Celovec, 10. decembra 1948 Leto IV. ■iiyiiiriiiiiiriiiiiEiiii 1 " 1 ■==■..—Številka 50 Zapadni Berlin odklanja komuniiem Socialni demokrati v večini. Volilna udeležba 86.2 odstotna Nemška poročevalska agencija DENA je uradno objavila končne izide občinskih volitev iz vseh okrajev treh zapadnih predeš lov Berlina, kjer je ljudstvo v nedeljo pri* stopilo k volilnim skrinjicam. Izidi so sles deči: Socialni demokrati 858.100 (64.4%), Krščanska demokratska zveza 258.496 ,(19.4%), Liberalni demokrati 214.224 l(16.1%). — Skupno število volilcev 1,580.575. — Skupno število oddanih gia= sov 1,360.972. — število neveljavnih glasov 37.156. — Ljudstvo se je udeležilo volitev z 86.2 odstotkov. Dr. Otto Suhr, predsednik sedanjega »zapadnega mestnega sveta«, je izjavil, da bo dobilo sedeže v novem mestnem svetu: 79 socialnih demokratov, 24 krščanskih de= mokratov in 16 liberalnih demokratov. Enajst članov enotne socialistične stranke bo še ostalo v mestnem svetu ter opraV= Ijalo zadeve sovjetskega predela, je izjavil dr. Suhr. Vkljub temu pa pričakuje, da ne bodo hoteli zasesti svojih mest. Pravkar izvoljeni mestni občinski odbor bo imel svoje prvo zasedanje sredi januar, ja prihodnjega leta in njegovo prvo delo bo izvolitev načelnikov magistrata. Sedanje volitve so pokazale, da je Enotna socialistična stranka (v kateri iniajo komu. Sestava „deklaracije človečanskih pravic* končana Po dveletnemu delu so Združeni narodi 1. decembra končali sestavo »Splošne deklaracije pravic človeka«, ki ugotavlja te. meljne svoboščine, do katerih imajo pravico vsa človeška bitja. Socialni odbor skupščine Združenih na= rodov je namreč zaključil razpravo o čle. nu 29 deklaracije in — odobril uvod k de. klaraciji s 37 glasovi; proti ni glasoval nihče, Kitajska se je glasovanja vzdržala. Plenarna skupščina bi morala začeti s proučevanjem deklaracije v enem tednu. Predstavniki Združenih narodov so označili to listino za »enega od največjih temeljnih kamnov civilizacije«, Saj bo imela ogromen moralen vpliv po vsem svetu. De. ki p racija je prvi del nameravane svetovne konvencije pravic, ki naj uresniči ^obljubo Listine Združenih narodov za spoštovanje člmmškjh pravic in osnovnih svoboščin. ©bfainbna pogodba ame-' siike poloble stopila v veljavo Pretekli petek je položila Kostarica pri P; namer iški uniji ratifikacijsko listino, s Čimer je stopila v veljavo obrambna zveza ameriške celine, ki veže Združene države in trinajst drugih republik ameriške celine. Pogodba ustvarja »varnostno cono«, ki sega od enega pola do drugega. Razne ameriške države se obvezujejo za takoj, šnjo vojaško pomoč vsaki ameriški državi, ki bi jo napadla kaka druga država in za skupno obrambo proti napadom vsake ne. ameriške drž; ve. Predstavniki panameriške unije, ki ima , Sedež v Washingtonu, so poudarili da ima ta pokrajinska pogodba defenziven značaj in da je popolnoma v skladu z Listino ZN, ki predvideva pokrajinske združitve v obrambne namene. nisti večino) izgubila skoraj polovico svoje moči v zapadnem Berlinu od oktobrskih vo. litev leta 1946. Sorazmerje med oddanimi glasovi kaže, da je preko 50 odstotkov volilcev, ki so prej podpirali gornjo stranko, sedaj ignoriralo vse komunistične pozive, ter podprlo zapadne stranke. Dokler ne bodo našli stalnega sedeža za upravo zapadnega Berlina, bodo namestili glavne pisarne in zavezniške posredovalne urade v mestni hiši Schöneberg, v ame. riškem predelu in sicer v okraju, kjer so se volilci polnoštevilno udeležili voljtev. POLICIJA JE ARETIRALA 73 OSEB V Berlinu je med potekom volitev vladal v splošnem mir, čeprav so manjši spopadi in motenje pri volitvah zahteval; 73 aretacij, do katerih pa je prišlo predvsem zato, ker so nekateri prenapeteži hoteli odvrniti volilce, da hi glasovali. da se generalisim Čangkajšek izpostavlja nevarnostim s tem, ker odlaša s premestit, vi jo vlade v Kanton. Senator Tom Connaly je govoril v imenu državne uprave ter dejal, da gospa čangkajšek ni prišla semkaj na povabilo ame. riške vlade, »temveč le kot nekakšna prva igralka kitajske vlade.« Poročilo predsedniškega sveta za gospo» darski podvig ne kaže nobene nagnjenosti, da bi povečali ameriško inozemsko pomoč kateri koli deželi pred Evropo. Še predno je gospa Čangkajšek obiskala Združene države, je prišla ameriška uprava do za. ključka, da enostavno ne more podpreti se. danjega nacionalističnega režima na Kjtaj. skem. Medtem pa komunistične sile stalno pro. dirajo. Vlada je zahtevala, da se pošljejo ojačenja na fronto severovzhodno od Nankinga. kjer se razvijajo hudi boji. Toda vo. jaštvo nacionalistov je tako dezorganizira» no, da tega sploh ni mogoče izvesti. Pretirani nacionalizem Živimo v času, ko se je prebudilo med narodi spoznanje, da je edina rašitev človeštva v miru, katerega jamči sloga med narodi. Do tega spoznanja so prišli izku. šeni državniki in se trudijo, da bi izvedli svoj načrt ter združili narode v mirno družino, v kateri spoštuje en član drugega in se drži božje zapovedi: ljubi svojega bližnjega. Kako bomo našli pravo, pot k temu cilju, pot, ki je edino trdna? Ta pot je: proč s pretiranim nacionalizmom, ki zastruplja mednarodno ozračje! Pa oglejmo si malo pobliže vprašanje pretiranega nacionalizma! Že v petnajstem stoletju se je začelo pojavljati stremljenje po samostojnosti narodov in to stremlje. nje se je z reformacijo še bolj poostrilo. Boji med knezi in poglavarji narodov so postali pravi narodni boji. Končno sta prva in druga svetovna vojna narodno samozavest še podžgali in jo pri. tirali do vrhunca. Poznamo več vrst pretiranega naciona» lizma. Vsak pa je pravo nasprotje krščan* skemu pojmovanju človečanskih pravjc. Razen tega pa postavlja državo ali narod nad vero. Če vere izrazito ne preganjajo, store to le, ker jo še rabijo kot sredstvo za dosego svojega namena. Vendar pa je njihov svetovni nazor popolnoma nasproten katoliškemu in krščanskemu. Po mnenju nekaterih nacionalistov je ideal vsake države monarhija. Drugim je ideal diktatura naroda in najvišji smoter korist države. Po njihovem nauku ni vera najdragocenejše, ampak le sredstvo, ki naj voditeljem pomaga pri dosegi smotra. Dokaz temu je zatiranje narodnih manjšin, zapostavljanje pravic Cerkve, kjer gre za korist države in naroda Dokaz temu je tu. di zahteva po brezpogojni oblasti nad vzgojo mladine. Tretja vrsta pretiranega nacionalizma pa je oboževanje lastnega plemena, zapostav. Ijanje in celo preganjanje drugih narodov kot manjvrednih. Če torej premislimo bistvo pretiranega nacionalizma, vidimo, da je njegovo nače. lo: država je vir vseh pravic in vseh dolž. nosti. V očeh pretiranih nacionalistov ni državotvoren ves narod, pač pa samo tisti izmed naroda, ki priznajo njihovo nacio* nalno veroizpoved. Ostali ljudje so sovražniki države. Noben narod ni manj vreden od druge, ga in pripadati temu ni ne manj ne bolj častno kakor pripadati drugemu. Vsak na. rod in sleherni človek ima • pravico do ob* stoja, do spoštovanja. V svetu ni tako ure. jeno, da bi bil kali narod ves dober, velik in plemenit, da bi od njega izhajalo le dobro, dočim bi bili sinovi drugega naroda zločinci, podleži in njihovo delo zlo. Pač pa so v vsakem narodu dobri in slabi. In človek ne postane zločinec, ker je potomec tega ali onega naroda, marveč ker se za to odloči njegova volja. Tako oboževati na» rod, pleme in državo, pri tem pa popolnoma prezirati druge, je popolnoma v nas* protju s krščanskimi načeli. Dobro bi bilo, če bi se tega zavedali vrsi, prav vsi, posebno pa oni, ki imajo oblast v rokah in je njih dolžnost, da enkrat za vselej uničijo nauk prenapetega naciona* lizma, če hočejo tudi v dejanju in ne samo z besedami graditi temelje svetovnemu mi« ru in prijateljstvu med narodi. Dolžnost vsakega posameznika je, da iz* briše iz svojega srca to pogansko misel. nost,.ki je zakrivila že tolikšna prelivanja krvi, potoke solz in oropala pravične in po* stene, v pravem krščanskem duhu vzgojene ljudi vseVr":' zaupanja v moč pravice na zemlji. Le na podlagi pravičnosti bomo sezidali svetovni mir. Avstrijska mirovna pogodba - nov poizkus Avstrijska vlada poslala noto štirim velesilam Avstrijska vlada je zaprosila, naj bi ponovno pričeli s pogajanji o avstrijski miro. Vni pogodbi. Tozadevna nota je bila izroče. na v ponedeljek istočasno britanski, ameriški, francoski in sovjetski vladi. Zadnje zborovanje namestnikov zunanjih ministrov glede avstrijske mirovne pogod. be je bilo 4. maja letos. Pogajanja pa so se končno izjalovila vsled jugoslovanskih zahtev po priključitvi delov koroškega m štajerskega ozemlja, ki jih je podprla tudi Balkanski razgovori Kdaj bo končana kriza na Balkanu? Zgodovin# priča, da sporov na Balkanu nikoli niso reševali za zeleno mizo. Toda to ni edina ovira pri Sestankih predstavnikov Albanije, Bolgarije, Grčije in Jugoslavije v Parizu. Najbolj nadepolni člani političnega odbora Združenih narodov, ki so na. rode Balkana sklicali skupaj, težko priča* kujejo odločitve, ali bo sploh mogoče ustvariti mir na mejah Grčije. Preveč hi bjlo upati, da bi Albanija, Bolgarija in Ju» goslavija opustile na mah vmešavanje v grške zadeve in utihnile s svojimi protesti proti ustanovitvi posebnega odbora Združenih narodov, kj bi bil poslan v Grčijo, da opazuje in doseže premirje. Aleš Baebler, namestnik jugoslavenske. ga zunanjega ministra, se je že izrazil,_ da bodo opazovalci Združenih narodov izza grške meje opazovali tud j Jugoslavijo, ka= Gospa Čangkajšek je prišla prepozno Washington je opustil nade glede Kitajske V Ameriki so gospo Čangkajšek, ki je bi* la prišla, da izprosi od tu pomoči za svojo trpečo deželo .sicer sprejeli z vso uradno vljudnostjo. Vendar pa je njen obisk pov. zročil pri upravnih oblasteh mnogo začude. nja in razburjenja. Predsednik Truman ji jc poslal v San Frančiško svoje nekdanje transportno letalo nasproti, da bi jo pripeljalo v Washing. ton. Gospa in gospod Marshall sta jo povabila na svoj dom v Virginiji. Gospod Mar. shall pa ni bil doma za časa njenega obiska, ker je bil odšel v bolnico v Washington na zdravniški pregled. Poročila iz Nankinga potrjujejo, da je ki* tajska uprava popolnoma odpovedala in ni ničesar več mogoče storiti za rešitev spod. nje Yangtse.jeve doline. Če bj vrgli ameriške vojaške dobave v sedanje boje, bi to prodirajočim komunistom nudilo samo obilno žetev orožja. Ameriški opazovalci so prepričani, da je nesmiselno vsako upanje, da bo mogoče rešiti Nanking ali Šanghaj in Sovjetska zveza, in pa vsled vprašanja nem. ške imovine v Avstriji. Britanska vlada se je pridružila avstrij* skl želji po čimprejšnji sklenitvi mirovne pogodbe, ki bi vpostavila neodvisnost Avstrije ter omogočila umaknitev zasedbenih sil. Britanski odgovor je bjl v sredo izročen avstrijskemu ministru v Londonu. V njem je poudarjeno, da se Velika Britanija po. polnoma strinja z avstrijsko noto. kor se je to dogajalo v preteklosti. Grki sami pa se zelo zanimajo za ta odbor, saj so v veliki zagati. Zavedajo se, da se na severu dežele še vedno vrše boji, a v Ate. nah je odprto vprašanje, kako sestaviti močno in trdno vlado. Toda kakršna kolj ho rešitev tega problema, ne bo mnogo spremenila položaja ne v Atenah, ne na grški meji in ne pri pogajanjih v Parizu. Zelo dvomljivo je, če je sedaj sploh čas za kakšno trajno reši. tev teh perečih vprašanj. Možno je raz. mere urediti začasno, če bodo balkanske države hotele živeti ter pustile živeti dru* gim. Toda na žalost nimajo svobodne volje, ker so vse v senci sovjetske politike. Dvomljivo je tudi, da se bo v bližnji bodoč, nosti kaj izpremenilo. Po. zemeljski oblil ČEŠKOSLOVAŠKA Češka radiopostaja v Pragi že nekaj časa sem trikrat dnevno oddaja v srbo=hr= vaščmi oz. slovenščini. Te oddaje so name= njene za Jugoslavijo in jih vodijo po poročilu imenovanega radia neki Jugoslovan; ski časnikarji, ki hočejo biti zvesti Komin= formu in ne marajo imeti nič skupnega s Titovo Jugoslavijo. Razen številnih gospodarskih in kultur= nih pregledov prinaša dnevno tudi zelo ostre napade proti Titu, Kardelju, Djilasu in Rankoviču, katere naziva »manjšinsko, teroristično, ubijalsko in izdajalsko kliko«, katero je treba čimprej odstraniti oz. ji onemogočiti vsako nadaljnje delovanje. V zvezi s tem radio javno poziva vse Komin-formu zveste jugoslovanske komuniste, naj »začno s podtalnim gibanjem in propagam do proti Titovi kliki; to naj izvajajo po istih načelih, kakor so to delali kot parti* zani, saj imajo dobre tozadevne izkušnje še izza časa okupacije, ko so delovali proti na= cistom in fašistom; razen tega pa da je sedaj toliko boljše, ker imajo na razpolago več papirja (za tiskanje tajnih letakov in časopisov) in pa tudi več radioaparatov«. Zlasti napada »izdajalskega krvnika« notranjega ministra Rankoviča in njegove= ga »lakaja« generala Peka Dapčeviča, ka* tera nosita glavno odgovornost za zločin= ski umor bivšega načelnika glavnega stana jugoslovanske vojske in narodnega he; roja generala Arse Jovanoviča, ker je bil »iskren prijatelj Sovjetske zveze in ker je neustrašeno kritiziral Titovo protisovjetsko stališče.« Tudi razne gospodarske odredbe in za* kone napada z vso ostrostjo. Tako je neki poročevalec pred nekaj dnevi navedel, da je veliko podržavljenih trgovin zaradi sla= bega gospodarjenja zaprtih. Na podlagi novih socialno=gospodarskih zakonov bogate »kulaki« (bogati kmetje), siromašni ljudje pa postajajo še bolj ubogi. Nadalje nava* ja kot primer ogromen dvig cen in sicer za kmetijske proizvode za 182%, za indu; strijske pa za 142% — oboje V primeri s cenami v letu 1939. Govornik ponovno poudarja, da je to »diktatura vladajoče klike, ne pa diktatura proletariata«. Ministrski predsednik, predsednik Sveta zveznih sindikatov, Zapotocky, je naznanil drastične ukrepe češkoslovaške vlade za premostitev delovnih težav, ki ovirajo no» vo petletko. Gospod Zapotocky je grajal premajhno vnemo za delo in ukrep, ki do* loča pet delovnih dni na teden. Gospod Zapotocky je dejal, da se je vrednost proizvodnje med marcem 1946 in junijem 1948 zvišala od 31,800.000 čeških kron na 71,300.000. Toda to predstavlja Sa* mo 50% predvojne proizvodnje, če se vzame v obzir porast cen na Češkoslovaš; kem. V istem obdobju so cene mezdam po-rastle za 72%. AVSTRIJA Avstrijski predstavnik pri letnem kongresu ameriške delavske zveze, ki se je vršjl v Cincinatiju, gospod Franz Olah, se je vrnil na Dunaj z novim zaupanjem do Američanov. Izjavil je, da je imel priložnost sestati se z gospodom Williamsom, amer. poslancem, ki je odgovoren za vsa vprašanja, ki zadevajo avstrijsko mirovno pogodbo. Pri tem se je prepričal, da bo ameriško zuna= nje ministrstvo zopet načelo pogajanja o avstrijski mirovni pogodbi, čim bo to ko= ličkaj mogoče. Gospod. Olah je izjavil, da bodo, v kolikor je to mogoče za sedaj predvidevati, štiri velesile obnovile pogajanja o avstrijski mirovni pogodbi v začetku prihodnjega leta. 75 letni dunajski odvetnik, dr. Julius Leddihn je zaprosil avstrijsko notranje mi» nistrstvo, da bi mu dovolilo osnovati novo »Reformirano stranko.« Dr. Leddihn je imel tudj tiskovno konferenco, kjer je raz» ložil svoj program. Ta vsebuje: 1. prisilno ženitev vseh Samcev med 30 in 65 letom, z raznimi povečanimi davki za trdovratne samce; 2. uvedbo srebrnega denarja. Avstrijska narodna banka naj bi v ta namen prodala svoje zlate zaloge in nakupila srebra. Kmetovalci bi za srebrn denar mnogo rajši od» dajali svoje pridelke kakor pa za papir; 3. člani parlamenta morajo biti sami strokovnjaki. BELGIJA Paul-Henri Spaak je sestavil novo bel» gijsko vlado. Sedanja vlada je preobliko» vana koalicija, ki vsebuje sedem socialistov, osem krščanskih socialistov (rimo» katolikov) in dva nestrankarska člana. Gospod Spaak je znižal obseg kabineta od 19 na 17 članov s tem, da je ministrstvi za prehrano in kurjavo spojil z ostalimi. Gospod Spaak bo še naprej ostal zunanji minister. NEMČIJA Rusi so sedaj pripravljeni preskrbeti v berlinski zadevi potrebne informacije o fi= nančnem stanju ter jih predložiti nevtralnim strokovnjakom Združenih narodov. Na vprašanja, ki so se pojavila, ko so tri zapadne sile odgovorile na poziv Dr. Juana Bramuglie glede berlinskega vprašanja, je sovjetska vlada predlagala, naj se ne dela nobena razlika med ljudmi z vzhodnimi ali zahodnimi markami v Berlinu. Sovjeti pristavljajo, da nova finančna komisija za Berlin ne pomeni nobenega upornega vprašanja, če bo sovjetska mar» ka sprejeta kot edino plačilno sredstvo za Berlin in če bo zahodna marka vzeta iz prometa. Sovjetske oblasti v Berlinu so opozorile glavni urad za zračno varnost, da bodo so» vjetska letala nadaljevala z vajami in akrobacijami nad mestom v bližini zračnega hodnika. Britanski in ameriški nadzor» stveni šefi so takoj sestavili proteste. Do» bava živil in blaga po zraku je sedaj itak ovirala megla. Ko se je za en dan megla nekoliko razredčila, so tekom štiriindvajset ur ameriška in britanska letala pripeljala v glavno mesto Nemčije preko 1200 ton živil in blaga. S petnajstim decembrom bo dovršeno novo letališče v kraju Zeli blizu Hanovra. To letališče bodo uporabljali letala za pre» skrbo Berlina, predvsem ameriške leteče trdnjave. VELIKA BRITANIJA V Zgornji zbornici se je vršila debata, pri kateri je govoril lord Templewood. Dejal je, da samo Rusija ogroža mir na sve» tu. Njeno ogromno suhozemno vojsko pa bi, če bi se ta dvignila proti Zapadu, mogla zadržati in razbiti samo silna zračna sila. To je nauk iz zadnje vojne. Zatorej bi ustvaritev takšne zračne sile sama na sebi odvrnila nevarnost vsakega napada. Canterburyski knezoškof, dr. Geoffrey Fisher, ki je prepotoval britansko cono Nemčije, se je sedaj vrnil v London, tzja» vil je, da je nemški narod sedaj pričel z majhnim upanjem gledati na življenje. Pristavil je, da ga je presenetilo spoznanje, da nemško ljudstvo danes bolj vneto obis» kuje cerkev kakor pa angleško. ZDRUŽENE DRŽAVE Gospod Marshall je privolil, da bo ostal zunanji minister Združenih držav. To je naznanil Truman ob prvi tiskovni konfe» renči, ki se je vršila po njegovi ponovni izvolitvi za ameriškega predsednika. V teku razgovorov je Truman izjavil, da dokler je on predsednik ameriških držav, ne bodo prišli ponovno do življenja velikanski nemški industrijski obrati, ki so v Ameriki obstajali pred in med vojno. Predsednik Truman je ostro zavrnil go» vorieo, češ da je bil general MacArthur imenovan za vodjo ameriške misije na Ki» tajskem. On je jmel samo razgovore z gospo Čangkaišek, ki se je nudila v Wa-shingtonu, da bt izprosila pomoč za svojo deželo. Gospod Paul Hoffmanu, upravnik Mar» shallove pomoči, je z letalom obiskal Veli» ko Britanijo. Nato se bo podal na Kitajsko in Korejo, da prouči položaj z gospo» darskega stališča. SOVJETSKA ZVEZA Sedem članov nemške delegacije je obis» kalo Moskvo in imelo tri in pol urni razgovor v nemškem oddelku sovjetskega zu» nanjega ministrstva in se sestalo tudi z so» vjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Glavna točka Molotovega govora, ki ga je imel pred temi delegati, je njegova izjava, da Rusija vztraja na tem, da se iz» vajajo določila pogodb, ki sta bili sklenjeni na Jalti in v Potsdamu. Po teh bi morala Nemčija ob mirovni pogodbi dovoliti, da bi potekala meja ob Odri in Neissi, toda Po» sarje bi bilo zopet priključeno k Nemčiji. Sovjetska zveza je pripravljena izprazniti Nemčijo, kakor hitro bo mogoče. To pa se lahko zgodi samo takrat, ko se bodo tudi Američani umaknili. (Zanimivo je, da gospod Molotov Velike Britanije in Francije sploh ni omenil). Molotov je obrazložil, da so Američani »sjla, ki je evropski celini tu» ja«. Ni pa mogoče predvideti, kdaj bodo tuje čete zapustile Nemčijo, kajti najprej je treba doseči mirovno pogodbo z njo. FRANCOSKA Francoska narodna skupščina je izvedla glasovanje v protest proti angloameriški odločitvi glede porurske premogovne in že» lezarske industrije Nemcem v prid. Izid tega glasovanja je bil 377 proti 181, a gau-listi niso hoteli glasovati. Resolucija izra» £a sicer zadovoljstvo nad tem, da bi bilo Franciji dovoljeno sodelovati pri nadzorstvu industrije v Porurju, vendar pa oporeka, da bi postali Nemci zopet lastniki. Francozi trdijo slej ko prej, da mora ostati Porurje »evropsko«, ker da to zahteva ev» ropska varnost. Dr. Bramuglia .argentinski zunanji mini» ster, je obiskal Rim ter jmel 40-minutno avdijenco pri papežu. Sveti oče je pohvalil dr. Bramuglievo delovanje za mir ter poslal tople pozdrave generalu Peronu, predsedni» ku Argentine. * Pred ljubljanskim sodiščem sta bila po» gojno obsojena dva moža na 12 ter 8 let prisilnega dela zaradi trošenja letakov proti Titu in razširjanja sovražne propagande. •K V Rimu so podpisali protokol o prijatelj» stvu jn sodelovanju med Italijo in Argen» tino. Ta predvideva medsebojno pomoč ter izjavlja, da bosta obe vladi v kratkem skle» nili konvencijo za poglobitev gospodarskih, finančnih in delovnih odnošajev, * Madžarski namestnik ministrskega predsednika Matyas Rakosi je napadel maršala Tita in jugoslovanske voditelje, češ da so »trockisti, izzivači in imperialistični agenti.« Obenem je izjavil tudi, da je pre» nehala madžarska politika postopanja z ro» kavicami napram voditeljem madžarske katoliške cerkve. Maršal Tito je še vedno popularen, toda ne vsepovsod po Jugoslaviji. Popularen je menda med armado in med »Titovo omla» dino« bolj kakor kateri koli sovjetski vo» ditelj. Toda delovni razred je trenutno precej zmeden; kmetje se držijo nekoliko ob strani ter z nekakšnim cinizmom opazuje» jo novo življenje, a meščanstvo je izredno otopelo. Njihova glavna skrb je vsakdanji kruh. Neprijetno vzdušje vlada vsepovsod, to» da ljudstvo ni toliko nemirno vsled tega, ker je nastal spor z Rusijo, temveč vsled tega, ker je Jugoslavija izgubila prijateljstvo po vsem svetu. Predvsem je opaziti nemir med onim delom prebivalstva, ki ga imenujemo izobraženstvo. Res ima Jugoslavija danes nadvse teža* ven položaj in je izpostavljena vsakršni nevarnosti in političnemu pritisku. Vzhod jo lahko izigrava proti Zapadu in obratno. Že kroži zasmehovanje vodilnih oblastni» kov. Tita ljudstvo sicer ne graja, pač pa zbija šale na račun njegovih “neštevjlnih vil in palač in na račun njegovega telesnega obsega, ki je posledica njegovega raz» košnega življenja. Saj se ga mnogi sporni» njajo še iz partizanskih bojev, ko je jzgle» dal drugače. Toda te šale same na sebi ni» so nič hudega, pač pa je porazna izjava ne» kega uradnika hrvaške vlade, ki je dejal, da je svet razdeljen na tri dele: Vzhod, Za-pad in Jugoslavijo. To je bridka šala, ki priča o tem, kako osamljena je postala Ju» goslavija. In medtem ko je srbski narod nem in si grize ustnice, na Hrvaškem vla» da grajanje vsevprek in to ne samo med starimi »reakcionarji«, temveč med vsemi sloji ljudstva, kajti ne glede na to, da mla» di ljudje dobro zaslužijo, vlada vsepovsod revščina, ker so cene strašno visoke. Ljudje prodajajo svojo imovino, da ku» pijo najpotrebnejše. Nekega dne bi bile morale iti žene na miting, kjer naj bi pro» testirale proti atomski bombi. Toda le neznatno so se pozanimale za to protestira» nje, saj je njihova skrb predvsem, kje do» biti živil in kako jih plačati, da nasitijo svojo družino. Kmetje nimajo mnogo veselja za delo in, če že pridelajo, mnogo rajši več pojedo, ka» kor pa da bi oddajali po njzkih cenah. Hr» vaški kmetje še vedno vidijo v Mačku svojega političnega voditelja in jih je težko preusmeriti. Neki star kmečki očanec je dejal, da tudi sedaj ni svobode, kot je ni bjlo pod Hitlerjem. »Seveda,« je pristavil, »moram odobravati sedanji sistem, ker je napravil konec sovraštvu med Srbi in Hrvati. To sovraštvo je vladalo že od nekdaj, postoterilo pa se je, ker so ustaški nasii» niki pomorili okrog 700.000 Srbov v Vzhodni Hrvaški in to mož, ženš in otrok, predvsem okrog Banje Luke. Več ljudi vseh starostnih dob je bilo pomorjenih in razmesarjenih v medsebojnih bojih Jugo» Slovanov kot pa v bojih proti Nemcem ali Italijanom. Sicer ni dobro pogrevati teh groznih dogodkov, toda žalostno dejstvo so, ki ga ni mogoče pozabiti.« Do splošne stavke francoskih pristaniških delavcev vendarle ni prišlo, čeprav je bila napovedana. Rudarska zveza, ki jo vodijo komunisti, je pozvala delavce, da prav vsi zopet povzamejo delo. * Jugoslovanski organ komunistične parti» je »Borba« je obsodil bolgarske voditelje, da »stegujejo svoje kremplje« po jugoslo» vanski Macedoniji. ■K Blagoj Hadžipanzov, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, je podal ostav« ko v protest proti državnemu vodstvu mar» šala Tita. On je prvi jugoslovanski diplomat na Bolgarskem, ki je napravil ta korak. # Ruske oblasti so pred kratkim odredile močno omejitev uporabe električnega toka v vzhodnem predelu Nemčije. Britanska princeza Elizabeta je zaprosila, naj pošljejo vsem materam otrok, ki so bi» li rojeni isti dan kot njen prvorojenec, da» rilo v živilih. * Na londonskem letališču je v zadnjem času prišlo do ponovnih tatvin »Nylon«-no» gavic. Vsled tega so podvzeli posebne ukre» pe in postavili stražo pod vodstvom znamenite detektivske organizacije Scotland Yard. * Med Berlinom in sovjetsko cono Nemči» je so vsled prevoznih težav zaustavili za» časno vsak paketni promet. * Predsednik pokreta za Združeno Evropo Duncan Sandys je izjavil, da organizirajo v večini dežel izven železne zavese pokrete za ustanovitev Združene Evrope. Očanec je posmehljivo nadaljeval: »Brez dvoma so komunisti, ki so preplavili našo deželo, dobrovoijni ljudje. Vsaj mislijo, da delajo dobro. Lansko leto so me pozvali, naj grem volit, in dejali, da mi bodo odvzeli hišo, če ne bom šel. Bel sem torej vo» lit. Komunisti se mnogo trudijo, toda ne» spretni so in neizobraženi. Pomanjkanje tehničnih sposobnosti ali trgovske zmož» nosti ali čisto navadne spretnosti pri delu je strašno. Ti mladi komunisti bi hoteli in jim je tudi dovoljeno voditi popolnoma vse.« Hrvati so v zagonetnem položaju. Danes prav tako kakor pred vojno gledajo zviška navzdol na Srbe kot na manjvredne Bal» kance. Istočasno pa se dobro zavedajo last» nih krjvd. Ravno Hrvati so od vseh Jugo» Slovanov najtesneje sodelovali z Nemci. Zločinstva ustašev so prisilila Srbe na Hr» Vaškem, da so zbežali v hribe in gozdove ter pričeli s partizansko vojno, medtem ko je velik del hrvaškega naroda udobno živel pod fašističnim režimom pod poglav» nikom Ante Paveličem, prav tako kakor je živelo mnogo Slovakov v »neodvisni« Slo» vaški med leti 1939 in 1944. Čeprav je Tito Hrvat, je vendar le preveč Srba jn Rusa v njem, da bi imel rad Hrvate, in oni to čutijo. Razen Tita, ki pa ni »tipičen Hrvat«, so Hrvati le slabo za» stopani v vladi. Od vseh dežel v Jugoslaviji je Hrvaška najbolj nezadovolina z vlado. Na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji se stal» no ponavlja vprašanje, kako bo šlo to na» prej in kam bo privedlo? Mnogo Hrvatov danes zavida Italijanom, čeprav vlada tudi v Italiji revščina. Pogosto se slišijo očitki: »Poglejte jih! Zgubili so vojno, pa k?ko žive danes! Mi Jugoslovani smo vojno dobili, pa sedaj vidite, kako živimo.« Tem očitkom sledi po navadi razlaga, da je v Trstu vsega naprodej in četudi so cene ne» zaslišane, je vseeno vse cenejše kakor pa doma na črni borzi. Mnogo Hrvatov kakor tudi naraščajoče število Srbov čuti, da se bo morala Jugoslavija prej ali slej odločiti za Vzhod ali Zapad. Vedno se slišijo opazke, da ni iz» ključen-o, da bo zopet prišlo do vojne, špekulanti — v Zagrebu bolj kakor v Beogra* du — večkrat primerjajo sedanjo dobo z letom 1941. Obenem se zavedajo, da do vojne ne sme priti. Kaj bi namreč bjlo, če bi Moskva pustila Tita na cedilu. Titova armada vkljub vsej pronagandi ni složna in tudi ne dobro opremljena. Komunisti, pripadniki Kominforme. bi se umaknili v hribe. Hrvati bi bržkone šli z Zapahom ter skušali ustanoviti lastno državo in se pri tem nasloniti na Anglijo in Ameriko, kot so se svoj čas na Hitlerja. Toda to so spričo revščine, ki vlada v Jugoslaviji .vendar le gola prerokovanja in računstvo. Današnji pereči problem je mnogo bolj prozaičen in sicer, kje in kako dobiti hrane in nujnih potrebščin za življenje ter gorivo, da bi jugoslovanski na* rodi mogli preživeti zimo. (»Manchester Guardian«.! lam drvi Jugoslaviji Slike iz Hrvaške Neka] podatkov iz pisem pokojnega župnika Tre ib er j a V 48 številki našega lista smo prinesli življenjepis pokojnega g. Franca Treiberja, župnika v Št. Rupertu pri Velikovcu, in seznanili tako širšo javnost z tem možem, ki je bil za Koro= ške Slovence tako zaslužen. Danes pa prinašamo odlomek iz njegove pisemske zapuščine, v katerem govori o nastanku Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. Št. Rupert ]n Velikovec sta od nekdaj .tvorila celoto. Zaradi tega se je narodno vprašanje v verskih rečen vedno tako ure= duo, rta je v Velikovcu bila božja služba nemška, v Št. Rupertu pa slovenska. Ustno izročilo pravi, da v času, ko so bili v Ce= lovskem predmestju (v Velikovcu) še me= nihi avguštinci, so ti menihi oskrbovali božjo službo v Št. Rupertu. Ker pa nobe= den menihov ni znal slovensko, je moral kapitelj v Velikovcu prevzeti božjo službo v St. Rupertu. To je dokaz, da je bil slovenski živelj v Št. Rupertu vedno močan. Z nemškim razmahom v Velikovcu je po» stala velika nevarnost, da se tudi št. Rupert ponemči. Leča 1885 je bila v Ljubljani ustanovljen na šolska družba sv. Cirila in Metoda in naslednja leta so nastala na Koroškem nje= ne podružnice. Vodstvo družbe je sklenilo odpreti na Koroškem šolo. Takratni župnik v St. Rupertu, g. Anton Kesnar je predla= gal, naj se slovenska šola odpre v Št. Ru= pertu. Zatrjeval je, da bo iz Št. Ruperta obiskovalo šolo gotovo 80 slovenskih otrok. Na to je vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda sklenilo, da se v št. Rupertu odpre prva slovenska družbina šola in kot učite» Ijice naj pridejo šolske sestre iz Maribora. Leta 1803 je družbeni odbornik Ivan Hribar kupil od pekovskega mojstra Falkner= ja iz "Velikovca hišo in k njej pripadajočo njivo v Št. Rupertu. Sklenili so, da bodo Lm zidali vilo. Lepo stavbišče pa je bilo prepisano na ime Družbe sv. Cirila in Me= toda. Ko so Celovčani o tem izvedeli, so se zelo razburili, toda kupne pogodbe njso mogli več razveljaviti. Sredi leta 1894 se je župnik Kesner preselil v Prevalje. (Dne 15. septembra 1894 je prevzel pokojni g. župnik Treiber župnijo). Kot protiutež proti slovenski šoli so Velikovčani ustano= vili nemški otroški vrtec. Načrt za sloven* sko šolo je predvideval enonadstropno poslopje. V pritličju bi bili štirje šolski raz» redi, v prvem nadstropju pa stanovanja za sestre. Pozimi 1894—1895 so pripravljali stavbno gradivo. Župnik Treiber je za družbo pokupil pri opekarju v Št. Rupertu vso zalogo opek in sicer 100.000 komadov. Kmetje so vozili kamenje m kleti, pesek in apno. Po Veljki noči 1895 so začeli zidati. Delo je prevzel stavbeni podjetnik Urbani v Wolfsbergu. Na velikonočni praznik te» ga leta je Ljubljano zadel silen potres, ki je napravil ogromno škodo. Družbeni bla» gajnik je tedaj pisal v Št. Rupert, naj gra= dijo počasi, ker je potres prizadejal tudi družbino blagajno. Z zidavo v Št. Rupertu so pa le nadaljevali. Zidanje šole je med Slovenci povzročilo splošno navdušenje. Stavbeno gradivo so dovažali kmetje, pa tudj nekateri velikovški meščani. Velikov» ški okrajni glavar je prišel tiste dni v Celovec. Deželni predsednik Schmidt ga vpra* ša, kako je z zidanjem slovenske šole v Velikovcu? Okrajni glavar mu odgovori: »Kmetje in meščani vozijo v roboti!« Julija meseca je bila enonadstropna stavba dovršena in pripravljali so streho. Tedaj se je posrečilo nekomu iz Št. Ruperta prepričati odbor Družbe sv. Mohorja, katere predsednik je bil stolni prošt Lam» bert Einspieler, da »ako pri šoli ne bo de» kliškega internata, bo šola Samo krajevne» ga pomena«. Družba sv. Mohorja je prevze» la stroške za zidanje drugega nadstropja in z zidanjem so nadaljevali. Do zime je bilo vse delo v surovem stanju dokončano. Pozimi so bila opravljena mizarska dela in oktobra 1896 je bilo šola gotova. Zidava slovenske šole je ljudstvo tako navdušila, da so Slovenci pri deželnozborskih volitvah 1. 1896 v velikovškem okraju sijajno zrna» gali. Od 121 volilnih mož so dobili Sloven» ci 101 glas. Nemci so rekli: »Slovenska šola je zmagala.« Dne 9. oktobra 1896 je deželni šolski svet dovolil, da se odpre slovenska šola v Št. Rupertu. Vsa stavba je stala 38.000 goldinarjev. Prvo leto so začeli s prvim razredom. Otrok je bilo 93 (za prvi razred!) V letih za tem so odprli druge tri razrede. Za slovensko ljudstvo je narodna šola prirejala vsako leto lepe božičnice. Kmalu so bili prostori za takšne priredi» tve pretesni. Družba sv. Mohorja je zopet pomagala in dozidana je bila še telovadnica v vrtu, ki je stala 14.000 goldinarjev. Šte» vilo šolskih otrok je narastlo na 220! Razvoj šole so pa ovirali s tem, da Na» rodna šola ni mogla dobiti pravice javno» sti. Deželni šolski svet se je strogo držal zakona in odredb. Neka šolska odredba je določala, da smejo učiteljice fante poučevati samo do 5. šolskega leta. Da bi jlola dobila pravico javnosti ,so jo uredili tako, da so se vsi otroci zadnjih štirih šolskih let zbrali v enem razredu, ki se je razdelil v dva oddelka: enega za fante, drugega za dekleta. Dekliški oddelek je poučevala se» stra učiteljica, za fantovski oddelek je bil pa nastavljen učitelj Anton Pesek, spre» ten učitelj, toda sestram nasproten po svo» jem svetovnem naziranju. Očividno je imel Pesek nalogo, ustanoviti na Koroškem li» berclno slovensko stranko. Pesek je kmalu spoznal, da v ljudstvu nima pristašev, in se je službi odpovedal, ter se vrnil v Ljubljano, kjer je začel izdajati list »Tedenske slike«. Družba sv. Cirila in Metoda pa je le prevzela Peskove načrte in je ho» tela odpovedati sestram službo, ter nastaviti samo svetne učne moči. Temu se je odločno uprl g. Treiber. Ljubljana je mo» rala uvideti, da šole brez g. Treiberja ni. Odslej so pustili sestre pri miru. Velike važnosti za slovensko žensko mla» dino so gospodinjske šole. Da je šola lahko odprla tudi gospodinjsko šolo, je bilo treba urediti lastno pristavo, na kateri bi se mogla dekleta praktično učiti. V ta namen so sestre leta 1910. s pomočjo »Slovenske straže« v Ljubljani kupile po» sestvo na Vinogradih — Štrucmanov dvor. Posestvo je imelo 400 Sadnih dreves. Cena je bila 33.000 kron, ki jih je posodila Ve-likovška posojilnica; obresti je jamčila »Slovenska straža«, sestre same pa so se obvezale, da plačajo vsako leto gotov obrok posojila. Zglasili so se pa tudi dobrotniki (katere je našel župnik Treiber). Zlasti je posegel globoko v žep kanonik Vidovič. Ostanek dolga so sestre plačale po pre» vratu. Gospodinjsko šolo so odprli. Navadno je bilo v šoli 20 kmečkih.deklet. Poučevala je izurjena šolska sestra. Strokovne učitelje je od časa do časa pošiljal tudi Kranjski deželni odbor. Posebnega pomena je bil dekliški internat, ki so ga odprli 1. 1896. Ko je bila 1. 1919 opustošena Narodna šo= la, so se ti zapiski izgubili. L. 1914. je bilo za Narodno šolo usode» polno. Nemci so hoteli v deželi zatreti slo» venski živelj. Zapirali so slovenske duhovnike in slovenske katoliške lajike. Zatreti so hoteli seve tudi šolo v Št. Rupertu. Prvi naskok so napravili na Vse svete 1. 1914. Od vojaškega poveljstva je prišel ukaz, da je treba Narodno šolo takoj izprazniti. Ne» kaj dni prej pa je prišel v Št. Rupert tedanji deželni predsednik Fries Skene, ki je obiskal tudi šentrupertsko cerkev. To pri» liko je Treiber izrabil in se je pred cerkvijo postavil s sestrami in gojenkami, da predsednika pozdravijo. Sprejem je napra» vil na predsednika globok vtis in pri odho» du je dejal g. Treiber ju: »če kaj potrebu» jete, pridite kar k meni!« Ko je prišel vo= jaški ukaz, da morajo šolo takoj izprazniti, je šel g. Treiber v Celovec in se je pri predsedniku skliceval na dano besedo. In» tervencija je imela popolen uspeh. Vo» jaštvo tokrat ni prišlo v Narodno šolo, marveč v takozv. Karavankenhof v Rožu. V telovadnico so pa sestre vzele 35 ranjencev ter jim požrtvovalno stregle. Drugi naskok na Narodno šolo so iz» vršili decembra meseca 1914. Zopet je pri» šel od vojaštva ukaz, da morajo šolo takoj izprazniti. Častniku, ki je prišel z ukazom, je g. Treiber odgovoril: »Vsakemu obso» jencu puštijo tridnevni rok, da se pripravi na smrt. Toliko potrebujem tudi jaz, da podvzamem vse potrebne korake v obram» bo.« In to je pomagalo. Dobil je tridnevni rok, katerega je g. Treiber izrabil zato, da se je obrnil na vse strani. Tiste tri dni je izdal samo za brzojavke 84 kron. Med dru» gjmi se je obrnil na kardinala Piffla na Dunaju, ki se je odločno zavzel za Narod» no šolo in je naslednji dan brzojavil: »Po» sredoval sem pri vojnem ministru, ki se bo obrnil na zbornega poveljnika.« Tudi žene» članjce Rdečega križa so posredovale za sestre ter so se sklicevale na dejstvo, da sestre strežejo 35 ranjenim vojakom, a jih hočejo vreči na cesto. Uspeh teh interven» cij ni izostal. Prvi dan so sestram odsto» pili drugo nadstropje, drugi dan prvo nad» stropje in tretji dan pride ukaz, da vo» jaštva ne bo v Narodno šolo, ampak mora mestna občina dati na razpolago meščan» sko šolo. Velikovčani so se pritoževali prj deželni vladi. Vlada je odredila, da morajo sestre oddati vojaštvu štiri šolske prosto» re v pritličju, sestram je pa bilo dovoljeno, da šolo uredijo v prvem nadstropju. Vo» jaštvo je torej prišlo v Narodno šolo, čez mesec dni pa je že zopet odšlo ter se ni več vrnilo. Šole ni nihče več motil in pouk se je nadaljeval. Tako je božja previdnost bdela nad zavodom. Po končani vojni je prišel državni pre» obrat. Dne 28. nov. 1918 je oddelek jugo» slovanske vojske zasedel Velikovec, 2. maj-nika 1919 pa zopet odšel. Duhovniki so mo» rali bežati, sestre pa so bile internirane v Št. Andražu. Narodna šola je bila izropa» na, pa tudi župnišče v št. Rupertu. Osem» najstletna gojenka Roza Kofler iz MaloSiJ je bila ustreljena. Čez mesec dni so Jugo« Slovani izvedli protiofenzivo. Velikovec in, cona A sta prišla za poldrugo leto pod ju* goslovansko upravo. Treiber se je vrnil v; Št. Rupert in sestre so bile proste. V teiü času je jugoslovanska vlada odprla v Ve« likovcu učiteljišče in nižjo gimnazijo. V Narodni šoli so uredili dekliško ljudsko šolo za vso okolico. Po plebiscitu so jo se» stre takoj odprle, toda čez 4 dni je komisi» ja isto zopet zaprla. Po plebiscitu je Trej» ber ostal v Št. Rupertu do božiča. Tedaj je pa od knezoškofijskega ordinariata ^ do» bil obvestilo, da ga ne more več ščititi. Po 26-letnem delovanju je strt zapustil Št, Rupert in odšel v Maribor k šolskim sestram. Dne 1. julija 1921 je nastopil župni» jo Sv. Miklavža pri Slovenjgfadcu.. Sestre so ostale v Narodni šoli, kjer so zopet odprle internat in gospodinjsko šo= lo. Nemci niso delali posebnih težkoč. Od družbe sv. Cirila in Metoda niso več do» bivale nobene podpore, vzdrževsle so se sa= me. Naprej so imele do 50 gojenk. Očiten božji blagoslov je bil na šoli. Dolžnost av» strijske vlade bi bila, da sestram zopet dovoli ljudsko šolo. Če bodo sestre poučevale, se bo dvignila morala v Velikovcu in Št. Rupertu. Bog koroških Slovencev ne bo zapustil! V Šmiklavžu, dne 24. sept. 1936. Franc T r e ib e r, zlatom-šnik. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Važnejši /qodoiinski dneii x deiembru I. decembra 1918 je proglasil regent Aleksander zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno narodno državo. 3. decembra 1850 se je rodil v Vrbi na Gorenjskem eden največjih slovenskih pes» nikov dr. France Prešeren. 3. decembra 1850 se je rodil v Moravčsh na Gorenjskem pisatelj Fran Detela. 6. decembra 1461 je bila ustanovljena škofiia v Ljubljani. 9. decembra 1871 se je rodil na Igu pri Ljubljani pisatelj Fran Govekar. 10. decembra 1638 je umri v Dubrovniku hrvaški pesnik »Osmana« in »D u b» r a v k e« Ivan Gundulič. II. decembra 1918 je umrl v Ljubljani največji slovenski pisatelj Ivan C a n » kar. 13. decembra 1881 je umrl v Zagrebu hr» vaški pisatelj Avgust Šenoa. 14. decembra 1760 je umrl v Zagrebu hrv. književnik Andrija Kačič M i o š i č. Okoli 15. decembra 1846 so izšle Prešernove »Poezije« z letnico 1847. 17,—21. decembra so dobili Habsburžani v fevd Kranjsko in Štajersko. 19. decembra 1828 se je rodil v Lesah pri Št. Jakobu v Rožu znani koroški šolnik in slovničar Anton Janežič. 22. decembra 1884 se je rodil na Pretržu pri Moravčah dr. J o s i p M a 1, pisec »Zgodovine slovenskega naroda«. 24. decembra 1853 se je rodil v Selcih pri Škofji Loki slovenski zgodovinar Franc K o s. 25. decembra 1567 je umri v Ljubljani Sebastijan Krelj, protestantovski pisatelj. 25. decembra 800 je okronal papež Karla velikega za rimskega cesarja. 28. decembra 1789 je bila prvič uprizor» jena v Ljubljani Linhartova »Županova Micka«. 28. decembra 1890 je umrl v B^'-mradu srbski pisatelj Laza Lazarevič. 30. decembra 1932 so izšle Lkozvane »slovenske punktacije« v Ljubljani. WmelThi jgunt Zgodovinska povesi 5pisa/ d p. Ožbolt Jiounig (Nadaljevanje) 3- Množica se je vsula iz cerkve, prejšnja tjšina se je spremenila v živahno govorje» »je in vrvenje. Stari znanci so se pozdra* vljali in pripovedovali eden drugemu svoje doživljaje. Na komendovškem dvorišču so se ustavili fantje in možje. Prvi so gle» dali za brhkimi dekleti in marsikatero je dvignilo za trenutek oči, da vidi, če je njen izvoljenec z duhtečim šopkom med njimi. Možje pa so govorili o vremenu in izražali svoje veselje, da se obeta dobra žetev. Tudi žganjkov bo dovolj, saj ajda cveti v mirnem in zadnji jug je ni osmodil, namo» čeno pa je dovolj. Nazadnje so prišli duhovniki iz Žitare vasi, Kapie, Galicije in Št. Vida. Spoštljivo so se vsi moški odkrili; nekateri so celo poljubili svojemu župniku roko. Vedno ve» seli šentvidski župnik se je pošalil s svo» jimi župljani, da je nastal občni smeh. In marsikdo je rekel: šentvidski gospod so pa res »fletni«, tako so za mamvanje in vedno kaj povedo, da spravijo človeka v smeh. Komendator Pavel Rohrmeister je čakal svoje goste že pred vrati, na katerih je bil velik križ, spomin na nekdanje viteze reda svetega Jurija. Komendator je bil mož nad petdeset let star. Sivi lasje so kazali, da je že nastopila jesen življenja. Pri» jazno lice in rahel smehljaj okoli usten je bil odsev blagega, plemenitega srca. Imel je, ker je veliko potoval, obširno duševno obzorje in mnogo skušenj. Na Reberci je bil že dolgo let, najprej kot kaplan od leta 1760 pri svojem stricu dr. Valentinu Rohrmeistru, ki je v zadnjih letih vsled starosti rabil duhovne pomoči. Po stričevi smrti leta 1775 pa je postal ko» mendator. Ljudje so ga imeli radi, enako tudi njegovi duhovni sobratje. Zato so pri», šli danes vsi, da počastijo svojega prija» telja. Doma so ostali samo kaplani Marko Šturm v Žitari vasi in Ivan Tofan v Kapli. Vedeli so tudi, da je komendator gostoljuben, posebno ob slavnostih. Tedaj se je ši= bila miza pod obilico dobrega in še vedno so šli gostje prav zadovoljni domov. K te» mu je pomogla največ komendatorjeva se» stra Treza, ki je slovela kot najboljša ku= harica po celi dobroljski dekaniji in so jo tudi vedno prosili ob novih mašah in dru» gih slavnostih, da je prevzela vodstvo v kuhinji. Posebno je razveselilo komendatorja, da se je odzval vabilu tudi trški sodnik iz Kaple, Volbenk Hagen. Bila sta si prijatelja že iz študentskih časov in srečen slučaj je hotel, da sta se znašla v poklicu tako blizu eden poleg drugega. Trški sodnik je bil ljubeznjiv človek, ni imel nič prevzet» nega na sebi, z vsakim je rad govoril in pomagal, kjer je le mogel. Spoštoval je stare navade ljudi in globoko vkoreninjeni verski čut ljudstva ter je sam dajal v tem oziru najlepši zgled. Zato so ga ljudje še bolj spoštovali in mu zaupali. Težilo ga je že precejšnje število let. Ostal je samec, prej pa mu je gospodinjila mati, katero je ljubil nadvse in se tudi njej na ljubo ni oženil. Po njeni smrti je imel pri sebi dalj» no sorodnico. »Prav srčno me veseli, da si prišel,« pravi komendator sodniku, »težko bi mi bilo, če bi se kujal doma.« Po teh besedah ga prime pod pazduho in ga pelje po sto» pnicah in obrnivši se nazaj, pozove svoje duhovne tovariše ter cerkvena ključarja Mjhevca in Ofnarja, češ da je že odzvo» nilo poldne in bi se kuharica kremžila, če bi se ji pečenka prismodila vsled čakanja. Stopili so vsi v prostorno dvorano, ki je služjla nekdaj vitezom sv. Jurija kot obe» dnica in so jo tudi sedaj rabili v ta namen. Po kratki molitvi so se vsedli. Častno mesto je zavzel gal iški župnik, ki je bil po letih najstarejši in je danes pel slavnostno mašo. Poleg njega je sedel na desni trški sodnik, ostali gospodje pa, kakor so prišli s procesijami. Ob koncu mize sta sedela cerkvena ključarja, ki nista nič govorila. Mislila sta si, da naj imajo danes drugi besedo, češ, midva le glejva, da poskusiva vse dobrote, ki prihajajo jz kuhinje. Saj je samo enkrat v letu navada, da povabijo tudi ključarja. »Kje pa je ostal župnik Wieser z Jezer» skega,« vpraša žitrajski župnik; »saj so prišli Jezerjani vsako leto na Reberco?« »Res, škoda, da ga ni,« odvrne komenda» tor; »še posebej sem ga vabjl, ko sem bil na Ožboltovo na Jezerskem v komendovški planini. A nič gotovega mi ni obljubil, češ da se boji sitnosti, če pride tako daleč s procesijo.« »Preveč je natančen,« poseže v pogovor gališkj župnik; »boji se odredb, ki so jih izdale oblasti, odkar je cesar Jožef na vladi.« (Dalje prihodnjič.^ LEV FLORIJAN; ŽRTEV POKLICA »Da, pri tem ostanem, tak je moj nepre= klicen sklep. »Toda dragi, ali tudi veš, da umetnik stoji vedno z eno nogo v oblakih, jaz pa hočem imeti človeka ob svoji strani, ki bo ljubil mene kot ženo, ne pa sanjal o svoji muzi. Jaz nočem biti tvoja muza, temveč hočem biti trdno na tleh, s teboj.« Nato pa je nadaljevala: »Včeraj sem govorila o tem s svojim očetom, pa mi je rekel, da ne mara nesreče v svojo hišo.« »Ali si bo izbral drug poklic,« je dejal, »ali pa ne pustim več, da bi se ti z njim sestajala.« »A, tako, glej, glej. če je torej tako, potem se seveda še danes izselim iz te hiše in si poiščem drugo...« Eva je zajokala, še predno sem utegnil izgovoriti » ... sobo.« 'Ker sem pa po svoji naravi trd in neizprosen, zato me njene solze niso mogle omehčati. Da, pri tem svojem sklepu ostanem dokončno in za ve= dno. Nikdar več se ne vrnem. Poiščem si drugo sobo, kajti jasno je, da po vsem tem ne morem ostati več niti v tej hiši, da, niti ne v tej ulici... In ona pa sedaj prav gotovo v solzah občuduje moj jekleni značaj. Le naj! Sel sem, ne da bi rekel še kakšno besedo. Da, , šel sem, ne da bi se nanjo ozrl. Ta trenu» tek je bil posebno svečan. Na eni strani moja neizprosna volja, na drugi strani žen= ske solze. Stvarno, šel sem jn ona me je prav gotovo občubovala. Kupil sem si časopis in našel v tretjem stolpcu na zadnji strani sobo; to se pravi naslov za sobo. Takoj sem šel tja v Futu= ristično ulico, pozvonil in že me je gospo= dinja prijazno sprejela. »Seveda, gospod« je dejala, »seveda je soba še prosta, lahko se takoj vselite.« Takoj je spoznala, s kom ima opraviti, zato ni mnogo izpraševala. Da, izredno simpa* tična gospa, inteligentna in dobrosrčna. Prava izjema gospodinje. »Vse drugo se pomenimo jutri, gospod, kako ste že re= kli?« »Sarkazij Ironič«, sem odvrnil. »Ah saj res, kako sem pozabljiva! In če vam ta soba ne ugaja, imam še eno v prvem nad: stropju,« je spet dejala. Ogledal sem si sobo. Odlično, odlično, sem si dejal, res krasna soba, prav moje: mu odličnemu stanu primerna, moderno urejena; prav zares, ne bi mogel najti le= pse prav nikjer. »Seveda smete uporabljati tudi mojo sprejemnico, ki je takoj poleg vaše sobe. Skozi njo se gre v kopalnico, samo izvolite.« Pravi biser gospodinje. In kako malo govori, kako je uslužna... Kmalu nato se je poslovila; padel je mrak. Večer je bil dolgočasen. Čudno je, da.ti je najbolj dolgčas po dekletu takrat, kadar se skregaš z njim. Mislil sem nanjo prav gotovo občudovala. Morda bi jo bil še kako prepričal, če bi se bil malo ponižal. Ne; ne moreš kar tako, meni nič, tebi nič iti preko take. ja, lahko, prav lahko bi dejal žalitve, ne, to ne gre. In v ostalem pa imam sedaj sobo, ki je morda še lepša kakor ona, kjer sem stanoval prej. Pokazati ji^moram, da sem mož beseda. Da, nikdar več se ne vrnem. Vlegel sem se. Vendar spati nisem_ mos gel. Seveda, nedvomno je, da sem si za» pravil svojo srečo. Kako sem mogel biti tako trmast napram takemu nežnemu bi= tju. Ne, kavalir nisem bil. Ja, prav moška dolžnost je, da si napram šibki ženski po= pustljiv. Kako le sem se mogel tako spo= zabiti! Oprostiti se ji moram. Naj ji pisem . Morda mi sploh ne odpusti, morda ima ze drugega, nezvesta. Sedaj pač ni drugega izhoda, kot da ponosno nosim posledice svojega ravnanja. Ponosno, čeprav sem izgubil vse na svetu. Postal sem žrtva poklica. Nato sem stegnil svojo __roko na polico poleg postelje in vzel knjigo, ki je izšla pred nekaj dnevi. Tudi Evin oče jo je na= ročih Ja, seveda, tudi on jo najbrže danes bere, če je ni že včeraj, škrt stari. Odlična knjiga, ta »Antropologija človeških ras«, ki je izšla v založbi »Ostriženi jež«. Pravi Brehm je ta knjiga, Brehm o ljudeh. Ko* liko sem moral staremu prigovarjati, da jo je naročil. Sramota, kulturna sramota je, da je treba take knjige sploh ponujati. Ljudje hi se morali puliti zanje. Seve, Evin oče, kaj je njemu mar kultura; bo= gat je, pa je ne rabi. Skratka, ne potre= huje. Toliko časa je živel brez nje, da bi mu sedaj na stara leta kvečjemu lahko škodila. Ker mu je Eva prigovarjala, jo je pač kupil, a bral jo bo sedaj, da ni zastonj vrgel denarja proč. Knjiga, ki sem jo imel v roki, se je ta = korekoč Sama odprla v sredi, pri poglavju: Umetnik. Pa sem kar pri tem poglavju cstal. In bral: »Umetnike delimo takoj spočetka v ume= tnike prvega in drugega razreda. Prvoime= novani so iznakaženi člani te rase in žive večinoma kakor normalni, to se pravi osta= li ljudje. Tudi že uporabljajo avtomobile in stanujejo v lepo ali razkošno opremljenih stanovanjih. Toda pravih značilnosti ume= tnjka, s katerimi se bomo bavili mj, več nimajo, zato se bomo raje bavili samo z umetniki druge vrste in jih skratka imenovali umetnik. Umetnik je torej človek, ki je preprL čan, da se bavi z umetnostjo, to je slikarstvom, kiparstvom, pesnikovanjem, pisate= Ijevanjem i. t. d. Spada v vrsto »homo sa= piens=a« in je razširjen v vseh krajih Za-padne Evrope, pa tudi v Ameriki ga naj= demo in drugod. Umetnik živi ponajveč v podstrešnih so* bicah, pri čemer ima nezastrt pogled na svet. Ta nezastrti pogled imenujemo pri kiparjih jn slikarjih akt, pri slovstvenikih pesimizem, pri glasbenikih pa izvirnost. Zato stanuje le malo glasbenikov v pod= strešnih sobicah. Umetnik Se hrani z izdelki ljudskih ku= hinj, ima smisel za neurejeno življenje in rad gladuje. Ob takih prilikah nastajajo slikarjem vizije, ki jih slikane imenujemo tihožitje z gnjatjo, vinom jn bananami. Rad hodi v kavarne. Najemnine za sobo ne plačuje rad, ali pa sploh ne. Denarja po navadi nima, vendar to ni značilni znak umetnika. Pač pa so njegova svojstva: širok klobuk, razvezana samoveznica in vL hravo ali pa prav otožno vedenje. Ponaj= več ima dolge lase, predolge hlače in pre* velike ali premajhne čevlje. Kadar je po= mešan z drugimi ljudmi, ga je prav lahko razpoznati. Zastavljalnica mu, je drugi dom, zato večino svojih stvari spravi tam. Umetniki se radi družijo med seboj, če so istega prepričanja. Če pa ne, potem se medsebojno obrekujejo. To se imenuje kri= tika. Kritiki so poleg gospodinj največji sovražniki umetnikov. Umetniki so ali idealisti ali pa so materialisti, kadar uporabljajo materijal kot n. pr. glino ali kamen. Slikarji so neredko slepi za barve, v splošnem pa vidijo stvari iiiimiitiiiiiiHiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiHimiiiii Leopold Turšič: Noč Rodna vasica, polnoč je — spiš? Ali še v zvezdno jasnino strmiš? Zvezde nebeške se smejejo, svetle cekine zdaj štejejo. Zvezde nebeške se utrinjajo, kam pa cekini izginjajo? Tebi, vasica, jih mečejo, glej, glej, kako se leskečejo! Luna na straži — božje oko — gleda, da jih premalo ne. bo ... Rodna vasica, ko zarja zasvita, bodo ti okenca z zlatom oblita. iimniniiiiiimimimmiiiiiiiiimiimtiiiiiiiiiaHiiiiimiimiiHiiiiHinm tako, kot jih drugi ne vidijo. Svoje izdelke prinesejo na trg, ki se v tem primeru ime* nuje razstava. Obiskovalci tega trga se imenujejo laiki, kadar prostodušno izjavi* jo, da jim izdelki ne ugajajo, meceni pa tisti, ki kakšno umetnino kupijo- in trdijo, da vedo, kaj naj pomeni. Vendar pa so taki zelo redki. Večje uspehe imajo pesni* ki in pisatelji in to predvsem radi lepe ve* zave knjig in ker propaganda pravi, da so knjige poleg porabe mila znak kulture v hiši. Ponajveč se umetniki že od pamtiveka bavijo z ženskami, ki jih klešejo, radirajo, rišejo, slikajo, režejo ali v primeru litogra* fične umetnosti celo tolčejo v kamen. Te ženske se imenujejo modeli. Pesniki pa uporabljajo muze. Modeli so ponavadi brez obleke in pridejo v umetnikov atelje. Muze pa. so po navadi oblečene in zato so dražje. Kadar taka ženska prestane biti muza, ime* nujemo to dejstvo nesrečna ljubezen. Ena izmed muz je še dobro ohranjena na Pre* šernovem spomeniku. Svoječasno so se umetniki imenovali bo* hemi, ki še danes v istoimenski operi raz* veseljujejo ljudi. Poseben učinek v njej ima prepir slikarja z modelom in topel uspeh doseže pesnik Rudolf, ko svoje pe* srni zavoljo kuriva zažge. Po pravilu: Nemo propheta in patria, umetniki pred smrtjo ne žive dolgo. Ven* dar, pišejo časopisi v osmrtnicah, njihova umetnost živi dalje. Zato jim čez leta po- stavijo spomenik v parku ali na pročelju javnih hiš. Ker umetnike navadno šele po smrti vjsoko cenijo, zato komaj čakajo na svojo smrt, da se tako izpolnijo upi, ki jih stavljajo nanje pravi ljubitelji umetno* stj...« Tedaj me je iznova vrglo iz postelje. Brrr, kar streslo me je. Torej bi moral umreti, tako mlad in nedolžen. Spet naj bi postal žrtev poklica? Kako kruto je biti človek. Vendar sem se od prestanega razočaranja kmalu opo* mogel. Odprl sem okno. Kako krasen je svet! Kaj je še lepše, kot je noč tja v po* mlad; zvezde tiho žare in srce ti bije v ne* znanem hrepenenju. In jaz sem sam, tako neskončno sam. Nihče me ne razume. Ah, moja sladka nezvesta, ko bi te imel sedaj pri sebi. Poslednji utripi mojega odpora, da bi se vrnil k njej in pustil umetnost, so se razblinjevali, vedno močneje sem si želel bližjno nje, ki sedaj, o brezsrčna, prav gotovo spi. Take, da, so ženske. Pusti te oditi, kot da te ne bi nikdar poznala. Poznam jo. Trdoglava je in nepopustljiva, užaljena v svojem ponosu. Tudi s prstom ne bi mignila, da bi prišel nazaj. Zato me je tudi pustila oditi. Prav čakala je na to. Kako dolga je noč! In ura bije polnoč, ena, dve, tri, štiri... Da, k njej grem, ta* koj jutri zjutraj, takoj, še preden odide v šolo. Morda mj odpusti, na kolena padem pred njo. Morda me ima še vedno rada. O, jaz nesrečnež! če bi bil sedaj pesnik, pa bi napisal pesem svoje bolečine. Ko sem se zbudil, je bila ura enajst. Pozvonilo je. Gospodinja se je vsedla k po* stelji, potem ko je prav potiho postavila zajtrk na omarjeo. »Včeraj sem vas poza* bila vprašati, kaj ste po poklicu, mladi go* spod.« .»Thanksgiving Day« (»dan zahvaljevanja Bogu«, »dan zahvale«) je zelo prilju* bljen praznik Združenih držav, ki ga pro* slavljajo po tradiciji z molitvijo, pa tudi s svečanimi pojedinami. Predsednik Združe* nih držav določi vsako leto s proglasom datum te svečane proslave, ki pade tradi* cionalno na zadnji četrtek novembra. »Dan zahvale« je podoben v proslavlja* nju sadov zemlje prazniku jeseni, ki ga proslavljajo v Angliji, vendar zavzema v Združenih državah večjo važnost, ker ga v svečanosti prekaša le božični dan in ker Amerikanci tudi pri tej priliki od daleč po* tujejo k svojim rodbinam, s katerimi hoče* jo biti ta dan skupaj. »Dan zahvale« pro* slavljajo z obredi v vseh cerkvah, od naj* enostavnejših iz dobe naseljevanja v novi Angliji, kjer ima ta praznik svoje poreklo, pa do velikih katedral. Oltarji so okinčani z znaki pridelka: pšenični klasi, sadje in druge rastline. Po verski svečanosti se zbe* rejo državljani za domačo mizo na eno od največ jih pojedin v letu, pri kateri je gla* vna jed s kostanjem pečen puran, slaščice, . sadna torta, sadje itd. Puran je tradicionalna jed na vseh mizah, od predsednikove pa do miz navadnih državljanov. Kot na božični dan dobivajo tudi na ta dan revni in zapuščeni darove. V mnogih hišah pred obedom molijo. V državi je vse delo uki* njeno: državni uradi, trgovine, tovarne po* čivajo. To je predvsem dan molitve, vse cerkve so polne in vsi priznavajo duhovni pomen tega praznika. Kot izgleda, se tudi narava udeležuje te proslave, ker se je odela vsa v svojo jesensko krasoto. »Dan zahvale« je s svojimi običaji ohra* nil značaj, ki ga je za dobil pri svoji prvi proslavi. Ta proslava sega v leto 1621 in je imela svoje poreklo v strašni zimi prej* šnjega leta (1620), v kateri je nad polovi* co naseljencev Massachussetsa — ki so komaj prišli v novi svet — podleglo lakoti in mrazu; naslednjo pomlad se je del preostalih odločil vrniti v Anglijo, drugi pa so ostali v novi Angliji in odpravili setev, pri čemer so zlasti tudi sejali turščico, do* mačo rastlino Amerike. Njihovo vztrajnost je to leto (1621) poplačala bogata žetev, tako da so se v novembru naseljenci za* hvalili Bogu za obilni pridelek kot tudi za mimo ponašanje Indijancev Wampanoag, ki so se pod svojim glavarjem Massassoi* tom vzdržali vsakega nadlegovanja belcev. Ti naseljenci, v zgodovini Amerike zna* ni kot ,»roniarji« (»Pilgrims«), so zapustili ,»Po poklicu? Umetnik,« sem dejal še ve* dno odločno.« »Ah tako, umetnik. Ja... Kaj sem vam že hotela povedati, veste, danes mi je pi* sala moja sestra, da pride na obisk za nekaj časa. Že danes pride, seveda, že danes zvečer. Tako mi je hudo, da vam sobe ne morem oddati. A, umetnik ste. Saj se ne mudi, mladi gospod, saj lahko greste šele po kosilu.« Bistroumno sem doumel, da mi ne da sobe zgolj zato, ker sem umetnik. Seveda,, kaj bi moglo hiti drugega. Nič zato. Soba mi itak ne ugaja. To staro pohištvo v njej, zoprn pogled skozi okno in gospodinja je tudi nemogoča. Kar naprej govori, nesim* patična je, kar se da, prav gotovo je nein* teligentna. Ne, tukaj ne ostanem niti en trenutek ne. Brž sem se oblekel in šei proti kopalnici. Ko sem šel skozi sprejemnico, sem opazil na mizi knjigo »Antropologija človeških ras«. Odprta je bila v sredi, poglavje: U* metnik. Sedaj mi je bilo vse jasno. Postal sem žrtev poklica, jaz nesrečnež. Drug po* klic si jzberem, to je vse in prosim Evo odpuščanja ... Hitro sem se umil, pospra* vil vse stvari v kovčeg. Pri vratih mi je gospodinja izročila pismo. Z drhtečo roko sem ga odprl. V njem je stalo: »Moj ljubljeni dragi. Včeraj sem ti sledila in dobila tvoj novi naslov. Hotela sem govoriti s teboj, vendar me gospodinja ni pustila k tebi. Rekla je, da ne do* voli ženskih obiskov, pa čeprav sem tvoja, zaročenka jn da Ti bo takoj jutri zjutraj odpovedala, če misliš da bodo ženske hodi* le k tebi. Očeta sem pregovorila. Rad te ima tudi on. Samo vrni se, vse bo spet dobro. Tvoja Eva.« * Čez nekaj dni sem postal vodja oddelka za umetnine v veletrgovini svojega tasta in Eva je kmalu nato postala moja prava zakonska žena. In tako sem še danes žrtev poklica.\ v letu 1608 zaradi verskih sporov z angli* kansko cerkvijo Anglijo in se preselili na Holandsko. Tam so bivali več kot 10 let v bližini Leyde, nakar so prejeli od Virginijske družbe dovoljenje za preselitev v Novi svet. Pod vodstvom Jurija Carverja se je v juliju 1620 vkrcala stotina teh lju* di na ladji »Mayflower« in, »Speedwell«. Ko so prispel) v Plymouth na Angleškem, so morali drugo ladjo, ki ni držala več vode, zapustiti. Končno so 6. septembra nase* Ijenci nadaljevali potovanje v Ameriko s samo ladjo »Mayflower«. Bili so namenjeni v Virginijo, kjer jim je enakoimena dru* žba nakazala zemljišča, toda vetrovi so jih prisilili pinti proti severu in tako so se 'po skoraj treh mesecih plovbe izkrcali v Mas* sachussetsu. S pogodbo, ki so jo sklenili naseljenci in ki je dobila ime »Mayflower* ski dogovor«, so ustanovili skupnost na popolnoma demokratični podlagi'in Jurij Carver je bil njen prvi guverner. Mayflo-werski dogovor, ki predstavlja eno od te* meljnih listin ameriške zgodovine, so pod* pisali vsi člani naselbine: »Podali smo se na pot v slavo božjo, za širjenje krščanske vere, za čast našega vladarja in naše dr* žave, da bi ustanovili prvo naselbino v se* vernem delu Virginije in zdaj se svečano in medsebojno zaobljubljamo v prisotnosti Boga ter združujemo v politično skupnost za našo najboljšo državno ureditev in na* predek...« »Dan zahvale« so nadalje proslavljali naseljenci »Nove Anglije«; leta 1787 pa je Jurij Washington, prvi predsednik Združenih držav, proglasil uradno državno pro* slavo tega dne za tisto leto. »Dan zahvale« so proglasili tudj leta 1815 v proslavo kon* ca vojne 1812. Končno je ta dan 1864 po* stal vsakoletni praznik za vso državo* in kot takega so ga priznale tudi cerkvene oblasti, med drugimi tudi katoliške. »Dan zahvale« ima tudi svoje vesele strani: mladi navihanci se ta dan zbirajo v skupine, oblačijo v obleke odraslih in si poslikajo obraz na grotesken način ter tako hodijo po cestah dežele in ulicah mesta ter zvonijo po hišah in prosijo za darove; ta* ko zbirajo sadje in slaščice po deželi, v mestu pa dobijo denar. V mestih so često tudi gledališke predstave in športne prire* ditve. V vsakem pogledu je »dan zalivale« zelo priljubljen praznik Amerikancev tudi kot dan,^ ki je bogat po svojem duhovnem in prisrčnem pomenu ter po prisrčni gostoljubnosti. Proslavljanje „dneva zahvale” v Združenih državah Zatiranje muh ob greznici. I. R. C. — Na severni strani hiše leži gre= znica, v kateri se koti v vročeni poletnem času nebroj muh, ki so vam v pravo nadle= go. Polivali ste jih z vročo vodo, pa vzlic temu jih ne morete uničiti. Te nadloge bi se radi znebili s kakim cenenim, a sigurnim sredstvom, zato želite tozadevnega nasveta. — Tiste muhe, kj zlezejo svoja jajčeca v odpadke in se iz njih razvijajo ličinke, in muhe v greznici lahko uničite s tem, da vlijete v greznico kako pokvarjeno olje ali karbolinej sli slično razkuževalno tekočino, ki plava po vodi. Ta bo preprečila muham oziroma njih ličinkam dohod na vrh iz te= kočjue ter jih umorila Koristi tudi, če gom nji del greznice namažete s kakim karbo= linejem ter jo dobro zadelate in zamašite, da ne morejo muhe ven. Strupeni vonj karbolineja jih bo uničil. Vinski kamen v sodu. Imam v sodih, kjer se nahaja vino, precej vinskega kamna, ni mi. pa znano, če bi moral vinski kamen iz sodov večkrat odstraniti ali ne. M. L. — P. Vinski kamen, ki tvori v sodu bolj ali manj debelo skorjo, se mora od časa do časa postrgati in spraviti za prodajo. Vin= ski kamen ne koristi ne vinu ne sodu. Kamen lahko vinu škoduje zlasti tedaj, ko razpoka ali odstopi od dog. Tedaj se namreč pod njim na dogah razvije plesnoba in gniloba lesa, katero ni mogoče odstra* niti. Vino pride skozi razpoke kamna v do= tiko s pokvarjenim lesom in se tukaj lahko pokvari. Pa se to ne zgodi, morate vinski kamen od časa‘do časa postrgati in sod naz to temeljito izprati. Zatiranje miši v starih ši. — Nadlega. — Stanujete v precej stari hiši, v katero jeseni kaj rade pritisnejo miši. Vzlic strogi snagi se jih ne morete otepati. Leni ste proti njim uporabljali sredstvo Rakson, ki je pa precej drago, pa se tudi vedno ne obnese. Želite vedeti za bolj za= nesljivo sredstvo. — Popolno zanesljivega sredstva proti mišim ni, kajti vsak strup, ki ga te nekoliko časa uživajo, izgubi sča= soma svojo privlačnost ter ga potem ta golazen ne mara. Posku'site sedaj z Zelio-pasto za miši, ki jo dobite tudi v trgovinah s semenom ali pa v drogerijah. Nekaj časa bo že zaleglo. Sicer je pa v starih hišah težko preganjati te glodavce, ker dobe v njih povsod polno skrivališč. Najzanesljj« vejše sredstvo je pač, odvzeti jim vse mo= žnosti za bivanje in za prehranjevanje. Kjer se ne morejo skriti in ne dobiti hra= ne, tam se ne bodo zadržale. Če je mogoče v vaši star! hiši zadelati vse luknje- in skri= vališča tako, da se ne bodo mogle nikjer zadrževati, tedaj si bodo najbrž poiskale drugo bivališče. Pa tudi na hrano morate paziti, da je ne dosežejo. Brez nje pa bodo izginile. Končno jim je pa najhujši sovra= žnik ddbra mačka, ki jih bo tako dolgo preganjala, dokler bo katera še v hiši. Že njen duh jih prežene iz stanovanja. Poskusite navedena sredstva v svoji hiši in prepričani smo, da boste imeli nekaj uspeha. »M e d«. — V poletnem času ste si na* bavjli nekaj lepega cvetličnega medu. V kozarcu, kjer ga imate shranjenega, se je naredilo ob robu nekaj pene in se bojite, da se med ne bi pokvaril. Kako naj se z njim ravna? — Kadar se med pretaka, se rado zbere ob robu nekaj pene in ni to nič hudega, če je v vašem kozarcu pena še od polnjenja, se ni treba bati. če pa se dela pozneje, je to slabo znamenje, ki meri na to, da poskuša med kipeti. Z drugo besedo povedano: med kisa. Svetujemo vam, da kozarec odprete jn ugotovite stanje. Sme= tano ob robu posnemite in jo poduhajte. Že po vonju se takoj spozna, ali je med v redu ali ne. Če duh zavdarja po kislem, morate — da rešite še večino zdravega medu — vso vrhnjo plast, ki je količkaj kisla, od= straniti. če količkaj poznate okus zdrave= ga medu, boste s pokušanjem čutili kislino. Ostali med v spodnjih plasteh je zdrav, vendar je priporočljivo, da ga takoj upo= rahljate. V splošnem pa priporočamo, da med shranjujte v popolnoma suhem pro= štoru. Tako shranjen med dobro drži tudi, če je slabo pokrit. Nasprotno pa v vlažnem prostoru med kljub dobremu pokrovu te= žko prenese vlago,saj je znano, da jo zelo vleče nase. Vlaga pa stori, da se pričnejo sestavine medu kemično presnavljati. Ko= zareč imate pokrit s pergamentnim papir= jem. Ta pokrov hi v suhem prostoru zadoščal, v vlažnem pa ne more. Kozarci brez dobrega pokrova za shranjevanje me= du niso priporočljivi. Med v dobrih dozah je popolnoma varen, pa naj bo na vlažnem ali na suhem. Ohranite ga lahko leta in leta, ne da bi kaj trpel na svoji kakovosti. Pri vsaki hiši in v vsakem gospodinjstvu mora biti nekaj medu. Pri vsaki hiši naj bi bilo sčasoma tudi potrebno število dobrih posod, pa bo vseh skrbi zaradi ohranitve medu konec. Ajdova slama ni za krave. A. G. T. — Sosedje vam odsvetujejo pokladati molznim kravam ajdovo slamo, češ da ta »mleko suši«. Kaj je na tem resnice? — Resnica na tem je, da ima ajdova slama sicer skoraj ravno toliko hranilnih snovi (škroba in beljakovin) v sebi kot jara žita, vendar je bolj težko prebavna. Razen te= ga povzroča pri živini večkrat omotico ali pa tudi ajdov izpuščaj, ki je neprijetna bo= lezen. Zato same ajdove slame ne pok!a= dati molznim in brejim kravam, ker jim navadno zniža mlečnost. V splošnem jo raje uporabite za steljo nego za krmo. Če jo pa hočete izkoristiti Za pokladanje, tedaj jo mešajte s senom in drugo slamo, toda ne več kot četrtino odmerka. Ker je te» žko prebavljiva, jo ovlažimo in osolimo, da tako zvišamo njeno prebavljivost. Pa tudi tedaj jo raje pokladajte volom in mladi ži= vini kot pa kravam, ker vedno slabo vpliva na mlečnost. Obrezovanje sadnega drevja Često slišimo, naj ne obrezujemo sadne» ga drevja v istem letu, ko smo ga presa= dili, ampak šele koncem prvega leta po presaditvi. Poizkusi, ki so jjh napravili, so pokazali, da je pametno obrezati drevesa ob času presaditve, če so pogoji za rast drevesa ugodni. Če pa so pogoji neugodni, potem je bolje, da počakamo z obrezova* njem presajenih sadnih dreves eno leto, posebno če smo drevesa presadili pozno. Izgleda, da s tem obrezovanjem zmanj» šamo rast novih korenin, obenem pa po= spešimo rast mladih poganjkov. Zato bi moral vrtnar skrbeti v prvem letu rasti za to, da požene sadno drevo čim večje število poganjkov, kar doseže s tem, da obre» zuje drevo. £elo važno je vzgojiti čimprej mogoče zdravo vejevje, da ni potrebno po* tem močno obrezovanje; na ta način dose= žemo tudi, da hitreje obrodi. Treba bi bilo drevesu v prvem letu rasti pomagati, da dobi čimveč novih poganjkov. Da dosežemo to, je treba oviti drevo spodaj s slamo ali senom, če je nevarnost suše, skrbeti pa je treba tudi za to, da razvije dosti velike li = ste. Zadnje dosežemo na ta način, da otL stranjujemo škodljivi mrčes z listov. Če sadimo jablano, je odvisna pravilna višina, do katere naj porežemo drevo, od nadaljnje metode kultiviranja Sadnega vrta. če hočemo delati z ročnim orodjem na vrtu, je treba porezati drevo do 60 cm nad zemljo, tako da rastejo prve veje šele V tej višini. V prvih poletnih mesecih po obrezanju bo pognalo deblo nekaj poganjkov iz popkov na debK in od teh jih je treba nekaj izrezati, ker se drugače naredi več takih poganjkov namesto treh ali štirih, ki bi bili močni, če bi bijl sami. Navadno nima= mo posebnih težav, če pustimo, rasti prvi poganjek pod obrezanim delom, kajti tudi drugi poganjek ho rasteh Ker pa je ta drugi poganjek navadno ravno tako močan kakor prvi, ga navadno izrežemo, če kaže prvi poganjek zadovoljivo rast. če- pustimo namreč rasti oba poganjka, navadno raste» ta v premajhnem kotu vsaksebi in se la» hko pozneje pripeti, ko drevo že rodi sa» deže, da se veja zlomi. Vedno je dobro, če omejimo število po» ganjkov na tri ali štiri pri grmičastem drevju brez srednje veje. Ostale poganjke izrežemo, če niso daljši kakor šest centimetrov. Poganjke je treba izbrati tako, da so redno razvrščeni ob glavnem deblu in da niso, gledano z vrha, preveč tesno eden nad drugim. Pri obrezovanju sadnega dre» vja v prvem letu rast} moramo računati že s tem, da bodo prvi poganjki v drugem letu rasti pognali zopet nove poganjke in ho vejevje potem pri nadaljni rasti prepo» gosto. Tam, kjer so pogoji-za dobro rast sadne» ga drevja ugodni, bi moralo biti pravilo, da se pusti vsako leto rasti štiri nove veje poleg nadaljnje rasti srednje glavne veje. Te štiri veje naj bodo razvrščene na deblu kolikor mogoče v parih in vsak tak par naj bo pravokotno napram drugemu. Ti vejni pari so razvrščeni na deblu v oddaljenosti 20 do 37 in pol centimetrov, kar zavisi pač od vrste in moči drevesa, če vsled slabih pogojev za rast glavna veja v prvem ali drugem letu ne raste posebno močno, lahko pustimo poleg te mogoče lahko še en par vej. Predvsem je potrebno da vedno mislimo, ko pričnemo z urejevanjem sacjovnjaka, na to, da pomeni prj obrezovanju in goje» hju izredno veliko grvo in drugo leto rasti. Vsak v Avstriji živo čuti, da je celorao gospodarstvo zašlo v težave. Vojna je uni» čila milijarde, proizvodnja se je skrčila, število uradnikov se je nesorazmerno po» množjlo in velika državna podjetja, kakor železnica in pošta, ne dajejo več zaslužka. Nastala je neznosna draginja, in če ima kdo še kaj drobiža, lahko vidi, da ta drobiž večkrat ne zadostuje niti za nakup živil, kaj šele za nakup potrebne obleke. Vsak ban» kovec je državna zadolžnica. Teh zadolžnic je država sicer veliko zasegla, toda kljub temu še ni reda. In kam država plo» ve, če gospodarstvo ne bo urejeno, si lahko Državni stroški znašajo Železnice doplačujejo Monopoli doplačujejo Celotnega deficita je Najhujše breme, ki ogroža obstoj drža» ve, so preštevilni uradniki. Država vzdržuje 200.000 uradnikov, ki dobivajo letno 1.716,000.000 šil plače in poleg tega plaču» je pokojnino 177.600 uradnikom. Po prvi vojni je bilo treba postaviti dik» tatorja, ki je s svojim ukazom uredil raz» mere in se mu ni treba prepirati z držav» nim zborom. Tedaj je bil to dr. Viljem Lö» beli, ki ga po drugi vojni kljub težavnejšemu položaju niso poklicali v ministrstvo. Ta strokovnjak se je sedaj oglasil v čašo» piših in pravi; Država je potrebovala v zadnjih treh tri, šest oz. sedem in pol milijard šilingov. Prj» manjkljaja je bilo samo 1%. V Franciji in Italiji so delali slabše. Toda majhne drža» vice, kot Belgija in Holandska, dokazujejo, da se gospodari lahko še boljše. Avstrija izvaža danes samo polovico tega, kar je iz» važala pred vojno, čeprav dobivamo suro» vine in živila deloma zastonj. Strinjamo se s finančnim ministrstvom, ki pravi, da je treba napeti vse sile, če hočemo priti kvišku. Kvišku pa nas vodi dvoje: zvišati je treba proizvodnjo, državni stroški pa se morajo znižati. Zavezniki opazujejo naše gospodarstvo in priznavajo, da se je raz» meroma dobro delalo, le upravni stroški vseh korporacij so previsoki. Tako misli tudi finančni minister. Uprava in državna podjetja morajo pravilno gospodariti. Za» radi nepravilnega gospodarstva se mora primanjkljaj plačevati z davki, ki so zaradj tega neprimerno narasli. Posamezne deže» le, občine, zavarovalnice in zbornice na varčevanje še ne mislijo. Saj plačuje račune finančna uprava. Potrebno je dvoje: pravilna ureditev vseh podjetij in pravilna ureditev državne uprave. Državna podjetja (kot: železnice, pošta, gozdovi in drugo) imajo skupno milijardo primanjkljaja. K temu spada tudi, kar je bilo doplačila za ravnotežje cen za živila. Za to je zopet po» trebna milijarda. Vsa javna podjetja se lahko uredijo tako, da ni treba preurejevati uprave. Treba je samo sklicati ljudi, ki vodijo industrijo, k; upravljajo socializirana podjetja, in po» slušatj njihove nasvete. Predlogi naj se ob» javijo, da bo izvedela tudi javnost, kaj mi» sli jo izvedenci. Tako bi se uradi zbudili iz spanja. Novih uradov ni treba, treba je su= mo poslušati nove ljudi, ki niso uradniki, in javno mnenje bo pridobljeno. Danes de» la že znaten del zasebnega gospodarstva z izgubo in se vzdržuje le s podporami. Vse je kakor pojav bolezni, ki jo je treba skr» bno opazovati. Preuredüev upraic Stara Avstrija je štela 36 milijonov lju» di in je potrebovala 2.5 milijardi davkov. Uradnikov je imela 158.000. Danes tvori Avstrija samo še šestino cesarske Avstrije, pa potrebuje 7.5 milijard šilingov. Uradni» kov ima sedaj Avstrija 170.000. K tem je treba prišteti še 90.000 železničarjev. Žele» znice so svoj čas kaj nesle, sedaj pa je za» nje treba letno doplačevati 700 milijonov šilingov. Svojčas je družina povprečno pla» čevala 230 šil., danes jih plačuje 4.690. S sedanjo plačo si kupi uradnik komaj četrtino blaga, ki ga je svojčas z manjšim do» hodkom dobavljal. Strokovno izučeni dela» vec danes zasluži več kakor sodni svetnik. Iz tega se vidi, da je treba plače na novo urediti. V drugih evropskih državah pride na štiri ljudi en uradnik, v Avstriji pa pri» de en uradnik na dva človeka. Nastavlja» nje uradnikov se je vršilo v zadnjih letih brez vsakega načrta. To se mora popraviti brez trdih mer. Uradniki, ki bi se jih mo» ralo odsloviti, se bi morali priučiti drugemu poklicu. Po izkušnjah prve vojne je ne» razumljivo, da so se delale take napake. Izkušnja nas uči, da ne moremo vzdrže» Vati yeč kakor 10Đ.000 uradnjkgv 'm 50.000 vsak misli. Država je pobirala davkov na eno glavo: Leta: šilingov; 1933 221 1948 805 Za leto 1949 je predvideno, da bo prišlo na glavo 1065 šil. davka. Strokovnjak Knapp piše v listu »Beri» chte und Informationen«: V finančnem mi» njstrstvu uvidevajo, da tako ne more iti naprej. Sledeča razpredelnica nam to poja» sni. (Za leto 1949 je treba računati, kakor je predvideno): 1946 1947 1948 1949 mili j o n o v 1705 1893 3024 3627 755 111 116 160 — 27 .19 105 580 487 598 1441 železničarjev. To število je leta 1924 našel in določil komisar Zveze narodov. Država je bila tedaj tako razbremenjena in je oz» dravela. Leta 1937 smo imeli urad držav» nega kanclerja in šest ministrstev, zdaj imamo dvanajst ministrov. Tako se delova» nje ministrstev le ovira in ne pospešuje. Da se vse uredi, je treba le- resne volje. Ljudstvo in gospodarstvo bosta takoj za ureditev. Ureditvi se mora postaviti določen rok. Marsikdo bo seveda mislil, da je tako urejevanje sedaj nemogoče. Leta 1924 se je Avstrija sanirala in tako rešila poloma. Če ne bomo imeli sedaj za izvedbo zadosti poguma, bo propadla drža» va in gospodarstvo. Leta 1932. je bilo 10.000 uradnikov preveč, dohodkov pa je bilo 400 milijonov premalo. Ker država te» ga ni prenesla, so morali sredi leta določiti državni proračun: varčevalni proračun. Da» nes imamo 110.000 uradnikov preveč, de» narja pa manjka 6 milijard. Tako ne mo; e iti dalje.« Tako pjše stari komisar, ki je enkrat že urejeval avstrijsko upravo. Dobro bi bilo, če bi ga poslušali! Sadni kis Kakor jabolčnik, tako je tudi sadni kjs najboljši iz poznega sadja, kajti to vsebu» je največ sladkorja. Ker pa množina kisli* ne zavisi od alkohola in ta zopet od mno» žjne sladkorja, je umljivo, da dobimo le iz tropin poznega sadja res močan kis. Naši ljudje večinoma takoj, ko razdere» jo stiskalnico, zdrobijo tropine m nalijejo nanje vode. Pa koliko vode! Več kot so preje iztisnili sadjevca. Zato ni čudno, da je tak kis prazen in da se kaj rad pokvari. Večletne izkušnje priporočajo naslednje ravnanje: Tropine, ki smo jih vzeli iz stiskalnice, predrobjmo v sod ali kad ter pustjmo čez dan in noč, da se ugrejejo. V toplem vre» menu se bodo prej, v mrzlem pa kasneje skisale. Ako poduhamo take ugrete tropine, dišijo po alkoholu in kislini. Ocetne glivice so se silno naglo razmnožile in pov» zročjle toploto. Sedaj šele nalijemo na tro» pine toliko čiste vode, kolikor je morejo posrkati — pa nič več. Slaba navada je, da pustijo kmetovalci namakati tropine tja do sredi adventa. Ne samo, da kis ne« kako splahni, t. j. izgubi prijeten sadni duh (aroma), temveč se tudi navleče oku» sa po gnijočih fropinah ter je poln raz» kraja joče sluzi in se ne more očistiti, Ako smo tropine pustili primerno ogreti, ne preveč, zadostuje teden dni, da voda iz-luži kislino. Sedaj iztisnemo tropine ter na» lijemo kjs v snažen in dober sod. Bosa je trditev, da 1