 pisal o njem, in taki okrajne glavarje nam magistrat v okolico vsiljuje, da delajo....... VeČ kmetov. V Ajdovščini 28. junija. Besedo, katero je napravilo društvo „Edinost" v nedeljo 24. pr. m. na korist Lavričevega spominka, bila je nepričakovano sijajna pri vsem tem, da je bilo grdo vreme in burja. Društvo „Edinost" mora ponosno biti, da ima tuko primerne in lepe prostore, da se lahko z marsikatero mestno čitalnico meri, kar pa je zvezda, to je lični novi oder, trud ajdovskih rodoljubov, kteri so stvar tako okusno sestavili, da občno pohvalo sleherni izrazi. Ob 8. uri točno začne se beseda, g. predsednik Casagrande stopi na oder, izrazi jedernato namen današnje besede, povdurja korist dramatike in upliv na omiko, razloži nadalje, da se je Lavričeva želja spolnila, da ima Ajdovščina svoj dramatični oder, kar je pokojni vedno povdar-jal; konec govora je bil z velikim ploškom in gromovitimi živio klici sprejet. Slavec, ki je sodeloval pod vodstvom neutrudljivega svojega pevovodje g, Hribarja pel je v zboru izvrstno. Dvospev ki sta ga pela gospica T. Kenda in g. Casagrande, napravil jc velik vtis na občinstvo in reči moramo, daje to redka stvar na deželi, žela sta obilo pohvale. Cveterospev Mati pri zibelki naj lepša pesmica, pela se je z vso pohvalo in morala sc jo ponavljati. Zdaj sede h glasoviru mlada gospica Hrvatica ter pokaže svojo spretnost, da umeje ubirati strune, ki bude blage čute v srcih, igrala je odlomek neke opere z veliko pohvalo. Jgra Mutec iznenadila je vse, ako pomislimo, da se je prvikrat igralo in prvikrat nastopilo na oder, ki svet pomenja, reči se mora Ajdovci so zvezda ipavske doline. G. Perozzi, oče, bil je pravi aristokrat in g. Casagrande, doktor, vedel se je po mislih vsacega v zdravniški modrosti. Šmen-tani sluga, g. Vittori, ta je vedno pozgatal s kako smešno živce občinstva, smeha nij manjkalo. Mutec, kateri je teško rolo imel, vedel se je dostojno, ko pa se mu je jezik razvozlal, bil je še bolj na svojem mestu. Saj je pa tudi pripomogla kraso+ica Mitnica, gospica Giaccalli, z milim glasom. Gospica Poljšak ko mati, kazala je proti svojemu soprogu, da ni dobro trdovraten biti, igrala je izvrstno. Ko zagrinjalo pade, morali so se igralci pokazati, ki jih je pozdravljal gromoviti plosk in živio klici. Dvospev po igri pela sta gg. Ditrib in Dr. Kenda, spoznavalo se je, da so ubrani glasovi kultivirani in da je šola slavčko-va koristna. Potem je bila tombola z dvema lepima dobitkoma in zanjo krepka pesem V boj, katera je navdušila in ogrela vseh srca do najvišje stopinje. Predsednik stopi na oder ter prebere brzojav rojanske čitalnice: „Večen spomin Lavriču! On je prižgal luč vi jo nosite pred svetom. Včeraj Dunav prekoračen." Ko je končal zaorilo je živio brez konca, oživil je ta brzojav nepo-pisljivo občinstvo, ker je vest o prekoračenji Dunava dobilo. Po besedi se je posedlo občinstvo po raznih prostorih, Slavč-ki pa so prepevali do^ ranega jutra, ko so začeli še le veseli gosti odhajati na razne strani. Vže je zarja vstajala, ko je jutranji sever pihljal in goriški Slavec v slovo zapel V boj kterega je hitri voz proti Gorici odpeljal, še enkrat z bogom bratje! Roke smo si stiskali. Ajdovščina ostane nam v trdnem spominu. Slovanstva živelj razprostiraj ee, „Edinost," zlata beseda, bode v pravem pomenu ne le na deski, to so nam porok on-dotni izobraženi narodnjaki, kterim kličemo: Živeli, Ajdovci! Iz Lonžera. Neke dni je kar ste prišli dve ciganki v hišo k nekemu bolniku, stopite k njemu in ga milujete potem pa mu rečete, da bode nesrečen in da mu v kratkem času krava pogine, in da ima v hiši pod zemljo mrtvaško nogo zakopano, da iz tega izvira nesreča, in da je treba, da se blagoslovi, zahtevale ste obleke; revež se je dal oslepariti, dal jima je od Bvojega oblačila eno srajco, en živolnik, eno ruto ino 60 soldov ; — ni jim bilo še zadosti, prišle ste tri dni pozneje, srečate na potu bolnikovo ženo, in zahtevate tudi njeno obleko, uboga žena se vrne koj domu in jima da svojega oblačila, dvo predpas ci, dve krili, dva robca, en prstan in par uhan zlatih, kos svinjskih reber in kos peršuta, vse vkup je vredno, kakor se sliši, okoli 50 goldinarjev. — Tako sta bila mož i žena dobro blagoslovljena. Naj bode to v izgled vsem tistim, ki verujejo ciganom. Lonjaree, S Prošeka, 8. julija. Letos se je s „tretjimi razredi" v okolici po nekaterih krajih vpeljalo tudi zvon-čljanje pred podukom in po poduku v ljudsko šolo. Stvar je sama ob sebi sicer čisto nedolžna in še omena ne vredna, a ker je pri nas — in to po pravici — veliko senzacijo napravila, zato hočemo tukaj o njej nekoliko natančneje spregovoriti, tem bolj ker to zvončljanje šolo zadeva, ter ni brez vsega pedagogičnega vpljiva. Ogledati si jo hočemo toraj iz tega stališča in po tem sto-perv iz onega, katero tu pri nas zavzema. Kak namen ima zvončljanje? — Zvončljanje ima namen natančno določevati čas začetku in koncu poduka. In lejte, to je edina dobra stran, katero more ono imeti; kajti vsakemu učitelju mora biti zlato pravilo : Ob uri začni, ob uri končaj ! Vse tisto podaljševanje poduka in pridrževanje učencev po uri — le iz namena, da bi se reklo: Imejte, kako priden je ta učitelj, še po določenem času drži učence v šoli! — jc neumno, brez najmanjše pedagogične koristi, disciplini škodljivo in jasno kaže, da učitelj le na videz dela i gleda — da je hinavec. Glede vsega tega se je tudi zvončljanje uže davno vpeljalo v srednje šole. I ne brez uspeha. A tu je treba premisliti, da srednje šole so drugo i ljudske drugo. Srednje šole imajo navadno 7 ali 8 razredov, in kodar imajo paralelke, onda so še večrazredne. Pomislite toraj, koliko razredov in koliko učiteljev je tukaj ! Pri takem številu je pač nemogoče za več časa red obdržati. Prej ali poslej se mora kak nered oplesti. Pa se zvončljanjem se temu nedostatku za zmeraj ▼ okom pride. Razen tega je treba premisliti, da na srednjih šolah ne podačuje en učitelj v enem razredu vseh predmetov, ampak vsak ima svojo stroko, svoje predmete, in te podučnje po več razredih. Učitelji se morajo tedaj skoraj vsako uro menjevati. Kako lehko in tudi gotovo bi se zgodilo, da bi en učitelj na škodo drugemu svojo uro preveč podaljšal. In ta pregrešek odpravi zopet zvonček. Prestopimo pa zdaj k ljudskim šolam na kmetih. Kako vse druge razmere vladajo tukaj ! Tukaj, kakor sploh na vseh ljudskih šolah, podučuje vsak učitelj svoj razred. O urnem menjevanji ni tu še govora! In ker se navadno več od štirirazrednih ljudskih šol na kmetih ne nahaja, in ker poduk, kakor tu pri nas nad dve uri ne trpi, tedaj bi bilo trdenje v kakem neredu popolnem absurdno. No pa že vidim, kako mi neki ljubitelji zvončljanja ugovarjajo: Če nij koristno, pa tudi škodljivo nij! Tem jaz odgovarjam, da zvonček uže sam ob sebi ne-le ljudskim, temttč še celo srednjim šolam škodi. Ko se zvonček oglasi, tedaj je učitelj v svojem predavanji moten, je mora neprimerno skrajšati, ali celo pretrgati, pri učencih pa zvonček vso pazljivost prereže, ves poduk, vsi opomini, vse besede so bob ob steno. In glejte, to se godi na srednjih šolah, kjer so učenci že odrasli; koliko bolj pa še na ljudskih šolah, kjer otroci še pojema nemajo, kaj je prav, kaj ne. Ko otrok v ljud. šoli zvonček zasliši, noben vrag ga več ne vdrži v miru, ampak on le na to misli, kedaj domu pojde. Pa v srednjih šolah se je vendar vpeljalo zvončljanje, ker bi nered, ki bi brez njega nastal, še večjo škodo učinil. Mej dvema zloma se zmeraj manjše zbere. Te moje opombe prav tako veljajo ljudskim šolam v mestu, kakor na kmetih. A razen tega imamo na kmetih še drug tehten uzrok, ki določno zoper vsako zvončljanje govori. Po mestih je že ljudstvo sploh navajeno se mnogo bolj strogo ure držati, nego na kmetih. Kmeta presneto malo briga, ali je za eno uro bolj zgodaj ali pozneje, na četrtinke pa še kar gleda ne. To mu sicer tudi ni za zlo jemati, ker večina nema doma ure. In kakoršni so odrasli, taka je tudi mladina. Njej je tudi vse enako, ali pride ob uri v šolo, ali polu ure kasnje. Poleg tega je pa po zimi mraz, poleti paša, katera mnogo redni šolski obisek zadržujeta. In tako 6e skoro navadno zgodi, da, ko učitelj ob uri v šolo stopi, najde •cela dva ali tri izmed 40 ali 50 učencev notri, in zahvaliti mora Boga, da po dveh, treh četrtinah vsaj polovica pride. Prosim Vas, povejte mi zdaj, kaj naj učitelj ob uri začne ? Mislim, da mu ne ostane druzega, nego čakanje, da se saj četrtLa učencev nabere, kajti praznim klopem pač ne bode govoril. To se zgodi v kaki polu ure, in potem se pa mora še drugim kasneje doha-jajočim učencem lepo motiti dati! Ne bo-demo lagali, če toraj rečemo, da pravi po- duk se more še-le z drugo uro začeti. Proti koncu te ure učitelj naj bolj goreče in ognjeno razlaga, učenci ga pazljivo poslušajo, pa glej! — zvonček se oglasi, — in z Bogom poduk, z Bogom pazljivost, z Bogom red! Učitelj bi rad poduk še podaljšal, da bi pred uro zakasnelo dodal, a zdaj je vse zastonj ! Zvončljanje pred šolo nema nobenega pomena, ker učitel) ne more že tako koj začeti poduka, zvončljanje po šoli pa ga moti. Govorite zdaj, Vi zagovorniki zvon-čljanju, je-li to tisti hvalizani pripomoček za vzdrževanje discipline!! (Dalje prihodnji č). --- Politični pregled. Državni zbor je končal poletno delovanje ter je odložen do jeseni. — Nagodba z Madžari se je tako zaplela i zavozljala, da nič ne bode ž njo ; dualizem pojde k malu ad patres. Na Kranjskem so bile ta teden volitve v deželni zbor. Kmečke občine so vseskozi i večidel soglasno volile narodnjake ter s tem pokazale, da je jedro ljudstva na Kranjskem zdravo, zavedno i rodoljubno. Ponosni smo na take volitve, veselimo se jih, ker so trdno poroštvo lepše bodočnosti našega naroda. če so tudi v trgih i mestih zmogli nemčurji z nezaslišanim pritiskom, denarjem i z vso mogočo sleparijo, ne bodo dolgo veseli sramotne zmage, čast i bodoč nost je naša, sramota i poguba njihova! Velike reči se vrše na svetu, slovanstvo se osvobojuje! Turki so napeli vse moči, da potro Crnogoro ; s tremi močnimi armadami so od raznih strani napadli Crnogoro, devet dni i noči so bili strašni boji brez preneha, Turci so bili povsod hudo tepeni, vrženi s črnogorske zemlje, na katerej so pustili nad 12.000 mrtvih vojakov. Sulejinan paša, glavni turški vodja, je obupal i bežal z razmesarjeno svojo vojsko v Albanijo i čaka ladij, da jo pelje strani. To je bilo pač zadnjikrat, da so Turci bili na črnogorskih tleh i pomnili bodo teh dn;j, dokler jim polu-mesec ne mrkne. Rusi so tudi proti koncu pret. meseci šli čez reko Donavo, najprej mej Galacem i Brajlovem, vresničile so se tedaj naše besede, katere smo uže pred dvema mesecema govorili i dejali, da utegno Rusi tukaj najprej čez Donavo iti. Glavna njihova vojska je k malu potem udarila pri Zimnici čez to reko; uže zdaj je onstran Donave okoli 200.000 Rusov, ki naglo obsipajo trdnjave, ter Turke na vseh straneh pode, uže so očistili vso zemljo do Trajanovega navala, uže so vzeli staro glavno mesto Trnovo. Povsodi jim Bulgari naproti hodijo s cerkvenimi zastavami i svetimi podobami ter jih pozdravljajo kakor svoje rešitelje. Vse gre srečno; če je tudi bodočnost v božjih rokah, mi tako trdno upamo na srečen i sijajen konec, kakor bi priklenen bil na nebeških vratih. -^f^l^J^.-- Telegram „EDINOSTI." Cetinje, 2 julija. — Ornagora dosedaj nij bila nikakor pobita ; na zemljišču črnogorskem od 23. junija nij nijednega Turčina, razen mrtvega in zarobljenega. Laž je „Neue Freue Pre3se,w da črnogorske familije beže v Avstrijo. Ne samo, da nijednej to ni na pamet nij prišlo, nego so i one nekolike familije na levej strani Zete, koje so se bile predhodno uklonile, povrnile se precej na svoja ognjišča. — Mehmct Ah paša, koji je s 15.000 vojnici prodiral od Novc-gapazara jc popolno potolčen v predprošli penedelek blizu kloštra Morače in poden tja do više Kolašina, gder i denes nepri-mično stoji. — Vojska Boža Petroviča obdržala je najsjajnije pobjede (zmage) v treh bitkah, v kojih je AU-Saib-paša več ko 4000 ljudi izgubil. Prolaz skoz Dugo i Ostroški tesneč koštal je Sulejman*pašo preko 8000 samo mrtvih, a ranjenikov turških jc polno v Podgorici, Metokij in Trebinji. — Voj-skovodstvo Črnogorsko bilo je uže naprej zaključilo, da ogromnej nadmočnosti Sulej-manovej nestaje na pot, nego da jo bojem neprestano spremlja do Spuža i kolikor more oslabi turško vojsko, pa še le onda sjedinjena vojska črnogorska da prevzame odločno borbo proti zjedinjenej, ali na pol oslabljenej Sulej mano vej in Saib pašinej vojski, koja še danes nepomično stoji pod Pod-gorico, kar najbolje svedoči njen poraz, ker, ko bi ona porazila bila črnogorsko vojsko, sigurno se ne bi na tej slavi zaustavila i ne bi so vršeno očistila črnogorsko zemljišče i pustila tudi same ppzicije, koje je kod Spuža imela. Zbog tega, ker je ogromna nad-močnost turška s treh stranij in s Šest mest udarila istodobno na Crnogoro, morali so i črnogorski na troje razdeliti se i sbog te razdeli odločila se je Crnagora na ta ratni plan, koji je sjajno izvela junačtvom brez-primernim v historiji črnogorskej, držeči v ostroškem prolazu na prostoru samo četiri ure dolgem, trikrat večjo silo turško polnih devet dnij v neprekidnej in najžeščej borbi. A sedaj tekar nastaje vprašanje: hočejo li iti Turci proti Cetinju, koje mesto so neki v smešnej strasti uže obsodili na propast, ali pa bodo Crnogorci Turke tja spremili, odkoder so i došli. Naj ovo verno predstavljanje stvarij posluži za opovrženje tolikih neosnovanih vesti in hotimičnih izmišljeni s črnogorsko-turskog bojišča. ---■ Domače stvari. " Strašno vreme, kakoršnega stari ljudje ne pomnejo, prihrulo je iz Italije skoz Trst. Drevesa je lomilo in s korenino rovalo, okna in veternice z hiš metalo; na morji pri barkah debele verige trgalo, s streh opeko metalo, v Lloydovi ladjodelnici je prevrglo velik parnik, ki je bil na suhem v popravi, ako bi bilo še četrt ure trajalo, pokončalo bi bilo hiše in vse; neka hiša jo celo razpočila in morje je zrastlo za sežen visoko, da je po spodnjem delu mesta stalo. Iz Italije pa dobivamo Še grozneja poročila, ▼ Veroni je ustavilo železniški vlak, ki so ga dva stroja vlekla proti Tirolom, Turšico je z njiv tako pometlo, kakor bi bila po-žeta, drevesa in trte, kar jih ni poruvalo, vse so na tleh. * IX. oblctnico bode praznovala Čitalnica v Kojanu v nedeljo 15. ob 7 uri zvečer. Rodoljubi, vdeležite se obilo devet-letnice in vtrdite z novim pristopom to okoliško trdnjavico, ktera ima mej vsemi sestricami naj imenitnišo zgodovino. ° Nek dekret je nabit na vrata urednika našega lista od magistratovega sluge ▼ laščini, ker ga ni hotel od pravičnega si.' magistrata vzeti. Tirjal je slovenski dekret, kakor to opravičuje §. 19. državnih osnovnih postav, koliko časa da bode nabit na vratih, tega ne znamo. Priporočamo vsem okoličanom, da bi se za narodni jezik bolj potegovali ter ne jemali nobenega pisma ali listine od nikakoršne gosposke, če ni pisano v slovenskem jeziku. Zavrnite vsak spis in ne bojte se ničesa, saj nam §. 19. zagotavlja to pravico. Okoličani nevdajte se! 0 Žngre — narodni plesi se ne morejo imenovati, razem pri sv. Ivanu, kjer se je videl vendar slovenski značaj — morale bi se odpraviti iz več vzrokov in naj bolj zato ker niso več to, kar so bili. Naj bolj neumno pa je od okoliških mladeničev, da večkrat na eno nedeljo več takih plesov napravijo, v dveh in tudi v treh krajih. V nedeljo 1. t. m. je bil ples pri sv. Ivanu in v Kocolu, kako godbo so imeli eni in drugi, to je razloček, katerega najslabša ušesa sodijo, v Kocolu, kjer je bil oddelek godbe razpuščenega batalijona, bilo jo veselje čuti lepo harmonijo, pri sv. Ivanu pa so bili godci druge narodnosti, bilo je cvilenje. Okoličani, zakaj no jemljete domačinov? naj si lahi po drugih plesih kruh služijo, saj je domačih dovolj, res da so tudi mej temi nekateri, ki za liter vina ne le Štrudli o ilu pod oknom godejo iz narodnega principa, ampak tudi iz gole dobičkarije, morda so bili godci iz Skednje oni, ki so Šli svojega poslancu s podoknico častit, du se je po tem pilo ? ° Koliko V Trstu in okolici davka plačujemo, to kaže statistična tabela: Trst in okolica z 125.000 prebivalci plača na leto 6 milijonov 5G7 tisoč 465 gl. toraj spada na vsakega prebivalca 52 gl. 54 kr., pa naj še kedo reče, da premalo davka plačujemo. * Tožba, ki jo je našemu uredniku na vrat obesil bivši okrajni glavar Ogrineo v Logacu in tamošnji župnik Markič, da, kakor se čuje iz Logatca, interesantne stvari na dan; ljudstvo sploh želi in prosi, da bi se župnik odpravil od tam, to je pokazalo ob času birme, ko so kmetje v deputaciji za to škofa prosili; kar je na tem še drugega, pokaže obravnava. " Orožja deset železniških voz je prišlo iz li u sije skoz Trst, gre na Grško. Tukajšni 46. polk je dobil povelje, naj bode pripravljen k odhodu v Dalmaciju. * Nek hudodelnik, kterega so r Siri na Grškem ugrabili ter na Lloydov parnik pritirali, ubegnol je ponoči, ko pa so ga hoteli zopet ujeti, zabranila je grška vlada, ker nema dotične pogodbe z Avstrijo. " Ustrelila se je vsled nesrečne ljubezni mlada in posebno lepa točarica v svojem stanovanji; doma je bila iz Maribora. * Samoumori neprenehoma. V kratkem času jih je mnogo vtonilo, neka gospa je vže v drugič v morje skočila, da vtone, pa obakrat so živo iz vode potegnoli. * Ustreliti se je hotel z revolverjem nekij trgovec, pa se je slabo zadel, nesli so ga v bolnico. * ITbesila sta se dva, en mizar in en točaj na Lloydovem parniku. ° Iz molja so potegnoli v kratkem času 7 vtopljencev razne narodnosti. 4 Neki Poljak, ki je hotel v Carigradu v turško vojsko stopiti, skočil je v morje, ker mu je manjkalo v Trstu denarja za daljšo pot. Malo škode to. * Angleški mornar je iz svojega parobroda v morje pal, pa se se ni našlo njegovo truplo. " V morje je skočila pri Miramaru mlada gospica, nek kamnosek jo je izlekel še pravi čas iz morja. * Divji oče. Nek surovec se je se svojo hčerko zbesedil in ustrelil z revolverjem vaqjo, pa je ni zadel. " Iz molja so potegnoli v petek dva vtopljenca vže v veliki gnjilobi. * Divji vozač. Nek vozač, ki je imel se svojim gospodarjem prepir, maščeval se je s tem, da je konju nož v trebuh zabodel, da je precej mrtev bil. ° Pretepala sta se na ulici dva malopridneža z debelima palicama, da je eden na tla pal, ko je straža priskočila in druzega prijela. Druga straža gre urno v bolnico po nosilnice, ko ga hočejo dvigniti, skoči po konci ranjeni« ki so ga za mrtvega imeli in začne udrihati po straži, potem ga niso v bolnico peljali, ampak v tamnico. * Lep izgled. Dve Evini hčeri ste se na stari srangi sredi trga tako pretepavale zarad ljubosumnosti, da ste se po tleh valjale in bile vse krvave in raztrgane, ko jih je straža v ječo tirala. Obe skupaj še 32 let memate. * Neki mesarski učenec je zabodel z nožem svojo ljubo. * Dvanajstletna tatica krala je sem-trtje malim deklicam uhane iz ušes. * Prečejsen zavitek srebrnine je našla straža v nekem kotu, ki ga je kak dolgorok ukral in skril. 4 Na cesti iz Bazovice v Trst so našli nekega Ciča vsega potolčenega, zvedelo se je, ko so ga v bolnico nesli, da je bil napaden in obropan 17. pr. m. malo je upanja, da se ozdravi. " Ljubeziijiv mož. Neki Godnik uže večkrat kaznovan je svojo ženo tako z oknom odrihal, da so jo morali v bolnico nesti. Razne stvari. * Rnski umetnik Vre&agin, ki je veliko slavo vžival, a ni nikdar iz svoje dežele in rojstnega kraja Moskve hotel iti, umrl je pri streljanji na Kuščnk, ubila ga je turška bomba; njegova zguba je ruskemu narodu nepozabljiva. ° Roparski napad železnice v Ita-liji. Vlak iz Aleksandrije v Torin so napadli roparji blizu Torina, v nekem vozu I. reda, v katerem se je tajnik bogate gro-finje in več trgovcev peljalo. Roparji so z orožjem ranili popotnike, oropali jih in potem skočili z voza. Ker je bil vlak v hudem teku so si roparji pri skoku z voza noge polomili, tako, da so jih potem lahko vlovili. ° Iz Školče Loke se nam je poročilo zraven nemčurske agitacije, ki so jo tamošnji umazani turški prijatelji na sramoto sebi in v smeh narodnjakov širili, tudi to, da je bilo 8 častnikov, ki so ogledavali selško in poljansko dolino, krog Loke po vaseh pa hleve. Loški nemčurji, zavijite svoje glave za nekaj let v irhovino, da se ne vkade, Čez 6 l*t morda zopet s prokletimi grabljauii drgnite po gnoju. * Ogenj na morji. V Galipoli se je užgal velik angleški parnik, ki je imel 500 sodov olja, ktero je bilo v Kronstadt namenjeno; začelo je v spodnjih prostorih goreti rano na jutro. Rešiti se nij moglo druzega, nego nekaj sodov, ki so na krovu bili, ktere so v morje pometali, potem je kapitan odprl zatvor na dnu parniku, da je voda noter v tekla in se pogreznolo vse na dno. Škode je nad milijon gl. " Josip Kersnik, c. k. sodnik na Brdu, prej v Zatičini in Ljubljani, vseskozi domoljubjen in naroden mož, spoštovan in ljubljen od ljudstva povsod, kjer jo služboval, kot pravičen sodnik in čist karakter, umrl je v 54. letu dne 3. t. m. po kratkej bolezni. „Laib. Tagbl." je zdaj vsak dan ves divji, kakor turški bašibozuk, razteplje v dopisih in člankih zoper Slovence. Velika zaloga dišav, barvil, orael za zidarje slikarje, firmeža gob, pijavk zdravilnega olja, kemičnih priprav, esence, mila vsake vrste črnila v steklenicah, sveč ste-arinkih, žvepla finega romanskega za trte se dobiva po niski ceni pri Girolamu Hirschu zraven gostilnice pri „Luni." Lastnik i z Jatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda.