O kt ob er n ov em be r 20 22 2, 3/ 85 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 11 ,0 0 E U R na ro čn ik i 8 ,6 4 E U R up ok oj en ci 7 ,1 0 E U R di ja ki in š tu de nt i 6 ,7 2 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 50 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 51Vsebina Table of Contents 51 Table of Contents 53 Uvodnik Tomaž Sajovic 56 Zoologija Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Boris Sket, Zhonge Hou 68 Zoologija in ekologija Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Marina Dermastia 78 Zoologija Manj znani raki Slovenije Anton Brancelj 89 Medicina in biologija Vomeronazalni organ. Še vedno dolga pot raziskovanja, preden bomo razumeli kemično komunikacijo pri ljudeh Mateja Rakuša 93 Genetika in zoologija Genetika spola pri vretenčarjih Tajda Gredar 98 Botanika Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali kdor nima v glavi, ima v petah Igor Dakskobler 112 Paleolitska arheologija Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice Pavel Jamnik 125 Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem Matija Vertovec, zbiralec okamnin in razširjevalec paleontoloških spoznanj med ljudmi V spomin na ajdovskega zbiralca fosilov in bibliofila Stanislava Bačarja Matija Križnar 135 Paleontologija Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Matija Križnar, Jurij Zupanc 140 Naše nebo Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Mirko Kokole 11256 98 Contents Editorial Tomaž Sajovic Zoology Baikal amphipods outshine coral fish Boris Sket, Zhonge Hou Times like the recent pandemic are a perfect opportunity for us to look inside ourselves or take a walk down the memory lane. There’s bound to be something we have left out of sight, like a bundle of love letters that we have forgotten receiving. Of course I don’t forget letters, but I was lucky enough to be rewarded with a bundle of nature photos. Photos of sideswimmers, amphipods. Sometimes they can be as species rich as their more popular animal peers, coral fish. My photos were from Lake Baikal. I had been dreaming about going there for a long time, to check out the unique fauna I had known from books. And to f ind interstitial fauna, i.e. animals that move between boulders and sand particles, which would be a novelty in Lake Baikal. Finally I set off, long before the outburst of the latest plague. The article focuses on amphipods, but certain other groups and Baikal itself are just as diverse. The endemic f ish species, for instance, big and small. But let’s not forget: these diverse Baikal amphipods have a common ancestor. Two, to be precise, but they are quite closely related. Then there’s the third, Gammarus lacustris, the loafer that the endemic species pushed to the margins of the lake. Some zoologists attribute aff iliation to the Gammaridae family to this species only, whereas others believe that all Baikal species belong to this family. Well, the authors of this article claim that by using molecular means we have proven the latter claim to be correct. Zoology and ecology Desert elephants and other beautiful creatures of the Na- mib Marina Dermastia During our journeys to Namibia we heard a lot about de- sert elephants. They are said to be so dangerous that the Himba people prefer to live surrounded by sand whirled up by the wind than by the greenery that lines dried up river beds. People report them storming their settlements from out of nowhere, knocking down everything that’s in their way, including houses, waterworks, and electrical installations. But they don’t forget to add that they are intelligent, tacit, and sentient masters of the oldest desert on our planet – the Namib. On this year’s journey to Na- mibia we had a straightforward goal – we would no long- er rely on a meagre chance of meeting desert elephants and make do with their fresh excrements that they left behind the previous day or even just a few hours before our arrival. Instead, we were on our way to the Ugab river basin to f ind them with the help of the local guide and see for ourselves what these mighty animals are all about. Historic records and archaeological evidence testify that Namibia’s desert elephants once lived in a sand desert, on rocky mountains and gravelly plains of some 115,000 square kilometres large area extending from the Kunene River in the northwest at the border with Angola to the Kuiseb River in central Namibia. Around 3,000 elephants still lived there at the beginning of the 20th century, but overhunting, wartime poaching and ongoing conf licts be- tween elephants and the local people have reduced their range to five subpopulations along the Hoarusib, Hoanib, Uniab, Huab and Ugab rivers. Today, there are about 150 desert elephants remaining in this region. Zoology Lesser known crustaceans of Slovenia Anton Brancelj The reason behind this article is the find of a new species in the fauna of Slovenia from the group of fairy shrimps (order Anostraca) as well as a new location of another species. This taxonomic group is widely distributed in numerous inland waters from the Arctic to the Antarc- tic, from tropical regions to deserts, where they inhabit snow-melt water pools at the edges of glaciers as well as very briny desert ponds. At least six species have been reported in Slovenia so far, of which only two (perhaps three) occur on two locations. The data on fairy shrimps has been obtained by chance when data on other animal groups was collected. A more focused sampling of vari- ous temporary and permanent water bodies without f ish would (will) probably give a slightly different picture on the presence of this less known group of crustaceans in Slovenia. Medicine and biology Vomeronasal organ. A long way to go before we can un- derstand chemical communication in humans. Mateja Rakuša Since its discovery, studies conducted with direct micro- scopic and endoscopic examinations, computed tomogra- phy (CT) and magnetic resonance imaging (MRI) have shown the vomeronasal organ to be present in around one third of population unilaterally and predominantly on the left side. Increased incidence was reported for newborn babies and children. On the other hand, some studies claim that the vomeronasal organ is present in two thirds of young people on both sides of the nasal septum. Using an evoked electrical potential in the nasal mucosa they demonstrated a definite receptor function of the vome- ronasal organ. This function diminishes in adults due to the loss of function during development, possibly also because of damage to the nasal mucosa as a result of an inf lammation. In adults, the rudimentary organ remains embedded at the base of the lateral cartilage of the nasal septum and at apex of the vomer (bone in the lower part of the nasal septum) as an extended tubular sac. It is im- portant because of the pheromones, which transmit mes- sages triggered by emotional reactions. Even more impor- 50 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 51Vsebina Table of Contents 51 Table of Contents 53 Uvodnik Tomaž Sajovic 56 Zoologija Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Boris Sket, Zhonge Hou 68 Zoologija in ekologija Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Marina Dermastia 78 Zoologija Manj znani raki Slovenije Anton Brancelj 89 Medicina in biologija Vomeronazalni organ. Še vedno dolga pot raziskovanja, preden bomo razumeli kemično komunikacijo pri ljudeh Mateja Rakuša 93 Genetika in zoologija Genetika spola pri vretenčarjih Tajda Gredar 98 Botanika Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali kdor nima v glavi, ima v petah Igor Dakskobler 112 Paleolitska arheologija Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice Pavel Jamnik 125 Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem Matija Vertovec, zbiralec okamnin in razširjevalec paleontoloških spoznanj med ljudmi V spomin na ajdovskega zbiralca fosilov in bibliofila Stanislava Bačarja Matija Križnar 135 Paleontologija Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Matija Križnar, Jurij Zupanc 140 Naše nebo Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Mirko Kokole 11256 98 Contents Editorial Tomaž Sajovic Zoology Baikal amphipods outshine coral fish Boris Sket, Zhonge Hou Times like the recent pandemic are a perfect opportunity for us to look inside ourselves or take a walk down the memory lane. There’s bound to be something we have left out of sight, like a bundle of love letters that we have forgotten receiving. Of course I don’t forget letters, but I was lucky enough to be rewarded with a bundle of nature photos. Photos of sideswimmers, amphipods. Sometimes they can be as species rich as their more popular animal peers, coral fish. My photos were from Lake Baikal. I had been dreaming about going there for a long time, to check out the unique fauna I had known from books. And to f ind interstitial fauna, i.e. animals that move between boulders and sand particles, which would be a novelty in Lake Baikal. Finally I set off, long before the outburst of the latest plague. The article focuses on amphipods, but certain other groups and Baikal itself are just as diverse. The endemic f ish species, for instance, big and small. But let’s not forget: these diverse Baikal amphipods have a common ancestor. Two, to be precise, but they are quite closely related. Then there’s the third, Gammarus lacustris, the loafer that the endemic species pushed to the margins of the lake. Some zoologists attribute aff iliation to the Gammaridae family to this species only, whereas others believe that all Baikal species belong to this family. Well, the authors of this article claim that by using molecular means we have proven the latter claim to be correct. Zoology and ecology Desert elephants and other beautiful creatures of the Na- mib Marina Dermastia During our journeys to Namibia we heard a lot about de- sert elephants. They are said to be so dangerous that the Himba people prefer to live surrounded by sand whirled up by the wind than by the greenery that lines dried up river beds. People report them storming their settlements from out of nowhere, knocking down everything that’s in their way, including houses, waterworks, and electrical installations. But they don’t forget to add that they are intelligent, tacit, and sentient masters of the oldest desert on our planet – the Namib. On this year’s journey to Na- mibia we had a straightforward goal – we would no long- er rely on a meagre chance of meeting desert elephants and make do with their fresh excrements that they left behind the previous day or even just a few hours before our arrival. Instead, we were on our way to the Ugab river basin to f ind them with the help of the local guide and see for ourselves what these mighty animals are all about. Historic records and archaeological evidence testify that Namibia’s desert elephants once lived in a sand desert, on rocky mountains and gravelly plains of some 115,000 square kilometres large area extending from the Kunene River in the northwest at the border with Angola to the Kuiseb River in central Namibia. Around 3,000 elephants still lived there at the beginning of the 20th century, but overhunting, wartime poaching and ongoing conf licts be- tween elephants and the local people have reduced their range to five subpopulations along the Hoarusib, Hoanib, Uniab, Huab and Ugab rivers. Today, there are about 150 desert elephants remaining in this region. Zoology Lesser known crustaceans of Slovenia Anton Brancelj The reason behind this article is the find of a new species in the fauna of Slovenia from the group of fairy shrimps (order Anostraca) as well as a new location of another species. This taxonomic group is widely distributed in numerous inland waters from the Arctic to the Antarc- tic, from tropical regions to deserts, where they inhabit snow-melt water pools at the edges of glaciers as well as very briny desert ponds. At least six species have been reported in Slovenia so far, of which only two (perhaps three) occur on two locations. The data on fairy shrimps has been obtained by chance when data on other animal groups was collected. A more focused sampling of vari- ous temporary and permanent water bodies without f ish would (will) probably give a slightly different picture on the presence of this less known group of crustaceans in Slovenia. Medicine and biology Vomeronasal organ. A long way to go before we can un- derstand chemical communication in humans. Mateja Rakuša Since its discovery, studies conducted with direct micro- scopic and endoscopic examinations, computed tomogra- phy (CT) and magnetic resonance imaging (MRI) have shown the vomeronasal organ to be present in around one third of population unilaterally and predominantly on the left side. Increased incidence was reported for newborn babies and children. On the other hand, some studies claim that the vomeronasal organ is present in two thirds of young people on both sides of the nasal septum. Using an evoked electrical potential in the nasal mucosa they demonstrated a definite receptor function of the vome- ronasal organ. This function diminishes in adults due to the loss of function during development, possibly also because of damage to the nasal mucosa as a result of an inf lammation. In adults, the rudimentary organ remains embedded at the base of the lateral cartilage of the nasal septum and at apex of the vomer (bone in the lower part of the nasal septum) as an extended tubular sac. It is im- portant because of the pheromones, which transmit mes- sages triggered by emotional reactions. Even more impor- 52 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 53KolofonTable of Contents Uvodnik Naslovnica: Puščavski slon v Namibiji. Foto: Marina Dermastia, Tom Turk. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2022. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 O kt ob er n ov em be r 20 22 2, 3/ 85 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje Razmišljanje o družbeni in človeški osvoboditvi Neizbežna usoda vsega na tem svetu je zgodo- vinskost – vse vedno biva le »tu in zdaj«. Ta- ka je tudi človekova usoda. Ki pa je za človeka težko, pogosto pretežko breme … Pomislimo na primer na manipulacije z na- rodnoosvobodilnim bojem in z njim neločljivo povezano socialistično revolucijo med drugo svetovno vojno pri nas. Boj proti fašizmu je bil tudi boj proti domačemu fašizmu - ali če na- vedemo šesto geslo Osvobodilne fronte: »Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi.« Vse te trditve zahtevajo izčrpnejšo pojasnitev. Najbolj celovita se mi zdi tista, ki jo je zapisal sociolog, literarni teoretik in politični aktivist Rastko Močnik (1944-) v prispevku Prelomne umetnostne prakse, ki ga je objavil v svoji knjigi Veselje v gledanju (2007): »V slovenskem narod- noosvobodilnem boju - kakor tudi v vseh bo- jih za osvoboditev narodov v 20. stoletju – je bilo narod mogoče osvoboditi, le če so podrli celotno strukturo ne-svobode človeka, struk- turo zatiranja narodov, to se pravi, podreti so morali kapitalistično družbo. Zato je narod- noosvobodilni boj mogoč le kot protifašistični boj – saj sta bila fašizem in nacizem takrat prav najbolj razvita oblika kapitalističnega barbar- stva. Preprosto rečeno: narodnoosvobodilnega boja ni mogoče ločiti od socialistične revoluci- je. To pomeni, da ‚narod‘, ki sebe osvobaja v protifašističnem boju, revolucionira novoveški, moderni, to je, kapitalistični družbeni ustroj, značilno moderno členitev družbe na ‚relativno avtonomne‘ družbene sfere (ekonomijo, politiko in kulturo) – zato ker je ta ureditev struktura izkoriščanja, zatiranja, ne-svobode človeka in torej tudi ne-svobode narodov.« Problematičnost kapitalističnega pojava »avto- nomnosti« družbenih področij nam bo postala jasnejša, če podrobneje pogledamo, kako se ta pojav kaže v kulturi in umetnosti. Novoveška estetska razsežnost je, pravi Močnik, bistveno povezana s tem, da se umetnostne stvaritve iztrgajo iz konkretnega družbenega in zgodo- tantly, the vomeronasal organ and/or vomeronasal duct is becoming increasingly interesting in our understanding of its role in disease processes. Genetics and zoology Vertebrate sex determination Tajda Gredar Sex is the basic biological information about any animal, so it would be assumed that the mechanisms underlying the development of either sex have been preserved. How- ever, this is not the case. Already in vertebrates, sex de- termination mechanisms are very diverse and involve vari- ous genes. Researchers have found that sex chromosomes are not limited to X and Y, like in humans. Variation is especially high in amphibians, including the salamander. Researchers have been trying to find ways to identify the sex in individuals of this species. They have developed a non-destructive approach to identify females, which in- volves detection of the sex-specific protein vitellogenin. Botany The search for the curvy sedge (Carex curvula) under the peak of Vrh Križa in the Julian Alps, or If not sooner than later Igor Dakskobler It was 56 years after Tone Wraber’s first find that I took a new inventory of the vegetation on a patch (which I call Wraber’s patch) under the Vrh Križa height point (2403 m) to the east of the upper fringe of the Kriška Stena rockface, a site of the curvy sedge (Carex curvula), a rare species in the Slovenian Julian Alps. Certain differences in the community’s species composition and coverage of the Alpine sedge are associated with climate change of the last decades, higher temperatures, reduced rainfall, and shorter snow cover duration. To the east of the Vrh Križa point (mountaineers have recently adopted the name Gubno for this height point) I found another patch (which I call the Eastern patch), where the curvy sedge grows at around 2350 m above the sea level and which is currently its highest locality in Slovenia. Palaeolithic archaeology Work of nature, Not Man – Palaeolithic wooden point from the Ljubljanica River Pavel Jamnik In 2008, an unusual object made of yew (Taxus baccata) wood was discovered in the river bed of the Ljubljanica river near Vrhnika. The f inders identif ied the object as a Palaeolithic wooden point. In the paper, we analyse all five sets of arguments with which the authors try to jus- tify their claims. None of their claims about wood type, symmetry, deliberate reshaping of the object, fire curing, and radiometric dating prove any human (anthropogenic) intervention on the wooden object, or that the wood was used in any way by Paleolithic man. With our comparison and examples with tree knots of conifers, in our case with a red pine knot, we want to show that all the properties that the advocates of the Palaeolithic tip cite as a delib- erate anthropogenic transformation of yew wood and as properties that cannot naturally occur on the wood are a completely normal natural form. We prove this by com- paring tree knots with one another and by describing the circumstances in which only different preserved knots re- main visible after the decomposition of the tree trunk. We conclude that the wooden object, which is attributed to anthropogenic transformation and even uses during the Palaeolithic (Late Pleistocene), could only be a naturally charred and deformed remnant of a tussock tree knot. From the history of palaeontology in Slovenia Matija Vertovec, fossil collector and promoter of palae- ontology In memory of fossil collector and bibliophile Stanislav Bačar from Ajdovščina Matija Križnar Matija Vertovec (1784-1851) was a versatile creator and researcher. Throughout his life he was connected with the Vipava Valley, although he travelled to some parts of Europe. As a priest, he worked mainly in present-day Podnanos. He wrote a series of books on viticulture, the use of chemistry in agriculture, and a series of other texts on his professional and popular science work. Our paper presents Vertovec as a fossil collector and promoter of palaeontology and geology. He started promoting his ge- ological knowledge in 1821 and continued exploring the field until his death. He collected various fossils for the Provincial Museum of Carniola, from Cretaceous rudist bivalves to Eocene sea urchins. His most famous work is a text about fossils, focusing on the formation of fossils and the presentation of different fossil vertebrates. Matija Vertovec remains one of the greatest popular (natural his- tory) writers of the first half of the 19th century, which includes his work in the field of palaeontology and geol- ogy. Paleontology New Lower Permian chondrichthyan remains (genus Pe- talodus) from the Karavanke Mountains Matija Križnar, Jurij Zupanc In a short paleontological paper we present new finds of chondrichthyan tooth remains. To the east of Dovje we discovered the roots of two teeth of the genus Petalodus assigned to species Petalodus ohioensis from Lower Permi- an beds. This is the first confirmed discovery of this spe- cies in the Lower Permian strata in this part of the Alps. Our sky James Webb space telescope and early galaxies Mirko Kokole 52 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 53KolofonTable of Contents Uvodnik Naslovnica: Puščavski slon v Namibiji. Foto: Marina Dermastia, Tom Turk. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2022. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 O kt ob er n ov em be r 20 22 2, 3/ 85 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje Razmišljanje o družbeni in človeški osvoboditvi Neizbežna usoda vsega na tem svetu je zgodo- vinskost – vse vedno biva le »tu in zdaj«. Ta- ka je tudi človekova usoda. Ki pa je za človeka težko, pogosto pretežko breme … Pomislimo na primer na manipulacije z na- rodnoosvobodilnim bojem in z njim neločljivo povezano socialistično revolucijo med drugo svetovno vojno pri nas. Boj proti fašizmu je bil tudi boj proti domačemu fašizmu - ali če na- vedemo šesto geslo Osvobodilne fronte: »Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi.« Vse te trditve zahtevajo izčrpnejšo pojasnitev. Najbolj celovita se mi zdi tista, ki jo je zapisal sociolog, literarni teoretik in politični aktivist Rastko Močnik (1944-) v prispevku Prelomne umetnostne prakse, ki ga je objavil v svoji knjigi Veselje v gledanju (2007): »V slovenskem narod- noosvobodilnem boju - kakor tudi v vseh bo- jih za osvoboditev narodov v 20. stoletju – je bilo narod mogoče osvoboditi, le če so podrli celotno strukturo ne-svobode človeka, struk- turo zatiranja narodov, to se pravi, podreti so morali kapitalistično družbo. Zato je narod- noosvobodilni boj mogoč le kot protifašistični boj – saj sta bila fašizem in nacizem takrat prav najbolj razvita oblika kapitalističnega barbar- stva. Preprosto rečeno: narodnoosvobodilnega boja ni mogoče ločiti od socialistične revoluci- je. To pomeni, da ‚narod‘, ki sebe osvobaja v protifašističnem boju, revolucionira novoveški, moderni, to je, kapitalistični družbeni ustroj, značilno moderno členitev družbe na ‚relativno avtonomne‘ družbene sfere (ekonomijo, politiko in kulturo) – zato ker je ta ureditev struktura izkoriščanja, zatiranja, ne-svobode človeka in torej tudi ne-svobode narodov.« Problematičnost kapitalističnega pojava »avto- nomnosti« družbenih področij nam bo postala jasnejša, če podrobneje pogledamo, kako se ta pojav kaže v kulturi in umetnosti. Novoveška estetska razsežnost je, pravi Močnik, bistveno povezana s tem, da se umetnostne stvaritve iztrgajo iz konkretnega družbenega in zgodo- tantly, the vomeronasal organ and/or vomeronasal duct is becoming increasingly interesting in our understanding of its role in disease processes. Genetics and zoology Vertebrate sex determination Tajda Gredar Sex is the basic biological information about any animal, so it would be assumed that the mechanisms underlying the development of either sex have been preserved. How- ever, this is not the case. Already in vertebrates, sex de- termination mechanisms are very diverse and involve vari- ous genes. Researchers have found that sex chromosomes are not limited to X and Y, like in humans. Variation is especially high in amphibians, including the salamander. Researchers have been trying to find ways to identify the sex in individuals of this species. They have developed a non-destructive approach to identify females, which in- volves detection of the sex-specific protein vitellogenin. Botany The search for the curvy sedge (Carex curvula) under the peak of Vrh Križa in the Julian Alps, or If not sooner than later Igor Dakskobler It was 56 years after Tone Wraber’s first find that I took a new inventory of the vegetation on a patch (which I call Wraber’s patch) under the Vrh Križa height point (2403 m) to the east of the upper fringe of the Kriška Stena rockface, a site of the curvy sedge (Carex curvula), a rare species in the Slovenian Julian Alps. Certain differences in the community’s species composition and coverage of the Alpine sedge are associated with climate change of the last decades, higher temperatures, reduced rainfall, and shorter snow cover duration. To the east of the Vrh Križa point (mountaineers have recently adopted the name Gubno for this height point) I found another patch (which I call the Eastern patch), where the curvy sedge grows at around 2350 m above the sea level and which is currently its highest locality in Slovenia. Palaeolithic archaeology Work of nature, Not Man – Palaeolithic wooden point from the Ljubljanica River Pavel Jamnik In 2008, an unusual object made of yew (Taxus baccata) wood was discovered in the river bed of the Ljubljanica river near Vrhnika. The f inders identif ied the object as a Palaeolithic wooden point. In the paper, we analyse all five sets of arguments with which the authors try to jus- tify their claims. None of their claims about wood type, symmetry, deliberate reshaping of the object, fire curing, and radiometric dating prove any human (anthropogenic) intervention on the wooden object, or that the wood was used in any way by Paleolithic man. With our comparison and examples with tree knots of conifers, in our case with a red pine knot, we want to show that all the properties that the advocates of the Palaeolithic tip cite as a delib- erate anthropogenic transformation of yew wood and as properties that cannot naturally occur on the wood are a completely normal natural form. We prove this by com- paring tree knots with one another and by describing the circumstances in which only different preserved knots re- main visible after the decomposition of the tree trunk. We conclude that the wooden object, which is attributed to anthropogenic transformation and even uses during the Palaeolithic (Late Pleistocene), could only be a naturally charred and deformed remnant of a tussock tree knot. From the history of palaeontology in Slovenia Matija Vertovec, fossil collector and promoter of palae- ontology In memory of fossil collector and bibliophile Stanislav Bačar from Ajdovščina Matija Križnar Matija Vertovec (1784-1851) was a versatile creator and researcher. Throughout his life he was connected with the Vipava Valley, although he travelled to some parts of Europe. As a priest, he worked mainly in present-day Podnanos. He wrote a series of books on viticulture, the use of chemistry in agriculture, and a series of other texts on his professional and popular science work. Our paper presents Vertovec as a fossil collector and promoter of palaeontology and geology. He started promoting his ge- ological knowledge in 1821 and continued exploring the field until his death. He collected various fossils for the Provincial Museum of Carniola, from Cretaceous rudist bivalves to Eocene sea urchins. His most famous work is a text about fossils, focusing on the formation of fossils and the presentation of different fossil vertebrates. Matija Vertovec remains one of the greatest popular (natural his- tory) writers of the first half of the 19th century, which includes his work in the field of palaeontology and geol- ogy. Paleontology New Lower Permian chondrichthyan remains (genus Pe- talodus) from the Karavanke Mountains Matija Križnar, Jurij Zupanc In a short paleontological paper we present new finds of chondrichthyan tooth remains. To the east of Dovje we discovered the roots of two teeth of the genus Petalodus assigned to species Petalodus ohioensis from Lower Permi- an beds. This is the first confirmed discovery of this spe- cies in the Lower Permian strata in this part of the Alps. Our sky James Webb space telescope and early galaxies Mirko Kokole 54 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 55UvodnikUvodnik vinskega konteksta, v katerem niso zgolj nasta- li, temveč so imeli v njem čisto natančno vlogo. »Ob estetski mogočnosti Giottovih fresk se zdi zgolj anekdotične vrednosti podatek, da so ka- pelo [degli Scrovegni v Padovi] postavili za po- koro in v simbolično oddolžitev za grehe druži- ne poklicnih oderuhov.« Močnik je svojo trditev še zaostril: »Za vzpostavitev estetske razsežnos- ti, v kateri danes gledamo Giotta, je odločilno, da so konkretne zgodovinske okoliščine, prak- tične predpostavke, družbeni vzroki za produk- cijo artefaktov in njeni sočasni učinki ponižani v [zgolj] pritlehno anekdotično kurioznost [ne- navadnost, zanimivost],« - drugače povedano, ponižani v nekaj bolj ali manj nepomembnega. Novoveška umetniška stvaritev je torej lahko umetniška le v »pozabi« konkretnih zgodovin- skih okoliščin, v katerih je nastala. Umetniške stvaritve od renesanse dalje tako živijo »zunaj časa in prostora«, so – pravimo - »brezčasne«. Na vprašanje, katere konkretne zgodovinske okoliščine »pozablja« novoveška umetnost, je Močnik v najinem dopisovanju odgovoril tako- le: »Kultura in umetnost sta ‚osvobojeni‘ pogo- jev svoje proizvodnje. To ima konkreten vzrok: umetnost, kakor jo razumemo danes, je nasta- la z renesanso – takrat pa je bila umetnostna proizvodnja odvisna od naročil posvetnih in cerkvenih veljakov in institucij (papeška cerkev, f lorentinska republika in tako naprej). Imenit- niki so ‚darovali‘ špitale, sirotišnice, cerkve, javne stavbe ‚ljudstvu‘ - in si s tem pridobivali ugled in avtoriteto, hkrati pa so prikrili izvor bogastva, ki je te darove omogočalo. Začelo se je s tem, da so se oderuhi (tipa Medičejci) odkupovali za svoje grehe (obresti je cerkev prepovedovala) z darili cerkvi (na primer samostan San Mar- co v Firencah je darilo Cosima Medičejskega; ali Capella degli Scrovegni v Padovi – Giotto- ve freske [1305]). […] Proti temu je naperjen Benjaminov izrek: ‚Vsak kulturni spomenik je tudi spomenik barbarstva.‘« (Bralkam in bral- cem v vednost: Walter Benjamin (1892-1940) je bil nemški judovski f ilozof, kulturni kritik in esejist.) Novo nastajajoči kapitalisti v renesan- si so se za svoje oderuštvo lahko odkupovali z »naložbami« v umetniške stvaritve le zato, ker se je umetnost že »osamosvojila, avtonomizi- rala« od svojih »pritlehnih« zgodovinskih spon in kot taka začela uživati »svoje do božanstva povzdignjeno poslanstvo pri napredovanju človeštva k popolnosti«. V naslednjih stoletjih je tako razumljena umetnost - kot je v knjigi Umetnost in njen čas (2003, slovenski prevod 2013) zapisal ameriški f ilozof Paul Mattick mlajši (-1944) - omogočala svojevrstno spravo, utelešala je kapitalistično pridobitništvo, hkrati pa ga je »zanikala«: slike (in umetniške stva- ritve nasploh) so bile za kapitaliste dobra na- ložba, hkrati pa so dokazovale, da so kapitalisti sposobni tudi globljega duhovnega življenja. Da gre pri tem za veliko sprenevedanja in li- cemerstva, kaže človekoljubna dejavnost Billa Gatesa, soustanovitelja Microsofta in enega od najbogatejših zemljanov … Vso »protislovnost« novoveške, kapitalistične avtonomne oblike umetnosti kaže usoda abs- traktnega ekspresionizma, sloga v slikarstvu, ki se je pojavil v New Yorku v štiridesetih letih dvajsetega stoletja (najbolj znani predstavnik je bil ameriški slikar Jackson Pollock, 1912-1956, svoje abstrakcije je slikal spontano s tekočimi barvami, njegov način ustvarjanja so zato ime- novali akcijsko slikarstvo). Usoda nove ameriške umetnosti je popisana v članku Eve Cockcroft Abstraktni ekspresionizem, orožje hladne vojne, objavljenem leta 1974 v mednarodni, sodobni umetnosti namenjeni reviji Artforum. Umet- nostno poslanstvo abstraktnih ekspresionistov je bila radikalna svoboda, očiščena kakršne koli politike: »Umetnik ne želi drugačnega sveta, umetnik želi, da je njegovo platno svet.« Pri tem so spregledali, da kapitalizem »potrebuje« prav táko umetnost – od ostalega sveta zaprto v slonokoščeni stolp. Eva Cockcroft je sijajno zaključila svoj prispevek: »Umetniki ustvarja- jo svobodno. Toda njihovo delo oglašujejo in v svoje namene uporabljajo drugi.« CIA, Rocke- fellerji in MOMA (Muzej moderne umetnos- ti v New Yorku) so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja z razstavami po svetu »abs- traktni ekspresionizem, ‚simbol politične svo- bode‘, zavestno uporabljali za politične cilje.« Umetnike je, paradoksno, pokopala prav njiho- va nepolitičnost. Postali so orožje hladne vojne med »svobodnim« kapitalističnim zahodom in »nesvobodnim« komunističnim vzhodom. Past kapitalistične avtonomne umetnosti, ki je slepa za svojo vpetost v družbo in zgodovino, se je zaprla … Marsikdo pa je past avtonomne umetnosti že- lel streti. O najbolj radikalnih, ruskih avan- tgardistih tokrat ne bom pisal, želim navesti le misel znamenitega mehiškega slikarja Die- ga Rivere (1886-1957), sicer tudi marksista in revolucionarja, iz njegovega leta 1932 objavl- jenega besedila Revolucionarni duh v moder- ni umetnosti: »Vsi slikarji so bili propagandisti ali pa pravzaprav niso bili slikarji. Giotto je bil propagandist duha krščanskega usmiljenja, orodja frančiškanskih menihov, ki so se takrat upirali fevdalnemu zatiranju. Bruegel [Pieter Breugel starejši, nizozemski renesančni slikar] je bil propagandist boja holandskih malomeš- čanskih obrtnikov proti fevdalnemu zatiranju. Vsak umetnik, ki je naredil kaj vrednega, je bil tak propagandist. Znana obtožba, da propa- ganda uničuje umetnost, izhaja iz buržoaznih predsodkov. Seveda je jasno, da si buržoazija ne želi umetnosti, ki bi lahko služila revoluciji.« Zato je v kapitalizmu umetnost v muzejih (rus- ki avantgardisti, ki so zavračali kapitalistično avtonomno obliko umetnosti, so zato muzeje želeli porušiti) … Misel Diega Rivere nas pelje naravnost k par- tizanski umetnosti. Na začetku uvodnika smo zapisali, da so v slovenskem narodnoosvobo- dilnem boju narod lahko osvobodili le, če so podrli celotno strukturo zatiranja narodov, to se pravi, podreti so morali kapitalistično družbo. To pa je pomenilo, da so morali zavreči tudi kapitalistično razumevanje umetnosti, ki je bi- lo slepo za njeno vpetost v družbo. Partizan- ska umetnost ni hotela ždeti v slonokoščenem stolpu, želela je ustvarjati »prvine družbenosti, v kateri fašizem [kot najbolj surova oblika ka- pitalizma] ne bo več mogoč«. Boj za nacional- no, družbeno in človeško osvoboditev je bil to- rej boj za novi svet in ta boj je prežemal vso partizansko umetnost, brati je treba le knjigo pesnika, pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja (1973-) Kako misliti parti- zansko umetnost?. Ker je bilo to razmišljanje potrebno in zato daljše, moramo bralke in bralce spomniti, da želimo pisati o manipulacijah z narodnoosvo- bodilnim bojem in z njim neločljivo povezano socialistično revolucijo med drugo svetovno voj- no pri nas. Rastko Močnik ter sociologinja in kulturna zgodovinarka Maja Breznik (1967-) o teh manipulacijah pišeta v svoji študiji z nas- lovom Socializem med ljudskim spominjanjem in organizirano pozabo, objavljeni v knjigi Totali- tarizem, ki jo je napisal italijanski zgodovinar Enzo Traverso (1957-) (v izvirniku je izšla le- ta 2015, v slovenskem prevodu pa leta 2020): »‚Centristični‘ oziroma ‚liberalni‘ politični pol si prizadeva boju proti okupatorju odvzeti so- cialistično naravo in ga navezati na osamos- vojitev leta 1991, desni politični pol pa enači narodnoosvobodilni boj s ‚komunistično‘ revo- lucijo in ga navezuje na zunajsodne eksekucije kolaborantov leta 1945.« Simptomatično je, da velik del političnega razreda spregleduje ali pa zanikuje socialistično naravo boja proti oku- patorju – z drugimi besedami, spregleduje in zanikuje, da je bil boj proti okupatorju hkrati tudi boj za družbeno in človeško osvoboditev. Medtem pa raziskava Slovensko javno mnen- je (že od leta 1986 jo opravljajo raziskovalci Fakultete za družbene vede) ugotavlja, da se med prebivalkami in prebivalci Slovenije krepi pozitivno vrednotenje socializma (leta 1993 ga je pozitivno ocenjevalo 18 odstotkov vprašanih, leta 2013 pa že 41 odstotkov), slabi pa pozitivno vrednotenje kapitalizma (leta 1993 ga je pozitivno ocenjevalo 21 odstotkov vprašanih, leta 2013 pa le še 10 odstotkov, negativno pa kar 44 odstotkov). Med političnim razredom ter prebivalkami in prebivalci Slovenije očitno obstaja temeljno nasprotje, ki ga obe strani »maskirata«, in to vsaka na svoj način. Medtem ko politični razred spregleduje ali zanikuje, da je bil narodnoosvobodilni boj proti okupatorju tudi boj za družbeno in človeško osvoboditev (kar je jedro socializma), v svojem delovanju nikoli ne more (ne sme) javno priznati, da je »proti« družbeni in človeški osvoboditvi, pre- bivalke in prebivalci hrepenijo po družbeni in človeški osvoboditvi (pozitivno vrednotenje so- cializma se v omenjeni raziskavi krepi), v njuno uresničitev pa resignirano ne verjamejo (več) prav veliko. Posledica sta »blokirano« politično življenje in apatija med ljudmi … V tem uvodniku mi je zmanjkalo prostora, zato bom z razmišljanjem nadaljeval prihodnjič … Pa vendar še to: če ljudje nočejo razumeti svoje preteklosti, bodo izgubili svojo prihodnost ... Tomaž Sajovic 54 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 55UvodnikUvodnik vinskega konteksta, v katerem niso zgolj nasta- li, temveč so imeli v njem čisto natančno vlogo. »Ob estetski mogočnosti Giottovih fresk se zdi zgolj anekdotične vrednosti podatek, da so ka- pelo [degli Scrovegni v Padovi] postavili za po- koro in v simbolično oddolžitev za grehe druži- ne poklicnih oderuhov.« Močnik je svojo trditev še zaostril: »Za vzpostavitev estetske razsežnos- ti, v kateri danes gledamo Giotta, je odločilno, da so konkretne zgodovinske okoliščine, prak- tične predpostavke, družbeni vzroki za produk- cijo artefaktov in njeni sočasni učinki ponižani v [zgolj] pritlehno anekdotično kurioznost [ne- navadnost, zanimivost],« - drugače povedano, ponižani v nekaj bolj ali manj nepomembnega. Novoveška umetniška stvaritev je torej lahko umetniška le v »pozabi« konkretnih zgodovin- skih okoliščin, v katerih je nastala. Umetniške stvaritve od renesanse dalje tako živijo »zunaj časa in prostora«, so – pravimo - »brezčasne«. Na vprašanje, katere konkretne zgodovinske okoliščine »pozablja« novoveška umetnost, je Močnik v najinem dopisovanju odgovoril tako- le: »Kultura in umetnost sta ‚osvobojeni‘ pogo- jev svoje proizvodnje. To ima konkreten vzrok: umetnost, kakor jo razumemo danes, je nasta- la z renesanso – takrat pa je bila umetnostna proizvodnja odvisna od naročil posvetnih in cerkvenih veljakov in institucij (papeška cerkev, f lorentinska republika in tako naprej). Imenit- niki so ‚darovali‘ špitale, sirotišnice, cerkve, javne stavbe ‚ljudstvu‘ - in si s tem pridobivali ugled in avtoriteto, hkrati pa so prikrili izvor bogastva, ki je te darove omogočalo. Začelo se je s tem, da so se oderuhi (tipa Medičejci) odkupovali za svoje grehe (obresti je cerkev prepovedovala) z darili cerkvi (na primer samostan San Mar- co v Firencah je darilo Cosima Medičejskega; ali Capella degli Scrovegni v Padovi – Giotto- ve freske [1305]). […] Proti temu je naperjen Benjaminov izrek: ‚Vsak kulturni spomenik je tudi spomenik barbarstva.‘« (Bralkam in bral- cem v vednost: Walter Benjamin (1892-1940) je bil nemški judovski f ilozof, kulturni kritik in esejist.) Novo nastajajoči kapitalisti v renesan- si so se za svoje oderuštvo lahko odkupovali z »naložbami« v umetniške stvaritve le zato, ker se je umetnost že »osamosvojila, avtonomizi- rala« od svojih »pritlehnih« zgodovinskih spon in kot taka začela uživati »svoje do božanstva povzdignjeno poslanstvo pri napredovanju človeštva k popolnosti«. V naslednjih stoletjih je tako razumljena umetnost - kot je v knjigi Umetnost in njen čas (2003, slovenski prevod 2013) zapisal ameriški f ilozof Paul Mattick mlajši (-1944) - omogočala svojevrstno spravo, utelešala je kapitalistično pridobitništvo, hkrati pa ga je »zanikala«: slike (in umetniške stva- ritve nasploh) so bile za kapitaliste dobra na- ložba, hkrati pa so dokazovale, da so kapitalisti sposobni tudi globljega duhovnega življenja. Da gre pri tem za veliko sprenevedanja in li- cemerstva, kaže človekoljubna dejavnost Billa Gatesa, soustanovitelja Microsofta in enega od najbogatejših zemljanov … Vso »protislovnost« novoveške, kapitalistične avtonomne oblike umetnosti kaže usoda abs- traktnega ekspresionizma, sloga v slikarstvu, ki se je pojavil v New Yorku v štiridesetih letih dvajsetega stoletja (najbolj znani predstavnik je bil ameriški slikar Jackson Pollock, 1912-1956, svoje abstrakcije je slikal spontano s tekočimi barvami, njegov način ustvarjanja so zato ime- novali akcijsko slikarstvo). Usoda nove ameriške umetnosti je popisana v članku Eve Cockcroft Abstraktni ekspresionizem, orožje hladne vojne, objavljenem leta 1974 v mednarodni, sodobni umetnosti namenjeni reviji Artforum. Umet- nostno poslanstvo abstraktnih ekspresionistov je bila radikalna svoboda, očiščena kakršne koli politike: »Umetnik ne želi drugačnega sveta, umetnik želi, da je njegovo platno svet.« Pri tem so spregledali, da kapitalizem »potrebuje« prav táko umetnost – od ostalega sveta zaprto v slonokoščeni stolp. Eva Cockcroft je sijajno zaključila svoj prispevek: »Umetniki ustvarja- jo svobodno. Toda njihovo delo oglašujejo in v svoje namene uporabljajo drugi.« CIA, Rocke- fellerji in MOMA (Muzej moderne umetnos- ti v New Yorku) so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja z razstavami po svetu »abs- traktni ekspresionizem, ‚simbol politične svo- bode‘, zavestno uporabljali za politične cilje.« Umetnike je, paradoksno, pokopala prav njiho- va nepolitičnost. Postali so orožje hladne vojne med »svobodnim« kapitalističnim zahodom in »nesvobodnim« komunističnim vzhodom. Past kapitalistične avtonomne umetnosti, ki je slepa za svojo vpetost v družbo in zgodovino, se je zaprla … Marsikdo pa je past avtonomne umetnosti že- lel streti. O najbolj radikalnih, ruskih avan- tgardistih tokrat ne bom pisal, želim navesti le misel znamenitega mehiškega slikarja Die- ga Rivere (1886-1957), sicer tudi marksista in revolucionarja, iz njegovega leta 1932 objavl- jenega besedila Revolucionarni duh v moder- ni umetnosti: »Vsi slikarji so bili propagandisti ali pa pravzaprav niso bili slikarji. Giotto je bil propagandist duha krščanskega usmiljenja, orodja frančiškanskih menihov, ki so se takrat upirali fevdalnemu zatiranju. Bruegel [Pieter Breugel starejši, nizozemski renesančni slikar] je bil propagandist boja holandskih malomeš- čanskih obrtnikov proti fevdalnemu zatiranju. Vsak umetnik, ki je naredil kaj vrednega, je bil tak propagandist. Znana obtožba, da propa- ganda uničuje umetnost, izhaja iz buržoaznih predsodkov. Seveda je jasno, da si buržoazija ne želi umetnosti, ki bi lahko služila revoluciji.« Zato je v kapitalizmu umetnost v muzejih (rus- ki avantgardisti, ki so zavračali kapitalistično avtonomno obliko umetnosti, so zato muzeje želeli porušiti) … Misel Diega Rivere nas pelje naravnost k par- tizanski umetnosti. Na začetku uvodnika smo zapisali, da so v slovenskem narodnoosvobo- dilnem boju narod lahko osvobodili le, če so podrli celotno strukturo zatiranja narodov, to se pravi, podreti so morali kapitalistično družbo. To pa je pomenilo, da so morali zavreči tudi kapitalistično razumevanje umetnosti, ki je bi- lo slepo za njeno vpetost v družbo. Partizan- ska umetnost ni hotela ždeti v slonokoščenem stolpu, želela je ustvarjati »prvine družbenosti, v kateri fašizem [kot najbolj surova oblika ka- pitalizma] ne bo več mogoč«. Boj za nacional- no, družbeno in človeško osvoboditev je bil to- rej boj za novi svet in ta boj je prežemal vso partizansko umetnost, brati je treba le knjigo pesnika, pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja (1973-) Kako misliti parti- zansko umetnost?. Ker je bilo to razmišljanje potrebno in zato daljše, moramo bralke in bralce spomniti, da želimo pisati o manipulacijah z narodnoosvo- bodilnim bojem in z njim neločljivo povezano socialistično revolucijo med drugo svetovno voj- no pri nas. Rastko Močnik ter sociologinja in kulturna zgodovinarka Maja Breznik (1967-) o teh manipulacijah pišeta v svoji študiji z nas- lovom Socializem med ljudskim spominjanjem in organizirano pozabo, objavljeni v knjigi Totali- tarizem, ki jo je napisal italijanski zgodovinar Enzo Traverso (1957-) (v izvirniku je izšla le- ta 2015, v slovenskem prevodu pa leta 2020): »‚Centristični‘ oziroma ‚liberalni‘ politični pol si prizadeva boju proti okupatorju odvzeti so- cialistično naravo in ga navezati na osamos- vojitev leta 1991, desni politični pol pa enači narodnoosvobodilni boj s ‚komunistično‘ revo- lucijo in ga navezuje na zunajsodne eksekucije kolaborantov leta 1945.« Simptomatično je, da velik del političnega razreda spregleduje ali pa zanikuje socialistično naravo boja proti oku- patorju – z drugimi besedami, spregleduje in zanikuje, da je bil boj proti okupatorju hkrati tudi boj za družbeno in človeško osvoboditev. Medtem pa raziskava Slovensko javno mnen- je (že od leta 1986 jo opravljajo raziskovalci Fakultete za družbene vede) ugotavlja, da se med prebivalkami in prebivalci Slovenije krepi pozitivno vrednotenje socializma (leta 1993 ga je pozitivno ocenjevalo 18 odstotkov vprašanih, leta 2013 pa že 41 odstotkov), slabi pa pozitivno vrednotenje kapitalizma (leta 1993 ga je pozitivno ocenjevalo 21 odstotkov vprašanih, leta 2013 pa le še 10 odstotkov, negativno pa kar 44 odstotkov). Med političnim razredom ter prebivalkami in prebivalci Slovenije očitno obstaja temeljno nasprotje, ki ga obe strani »maskirata«, in to vsaka na svoj način. Medtem ko politični razred spregleduje ali zanikuje, da je bil narodnoosvobodilni boj proti okupatorju tudi boj za družbeno in človeško osvoboditev (kar je jedro socializma), v svojem delovanju nikoli ne more (ne sme) javno priznati, da je »proti« družbeni in človeški osvoboditvi, pre- bivalke in prebivalci hrepenijo po družbeni in človeški osvoboditvi (pozitivno vrednotenje so- cializma se v omenjeni raziskavi krepi), v njuno uresničitev pa resignirano ne verjamejo (več) prav veliko. Posledica sta »blokirano« politično življenje in apatija med ljudmi … V tem uvodniku mi je zmanjkalo prostora, zato bom z razmišljanjem nadaljeval prihodnjič … Pa vendar še to: če ljudje nočejo razumeti svoje preteklosti, bodo izgubili svojo prihodnost ... Tomaž Sajovic 56 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 57Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Boris Sket, Zhonge Hou Taka obdobja, kot je bila na primer epide- mija, so kot nalašč, da se obrnemo vase ali se drugače lotimo spominov. Pa tam nekje naletimo na primer na pozabljena ljubezen- ska pisma. Jaz pisem seveda ne pozabljam, sem pa bil poplačan s šopom slik iz nara- ve. Slik postranic, amfipodov. Ki včasih ne zaostajajo v pestrosti za bolj priljubljenimi koralnimi ribicami. Slike so bile z Bajkal- skega jezera. Dolgo sem si želel iti na Bajkal, ogledat si njegovo edinstveno favno, kot sem jo že po- znal iz knjig. Pa najti v njem intersticialno favno, torej živali iz prostorčkov med pro- dniki in v pesku, ki bi bila za Bajkal nekaj novega. In sem končno šel. Seveda še dosti pred današnjo kugo. Preden vas spustim na jezero, poglejmo ve- getacijo Pribajkalja. Flora je sicer podobna naši, a le podobna. Povejmo najprej, da ve- like površine severne Azije pokriva tajga, pravzaprav sibirski kedr (Pinus sibirica), ki ga nekateri enačijo z alpskim cemprinom (P. cembra). Tam so tudi jelke in smreke, ven- dar druge kot pri nas. So koprive, a druge. Tam bomo jeseni v gozdu naleteli na sku- pine Sibirjakov, ki otresajo drevesa in na- birajo kedrova semena. Svoje čase so bile v Sibiriji, kjer so semena predelovali – tja do nekakšnega jogurta, prave tovarne. Semena so nekoliko manj okusna od sredozemskih pinjol, a precej nežnejša, lažja za obdelavo. Zelo opazna sibirska drevesa so seveda tudi breze, a brezovi gozdovi so navadno uma- knjeni v dragah, v pad ‘ih. V podrasti je pa kar nekaj »okrasnih gr- movnic«, ki jih vsi poznamo iz naših par- kov. Ena od takih je grmičasti petoprstnik (Dasiphora fruticosa), ki smo ga še do nedav- na poznali kot Potentilla fruticosa, rumeno cvetoči grmiček. Zelo priljubljen je v naših parkih, nasajen tudi okoli Biološkega sredi- šča. A to je le primer. Imel sem nekaj malega opraviti v prestol- nem Irkutsku, kjer so mi na limnološkem inštitutu kot strokovno vodičko pridružili biologinjo Irino Vejnberg. Koristna sodelav- ka, zelo sva se razumela. Že pred menoj je vzorčila intersticialno vodo in bila pri tem podobno (ne)uspešna kot pozneje jaz sam. Zna tudi skuhati subendemni boršč. Potem pa sem se naselil v zaselku Больши́е Ко́ты (Bol‘šie Koty – skušajte si to prevesti). Poleti je kraj dostopen z velikimi hidrogliserji, po- zimi pa s kamioni. To prelestno jezero je primerljivo, če ne kar podobno, našemu Jadranu, zato mu poglej- mo nekaj mer. Bajkal meri sicer približno pol manj v dolžino (636 kilometrov) ali v širino (79 kilometrov). Po globini sta si pa kar kos, Bajkal s svojimi 1.743 metrov celo malce prednjači. A je do maja zamrznjen. Reliefa Jadrana in Bajkala sta podobno raz- gibana, oba sežeta tudi približno poldrugi tisoč metrov pod površje. Ja. Bajkal celo malo globlje, 1.743 metrov globoko. Če se Okrasni obroč okrog jezera. To je domovanje modrikaste postranice in nebivališče bogate objezerske intersticialne favne. Foto: Boris Sket. Irina Veinberg vzorči intersticialno favno (torej preceja talno vodo). Foto: Boris Sket. Sibirske jablane so skromne in skope, a jabolčka, renetki, so kar okusna. Pa sem se komaj drznil poskusiti to razkošje. Foto: Boris Sket. 56 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 57Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Boris Sket, Zhonge Hou Taka obdobja, kot je bila na primer epide- mija, so kot nalašč, da se obrnemo vase ali se drugače lotimo spominov. Pa tam nekje naletimo na primer na pozabljena ljubezen- ska pisma. Jaz pisem seveda ne pozabljam, sem pa bil poplačan s šopom slik iz nara- ve. Slik postranic, amfipodov. Ki včasih ne zaostajajo v pestrosti za bolj priljubljenimi koralnimi ribicami. Slike so bile z Bajkal- skega jezera. Dolgo sem si želel iti na Bajkal, ogledat si njegovo edinstveno favno, kot sem jo že po- znal iz knjig. Pa najti v njem intersticialno favno, torej živali iz prostorčkov med pro- dniki in v pesku, ki bi bila za Bajkal nekaj novega. In sem končno šel. Seveda še dosti pred današnjo kugo. Preden vas spustim na jezero, poglejmo ve- getacijo Pribajkalja. Flora je sicer podobna naši, a le podobna. Povejmo najprej, da ve- like površine severne Azije pokriva tajga, pravzaprav sibirski kedr (Pinus sibirica), ki ga nekateri enačijo z alpskim cemprinom (P. cembra). Tam so tudi jelke in smreke, ven- dar druge kot pri nas. So koprive, a druge. Tam bomo jeseni v gozdu naleteli na sku- pine Sibirjakov, ki otresajo drevesa in na- birajo kedrova semena. Svoje čase so bile v Sibiriji, kjer so semena predelovali – tja do nekakšnega jogurta, prave tovarne. Semena so nekoliko manj okusna od sredozemskih pinjol, a precej nežnejša, lažja za obdelavo. Zelo opazna sibirska drevesa so seveda tudi breze, a brezovi gozdovi so navadno uma- knjeni v dragah, v pad ‘ih. V podrasti je pa kar nekaj »okrasnih gr- movnic«, ki jih vsi poznamo iz naših par- kov. Ena od takih je grmičasti petoprstnik (Dasiphora fruticosa), ki smo ga še do nedav- na poznali kot Potentilla fruticosa, rumeno cvetoči grmiček. Zelo priljubljen je v naših parkih, nasajen tudi okoli Biološkega sredi- šča. A to je le primer. Imel sem nekaj malega opraviti v prestol- nem Irkutsku, kjer so mi na limnološkem inštitutu kot strokovno vodičko pridružili biologinjo Irino Vejnberg. Koristna sodelav- ka, zelo sva se razumela. Že pred menoj je vzorčila intersticialno vodo in bila pri tem podobno (ne)uspešna kot pozneje jaz sam. Zna tudi skuhati subendemni boršč. Potem pa sem se naselil v zaselku Больши́е Ко́ты (Bol‘šie Koty – skušajte si to prevesti). Poleti je kraj dostopen z velikimi hidrogliserji, po- zimi pa s kamioni. To prelestno jezero je primerljivo, če ne kar podobno, našemu Jadranu, zato mu poglej- mo nekaj mer. Bajkal meri sicer približno pol manj v dolžino (636 kilometrov) ali v širino (79 kilometrov). Po globini sta si pa kar kos, Bajkal s svojimi 1.743 metrov celo malce prednjači. A je do maja zamrznjen. Reliefa Jadrana in Bajkala sta podobno raz- gibana, oba sežeta tudi približno poldrugi tisoč metrov pod površje. Ja. Bajkal celo malo globlje, 1.743 metrov globoko. Če se Okrasni obroč okrog jezera. To je domovanje modrikaste postranice in nebivališče bogate objezerske intersticialne favne. Foto: Boris Sket. Irina Veinberg vzorči intersticialno favno (torej preceja talno vodo). Foto: Boris Sket. Sibirske jablane so skromne in skope, a jabolčka, renetki, so kar okusna. Pa sem se komaj drznil poskusiti to razkošje. Foto: Boris Sket. 58 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 59Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice še malo zadržimo pri večjih merah, lah- ko povemo, da v Jadran občasno zatava še kak tjulenj, sredozemska medvedjica (Monachus monachus), Bajkal pa ima do- kaj bogato stalno populacijo endemnega tjulnja, nerpe (Pusa sibirica). Bajkal je bogat z ribami. Kar petdeset vrst ga poseljuje. Polovica bolj zanimi- vih in manj koristnih, polovica pa zelo gospodarsko pomembnih. Slednje so ve- činoma iz širšega sorodstva postrvi - lo- sosov, prve pa iz širšega sorodstva naših kapljev, kapeljnov. Pojavljajo pa se tudi jesetri in še kaj. Nekatere vrste ozimic in lipanov so znotraj Bajkala izoblikovale ločene rase. Torej, od manj koristnih rib so najbolj zani- mive golomjanke (vrste Comephorus). Oko- li decimeter dolge, dolgoplavutne, skoraj planktonske. Comephoridae so endemna družina zase. Lebdenje jim olajšuje visoka vsebnost maščob. Maščobe zna biti kar šti- rideset odstotkov telesne mase. So pomemb- ne v hrani tjulnja nerpe. Pomembna skupina so tudi polži, pa plo- skavci vrtinčarji (Tricladida), ki jih je v Baj- kalu več deset vrst. So zelo pisani in dokaj veliki. Vrtinčarji iz naših potokov so večino- ma dolgi poldrugi centimeter, največji baj- kalski pa kar trideset centimetrov. Nas pa so takrat posebej zanimale postra- nice. Te so obsežna skupina višjih rakov, rakcev. Živijo v morju in sladkih vodah, pa celo na kopnem. So večinoma bočno rahlo stisnjeni, sicer pa usločeni in merijo veči- noma kak poldrugi centimeter. Mestoma se prav nakopičijo. So raznovrstnih, a večino- ma nekričečih barv. Sladke, celinske vode posedata predvsem dve skupini. Vse to je v Bajkalu drugače. Skoraj vso Evropo, do Srednje Azije, so po- selile slepe postranice. Naj vas niti ime niti zgradba ne zavedeta. Kak ducat vrst živi v površinskih vodah, a so tudi te brez opaznih oči. Povsem brez oči so seveda podzemelj- ske vrste, ki jih je nekaj sto. Tudi v Sloveniji je par površinskih, pa več deset podzemelj- skih, jamskih in intersticialnih vrst. Danes vse združujemo v družino Niphargidae in v edini rod Niphargus. S slepimi postranicami se tukaj ne bomo ukvarjali. Je pa to eden morfološko najbolj pestrih živalskih rodov v sladkih vodah. Nifargid nismo in niso na- šli v Bajkalu. Za gotovo jih tam ni, sploh ne spadajo v to biogeografsko območje. Je pa kar nekaj vrst gamarid z zelo drobnimi očmi, nekatere so verjetno celo brez njih. Druga skupina, spet filogenetsko zelo eno- tna, so družina Gammaridae. Te so večino- ma površinske, le posamezne vrste so jam- ske in tudi brezoke, intersticialnih je komaj kaj. Seveda še daleč niso vse bajkalske po- stranice molekulsko analizirane, a nič ne kaže, da bi bili med njimi tudi negamaridi. Skupina živi sicer tudi v morju, v sladkih vodah pa le v holarktičnem območju in je še tukaj precej omejena. Severno Ameriko poseljuje agregat Gammarus lacustris, druge vrste so v Ameriki skoraj le vzdolž morskih obal. Ta agregat je doma tudi po drugih »čudnih« območjih. V resnici presega sicer- šnje območje rodu in družine. Nedavno smo ugotovili, da je zelo domač v Osrednji Azi- ji, kjer drugih vrst skoraj ni. Poseljuje tudi visokoalpska jezera, pa druga območja in ži- vljenjske prostore, kjer ni drugih postranic. Nadomestek sadja na severu – storž sibirskega bora, kedra. Narava se je človeku oddolžila. Foto: Boris Sket. Golomjanka (Comephorus sp.) iz širšega sorodstva naših kapljev, kapeljnov. Komaj koristna, a zelo zanimiva endemična riba iz endemične družine. Foto: Wikipedia. Eulimnogammarus cyaneus, menda najbolj pusta bajkalska postranica. Poseljuje obsežna, pusta, a lepa prodišča okrog jezera. Po postavi so mu videti skoraj enako vse stotnije evrazijskih, palearktičnih vrst, razlikujejo se po namestitvi in številu ščetin in trncev. Foto: Boris Sket. 58 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 59Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice še malo zadržimo pri večjih merah, lah- ko povemo, da v Jadran občasno zatava še kak tjulenj, sredozemska medvedjica (Monachus monachus), Bajkal pa ima do- kaj bogato stalno populacijo endemnega tjulnja, nerpe (Pusa sibirica). Bajkal je bogat z ribami. Kar petdeset vrst ga poseljuje. Polovica bolj zanimi- vih in manj koristnih, polovica pa zelo gospodarsko pomembnih. Slednje so ve- činoma iz širšega sorodstva postrvi - lo- sosov, prve pa iz širšega sorodstva naših kapljev, kapeljnov. Pojavljajo pa se tudi jesetri in še kaj. Nekatere vrste ozimic in lipanov so znotraj Bajkala izoblikovale ločene rase. Torej, od manj koristnih rib so najbolj zani- mive golomjanke (vrste Comephorus). Oko- li decimeter dolge, dolgoplavutne, skoraj planktonske. Comephoridae so endemna družina zase. Lebdenje jim olajšuje visoka vsebnost maščob. Maščobe zna biti kar šti- rideset odstotkov telesne mase. So pomemb- ne v hrani tjulnja nerpe. Pomembna skupina so tudi polži, pa plo- skavci vrtinčarji (Tricladida), ki jih je v Baj- kalu več deset vrst. So zelo pisani in dokaj veliki. Vrtinčarji iz naših potokov so večino- ma dolgi poldrugi centimeter, največji baj- kalski pa kar trideset centimetrov. Nas pa so takrat posebej zanimale postra- nice. Te so obsežna skupina višjih rakov, rakcev. Živijo v morju in sladkih vodah, pa celo na kopnem. So večinoma bočno rahlo stisnjeni, sicer pa usločeni in merijo veči- noma kak poldrugi centimeter. Mestoma se prav nakopičijo. So raznovrstnih, a večino- ma nekričečih barv. Sladke, celinske vode posedata predvsem dve skupini. Vse to je v Bajkalu drugače. Skoraj vso Evropo, do Srednje Azije, so po- selile slepe postranice. Naj vas niti ime niti zgradba ne zavedeta. Kak ducat vrst živi v površinskih vodah, a so tudi te brez opaznih oči. Povsem brez oči so seveda podzemelj- ske vrste, ki jih je nekaj sto. Tudi v Sloveniji je par površinskih, pa več deset podzemelj- skih, jamskih in intersticialnih vrst. Danes vse združujemo v družino Niphargidae in v edini rod Niphargus. S slepimi postranicami se tukaj ne bomo ukvarjali. Je pa to eden morfološko najbolj pestrih živalskih rodov v sladkih vodah. Nifargid nismo in niso na- šli v Bajkalu. Za gotovo jih tam ni, sploh ne spadajo v to biogeografsko območje. Je pa kar nekaj vrst gamarid z zelo drobnimi očmi, nekatere so verjetno celo brez njih. Druga skupina, spet filogenetsko zelo eno- tna, so družina Gammaridae. Te so večino- ma površinske, le posamezne vrste so jam- ske in tudi brezoke, intersticialnih je komaj kaj. Seveda še daleč niso vse bajkalske po- stranice molekulsko analizirane, a nič ne kaže, da bi bili med njimi tudi negamaridi. Skupina živi sicer tudi v morju, v sladkih vodah pa le v holarktičnem območju in je še tukaj precej omejena. Severno Ameriko poseljuje agregat Gammarus lacustris, druge vrste so v Ameriki skoraj le vzdolž morskih obal. Ta agregat je doma tudi po drugih »čudnih« območjih. V resnici presega sicer- šnje območje rodu in družine. Nedavno smo ugotovili, da je zelo domač v Osrednji Azi- ji, kjer drugih vrst skoraj ni. Poseljuje tudi visokoalpska jezera, pa druga območja in ži- vljenjske prostore, kjer ni drugih postranic. Nadomestek sadja na severu – storž sibirskega bora, kedra. Narava se je človeku oddolžila. Foto: Boris Sket. Golomjanka (Comephorus sp.) iz širšega sorodstva naših kapljev, kapeljnov. Komaj koristna, a zelo zanimiva endemična riba iz endemične družine. Foto: Wikipedia. Eulimnogammarus cyaneus, menda najbolj pusta bajkalska postranica. Poseljuje obsežna, pusta, a lepa prodišča okrog jezera. Po postavi so mu videti skoraj enako vse stotnije evrazijskih, palearktičnih vrst, razlikujejo se po namestitvi in številu ščetin in trncev. Foto: Boris Sket. 60 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 61Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Razširjenost te vrste in njene skupine (agre- gata) smo si kar prepričljivo razložili z eko- logijo in etologijo. Gammarus lacustris je ena od najbolj evriekih vrst. Kot kaže, pa se lahko tudi vêde kot nobena druga. Gam- marus lacustris se pusti spreletavati v pti- čjem perju, česar niso ugotovili pri nobeni drugi vrsti. To je eksperimentalno ugotovil severnjaški zoolog Sven Gustaf Segerstråle že leta 1954 in ga še nihče ni demantiral. Seveda lahko samo špekuliramo, da so in so bile tega zmožne tudi druge, izvorne vrste istega agregata. Res le špekuliramo, a to se lepo ujema z njihovo razširjenostjo. Torej nam domnevno razlaga biogeografijo. Pri nas smo našli Gammarus lacustris le v Blej- skem jezeru. Večji del Evrope, tudi Slovenijo, poselju- je Gammarus cf. fossarum. Skoraj v vsakem izviru ga bomo našli. Tisti »cf.« zato, ker je pravzaprav le ena od vrst, podobnih ime- novani, ki še niso taksonomsko obdelane. Nekoliko bolj južnoevropski, a še daleč v Azijo segajoči je ekološko podobni agregat Gammarus balcanicus. Te postranice in kar še nekaj drugih najdemo predvsem v izvirih, precej poredko v stoječih vodah. Vsega ob- sega rod Gammarus še neznano število vrst. Nekaj vrst rodu Gammarus je somornih, živijo po sredozemskih, tudi jadranskih, pa ob atlantskih obalah. Čisto nekaj drugega pa so gamaridi jezera Байгал нуур, Bai- gal nuur (burjatsko in mongolsko), ki smo ga ponižno preimenovali v rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal, ga ponašili v Baj- kalsko jezero in poenostavili v mednarodno sprejemljivejši, preprosti Bajkal. Približno v času, ko so Evropejci začeli segati po oze- mljih bolj obarvanih ljudi (na primer »rde- čekožcev«) v Ameriki, ko so »belci« še mi- slili, da je ves svet od Boga dan prav njim, so tudi Rusi začeli osvajati Sibirijo. In tako se je nekje v tisočšestotih začela nova sto- pnja evrazijskega imperializma, ki se najbrž ni začel z Rimskim cesarstvom (oprostite, v zgodovini nisem močan) in se vsekakor ne končuje z britanskim »commonwealthom«. Tako se je Bajkal znašel v Rusiji. Burjatijo so Rusi pač preprosto »posvojili«. Vaba je bila v obeh primerih – zlato. V Sibiriji pa k temu še kožuhi. Kožuharji še danes prežijo z dreves in mestoma naletimo tudi na opu- ščene rudnike zlata. Dno Bajkala še dodatno razgibajo pravi gozdiči blizu meter visokih in za prst de- belih spužev (na primer Lubomirskia baica- lensis) ter zelenih od simbiotskih alg in uši polnih simbiotskih postranic. Najbolj nena- vadna od teh je postranica, ki ji bomo rekli kar spužvina uš. Zelo čedna uš je to. Trebu- šno sploščena in dokaj pisana Dorogostaiskia parasitica (bolj znana kot Spinacanthus para- siticus, pa še kakšno neveljavno ime ji najde- mo), ki ima po hrbtu pravilno razporejene odsevnike modre in oranžne barve. Mislim, da je to ena od bolj nenavadno obarvanih živali. Seveda se najdejo tudi na bregovih Bajka- la postranice iz skupine Gammarus lacustris in še kakšni drugi gamaridi, a so jih čisto odrinile vrste dveh posebnih skupin. Te skupini sestavljajo same endemne vrste, ki v veliki meri niso prav nič podobne dru- gim sladkovodnim gamaridom. Molekulske analize kažejo, da so Bajkal poselili gama- ridi vsaj dvakrat. V jezeru so se tako ostro diferencirali, da jih po nedavnih seznamih V. V. Tahteeva (2000) naštejemo približno 235 vrst. Do leta 2015 se je pa samo v ma- lem zalivu Bol ‘šie Koty nabralo približno 85 vrst. Vrste so si tako različne, da so jim morali zoologi poimenovati približno petde- set samostojnih rodov in so jim navdušenci (»spliterji«) poimenovali celo okoli pet sa- mostojnih družin. Razširjenemu rodu Gam- marus naj bi od vseh teh vrst pripadal samo Gammarus lacustris. Oglejmo si za primerjavo še našo soseščino. Ne prezrimo »našega« Ohrida, iz katerega je Gordan Karaman doslej opisal ali naštel deset vrst, kar je veliko za evropsko jeze- ro, čeprav daleč za Bajkalom. Od skromnih deset vrst jih je pet opisal vrstnik avtorjev Gordan Karaman, dve že njegov oče Stanko Karaman. In samo ena med njimi ni endemna. »Naše« Охридско езеро, Liqeni i Ohrit, po naše Ohridsko jezero, je po številu vrst postranic drugo jezero na svetu (na svetu!). Niphargus ohridanus spada ce- lo v družino slepih postranic, Synurella longidactylus pa še drugam ... Sistem ima v zoolo- giji seveda praktični pomen. In medtem ko v praksi zlahka sha- jamo brez zgoraj omenjenih dru- žin in se zadovoljimo z rodovi in s »skupinami vrst« (agregati), pa tisto ostalo pestrost vrst, ki se kosa s pe- strostjo morskih gamaridov, nujno nekako razporedimo v kar nekaj rodov z obvezni- mi rodovnimi imeni. Molekulska analiza je pokazala, da je ugotovljenih petdeset ro- dov skoraj skupnega izvora. To je ugotovila Zhonge Hou, kitajska raziskovalka, s katero sva uredila rodoslovje družine Gammaridae. Številni tukajšnji rodovi ne zajemajo »vseh Dorogostaiskia parasitica, spužvina uš, z modrikastimi in oranžnimi odsevniki na hrbtu. Na spužvi se naberejo v gostih »gnezdih« in jo po malem zajedajo. Foto: Boris Sket. 60 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 61Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Razširjenost te vrste in njene skupine (agre- gata) smo si kar prepričljivo razložili z eko- logijo in etologijo. Gammarus lacustris je ena od najbolj evriekih vrst. Kot kaže, pa se lahko tudi vêde kot nobena druga. Gam- marus lacustris se pusti spreletavati v pti- čjem perju, česar niso ugotovili pri nobeni drugi vrsti. To je eksperimentalno ugotovil severnjaški zoolog Sven Gustaf Segerstråle že leta 1954 in ga še nihče ni demantiral. Seveda lahko samo špekuliramo, da so in so bile tega zmožne tudi druge, izvorne vrste istega agregata. Res le špekuliramo, a to se lepo ujema z njihovo razširjenostjo. Torej nam domnevno razlaga biogeografijo. Pri nas smo našli Gammarus lacustris le v Blej- skem jezeru. Večji del Evrope, tudi Slovenijo, poselju- je Gammarus cf. fossarum. Skoraj v vsakem izviru ga bomo našli. Tisti »cf.« zato, ker je pravzaprav le ena od vrst, podobnih ime- novani, ki še niso taksonomsko obdelane. Nekoliko bolj južnoevropski, a še daleč v Azijo segajoči je ekološko podobni agregat Gammarus balcanicus. Te postranice in kar še nekaj drugih najdemo predvsem v izvirih, precej poredko v stoječih vodah. Vsega ob- sega rod Gammarus še neznano število vrst. Nekaj vrst rodu Gammarus je somornih, živijo po sredozemskih, tudi jadranskih, pa ob atlantskih obalah. Čisto nekaj drugega pa so gamaridi jezera Байгал нуур, Bai- gal nuur (burjatsko in mongolsko), ki smo ga ponižno preimenovali v rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal, ga ponašili v Baj- kalsko jezero in poenostavili v mednarodno sprejemljivejši, preprosti Bajkal. Približno v času, ko so Evropejci začeli segati po oze- mljih bolj obarvanih ljudi (na primer »rde- čekožcev«) v Ameriki, ko so »belci« še mi- slili, da je ves svet od Boga dan prav njim, so tudi Rusi začeli osvajati Sibirijo. In tako se je nekje v tisočšestotih začela nova sto- pnja evrazijskega imperializma, ki se najbrž ni začel z Rimskim cesarstvom (oprostite, v zgodovini nisem močan) in se vsekakor ne končuje z britanskim »commonwealthom«. Tako se je Bajkal znašel v Rusiji. Burjatijo so Rusi pač preprosto »posvojili«. Vaba je bila v obeh primerih – zlato. V Sibiriji pa k temu še kožuhi. Kožuharji še danes prežijo z dreves in mestoma naletimo tudi na opu- ščene rudnike zlata. Dno Bajkala še dodatno razgibajo pravi gozdiči blizu meter visokih in za prst de- belih spužev (na primer Lubomirskia baica- lensis) ter zelenih od simbiotskih alg in uši polnih simbiotskih postranic. Najbolj nena- vadna od teh je postranica, ki ji bomo rekli kar spužvina uš. Zelo čedna uš je to. Trebu- šno sploščena in dokaj pisana Dorogostaiskia parasitica (bolj znana kot Spinacanthus para- siticus, pa še kakšno neveljavno ime ji najde- mo), ki ima po hrbtu pravilno razporejene odsevnike modre in oranžne barve. Mislim, da je to ena od bolj nenavadno obarvanih živali. Seveda se najdejo tudi na bregovih Bajka- la postranice iz skupine Gammarus lacustris in še kakšni drugi gamaridi, a so jih čisto odrinile vrste dveh posebnih skupin. Te skupini sestavljajo same endemne vrste, ki v veliki meri niso prav nič podobne dru- gim sladkovodnim gamaridom. Molekulske analize kažejo, da so Bajkal poselili gama- ridi vsaj dvakrat. V jezeru so se tako ostro diferencirali, da jih po nedavnih seznamih V. V. Tahteeva (2000) naštejemo približno 235 vrst. Do leta 2015 se je pa samo v ma- lem zalivu Bol ‘šie Koty nabralo približno 85 vrst. Vrste so si tako različne, da so jim morali zoologi poimenovati približno petde- set samostojnih rodov in so jim navdušenci (»spliterji«) poimenovali celo okoli pet sa- mostojnih družin. Razširjenemu rodu Gam- marus naj bi od vseh teh vrst pripadal samo Gammarus lacustris. Oglejmo si za primerjavo še našo soseščino. Ne prezrimo »našega« Ohrida, iz katerega je Gordan Karaman doslej opisal ali naštel deset vrst, kar je veliko za evropsko jeze- ro, čeprav daleč za Bajkalom. Od skromnih deset vrst jih je pet opisal vrstnik avtorjev Gordan Karaman, dve že njegov oče Stanko Karaman. In samo ena med njimi ni endemna. »Naše« Охридско езеро, Liqeni i Ohrit, po naše Ohridsko jezero, je po številu vrst postranic drugo jezero na svetu (na svetu!). Niphargus ohridanus spada ce- lo v družino slepih postranic, Synurella longidactylus pa še drugam ... Sistem ima v zoolo- giji seveda praktični pomen. In medtem ko v praksi zlahka sha- jamo brez zgoraj omenjenih dru- žin in se zadovoljimo z rodovi in s »skupinami vrst« (agregati), pa tisto ostalo pestrost vrst, ki se kosa s pe- strostjo morskih gamaridov, nujno nekako razporedimo v kar nekaj rodov z obvezni- mi rodovnimi imeni. Molekulska analiza je pokazala, da je ugotovljenih petdeset ro- dov skoraj skupnega izvora. To je ugotovila Zhonge Hou, kitajska raziskovalka, s katero sva uredila rodoslovje družine Gammaridae. Številni tukajšnji rodovi ne zajemajo »vseh Dorogostaiskia parasitica, spužvina uš, z modrikastimi in oranžnimi odsevniki na hrbtu. Na spužvi se naberejo v gostih »gnezdih« in jo po malem zajedajo. Foto: Boris Sket. 62 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 63Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice potomcev skupnega prednika«, zato kladis- ti pravijo, da so parafiletski. Parafiletskim taksonom se načeloma izogibamo, nekateri sistematiki jih sploh ne dopuščajo, a pri baj- kalskih postranicah ne moremo brez njih. So oblikovno prepoznavni. Vsak rod vsebuje eno do petdeset vrst. Pa poglejmo mimogrede, kako je sploh s sistemi in sistematiki. V nekoliko odma- knjenem času smo o sorodnosti vrst, ki je osnova za filogenetski sistem, mogli sklepati le po morfološki podobnosti. Drugih sred- stev pač ni bilo na voljo. Počasi so se uve- ljavile take in drugačne biokemijske metode in smo končno prišli tako daleč, da znamo z razmeroma cenenim postopkom prebrati ko- se DNA, torej genoma in genetskega zapisa. Prišli smo torej zelo blizu genetski osnovi. Danes skoraj ni več resne sistematske študi- je, ki ne bi upoštevala genetskih podatkov. Seveda le, če so na voljo primerno konzer- virane živali. Pokazalo pa se je, da so rezultati genetske, molekulske analize neredko v navzkrižju s tem, kar kaže podoba, morfologija. Morfo- loško prilagajanje vrst seveda odseva nepo- sredne življenjske potrebe. In tako prilaga- janje lahko vodi ene vrste stran od drugih, čeprav so si sorodne. Temu rečemo diver- genca. Po drugi strani pa vrste v enakem, skupnem okolju postajajo podobne, čeprav si niso sorodne, kar je evolucijska konvergen- ca. Svojim potrebam sledeč so se pač raz- vijale konvergentno. Morda najlepši primer različnosti sorodnih vrst je nenavadni baj- kalski Macrohectopus med sorodnimi vrstami Micruropus. Ena od čisto posebnih »družin« so Pa- chyschesiidae. Živijo zajedalsko, vsilijo se v zarodne vrečke drugih postranic in jedo Filogram (predstavitev filogenetskih in sorodstvenih odnosov) med vrstami obsežnega rodu Gammarus  in sorodnih. Rdeča črtica v zgornjem trikotniku je Gammarus lacustris, menda edina neendemna  vrsta v tem jezeru. V rdečih trikotnikih so  označene skupine bajkalskih endemov. Zaradi oblikovne pestrosti so vrste razporedili v približno petdeset samostojnih rodov. Številki (število vrst) ob agregatih (skupinah vrst) Bajkal 1 in Bajkal 2 veljata le za vrste, ki so bile molekulsko analizirane. Agregat »Bajkal 1« je, z izjemo ene zelo drugačne vrste, dokaj enoten, morfološko pestrost agregata »Bajkal 2« pa le skromno predstavljajo naslednje sličice. Avtorica: Zhonge Hou. njihovo zalego. Poleg tega so te vrste veči- noma proterandrične – vsak osebek je samec v mladosti in samica pozneje. Vrste tistih dveh »bajkalskih skupin« smo pa bolj na silo izločili iz rodu Gammarus. Ker so pač obli- kovno preveč različne, da bi jih lahko obdr- žali skupaj. Parafiletskih družin vendar ne bomo brez nuje priznali, ločevali. In seveda, nekateri rodovi so si tudi zelo podobni. Ta- ko imenovani »horizontalni prenos DNA« ne more biti dovolj obsežen in učinkovit, da bi zagotovil tako visoko mero konvergence, kot jo ugotavljamo pri bajkalskih postrani- cah. Torej vseh vrst naštejemo danes iz slad- kovodnega Bajkala okoli 235, a se še kar množijo. Hočem reči, najdevajo še nove ali pa ugotavljajo vrstno samostojnost že zna- nih različkov. Iz Jadranskega morja (!) pa je Gordan Karaman pred nekaj leti naštel 282 vrst gamaridov, razporejenih v 132 rodov. Ena od dveh endemnih bajkalskih skupin, tukaj imenovana »Bajkal 1«, je bolj žalostne- ga videza, to so večinoma belkaste, čokate postranice, večinoma krajše od centimetra, ki podnevi rijejo po jezerskem blatu, vsaj nekatere pa ponoči splavajo v višje jezerske plasti in se vêdejo kot ali skoraj kot plank- Micruropus wohlii, drobni bentopelaški kopač iz agregata Bajkal 1. Zelo podobno so videti in se vêdejo druge vrste. So večinoma doma v blatu. Foto: Boris Sket. Macrohectopus branickii, za ribiče jur, veliki in mizidiformni planktont iz skupine Bajkal 1. Edina vrsta tega videza med vsemi postranicami. A jo molekulska analiza nedvomno veže s sorodnimi vrstami. Foto: Boris Sket. 62 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 63Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice potomcev skupnega prednika«, zato kladis- ti pravijo, da so parafiletski. Parafiletskim taksonom se načeloma izogibamo, nekateri sistematiki jih sploh ne dopuščajo, a pri baj- kalskih postranicah ne moremo brez njih. So oblikovno prepoznavni. Vsak rod vsebuje eno do petdeset vrst. Pa poglejmo mimogrede, kako je sploh s sistemi in sistematiki. V nekoliko odma- knjenem času smo o sorodnosti vrst, ki je osnova za filogenetski sistem, mogli sklepati le po morfološki podobnosti. Drugih sred- stev pač ni bilo na voljo. Počasi so se uve- ljavile take in drugačne biokemijske metode in smo končno prišli tako daleč, da znamo z razmeroma cenenim postopkom prebrati ko- se DNA, torej genoma in genetskega zapisa. Prišli smo torej zelo blizu genetski osnovi. Danes skoraj ni več resne sistematske študi- je, ki ne bi upoštevala genetskih podatkov. Seveda le, če so na voljo primerno konzer- virane živali. Pokazalo pa se je, da so rezultati genetske, molekulske analize neredko v navzkrižju s tem, kar kaže podoba, morfologija. Morfo- loško prilagajanje vrst seveda odseva nepo- sredne življenjske potrebe. In tako prilaga- janje lahko vodi ene vrste stran od drugih, čeprav so si sorodne. Temu rečemo diver- genca. Po drugi strani pa vrste v enakem, skupnem okolju postajajo podobne, čeprav si niso sorodne, kar je evolucijska konvergen- ca. Svojim potrebam sledeč so se pač raz- vijale konvergentno. Morda najlepši primer različnosti sorodnih vrst je nenavadni baj- kalski Macrohectopus med sorodnimi vrstami Micruropus. Ena od čisto posebnih »družin« so Pa- chyschesiidae. Živijo zajedalsko, vsilijo se v zarodne vrečke drugih postranic in jedo Filogram (predstavitev filogenetskih in sorodstvenih odnosov) med vrstami obsežnega rodu Gammarus  in sorodnih. Rdeča črtica v zgornjem trikotniku je Gammarus lacustris, menda edina neendemna  vrsta v tem jezeru. V rdečih trikotnikih so  označene skupine bajkalskih endemov. Zaradi oblikovne pestrosti so vrste razporedili v približno petdeset samostojnih rodov. Številki (število vrst) ob agregatih (skupinah vrst) Bajkal 1 in Bajkal 2 veljata le za vrste, ki so bile molekulsko analizirane. Agregat »Bajkal 1« je, z izjemo ene zelo drugačne vrste, dokaj enoten, morfološko pestrost agregata »Bajkal 2« pa le skromno predstavljajo naslednje sličice. Avtorica: Zhonge Hou. njihovo zalego. Poleg tega so te vrste veči- noma proterandrične – vsak osebek je samec v mladosti in samica pozneje. Vrste tistih dveh »bajkalskih skupin« smo pa bolj na silo izločili iz rodu Gammarus. Ker so pač obli- kovno preveč različne, da bi jih lahko obdr- žali skupaj. Parafiletskih družin vendar ne bomo brez nuje priznali, ločevali. In seveda, nekateri rodovi so si tudi zelo podobni. Ta- ko imenovani »horizontalni prenos DNA« ne more biti dovolj obsežen in učinkovit, da bi zagotovil tako visoko mero konvergence, kot jo ugotavljamo pri bajkalskih postrani- cah. Torej vseh vrst naštejemo danes iz slad- kovodnega Bajkala okoli 235, a se še kar množijo. Hočem reči, najdevajo še nove ali pa ugotavljajo vrstno samostojnost že zna- nih različkov. Iz Jadranskega morja (!) pa je Gordan Karaman pred nekaj leti naštel 282 vrst gamaridov, razporejenih v 132 rodov. Ena od dveh endemnih bajkalskih skupin, tukaj imenovana »Bajkal 1«, je bolj žalostne- ga videza, to so večinoma belkaste, čokate postranice, večinoma krajše od centimetra, ki podnevi rijejo po jezerskem blatu, vsaj nekatere pa ponoči splavajo v višje jezerske plasti in se vêdejo kot ali skoraj kot plank- Micruropus wohlii, drobni bentopelaški kopač iz agregata Bajkal 1. Zelo podobno so videti in se vêdejo druge vrste. So večinoma doma v blatu. Foto: Boris Sket. Macrohectopus branickii, za ribiče jur, veliki in mizidiformni planktont iz skupine Bajkal 1. Edina vrsta tega videza med vsemi postranicami. A jo molekulska analiza nedvomno veže s sorodnimi vrstami. Foto: Boris Sket. 64 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 65Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice tonti. Se selijo v jezeru podnevi navzdol in ponoči navzgor. Od te množice (ali pa kar od obeh stotnij vrst) je ena sama po podobi povsem drugačna, izrazito planktonska, po obliki skoraj podobna kozicam, natančneje mizidoidna. Zvečer tvori goste planktonske oblake nekaj metrov pod jezersko površino. To je Macrohectopus branickii, za katerega so seveda tudi ustanovili posebno družino. Makrohektopus je posebej omembe vredna žival. Kako je videti samica, kaže podoba. Meri od 30 do 38 milimetrov, samec pa je pritlikav, od 3 do 6 milimetrov. Že v Lju- bljani sem se zaklel, da bom ujel in videl to svojevrstno žival. Ker nisem vedel, kako pogosta je, sem uničil sobno zaveso, da sem si dal izdelati veliko planktonsko mreža. Uspešno, kar ni nič čudnega. Žival se po- nuja z nočnimi dvigi tudi na par sto me- trov globine in dnevnimi spusti na nekaj sto metrov. Poredko se zbira tudi v površinskih skupinah. In končno, to je najbolj množič- na bajkalska postranica, ki po oceni doseže 110.000 ton, je hrana ribicam golomjankam, tu in tam tudi tjulnjem nerpam. Druga skupina bajkalskih vrst je čisto nekaj drugega, pestra je približno toliko, kot so pestre vse morske postranice skupaj. Obli- kovno in barvno. Od brezbarvnih do živo rdečih ali črnih, od enobarvnih do vzorča- stih, od bogato rogljatih do nenavadno kro- glastih. Od milimetrskih do centimetrskih velikosti. To je seveda posledica ekoloških in vedênjskih razlik, primerjano ekološki in vedênjski raznolikosti živali. Na sliki smo že predstavili do 35 milime- trov velikega Propachygammarus,  ki je ve- likan med postranicami, a ima še nekaj tekmecev v jezerskih globinah (in tudi že omenjeno v planktonu). Te imajo navadno dolge trnaste izrastke. Največja bajkalska postranica je globokovodni Acanthogammarus grewingkii z 90 milimetrov dolgimi samci. Skoraj decimeter! Ta pestrost je seveda po- sledica ekoloških in vedênjskih razlik, pri- merjano ekološki in vedênjski raznolikosti živali. Največje vrste so doma v globoki vo- di. A tam najdemo tudi najmanjše. Drobnih vrst je kar nekaj v obsežnem rodu Micruro- pus in najmanjši je M. pusillus z 1,5 do 2 milimetra dolgimi samci. In tukaj se poslovimo. Oglejmo si samo še nekaj slik. S pripombo, da smo opisovali le postranice, a podobno pestre so nekate- re druge skupine ter tudi Bajkal sam. Kot nabor endemnih rib in ribic. Povejmo pa še enkrat: vse to bogastvo bajkalskih postranic ima skupnega prednika. Pravzaprav dva, a sta si dokaj blizu v sorodstvu. In tu je še tretji, tisti postopač Gammarus lacustris, ki so ga endemiti izrinili na obrobje jezera. Nekateri zoologi sploh le tej vrsti pripisujejo pripadnost družini Gammaridae, za druge pa spadajo semkaj vse bajkalske vrste. No, pisca tega članka trdiva, da sva z molekul- skimi sredstvi dokazala prav pravilnost sle- dnje trditve. Naslednje slike predstavljajo skromni izbor bajkalskih endemnih postranic. Propachygammarus dryshenkoi. Zlasti v globinah so številne vrste zaščitene s trnastimi izrastki. To je ena od večjih vrst. Za nestrokovnjake: glava je na levem koncu. Foto: N. Polâkov, obdelal Matej Holcar. Eulimnogammarus verrucosus, portret elegantno pisano obarvanega, gamariformnega pripadnika najobsežnejšega bajkalskega rodu. Je torej po postavi tudi podoben vsem nebajkalskim vrstam rodu. Foto: Boris Sket. Eulimnogammarus maacki, sorodnik prejšnjega. Foto: Boris Sket. 64 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 65Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice tonti. Se selijo v jezeru podnevi navzdol in ponoči navzgor. Od te množice (ali pa kar od obeh stotnij vrst) je ena sama po podobi povsem drugačna, izrazito planktonska, po obliki skoraj podobna kozicam, natančneje mizidoidna. Zvečer tvori goste planktonske oblake nekaj metrov pod jezersko površino. To je Macrohectopus branickii, za katerega so seveda tudi ustanovili posebno družino. Makrohektopus je posebej omembe vredna žival. Kako je videti samica, kaže podoba. Meri od 30 do 38 milimetrov, samec pa je pritlikav, od 3 do 6 milimetrov. Že v Lju- bljani sem se zaklel, da bom ujel in videl to svojevrstno žival. Ker nisem vedel, kako pogosta je, sem uničil sobno zaveso, da sem si dal izdelati veliko planktonsko mreža. Uspešno, kar ni nič čudnega. Žival se po- nuja z nočnimi dvigi tudi na par sto me- trov globine in dnevnimi spusti na nekaj sto metrov. Poredko se zbira tudi v površinskih skupinah. In končno, to je najbolj množič- na bajkalska postranica, ki po oceni doseže 110.000 ton, je hrana ribicam golomjankam, tu in tam tudi tjulnjem nerpam. Druga skupina bajkalskih vrst je čisto nekaj drugega, pestra je približno toliko, kot so pestre vse morske postranice skupaj. Obli- kovno in barvno. Od brezbarvnih do živo rdečih ali črnih, od enobarvnih do vzorča- stih, od bogato rogljatih do nenavadno kro- glastih. Od milimetrskih do centimetrskih velikosti. To je seveda posledica ekoloških in vedênjskih razlik, primerjano ekološki in vedênjski raznolikosti živali. Na sliki smo že predstavili do 35 milime- trov velikega Propachygammarus,  ki je ve- likan med postranicami, a ima še nekaj tekmecev v jezerskih globinah (in tudi že omenjeno v planktonu). Te imajo navadno dolge trnaste izrastke. Največja bajkalska postranica je globokovodni Acanthogammarus grewingkii z 90 milimetrov dolgimi samci. Skoraj decimeter! Ta pestrost je seveda po- sledica ekoloških in vedênjskih razlik, pri- merjano ekološki in vedênjski raznolikosti živali. Največje vrste so doma v globoki vo- di. A tam najdemo tudi najmanjše. Drobnih vrst je kar nekaj v obsežnem rodu Micruro- pus in najmanjši je M. pusillus z 1,5 do 2 milimetra dolgimi samci. In tukaj se poslovimo. Oglejmo si samo še nekaj slik. S pripombo, da smo opisovali le postranice, a podobno pestre so nekate- re druge skupine ter tudi Bajkal sam. Kot nabor endemnih rib in ribic. Povejmo pa še enkrat: vse to bogastvo bajkalskih postranic ima skupnega prednika. Pravzaprav dva, a sta si dokaj blizu v sorodstvu. In tu je še tretji, tisti postopač Gammarus lacustris, ki so ga endemiti izrinili na obrobje jezera. Nekateri zoologi sploh le tej vrsti pripisujejo pripadnost družini Gammaridae, za druge pa spadajo semkaj vse bajkalske vrste. No, pisca tega članka trdiva, da sva z molekul- skimi sredstvi dokazala prav pravilnost sle- dnje trditve. Naslednje slike predstavljajo skromni izbor bajkalskih endemnih postranic. Propachygammarus dryshenkoi. Zlasti v globinah so številne vrste zaščitene s trnastimi izrastki. To je ena od večjih vrst. Za nestrokovnjake: glava je na levem koncu. Foto: N. Polâkov, obdelal Matej Holcar. Eulimnogammarus verrucosus, portret elegantno pisano obarvanega, gamariformnega pripadnika najobsežnejšega bajkalskega rodu. Je torej po postavi tudi podoben vsem nebajkalskim vrstam rodu. Foto: Boris Sket. Eulimnogammarus maacki, sorodnik prejšnjega. Foto: Boris Sket. 66 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 67Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Eulimnogammarus cruentus nosi ime, ki ga lepo označuje. Namreč, pri živalih (in rastlinah) so znanstvena imena res le - imena. Zato je ime lahko res značilno, lahko pa celo zavajajoče. Foto: Boris Sket. Brandtia latissima je zaščitena s ploščami in trnastimi izrastki. Foto: Boris Sket. Gammarosphaera insularis, gamarid, ki se v nevarnosti zvije v kroglico, kar je tudi zaščita, odvisno pač od nasprotnika. Pa ne pozabimo, da so si raki in ribe lahko le nasprotniki, med njimi ni nobenega sovraštva in sovražnika. Foto: N. Polâkov. Eucarinogammarus vagipallidus je lepo raščeni normalni gamarid, podoben stotnijam evropskih. Foto: Boris Sket. 66 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 67Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice Eulimnogammarus cruentus nosi ime, ki ga lepo označuje. Namreč, pri živalih (in rastlinah) so znanstvena imena res le - imena. Zato je ime lahko res značilno, lahko pa celo zavajajoče. Foto: Boris Sket. Brandtia latissima je zaščitena s ploščami in trnastimi izrastki. Foto: Boris Sket. Gammarosphaera insularis, gamarid, ki se v nevarnosti zvije v kroglico, kar je tudi zaščita, odvisno pač od nasprotnika. Pa ne pozabimo, da so si raki in ribe lahko le nasprotniki, med njimi ni nobenega sovraštva in sovražnika. Foto: N. Polâkov. Eucarinogammarus vagipallidus je lepo raščeni normalni gamarid, podoben stotnijam evropskih. Foto: Boris Sket. 68 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 69Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Marina Dermastia Fotografije: Marina Dermastia, Tom Turk Zgodovinski podatki odkrivajo nekdanjo številčnost puščavskih slonov Arheološke najdbe in poročila kažejo, da so puščavski sloni v Namibiji nekoč živeli v pe- ščeni puščavi, na skalnih gorah in kamnitih planjavah približno 115.000 kvadratnih ki- lometrov velikega območja od reke Kunene na severozahodu na meji z Angolo do reke Kuiseb v osrednji Namibiji. V začetku dvaj- setega stoletja jih je bilo okrog 3.000. Zara- di čezmernega lova, vojne za neodvisnost in stalnih sporov s krajevnim prebivalstvom se je življenjski prostor puščavskih slonov skrčil na pet subpopulacij ob rekah Hoarusib, Ho- anib, Uniab, Huab in Ugab. Danes na tem območju živi 150 puščavskih slonov. O puščavskih slonih smo na naših potovanjih v Namibijo slišali že veliko. Tako nevarni naj bi bili, da predstavniki ljudstva Himba raje živijo sredi peska, ki ga dneve in noči vrtinči veter, kot da bi se premaknili v zelenje ob suhih rečnih strugah. Da pridrvijo v naselje od nikoder in rušijo vse pred seboj, hiše, vodovod, električne napeljave. A tudi to, da so inteligentni, mirni in čuteči gospodarji najstarejše puščave na planetu – Namiba. Ob letošnjem potovanju v Namibijo smo si zadali jasen cilj – ne bomo se več zanašali na pičle možnosti naključnega srečanja s puščavskimi sloni in se zadovoljili z opazovanjem njihovih svežih iztrebkov, ki so jih pustili le dan ali nekaj ur pred našim prihodom. Namesto tega gremo v porečje reke Ugab, jih poiščemo s krajevnim vodičem in odkrijemo resnico o teh mogočnih živalih. 68 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 69Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Marina Dermastia Fotografije: Marina Dermastia, Tom Turk Zgodovinski podatki odkrivajo nekdanjo številčnost puščavskih slonov Arheološke najdbe in poročila kažejo, da so puščavski sloni v Namibiji nekoč živeli v pe- ščeni puščavi, na skalnih gorah in kamnitih planjavah približno 115.000 kvadratnih ki- lometrov velikega območja od reke Kunene na severozahodu na meji z Angolo do reke Kuiseb v osrednji Namibiji. V začetku dvaj- setega stoletja jih je bilo okrog 3.000. Zara- di čezmernega lova, vojne za neodvisnost in stalnih sporov s krajevnim prebivalstvom se je življenjski prostor puščavskih slonov skrčil na pet subpopulacij ob rekah Hoarusib, Ho- anib, Uniab, Huab in Ugab. Danes na tem območju živi 150 puščavskih slonov. O puščavskih slonih smo na naših potovanjih v Namibijo slišali že veliko. Tako nevarni naj bi bili, da predstavniki ljudstva Himba raje živijo sredi peska, ki ga dneve in noči vrtinči veter, kot da bi se premaknili v zelenje ob suhih rečnih strugah. Da pridrvijo v naselje od nikoder in rušijo vse pred seboj, hiše, vodovod, električne napeljave. A tudi to, da so inteligentni, mirni in čuteči gospodarji najstarejše puščave na planetu – Namiba. Ob letošnjem potovanju v Namibijo smo si zadali jasen cilj – ne bomo se več zanašali na pičle možnosti naključnega srečanja s puščavskimi sloni in se zadovoljili z opazovanjem njihovih svežih iztrebkov, ki so jih pustili le dan ali nekaj ur pred našim prihodom. Namesto tega gremo v porečje reke Ugab, jih poiščemo s krajevnim vodičem in odkrijemo resnico o teh mogočnih živalih. 70 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 71Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Vrnitev in smrt Voortrekkerja V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je s severa Namibije območje porečja Ugab obi- skal Voortrekker. Ime tega slavnega pušča- vskega slona v afrikanščini pomeni pionir ali vodja ali tisti, ki kaže pot. Voortrekkerja so videvali nekaj tednov, ko je raziskoval okolico, iskal morebitne nevarnosti, skriva- lišča, vire vode in sočno hrano. Nato je iz- ginil. Po nekaj tednih se je vrnil, a ne sam. Na območje reke Ugab je pripeljal svojo družino približno dvajsetih slonov, ki si je nato tu ustvarila svoj dom. V sledečih le- tih se je družina povečala in razdelila na tri družine, od katerih vsaka obvladuje svoj del porečja Ugaba. Danes izvorno Voortrekker- jevo družino imenujejo Mama Afrika. Od leta 2008 dalje okoljevarstveniki po svojih močeh varujejo Mamo Afriko pred divjimi lovci, pa tudi pred vladnimi dovo- lilnicami za njihov odstrel. Žal ne vedno uspešno. Leta 2019 je trofejni lovec ubil prav Voortrekkerja, potem ko so slona na- mibijske oblasti razglasile za problematič- nega uničevalca krajevne infrastrukture, kar se je kasneje pokazalo za neresnično. A za starega patriarha, ki so ga krajevni prebival- ci poznali kot izjemno nežnega in mirnega slona, katerega navzočnost je pogosto umi- rila ostale manj izkušene člane črede, je bilo že prepozno. Vrsta, podvrsta ali le vedenje, kako preživeti v puščavskih razmerah, ki gre iz roda v rod Slone kot največje kopenske sesalce pove- zujemo tudi z njihovo tesno odvisnostjo od vode. V Afriki to velja le za savanske slo- ne, ki pijejo vodo dnevno in se radi hladi- jo v blatnih kopelih. V puščavi Namib pa so razmere brutalno sušne z manj kot 150 milimetrov letnih padavin in ekstremno visokimi temperaturami, katerim so se pu- ščavski sloni prilagodili. Vsaj zunanje prila- goditve so tako velike, da so ekologi dolgo časa mislili, da so puščavski sloni svoja vr- sta, ločena od vrste Loxodonta africana, ali vsaj njena podvrsta. Raziskave so pokazale, da med puščavskimi in savanskimi sloni ni genetskih ali fiziolo- ških razlik. Še več, čeprav so starejše študije kazale, da so puščavske populacije slonov lo- čene od migrantskih poti savanskih, novejše genetske analize potrjujejo možnost mešanja med populacijami. Ker pa se puščavski sloni prehranjujejo z manj kaloričnim puščavskim rastjem, je njihova telesna masa nižja. Po- sledična večja slokost puščavskih slonov jim daje videz bolj dolgonogih in višjih živali. Širša stopala puščavskih slonov v primerjavi s savanskimi naj bi preprečevala ugrezanje v ikonične oranžne namibske sipine med iska- njem hrane in vode. Kljub vsemu naj bi bila to le posledica fenotipske plastičnosti in naj ne bi bila odvisna od genetskih razlik med populacijami. Selitvene poti med savano in puščavo naj bi bile zgodovinska stalnica, prilagodljivost v vedênju slonov pa naj bi jim omogočala pre- živetje v tem podnebno neprijaznem okolju, ki so ga v zgodovini kroji- li vdori ljudi, njihov lov in vojne. Slonja neverje- tna sposobnost učenja in pomnjenja, ki se prena- ša med generacijami, je blažila učinke naravne- ga odbiranja in blažila pritisk razvoja krajevnih genskih prilagoditev. Danes v Namibiji živi le še približno 150 puščavskih slonov. Zaradi manj kalorične puščavske vegetacije imajo puščavski sloni manjšo telesno maso in so na videz zato videti višji od savanskih. 70 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 71Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Vrnitev in smrt Voortrekkerja V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je s severa Namibije območje porečja Ugab obi- skal Voortrekker. Ime tega slavnega pušča- vskega slona v afrikanščini pomeni pionir ali vodja ali tisti, ki kaže pot. Voortrekkerja so videvali nekaj tednov, ko je raziskoval okolico, iskal morebitne nevarnosti, skriva- lišča, vire vode in sočno hrano. Nato je iz- ginil. Po nekaj tednih se je vrnil, a ne sam. Na območje reke Ugab je pripeljal svojo družino približno dvajsetih slonov, ki si je nato tu ustvarila svoj dom. V sledečih le- tih se je družina povečala in razdelila na tri družine, od katerih vsaka obvladuje svoj del porečja Ugaba. Danes izvorno Voortrekker- jevo družino imenujejo Mama Afrika. Od leta 2008 dalje okoljevarstveniki po svojih močeh varujejo Mamo Afriko pred divjimi lovci, pa tudi pred vladnimi dovo- lilnicami za njihov odstrel. Žal ne vedno uspešno. Leta 2019 je trofejni lovec ubil prav Voortrekkerja, potem ko so slona na- mibijske oblasti razglasile za problematič- nega uničevalca krajevne infrastrukture, kar se je kasneje pokazalo za neresnično. A za starega patriarha, ki so ga krajevni prebival- ci poznali kot izjemno nežnega in mirnega slona, katerega navzočnost je pogosto umi- rila ostale manj izkušene člane črede, je bilo že prepozno. Vrsta, podvrsta ali le vedenje, kako preživeti v puščavskih razmerah, ki gre iz roda v rod Slone kot največje kopenske sesalce pove- zujemo tudi z njihovo tesno odvisnostjo od vode. V Afriki to velja le za savanske slo- ne, ki pijejo vodo dnevno in se radi hladi- jo v blatnih kopelih. V puščavi Namib pa so razmere brutalno sušne z manj kot 150 milimetrov letnih padavin in ekstremno visokimi temperaturami, katerim so se pu- ščavski sloni prilagodili. Vsaj zunanje prila- goditve so tako velike, da so ekologi dolgo časa mislili, da so puščavski sloni svoja vr- sta, ločena od vrste Loxodonta africana, ali vsaj njena podvrsta. Raziskave so pokazale, da med puščavskimi in savanskimi sloni ni genetskih ali fiziolo- ških razlik. Še več, čeprav so starejše študije kazale, da so puščavske populacije slonov lo- čene od migrantskih poti savanskih, novejše genetske analize potrjujejo možnost mešanja med populacijami. Ker pa se puščavski sloni prehranjujejo z manj kaloričnim puščavskim rastjem, je njihova telesna masa nižja. Po- sledična večja slokost puščavskih slonov jim daje videz bolj dolgonogih in višjih živali. Širša stopala puščavskih slonov v primerjavi s savanskimi naj bi preprečevala ugrezanje v ikonične oranžne namibske sipine med iska- njem hrane in vode. Kljub vsemu naj bi bila to le posledica fenotipske plastičnosti in naj ne bi bila odvisna od genetskih razlik med populacijami. Selitvene poti med savano in puščavo naj bi bile zgodovinska stalnica, prilagodljivost v vedênju slonov pa naj bi jim omogočala pre- živetje v tem podnebno neprijaznem okolju, ki so ga v zgodovini kroji- li vdori ljudi, njihov lov in vojne. Slonja neverje- tna sposobnost učenja in pomnjenja, ki se prena- ša med generacijami, je blažila učinke naravne- ga odbiranja in blažila pritisk razvoja krajevnih genskih prilagoditev. Danes v Namibiji živi le še približno 150 puščavskih slonov. Zaradi manj kalorične puščavske vegetacije imajo puščavski sloni manjšo telesno maso in so na videz zato videti višji od savanskih. 72 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 U • NN • U 73 Preživeti ob pomanjkanju vode in hrane Puščavski sloni pijejo manj vode. Odrasle samice in mladiči pijejo en- krat na tri dni, odrasli samci brez vode zdržijo celo do pet dni. Pušča- vski sloni so tudi neverjetni iskalci vode v suhih rečnih strugah. S trob- ci in nogami izkopljejo približno pol metra globoko luknjo v zelo mehak in suh pesek povsem suhe struge. Že čez nekaj minut začne pesek postajati vedno bolj vlažen in kmalu se kota- nja začne polniti z vodo. Voda pa je na začetku povsem blatna. Ker bla- tne vode sloni ne marajo, počakajo nekaj minut, da se voda zbistri. Z njo si najprej dobro izperejo prašni trobec in nato začnejo piti. Za svoje ogromno telo potrebujejo zelo veliko vode, odrasli sloni približno 170 li- trov na dan. Sloni pa imajo v žrelu posebno vrečo, ki jo prav tako napolnijo z vodo. To vodo uporabijo, kadar je zelo vroče in sveže vode ni v bližini. S trobcem segajo v vrečo po vodo in se z njo prhajo, da se ohladijo. Zanimivo je, da so puščavski sloni zelo iz- birčni glede vode. Vodo pijejo večinoma le iz kotanj, ki si jih sami izkopljejo, tudi ta- krat, ko imajo na voljo površinsko vodo. To uporabljajo le za kopanje. Razširjeni podplati puščavskim slonom preprečujejo, da bi se ob iskanju vode in hrane ugreznili v razbeljeni namibski pesek na poti čez sipine. Levo: Odtis podplata puščavskega slona. Z genetskimi analizami so znanstveniki dokazali, da puščavske sloni niso ločeni od savanskih populacij, kot je slonja družina v narodnem parku Etosha. Vodna kotanja, ki jo je v suhi rečni strugi izkopal puščavski slon. 72 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 U • NN • U 73 Preživeti ob pomanjkanju vode in hrane Puščavski sloni pijejo manj vode. Odrasle samice in mladiči pijejo en- krat na tri dni, odrasli samci brez vode zdržijo celo do pet dni. Pušča- vski sloni so tudi neverjetni iskalci vode v suhih rečnih strugah. S trob- ci in nogami izkopljejo približno pol metra globoko luknjo v zelo mehak in suh pesek povsem suhe struge. Že čez nekaj minut začne pesek postajati vedno bolj vlažen in kmalu se kota- nja začne polniti z vodo. Voda pa je na začetku povsem blatna. Ker bla- tne vode sloni ne marajo, počakajo nekaj minut, da se voda zbistri. Z njo si najprej dobro izperejo prašni trobec in nato začnejo piti. Za svoje ogromno telo potrebujejo zelo veliko vode, odrasli sloni približno 170 li- trov na dan. Sloni pa imajo v žrelu posebno vrečo, ki jo prav tako napolnijo z vodo. To vodo uporabijo, kadar je zelo vroče in sveže vode ni v bližini. S trobcem segajo v vrečo po vodo in se z njo prhajo, da se ohladijo. Zanimivo je, da so puščavski sloni zelo iz- birčni glede vode. Vodo pijejo večinoma le iz kotanj, ki si jih sami izkopljejo, tudi ta- krat, ko imajo na voljo površinsko vodo. To uporabljajo le za kopanje. Razširjeni podplati puščavskim slonom preprečujejo, da bi se ob iskanju vode in hrane ugreznili v razbeljeni namibski pesek na poti čez sipine. Levo: Odtis podplata puščavskega slona. Z genetskimi analizami so znanstveniki dokazali, da puščavske sloni niso ločeni od savanskih populacij, kot je slonja družina v narodnem parku Etosha. Vodna kotanja, ki jo je v suhi rečni strugi izkopal puščavski slon. 74 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 U • NN • U 75 Puščavski sloni pri hrani niso izbirčni in je- do travo, zelišča, grmovja, liste, lubje, seme- na ter plodove. Odrasli samec poje do 250 kilogramov dnevno, samice pa manj. Ko je več dežja, se hranijo bolj s travo, poganjki in brsti, v času suše pa jedo tudi olesenele dele zlasti kameljega trna (Acacia erioloba) in drevesa mopane (Colophospermum mopane) ter suhih plodov Anninega drevesa (Faid- herbia albida). Na njihove »jedilne pohode« jasno opozarjajo polomljene veje redkih dre- ves, ki uspevajo v tej suhi pokrajini. Potovanja v manjših skupinah Puščavski sloni redke vire hrane in vode porabljajo z izjemno natančnostjo. Za is- kanje hrane in vode prehodijo veliko večje razdalje kot njihovi stepski sorodniki, kar do sedemdeset kilometrov na dan v primer- javi z dvajsetimi. Potujejo predvsem pono- či in ogromno območje prepotujejo v nekaj dneh. Nato se obrnejo in potujejo v naspro- tni smeri. Živijo v manjših skupinah, ki jih je lažje nahraniti. Za razliko od savanskih slonjih družin, ki jih praviloma vodijo naj- starejše samice – matriarhinje, je struktura skupine v puščavi bolj ohlapna. Slonji majhni sorodniki Nič veličastno slonjega ni v njihovih bližnjih sorodnikih, ki se sončijo po skalah Namiba. Pečinarji (Procavia capensis) predstavljajo eno od petih vrst v redu Hyracoidea. Majhni šti- ri do pet kilogramov težki debeluščki ima- jo kratka ušesca in repe. Kar 95 odstotkov časa počivajo, podnevi predvsem na soncu. Velikokrat jih vidimo, kako ležijo drug na drugem v kopicah, kar naj bi jim pomagalo pri njihovem zelo zapletenem uravnavanju telesne temperature (termoregulaciji). Peči- narji živijo v zelo enakopravnih skupinah, v katerih se izogibajo sporom. Zgradba ta- ke skupine pri neki vrsti je bila sploh prvič opisana pri pečinarjih. Taki odnosi znotraj skupine naj bi prispevali k daljši življenjski dobi posameznega člana. Ena od najljubših jedi puščavskih slonov je drevo mopane. V času deževne dobe ali tik po njej, kot je bilo v času našega potovanja, obirajo sočno listje, ko tega ni več, pa se hranijo kar z vejami drevesa. Puščavski sloni so kralji suhih namibskih rečnih strug. Družina po navadi ni velika, da se ob pičli hrani lažje nahrani. Ob pomanjkanju blatnih kopeli se prileže tudi peščena. 74 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 U • NN • U 75 Puščavski sloni pri hrani niso izbirčni in je- do travo, zelišča, grmovja, liste, lubje, seme- na ter plodove. Odrasli samec poje do 250 kilogramov dnevno, samice pa manj. Ko je več dežja, se hranijo bolj s travo, poganjki in brsti, v času suše pa jedo tudi olesenele dele zlasti kameljega trna (Acacia erioloba) in drevesa mopane (Colophospermum mopane) ter suhih plodov Anninega drevesa (Faid- herbia albida). Na njihove »jedilne pohode« jasno opozarjajo polomljene veje redkih dre- ves, ki uspevajo v tej suhi pokrajini. Potovanja v manjših skupinah Puščavski sloni redke vire hrane in vode porabljajo z izjemno natančnostjo. Za is- kanje hrane in vode prehodijo veliko večje razdalje kot njihovi stepski sorodniki, kar do sedemdeset kilometrov na dan v primer- javi z dvajsetimi. Potujejo predvsem pono- či in ogromno območje prepotujejo v nekaj dneh. Nato se obrnejo in potujejo v naspro- tni smeri. Živijo v manjših skupinah, ki jih je lažje nahraniti. Za razliko od savanskih slonjih družin, ki jih praviloma vodijo naj- starejše samice – matriarhinje, je struktura skupine v puščavi bolj ohlapna. Slonji majhni sorodniki Nič veličastno slonjega ni v njihovih bližnjih sorodnikih, ki se sončijo po skalah Namiba. Pečinarji (Procavia capensis) predstavljajo eno od petih vrst v redu Hyracoidea. Majhni šti- ri do pet kilogramov težki debeluščki ima- jo kratka ušesca in repe. Kar 95 odstotkov časa počivajo, podnevi predvsem na soncu. Velikokrat jih vidimo, kako ležijo drug na drugem v kopicah, kar naj bi jim pomagalo pri njihovem zelo zapletenem uravnavanju telesne temperature (termoregulaciji). Peči- narji živijo v zelo enakopravnih skupinah, v katerih se izogibajo sporom. Zgradba ta- ke skupine pri neki vrsti je bila sploh prvič opisana pri pečinarjih. Taki odnosi znotraj skupine naj bi prispevali k daljši življenjski dobi posameznega člana. Ena od najljubših jedi puščavskih slonov je drevo mopane. V času deževne dobe ali tik po njej, kot je bilo v času našega potovanja, obirajo sočno listje, ko tega ni več, pa se hranijo kar z vejami drevesa. Puščavski sloni so kralji suhih namibskih rečnih strug. Družina po navadi ni velika, da se ob pičli hrani lažje nahrani. Ob pomanjkanju blatnih kopeli se prileže tudi peščena. 76 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 77Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Pečinarji se sporazumevajo z dvajset raz- ličnimi glasovi ali zvočnimi signali, med njimi je najznačilnejši visoki gostoleči zvok kot odgovor na zaznano nevarnost. Glede na dolžino klica, njegov vzorec, zapletenost ali frekvenco zvoki pečinarjev izražajo po- membne biološke informacije o velikosti, starosti, hormonskem stanju ali družbenem položaju posameznika. Raziskovalci lahko po zvokih določijo zemljepisni položaj pe- činarja. V njihovem sporazumevanju so za- znali tudi sintakso (skladnjo), do pečinarjev poznano le pri primatih, kitih in netopirjih. Pečinarji si s svojimi slonjimi sorodniki de- lijo nekaj neobičajnih lastnosti. Ker nimajo mošnje, njihovi testisi ostanejo v trebušni votlini. Samice imajo par seskov v bližini pazduh, njihovi okli se razvijejo iz sekalcev in tako kot sloni imajo na konicah prstov na- mesto ukrivljenih krempljev sploščene nohte. Ohranitev populacij puščavskih slonov V nečem pa se pečinarji od slonov, pred- vsem puščavskih, zelo razlikujejo – vsaj za zdaj kot vrsta niso ogroženi. Kljub temu, da se namibski puščavski sloni genetsko ne razlikujejo od drugih predstavnikov svoje vrste, obstaja veliko razlogov, da populacijo varujemo. Njihova navzočnost koristi kra- jevnemu okolju, saj puščavski sloni gradijo poti in najdejo podtalnico tudi za druge prebivalce puščave. Semena, ki nepoškodo- vana zapustijo njihov prebavni trakt, lažje kalijo v dobro pognojenem okolju. Še po- sebej dobro uspevajo sejanci v blatu, ki ga v kratkih deževnih obdobjih pustijo slo- ni na svojih pohodih. Ker imajo puščavski sloni v ekstremnem okolju Namiba nižjo razmnoževalno stopnjo od svojih savanskih sorodnikov, bi jih ob njihovem izginotju sa- vanske populacije težko nadomestile, saj te nimajo priučenega obnašanja, nujnega za življenje v puščavi. Kljub genetski enako- sti s savanskimi sloni imajo tako puščavski sloni nenadomestljivo vlogo v puščavskem ekosistemu. Ta njihova vloga pa opravičuje in zahteva upravljanje, ki omogoča njihovo ohranitev in zagotavlja njihovo preživetje. V skupini se pečinarji izogibajo sporom po načelu, da je »prijatelj mojega prijatelja tudi moj prijatelj«. Glasovi pečinarjev so povezani v zapletene kompozicije, ki izražajo tako biološke kot zemljepisne značilnosti posameznika. Nohte namesto krempljev si sloni delijo s pečinarji. 76 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 77Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba • Zoologija in ekologijaZoologija in ekologija • Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba Pečinarji se sporazumevajo z dvajset raz- ličnimi glasovi ali zvočnimi signali, med njimi je najznačilnejši visoki gostoleči zvok kot odgovor na zaznano nevarnost. Glede na dolžino klica, njegov vzorec, zapletenost ali frekvenco zvoki pečinarjev izražajo po- membne biološke informacije o velikosti, starosti, hormonskem stanju ali družbenem položaju posameznika. Raziskovalci lahko po zvokih določijo zemljepisni položaj pe- činarja. V njihovem sporazumevanju so za- znali tudi sintakso (skladnjo), do pečinarjev poznano le pri primatih, kitih in netopirjih. Pečinarji si s svojimi slonjimi sorodniki de- lijo nekaj neobičajnih lastnosti. Ker nimajo mošnje, njihovi testisi ostanejo v trebušni votlini. Samice imajo par seskov v bližini pazduh, njihovi okli se razvijejo iz sekalcev in tako kot sloni imajo na konicah prstov na- mesto ukrivljenih krempljev sploščene nohte. Ohranitev populacij puščavskih slonov V nečem pa se pečinarji od slonov, pred- vsem puščavskih, zelo razlikujejo – vsaj za zdaj kot vrsta niso ogroženi. Kljub temu, da se namibski puščavski sloni genetsko ne razlikujejo od drugih predstavnikov svoje vrste, obstaja veliko razlogov, da populacijo varujemo. Njihova navzočnost koristi kra- jevnemu okolju, saj puščavski sloni gradijo poti in najdejo podtalnico tudi za druge prebivalce puščave. Semena, ki nepoškodo- vana zapustijo njihov prebavni trakt, lažje kalijo v dobro pognojenem okolju. Še po- sebej dobro uspevajo sejanci v blatu, ki ga v kratkih deževnih obdobjih pustijo slo- ni na svojih pohodih. Ker imajo puščavski sloni v ekstremnem okolju Namiba nižjo razmnoževalno stopnjo od svojih savanskih sorodnikov, bi jih ob njihovem izginotju sa- vanske populacije težko nadomestile, saj te nimajo priučenega obnašanja, nujnega za življenje v puščavi. Kljub genetski enako- sti s savanskimi sloni imajo tako puščavski sloni nenadomestljivo vlogo v puščavskem ekosistemu. Ta njihova vloga pa opravičuje in zahteva upravljanje, ki omogoča njihovo ohranitev in zagotavlja njihovo preživetje. V skupini se pečinarji izogibajo sporom po načelu, da je »prijatelj mojega prijatelja tudi moj prijatelj«. Glasovi pečinarjev so povezani v zapletene kompozicije, ki izražajo tako biološke kot zemljepisne značilnosti posameznika. Nohte namesto krempljev si sloni delijo s pečinarji. 78 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 79Manj znani raki Slovenije • ZoologijaZoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije Anton Brancelj Raki so pomembna skupina živali v različ- nih življenjskih prostorih (habitatih). Po- seljujejo tako kopenske kot sladkovodne in morske življenjske prostore, bodisi na po- vršju ali v podzemlju. Zato so primerljivi žuželkam, ki pa živijo le v kopenskih in sladkovodnih okoljih, medtem ko jih je v morskem okolju le za vzorec. Raki v celinskih vodah – nekaj splošnih podatkov V celinskih površinskih vodah, tukaj so mi- šljena tako sladkovodna kot slana oziroma z minerali bogata vodna telesa, živijo številni predstavniki rakov. Predstavniki nekaterih skupin merijo v dolžino od nekaj desetink milimetra do največ dveh milimetrov. Ta- ki so dvoklopniki (Ostracoda), vodne bolhe (Cladocera) in ceponožci (Copepoda). Na nasprotni strani so največji predstavniki iz skupine deseteronožcev (Decapoda), ki do- segajo dolžine od nekaj centimetrov pa vse do dvajset centimetrov, izjemoma celo več. Medtem ko je za manjše vrste potrebna po- sebna oprema za nabiranje (goste mreže) in opazovanje (lupe in mikroskopi), pa so večje vrste bolj opazne in si jih lahko ogleduje- mo s prostimi očmi in jih zbiramo z roko ali z vršami, ki vsebujejo vabe (najpogo- steje usmrajeno meso). Poleg naštetih sku- pin živijo v celinskih vodah še predstavniki nekaterih drugih skupin, ki imajo pogosto manjše število vrst. Vendar bi njihov pregled presegel okvir tega članka. V Sloveniji živijo v površinskih vodah pred- stavniki treh oziroma, kot bo predstavljeno v nadaljevanju, štirih skupin, ki so dovolj veliki, da jih lahko razmeroma hitro opa- zimo s prostimi očmi. To so predstavniki enakonožcev (Isopoda), ki lahko dosežejo dolžino nekaj čez centimeter. Najbolj znani so vodni oslički (Asellus aquaticus Linnaeus, 1758), ki z nekaj podvrstami naseljujejo tudi podzemne vode. Druga skupina podobnih telesnih velikosti so postranice (Amphipo- da) s splošno razširjeno vrsto potočno po- stranico (Gammarus fossarum Koch, 1835). Tej dela družbo še nekaj vrst, ki pa so bolj krajevno razširjene. Tretja skupina so potoč- ni raki (Decapoda), ki so zastopani s tremi domorodnimi (avtohtonimi) vrstami, in sicer so to potočni rak ali jelševec (Astacus astacus Linnaeus, 1758), koščak (Austropotamobius torrentium (Schrank, 1803)) in primorski koščak (Austropotamobius pallipes (Lereboul- let, 1858)). V zadnjem času jim delajo druž- bo tudi invazivne tujerodne vrste, med ka- terimi je bolj razširjen signalni rak (Pacifa- stacus leniusculus (Dana, 1852)), medtem ko so vrste ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus (Eschscholtz, 1823)), rdečeškarjevec (Che- rax quadricarinatus (von Martens, 1868)), rak trnavec (Orconectes limosus (Rafinesque, 1817)), močvirski škarjar (Procambarus clar- kii (Girard, 1852)) ter marmornati škarjar (Procambarus fallax (Hagen, 1870)) pri nas (za zdaj) še bolj krajevno omejene. Škrgonožci – splošna predstavitev Četrta skupina, katerih predstavniki so cen- timetrskih velikosti in jih najdemo tudi v Sloveniji, so škrgonožci (Anostraca). Veči- noma so veliki od šest milimetrov do dva centimetra in pol, pravi orjak med njimi pa je vrsta iz zahodne Kanade in Združenih držav Amerike, katere samice lahko zrastejo do osem centimetrov. Vrsta je znana tudi iz Evrope, a so njeni primerki manjši. Po tele- sni zgradbi spadajo med najbolj primitivne rake, njihovi predniki pa so se pojavili že v ordoviciju, to je pred 450 milijoni let. Danes je opisanih nekaj čez tristo vrst škr- gonožcev, od tega okoli sto vrst iz Paleark- tike, to je ozemlja med Severno Afriko na jugu, Grenlandijo na severu, Portugalsko na zahodu ter polotokom Kamčatka na vzhodu Rusije, območje pa vključuje tudi Kitajsko, Tibet in Japonsko. Živijo v zelo različnih življenjskih prosto- rih: v mlakah ob robu ledenikov v Arktiki in na Antarktiki, v visokogorskih mlakah z raztopljeno snežnico, v presihajočih mlakah zmernih podnebnih območij, v majhnih ob- časnih sladkovodnih kotanjah sredi puščav, napolnjenih z deževnico, v kotanjah oziro- ma solinah tik ob morju ali kotanjah sredi puščav, ki so napolnjene z zelo slano vodo (slanost vode je lahko tudi več kot sto pro- milov, kar učinkovito izloča plenilce). Sku- pina kaže zelo široko ekološko plastičnost, vendar v vsakem od teh okolij živijo le zelo prilagojene vrste. Prav zaradi tega je pribli- žno četrtina vrst opisanih le z enega, to je klasičnega nahajališča, zlasti tiste iz pušča- vskih okolij. Kljub včasih, z našega vidika, neugodnim okoljem je zanje značilno, da se vedno pojavljajo množično, kar je zlasti očitno proti koncu sezone, ko začnejo vodne kotanje presihati in se populacija nagnete le na zelo majhnem prostoru. Včasih se to meri v nekaj litrih, včasih v nekaj kubičnih metrih, kjer se gnete nekaj tisoč ali celo mi- lijonov osebkov. Izstopajo zlasti predstavniki morskega rodu Artemia (solinski rakec), ki so zelo pomembni v akvaristiki in ribogoj- stvu, saj so njihove larve in odrasle živali pomemben vir hrane za ribje mladice, pa tudi druge rake. Po ocenah v svetu porabi- jo nekaj tisoč ton njihovih jajc in odraslih živali, ki jih pridelujejo v posebnih gojitve- nih bazenih v zelo slanih celinskih jezerih v Združenih državah Amerike, na Kitajskem, v Iranu in še kje drugod. Medtem ko jajca prevažajo do porabnikov v posušeni obliki, odrasle živali zamrznejo (slika 1). Za vse življenjske prostore, ki jih poseljuje- jo škrgonožci, je značilno, da v njih ni rib, lahko pa so pupki. Ribe, ki so dobri plaval- ci, rakce namreč zlahka ulovijo in tako hi- tro iztrebijo populacijo, medtem ko so pupki slabši plavalci in ne posegajo znatno v nji- hovo populacijo. Izjema so le solinski rakci, ki lahko preživijo v prisotnosti rib solinark (Aphanius fasciatus (Valenciennes, 1821)), ki pa so slabe plavalke in se večinoma zadržu- jejo le na dnu, zato so po vedênju podobne pupkom. Predstavniki škrgonožcev so zelo nežne ži- vali in nimajo oklepa, značilnega za rake. Ob opazovanju v naravi bolj spominjajo na puhaste »zverinice«, ki počasi plavajo po mlakah (slika 2). Ena od njihovih značilno- sti je, da vedno plavajo s trebuhom navzgor, pogosto tik pod vodno površino. Hranijo se Slika 1: Gojenje škrgonožcev (Artemia sp., solinski rakec) za prehrano rib in drugih rakov v slanih bazenih blizu mesta Redwood City v Kaliforniji v Združenih državah Amerike. Različni odtenki rdeče barve so posledica množice solinskih rakcev. Vir: svetovni splet. 78 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 79Manj znani raki Slovenije • ZoologijaZoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije Anton Brancelj Raki so pomembna skupina živali v različ- nih življenjskih prostorih (habitatih). Po- seljujejo tako kopenske kot sladkovodne in morske življenjske prostore, bodisi na po- vršju ali v podzemlju. Zato so primerljivi žuželkam, ki pa živijo le v kopenskih in sladkovodnih okoljih, medtem ko jih je v morskem okolju le za vzorec. Raki v celinskih vodah – nekaj splošnih podatkov V celinskih površinskih vodah, tukaj so mi- šljena tako sladkovodna kot slana oziroma z minerali bogata vodna telesa, živijo številni predstavniki rakov. Predstavniki nekaterih skupin merijo v dolžino od nekaj desetink milimetra do največ dveh milimetrov. Ta- ki so dvoklopniki (Ostracoda), vodne bolhe (Cladocera) in ceponožci (Copepoda). Na nasprotni strani so največji predstavniki iz skupine deseteronožcev (Decapoda), ki do- segajo dolžine od nekaj centimetrov pa vse do dvajset centimetrov, izjemoma celo več. Medtem ko je za manjše vrste potrebna po- sebna oprema za nabiranje (goste mreže) in opazovanje (lupe in mikroskopi), pa so večje vrste bolj opazne in si jih lahko ogleduje- mo s prostimi očmi in jih zbiramo z roko ali z vršami, ki vsebujejo vabe (najpogo- steje usmrajeno meso). Poleg naštetih sku- pin živijo v celinskih vodah še predstavniki nekaterih drugih skupin, ki imajo pogosto manjše število vrst. Vendar bi njihov pregled presegel okvir tega članka. V Sloveniji živijo v površinskih vodah pred- stavniki treh oziroma, kot bo predstavljeno v nadaljevanju, štirih skupin, ki so dovolj veliki, da jih lahko razmeroma hitro opa- zimo s prostimi očmi. To so predstavniki enakonožcev (Isopoda), ki lahko dosežejo dolžino nekaj čez centimeter. Najbolj znani so vodni oslički (Asellus aquaticus Linnaeus, 1758), ki z nekaj podvrstami naseljujejo tudi podzemne vode. Druga skupina podobnih telesnih velikosti so postranice (Amphipo- da) s splošno razširjeno vrsto potočno po- stranico (Gammarus fossarum Koch, 1835). Tej dela družbo še nekaj vrst, ki pa so bolj krajevno razširjene. Tretja skupina so potoč- ni raki (Decapoda), ki so zastopani s tremi domorodnimi (avtohtonimi) vrstami, in sicer so to potočni rak ali jelševec (Astacus astacus Linnaeus, 1758), koščak (Austropotamobius torrentium (Schrank, 1803)) in primorski koščak (Austropotamobius pallipes (Lereboul- let, 1858)). V zadnjem času jim delajo druž- bo tudi invazivne tujerodne vrste, med ka- terimi je bolj razširjen signalni rak (Pacifa- stacus leniusculus (Dana, 1852)), medtem ko so vrste ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus (Eschscholtz, 1823)), rdečeškarjevec (Che- rax quadricarinatus (von Martens, 1868)), rak trnavec (Orconectes limosus (Rafinesque, 1817)), močvirski škarjar (Procambarus clar- kii (Girard, 1852)) ter marmornati škarjar (Procambarus fallax (Hagen, 1870)) pri nas (za zdaj) še bolj krajevno omejene. Škrgonožci – splošna predstavitev Četrta skupina, katerih predstavniki so cen- timetrskih velikosti in jih najdemo tudi v Sloveniji, so škrgonožci (Anostraca). Veči- noma so veliki od šest milimetrov do dva centimetra in pol, pravi orjak med njimi pa je vrsta iz zahodne Kanade in Združenih držav Amerike, katere samice lahko zrastejo do osem centimetrov. Vrsta je znana tudi iz Evrope, a so njeni primerki manjši. Po tele- sni zgradbi spadajo med najbolj primitivne rake, njihovi predniki pa so se pojavili že v ordoviciju, to je pred 450 milijoni let. Danes je opisanih nekaj čez tristo vrst škr- gonožcev, od tega okoli sto vrst iz Paleark- tike, to je ozemlja med Severno Afriko na jugu, Grenlandijo na severu, Portugalsko na zahodu ter polotokom Kamčatka na vzhodu Rusije, območje pa vključuje tudi Kitajsko, Tibet in Japonsko. Živijo v zelo različnih življenjskih prosto- rih: v mlakah ob robu ledenikov v Arktiki in na Antarktiki, v visokogorskih mlakah z raztopljeno snežnico, v presihajočih mlakah zmernih podnebnih območij, v majhnih ob- časnih sladkovodnih kotanjah sredi puščav, napolnjenih z deževnico, v kotanjah oziro- ma solinah tik ob morju ali kotanjah sredi puščav, ki so napolnjene z zelo slano vodo (slanost vode je lahko tudi več kot sto pro- milov, kar učinkovito izloča plenilce). Sku- pina kaže zelo široko ekološko plastičnost, vendar v vsakem od teh okolij živijo le zelo prilagojene vrste. Prav zaradi tega je pribli- žno četrtina vrst opisanih le z enega, to je klasičnega nahajališča, zlasti tiste iz pušča- vskih okolij. Kljub včasih, z našega vidika, neugodnim okoljem je zanje značilno, da se vedno pojavljajo množično, kar je zlasti očitno proti koncu sezone, ko začnejo vodne kotanje presihati in se populacija nagnete le na zelo majhnem prostoru. Včasih se to meri v nekaj litrih, včasih v nekaj kubičnih metrih, kjer se gnete nekaj tisoč ali celo mi- lijonov osebkov. Izstopajo zlasti predstavniki morskega rodu Artemia (solinski rakec), ki so zelo pomembni v akvaristiki in ribogoj- stvu, saj so njihove larve in odrasle živali pomemben vir hrane za ribje mladice, pa tudi druge rake. Po ocenah v svetu porabi- jo nekaj tisoč ton njihovih jajc in odraslih živali, ki jih pridelujejo v posebnih gojitve- nih bazenih v zelo slanih celinskih jezerih v Združenih državah Amerike, na Kitajskem, v Iranu in še kje drugod. Medtem ko jajca prevažajo do porabnikov v posušeni obliki, odrasle živali zamrznejo (slika 1). Za vse življenjske prostore, ki jih poseljuje- jo škrgonožci, je značilno, da v njih ni rib, lahko pa so pupki. Ribe, ki so dobri plaval- ci, rakce namreč zlahka ulovijo in tako hi- tro iztrebijo populacijo, medtem ko so pupki slabši plavalci in ne posegajo znatno v nji- hovo populacijo. Izjema so le solinski rakci, ki lahko preživijo v prisotnosti rib solinark (Aphanius fasciatus (Valenciennes, 1821)), ki pa so slabe plavalke in se večinoma zadržu- jejo le na dnu, zato so po vedênju podobne pupkom. Predstavniki škrgonožcev so zelo nežne ži- vali in nimajo oklepa, značilnega za rake. Ob opazovanju v naravi bolj spominjajo na puhaste »zverinice«, ki počasi plavajo po mlakah (slika 2). Ena od njihovih značilno- sti je, da vedno plavajo s trebuhom navzgor, pogosto tik pod vodno površino. Hranijo se Slika 1: Gojenje škrgonožcev (Artemia sp., solinski rakec) za prehrano rib in drugih rakov v slanih bazenih blizu mesta Redwood City v Kaliforniji v Združenih državah Amerike. Različni odtenki rdeče barve so posledica množice solinskih rakcev. Vir: svetovni splet. 80 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 81Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija s precejanjem vode. V njej so alge ali organ- ski delci, ki jih tja zanese veter. Nekatere večje vrste so tudi plenilci, ki se lotijo svojih sostanovalcev, kot so kotačniki, mlade vo- dne bolhe in ceponožci ali celo njihovi la- stni potomci. Njihov razvoj, od jajca do odrasle živali in odlaganja jajc, je zelo hiter, saj so odvisni od kratkotrajnih luž oziroma mlak. Te lah- ko presahnejo že po kratkem času, v nekaj dneh ali največ tednih, kar je pogosto zla- sti v puščavah. Raziskave populacije škr- gonožcev na presihajočem kraškem jezeru Petelinjsko jezero pri Pivki so razkrile, da se tam njihov razvojni krog konča v enem mesecu, ko se jezero za kratek čas napolni z vodo (slika 3). Približno pet dni po tem, ko se je jezero napolnilo z vodo (17. aprila leta 1998, tem- peratura vode okoli 8 stopinj Celzija), so se iz jajc izlegle ličinke (oziroma naupliji), ki so po dveh tednih po nekaj levitvah dosegli stopnjo neodraslih osebkov, še teden dni kasneje pa so se že pojavile odrasle živali (spol- no zrele; temperatura vode okoli 15 stopinj Celzija). Na začetku so prevladovali spol- no zreli samci, medtem ko so bile samice z razvojem neko- liko v zaostanku in so spolno dozorele dan ali dva kasneje. Pojav, da se najprej pojavijo v populaciji spolno zreli samci, je znan tudi pri planktonskih ceponožcih, saj to omogo- či zelo hitro oploditev, nato sledi tvorba jajc in s tem na- daljevanje vrste. Že čez nekaj dni (8. maja leta 1998) so bile v jezeru množično prisotne samice z jajci, ki so imele v jajčni vrečki od dvajset do tri- deset jajc in so jih neprestano odlagale v vodo. Samo teden dni kasneje pa je bilo jezero ponovno suho. Slika 2: Populacija škrgonožcev v majhni mlaki na Petelinjskem jezeru pri Slovenski vasi tik pred izsušitvijo. Foto: Anton Brancelj. Slika 3: Zgoraj panorama Petelinjskega jezera ob visoki vodi, na sredini ob srednji vodi in spodaj tik pred presušitvijo. Foto: Anton Brancelj. 80 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 81Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija s precejanjem vode. V njej so alge ali organ- ski delci, ki jih tja zanese veter. Nekatere večje vrste so tudi plenilci, ki se lotijo svojih sostanovalcev, kot so kotačniki, mlade vo- dne bolhe in ceponožci ali celo njihovi la- stni potomci. Njihov razvoj, od jajca do odrasle živali in odlaganja jajc, je zelo hiter, saj so odvisni od kratkotrajnih luž oziroma mlak. Te lah- ko presahnejo že po kratkem času, v nekaj dneh ali največ tednih, kar je pogosto zla- sti v puščavah. Raziskave populacije škr- gonožcev na presihajočem kraškem jezeru Petelinjsko jezero pri Pivki so razkrile, da se tam njihov razvojni krog konča v enem mesecu, ko se jezero za kratek čas napolni z vodo (slika 3). Približno pet dni po tem, ko se je jezero napolnilo z vodo (17. aprila leta 1998, tem- peratura vode okoli 8 stopinj Celzija), so se iz jajc izlegle ličinke (oziroma naupliji), ki so po dveh tednih po nekaj levitvah dosegli stopnjo neodraslih osebkov, še teden dni kasneje pa so se že pojavile odrasle živali (spol- no zrele; temperatura vode okoli 15 stopinj Celzija). Na začetku so prevladovali spol- no zreli samci, medtem ko so bile samice z razvojem neko- liko v zaostanku in so spolno dozorele dan ali dva kasneje. Pojav, da se najprej pojavijo v populaciji spolno zreli samci, je znan tudi pri planktonskih ceponožcih, saj to omogo- či zelo hitro oploditev, nato sledi tvorba jajc in s tem na- daljevanje vrste. Že čez nekaj dni (8. maja leta 1998) so bile v jezeru množično prisotne samice z jajci, ki so imele v jajčni vrečki od dvajset do tri- deset jajc in so jih neprestano odlagale v vodo. Samo teden dni kasneje pa je bilo jezero ponovno suho. Slika 2: Populacija škrgonožcev v majhni mlaki na Petelinjskem jezeru pri Slovenski vasi tik pred izsušitvijo. Foto: Anton Brancelj. Slika 3: Zgoraj panorama Petelinjskega jezera ob visoki vodi, na sredini ob srednji vodi in spodaj tik pred presušitvijo. Foto: Anton Brancelj. 82 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 83Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija V visokogorski mlaki pod Studorjem so bili odrasli osebki škrgonožcev prisotni v mlaki, obsijani s soncem, v katero so še moleli je- ziki snežišča z bližnjih pobočij (temperatura vode nekoliko nad 0 stopinj Celzija). Žal zaradi odmaknjenosti mlake nismo sledili populacijski dinamiki, je pa bilo po sledovih višine vode v blatu na dnu mlake očitno, da se mlaka zelo hitro izsuši, ko sneg na okoli- ških pobočjih skopni. O množici poginulih rakcev v Petelinjskem jezeru vsako leto priča gosta prevleka (ozi- roma »smetana«) iz odmrlih rakov in nji- hovih jajc v kolovozu po sredini jezera in v manjših kotanjah levo in desno od njega, kamor se zatekajo škrgonožci v zadnjem po- skusu preživetja tik pred tem, ko voda do- končno ponikne v podzemlje (mimogrede: kotanje so posledica vojaških vaj nekdanje jugoslovanske vojske, v njih so vadili ravna- nje z eksplozivi in verjetno tudi z minome- talci, hkrati pa so s tem odlično zavarovali ta pomembni biološki prostor pred drugimi poškodbami ali spremembami namembnosti; danes je to del Regijskega parka Pivka). Ob obisku le dan po presušitvi jezera sem lahko opazoval (po odtisih šap seveda), ka- ko je medved hodil od ene kotanje do druge in si privoščil oblizovanje te smetane, ki je bila zanj verjetno okusna in tudi hranilna. Žal z njim ne morem deliti mnenja o oku- su te hrane. Na Tajskem smo si nekoč pri- voščili omleto iz teh rakcev, ki jih je tajska prijateljica množično gojila za akvariste, a priznam, da okus ni bil ravno navdušujoč oziroma je bilo precej »brezokusno«. Samice škrgonožcev praviloma odlagajo v vodo tako imenovana trajna jajca, ki so po- sledica spolne združitve samcev in samic. Le v izjemnih primerih odlagajo neoploje- na, tako imenovana deviškorodna (parteno- genetska) jajca, iz katerih pa se prav tako razvijejo odrasle živali. Ta pojav je sicer bolj znan pri vodnih bolhah, zlasti planktonskih vrstah (rodovi Bosmina, Daphnia, Diapha- nosoma ...). Trajna jajca so obdana s trdno in neprepustno ovojnico, ki zagotavlja, da jajca preživijo tudi v neugodnih razmerah, kot so zmrzal, suša, visoke temperature in mehanske obremenitve. Jajca ostanejo »ka- ljiva« (iz njih se razvijejo novi osebki) zelo dolgo – celo nekaj desetletij. Za »kalitev« je za številne vrste izpostavljenost zmrzalim ali daljšim sušnim obdobjem celo pogoj za razvoj novih populacij. Imajo pa vgrajeno še eno varovalko – ko se pojavijo ugodne raz- mere (to je voda v tekoči obliki), se le del trajnih jajc takoj razvije, nekaj pa jih poča- ka na drugo ali celo tretje ugodno obdobje. Tako zagotovijo nadaljevanje populacije/vr- ste, če ekološke razmere ob pojavu trenutnih ugodnih razmer trajajo prekratek čas in se ne razvijejo spolno zrele samice, ki bi odlo- žile jajca. V bistvu je to tako imenovana ge- netska banka, ki zagotavlja preživetje vrste dolga obdobja, saj se novi osebki razvijajo iz jajc, ki so jih odložile generacije pred nji- mi. Temu pravilu manj sledijo komercialno vzgojena jajca solinskih rakcev, saj prodajalci zagotavljajo več kot petindevetdesetodstotno »kaljivost« za potrebe akvaristov – seve- da pod zelo nadzorovanimi pogoji vzreje v umetnih gojiščih. Trajna jajca, ki jih samice odlagajo v vodo in potonejo na dno mlak, so kroglaste obli- ke in imajo na površini vrstno značilni vzo- rec, dobro razpoznaven pod elektronskim mikroskopom (slika 4). S tem se nekoliko razlikujejo od drugih vodnih živali, na pri- mer vodnih bolh in mahovnjakov (Bryozoa), pri katerih se vrste razlikujejo predvsem po obliki trajnih jajc. Trajna jajca pogosto ne ostanejo le v »rodni« mlaki, ampak jih ve- ter, ptiči in tudi sesalci prenašajo v sosednje mlake ali pa tudi več deset ali celo sto ki- lometrov proč. Odrasle živali so obarvane, pri čemer prevla- dujejo nežni modri, zeleni ali oranžno rde- či odtenki. Barve so bolj izrazite v vodnih telesih, ki so plitva in imajo bistro vodo. Barvila naj bi živali varovala pred premoč- no (ultravijolično) svetlobo. Najbolj izrazito so obarvani predstavniki, ki živijo v zelo slanih puščavskih jezercih oziroma mlakah. Intenzivnost obarvanosti po telesu je neena- komerna. Dvovejnate listaste noge so obar- vane le rahlo, medtem ko je ostali del telesa, zlasti njegov zadnji del z viličasto oblikova- nimi cerkopodi (izrastki, ki se nahajajo na zadnjem telesnem členu - abdomnu), lahko zelo intenzivno obarvan in celo drugačne barve – najpogosteje oranžne ali rdeče. Moč- neje so obarvana tudi jajca, ki jih samica no- si v jajčni vrečki. Zaradi odsotnosti plenilcev taka obarvanost za živali ne pomeni nevar- nosti, ima pa verjetno vlogo pri parjenju kot razpoznavni znak spolne zrelosti. Število primernih nahajališč za škrgonožce po svetu upada, izjema so oddaljeni pre- deli, kjer je vpliv človeka manjši. V Evropi jih zlasti ogrožajo osuševanje in zasipanje mlak (tak primer se je zgodil tudi v bliži- ni Cerkniškega jezera) ter naseljevanje rib v gramoznice ali kale na Krasu s stalno vodo (ki bi sicer lahko bili nadomestni življenjski prostor za škrgonožce). Prav tako je možno tudi neposredno onesnaževanje življenjskih prostorov s strupenimi oziroma škodljivimi snovmi. Škrgonožci v Sloveniji Njihova razširjenost je v Sloveniji razno- lika – od visokogorskih mlak do solin ob morju, vendar je posamezna vrsta omejena le na eno ali dve mesti. Trenutno je v Slo- veniji znanih pet (ali šest) vrst škrgonožcev: Artemia salina (Linnaeus, 1758), Branchipus schaefferi Fischer, 1834, Chyrocephalus di- aphanus Prévost, 1803; Chyrocephalus croa- ticus (Steuer, 1899) in Eubranchipus grubei (Dybowski, 1860). Rod Artemia verjetno predstavlja kompleks vrst (tako imenovanih prikritih oziroma kriptičnih vrst), ki so si po zunanjosti podobne, razlikujejo pa se po genetski sestavi. Zato se v številnih sezna- mih poleg vrste A. salina pojavlja tudi bolj splošna oznaka - Artemia sp. Še primerjava s sosednjimi državami. V Ita- Slika 4: Na površini trajnih jajc škrgonožcev (slike c-i) je za vsako vrsto značilen vzorec. (Dodatno pojasnilo: na sliki a je oklep vodne bolhe iz rodu Chydorus, na sliki b pa trajno jajce vodne bolhe iz rodu Simocephalus). Vir: svetovni splet. 82 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 83Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija V visokogorski mlaki pod Studorjem so bili odrasli osebki škrgonožcev prisotni v mlaki, obsijani s soncem, v katero so še moleli je- ziki snežišča z bližnjih pobočij (temperatura vode nekoliko nad 0 stopinj Celzija). Žal zaradi odmaknjenosti mlake nismo sledili populacijski dinamiki, je pa bilo po sledovih višine vode v blatu na dnu mlake očitno, da se mlaka zelo hitro izsuši, ko sneg na okoli- ških pobočjih skopni. O množici poginulih rakcev v Petelinjskem jezeru vsako leto priča gosta prevleka (ozi- roma »smetana«) iz odmrlih rakov in nji- hovih jajc v kolovozu po sredini jezera in v manjših kotanjah levo in desno od njega, kamor se zatekajo škrgonožci v zadnjem po- skusu preživetja tik pred tem, ko voda do- končno ponikne v podzemlje (mimogrede: kotanje so posledica vojaških vaj nekdanje jugoslovanske vojske, v njih so vadili ravna- nje z eksplozivi in verjetno tudi z minome- talci, hkrati pa so s tem odlično zavarovali ta pomembni biološki prostor pred drugimi poškodbami ali spremembami namembnosti; danes je to del Regijskega parka Pivka). Ob obisku le dan po presušitvi jezera sem lahko opazoval (po odtisih šap seveda), ka- ko je medved hodil od ene kotanje do druge in si privoščil oblizovanje te smetane, ki je bila zanj verjetno okusna in tudi hranilna. Žal z njim ne morem deliti mnenja o oku- su te hrane. Na Tajskem smo si nekoč pri- voščili omleto iz teh rakcev, ki jih je tajska prijateljica množično gojila za akvariste, a priznam, da okus ni bil ravno navdušujoč oziroma je bilo precej »brezokusno«. Samice škrgonožcev praviloma odlagajo v vodo tako imenovana trajna jajca, ki so po- sledica spolne združitve samcev in samic. Le v izjemnih primerih odlagajo neoploje- na, tako imenovana deviškorodna (parteno- genetska) jajca, iz katerih pa se prav tako razvijejo odrasle živali. Ta pojav je sicer bolj znan pri vodnih bolhah, zlasti planktonskih vrstah (rodovi Bosmina, Daphnia, Diapha- nosoma ...). Trajna jajca so obdana s trdno in neprepustno ovojnico, ki zagotavlja, da jajca preživijo tudi v neugodnih razmerah, kot so zmrzal, suša, visoke temperature in mehanske obremenitve. Jajca ostanejo »ka- ljiva« (iz njih se razvijejo novi osebki) zelo dolgo – celo nekaj desetletij. Za »kalitev« je za številne vrste izpostavljenost zmrzalim ali daljšim sušnim obdobjem celo pogoj za razvoj novih populacij. Imajo pa vgrajeno še eno varovalko – ko se pojavijo ugodne raz- mere (to je voda v tekoči obliki), se le del trajnih jajc takoj razvije, nekaj pa jih poča- ka na drugo ali celo tretje ugodno obdobje. Tako zagotovijo nadaljevanje populacije/vr- ste, če ekološke razmere ob pojavu trenutnih ugodnih razmer trajajo prekratek čas in se ne razvijejo spolno zrele samice, ki bi odlo- žile jajca. V bistvu je to tako imenovana ge- netska banka, ki zagotavlja preživetje vrste dolga obdobja, saj se novi osebki razvijajo iz jajc, ki so jih odložile generacije pred nji- mi. Temu pravilu manj sledijo komercialno vzgojena jajca solinskih rakcev, saj prodajalci zagotavljajo več kot petindevetdesetodstotno »kaljivost« za potrebe akvaristov – seve- da pod zelo nadzorovanimi pogoji vzreje v umetnih gojiščih. Trajna jajca, ki jih samice odlagajo v vodo in potonejo na dno mlak, so kroglaste obli- ke in imajo na površini vrstno značilni vzo- rec, dobro razpoznaven pod elektronskim mikroskopom (slika 4). S tem se nekoliko razlikujejo od drugih vodnih živali, na pri- mer vodnih bolh in mahovnjakov (Bryozoa), pri katerih se vrste razlikujejo predvsem po obliki trajnih jajc. Trajna jajca pogosto ne ostanejo le v »rodni« mlaki, ampak jih ve- ter, ptiči in tudi sesalci prenašajo v sosednje mlake ali pa tudi več deset ali celo sto ki- lometrov proč. Odrasle živali so obarvane, pri čemer prevla- dujejo nežni modri, zeleni ali oranžno rde- či odtenki. Barve so bolj izrazite v vodnih telesih, ki so plitva in imajo bistro vodo. Barvila naj bi živali varovala pred premoč- no (ultravijolično) svetlobo. Najbolj izrazito so obarvani predstavniki, ki živijo v zelo slanih puščavskih jezercih oziroma mlakah. Intenzivnost obarvanosti po telesu je neena- komerna. Dvovejnate listaste noge so obar- vane le rahlo, medtem ko je ostali del telesa, zlasti njegov zadnji del z viličasto oblikova- nimi cerkopodi (izrastki, ki se nahajajo na zadnjem telesnem členu - abdomnu), lahko zelo intenzivno obarvan in celo drugačne barve – najpogosteje oranžne ali rdeče. Moč- neje so obarvana tudi jajca, ki jih samica no- si v jajčni vrečki. Zaradi odsotnosti plenilcev taka obarvanost za živali ne pomeni nevar- nosti, ima pa verjetno vlogo pri parjenju kot razpoznavni znak spolne zrelosti. Število primernih nahajališč za škrgonožce po svetu upada, izjema so oddaljeni pre- deli, kjer je vpliv človeka manjši. V Evropi jih zlasti ogrožajo osuševanje in zasipanje mlak (tak primer se je zgodil tudi v bliži- ni Cerkniškega jezera) ter naseljevanje rib v gramoznice ali kale na Krasu s stalno vodo (ki bi sicer lahko bili nadomestni življenjski prostor za škrgonožce). Prav tako je možno tudi neposredno onesnaževanje življenjskih prostorov s strupenimi oziroma škodljivimi snovmi. Škrgonožci v Sloveniji Njihova razširjenost je v Sloveniji razno- lika – od visokogorskih mlak do solin ob morju, vendar je posamezna vrsta omejena le na eno ali dve mesti. Trenutno je v Slo- veniji znanih pet (ali šest) vrst škrgonožcev: Artemia salina (Linnaeus, 1758), Branchipus schaefferi Fischer, 1834, Chyrocephalus di- aphanus Prévost, 1803; Chyrocephalus croa- ticus (Steuer, 1899) in Eubranchipus grubei (Dybowski, 1860). Rod Artemia verjetno predstavlja kompleks vrst (tako imenovanih prikritih oziroma kriptičnih vrst), ki so si po zunanjosti podobne, razlikujejo pa se po genetski sestavi. Zato se v številnih sezna- mih poleg vrste A. salina pojavlja tudi bolj splošna oznaka - Artemia sp. Še primerjava s sosednjimi državami. V Ita- Slika 4: Na površini trajnih jajc škrgonožcev (slike c-i) je za vsako vrsto značilen vzorec. (Dodatno pojasnilo: na sliki a je oklep vodne bolhe iz rodu Chydorus, na sliki b pa trajno jajce vodne bolhe iz rodu Simocephalus). Vir: svetovni splet. 84 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 85Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija liji, ki je po površini približno petnajstkrat večja od Slovenije, so doslej našli petnajst vrst in kompleks Artemia sp., ki so razšir- jene po vsej državi. Od tega so štiri vrste skupne s Slovenijo. Avstrija, ki je po površi- ni malo več kot štirikrat večja od Slovenije, ima osem vrst, ki živijo predvsem na vzho- du države, in dve skupni vrsti s Slovenijo. Madžarska, ki je približno štiriinpolkrat ve- čja od Slovenije, ima enajst vrst, od tega tri skupne. Najdišča so posejana po celotnem ozemlju države. Hrvaška, ki je malo manj kot trikrat večja od Slovenije, ima - na pod- lagi zelo skopih podatkov - le štiri vrste, od tega so tri skupne s Slovenijo. Artemia salina (oziroma kompleks A. sp.) je potrjena v Sečoveljskih solinah, ni pa izklju- čeno, da ne živi tudi v bližnjih Strunjanskih solinah. V Sečoveljskih solinah jih lahko med majem in septembrom najlepše opazu- jemo s sprehajalne poti, ki vodi od vhoda proti muzejskemu delu. Po oceni je popu- lacija velika in zaradi spreminjanja okolja ni ogrožena, kar je posledica dejstva, da se soline nahajajo znotraj krajinskega parka. Večja nevarnost je, da se lahko v to okolje naselijo sorodne vrste, ki jih akvaristi ali ri- bogojci uporabljajo za hranjenje rib. Je ver- jetno edina vrsta, ki živi skupaj z ribami, v tem primeru s solinarko. Zaenkrat je še vedno med bolj splošno razširjenimi vrstami v Evropi in Severni Afriki (skupaj z A. sp.), čeprav je krajevno tudi že marsikje izumrla. Branchipus schaefferi (slika 5) je vrsta, ki je zaenkrat pri nas poznana iz dveh, med se- boj razmeroma oddaljenih nahajališč: v mla- ki na Radenskem polju blizu naselja Velika Račna in v kalu pri Petrinjah pri Kozini. Populacija na Radenskem polju je omejena le na eno mlako, ki je zaradi krajinskega Slika 5: Predstavnik vrste Branchipus schaefferi iz kala pri Petrinjah pri Kozini. Na sliki je samica z jajčno vrečko. Foto: Teo Delić. Slika 6: Vrsta Chyrocephalus croaticus je bila v resnici opisana iz mlake v današnji Bosni in Hercegovini, čeprav nosi ime »hrvaški« in je sedaj znana samo še iz nahajališč v Sloveniji. Zgoraj: Samec, slikan na dnu mlake. Foto: Tomi Trilar. Spodaj: Samec, slikan v akvariju. Foto: Anton Brancelj. Na sledeči strani: Samica vrste Chyrocephalus croaticus. Foto: Tomi Trilar. 84 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 85Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija liji, ki je po površini približno petnajstkrat večja od Slovenije, so doslej našli petnajst vrst in kompleks Artemia sp., ki so razšir- jene po vsej državi. Od tega so štiri vrste skupne s Slovenijo. Avstrija, ki je po površi- ni malo več kot štirikrat večja od Slovenije, ima osem vrst, ki živijo predvsem na vzho- du države, in dve skupni vrsti s Slovenijo. Madžarska, ki je približno štiriinpolkrat ve- čja od Slovenije, ima enajst vrst, od tega tri skupne. Najdišča so posejana po celotnem ozemlju države. Hrvaška, ki je malo manj kot trikrat večja od Slovenije, ima - na pod- lagi zelo skopih podatkov - le štiri vrste, od tega so tri skupne s Slovenijo. Artemia salina (oziroma kompleks A. sp.) je potrjena v Sečoveljskih solinah, ni pa izklju- čeno, da ne živi tudi v bližnjih Strunjanskih solinah. V Sečoveljskih solinah jih lahko med majem in septembrom najlepše opazu- jemo s sprehajalne poti, ki vodi od vhoda proti muzejskemu delu. Po oceni je popu- lacija velika in zaradi spreminjanja okolja ni ogrožena, kar je posledica dejstva, da se soline nahajajo znotraj krajinskega parka. Večja nevarnost je, da se lahko v to okolje naselijo sorodne vrste, ki jih akvaristi ali ri- bogojci uporabljajo za hranjenje rib. Je ver- jetno edina vrsta, ki živi skupaj z ribami, v tem primeru s solinarko. Zaenkrat je še vedno med bolj splošno razširjenimi vrstami v Evropi in Severni Afriki (skupaj z A. sp.), čeprav je krajevno tudi že marsikje izumrla. Branchipus schaefferi (slika 5) je vrsta, ki je zaenkrat pri nas poznana iz dveh, med se- boj razmeroma oddaljenih nahajališč: v mla- ki na Radenskem polju blizu naselja Velika Račna in v kalu pri Petrinjah pri Kozini. Populacija na Radenskem polju je omejena le na eno mlako, ki je zaradi krajinskega Slika 5: Predstavnik vrste Branchipus schaefferi iz kala pri Petrinjah pri Kozini. Na sliki je samica z jajčno vrečko. Foto: Teo Delić. Slika 6: Vrsta Chyrocephalus croaticus je bila v resnici opisana iz mlake v današnji Bosni in Hercegovini, čeprav nosi ime »hrvaški« in je sedaj znana samo še iz nahajališč v Sloveniji. Zgoraj: Samec, slikan na dnu mlake. Foto: Tomi Trilar. Spodaj: Samec, slikan v akvariju. Foto: Anton Brancelj. Na sledeči strani: Samica vrste Chyrocephalus croaticus. Foto: Tomi Trilar. 86 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 87Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija parka razmeroma zavarovana pred mehan- skimi posegi. Je pa nevarnost onesnaženja, saj leži blizu prometne regionalne ceste, v okolici pa je tudi veliko kmetijskih povr- šin. Kal pri Petrinjah je sredi zaraščajoče se gmajne in se trenutno uporablja kot napajal- na kotanja za konje. Po oceni je populacija tam razmeroma majhna, a nahajališče (za- enkrat) ni ogroženo. Obe mlaki se ob suši posušita. Vrsta je bila v preteklosti razširje- na po velikem delu Evrope, danes pa je že močno ogrožena. Vrsta Chyrocephalus diaphanus je poznana le iz mlake v Dolu pod Studorjem, ki se na- haja sredi Triglavskega narodnega parka na nadmorski višini približno 1.500 metrov. Mlaka leži v globoki vrtači, kjer se nabira sneg, ki vztraja dolgo v pomlad. Mlaka za- radi odmaknjenosti ni ogrožena, populacija pa je po oceni velika. Vrsta je bila v prete- klosti ena od bolj razširjenih v Evropi, da- nes pa je že marsikje iztrebljena. Vrsta Chyrocephalus croaticus (slika 6) je bal- kanski endemit. Vrsta je bila opisana po pri- merkih iz večje mlake Blatačko jezero v Bo- sni in Hercegovini, vendar je kasneje tam, kljub večkratnim iskanjem, niso več našli. Nahajališče je podobno tistemu na Petelinj- skem jezeru. Manj verjetno je, da je prišlo pri opisu do napačne navedbe nahajališča in da je izvorno nahajališče Hutovo blato, ki je danes prav tako v Bosni in Hercego- vini, a je zaradi človekove aktivnosti močno spremenjeno. V Sloveniji se nahaja na dveh najdiščih. Največje je v Petelinjskem jeze- ru pri Pivki, na območju krajinskega parka Pivka, kjer živi ogromna populacija. Druga, bistveno manjša populacija je na travniku ob Cerkniškem jezeru, ob poti do Zadnjega kraja, kjer je še pred dvajsetimi leti živela v treh mlakah, vendar so kasneje dve zasuli z gradbenim materialom in žaganjem. Popula- cija v tretji kotanji je majhna, a se spomladi redno pojavlja. Mlaka je obenem zatočišče za številne pupke in žabe. Sožitje med vr- stami je v njej »vzorno« in vrste ne vpliva- jo druga na drugo. Zanimivo je, da osebki niso bili nikoli opaženi v četrti, večji mla- ki, oddaljeni le nekaj deset metrov proč. Po primerkih iz Petelinjskega jezera je bil na- rejen tudi ponovni in popolnejši opis vrste. Siphonophanes grubei je zadnja vrsta, ki je bila odkrita v Sloveniji, in sicer pred komaj dvema letoma (leta 2020). Najdišče se na- haja v majhni, zelo blatni kotanji na pobo- čju nad Petelinjskim jezerom blizu naselja Slovenska vas. Mlaka služi kot napajalna kotanja za krave, dokler se ne posuši (slika 7). Populacija je, vsaj glede na velikost mla- ke, verjetno majhna. Čeprav je v okolici še nekaj podobnih mlak, v katerih se napajajo krave, v njih (zaenkrat) še niso bili najdeni osebki te vrste. Ogroženost te in sosednjih mlak je odvisna predvsem od kmetijske ozi- roma živinorejske dejavnosti na travnikih v okolici. V preteklosti je bila vrsta razširjena v večjem delu Evrope, danes pa deli usodo ostalih vrst. Stanje in perspektive Čeprav je v Sloveniji zaenkrat poznanih le pet vrst škrgonožcev (skupaj z Artemia sp. pa vsaj šest), je to območje vseeno bogato z njimi, predvsem po številu vrst na površino, kot tudi raznolikostjo življenjskih prostorov. Prekrivanje števila vrst s sosednjimi država- mi je razmeroma nizko (z izjemo Hrvaške, vendar je to zaradi nepopolnih podatkov), kar kaže na veliko raznovrstnost te skupi- ne v tem delu Evrope. Medtem ko v sose- dnjih državah avtorji opozarjajo na uniče- vanje ustreznih življenjskih prostorov in s tem tudi izumiranja vrst, je pri nas stanje za spoznanje boljše, saj so nahajališča v zelo odmaknjenih predelih ali vsaj v delih, kjer je nadzor nad posegi v okolje nadzorovan. Glede na število vrst v sosednjih državah (Italiji, Avstriji, Madžarski), kjer so bile opravljene intenzivne inventarizacije fav- ne, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo še Slika 7: Mlaka na pobočju nad Petelinjskim jezerom blizu naselja Slovenska vas je edino znano nahajališče vrste Siphonophanes grubei. Foto: Anton Brancelj. 86 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 87Zoologija • Manj znani raki Slovenije Manj znani raki Slovenije • Zoologija parka razmeroma zavarovana pred mehan- skimi posegi. Je pa nevarnost onesnaženja, saj leži blizu prometne regionalne ceste, v okolici pa je tudi veliko kmetijskih povr- šin. Kal pri Petrinjah je sredi zaraščajoče se gmajne in se trenutno uporablja kot napajal- na kotanja za konje. Po oceni je populacija tam razmeroma majhna, a nahajališče (za- enkrat) ni ogroženo. Obe mlaki se ob suši posušita. Vrsta je bila v preteklosti razširje- na po velikem delu Evrope, danes pa je že močno ogrožena. Vrsta Chyrocephalus diaphanus je poznana le iz mlake v Dolu pod Studorjem, ki se na- haja sredi Triglavskega narodnega parka na nadmorski višini približno 1.500 metrov. Mlaka leži v globoki vrtači, kjer se nabira sneg, ki vztraja dolgo v pomlad. Mlaka za- radi odmaknjenosti ni ogrožena, populacija pa je po oceni velika. Vrsta je bila v prete- klosti ena od bolj razširjenih v Evropi, da- nes pa je že marsikje iztrebljena. Vrsta Chyrocephalus croaticus (slika 6) je bal- kanski endemit. Vrsta je bila opisana po pri- merkih iz večje mlake Blatačko jezero v Bo- sni in Hercegovini, vendar je kasneje tam, kljub večkratnim iskanjem, niso več našli. Nahajališče je podobno tistemu na Petelinj- skem jezeru. Manj verjetno je, da je prišlo pri opisu do napačne navedbe nahajališča in da je izvorno nahajališče Hutovo blato, ki je danes prav tako v Bosni in Hercego- vini, a je zaradi človekove aktivnosti močno spremenjeno. V Sloveniji se nahaja na dveh najdiščih. Največje je v Petelinjskem jeze- ru pri Pivki, na območju krajinskega parka Pivka, kjer živi ogromna populacija. Druga, bistveno manjša populacija je na travniku ob Cerkniškem jezeru, ob poti do Zadnjega kraja, kjer je še pred dvajsetimi leti živela v treh mlakah, vendar so kasneje dve zasuli z gradbenim materialom in žaganjem. Popula- cija v tretji kotanji je majhna, a se spomladi redno pojavlja. Mlaka je obenem zatočišče za številne pupke in žabe. Sožitje med vr- stami je v njej »vzorno« in vrste ne vpliva- jo druga na drugo. Zanimivo je, da osebki niso bili nikoli opaženi v četrti, večji mla- ki, oddaljeni le nekaj deset metrov proč. Po primerkih iz Petelinjskega jezera je bil na- rejen tudi ponovni in popolnejši opis vrste. Siphonophanes grubei je zadnja vrsta, ki je bila odkrita v Sloveniji, in sicer pred komaj dvema letoma (leta 2020). Najdišče se na- haja v majhni, zelo blatni kotanji na pobo- čju nad Petelinjskim jezerom blizu naselja Slovenska vas. Mlaka služi kot napajalna kotanja za krave, dokler se ne posuši (slika 7). Populacija je, vsaj glede na velikost mla- ke, verjetno majhna. Čeprav je v okolici še nekaj podobnih mlak, v katerih se napajajo krave, v njih (zaenkrat) še niso bili najdeni osebki te vrste. Ogroženost te in sosednjih mlak je odvisna predvsem od kmetijske ozi- roma živinorejske dejavnosti na travnikih v okolici. V preteklosti je bila vrsta razširjena v večjem delu Evrope, danes pa deli usodo ostalih vrst. Stanje in perspektive Čeprav je v Sloveniji zaenkrat poznanih le pet vrst škrgonožcev (skupaj z Artemia sp. pa vsaj šest), je to območje vseeno bogato z njimi, predvsem po številu vrst na površino, kot tudi raznolikostjo življenjskih prostorov. Prekrivanje števila vrst s sosednjimi država- mi je razmeroma nizko (z izjemo Hrvaške, vendar je to zaradi nepopolnih podatkov), kar kaže na veliko raznovrstnost te skupi- ne v tem delu Evrope. Medtem ko v sose- dnjih državah avtorji opozarjajo na uniče- vanje ustreznih življenjskih prostorov in s tem tudi izumiranja vrst, je pri nas stanje za spoznanje boljše, saj so nahajališča v zelo odmaknjenih predelih ali vsaj v delih, kjer je nadzor nad posegi v okolje nadzorovan. Glede na število vrst v sosednjih državah (Italiji, Avstriji, Madžarski), kjer so bile opravljene intenzivne inventarizacije fav- ne, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo še Slika 7: Mlaka na pobočju nad Petelinjskim jezerom blizu naselja Slovenska vas je edino znano nahajališče vrste Siphonophanes grubei. Foto: Anton Brancelj. 88 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 89Zoologija • Manj znani raki Slovenije Vomeronazalni organ • Medicina in biologija kakšno dodatno vrsto. S tega vidika je še najbolj obetajoč vzhodni del Slovenije (Šta- jerska, Prekmurje, Haloze), ki je z vidika raziskanosti škrgonožcev še vedno »terra incognita«, a ima dobro izhodišče. Namreč, v Avstriji in na Madžarskem je bilo največ vrst najdenih v nižinah vzdolž rek, kjer se po poplavah pojavljajo občasne mlake. Za- to mogoče ni odveč predlog, da se ob na- slednjih vzorčenjih ali monitoringih, ki jih opravljajo sodelavci različnih ustanov ali pa ljubitelji, malo bolj pozorno pogleda tudi za temi rakci. Na tem mestu bi se rad zahvalil Teu Deliću in Tomiju Trilarju za fotografije vrst ter Aji Zamolo za podatke o nahajališčih dveh vrst. Viri: Anostraca - Wikipedia. Brancelj, A., 1996: Škrgonožci (Crustacea: Anostraca). Narava Slovenije, stanje in perspektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 234-235. Brancelj, A., Gorenc, N., 1999: On the presence of Chirocephalus croaticus (Steuer, 1899) in an intermittent lake in SW Slovenia. Hydrobiologia, 412: 25-34. Brendonec, L., Christopher Rogers, D., Olesen, J., Weeks, S., Hoeh, W. R., 2008: Global diversity of large branchiopods (Crustacea: Branchiopoda) in freshwater. Hydrobiologia, 595: 167-176. Dumont, H. J., Negrea, S. V., 2002: Introduction to the class Branchiopoda. Guides to the Identification of the Microinvertebrates of the Continental Waters of the World (coordinating ed.: Dumont, H. J. F.). Leiden: Backhuys Publishers, 308 str. Govedič, M., 2006: Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Življenje okoli nas. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 26 str. Vomeronazalni organ. Še vedno dolga pot raziskovanja, preden bomo razumeli kemično komunikacijo pri ljudeh Mateja Rakuša Vomeronazalni organ ima pri živalih vlogo pri sporazumevanju med istimi živalskimi vrstami in pri spolnem vedênju. Organ vse- buje specializirane nevroepitelijske vohalne čutilne celice (nevroepitelij je povrhnjica iz čutnih celic), ki učinkujejo kot sprožil- ni dražljaj pri spolnem vedênju živali. Če- prav je njegova povezava z razmnoževalnim vedênjem pri živalih povsem pojasnjena, o njegovi funkcionalnosti pri ljudeh še vedno razpravljajo. Nekateri avtorji opisujejo vo- meronazalni organ pri ljudeh in tudi spo- sobnost zaznavanja feromonov, drugi avtorji ga opisujejo kot rudimentarni organ. Shematski prikaz notranje (sredinske) stene nosne votline z mestom vomeronazalnega organa. Nosni pretin (latinsko septum nasi osseum) razdeli nosno votlino v levo in desno nosno votlino. Sredinsko steno nosne votline sestavljajo vomer, štirioglata koščena platica sitke (latinsko lamina perpendicularis ossis ethmoidalis), hrustanec nosnega pretina (latinsko cartilago septi nasi), sluznica (mukoza) in koža. Sluznica in koža na sliki nista označeni. Vomeronazalni organ je rudimentaren pri človeku, shematsko je označen vomeronazalni žleb (latinsko ductus vomeronasalis). Slika je povzeta po: Wessels, Q., Hoogland, P. V. J. M., Vorster, W., 2014: Anatomical Evidence for an Endocrine Activity of the Vomeronasal Organ in Humans. Clinical Anatomy, 27: 856-860. 88 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 89Zoologija • Manj znani raki Slovenije Vomeronazalni organ • Medicina in biologija kakšno dodatno vrsto. S tega vidika je še najbolj obetajoč vzhodni del Slovenije (Šta- jerska, Prekmurje, Haloze), ki je z vidika raziskanosti škrgonožcev še vedno »terra incognita«, a ima dobro izhodišče. Namreč, v Avstriji in na Madžarskem je bilo največ vrst najdenih v nižinah vzdolž rek, kjer se po poplavah pojavljajo občasne mlake. Za- to mogoče ni odveč predlog, da se ob na- slednjih vzorčenjih ali monitoringih, ki jih opravljajo sodelavci različnih ustanov ali pa ljubitelji, malo bolj pozorno pogleda tudi za temi rakci. Na tem mestu bi se rad zahvalil Teu Deliću in Tomiju Trilarju za fotografije vrst ter Aji Zamolo za podatke o nahajališčih dveh vrst. Viri: Anostraca - Wikipedia. Brancelj, A., 1996: Škrgonožci (Crustacea: Anostraca). Narava Slovenije, stanje in perspektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 234-235. Brancelj, A., Gorenc, N., 1999: On the presence of Chirocephalus croaticus (Steuer, 1899) in an intermittent lake in SW Slovenia. Hydrobiologia, 412: 25-34. Brendonec, L., Christopher Rogers, D., Olesen, J., Weeks, S., Hoeh, W. R., 2008: Global diversity of large branchiopods (Crustacea: Branchiopoda) in freshwater. Hydrobiologia, 595: 167-176. Dumont, H. J., Negrea, S. V., 2002: Introduction to the class Branchiopoda. Guides to the Identification of the Microinvertebrates of the Continental Waters of the World (coordinating ed.: Dumont, H. J. F.). Leiden: Backhuys Publishers, 308 str. Govedič, M., 2006: Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Življenje okoli nas. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 26 str. Vomeronazalni organ. Še vedno dolga pot raziskovanja, preden bomo razumeli kemično komunikacijo pri ljudeh Mateja Rakuša Vomeronazalni organ ima pri živalih vlogo pri sporazumevanju med istimi živalskimi vrstami in pri spolnem vedênju. Organ vse- buje specializirane nevroepitelijske vohalne čutilne celice (nevroepitelij je povrhnjica iz čutnih celic), ki učinkujejo kot sprožil- ni dražljaj pri spolnem vedênju živali. Če- prav je njegova povezava z razmnoževalnim vedênjem pri živalih povsem pojasnjena, o njegovi funkcionalnosti pri ljudeh še vedno razpravljajo. Nekateri avtorji opisujejo vo- meronazalni organ pri ljudeh in tudi spo- sobnost zaznavanja feromonov, drugi avtorji ga opisujejo kot rudimentarni organ. Shematski prikaz notranje (sredinske) stene nosne votline z mestom vomeronazalnega organa. Nosni pretin (latinsko septum nasi osseum) razdeli nosno votlino v levo in desno nosno votlino. Sredinsko steno nosne votline sestavljajo vomer, štirioglata koščena platica sitke (latinsko lamina perpendicularis ossis ethmoidalis), hrustanec nosnega pretina (latinsko cartilago septi nasi), sluznica (mukoza) in koža. Sluznica in koža na sliki nista označeni. Vomeronazalni organ je rudimentaren pri človeku, shematsko je označen vomeronazalni žleb (latinsko ductus vomeronasalis). Slika je povzeta po: Wessels, Q., Hoogland, P. V. J. M., Vorster, W., 2014: Anatomical Evidence for an Endocrine Activity of the Vomeronasal Organ in Humans. Clinical Anatomy, 27: 856-860. 90 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 91Vomeronazalni organ • Medicina in biologija Medicina in biologija • Vomeronazalni organ Vomeronazalni organ: kemosenzorični ali rudimentarni organ? Vomeronazalni organ ali tudi Jakobsonov organ (latinsko organum vomeronasale, Jacob- soni) je obrobni parni organ pod nosno vo- tlino pri večini sesalcev. Pri ljudeh je na vo- meronazalni organ prvi opozoril nizozemski anatom Frederik Ruysh (1703-1724), danski anatom in kirurg Ludwig Lewin Jacobson (1783-1843) pa ni ne odkril niti ne ovrgel njegovega obstoja pri ljudeh. Z novejšimi raziskavami so prisotnost vomeronazalnega organa pri ljudeh potrdili, vendar se njegova občasna pojavnost pri odraslih močno raz- likuje od študije do študije zaradi različnih raziskovalnih metod in pristopov. Vomero- nazalni organ je pri vretenčarjih, ne pa tudi pri človeku, periferni (obrobni) čutilni or- gan. Pri odraslem človeku je vomeronazal- ni organ zakrnel, prisoten je samo njegov cevasti del, vomeronazalni duktus (latinsko ductus vomeronasalis). Prav zato še ni povsem pojasnjeno, ali to pomeni tudi popolno od- sotnost naloge organa. Nekaj dni po rojstvu vomeronazalni organ izgubi anatomski in fiziološki razvoj Vomeronazalni organ se pri ljudeh nahaja v sprednjem spodnjem delu nosne pregrade. Nastane v prvem trimesečju zarodkovnega razvoja z uvihanjem povrhnjice pod nosno votlino. Pred nedavnim objavljena raziskava je pokazala, da vomeronazalni organ obsta- ja pri plodu in pri odraslih ljudeh. Pouče- ni smo, da je vomeronazalni organ neizo- blikovani in zakrneli (rudimentarni) organ pri odraslih ljudeh. O rasti vomeronazalne- ga organa je prav tako znanega zelo malo. Raziskovalci so z računalniško rekonstruk- cijsko metodo preučevali spremembe v dol- žini in prostornini vomeronazalnega organa pri desetih ženskih in šestnajstih moških zarodkih. Ugotovili so, da se dolžina in prostornina sicer večata s starostjo zarodka, a do nadaljnjega izoblikovanja z rojstvom ne pride. Med razvojem zarodka se povrhnji- ca vomeronazalnega organa vse bolj tanjša in zaradi preoblikovanja anatomskih struk- tur nosne votline organ izginja. V epiteliju vomeronazalnega organa bi se naj že pred rojstvom specializirane čutnice za vonj ali receptorne celice preoblikovale in izgubile stik za izmenjavo sporočil z živčnimi vla- kni vohalne poti, ki se konča v vohalnem območju skorje velikih možganov na spo- dnji strani čelnega režnja. Vomeronazalni organ je domnevno brez značilno speciali- ziranih celic, ki jih najdemo pri drugih vr- stah vretenčarjev in mogoče še pri človeških zarodkih v prvih tednih življenja. Te celice imajo namreč v notranjosti ali na celični membrani živčno strukturo (receptor), ki se odziva na določeni kemični dražljaj iz oko- lice. Feromoni (hormonom podobne snovi) so tisti, ki aktivirajo celice vomeronazalnega organa, te pa pošljejo sporočila v možgane. Pomembnost takega odziva je sprememba v obnašanju in v spolnem vedênju pri živalih. Sprožilni dražljaji v nekaterih vedênjskih vzorcih pri ljudeh niso povezani z vomero- nazalnim organom. Raziskovalci razmišljajo hitreje in drugače Številni raziskovalci še nadalje zagovarjajo nazadovanje rasti vomeronazalnega orga- na s starostjo in z razvojem zarodka. Tki- vo nosne pregrade pri ljudeh, starih od 2 do 86 let, so primerjali s tkivom odraslih lemurjev (Microcebus murinus) in odraslih voluharic (Microtus pennsylvanicus, Microtus ochrogaster). Pri sesalcih, ki imajo funkcio- nalni vomeronazalni organ, vomeronazal- ni organ s pripadajočimi živci, žlezami in rahlim vezivnim tkivom ovija ovojnica iz čvrstega veziva. Cevastomešičkasta žleza (tubuloalveorna žleza) svoje izločke izloča neposredno v okolno tkivo vomeronazalne- ga organa. Izločki olajšajo sprejemanje ke- mičnih dražljajev. Pri ljudeh je v primerjavi z drugimi sesalci vomeronazalni organ v obliki parnih žleznih izvodil iz enovrstne visokoprizmatske ali enoskladne visokopriz- matske povrhnjice. Iz njega se lahko sicer razvijejo tudi žleze. Visokoprizmatske celice imajo na površju migetalke in so morfolo- ško in histokemično bolj podobne večvrstni visokoprizmatski povrhnjici z migetalkami in čašicami, ki oblaga večino dihalnih poti. Epitelijska (povrhnjična) izvodila so glede na položaj in glede na smer izločanja izloč- ka lahko razvrščena zelo različno, vsa pa se končujejo v hrustancu nosne pregrade, so po zgradbi enostavna in se razlikujejo od razve- jenih cevastomešičkastih žlez v sluznici vo- halnega območja. Prav tako nimajo nobene histološke (tkivne) podobnosti s sestavljeni- mi cevastomešičkastimi žlezami, ki izločajo mukoidno (sluzasto) tekočino kot mešane sekrecijske (izločevalne) dele v sestavi opi- sanega vomeronazalnega organa pri vreten- čarjih. Dobro razviti vomeronazalni organ imajo glodalci (miši, podgane, zlati hrčki), dvoživke, plazilci (kače in kuščarji), konji, govedo, psi, mačke in dihurji. Pri šimpanzih je vomeronazalna povrhnjica enovrstna kot pri človeškem zarodku. Občutno povečanje zaznavanja feromonov pri ženskah Prisotnost ali odsotnost feromonov pri lju- deh je neodvisna od obstoja in/ali delova- nja vomeronazalnega organa. Vedênjski, hormonski in avtonomni odziv na vonj in s tem spremembe v razpoloženju imajo dobre povezave z možgansko skorjo. Pa vendar so zanimivi in puščajo odprta razmišljanja primeri usklajenega menstruacijskega ciklu- sa pri ženskah, ki bivajo skupaj, in naspro- tno primeri neusklajenega in pospešenega menstruacijskega ciklusa v prisotnosti mo- ških. So za to krivi feromoni? Če drži, da vomeronazalni organ ni neizoblikovan, če so nevroreceptivne celice (celice, ki z živci sprejemajo dražljaje) res prisotne v vomero- nazalnem organu pri ljudeh, so mogoče res feromoni tisti, ki sporočila prinašajo v de- le možganske skorje, ki vonje analizirajo in sprožijo raznolike odzive. To bi lahko vodi- lo do spremembe v počutju, izražanju čustev ali v družbenem vedênju pri ženskah. Ker ni dokazano, da je to res verjetno ali resnično, so le ugibanja o kemosenzorni (kemično- čutilni) povezavi med celicami vomerona- zalnega organa in vohalnimi celicami pri ljudeh ter nadalje z deli možganske skorje, ki analizirajo sporočila, ki jih prinašajo fe- romoni. Zakaj smo tako očarani nad vomeronazalnim organom? Pri živalih je organ občutljiv za zunanje dražljaje. Presnovki androgenih hormonov (moških spolnih hormonov) in estrogenih hormonov z vezavo na specif ične beljako- vine na površini celic vomeronazalnega or- gana izzovejo reakcije v celicah, ki se na ta način aktivirajo. Rezultat so vedênjske spre- membe. Kot zanimivost naj navedem še vpliv vita- mina D, ki ima v telesu različne biološke funkcije, med drugim tudi zaščitni učinek na živčne celice. Snovi s podobno strukturo in funkcijo vitamina D (ustreznice vitamina D) so našli v žlezah vomeronazalnega or- gana pri podganah. Presnovki vitamina D so spodbudili najprej celice vomeronazalne- ga organa, nadalje pa so z vzpostavljenimi povezavami in aktivnostmi med živčnimi vlakni vohalne povrhnjice in vohalnim sre- diščem v možganih spodbudili različne dele možganske skorje. To je pri podganah pov- zročilo vedênjske spremembe in spremembe spolnega vedênja. Kaj pa ljudje? Se naše vedênje, privlačnost, ki jo čutimo ob določeni osebi, tudi spre- minja zaradi feromonov, ki jih zaznamo z vonjem? Se med nami vzpostavljajo stiki zaradi kemičnih molekul? Tako kot z raz- iskovanjem mreže živčnih celic pri zaplete- nih miselnih nalogah dobivamo podrobna pojasnila, lahko s preučevanjem feromo- nov pri ljudeh dobimo podrobna pojasnila o predvidljivem in stereotipnem odzivu in vedênju. Si želimo odgovoriti na zamegljeno in skrito vlogo kemičnih snovi, ko gre za fi- zično privlačnost med dvema osebama? Ali se bomo čustvenemu vedênju zgolj prepusti- 90 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 91Vomeronazalni organ • Medicina in biologija Medicina in biologija • Vomeronazalni organ Vomeronazalni organ: kemosenzorični ali rudimentarni organ? Vomeronazalni organ ali tudi Jakobsonov organ (latinsko organum vomeronasale, Jacob- soni) je obrobni parni organ pod nosno vo- tlino pri večini sesalcev. Pri ljudeh je na vo- meronazalni organ prvi opozoril nizozemski anatom Frederik Ruysh (1703-1724), danski anatom in kirurg Ludwig Lewin Jacobson (1783-1843) pa ni ne odkril niti ne ovrgel njegovega obstoja pri ljudeh. Z novejšimi raziskavami so prisotnost vomeronazalnega organa pri ljudeh potrdili, vendar se njegova občasna pojavnost pri odraslih močno raz- likuje od študije do študije zaradi različnih raziskovalnih metod in pristopov. Vomero- nazalni organ je pri vretenčarjih, ne pa tudi pri človeku, periferni (obrobni) čutilni or- gan. Pri odraslem človeku je vomeronazal- ni organ zakrnel, prisoten je samo njegov cevasti del, vomeronazalni duktus (latinsko ductus vomeronasalis). Prav zato še ni povsem pojasnjeno, ali to pomeni tudi popolno od- sotnost naloge organa. Nekaj dni po rojstvu vomeronazalni organ izgubi anatomski in fiziološki razvoj Vomeronazalni organ se pri ljudeh nahaja v sprednjem spodnjem delu nosne pregrade. Nastane v prvem trimesečju zarodkovnega razvoja z uvihanjem povrhnjice pod nosno votlino. Pred nedavnim objavljena raziskava je pokazala, da vomeronazalni organ obsta- ja pri plodu in pri odraslih ljudeh. Pouče- ni smo, da je vomeronazalni organ neizo- blikovani in zakrneli (rudimentarni) organ pri odraslih ljudeh. O rasti vomeronazalne- ga organa je prav tako znanega zelo malo. Raziskovalci so z računalniško rekonstruk- cijsko metodo preučevali spremembe v dol- žini in prostornini vomeronazalnega organa pri desetih ženskih in šestnajstih moških zarodkih. Ugotovili so, da se dolžina in prostornina sicer večata s starostjo zarodka, a do nadaljnjega izoblikovanja z rojstvom ne pride. Med razvojem zarodka se povrhnji- ca vomeronazalnega organa vse bolj tanjša in zaradi preoblikovanja anatomskih struk- tur nosne votline organ izginja. V epiteliju vomeronazalnega organa bi se naj že pred rojstvom specializirane čutnice za vonj ali receptorne celice preoblikovale in izgubile stik za izmenjavo sporočil z živčnimi vla- kni vohalne poti, ki se konča v vohalnem območju skorje velikih možganov na spo- dnji strani čelnega režnja. Vomeronazalni organ je domnevno brez značilno speciali- ziranih celic, ki jih najdemo pri drugih vr- stah vretenčarjev in mogoče še pri človeških zarodkih v prvih tednih življenja. Te celice imajo namreč v notranjosti ali na celični membrani živčno strukturo (receptor), ki se odziva na določeni kemični dražljaj iz oko- lice. Feromoni (hormonom podobne snovi) so tisti, ki aktivirajo celice vomeronazalnega organa, te pa pošljejo sporočila v možgane. Pomembnost takega odziva je sprememba v obnašanju in v spolnem vedênju pri živalih. Sprožilni dražljaji v nekaterih vedênjskih vzorcih pri ljudeh niso povezani z vomero- nazalnim organom. Raziskovalci razmišljajo hitreje in drugače Številni raziskovalci še nadalje zagovarjajo nazadovanje rasti vomeronazalnega orga- na s starostjo in z razvojem zarodka. Tki- vo nosne pregrade pri ljudeh, starih od 2 do 86 let, so primerjali s tkivom odraslih lemurjev (Microcebus murinus) in odraslih voluharic (Microtus pennsylvanicus, Microtus ochrogaster). Pri sesalcih, ki imajo funkcio- nalni vomeronazalni organ, vomeronazal- ni organ s pripadajočimi živci, žlezami in rahlim vezivnim tkivom ovija ovojnica iz čvrstega veziva. Cevastomešičkasta žleza (tubuloalveorna žleza) svoje izločke izloča neposredno v okolno tkivo vomeronazalne- ga organa. Izločki olajšajo sprejemanje ke- mičnih dražljajev. Pri ljudeh je v primerjavi z drugimi sesalci vomeronazalni organ v obliki parnih žleznih izvodil iz enovrstne visokoprizmatske ali enoskladne visokopriz- matske povrhnjice. Iz njega se lahko sicer razvijejo tudi žleze. Visokoprizmatske celice imajo na površju migetalke in so morfolo- ško in histokemično bolj podobne večvrstni visokoprizmatski povrhnjici z migetalkami in čašicami, ki oblaga večino dihalnih poti. Epitelijska (povrhnjična) izvodila so glede na položaj in glede na smer izločanja izloč- ka lahko razvrščena zelo različno, vsa pa se končujejo v hrustancu nosne pregrade, so po zgradbi enostavna in se razlikujejo od razve- jenih cevastomešičkastih žlez v sluznici vo- halnega območja. Prav tako nimajo nobene histološke (tkivne) podobnosti s sestavljeni- mi cevastomešičkastimi žlezami, ki izločajo mukoidno (sluzasto) tekočino kot mešane sekrecijske (izločevalne) dele v sestavi opi- sanega vomeronazalnega organa pri vreten- čarjih. Dobro razviti vomeronazalni organ imajo glodalci (miši, podgane, zlati hrčki), dvoživke, plazilci (kače in kuščarji), konji, govedo, psi, mačke in dihurji. Pri šimpanzih je vomeronazalna povrhnjica enovrstna kot pri človeškem zarodku. Občutno povečanje zaznavanja feromonov pri ženskah Prisotnost ali odsotnost feromonov pri lju- deh je neodvisna od obstoja in/ali delova- nja vomeronazalnega organa. Vedênjski, hormonski in avtonomni odziv na vonj in s tem spremembe v razpoloženju imajo dobre povezave z možgansko skorjo. Pa vendar so zanimivi in puščajo odprta razmišljanja primeri usklajenega menstruacijskega ciklu- sa pri ženskah, ki bivajo skupaj, in naspro- tno primeri neusklajenega in pospešenega menstruacijskega ciklusa v prisotnosti mo- ških. So za to krivi feromoni? Če drži, da vomeronazalni organ ni neizoblikovan, če so nevroreceptivne celice (celice, ki z živci sprejemajo dražljaje) res prisotne v vomero- nazalnem organu pri ljudeh, so mogoče res feromoni tisti, ki sporočila prinašajo v de- le možganske skorje, ki vonje analizirajo in sprožijo raznolike odzive. To bi lahko vodi- lo do spremembe v počutju, izražanju čustev ali v družbenem vedênju pri ženskah. Ker ni dokazano, da je to res verjetno ali resnično, so le ugibanja o kemosenzorni (kemično- čutilni) povezavi med celicami vomerona- zalnega organa in vohalnimi celicami pri ljudeh ter nadalje z deli možganske skorje, ki analizirajo sporočila, ki jih prinašajo fe- romoni. Zakaj smo tako očarani nad vomeronazalnim organom? Pri živalih je organ občutljiv za zunanje dražljaje. Presnovki androgenih hormonov (moških spolnih hormonov) in estrogenih hormonov z vezavo na specif ične beljako- vine na površini celic vomeronazalnega or- gana izzovejo reakcije v celicah, ki se na ta način aktivirajo. Rezultat so vedênjske spre- membe. Kot zanimivost naj navedem še vpliv vita- mina D, ki ima v telesu različne biološke funkcije, med drugim tudi zaščitni učinek na živčne celice. Snovi s podobno strukturo in funkcijo vitamina D (ustreznice vitamina D) so našli v žlezah vomeronazalnega or- gana pri podganah. Presnovki vitamina D so spodbudili najprej celice vomeronazalne- ga organa, nadalje pa so z vzpostavljenimi povezavami in aktivnostmi med živčnimi vlakni vohalne povrhnjice in vohalnim sre- diščem v možganih spodbudili različne dele možganske skorje. To je pri podganah pov- zročilo vedênjske spremembe in spremembe spolnega vedênja. Kaj pa ljudje? Se naše vedênje, privlačnost, ki jo čutimo ob določeni osebi, tudi spre- minja zaradi feromonov, ki jih zaznamo z vonjem? Se med nami vzpostavljajo stiki zaradi kemičnih molekul? Tako kot z raz- iskovanjem mreže živčnih celic pri zaplete- nih miselnih nalogah dobivamo podrobna pojasnila, lahko s preučevanjem feromo- nov pri ljudeh dobimo podrobna pojasnila o predvidljivem in stereotipnem odzivu in vedênju. Si želimo odgovoriti na zamegljeno in skrito vlogo kemičnih snovi, ko gre za fi- zično privlačnost med dvema osebama? Ali se bomo čustvenemu vedênju zgolj prepusti- 92 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 93Medicina in biologija • Vomeronazalni organ Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologija li? En odgovor na to vprašanje je v tem, da vemo, da ima vomeronazalni organ bistveno vlogo pri nadzoru instinktivnih (nagonskih, podzavestnih) odločitev. Vomeronazalni or- gan pa je pri odraslih ljudeh zakrnel. Tudi celice na prvotnem mestu vomeronazalnega organa spominjajo po sestavi bolj na celice, ki oblagajo zgornje dihalne poti. Na vpliv čutilnih izkušenj in epigenetskih sprememb prav tako ne smemo pozabiti. Razumeva- nje kemičnih molekul, ki spodbujajo celice vomeronazalnega organa, genetski vplivi in prepletena živčna vlakna, ki so ključna pri obdelavi vseh prejetih sporočil, so nam za- gotovo lahko v izziv ali pa zgolj v namig, kako je še lahko nadzorovano spolno in družbeno vedênje. Pri tem so fiziologija in funkcija v vzpostavljanju kemičnega spo- razumevanja (sporazumevanja s feromoni) v kombinaciji s podrobnimi analizami na celičnem in molekularnem področju lahko prednost, da bomo razumeli kemična spo- ročila pri ljudeh. Literatura:: Chamero, P., Leinders Zufall, T., Zufall, F., 2012: From genes to social communication: molecular sensing by the vomeronasal organ. Trends  in Neurosciences, 35 (10): 597-606. Meredith, M., 2001: Human Vomeronasal Organ Function: A critical Review of Best and Worst Cases. Chemical Senses, 26: 433-445. doi.org/10.1093/ chemse/26.4.433. Rodewald, A., Gebhart, V. M., Oehring, H., Jirikowski, G. F., 2017: The rat vomeronasal organ is a vitamin D target. Journal of Chemical Neuroanatomy, 81: 42-47. Roslinski, D. L., Bhatnagar, K. P., Burrows, A. M., Smith, T. D., 2000: Comparative Morphology and Histochemistry of Glands Assosiated With the Vomeronasal Organ in Human, Mouse Lemur, and Voles. The Anatomical Record, 260: 92-101. Smith, T. D., Siegel, M. I., Mooney, M. P., Burdi, A. R., Burrows, A. M., Todhunter, J. S., 1997: Prenatal Growth of the Human Vomeronasal Organ. The Anatomical Record, 247: 447-455. Smith, T. D., Bhatnagar, K. P., 2019: Anatomy of the olfactory system. Handbook of Clinical Neurology, 164: 17-28. doi:10.1016/B978-0-444-63855-7.00002-2. Trotier, D., 2011: Vomeronasal organ and human pheromones. European Annals of Oto-rhino-laryngology, Head and Neck diseases, 128 (4): 184–190. doi. org/10.1016/j.anorl.2010.11.008. Villamayor, P. R., Cifuentes, J. M., Fdz-de-Troconiz, P., Sanchez-Quinteiro, P., 2018: Morphological and immunohistochemical study of the rabbit vomeronasal organ. Journal of Anatomy, 233 (6): 814–827. doi. org/10.1111/joa.12884. Wessels, Q., Hoogland, P. V. J. M., Vorster, W., 2014: Anatomical Evidence for an Endocrine Activity of the Vomeronasal Organ in Humans. Clinical Anatomy, 27: 856-860. Witt, M., Wozniak, W., 2003: Structure and function of the vomeronasal organ. Advances in Oto-Rhino- Laryngology, 63: 70–83. doi.org/10.1159/000093751. Genetika spola pri vretenčarjih Tajda Gredar Spol je osnovna in izredno pomembna bio- loška informacija živali, zato bi lahko pred- videvali, da so mehanizmi določitve spola ohranjeni vsaj pri različnih skupinah vre- tenčarjev (ribah, dvoživkah, plazilcih, pti- čih, sesalcih). Vendar temu ni tako. Študije so pokazale, da so spolni kromosomi, geni in mehanizmi, ki sprožijo razvoj enega ali drugega spola, zelo različni. Določitev spola pri vretenčarjih Določitev (determinacija) spola je biološki proces, ki vodi v razvoj spola pri organizmu. V proces so vključeni številni geni, ki vpli- vajo drug na drugega. Pri genetski določitvi spola se ta določi ob oploditvi, pri čemer je običajno ključen en gen (angleško master sex determination gene). Ta sproži celotni meha- nizem in zaporedje dogodkov, ki povzročijo razvoj spola. Prvi gen, ki določi spol živali, je bil odkrit leta 1990, in sicer je to bil gen Sry, ki pri sesalcih povzroči razvoj testisov. Gen leži na kromosomu Y in kodira prepi- sovalni dejavnik Sry, ki vpliva na izražanje gena Sox9, pomembnega za razvoj testisov. Sry še dodatno zavira razvoj jajčnikov z zaviranjem delovanja β-katenina. Gen Sry pri sesalcih obstaja že 166 milijonov let. Pri pticah se gen, ki določa spol, imenuje Dmrt1, ohranjen pa je že 100 milijonov let. Pri ribah so odkrili številne različne gene in njihove mehanizme delovanja, ki vodijo v določitev spola, ti geni pa so evolucijsko mlajši. Pri dvoživkah je bilo tovrstnih raz- iskav manj, razkrile pa so, da je lahko pri vsaki vrsti mehanizem določitve spola dru- gačen, saj so tovrstni geni zelo različni in so vezani na posamezno vrsto ali rod. V primeru okoljske določitve spola tega do- loči fizikalni ali kemijski dejavnik v okolju in ne gen. Spol ni določen ob oploditvi, temveč med razvojem zarodka. Najpogostej- ši okoljski dejavnik je temperatura, ki vpliva na razvoj gonad (jajčnikov ali testisov) v za- rodkih v temperaturno občutljivem delu ra- zvoja. Temperatura vpliva na delovanje enci- mov, ki so pomembni pri pretvorbi spolnih hormonov, ter tako vpliva na hormonsko ravnotežje v še nediferenciranih in razvija- jočih se gonadah, kar seveda vpliva na nji- hov razvoj. Ta pojav je značilen predvsem za plazilce (vse krokodile, večino želv in neka- tere kuščarje), nekoliko manj pa za dvoživ- ke in ribe. Zanimivo je, da ima spremem- ba temperature različen vpliv pri različnih vrstah – pri nekaterih zvišana temperatura poruši razmerje med spoloma v prid samic, pri drugih pa v prid samcev. Določena tem- peratura lahko povzroči celo to, da so vsi osebki istega spola. Ena od posledic segre- vanja našega planeta je tako tudi sprememba razmerja med spoloma pri nekaterih vrstah, na primer želvah. Med okoljskimi dejavniki na razvoj spola vplivajo tudi kemijski dejav- niki okolja, na primer pH in slanost vode pri morskih ribah. Pri nekaterih vrstah dvoživk na razvoj spo- la vplivajo hormoni, ki se nahajajo v oko- lju. Največkrat so to estrogeni in androgeni. Vplivajo na razvoj gonad v zarodkih, kar vo- di do drugačnega spola od tistega, ki bi ga sicer določili geni tega organizma. Hormoni v okolju lahko povzročajo tudi nepravilno- sti v gonadah, na primer prisotnost jajčnih celic v testisih. Problematična niso zgolj hormonska onesnažila, temveč tudi nekatere kemijske spojine, ki delujejo kot hormonski motilci. Tak je herbicid atrazin, ki poruši ravnovesje med spoloma v prid samic. Spol in genetika Spolni kromosomi so nastali iz avtosomnih kromosomov, ko so ti pridobili vlogo dolo- čitve spola. Zaradi močne selekcije so spolni kromosomi velikokrat najbolj spremenljivi del živalskih genomov in njihove spremem- 92 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 93Medicina in biologija • Vomeronazalni organ Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologija li? En odgovor na to vprašanje je v tem, da vemo, da ima vomeronazalni organ bistveno vlogo pri nadzoru instinktivnih (nagonskih, podzavestnih) odločitev. Vomeronazalni or- gan pa je pri odraslih ljudeh zakrnel. Tudi celice na prvotnem mestu vomeronazalnega organa spominjajo po sestavi bolj na celice, ki oblagajo zgornje dihalne poti. Na vpliv čutilnih izkušenj in epigenetskih sprememb prav tako ne smemo pozabiti. Razumeva- nje kemičnih molekul, ki spodbujajo celice vomeronazalnega organa, genetski vplivi in prepletena živčna vlakna, ki so ključna pri obdelavi vseh prejetih sporočil, so nam za- gotovo lahko v izziv ali pa zgolj v namig, kako je še lahko nadzorovano spolno in družbeno vedênje. Pri tem so fiziologija in funkcija v vzpostavljanju kemičnega spo- razumevanja (sporazumevanja s feromoni) v kombinaciji s podrobnimi analizami na celičnem in molekularnem področju lahko prednost, da bomo razumeli kemična spo- ročila pri ljudeh. Literatura:: Chamero, P., Leinders Zufall, T., Zufall, F., 2012: From genes to social communication: molecular sensing by the vomeronasal organ. Trends  in Neurosciences, 35 (10): 597-606. Meredith, M., 2001: Human Vomeronasal Organ Function: A critical Review of Best and Worst Cases. Chemical Senses, 26: 433-445. doi.org/10.1093/ chemse/26.4.433. Rodewald, A., Gebhart, V. M., Oehring, H., Jirikowski, G. F., 2017: The rat vomeronasal organ is a vitamin D target. Journal of Chemical Neuroanatomy, 81: 42-47. Roslinski, D. L., Bhatnagar, K. P., Burrows, A. M., Smith, T. D., 2000: Comparative Morphology and Histochemistry of Glands Assosiated With the Vomeronasal Organ in Human, Mouse Lemur, and Voles. The Anatomical Record, 260: 92-101. Smith, T. D., Siegel, M. I., Mooney, M. P., Burdi, A. R., Burrows, A. M., Todhunter, J. S., 1997: Prenatal Growth of the Human Vomeronasal Organ. The Anatomical Record, 247: 447-455. Smith, T. D., Bhatnagar, K. P., 2019: Anatomy of the olfactory system. Handbook of Clinical Neurology, 164: 17-28. doi:10.1016/B978-0-444-63855-7.00002-2. Trotier, D., 2011: Vomeronasal organ and human pheromones. European Annals of Oto-rhino-laryngology, Head and Neck diseases, 128 (4): 184–190. doi. org/10.1016/j.anorl.2010.11.008. Villamayor, P. R., Cifuentes, J. M., Fdz-de-Troconiz, P., Sanchez-Quinteiro, P., 2018: Morphological and immunohistochemical study of the rabbit vomeronasal organ. Journal of Anatomy, 233 (6): 814–827. doi. org/10.1111/joa.12884. Wessels, Q., Hoogland, P. V. J. M., Vorster, W., 2014: Anatomical Evidence for an Endocrine Activity of the Vomeronasal Organ in Humans. Clinical Anatomy, 27: 856-860. Witt, M., Wozniak, W., 2003: Structure and function of the vomeronasal organ. Advances in Oto-Rhino- Laryngology, 63: 70–83. doi.org/10.1159/000093751. Genetika spola pri vretenčarjih Tajda Gredar Spol je osnovna in izredno pomembna bio- loška informacija živali, zato bi lahko pred- videvali, da so mehanizmi določitve spola ohranjeni vsaj pri različnih skupinah vre- tenčarjev (ribah, dvoživkah, plazilcih, pti- čih, sesalcih). Vendar temu ni tako. Študije so pokazale, da so spolni kromosomi, geni in mehanizmi, ki sprožijo razvoj enega ali drugega spola, zelo različni. Določitev spola pri vretenčarjih Določitev (determinacija) spola je biološki proces, ki vodi v razvoj spola pri organizmu. V proces so vključeni številni geni, ki vpli- vajo drug na drugega. Pri genetski določitvi spola se ta določi ob oploditvi, pri čemer je običajno ključen en gen (angleško master sex determination gene). Ta sproži celotni meha- nizem in zaporedje dogodkov, ki povzročijo razvoj spola. Prvi gen, ki določi spol živali, je bil odkrit leta 1990, in sicer je to bil gen Sry, ki pri sesalcih povzroči razvoj testisov. Gen leži na kromosomu Y in kodira prepi- sovalni dejavnik Sry, ki vpliva na izražanje gena Sox9, pomembnega za razvoj testisov. Sry še dodatno zavira razvoj jajčnikov z zaviranjem delovanja β-katenina. Gen Sry pri sesalcih obstaja že 166 milijonov let. Pri pticah se gen, ki določa spol, imenuje Dmrt1, ohranjen pa je že 100 milijonov let. Pri ribah so odkrili številne različne gene in njihove mehanizme delovanja, ki vodijo v določitev spola, ti geni pa so evolucijsko mlajši. Pri dvoživkah je bilo tovrstnih raz- iskav manj, razkrile pa so, da je lahko pri vsaki vrsti mehanizem določitve spola dru- gačen, saj so tovrstni geni zelo različni in so vezani na posamezno vrsto ali rod. V primeru okoljske določitve spola tega do- loči fizikalni ali kemijski dejavnik v okolju in ne gen. Spol ni določen ob oploditvi, temveč med razvojem zarodka. Najpogostej- ši okoljski dejavnik je temperatura, ki vpliva na razvoj gonad (jajčnikov ali testisov) v za- rodkih v temperaturno občutljivem delu ra- zvoja. Temperatura vpliva na delovanje enci- mov, ki so pomembni pri pretvorbi spolnih hormonov, ter tako vpliva na hormonsko ravnotežje v še nediferenciranih in razvija- jočih se gonadah, kar seveda vpliva na nji- hov razvoj. Ta pojav je značilen predvsem za plazilce (vse krokodile, večino želv in neka- tere kuščarje), nekoliko manj pa za dvoživ- ke in ribe. Zanimivo je, da ima spremem- ba temperature različen vpliv pri različnih vrstah – pri nekaterih zvišana temperatura poruši razmerje med spoloma v prid samic, pri drugih pa v prid samcev. Določena tem- peratura lahko povzroči celo to, da so vsi osebki istega spola. Ena od posledic segre- vanja našega planeta je tako tudi sprememba razmerja med spoloma pri nekaterih vrstah, na primer želvah. Med okoljskimi dejavniki na razvoj spola vplivajo tudi kemijski dejav- niki okolja, na primer pH in slanost vode pri morskih ribah. Pri nekaterih vrstah dvoživk na razvoj spo- la vplivajo hormoni, ki se nahajajo v oko- lju. Največkrat so to estrogeni in androgeni. Vplivajo na razvoj gonad v zarodkih, kar vo- di do drugačnega spola od tistega, ki bi ga sicer določili geni tega organizma. Hormoni v okolju lahko povzročajo tudi nepravilno- sti v gonadah, na primer prisotnost jajčnih celic v testisih. Problematična niso zgolj hormonska onesnažila, temveč tudi nekatere kemijske spojine, ki delujejo kot hormonski motilci. Tak je herbicid atrazin, ki poruši ravnovesje med spoloma v prid samic. Spol in genetika Spolni kromosomi so nastali iz avtosomnih kromosomov, ko so ti pridobili vlogo dolo- čitve spola. Zaradi močne selekcije so spolni kromosomi velikokrat najbolj spremenljivi del živalskih genomov in njihove spremem- 94 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 95Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologijaGenetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih be lahko povzročijo celo nastanek novih vrst. Pri vretenčarjih poznamo različne sis- teme spolnih kromosomov, ki jih opredeli- mo glede na to, kateri spol je heterogameten (to je tak, ki tvori dva tipa gamet). Pri se- salcih so heterogametni samci (sistem XX/ XY), pri pticah pa samice (sistem ZZ/ZW). Poznamo še nekaj dodatnih variacij: ena je poznana pri kljunašu, pri katerem imajo samci kar pet parov kromosomov XY, sami- ce pa pet parov kromosomov XX. Dvoživke imajo lahko sistem XX/XY ali ZZ/ZW, med evolucijo pa včasih pride celo do zamenjave sistemov spolnih kromosomov. Edinstven je primer žabe Glandirana rugosa z Japonske, pri kateri imajo različne popula- cije iste vrste različne kromosomske sisteme. Domnevajo, da je pri eni od populacij do zamenjave sistemov spolnih kromosomov v evoluciji prišlo kar dvakrat. Vrsta je dokaz, da evolucija mehanizmov določitve spola in spolnih kromosomov še vedno poteka. Spolni kromosomi dvoživk so v 96 odstot- kih homomorfni, kar pomeni, da spolnih kromosomov (na primer kromosom X od kromosoma Y) na pogled ne razločimo in tako tudi ne prepoznamo spola na podlagi kariotipa. Tudi pri človeški ribici (Proteus anguinus) so spolni kromosomi homomorf- ni, imajo pa še to posebnost, da je v evo- luciji prišlo do premestitve (translokacije) kromosoma Y na kromosom X. Premestitev bi lahko bila vzrok temu, da ima človeška ribica tako poseben način razmnoževanja in da se v testisih pogosto pojavljajo jajčne celice, saj to nepravilnost zasledimo pri kar tretjini samcev. Proteus ali proteusinja? Spol številnih dvoživk prepoznamo po raz- ličnih znakih. Pri nekaterih vrstah so pre- poznane razlike v velikosti samcev in sa- mic, pri repatih dvoživkah v obdobju par- jenja opazimo nabreklo kloako samcev, pri samcih pupkov pa višji hrbtni greben. Samci žab imajo na sprednjih okončinah zadebelje- no plast poroženele kože, za samce plavčkov pa je značilna sprememba barve kože v času parjenja. Pri nekaterih vrstah pa prepoznava spola ni možna, saj nimajo izraženega spolnega di- morfizma (dvoličnosti). Tak primer je člo- veška ribica, pri kateri izkušeni opazovalci sicer lahko prepoznajo spol v obdobju pred parjenjem. Pri samcih se odebeli kloaka, pri samicah pa se skozi nepigmentirano kožo vidijo jajčne celice, vendar tovrstna prepo- znava ni zanesljiva. Poznavanje spola živali pa je pomembno za raziskave, saj spol vpliva na številne fiziološke procese v organizmu. Poznavanje spola je še toliko bolj ključno za načrtno razmnoževanje človeških ribic v ujetništvu. Zato smo na Oddelku za bi- ologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani pričeli z razvojem pristopov, ki bi pri ži- vih živalih omogočili zanesljivo prepoznavo spola. Uspešni smo bili pri detekciji spolno specif ične beljakovine vitelogenin, ki je v krvi samic z zorečimi jajčnimi celicami. Iz vitelogenina se namreč tvori rumenjak, ki zapolnjuje izležena jajca, zato ga pri sam- cih, mladičih in pri samicah zunaj obdobja aktivnega zorenja jajčnih celic ne zaznamo. Vitelogenin smo pri isti samici analizira- li večkrat in ugotovili, da se njegova kon- centracija v krvi spreminja. Običajno se z zorenjem jajčnih celic in večanjem količine rumenjaka v njih povečuje tudi koncentra- cija vitelogenina v krvi. V našem primeru pa smo zasledili nepričakovano zniževanje koncentracije te beljakovine. Pozneje smo opazili, da so jajčne celice degenerirale in propadle. Tako smo ugotovili, da je nepriča- kovano znižanje koncentracije vitelogenina med zorenjem jajčnih celic znak za pričetek njihove degeneracije, kar nam v ujetništvu omogoča hormonsko preprečevanje njihove nadaljnje degeneracije in posledično večjo uspešnost pri razmnoževanju živali. Pri odkrivanju vitelogenina in interpretaciji spola je bila potrebna previdnost, saj vite- Slika 1: Prikazani so sistemi spolnih kromosomov pri različnih skupinah vretenčarjev. Spolni kromosomi so lahko heteromorfni (sem sodita oba kromosomska sistema XX/XY in ZZ/ZW) ali homomorfni (spolna kromosoma sta na videz enaka). Označeno je tudi, pri katerih skupinah se pojavljata okoljska določitev spola in hermafroditizem (hkratna prisotnost testisov in jajčnikov). Prirejeno po Bachtrogu in sodelavcih, 2014. Slika 2: Različne populacije žabe Glandirana rugosa na Japonskem imajo različne kromosomske sisteme, kljub temu da gre za isto vrsto. V osrednjem delu je z rumeno označeno območje mešanja populacij. Prirejeno po Miuri, 2017. Slika 3: Barvanje kromosomov je pri človeški ribici (Proteus anguinus) razkrilo homomorfne spolne kromosome in premestitev kromosoma Y na kromosom X (levo). Spolni kromosomi najbližjega živečega sorodnika človeške ribice, to je Necturus maculosus ali pisani nektur, so heteromorfni (desno). Prirejeno po Sessionsu in sodelavcih, 2016. 94 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 95Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologijaGenetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih be lahko povzročijo celo nastanek novih vrst. Pri vretenčarjih poznamo različne sis- teme spolnih kromosomov, ki jih opredeli- mo glede na to, kateri spol je heterogameten (to je tak, ki tvori dva tipa gamet). Pri se- salcih so heterogametni samci (sistem XX/ XY), pri pticah pa samice (sistem ZZ/ZW). Poznamo še nekaj dodatnih variacij: ena je poznana pri kljunašu, pri katerem imajo samci kar pet parov kromosomov XY, sami- ce pa pet parov kromosomov XX. Dvoživke imajo lahko sistem XX/XY ali ZZ/ZW, med evolucijo pa včasih pride celo do zamenjave sistemov spolnih kromosomov. Edinstven je primer žabe Glandirana rugosa z Japonske, pri kateri imajo različne popula- cije iste vrste različne kromosomske sisteme. Domnevajo, da je pri eni od populacij do zamenjave sistemov spolnih kromosomov v evoluciji prišlo kar dvakrat. Vrsta je dokaz, da evolucija mehanizmov določitve spola in spolnih kromosomov še vedno poteka. Spolni kromosomi dvoživk so v 96 odstot- kih homomorfni, kar pomeni, da spolnih kromosomov (na primer kromosom X od kromosoma Y) na pogled ne razločimo in tako tudi ne prepoznamo spola na podlagi kariotipa. Tudi pri človeški ribici (Proteus anguinus) so spolni kromosomi homomorf- ni, imajo pa še to posebnost, da je v evo- luciji prišlo do premestitve (translokacije) kromosoma Y na kromosom X. Premestitev bi lahko bila vzrok temu, da ima človeška ribica tako poseben način razmnoževanja in da se v testisih pogosto pojavljajo jajčne celice, saj to nepravilnost zasledimo pri kar tretjini samcev. Proteus ali proteusinja? Spol številnih dvoživk prepoznamo po raz- ličnih znakih. Pri nekaterih vrstah so pre- poznane razlike v velikosti samcev in sa- mic, pri repatih dvoživkah v obdobju par- jenja opazimo nabreklo kloako samcev, pri samcih pupkov pa višji hrbtni greben. Samci žab imajo na sprednjih okončinah zadebelje- no plast poroženele kože, za samce plavčkov pa je značilna sprememba barve kože v času parjenja. Pri nekaterih vrstah pa prepoznava spola ni možna, saj nimajo izraženega spolnega di- morfizma (dvoličnosti). Tak primer je člo- veška ribica, pri kateri izkušeni opazovalci sicer lahko prepoznajo spol v obdobju pred parjenjem. Pri samcih se odebeli kloaka, pri samicah pa se skozi nepigmentirano kožo vidijo jajčne celice, vendar tovrstna prepo- znava ni zanesljiva. Poznavanje spola živali pa je pomembno za raziskave, saj spol vpliva na številne fiziološke procese v organizmu. Poznavanje spola je še toliko bolj ključno za načrtno razmnoževanje človeških ribic v ujetništvu. Zato smo na Oddelku za bi- ologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani pričeli z razvojem pristopov, ki bi pri ži- vih živalih omogočili zanesljivo prepoznavo spola. Uspešni smo bili pri detekciji spolno specif ične beljakovine vitelogenin, ki je v krvi samic z zorečimi jajčnimi celicami. Iz vitelogenina se namreč tvori rumenjak, ki zapolnjuje izležena jajca, zato ga pri sam- cih, mladičih in pri samicah zunaj obdobja aktivnega zorenja jajčnih celic ne zaznamo. Vitelogenin smo pri isti samici analizira- li večkrat in ugotovili, da se njegova kon- centracija v krvi spreminja. Običajno se z zorenjem jajčnih celic in večanjem količine rumenjaka v njih povečuje tudi koncentra- cija vitelogenina v krvi. V našem primeru pa smo zasledili nepričakovano zniževanje koncentracije te beljakovine. Pozneje smo opazili, da so jajčne celice degenerirale in propadle. Tako smo ugotovili, da je nepriča- kovano znižanje koncentracije vitelogenina med zorenjem jajčnih celic znak za pričetek njihove degeneracije, kar nam v ujetništvu omogoča hormonsko preprečevanje njihove nadaljnje degeneracije in posledično večjo uspešnost pri razmnoževanju živali. Pri odkrivanju vitelogenina in interpretaciji spola je bila potrebna previdnost, saj vite- Slika 1: Prikazani so sistemi spolnih kromosomov pri različnih skupinah vretenčarjev. Spolni kromosomi so lahko heteromorfni (sem sodita oba kromosomska sistema XX/XY in ZZ/ZW) ali homomorfni (spolna kromosoma sta na videz enaka). Označeno je tudi, pri katerih skupinah se pojavljata okoljska določitev spola in hermafroditizem (hkratna prisotnost testisov in jajčnikov). Prirejeno po Bachtrogu in sodelavcih, 2014. Slika 2: Različne populacije žabe Glandirana rugosa na Japonskem imajo različne kromosomske sisteme, kljub temu da gre za isto vrsto. V osrednjem delu je z rumeno označeno območje mešanja populacij. Prirejeno po Miuri, 2017. Slika 3: Barvanje kromosomov je pri človeški ribici (Proteus anguinus) razkrilo homomorfne spolne kromosome in premestitev kromosoma Y na kromosom X (levo). Spolni kromosomi najbližjega živečega sorodnika človeške ribice, to je Necturus maculosus ali pisani nektur, so heteromorfni (desno). Prirejeno po Sessionsu in sodelavcih, 2016. 96 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 97Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologija logenin ni le spolno specif ična beljakovi- na, temveč je tudi pokazatelj onesnaženosti okolja z estrogenskimi hormonskimi motil- ci. Vitelogenin se namreč sintetizira v jetrih pod vplivom estrogena, zato ga lahko za- znamo tudi pri samcih, če so ti izpostavlje- ni molekulam, ki se vežejo na estrogenski receptor. Zato je določanje spola na podlagi odkrivanja vitelogenina zanesljivo samo v ujetništvu, kjer vemo, da v akvarijski vodi ni hormonskih motilcev. Mehanizem razvoja spola človeške ribice nam ni poznan. Sekvenčne analize geno- ma človeške ribice, ki so v teku, nam bodo morda razkrile, kateri gen je odgovoren za določitev spola. Morebiti nam razkrijejo tu- di to, zakaj so pri številnih samcih v testisih prisotne jajčne celice. Morda pa na razvoj nepravilnosti gonad človeške ribice vplivajo onesnažila v okolju? Slika 4: Človeška ribica (Proteus anguinus) je ogrožena in zavarovana živalska vrsta, za katero želimo vzpostaviti načrtno razmnoževanje v ujetništvu. Živali nimajo spolnega dimorfizma, zato brez molekularnih analiz ne vemo, katerega spola so. Foto: Domin Dalessi, Speleološki laboratorij Oddelka za Biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slika 5: a) Sinteza vitelogenina poteka pod vplivom estrogena v jetrih, nato se beljakovina po krvi prenese do jajčnikov, kjer z endocitozo preide v jajčne celice. b) Iz vitelogenina se v jajčnih celicah tvori rumenjak, ki se nalaga v obliki rumenjakovih ploščic (rp), kar je vidno na sliki histološkega preparata zrele jajčne celice človeške ribice. Foto: Tajda Gredar. 96 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 97Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Genetika spola pri vretenčarjih • Genetika in zoologija logenin ni le spolno specif ična beljakovi- na, temveč je tudi pokazatelj onesnaženosti okolja z estrogenskimi hormonskimi motil- ci. Vitelogenin se namreč sintetizira v jetrih pod vplivom estrogena, zato ga lahko za- znamo tudi pri samcih, če so ti izpostavlje- ni molekulam, ki se vežejo na estrogenski receptor. Zato je določanje spola na podlagi odkrivanja vitelogenina zanesljivo samo v ujetništvu, kjer vemo, da v akvarijski vodi ni hormonskih motilcev. Mehanizem razvoja spola človeške ribice nam ni poznan. Sekvenčne analize geno- ma človeške ribice, ki so v teku, nam bodo morda razkrile, kateri gen je odgovoren za določitev spola. Morebiti nam razkrijejo tu- di to, zakaj so pri številnih samcih v testisih prisotne jajčne celice. Morda pa na razvoj nepravilnosti gonad človeške ribice vplivajo onesnažila v okolju? Slika 4: Človeška ribica (Proteus anguinus) je ogrožena in zavarovana živalska vrsta, za katero želimo vzpostaviti načrtno razmnoževanje v ujetništvu. Živali nimajo spolnega dimorfizma, zato brez molekularnih analiz ne vemo, katerega spola so. Foto: Domin Dalessi, Speleološki laboratorij Oddelka za Biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slika 5: a) Sinteza vitelogenina poteka pod vplivom estrogena v jetrih, nato se beljakovina po krvi prenese do jajčnikov, kjer z endocitozo preide v jajčne celice. b) Iz vitelogenina se v jajčnih celicah tvori rumenjak, ki se nalaga v obliki rumenjakovih ploščic (rp), kar je vidno na sliki histološkega preparata zrele jajčne celice človeške ribice. Foto: Tajda Gredar. 98 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 99Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Literatura: Bachtrog, D., in sod., 2014: Sex Determination: Why So Many Ways of Doing It? PLOS Biology, 12: e1001899. Gredar, T., Leonardi, A., Novak, M., Sepčić, K., Bizjak - Mali, L., Križaj, I., Kostanjšek, R., 2019: Vitellogenin in the European cave salamander, Proteus anguinus: its characterization and dynamics in a captive female as a basis for non-destructive sex identification. Comparative biochemistry and physiology. Part B, Biochemistry & Moleculary Biology, 235: 30–37. Gredar, T., 2020: Razvoj nedestruktivnih pristopov za prepoznavo spola močerila (Proteus anguinus, Urodela, Amphibia). Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 161 str. Miura, I., 2017: Sex determination and sex chromosomes in amphibia. Sexual Development, 11 (5-6): 298–306 Sessions, S. K., Bizjak Mali, L., Green, D. M., Trifonov, V., Ferguson-Smith, M., 2016: Evidence for sex chromosome turnover in Proteid salamanders. Cytogenetic and genome research, 148 (4): 305–313. Slovarček Avtosom. Vsak kromosom, ki ni spolni kromosom. Kariotip. Celotni nabor kromosomov neke- ga organizma. Prepisovalni dejavnik (transkripcijski fak- tor). Beljakovina, ki je potrebna za pričetek prepisovanja gena. Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali kdor nima v glavi, ima v petah Igor Dakskobler Moja pripoved o upognjenem šašu ne bi bila potrebna, če bi bilo profesorju Tonetu Wra- berju dano dočakati vsaj osemdeset let ali če bi bil vsaj malo pozoren in preudaren bralec nekaterih njegovih člankov ali besedil nje- govih študentov. Žal se mi velikokrat zgodi, da kakšno zemljepisno ime (toponim), ime reke ali gore, preberem površno, po svoje in se mi napačno ime tako »usede«, da napake zelo dolgo ne spregledam. Tako se je zgodi- lo z imenom kote Vrh Križa v Julijskih Al- pah, ki sem jo površno poistovetil z bližnjo goro Križ. 8. septembra leta 1966 je takratni kustos Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in skrb- nik alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti v združbi snežnih dolinic na majh- ni zelenici (okoli 2.300 metrov nadmorske višine) sredi izrazito zakraselega sveta na južni strani kote Vrh Križa (2.401 metrov) vzhodno od zgornjega roba Kriške stene našel upognjeni šaš (Carex curvula) in svojo najdbo objavil leta 1969 v reviji Varstvo na- rave. To je bila takrat novost za rastlinstvo Slovenije in Julijskih Alp. V svoj znameniti Seznam praprotnic in semenk slovenskega oze- Kota (gora) Vrh Križa (Gubno), pod njo v dnu slike Wraberjeva zelenica. Foto: Igor Dakskobler. mlja (1952) je ta šaš Wraberjev učitelj prof. Ernest Mayer sicer uvrstil kot raztreseno razširjeno vrsto na Koroškem, a ta naved- ba se nanaša na slovensko etnično ozemlje nad zgornjo Ziljsko dolino, v Karnijskih Alpah. Tone Wraber je nahajališče na robu Kriške stene natančno opisal. Sprva je za- radi apnenčaste podlage domneval, da gre za podvrsto Carex curvula subsp. rosea, a po temeljiti morfološki analizi je potrdil tipsko podvrsto (subsp. curvula). Ta je razširjena v južnoevropskih gorah in značilna za alpin- ska travišča na silikatni podlagi, ki jih ime- nujemo po trikrpem ločju ( Juncus trifidus) in uvrščamo v sintaksonomski razred Jun- cetea trifidi. Da so tla na zelenici kisla, je potrdila analiza pH dve leti pozneje nabra- nega talnega vzorca, ki jo je opravil Andrej Martinčič. 6. avgusta leta 1983, takrat je bil že vi- sokošolski učitelj botanike na Univerzi v Ljubljani, je Tone Wraber našel še veliko obsežnejše nahajališče upognjenega šaša na proti zahodu nagnjeni planjavi Jarečica pod Mangartom. Rasel je v zanj značilni združ- bi skupaj z volkom (Nardus stricta), ki jo je imenoval Curvuletum. V objavi je poudaril, da se mangartska združba razlikuje od ena- 98 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 99Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Genetika in zoologija • Genetika spola pri vretenčarjih Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Literatura: Bachtrog, D., in sod., 2014: Sex Determination: Why So Many Ways of Doing It? PLOS Biology, 12: e1001899. Gredar, T., Leonardi, A., Novak, M., Sepčić, K., Bizjak - Mali, L., Križaj, I., Kostanjšek, R., 2019: Vitellogenin in the European cave salamander, Proteus anguinus: its characterization and dynamics in a captive female as a basis for non-destructive sex identification. Comparative biochemistry and physiology. Part B, Biochemistry & Moleculary Biology, 235: 30–37. Gredar, T., 2020: Razvoj nedestruktivnih pristopov za prepoznavo spola močerila (Proteus anguinus, Urodela, Amphibia). Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 161 str. Miura, I., 2017: Sex determination and sex chromosomes in amphibia. Sexual Development, 11 (5-6): 298–306 Sessions, S. K., Bizjak Mali, L., Green, D. M., Trifonov, V., Ferguson-Smith, M., 2016: Evidence for sex chromosome turnover in Proteid salamanders. Cytogenetic and genome research, 148 (4): 305–313. Slovarček Avtosom. Vsak kromosom, ki ni spolni kromosom. Kariotip. Celotni nabor kromosomov neke- ga organizma. Prepisovalni dejavnik (transkripcijski fak- tor). Beljakovina, ki je potrebna za pričetek prepisovanja gena. Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali kdor nima v glavi, ima v petah Igor Dakskobler Moja pripoved o upognjenem šašu ne bi bila potrebna, če bi bilo profesorju Tonetu Wra- berju dano dočakati vsaj osemdeset let ali če bi bil vsaj malo pozoren in preudaren bralec nekaterih njegovih člankov ali besedil nje- govih študentov. Žal se mi velikokrat zgodi, da kakšno zemljepisno ime (toponim), ime reke ali gore, preberem površno, po svoje in se mi napačno ime tako »usede«, da napake zelo dolgo ne spregledam. Tako se je zgodi- lo z imenom kote Vrh Križa v Julijskih Al- pah, ki sem jo površno poistovetil z bližnjo goro Križ. 8. septembra leta 1966 je takratni kustos Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in skrb- nik alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti v združbi snežnih dolinic na majh- ni zelenici (okoli 2.300 metrov nadmorske višine) sredi izrazito zakraselega sveta na južni strani kote Vrh Križa (2.401 metrov) vzhodno od zgornjega roba Kriške stene našel upognjeni šaš (Carex curvula) in svojo najdbo objavil leta 1969 v reviji Varstvo na- rave. To je bila takrat novost za rastlinstvo Slovenije in Julijskih Alp. V svoj znameniti Seznam praprotnic in semenk slovenskega oze- Kota (gora) Vrh Križa (Gubno), pod njo v dnu slike Wraberjeva zelenica. Foto: Igor Dakskobler. mlja (1952) je ta šaš Wraberjev učitelj prof. Ernest Mayer sicer uvrstil kot raztreseno razširjeno vrsto na Koroškem, a ta naved- ba se nanaša na slovensko etnično ozemlje nad zgornjo Ziljsko dolino, v Karnijskih Alpah. Tone Wraber je nahajališče na robu Kriške stene natančno opisal. Sprva je za- radi apnenčaste podlage domneval, da gre za podvrsto Carex curvula subsp. rosea, a po temeljiti morfološki analizi je potrdil tipsko podvrsto (subsp. curvula). Ta je razširjena v južnoevropskih gorah in značilna za alpin- ska travišča na silikatni podlagi, ki jih ime- nujemo po trikrpem ločju ( Juncus trifidus) in uvrščamo v sintaksonomski razred Jun- cetea trifidi. Da so tla na zelenici kisla, je potrdila analiza pH dve leti pozneje nabra- nega talnega vzorca, ki jo je opravil Andrej Martinčič. 6. avgusta leta 1983, takrat je bil že vi- sokošolski učitelj botanike na Univerzi v Ljubljani, je Tone Wraber našel še veliko obsežnejše nahajališče upognjenega šaša na proti zahodu nagnjeni planjavi Jarečica pod Mangartom. Rasel je v zanj značilni združ- bi skupaj z volkom (Nardus stricta), ki jo je imenoval Curvuletum. V objavi je poudaril, da se mangartska združba razlikuje od ena- 100 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 101Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • BotanikaBotanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa ko imenovane združbe iz Centralnih Alp. V prvih letih 21. stoletja je želel to združbo skupaj z Boštjanom Surino natančneje preu- čiti in obdelati njune fitocenološke popise, a mu je prezgodnja smrt leta 2010 žal to pre- prečila. Takšno obdelavo smo naredili šele v zadnjih letih in jo objavili v reviji Hacque- tia, s tem da smo med avtorje uvrstili tudi pokojnega profesorja (Dakskobler, Surina, Wraber, 2022). V tej razpravi popisa zeleni- ce južno od Vrha Križa z Boštjanom nisva upoštevala, saj ga je Wraber uvrstil v združ- bo snežnih dolinic z dvobarvnim planinšč- kom (Homogyne discolor) in Braunejevim prstnikom (Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris), poleg tega pa tega nahajališča za razliko od Jarečice, ki sem jo že velikokrat prehodil, kljub iskanju nisem poznal (prav tako nikogar, ki bi ga za Wraberjem obi- skal). Toda kje sem ga sploh iskal? V drobno opravičilo za mojo površnost – v prav tako klasičnem delu, kot je Mayerjev seznam, v Wraberjevem in Skobernetovem Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije iz leta 1989, je nahajališče namreč imenovano Križ. Kje je Križ, sem natančno vedel in se na to goro tudi povzpel, a toponima Vrh Kri- ža (2.401 metrov) na novejših zemljevidih nikakor nisem našel in sem, zelo površno, koto Vrh Križa poistovetil z goro Križ (2.410 metrov) in dvakrat neuspešno is- kal upognjeni šaš južno pod Križem. Tam sem na podobni nadmorski višini, približno 2.300 metrov, sicer popisal značilne združ- be snežnih dolinic z dvobarvnim planinšč- kom in Braunejevim prstnikom (Potentilla brauneana, sin. P. dubia). V prvi različici obsežnega poročila, ki smo ga sodelavci Bi- ološkega inštituta ZRC SAZU pripravili za Triglavski narodni park, sem celo zapisal, da upognjenega šaša pod Križem ni več, domneval sem na sukcesijske spremembe na rastišču. Kakšna zmota in površnost, saj je Tone Wraber v objavi iz leta 1969 jasen in nedvoumen (zelenica na zakraselem svetu vzhodno od roba Kriške stene). Nekajkrat sem to prebral, celo pomislil, iskati bi mo- ral bolj severno, na gorenjski strani Križa, a razsvetljenje je prišlo šele, ko sem na ra- čunalniku odprl skenirano diplomsko nalo- go Jurija Dobravca iz leta 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka (mentor prof. Tone Wraber). Upognjeni šaš obravnava na strani 48. Vestno povzema spoznanja svojega mentorja, a besedilu sta dodana dva zemljevida, na katerih sta s čr- no barvo označeni nahajališči na Jarečici in pod Vrhom Križa. Zelenica pod koto Vrh Križa je označena severno od gore Križ in Bovških vratic, torej Vrha Križa ne bi smel istovetiti s Križem in upognjeni šaš sem iskal na napačnem kraju. Juriju Dobravcu, že pred leti sva si izmenjala nekaj elektron- skih sporočil, osebno se nisva nikoli srečala, dolgujem opravičilo in čestitke za odlično, z moje strani prezrto diplomsko nalogo, Ja- Wraberjeva zelenica. Foto: Igor Dakskobler. Wraberjeva zelenica z Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. 100 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 101Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • BotanikaBotanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa ko imenovane združbe iz Centralnih Alp. V prvih letih 21. stoletja je želel to združbo skupaj z Boštjanom Surino natančneje preu- čiti in obdelati njune fitocenološke popise, a mu je prezgodnja smrt leta 2010 žal to pre- prečila. Takšno obdelavo smo naredili šele v zadnjih letih in jo objavili v reviji Hacque- tia, s tem da smo med avtorje uvrstili tudi pokojnega profesorja (Dakskobler, Surina, Wraber, 2022). V tej razpravi popisa zeleni- ce južno od Vrha Križa z Boštjanom nisva upoštevala, saj ga je Wraber uvrstil v združ- bo snežnih dolinic z dvobarvnim planinšč- kom (Homogyne discolor) in Braunejevim prstnikom (Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris), poleg tega pa tega nahajališča za razliko od Jarečice, ki sem jo že velikokrat prehodil, kljub iskanju nisem poznal (prav tako nikogar, ki bi ga za Wraberjem obi- skal). Toda kje sem ga sploh iskal? V drobno opravičilo za mojo površnost – v prav tako klasičnem delu, kot je Mayerjev seznam, v Wraberjevem in Skobernetovem Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije iz leta 1989, je nahajališče namreč imenovano Križ. Kje je Križ, sem natančno vedel in se na to goro tudi povzpel, a toponima Vrh Kri- ža (2.401 metrov) na novejših zemljevidih nikakor nisem našel in sem, zelo površno, koto Vrh Križa poistovetil z goro Križ (2.410 metrov) in dvakrat neuspešno is- kal upognjeni šaš južno pod Križem. Tam sem na podobni nadmorski višini, približno 2.300 metrov, sicer popisal značilne združ- be snežnih dolinic z dvobarvnim planinšč- kom in Braunejevim prstnikom (Potentilla brauneana, sin. P. dubia). V prvi različici obsežnega poročila, ki smo ga sodelavci Bi- ološkega inštituta ZRC SAZU pripravili za Triglavski narodni park, sem celo zapisal, da upognjenega šaša pod Križem ni več, domneval sem na sukcesijske spremembe na rastišču. Kakšna zmota in površnost, saj je Tone Wraber v objavi iz leta 1969 jasen in nedvoumen (zelenica na zakraselem svetu vzhodno od roba Kriške stene). Nekajkrat sem to prebral, celo pomislil, iskati bi mo- ral bolj severno, na gorenjski strani Križa, a razsvetljenje je prišlo šele, ko sem na ra- čunalniku odprl skenirano diplomsko nalo- go Jurija Dobravca iz leta 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka (mentor prof. Tone Wraber). Upognjeni šaš obravnava na strani 48. Vestno povzema spoznanja svojega mentorja, a besedilu sta dodana dva zemljevida, na katerih sta s čr- no barvo označeni nahajališči na Jarečici in pod Vrhom Križa. Zelenica pod koto Vrh Križa je označena severno od gore Križ in Bovških vratic, torej Vrha Križa ne bi smel istovetiti s Križem in upognjeni šaš sem iskal na napačnem kraju. Juriju Dobravcu, že pred leti sva si izmenjala nekaj elektron- skih sporočil, osebno se nisva nikoli srečala, dolgujem opravičilo in čestitke za odlično, z moje strani prezrto diplomsko nalogo, Ja- Wraberjeva zelenica. Foto: Igor Dakskobler. Wraberjeva zelenica z Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. 102 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 103Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika nezu Mihaelu Kocjanu pa zahvalo, da me je na Dobravca in njegove žal neobjavljene raziskave že večkrat opozoril. Kdor nima v glavi, ima v petah! 8. julija leta 2022 sem se tretjič podal na zame že kar dolgo pot iz Trente v Zadnjico in Beli po- tok do Kriških podov ter naprej na Bovška vratica. Kmalu čez to razvodno točko (med porečjema Soče in Save, Jadranskega in Čr- nega morja) sem že od daleč sredi sivega skalovja zagledal zelenico, ki ne more biti drugega kot Wraberjeva. Prav sem zapisal, zelenica pod koto Vrh Križa ima od tega dne zame prav to ime. Čeprav sem šel naj- prej čisto na rob Kriške stene, tam našel in popisal združbo snežnih dolinic, mi je bilo jasno, da moram upognjeni šaš iskati prav na tej zelenici nedaleč proč. Imel sem prav, bil sem na rastišču pravi čas in upognjeni šaš ni bilo težko opaziti. Morda je nadmor- ska višina nekoliko manj od 2.300 metrov, a vse drugo se natančno ujema z Wraberjevim opisom. Pa združba – je 56 let pozneje kaj drugač- na? Ko primerjam svoja dva popisa z Wra- berjevim, ugotavljam, da je večina vrst (kar 17) skupnih. Sam nisem opazil Braunejeve- ga prstnika, pritlikavega alpskega zvončka (Soldanella pusilla), Scheuchzerjeve zvončice (Campanula scheuchzeri), Traunfellnerjeve zlatice (Ranunculus traunfellneri), bohinjske- ga repnjaka (Arabis vochinesis) in alpskega pitomca (Sagina saginoides). Popisal pa sem nekaj vrst, ki jih v Wraberjevem seznamu ni: alpsko materino dušico (Thymus praecox subsp. polytrichus), vednozeleni in rjastorjavi šaš (Carex sempervirens, C. ferruginea), timi- janovolistno vrbo (Salix serpillifolia), volka (Nardus stricta), zlati prstnik (Potentilla au- rea) in trnati osat (Cirsium spinosissimum). Wraberjeva zelenica, Bovška vratica in Križ s pobočij Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. Upognjeni šaš (Carex curvula) na Wraberjevi zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 102 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 103Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika nezu Mihaelu Kocjanu pa zahvalo, da me je na Dobravca in njegove žal neobjavljene raziskave že večkrat opozoril. Kdor nima v glavi, ima v petah! 8. julija leta 2022 sem se tretjič podal na zame že kar dolgo pot iz Trente v Zadnjico in Beli po- tok do Kriških podov ter naprej na Bovška vratica. Kmalu čez to razvodno točko (med porečjema Soče in Save, Jadranskega in Čr- nega morja) sem že od daleč sredi sivega skalovja zagledal zelenico, ki ne more biti drugega kot Wraberjeva. Prav sem zapisal, zelenica pod koto Vrh Križa ima od tega dne zame prav to ime. Čeprav sem šel naj- prej čisto na rob Kriške stene, tam našel in popisal združbo snežnih dolinic, mi je bilo jasno, da moram upognjeni šaš iskati prav na tej zelenici nedaleč proč. Imel sem prav, bil sem na rastišču pravi čas in upognjeni šaš ni bilo težko opaziti. Morda je nadmor- ska višina nekoliko manj od 2.300 metrov, a vse drugo se natančno ujema z Wraberjevim opisom. Pa združba – je 56 let pozneje kaj drugač- na? Ko primerjam svoja dva popisa z Wra- berjevim, ugotavljam, da je večina vrst (kar 17) skupnih. Sam nisem opazil Braunejeve- ga prstnika, pritlikavega alpskega zvončka (Soldanella pusilla), Scheuchzerjeve zvončice (Campanula scheuchzeri), Traunfellnerjeve zlatice (Ranunculus traunfellneri), bohinjske- ga repnjaka (Arabis vochinesis) in alpskega pitomca (Sagina saginoides). Popisal pa sem nekaj vrst, ki jih v Wraberjevem seznamu ni: alpsko materino dušico (Thymus praecox subsp. polytrichus), vednozeleni in rjastorjavi šaš (Carex sempervirens, C. ferruginea), timi- janovolistno vrbo (Salix serpillifolia), volka (Nardus stricta), zlati prstnik (Potentilla au- rea) in trnati osat (Cirsium spinosissimum). Wraberjeva zelenica, Bovška vratica in Križ s pobočij Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. Upognjeni šaš (Carex curvula) na Wraberjevi zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 104 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 105Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Tudi zastiranje upognjenega šaša sem ocenil precej višje kot Tone Wraber, približno 50 odstotkov popisne površine, njegova ocena je približno 10 odstotkov popisne površine. Največje zastiranje, več kot 50 odstotkov popisne površine, so imele v Wraberjevem popisu nizke mačje tačke (Omalotheca su- pina, sin. Gnaphalium supinum), ki imajo na mojih dveh popisih zastiranje manj kot 10 odstotkov. Prav mogoče je, da sem kaj spregledal, napačno določil, ploskvi omejil nekoliko drugače kot on svojo. Povečano zastiranje vrst kisloljubnih alpinskih travišč (poleg upognjenega šaša tudi skalne šopu- lje, Agrostis rupestris) in manjše zastiranje ali celo odsotnost nekaterih vrst snežnih dolinic so lahko posledica precejšnjih razlik v podnebju med sedemdesetimi leti prej- šnjega stoletja in zadnjimi desetletji, ki se kažejo v segrevanju ozračja in močno skraj- šanem trajanju snežne odeje. Kot bi na ze- lenici pod Vrhom Križa iz združbe snežnih dolinic postopno nastajala združba, ki ima že nekaj podobnosti z združbo, kamor smo uvrstili sestoje upognjenega šaša na Jarečici in se imenuje po volku (Carici curvulae-Nar- detum). Imajo kaj posredi v zvezi s zdajšnjo sestavo rastja (očitno večje zastiranje alpske latovke, Poa alpina, kot pred petdesetimi le- ti) na zelenici tudi ovce, kozorogi in gamsi, ki jo očitno obiskujejo? Poznajo jo tudi lju- dje, saj je na njenem robu v polkrogu zlože- no kamenje. Zelenico sem torej našel, kaj pa gora se- verno od nje? Na zemljevidih, ki jih upo- rabljam, nima nobenega imena, zgolj nad- morsko višino, ki je zdaj 2.403 metrov ali še pogosteje 2.404 metrov. Sklenil sem, da se povzpnem nanjo. Smer je bila jasna, teren pa je zaradi skalovitosti in kraškega sveta (tudi brezen) zahteval previdnost. Tu in tam je bil kak možic, tudi na vrhu sta dva kupa zloženega kamenja. To pač ni samo kota, je kar prava gora, čeprav bistveno manj izsto- pajoča kot njena približno 40 metrov višja severna soseda Dovški Gamsovec. Pogled proti vzhodu (nižje v tej smeri, z vr- ha nevidna, je planota Na rušju) mi je po- kazal še eno zelenico, podobno tisti na jugu. Ko sem popisal rastje na Vrhu Križa, sem se usmeril k njej in jo tudi kmalu dosegel. Bila je celo večja od Wraberjeve, bolj raz- gibana, a njeno rastje zelo podobno – tudi z upognjenim šašem v podobni množini. Združba upognjenega šaša (Carex curvula) na Wraberjevi zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 104 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 105Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Tudi zastiranje upognjenega šaša sem ocenil precej višje kot Tone Wraber, približno 50 odstotkov popisne površine, njegova ocena je približno 10 odstotkov popisne površine. Največje zastiranje, več kot 50 odstotkov popisne površine, so imele v Wraberjevem popisu nizke mačje tačke (Omalotheca su- pina, sin. Gnaphalium supinum), ki imajo na mojih dveh popisih zastiranje manj kot 10 odstotkov. Prav mogoče je, da sem kaj spregledal, napačno določil, ploskvi omejil nekoliko drugače kot on svojo. Povečano zastiranje vrst kisloljubnih alpinskih travišč (poleg upognjenega šaša tudi skalne šopu- lje, Agrostis rupestris) in manjše zastiranje ali celo odsotnost nekaterih vrst snežnih dolinic so lahko posledica precejšnjih razlik v podnebju med sedemdesetimi leti prej- šnjega stoletja in zadnjimi desetletji, ki se kažejo v segrevanju ozračja in močno skraj- šanem trajanju snežne odeje. Kot bi na ze- lenici pod Vrhom Križa iz združbe snežnih dolinic postopno nastajala združba, ki ima že nekaj podobnosti z združbo, kamor smo uvrstili sestoje upognjenega šaša na Jarečici in se imenuje po volku (Carici curvulae-Nar- detum). Imajo kaj posredi v zvezi s zdajšnjo sestavo rastja (očitno večje zastiranje alpske latovke, Poa alpina, kot pred petdesetimi le- ti) na zelenici tudi ovce, kozorogi in gamsi, ki jo očitno obiskujejo? Poznajo jo tudi lju- dje, saj je na njenem robu v polkrogu zlože- no kamenje. Zelenico sem torej našel, kaj pa gora se- verno od nje? Na zemljevidih, ki jih upo- rabljam, nima nobenega imena, zgolj nad- morsko višino, ki je zdaj 2.403 metrov ali še pogosteje 2.404 metrov. Sklenil sem, da se povzpnem nanjo. Smer je bila jasna, teren pa je zaradi skalovitosti in kraškega sveta (tudi brezen) zahteval previdnost. Tu in tam je bil kak možic, tudi na vrhu sta dva kupa zloženega kamenja. To pač ni samo kota, je kar prava gora, čeprav bistveno manj izsto- pajoča kot njena približno 40 metrov višja severna soseda Dovški Gamsovec. Pogled proti vzhodu (nižje v tej smeri, z vr- ha nevidna, je planota Na rušju) mi je po- kazal še eno zelenico, podobno tisti na jugu. Ko sem popisal rastje na Vrhu Križa, sem se usmeril k njej in jo tudi kmalu dosegel. Bila je celo večja od Wraberjeve, bolj raz- gibana, a njeno rastje zelo podobno – tudi z upognjenim šašem v podobni množini. Združba upognjenega šaša (Carex curvula) na Wraberjevi zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 106 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 107Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Nadmorska višina je približno 2.350 metrov, torej je to njegovo novo in za zdaj najvišje nahajališče v Sloveniji. Volka (Nardus stricta) tu nisem opazil, pač pa Braunejev prstnik in pritlikavi alpski zvonček. Po večini vrst je rastje z upognjenim šašem na Vzhodni ze- lenici (tako jo začasno imenujem) podobno rastju na Wraberjevi zelenici in pripada is- ti združbi. Ta je prehodna med združbami snežnih dolinic in združbami kisloljubnih alpinskih travišč in jo za zdaj uvrščam v subasociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris caricetosum curvulae, mogoče pa bi jo bilo uvrstiti tudi v samostojno asociacijo Homogyno discoloris-Caricetum curvulae. Na- zaj na Bovška vratica sem se vrnil po isti poti, torej čez Vrh Križa. Ali kdo sploh še pozna to ime? V klasičnih Miheličevih planinskih vodnikih o Julijskih Alpah (svetem pismu mojih mladostnih gor- niških let) ga nisem našel. Povprašal sem brata pokojnega Tineta, Jožeta Miheliča, a tudi njemu to ime ni bilo znano. Spraševal sem Trentarje, saj so gotovo s svojimi ovca- mi hodili tja čez. Potem pa me je kolega Iz- tok Sajko opozoril na spletne vire – in tam Vrh Križa (Gubno), pogled proti Razorju. Foto: Igor Dakskobler. Alpinska trata na Vrhu Križa. Foto: Igor Dakskobler. Alpinsko rastje s triglavsko rožo (Potentilla nitida) na Vrhu Križa. Foto: Igor Dakskobler. 106 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 107Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika Nadmorska višina je približno 2.350 metrov, torej je to njegovo novo in za zdaj najvišje nahajališče v Sloveniji. Volka (Nardus stricta) tu nisem opazil, pač pa Braunejev prstnik in pritlikavi alpski zvonček. Po večini vrst je rastje z upognjenim šašem na Vzhodni ze- lenici (tako jo začasno imenujem) podobno rastju na Wraberjevi zelenici in pripada is- ti združbi. Ta je prehodna med združbami snežnih dolinic in združbami kisloljubnih alpinskih travišč in jo za zdaj uvrščam v subasociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris caricetosum curvulae, mogoče pa bi jo bilo uvrstiti tudi v samostojno asociacijo Homogyno discoloris-Caricetum curvulae. Na- zaj na Bovška vratica sem se vrnil po isti poti, torej čez Vrh Križa. Ali kdo sploh še pozna to ime? V klasičnih Miheličevih planinskih vodnikih o Julijskih Alpah (svetem pismu mojih mladostnih gor- niških let) ga nisem našel. Povprašal sem brata pokojnega Tineta, Jožeta Miheliča, a tudi njemu to ime ni bilo znano. Spraševal sem Trentarje, saj so gotovo s svojimi ovca- mi hodili tja čez. Potem pa me je kolega Iz- tok Sajko opozoril na spletne vire – in tam Vrh Križa (Gubno), pogled proti Razorju. Foto: Igor Dakskobler. Alpinska trata na Vrhu Križa. Foto: Igor Dakskobler. Alpinsko rastje s triglavsko rožo (Potentilla nitida) na Vrhu Križa. Foto: Igor Dakskobler. 108 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 109Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika je, tako v seznamih slovenskih dvatisočakov kot v opisih planinskih tur, kota Vrh Križa povsod imenovana Gubno (2.404 metrov). Po Tumi (1929: 39) je Gubno mojstransko ime za goro Križ ali vsaj za greben, na ka- terem je najvišja točka Križ (2.410 metrov). Na eni od spletnih povezav pa je drugo ime za goro Gubno Vrh Križa in kot vir tudi napisan Tuma. Izraz gubno sicer najdemo v Badjurovi Ljudski geografiji (1953) v poveza- vi z imeni planja, planjica, vendar v rabi v nižjih legah kot gumnišče, gumno, gubno. Po zdaj dognanem (pomagalo mi je več po- znavalcev, ki jih omenjam v zahvali) je To- ne Wraber ime Vrh Križa najbrž povzel po Tumi (a po njegovi drugi, meni še neznani objavi, članku ali zemljevidu). Po meni zdaj znanih virih je Tine Mihelič prvi, ki je za koto 2.404 metrov objavil ime Gubno. To je storil v šesti izdaji svojega planinskega vodnika Julijske Alpe leta 1998. Na to me je opozoril Marko Kern, Andrej Stritar pa je ugotovil, da naš znameniti glasbenik, al- pinist in pisatelj za to ime ob pripravi na šesto izdajo leta 1996 še ni vedel. Kdo ga je opozoril nanj, še nismo ugotovili. Po vé- denju Jožeta Miheliča domačini v Mojstrani in okolici poznajo le Gubno (2.034 metrov) v Karavankah, vzhodno od Kepe. Je mor- da Tuma ime Gubno pomotoma povezal s Križem in ne s koto 2.404 metrov, ki jo je imenoval Vrh Križa, in so njegovo pomoto gorniki sedemdeset let pozneje popravili, ali je bilo obratno in so ti gorniki to ime po- motoma od Križa prenesli na Vrh Križa? 2.404 metrov visoka gora severno od Bov- ških vratic ima torej vsaj dve mogoči imeni, Vrh Križa in Gubno, a najbrž nobeno od Vzhodna zelenica z Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. Vzhodna zelenica od blizu. Foto: Igor Dakskobler. Združba upognjenega šaša na Vzhodni zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 108 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 109Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika je, tako v seznamih slovenskih dvatisočakov kot v opisih planinskih tur, kota Vrh Križa povsod imenovana Gubno (2.404 metrov). Po Tumi (1929: 39) je Gubno mojstransko ime za goro Križ ali vsaj za greben, na ka- terem je najvišja točka Križ (2.410 metrov). Na eni od spletnih povezav pa je drugo ime za goro Gubno Vrh Križa in kot vir tudi napisan Tuma. Izraz gubno sicer najdemo v Badjurovi Ljudski geografiji (1953) v poveza- vi z imeni planja, planjica, vendar v rabi v nižjih legah kot gumnišče, gumno, gubno. Po zdaj dognanem (pomagalo mi je več po- znavalcev, ki jih omenjam v zahvali) je To- ne Wraber ime Vrh Križa najbrž povzel po Tumi (a po njegovi drugi, meni še neznani objavi, članku ali zemljevidu). Po meni zdaj znanih virih je Tine Mihelič prvi, ki je za koto 2.404 metrov objavil ime Gubno. To je storil v šesti izdaji svojega planinskega vodnika Julijske Alpe leta 1998. Na to me je opozoril Marko Kern, Andrej Stritar pa je ugotovil, da naš znameniti glasbenik, al- pinist in pisatelj za to ime ob pripravi na šesto izdajo leta 1996 še ni vedel. Kdo ga je opozoril nanj, še nismo ugotovili. Po vé- denju Jožeta Miheliča domačini v Mojstrani in okolici poznajo le Gubno (2.034 metrov) v Karavankah, vzhodno od Kepe. Je mor- da Tuma ime Gubno pomotoma povezal s Križem in ne s koto 2.404 metrov, ki jo je imenoval Vrh Križa, in so njegovo pomoto gorniki sedemdeset let pozneje popravili, ali je bilo obratno in so ti gorniki to ime po- motoma od Križa prenesli na Vrh Križa? 2.404 metrov visoka gora severno od Bov- ških vratic ima torej vsaj dve mogoči imeni, Vrh Križa in Gubno, a najbrž nobeno od Vzhodna zelenica z Vrha Križa. Foto: Igor Dakskobler. Vzhodna zelenica od blizu. Foto: Igor Dakskobler. Združba upognjenega šaša na Vzhodni zelenici. Foto: Igor Dakskobler. 110 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 111Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika njih ni živo med domačini, Mojstrančani in tudi Trentarji. Sam sem jo, preden sem izvedel za Gubno, imenoval Wraberjev vrh, saj jo poznam prav po Wraberjevi zaslugi. Prijatelj Branko Zupan jo je imenoval Ko- zorogovec. Morda imata tudi Wraberjeva in Vzhodna zelenica med še živečimi nek- danjimi pastirji drugo ime. Nam botanikom je drago, da redki upognjeni šaš za zdaj na obeh še lepo uspeva in mogoče še kje v okolici na podobnih alpinskih tratah. Vsaj neposredno ne smemo ogrožati njihovega naravnega razvoja. Zahvala Z nasveti pri iskanju imen kote 2.404 me- trov (Vrh Križa, Gubno) so mi dragoceno pomagali Jože Andrej Mihelič, dr. Nada Praprotnik, Branko Zupan, Lojze Hosner, Edvin Kravanja, Kostja Jerovšek, Iztok Saj- ko, mag. Miha Pavšek, dr. Mauro Hrvatin, Anka Rudolf, dr. Andrej Stritar, Marko Kern, Jaka Ortar in Franci Savenc. Literatura: Badjura, R., 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 337 str. Dakskobler, I., Behrič, S., Küzmič, F., Šilc, U., Vreš, B., 2021: Priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za pripravo Akcijskega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Triglavskem narodnem parku - področje praprotnice in semenke ter negozdne rastlinske združbe in habitatni tipi: končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 255 str. Dakskobler, I., Surina, B., Wraber, T., 2022: Phytosociological analysis of acidophytic alpine mat-grass swards in the Julian Alps and the Karawanks. Hacquetia, 21 (2): 253–295. Dobravec, J., 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 146 str. Tuma, H., 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo, 100 str. Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave, 6: 73–84. Wraber, T., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik, 31 (2): 119–126. Spletni vir: http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm, avtorja Marko Kern in Marijana Cuderman. Kota Vrh Križa (Gubno) in Dolkova špica z Bovških vratic. Foto: Igor Dakskobler. 110 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 111Botanika • Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah • Botanika njih ni živo med domačini, Mojstrančani in tudi Trentarji. Sam sem jo, preden sem izvedel za Gubno, imenoval Wraberjev vrh, saj jo poznam prav po Wraberjevi zaslugi. Prijatelj Branko Zupan jo je imenoval Ko- zorogovec. Morda imata tudi Wraberjeva in Vzhodna zelenica med še živečimi nek- danjimi pastirji drugo ime. Nam botanikom je drago, da redki upognjeni šaš za zdaj na obeh še lepo uspeva in mogoče še kje v okolici na podobnih alpinskih tratah. Vsaj neposredno ne smemo ogrožati njihovega naravnega razvoja. Zahvala Z nasveti pri iskanju imen kote 2.404 me- trov (Vrh Križa, Gubno) so mi dragoceno pomagali Jože Andrej Mihelič, dr. Nada Praprotnik, Branko Zupan, Lojze Hosner, Edvin Kravanja, Kostja Jerovšek, Iztok Saj- ko, mag. Miha Pavšek, dr. Mauro Hrvatin, Anka Rudolf, dr. Andrej Stritar, Marko Kern, Jaka Ortar in Franci Savenc. Literatura: Badjura, R., 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 337 str. Dakskobler, I., Behrič, S., Küzmič, F., Šilc, U., Vreš, B., 2021: Priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za pripravo Akcijskega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Triglavskem narodnem parku - področje praprotnice in semenke ter negozdne rastlinske združbe in habitatni tipi: končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 255 str. Dakskobler, I., Surina, B., Wraber, T., 2022: Phytosociological analysis of acidophytic alpine mat-grass swards in the Julian Alps and the Karawanks. Hacquetia, 21 (2): 253–295. Dobravec, J., 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 146 str. Tuma, H., 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo, 100 str. Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave, 6: 73–84. Wraber, T., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik, 31 (2): 119–126. Spletni vir: http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm, avtorja Marko Kern in Marijana Cuderman. Kota Vrh Križa (Gubno) in Dolkova špica z Bovških vratic. Foto: Igor Dakskobler. 112 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 113Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice Pavel Jamnik Pred uvodom Zavedam se, da je nasprotovanje razlagi, ki jo zagovarja posamezna veja znanosti in je v različnih objavah že sprejeta kot dej- stvo, nehvaležno delo. Še toliko bolj, če je to povezano s predmetom, ki je zaradi take razlage postal kot »najstarejši eksponat« tu- di promocijski predmet nekega muzeja. Če taki »strokovno dokazani« ideji nasprotuje celo avtor, ki ne pripada veji znanosti, ka- tere avtoriteto so avtorji v objavah uporabili kot ščit pri utemeljevanju svoje ideje, se na- sprotovanje zelo hitro poskuša razložiti kot »napad« in pisanje o stvareh, ki naj bi jih avtor ne obvladal. Vseeno pa nekatere stva- ri tako bodejo v oči, da je o njih, ne glede na nasprotovanje »interesnih krogov«, treba na glas spregovoriti. Ob neznanstvenih za- pletih pred izidom mojega članka v Proteu- su pred štiriindvajsetimi leti, s katerim sem prav tako izrazil dvom o dokazanosti neke podobne najdbe, ki še danes ni dokazana, je uredništvo Proteusa v članek ob objavi celo zapisalo: »[…] In vendar še obstaja dvom. Ali je upravičen, bo pokazal čas, vsekakor pa naj vodi k pravemu spoznanju.« ( Jamnik, 1999: 449.) Zato upam, da bo tudi besedilo, ki sledi, če že ne prepričalo, pa vsaj ponov- no spodbudilo strokovno razpravo o tokrat obravnavanem predmetu. Uvod Leta 2008 so arheologi zaradi vzdrževalnih del pri utrjevanju desne brežine Ljubljani- ce ob Sinjegoriških ribnikih blizu Vrhnike ob podvodnem pregledu struge našli 1.953 predmetov (Erič, 2010: 236). Med najdbami je bil tudi leseni predmet nenavadne oblike, ki je od 6. maja leta 2009 naprej, ko je bil predstavljen na novinarski konferenci Zavo- da za varstvo kulturne dediščine Slovenije, postal edinstveni arheološki predmet, o ka- terem so poročali skoraj vsi slovenski mediji. Na novinarski konferenci je bilo predstavlje- no, da je »15. septembra 2008 Miran Erič na- šel lepo obdelan lesen predmet koničaste oblike«. Arheolog Boštjan Odar je ob ogledu predmeta ocenil, da bi lahko najdba predstavljala lese- no ost sulice iz starejše kamene dobe, saj njena oblika spominja na szeletienske kamene konice.« […] »Časovno umestitev sulične osti v szeleti- ensko obdobje so kasneje potrdile radiometrične raziskave z metodo AMS 14C […]. Ugoto- vljena starost predmeta je od 38 do 45 tisoč let. Konica je izdelana iz lesa tise […]. Na eni strani je ohranjen premaz iz smole«, […] »po do sedaj znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu.« (Erič in sod., 2009). Najditelji tako imenovane lesene konice so na predstavitvi svoje utemeljevanje gradi- li izključno na vidni (zunanji) podobnosti predmeta s kamenim orodjem ter dataciji starosti lesa (14C). Kot dejstva so nizali tr- ditve, ki jih do takrat ni potrdil še nihče ob njih (obdelan lesen predmet, njena oblika spo- minja na szeletienske kamene konice, umestitev sulične osti, je izdelana, je ohranjen premaz iz smole). Z drugimi besedami, znanstveno povsem nevzdržno so najdeni leseni pred- met predstavili kot edino takšno kameno- dobno najdbo na svetu. Za trditev, da je les kadarkoli v roki držal srednjepaleolitski človek, pa v resnici ni bilo še niti enega znanstveno potrjenega dokaza. Sam sem v diskusiji v času predstavitve najditeljem za- stavil vprašanje, ali so na lesu našli kakršno koli sled obdelave ali uporabe. Najditelji so se jasnemu odgovoru izognili, obenem pa poudarili, da tudi če so sledi bile, so bile verjetno v času, ko se je les premikal v vodi, uničene. Po novinarski konferenci je z mno- žico objav v dnevnem časopisju in radijskih ter televizijskih medijih, v katerih so bila povzeta na tiskovni konferenci predstavljena »dejstva«, leseni predmet dokončno postal paleolitska lesena konica. Prva strokovna objava najdbe je izšla šele leta 2010 (Erič in sod., 2010). V letu 2011 je bila najdba predstavljena v tujini (Gaspa- ri in sod., 2011), naslednje leto pa z enako vsebino (Gaspari in sod., 2012) in z ume- stitvijo med dosedanje paleolitske lesene najdbe v svetu (Kavur, 2012) še v Sloveniji. Leta 2018 je bila na Fakulteti za računalni- štvo in informatiko zagovarjana diplomska naloga o »primerjavi 3D modelov paleolitske lesene konice« (Guček Puhar, 2018), v na- slednjih letih je v tujini izšlo več besedil o konzerviranju »paleolitske lesene konice iz reke Ljubljanice« (Erič in sod., 2018; Erič in sod., 2019; Erič in sod., 2020) in kot povzetek diplomske naloge še besedilo o mikrotomo- grafski analizi (Guček Puhar in sod., 2022). Vse naštete objave so strokovna besedila, v katerih bi morali biti za trditve predstavljeni jasni in argumentirani dokazi. Ker temu ni bilo tako, v nadaljevanju sistematično pred- stavim pet sklopov trditev avtorjev naštetih besedil, s katerimi utemeljujejo svoje pre- pričanje o najdbi arheološkega predmeta, ki zaradi »oblikovne značilnosti in radiometrične datacije lesene konice dokazujejo prisotnost pa- leolitskih lovcev v obdobju hitrega menjavanja kratkotrajnih otoplitev in ohladitev v kisikovi izotopski stopnji 3 (OIS 3) […].« (Erič in sod., 2010: 236.) Za popolno izključitev očitka o mojem morebitno napačnem razumevanju njihovih zapisanih trditev njihove navedbe podajam s citati. Ob posamezni trditvi na- vedem nasprotne dokaze, ki jih argumenti- ram s primerjavo s povsem naravno nastali- mi konicam podobnimi deli izrastišč vej/grč na drevesih iglavcev. Na podlagi česa je kos lesa sploh postal paleolitska konica? Glavni argument, ki ga omenjeni avtorji v vseh objavah ponudijo kot razlago, zakaj so se odločili za tako interpretacijo, je, da je »spominjala na paleolitske listaste kamene in koščene konice« ter da je arheolog Boštjan Odar »opazil podobnost lesenega koničastega predmeta z nekaterimi ploskovno retuširani- mi kamenimi konicami iz poznega mousterie- na« (Gaspari in sod., 2011: 186; Gaspari in sod., 2012: 233; Guček Puhar, 2018: 71). To svojo ugotovitev v objavah utemeljujejo s sledečim: 1. Vrsta lesa »Opredelitev vzorca lesa (opravil jo je ing. Martin Zupančič, Oddelek za lesarstvo Bi- otehniške fakultete Univerze v Ljubljani) je potrdila, da gre za tiso (Taxus). Les je juveni- len, vsebuje stržen, branike so razločno vidne, ozke in nekoliko valovite. Pri pregledu pod mi- kroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) »Opredelitev lesa […] je po- kazala, da je predmet izdelan iz tise, najpri- mernejše vrste lesa za izdelavo lesenih delov lovske opreme.« (Erič in sod., 2010: 238.) Avtorji priznavajo, da na lesu ni sledov obdelave, ker pa les pripada navadni tisi (Taxus baccata), bi naj to že samo po se- bi dokazovalo, da so najdeni primerek lesa uporabljali paleolitski ljudje. To seveda ne vzdrži kritike. Enako pomembno, kot kateri vrsti lesa, je pomembno, kateremu drevesne- mu delu posamezne drevesne vrste bi pripa- dal najdeni primerek lesa. S tem se avtorji niso ukvarjali. Če bi se, bi bili pri svojih kasnejših trditvah morda bolj zadržani. Pri iglavcih veje izraščajo iz debla iz izrastišča, ki se z rastjo veje debeli in dobiva podobo konice. Izrastišče je v prerezu lesa vidno kot grča. Simetrija, širina in debelina se med različnimi iglavci malenkostno razlikujejo, vendar pri tisi (Taxus sp.), borovkah (Pinus sp.), smrekah (Picea sp.) in macesnu (La- rix sp.) izrastišče, torej kambij in prirastne 112 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 113Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice Pavel Jamnik Pred uvodom Zavedam se, da je nasprotovanje razlagi, ki jo zagovarja posamezna veja znanosti in je v različnih objavah že sprejeta kot dej- stvo, nehvaležno delo. Še toliko bolj, če je to povezano s predmetom, ki je zaradi take razlage postal kot »najstarejši eksponat« tu- di promocijski predmet nekega muzeja. Če taki »strokovno dokazani« ideji nasprotuje celo avtor, ki ne pripada veji znanosti, ka- tere avtoriteto so avtorji v objavah uporabili kot ščit pri utemeljevanju svoje ideje, se na- sprotovanje zelo hitro poskuša razložiti kot »napad« in pisanje o stvareh, ki naj bi jih avtor ne obvladal. Vseeno pa nekatere stva- ri tako bodejo v oči, da je o njih, ne glede na nasprotovanje »interesnih krogov«, treba na glas spregovoriti. Ob neznanstvenih za- pletih pred izidom mojega članka v Proteu- su pred štiriindvajsetimi leti, s katerim sem prav tako izrazil dvom o dokazanosti neke podobne najdbe, ki še danes ni dokazana, je uredništvo Proteusa v članek ob objavi celo zapisalo: »[…] In vendar še obstaja dvom. Ali je upravičen, bo pokazal čas, vsekakor pa naj vodi k pravemu spoznanju.« ( Jamnik, 1999: 449.) Zato upam, da bo tudi besedilo, ki sledi, če že ne prepričalo, pa vsaj ponov- no spodbudilo strokovno razpravo o tokrat obravnavanem predmetu. Uvod Leta 2008 so arheologi zaradi vzdrževalnih del pri utrjevanju desne brežine Ljubljani- ce ob Sinjegoriških ribnikih blizu Vrhnike ob podvodnem pregledu struge našli 1.953 predmetov (Erič, 2010: 236). Med najdbami je bil tudi leseni predmet nenavadne oblike, ki je od 6. maja leta 2009 naprej, ko je bil predstavljen na novinarski konferenci Zavo- da za varstvo kulturne dediščine Slovenije, postal edinstveni arheološki predmet, o ka- terem so poročali skoraj vsi slovenski mediji. Na novinarski konferenci je bilo predstavlje- no, da je »15. septembra 2008 Miran Erič na- šel lepo obdelan lesen predmet koničaste oblike«. Arheolog Boštjan Odar je ob ogledu predmeta ocenil, da bi lahko najdba predstavljala lese- no ost sulice iz starejše kamene dobe, saj njena oblika spominja na szeletienske kamene konice.« […] »Časovno umestitev sulične osti v szeleti- ensko obdobje so kasneje potrdile radiometrične raziskave z metodo AMS 14C […]. Ugoto- vljena starost predmeta je od 38 do 45 tisoč let. Konica je izdelana iz lesa tise […]. Na eni strani je ohranjen premaz iz smole«, […] »po do sedaj znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu.« (Erič in sod., 2009). Najditelji tako imenovane lesene konice so na predstavitvi svoje utemeljevanje gradi- li izključno na vidni (zunanji) podobnosti predmeta s kamenim orodjem ter dataciji starosti lesa (14C). Kot dejstva so nizali tr- ditve, ki jih do takrat ni potrdil še nihče ob njih (obdelan lesen predmet, njena oblika spo- minja na szeletienske kamene konice, umestitev sulične osti, je izdelana, je ohranjen premaz iz smole). Z drugimi besedami, znanstveno povsem nevzdržno so najdeni leseni pred- met predstavili kot edino takšno kameno- dobno najdbo na svetu. Za trditev, da je les kadarkoli v roki držal srednjepaleolitski človek, pa v resnici ni bilo še niti enega znanstveno potrjenega dokaza. Sam sem v diskusiji v času predstavitve najditeljem za- stavil vprašanje, ali so na lesu našli kakršno koli sled obdelave ali uporabe. Najditelji so se jasnemu odgovoru izognili, obenem pa poudarili, da tudi če so sledi bile, so bile verjetno v času, ko se je les premikal v vodi, uničene. Po novinarski konferenci je z mno- žico objav v dnevnem časopisju in radijskih ter televizijskih medijih, v katerih so bila povzeta na tiskovni konferenci predstavljena »dejstva«, leseni predmet dokončno postal paleolitska lesena konica. Prva strokovna objava najdbe je izšla šele leta 2010 (Erič in sod., 2010). V letu 2011 je bila najdba predstavljena v tujini (Gaspa- ri in sod., 2011), naslednje leto pa z enako vsebino (Gaspari in sod., 2012) in z ume- stitvijo med dosedanje paleolitske lesene najdbe v svetu (Kavur, 2012) še v Sloveniji. Leta 2018 je bila na Fakulteti za računalni- štvo in informatiko zagovarjana diplomska naloga o »primerjavi 3D modelov paleolitske lesene konice« (Guček Puhar, 2018), v na- slednjih letih je v tujini izšlo več besedil o konzerviranju »paleolitske lesene konice iz reke Ljubljanice« (Erič in sod., 2018; Erič in sod., 2019; Erič in sod., 2020) in kot povzetek diplomske naloge še besedilo o mikrotomo- grafski analizi (Guček Puhar in sod., 2022). Vse naštete objave so strokovna besedila, v katerih bi morali biti za trditve predstavljeni jasni in argumentirani dokazi. Ker temu ni bilo tako, v nadaljevanju sistematično pred- stavim pet sklopov trditev avtorjev naštetih besedil, s katerimi utemeljujejo svoje pre- pričanje o najdbi arheološkega predmeta, ki zaradi »oblikovne značilnosti in radiometrične datacije lesene konice dokazujejo prisotnost pa- leolitskih lovcev v obdobju hitrega menjavanja kratkotrajnih otoplitev in ohladitev v kisikovi izotopski stopnji 3 (OIS 3) […].« (Erič in sod., 2010: 236.) Za popolno izključitev očitka o mojem morebitno napačnem razumevanju njihovih zapisanih trditev njihove navedbe podajam s citati. Ob posamezni trditvi na- vedem nasprotne dokaze, ki jih argumenti- ram s primerjavo s povsem naravno nastali- mi konicam podobnimi deli izrastišč vej/grč na drevesih iglavcev. Na podlagi česa je kos lesa sploh postal paleolitska konica? Glavni argument, ki ga omenjeni avtorji v vseh objavah ponudijo kot razlago, zakaj so se odločili za tako interpretacijo, je, da je »spominjala na paleolitske listaste kamene in koščene konice« ter da je arheolog Boštjan Odar »opazil podobnost lesenega koničastega predmeta z nekaterimi ploskovno retuširani- mi kamenimi konicami iz poznega mousterie- na« (Gaspari in sod., 2011: 186; Gaspari in sod., 2012: 233; Guček Puhar, 2018: 71). To svojo ugotovitev v objavah utemeljujejo s sledečim: 1. Vrsta lesa »Opredelitev vzorca lesa (opravil jo je ing. Martin Zupančič, Oddelek za lesarstvo Bi- otehniške fakultete Univerze v Ljubljani) je potrdila, da gre za tiso (Taxus). Les je juveni- len, vsebuje stržen, branike so razločno vidne, ozke in nekoliko valovite. Pri pregledu pod mi- kroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) »Opredelitev lesa […] je po- kazala, da je predmet izdelan iz tise, najpri- mernejše vrste lesa za izdelavo lesenih delov lovske opreme.« (Erič in sod., 2010: 238.) Avtorji priznavajo, da na lesu ni sledov obdelave, ker pa les pripada navadni tisi (Taxus baccata), bi naj to že samo po se- bi dokazovalo, da so najdeni primerek lesa uporabljali paleolitski ljudje. To seveda ne vzdrži kritike. Enako pomembno, kot kateri vrsti lesa, je pomembno, kateremu drevesne- mu delu posamezne drevesne vrste bi pripa- dal najdeni primerek lesa. S tem se avtorji niso ukvarjali. Če bi se, bi bili pri svojih kasnejših trditvah morda bolj zadržani. Pri iglavcih veje izraščajo iz debla iz izrastišča, ki se z rastjo veje debeli in dobiva podobo konice. Izrastišče je v prerezu lesa vidno kot grča. Simetrija, širina in debelina se med različnimi iglavci malenkostno razlikujejo, vendar pri tisi (Taxus sp.), borovkah (Pinus sp.), smrekah (Picea sp.) in macesnu (La- rix sp.) izrastišče, torej kambij in prirastne 114 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 115Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici plasti grče vedno ustvari podobo »konice«. Gre za tako imenovano zraslo grčo. Dokler je veja živa, njen vejni kambij in prirastne plasti sklenjeno prehajajo v debelni kambij in debelne prirastne plasti (Čufar, 2006: 92; Torelli, 1990: 18-19). Ko drevo odmre, nastopijo procesi propada odmrlega lesa. Ob pozornem opa- zovanju marsikje v gozdu lahko opazimo različno propadle ostanke debel iglavcev, iz katerih štrlijo ostanki vej, in glede na obseg razpada debla je že mogoče opaziti tudi nek- daj v deblo vraščene pri- rastne plasti grče (slika 2). Če uspemo najti naravno polomljeno deblo, ki so ga procesi trohnenja že skoraj povsem uničili, naletimo na nekoliko nenavadni po- ložaj. Prirastne plasti grč vedno razpadajo počasneje kot prirastne plasti debla, zato jih lahko povlečemo iz ostanka debla, kjer do- bimo bolj ali manj pravilno oblikovane »ko- nice« (slika 3). Če smo pri iskanju vztrajni, naletimo tudi na vejo, ki jo je iz še živega debla odtrgal veter ali je bila veja izpuljena zaradi padca sosednjega drevesa. Če sta bila sila in kot udarca na vejo prava, vejo izpuli iz debla skupaj z izrastiščem, torej z zraslo grčo. Taki primerki so redki, se jih pa naj- de. Izpuljene grče so povsem primerljive s »konico« iz Ljubljanice (slika 4). 2. Simetrija »Simetrija predmeta je očitna tako v narisu kot v stranskem pogledu in v presekih. Po dolžini je najdebelejši na sredini, od koder se enakomerno oži proti obema koncema. V presekih ima splo- ščeno-ovalen obris, njen proksimalni del pa je poškodovan. Skupna dolžina predmeta znaša 16 cm, širina 5,1 cm in največja debelina 2,5 cm. […] Za dodatno mnenje smo se obrnili na Labor für Dendrochronologie v Zürichu. Dr. Niels Bleicher je ovrgel vsakršno možnost, da bi se les lahko po naravni poti preoblikoval v tako simetrično koničasto obliko, in potrdil, da je bil odkrit leseni predmet povsem premišlje- Slika 1: Vzdolžni prerez grče navadnega macesna (Larix decidua). Povzeto po a) Leban, b) Zule. Slika 2: Ob procesu trohnenja debla »izpadle« grče navadne smreke (Picea abies) na planoti Mežakla. Foto: Pavel Jamnik. Slika 3: Iz povsem razpadlega debla rdečega bora (Pinus sylvestris) izruvane grče, ki na prvi pogled spominjajo na konice. Puščica označuje mesto izruvanja veje z grčo. Foto: Pavel Jamnik. 114 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 115Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici plasti grče vedno ustvari podobo »konice«. Gre za tako imenovano zraslo grčo. Dokler je veja živa, njen vejni kambij in prirastne plasti sklenjeno prehajajo v debelni kambij in debelne prirastne plasti (Čufar, 2006: 92; Torelli, 1990: 18-19). Ko drevo odmre, nastopijo procesi propada odmrlega lesa. Ob pozornem opa- zovanju marsikje v gozdu lahko opazimo različno propadle ostanke debel iglavcev, iz katerih štrlijo ostanki vej, in glede na obseg razpada debla je že mogoče opaziti tudi nek- daj v deblo vraščene pri- rastne plasti grče (slika 2). Če uspemo najti naravno polomljeno deblo, ki so ga procesi trohnenja že skoraj povsem uničili, naletimo na nekoliko nenavadni po- ložaj. Prirastne plasti grč vedno razpadajo počasneje kot prirastne plasti debla, zato jih lahko povlečemo iz ostanka debla, kjer do- bimo bolj ali manj pravilno oblikovane »ko- nice« (slika 3). Če smo pri iskanju vztrajni, naletimo tudi na vejo, ki jo je iz še živega debla odtrgal veter ali je bila veja izpuljena zaradi padca sosednjega drevesa. Če sta bila sila in kot udarca na vejo prava, vejo izpuli iz debla skupaj z izrastiščem, torej z zraslo grčo. Taki primerki so redki, se jih pa naj- de. Izpuljene grče so povsem primerljive s »konico« iz Ljubljanice (slika 4). 2. Simetrija »Simetrija predmeta je očitna tako v narisu kot v stranskem pogledu in v presekih. Po dolžini je najdebelejši na sredini, od koder se enakomerno oži proti obema koncema. V presekih ima splo- ščeno-ovalen obris, njen proksimalni del pa je poškodovan. Skupna dolžina predmeta znaša 16 cm, širina 5,1 cm in največja debelina 2,5 cm. […] Za dodatno mnenje smo se obrnili na Labor für Dendrochronologie v Zürichu. Dr. Niels Bleicher je ovrgel vsakršno možnost, da bi se les lahko po naravni poti preoblikoval v tako simetrično koničasto obliko, in potrdil, da je bil odkrit leseni predmet povsem premišlje- Slika 1: Vzdolžni prerez grče navadnega macesna (Larix decidua). Povzeto po a) Leban, b) Zule. Slika 2: Ob procesu trohnenja debla »izpadle« grče navadne smreke (Picea abies) na planoti Mežakla. Foto: Pavel Jamnik. Slika 3: Iz povsem razpadlega debla rdečega bora (Pinus sylvestris) izruvane grče, ki na prvi pogled spominjajo na konice. Puščica označuje mesto izruvanja veje z grčo. Foto: Pavel Jamnik. 116 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 117Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici no - umetno preoblikovan. […] Opisana oblika in les tise, ki je zaradi svoje gostote, trdote in prožnosti vsaj od srednjega paleolitika naprej znan kot najprimernejši za izdelavo lovske opreme, zelo verjetno kažeta na to, da je člo- vek namerno preoblikoval kos lesa v simetrično konico. […] Dodatna podrobnost, ki kaže na premišljeno oblikovanje predmeta, je vidna na spodnjem delu predmeta. Na spodnjem delu ima konica jasno poudarjen ramenski prehod iz nje- nega najširšega dela v trn. Ta je omogočal na- mestitev lesene konice v razcep daljšega droga. Na prehodu iz ramenskega dela v trn je viden zlom, kakršnega lahko opazujemo tudi na ko- ščenih konicah iz Potočke zijalke in drugih naj- dišč po Evropi. Tovrstni zlomi nastanejo za- radi sile upogiba na mestu, kjer je stičišče med lesenim drogom in nanj pritrjeno konico.« (Ga- spari in sod., 2012: 234.) »Na spodnjem delu konice je viden prelom, vendar ni jasno, kdaj se je to zgodilo. Takšni zlomi so običajno posledica upogibne preobremenitve na mestu pritrditve.« (Gaspari in sod., 2011: 190.) Sklicevanje na najdbo edinega takega pri- merka lesenega predmeta, ki so ga arheologi pobrali pri preiskovanju dna Ljubljanice pri Vrhniki in njenih pritokov v petnajstih le- tih, ni argument, da je najdeni primerek le- sa zato kakor koli antropogeno spremenjen. Čeprav sta avtorje premotili simetrična obli- ka in vidna podobnost s kamnitimi orodji, pa zgolj podobnost ne more biti argument, da bi neko najdbo že lahko imeli za člo- veški izdelek. Avtorji so se tega zavedali, zato so kot potrditev svojih prepričanj upo- rabili sklicevanje na znanstveno avtoriteto, kar so podkrepili še z navedbo znanstvene ustanove, ki ji raziskovalec pripada. To je znanstveno in etično nevzdržno. Subjektiv- no mnenje nekoga, s katerim se posvetuješ, je lahko le opomba pod črto, ne pa argu- ment za potrjevanje teze. Še posebej, ker je ob trditvah dr. Nielsa Bleicherja jasno, da v argumentaciji poskuša svoje prepričanje le utemeljiti z opisovanjem vidnega videza obravnavanega primerka lesa in izhaja iz pripadnosti lesa tisi. Iz opisa avtorjev ni mogoče razbrati, ali je Bleicher primerek sploh imel v rokah ali je videl le fotogra- fije. Pri opisu obravnavanega primerka lesa avtorji uporabijo terminologijo, ki je v rabi pri opisovanju kamnitega orodja, in prime- rek lesa primerjajo z značilnimi lomi košče- nih konic iz paleolitskega najdišča Potočka zijalka, kar je povsem neprimerljivo. S tem sicer opis postane prepričljivejši, v resnici pa gre za primerjavo povsem neprimerljivih materialov in oblik. Avtorji so prepričani, da se les po naravni poti ne more preobli- kovati v tako simetrično obliko. To verjetno drži. Vendar je med preoblikovanjem in ta- ko naravno oblikovano rastjo lesa pomemb- na razlika. Naravno nastajajo tako »simetrič- ne oblike« in oblike s »poudarjenim ramenskim prehodom iz najširšega dela v trn« vsakič, ko iz drevesa iglavcev izraste in leta raste veja. Da bi svojo trditev potrdil, sem iz veje, sku- paj z grčo, naravno izruvane iz debla rde- čega bora (Pinus sylvestris) (slika 5), ki ima grče povsem primerljive z grčami tis, razlike so lahko le v debelinah, dodatno »iztrgal« le grčo, torej »konico« Z dletom sem pre- klal vejo in s kleščami odstranjeval prirastne plasti veje do robu grče, do katerega je bila pred izruvanjem v deblu. Meja med grčo, ki Slika 4 (a in b): a) Pogled na mesto najdbe iz debla rdečega bora iztrgane veje z grčo. b) Bližinski posnetek iztrgane grče. Foto: Pavel Jamnik. Slika 5: Bližinski posnetek iztrgane veje rdečega bora in izrastišče grče v deblu rdečega bora. Foto: Pavel Jamnik. 116 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 117Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici no - umetno preoblikovan. […] Opisana oblika in les tise, ki je zaradi svoje gostote, trdote in prožnosti vsaj od srednjega paleolitika naprej znan kot najprimernejši za izdelavo lovske opreme, zelo verjetno kažeta na to, da je člo- vek namerno preoblikoval kos lesa v simetrično konico. […] Dodatna podrobnost, ki kaže na premišljeno oblikovanje predmeta, je vidna na spodnjem delu predmeta. Na spodnjem delu ima konica jasno poudarjen ramenski prehod iz nje- nega najširšega dela v trn. Ta je omogočal na- mestitev lesene konice v razcep daljšega droga. Na prehodu iz ramenskega dela v trn je viden zlom, kakršnega lahko opazujemo tudi na ko- ščenih konicah iz Potočke zijalke in drugih naj- dišč po Evropi. Tovrstni zlomi nastanejo za- radi sile upogiba na mestu, kjer je stičišče med lesenim drogom in nanj pritrjeno konico.« (Ga- spari in sod., 2012: 234.) »Na spodnjem delu konice je viden prelom, vendar ni jasno, kdaj se je to zgodilo. Takšni zlomi so običajno posledica upogibne preobremenitve na mestu pritrditve.« (Gaspari in sod., 2011: 190.) Sklicevanje na najdbo edinega takega pri- merka lesenega predmeta, ki so ga arheologi pobrali pri preiskovanju dna Ljubljanice pri Vrhniki in njenih pritokov v petnajstih le- tih, ni argument, da je najdeni primerek le- sa zato kakor koli antropogeno spremenjen. Čeprav sta avtorje premotili simetrična obli- ka in vidna podobnost s kamnitimi orodji, pa zgolj podobnost ne more biti argument, da bi neko najdbo že lahko imeli za člo- veški izdelek. Avtorji so se tega zavedali, zato so kot potrditev svojih prepričanj upo- rabili sklicevanje na znanstveno avtoriteto, kar so podkrepili še z navedbo znanstvene ustanove, ki ji raziskovalec pripada. To je znanstveno in etično nevzdržno. Subjektiv- no mnenje nekoga, s katerim se posvetuješ, je lahko le opomba pod črto, ne pa argu- ment za potrjevanje teze. Še posebej, ker je ob trditvah dr. Nielsa Bleicherja jasno, da v argumentaciji poskuša svoje prepričanje le utemeljiti z opisovanjem vidnega videza obravnavanega primerka lesa in izhaja iz pripadnosti lesa tisi. Iz opisa avtorjev ni mogoče razbrati, ali je Bleicher primerek sploh imel v rokah ali je videl le fotogra- fije. Pri opisu obravnavanega primerka lesa avtorji uporabijo terminologijo, ki je v rabi pri opisovanju kamnitega orodja, in prime- rek lesa primerjajo z značilnimi lomi košče- nih konic iz paleolitskega najdišča Potočka zijalka, kar je povsem neprimerljivo. S tem sicer opis postane prepričljivejši, v resnici pa gre za primerjavo povsem neprimerljivih materialov in oblik. Avtorji so prepričani, da se les po naravni poti ne more preobli- kovati v tako simetrično obliko. To verjetno drži. Vendar je med preoblikovanjem in ta- ko naravno oblikovano rastjo lesa pomemb- na razlika. Naravno nastajajo tako »simetrič- ne oblike« in oblike s »poudarjenim ramenskim prehodom iz najširšega dela v trn« vsakič, ko iz drevesa iglavcev izraste in leta raste veja. Da bi svojo trditev potrdil, sem iz veje, sku- paj z grčo, naravno izruvane iz debla rde- čega bora (Pinus sylvestris) (slika 5), ki ima grče povsem primerljive z grčami tis, razlike so lahko le v debelinah, dodatno »iztrgal« le grčo, torej »konico« Z dletom sem pre- klal vejo in s kleščami odstranjeval prirastne plasti veje do robu grče, do katerega je bila pred izruvanjem v deblu. Meja med grčo, ki Slika 4 (a in b): a) Pogled na mesto najdbe iz debla rdečega bora iztrgane veje z grčo. b) Bližinski posnetek iztrgane grče. Foto: Pavel Jamnik. Slika 5: Bližinski posnetek iztrgane veje rdečega bora in izrastišče grče v deblu rdečega bora. Foto: Pavel Jamnik. 118 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 119Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici je bila v deblu, in iz debla iz- raslo vejo je bila jasno vidna že takoj ob najdbi. Ta prehod v debelni kambrij in drugač- no razporeditev branik grče avtorji »konice« opišejo kot »poudarjeni ramenski prehod iz najširšega dela v trn« (slika 6). Da ne bi kdo podvomil, ali nisem z odstranjevanjem vejinih branik namerno obli- koval »ramenskega prehoda«, sem v naravi iskal ostanke izruvanih vej, pri katerih so procesi razkroja že naravno oblikovali bolj ali manj iz- razit »ramenski prehod« (slike 7a, b, d). V enem primeru mi je uspelo iz trohnečega debla bora izpuliti že tudi s troh- nenjem načeto vejo, ki pa je imela grčo še povsem »zdra- vo« (slika 7c). Ob primerjavi »paleolitske konice«, kakor avtorji opredeljujejo v Ljubljanici najdeni primerek tisinega lesa, in z debla izruvane in iz veje »odluščene« grče bora je jasno, da je tudi kos lesa iz Ljubljanice grča, pri ka- teri je ohranjen še nekajcentimetrski kambij veje. Jasen dokaz, da gre v obeh primerih za grčo, je tudi razporeditev prirastnic. V obeh primerih je vidno, da prirastne plasti z ene strani »objemajo« kambrij veje. To se lepo vidi tudi na primerku, ki mi ga je uspelo najti in ki daje vtis. kot bi bila »konica« za- sajena v deblo (sliki 8a, b). Slika 6 (a in b): Primerjava med: a) iz debla rdečega bora iztrgano grčo, po odstranitvi prirastnega lesa veje nad grčo (foto: Pavel Jamnik), in b) »paleolitsko leseno konico iz Ljubljanice«. Povzeto po Gaspari in sod., 2011. Slika 7 (a, b, c in d): V pobočjih planote Mežakle pobrane različno ohranjene in razpadle grče rdečega bora ( Pinus sylvestris). Puščica označuje mesto prehoda grče v vejo, ki jo avtorji konice razumejo kot »poudarjen ramenski prehod iz najširšega dela v trn«. Foto: Pavel Jamnik. Slika 8 (a, b in c): a) Trohneče deblo bora z grčami v rastnem položaju, b) po naravnem razpadu prirastnih plasti veje naravno nastane na robu »poudarjen ramenski prehod« (foto: Pavel Jamnik), c) primerjava s tisino grčo – »paleolitsko konico« (povzeto po Gaspari in sod., 2011). Predstavljeni primer je eden od najboljših pokazateljev, da je domnevna »konica« iz Ljubljanice le grča naravnega izvora. 118 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 119Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici je bila v deblu, in iz debla iz- raslo vejo je bila jasno vidna že takoj ob najdbi. Ta prehod v debelni kambrij in drugač- no razporeditev branik grče avtorji »konice« opišejo kot »poudarjeni ramenski prehod iz najširšega dela v trn« (slika 6). Da ne bi kdo podvomil, ali nisem z odstranjevanjem vejinih branik namerno obli- koval »ramenskega prehoda«, sem v naravi iskal ostanke izruvanih vej, pri katerih so procesi razkroja že naravno oblikovali bolj ali manj iz- razit »ramenski prehod« (slike 7a, b, d). V enem primeru mi je uspelo iz trohnečega debla bora izpuliti že tudi s troh- nenjem načeto vejo, ki pa je imela grčo še povsem »zdra- vo« (slika 7c). Ob primerjavi »paleolitske konice«, kakor avtorji opredeljujejo v Ljubljanici najdeni primerek tisinega lesa, in z debla izruvane in iz veje »odluščene« grče bora je jasno, da je tudi kos lesa iz Ljubljanice grča, pri ka- teri je ohranjen še nekajcentimetrski kambij veje. Jasen dokaz, da gre v obeh primerih za grčo, je tudi razporeditev prirastnic. V obeh primerih je vidno, da prirastne plasti z ene strani »objemajo« kambrij veje. To se lepo vidi tudi na primerku, ki mi ga je uspelo najti in ki daje vtis. kot bi bila »konica« za- sajena v deblo (sliki 8a, b). Slika 6 (a in b): Primerjava med: a) iz debla rdečega bora iztrgano grčo, po odstranitvi prirastnega lesa veje nad grčo (foto: Pavel Jamnik), in b) »paleolitsko leseno konico iz Ljubljanice«. Povzeto po Gaspari in sod., 2011. Slika 7 (a, b, c in d): V pobočjih planote Mežakle pobrane različno ohranjene in razpadle grče rdečega bora ( Pinus sylvestris). Puščica označuje mesto prehoda grče v vejo, ki jo avtorji konice razumejo kot »poudarjen ramenski prehod iz najširšega dela v trn«. Foto: Pavel Jamnik. Slika 8 (a, b in c): a) Trohneče deblo bora z grčami v rastnem položaju, b) po naravnem razpadu prirastnih plasti veje naravno nastane na robu »poudarjen ramenski prehod« (foto: Pavel Jamnik), c) primerjava s tisino grčo – »paleolitsko konico« (povzeto po Gaspari in sod., 2011). Predstavljeni primer je eden od najboljših pokazateljev, da je domnevna »konica« iz Ljubljanice le grča naravnega izvora. 120 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 121Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Prirasle plasti so debelejše in bolj zaokrože- ne na vrhnji strani (v smeri proti vrhu kro- šnje drevesa) grče, na grči s spodnje strani veje pa je izraziteje viden kambij veje. Ob rasti in debeljenju veje se ta nekoliko ukri- vlja navzdol, zato so lahko različno ukri- vljeni tudi »prehodi iz najširšega dela v trn«, kot ta prehod imenujejo avtorji paleolitske konice. Prav ta naravna ukrivljenost med rastjo veje bi bila lahko razlog, da je pri- šlo tudi med postopkom konzervacije tisine grče iz Ljubljanice do ukrivljanja. Ker je se- veda vzrokov za ukrivljanje lesa lahko veli- ko, na primer po vzdolžni smeri se celične stene zaradi sušenja »stiskajo« in posledično prihaja do ukrivljanja, ta problematika pre- sega namen tega besedila. Mogoče samo v razmislek. Čeprav je bil les do konzervacije shranjen v razmerah, primerljivih s tistimi, v kakršnih je bil najden, so bile te raz- mere vseeno spremenjene. Če je v tisočle- tjih, v katerih je tisina grča ležala nekje v sedimentih, morda zaradi pritiskov prišlo do poravnavanja ukrivljenosti, se je lahko s sprostitvijo sile sedimenta les ponovno vra- čal v prvotno nekoliko ukrivljeno obliko. Avtorji priznajo, da ukrivljanja in krčenja lesa po najdbi in ob konzervaciji ne znajo pojasniti (Guček Puhar, 2018) (slika 9). 3. Namerno preoblikovanje kosa lesa »[…] [O]bstajajo dokazi, da je bila namerno oblikovana – majhna veja blizu vrha konice je bila odrezana ali obrušena, da ni štrlela s površine; na dnu konice so zareze, pravokotne na os, simetrično zoženje proti konici pa ne sle- di strukturi lesa (podatki Nielsa Bleicherja iz Laboratorija za dendrokronologijo v Zürichu).« (Gaspari in sod., 2011: 188.) »Bleicher je tudi opazil, da je bil tik pod vrhom konice odrezan in zbrušen izrastek veje, ki je v primerjavi z okoliškim lesom mnogo trši. Povsem jasno je viden rez, ki poteka prečno na naravni potek lesenih vlaken.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) Ker so avtorji izhajali iz izhodišča, da je bi- la »konica« izdelana iz večjega kosa lesa tise in je bilo treba iz tega prvotno večjega kosa koničasto obliko šele oblikovati, so seveda vse, kar se ne ujema z vodoravno nanizani- mi prirastnimi plastmi debla, razumeli kot posledico različnih kotov, pod katerimi naj bi paleolitski ljudje pri oblikovanju konice odstranjevali dele lesa. Če bi že v izhodišču primerjali obliko in rast prirastnih plasti pri grčah, bi takoj opazili, da so prirastne plasti grče oblikovane krožno, tako da objemajo rastoči kambrij veje (slika 10a). Tudi na vrhu »konice« zato ni sled odrezane veje, kakor je avtorjem napačno vrh grče interpretiral Ble- icher, na katerega se sklicujejo, temveč gre le za končne/zadnje/najglobje prirastne pla- sti grče, ki so že povsem okrogle (slika 10b). To, kar avtorji vidijo kot jasen rez, so pač le ene od zadnjih krožnih prirastnih plasti grče. Ob tem je treba opozoriti še na eno pomembno dejstvo. Avtorji uporabijo izraz »povsem jasno je viden rez«. Če bi bilo to res, bi bila to edina sled antropogenega pose- ga na primerku in bi jo avtorji poudarjeno predstavili z analizo oblike, globine, obliko- vanosti dna zareze, tako kot se antropogene sledi na arheoloških predmetih dokazujejo (Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriar- te, E., in sod., 2018; Milks, A. G., 2018; Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., in sod., 2018). Navajati podatek o nekem jasno vidnem rezu brez kakršnega koli vsaj najmanjšega pokazatelja, kaj šele dokaza za umeten nastanek tega, kar je definirano kot rez, je povsem neznanstveno. Še pose- bej, ker v začetnem delu besedila navedejo: »Pri pregledu pod mikroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 233.) Skli- cevanje na mnenje Bleicherja pa, kot smo že navedli, ni nikakršen dokaz. 4. Utrjevanje v ognju »[…] [O]bstajajo dokazi, da je bil utrjen v ognju. Ena stran predmeta kaže znake abrazi- je zaradi drobnih delcev v strugi, druga stran pa je skoraj v celoti prekrita z 0,2–2 mm de- belim, kompaktnim, črnim materialom, ki je delno razpokan, gladek in ima izsušen videz. […] Vsebnost 30 % ogljika in 65 % kisika kaže, da je bila površina konice ožgana, in kaže na utrjevanje v ognju« (Gaspari in sod., 2011: 189). »[…] Njena površina je deloma napoka- na, gladka in daje hidrofoben videz. Ohranitev te snovi samo na eni strani je zelo verjetno po- vezana s poodložitvenimi pogoji in resedimen- tacijo. […] Raziskave so nedvoumno pokazale, da tisin les z izpostavljanjem ognju pridobi na trdoti nekajkrat, druge vrste lesa pa le mini- malno. […] Ob izpostavljanju v ognju bi take sledi seveda izginile, kot v primeru obravna- vane najdbe. Odsotnost vidnih sledov orodja na konici iz Ljubljanice je torej najverjetneje po- sledica njenega izpostavljanja ognju.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) Sledi gorenja ali delna zoglenelost konice nista nikakršen dokaz utrjevanja v ognju. Navajati zoglenelost kot argument, da je »utrjevanje v ognju« ob tem uničilo vse sle- di izdelave ali uporabe »konice«, je povsem neprimerno. Še posebej, ker avtorji hkrati navajajo, da je zoglenelost vidna le na eni strani »konice«. To poskušajo pojasnjevati z razlago, da naj bi bila ena stran »konice« izpostavljena abraziji zaradi premikanja po strugi. Ogenj in požari so najprej naraven pojav in ne izključno kulturna prvina pale- olitskih in kasnejših ljudi. To pomeni, da je Slika 9: Prikaz ukrivljanja »paleolitske konice« po najdbi in med preparacijo. Povzeto po Guček Puhar, 2022. 120 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 121Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Prirasle plasti so debelejše in bolj zaokrože- ne na vrhnji strani (v smeri proti vrhu kro- šnje drevesa) grče, na grči s spodnje strani veje pa je izraziteje viden kambij veje. Ob rasti in debeljenju veje se ta nekoliko ukri- vlja navzdol, zato so lahko različno ukri- vljeni tudi »prehodi iz najširšega dela v trn«, kot ta prehod imenujejo avtorji paleolitske konice. Prav ta naravna ukrivljenost med rastjo veje bi bila lahko razlog, da je pri- šlo tudi med postopkom konzervacije tisine grče iz Ljubljanice do ukrivljanja. Ker je se- veda vzrokov za ukrivljanje lesa lahko veli- ko, na primer po vzdolžni smeri se celične stene zaradi sušenja »stiskajo« in posledično prihaja do ukrivljanja, ta problematika pre- sega namen tega besedila. Mogoče samo v razmislek. Čeprav je bil les do konzervacije shranjen v razmerah, primerljivih s tistimi, v kakršnih je bil najden, so bile te raz- mere vseeno spremenjene. Če je v tisočle- tjih, v katerih je tisina grča ležala nekje v sedimentih, morda zaradi pritiskov prišlo do poravnavanja ukrivljenosti, se je lahko s sprostitvijo sile sedimenta les ponovno vra- čal v prvotno nekoliko ukrivljeno obliko. Avtorji priznajo, da ukrivljanja in krčenja lesa po najdbi in ob konzervaciji ne znajo pojasniti (Guček Puhar, 2018) (slika 9). 3. Namerno preoblikovanje kosa lesa »[…] [O]bstajajo dokazi, da je bila namerno oblikovana – majhna veja blizu vrha konice je bila odrezana ali obrušena, da ni štrlela s površine; na dnu konice so zareze, pravokotne na os, simetrično zoženje proti konici pa ne sle- di strukturi lesa (podatki Nielsa Bleicherja iz Laboratorija za dendrokronologijo v Zürichu).« (Gaspari in sod., 2011: 188.) »Bleicher je tudi opazil, da je bil tik pod vrhom konice odrezan in zbrušen izrastek veje, ki je v primerjavi z okoliškim lesom mnogo trši. Povsem jasno je viden rez, ki poteka prečno na naravni potek lesenih vlaken.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) Ker so avtorji izhajali iz izhodišča, da je bi- la »konica« izdelana iz večjega kosa lesa tise in je bilo treba iz tega prvotno večjega kosa koničasto obliko šele oblikovati, so seveda vse, kar se ne ujema z vodoravno nanizani- mi prirastnimi plastmi debla, razumeli kot posledico različnih kotov, pod katerimi naj bi paleolitski ljudje pri oblikovanju konice odstranjevali dele lesa. Če bi že v izhodišču primerjali obliko in rast prirastnih plasti pri grčah, bi takoj opazili, da so prirastne plasti grče oblikovane krožno, tako da objemajo rastoči kambrij veje (slika 10a). Tudi na vrhu »konice« zato ni sled odrezane veje, kakor je avtorjem napačno vrh grče interpretiral Ble- icher, na katerega se sklicujejo, temveč gre le za končne/zadnje/najglobje prirastne pla- sti grče, ki so že povsem okrogle (slika 10b). To, kar avtorji vidijo kot jasen rez, so pač le ene od zadnjih krožnih prirastnih plasti grče. Ob tem je treba opozoriti še na eno pomembno dejstvo. Avtorji uporabijo izraz »povsem jasno je viden rez«. Če bi bilo to res, bi bila to edina sled antropogenega pose- ga na primerku in bi jo avtorji poudarjeno predstavili z analizo oblike, globine, obliko- vanosti dna zareze, tako kot se antropogene sledi na arheoloških predmetih dokazujejo (Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriar- te, E., in sod., 2018; Milks, A. G., 2018; Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., in sod., 2018). Navajati podatek o nekem jasno vidnem rezu brez kakršnega koli vsaj najmanjšega pokazatelja, kaj šele dokaza za umeten nastanek tega, kar je definirano kot rez, je povsem neznanstveno. Še pose- bej, ker v začetnem delu besedila navedejo: »Pri pregledu pod mikroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 233.) Skli- cevanje na mnenje Bleicherja pa, kot smo že navedli, ni nikakršen dokaz. 4. Utrjevanje v ognju »[…] [O]bstajajo dokazi, da je bil utrjen v ognju. Ena stran predmeta kaže znake abrazi- je zaradi drobnih delcev v strugi, druga stran pa je skoraj v celoti prekrita z 0,2–2 mm de- belim, kompaktnim, črnim materialom, ki je delno razpokan, gladek in ima izsušen videz. […] Vsebnost 30 % ogljika in 65 % kisika kaže, da je bila površina konice ožgana, in kaže na utrjevanje v ognju« (Gaspari in sod., 2011: 189). »[…] Njena površina je deloma napoka- na, gladka in daje hidrofoben videz. Ohranitev te snovi samo na eni strani je zelo verjetno po- vezana s poodložitvenimi pogoji in resedimen- tacijo. […] Raziskave so nedvoumno pokazale, da tisin les z izpostavljanjem ognju pridobi na trdoti nekajkrat, druge vrste lesa pa le mini- malno. […] Ob izpostavljanju v ognju bi take sledi seveda izginile, kot v primeru obravna- vane najdbe. Odsotnost vidnih sledov orodja na konici iz Ljubljanice je torej najverjetneje po- sledica njenega izpostavljanja ognju.« (Gaspari in sod., 2012: 234.) Sledi gorenja ali delna zoglenelost konice nista nikakršen dokaz utrjevanja v ognju. Navajati zoglenelost kot argument, da je »utrjevanje v ognju« ob tem uničilo vse sle- di izdelave ali uporabe »konice«, je povsem neprimerno. Še posebej, ker avtorji hkrati navajajo, da je zoglenelost vidna le na eni strani »konice«. To poskušajo pojasnjevati z razlago, da naj bi bila ena stran »konice« izpostavljena abraziji zaradi premikanja po strugi. Ogenj in požari so najprej naraven pojav in ne izključno kulturna prvina pale- olitskih in kasnejših ljudi. To pomeni, da je Slika 9: Prikaz ukrivljanja »paleolitske konice« po najdbi in med preparacijo. Povzeto po Guček Puhar, 2022. 122 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 123Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici sledi gorenja treba najprej razumeti kot po- sledico naravnega dogodka, šele kakršni koli neposredni dokazi, da je bil vzrok ognja na konkretnem primerku antropogeno pogojen, pa lahko v razpravo vnese človekovo dejav- nost. In ne obratno. Na »konici« ni ničesar, kar kaže na antropogeno pogojeno ožiganje. Celo nasprotno. Naravni požari skoraj v ve- čini primerov intenzivneje zajamejo en del drevesa ali drevesnih delov, odvisno pač od smeri in hitrosti pomikanja ognja skozi po- krajino. Razlagati zoglenelost le z ene stra- ni z abrazijo zoglenelosti na drugi strani, je nesmisel. Premikanje kosa lesa po strugi in abraziranje njegove površine ni mogoče le po eni strani, saj vodni tok tak majhen kos lesa, kakršen je obravnavani primerek, ves čas obrača. Nimamo pa niti približne- ga podatka, od kod naj bi bil obravnavani primerek lesa naplavljen. Jasno je le, da se nahaja na drugotnem mestu. Avtorji namreč o mestu najdbe navajajo: »Nenavadna okoli- ščina odkritja lesene konice v nekaj deset tisoč let mlajši strugi Ljubljanice, ki se je […] ustali- la približno v današnjem poteku šele v bronasti dobi, je napeljevala na dve možni razlagi. Po prvi je konica povezana z erozijo starejših se- dimentov, ki tvorijo podlago rečnih brežin in dna, pri čemer se je lahko tudi tam nahajala v že večkrat resedimentiranem položaju. Dru- ga razlaga je predvidevala, da konica izvira iz globljih sedimentov v bližnjih glinokopih, od koder je šele naknadno dospela v Ljubljanico. […] Obsežni, do 10 m globoki bazeni, ki ležijo na desnem bregu vzporedno in tudi gor vodno od najdišča, so danes zaliti z vodo in spreme- njeni v ribnike.« (Gaspari in sod., 2012: 235; Gaspari in sod., 2011: 187.) 5. Radiometrično datiranje »Umestitev predmeta v pozni mousterien na podlagi oblikovnih značilnosti so potrdile radi- ometrične raziskave z metodo AMS 14C. Prva datacija laboratorija iz Miamija je pokazala, da je les starejši od 43.970 let (Beta-252943), ponovljena datacija v Oxfordu pa je dala re- zultat 38.490±330 BP (OxA-19866).« (Ga- spari in sod., 2012: 235.) Ker sem v besedilu predstavil, da oblikov- ne značilnosti ne potrjujejo antropogenega nastanka lesenega primerka s koničastim videzom, ni mogoče pri interpretaciji sta- rosti uporabljati arheoloških oznak za kul- turne stopnje srednjega paleolitika, torej mousteriena. Če so radiometrične analize, glede na čas mejnega obdobja, ki ga meto- da 14C sploh še uspešno zajame, natančne in nesporne, je dobljena datacija le geološka starost obravnavanega primerka lesa tise, za katerega v tem tekstu dokazujem, da je ostanek grče. Pravilna časovna navedba je lahko le, da les v Ljubljanici najdene tise izvira iz časa zadnje ledene dobe, torej po- znega pleistocena, po kronologiji morskih izotopskih stopenj (MIS, angleško Oxygen isotope stages, OIS) v obdobje MIS 3. Zaključek Z analizo sklopov argumentov, ki jih po- dajo avtorji ideje, da je primerek tisinega lesa, najden leta 2008 v reki Ljubljanici, mousterienska lesena konica, in z opravlje- no primerjavo z grčo drevesa iglavca, v tem primeru rdečega bora, sem poskušal doka- zovati, da je primerek najdenega tisinega lesa zgolj ostanek tisine grče. Prav tako sem želel opozoriti na prehitro in neznanstveno podajanje zaključkov o posameznih najd- bah. Razumem navdušenje ob nenavadnih odkritjih in željo, ki se ji je težko upreti, da pri dokazovanju izhajamo iz vnaprejšnjih subjektivnih ocen in posledično, vede ali nevede, ne vidimo tistega, kar je mogoče vi- deti pri korektnem znanstvenem dokazova- nju. Ob tem je vedno treba imeti v mislih, kakšno škodo lahko s tem naredimo svoji znanstveni stroki. Stvari, ki se oblikujejo in jih opazimo v naravi, so velikokrat podobne stvarem, ki jih je v svojih začetkih oblikoval človek, saj je verjetno prav v naravnih obli- kah prepoznal zase uporabne rešitve. Žal pa to še ne pomeni, da je vsaka nekoliko nena- vadna, predvsem pa manjkrat opazna stvar iz narave že delo človeka. Zaenkrat ni niti enega znanstvenega argumenta, na podlagi katerega bi lahko verjeli ali vsaj domnevali, da so najdeni primerek tisine grče ljudje v srednjem paleolitiku kakor koli uporabljali ali iz tisinega lesa celo izdelali konico. Če bi v diskusijo vpeljali še razpravo o funkci- onalnosti takega lesenega primerka, bi bili seveda argumenti v prid nepreoblikovane, naravno nastale tisine grče še prepričljivej- Slika 10 (a, b, c in d): a) Krožno zrasle prirastnice grče rdečega bora (Pinus sylvestris) in b) prirastnice na »paleolitski konici«, c) skrajni, končni del grče rdečega bora s krožnimi prirastnimi plastmi, d) »vrh« »paleolitske konice«, na katerem naj bi bila odrezana manjša veja. (a in c foto: Pavel Jamnik, b in d povzeto po Gaspari in sod., 2011.) 122 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 123Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici sledi gorenja treba najprej razumeti kot po- sledico naravnega dogodka, šele kakršni koli neposredni dokazi, da je bil vzrok ognja na konkretnem primerku antropogeno pogojen, pa lahko v razpravo vnese človekovo dejav- nost. In ne obratno. Na »konici« ni ničesar, kar kaže na antropogeno pogojeno ožiganje. Celo nasprotno. Naravni požari skoraj v ve- čini primerov intenzivneje zajamejo en del drevesa ali drevesnih delov, odvisno pač od smeri in hitrosti pomikanja ognja skozi po- krajino. Razlagati zoglenelost le z ene stra- ni z abrazijo zoglenelosti na drugi strani, je nesmisel. Premikanje kosa lesa po strugi in abraziranje njegove površine ni mogoče le po eni strani, saj vodni tok tak majhen kos lesa, kakršen je obravnavani primerek, ves čas obrača. Nimamo pa niti približne- ga podatka, od kod naj bi bil obravnavani primerek lesa naplavljen. Jasno je le, da se nahaja na drugotnem mestu. Avtorji namreč o mestu najdbe navajajo: »Nenavadna okoli- ščina odkritja lesene konice v nekaj deset tisoč let mlajši strugi Ljubljanice, ki se je […] ustali- la približno v današnjem poteku šele v bronasti dobi, je napeljevala na dve možni razlagi. Po prvi je konica povezana z erozijo starejših se- dimentov, ki tvorijo podlago rečnih brežin in dna, pri čemer se je lahko tudi tam nahajala v že večkrat resedimentiranem položaju. Dru- ga razlaga je predvidevala, da konica izvira iz globljih sedimentov v bližnjih glinokopih, od koder je šele naknadno dospela v Ljubljanico. […] Obsežni, do 10 m globoki bazeni, ki ležijo na desnem bregu vzporedno in tudi gor vodno od najdišča, so danes zaliti z vodo in spreme- njeni v ribnike.« (Gaspari in sod., 2012: 235; Gaspari in sod., 2011: 187.) 5. Radiometrično datiranje »Umestitev predmeta v pozni mousterien na podlagi oblikovnih značilnosti so potrdile radi- ometrične raziskave z metodo AMS 14C. Prva datacija laboratorija iz Miamija je pokazala, da je les starejši od 43.970 let (Beta-252943), ponovljena datacija v Oxfordu pa je dala re- zultat 38.490±330 BP (OxA-19866).« (Ga- spari in sod., 2012: 235.) Ker sem v besedilu predstavil, da oblikov- ne značilnosti ne potrjujejo antropogenega nastanka lesenega primerka s koničastim videzom, ni mogoče pri interpretaciji sta- rosti uporabljati arheoloških oznak za kul- turne stopnje srednjega paleolitika, torej mousteriena. Če so radiometrične analize, glede na čas mejnega obdobja, ki ga meto- da 14C sploh še uspešno zajame, natančne in nesporne, je dobljena datacija le geološka starost obravnavanega primerka lesa tise, za katerega v tem tekstu dokazujem, da je ostanek grče. Pravilna časovna navedba je lahko le, da les v Ljubljanici najdene tise izvira iz časa zadnje ledene dobe, torej po- znega pleistocena, po kronologiji morskih izotopskih stopenj (MIS, angleško Oxygen isotope stages, OIS) v obdobje MIS 3. Zaključek Z analizo sklopov argumentov, ki jih po- dajo avtorji ideje, da je primerek tisinega lesa, najden leta 2008 v reki Ljubljanici, mousterienska lesena konica, in z opravlje- no primerjavo z grčo drevesa iglavca, v tem primeru rdečega bora, sem poskušal doka- zovati, da je primerek najdenega tisinega lesa zgolj ostanek tisine grče. Prav tako sem želel opozoriti na prehitro in neznanstveno podajanje zaključkov o posameznih najd- bah. Razumem navdušenje ob nenavadnih odkritjih in željo, ki se ji je težko upreti, da pri dokazovanju izhajamo iz vnaprejšnjih subjektivnih ocen in posledično, vede ali nevede, ne vidimo tistega, kar je mogoče vi- deti pri korektnem znanstvenem dokazova- nju. Ob tem je vedno treba imeti v mislih, kakšno škodo lahko s tem naredimo svoji znanstveni stroki. Stvari, ki se oblikujejo in jih opazimo v naravi, so velikokrat podobne stvarem, ki jih je v svojih začetkih oblikoval človek, saj je verjetno prav v naravnih obli- kah prepoznal zase uporabne rešitve. Žal pa to še ne pomeni, da je vsaka nekoliko nena- vadna, predvsem pa manjkrat opazna stvar iz narave že delo človeka. Zaenkrat ni niti enega znanstvenega argumenta, na podlagi katerega bi lahko verjeli ali vsaj domnevali, da so najdeni primerek tisine grče ljudje v srednjem paleolitiku kakor koli uporabljali ali iz tisinega lesa celo izdelali konico. Če bi v diskusijo vpeljali še razpravo o funkci- onalnosti takega lesenega primerka, bi bili seveda argumenti v prid nepreoblikovane, naravno nastale tisine grče še prepričljivej- Slika 10 (a, b, c in d): a) Krožno zrasle prirastnice grče rdečega bora (Pinus sylvestris) in b) prirastnice na »paleolitski konici«, c) skrajni, končni del grče rdečega bora s krožnimi prirastnimi plastmi, d) »vrh« »paleolitske konice«, na katerem naj bi bila odrezana manjša veja. (a in c foto: Pavel Jamnik, b in d povzeto po Gaspari in sod., 2011.) 124 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 125Paleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem ši. Očitno so v to smer razmišljali tudi tuji avtorji, ki so najdbo že omenili v svojih zelo natančnih analizah lesenih izdelkov (kopjih) iz obdobja srednjega paleolitika. Zapisali so namreč, da po njihovem mnenju primerek iz Ljubljanice ne kaže znakov človekove obdelave (Schoch in sod., 2015: 11) ali pa opozorijo, da je bila hipoteza o paleolitski uporabi postavljena le zaradi vrste lesa, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave (Milks, 2018: 312). Zahvala: Mag. Matiju Križnarju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije se iskreno zahvaljujem za predhodno branje rokopisa, koristne in kritične nasvete pri lesnoanatomskih analizah in izra- zoslovju ter pomoči pri obdelavi fotografij. Literatura: Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., Cavullid, F., Giachie, G., Grimaldid, S., Macchionie, N., Santaniello, F., 2018: Wooden tools and fire technology in the early Neanderthal site of Poggetti Vecchi (Italy). PNAS, 115 (9): 2054-2059. https://doi.org/10.1073/ pnas.1716068115. Čufer, K., 2006: Anatomija lesa (univerzitetni učbenik). Ljubljana: Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, 186 str. Erič, M., Gaspari, A., Odar, B., Nadbah, B., 2009: Lesena szeletienska konica z Ljubljanskega Barja. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Center za preventivno arheologijo, skupina za podvodno arheologijo. Novinarska konferenca 6. maja 2009. Pdf-predstavitev. V času konference dostopna na internetu (arhiv avtorja), Ljubljana. Erič, M., Gaspari, A., Nadbath, B., Odar, B., 2010: 137. EŠD: 11420. Naselje: Notranje Gorice (Sinja Gorica). Varstvo spomenikov. Poročila, 46 (2009): 236–238. Erič, M., Guček Puhar, E., Jaklič, A., Solina, F., 2018: The necessity of Changing the Methodology of Preserving Waterlogged wooden Objects. Skyllis Zeitschrift für maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 2: 174-128. Erič, M., Stopar, D., Solina, F., Kavkler, K., 2019: Reconceptualization of the contemporary Maritime Museum. Do we Realy Need the Original Waterlogged Wooden Artefacts and Objects? Skyllis Zeitschrift für maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 2: 11-28. Erič, M., 2020: Submerged Heritage/Potopljena baština, Conservation of waterlogged wooden artefacts (Lessons learned from the palaeolithic wooden point from the Ljubljanica river), 10: 63-69. Zadar. Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2011: A Palaeolithic Wooden Point from Ljubljansko Barje, Slovenia. V: Benjamin, J., Bonsall, C., Pickard, C., Fischer, A., (ur.): Submerged Prehistory, 186–192. Oxford: Oxbow Books. Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2012: Paleolitska lesena konica iz Ljubljanice. V: Gaspari, A., Erič, M., (ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 231–238. Radovljica: Didakta. Guček Puhar, E., 2018: Primerjava 3D modelov paleolitske lesene konice. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko (neobjavljeno delo), 135 str. Guček Puhar, E., Korat, L., Erič, M., Jaklič, A., Solina, F., 2022: Microtomographic Analysis of a Palaeolithic Wooden Point from the Ljubljanica River. Sensors, 22: 2369. https://doi.org/10.3390/ s22062369. Jamnik, P., 1999: Je domnevno neandertalčevo piščal le naredila žival? Proteus, 61 (9-10): 443-451. Kavur, B., 2012: Prispevek lesene najdbe iz Ljubljanice pri Sinji Gorici za kulturno zgodovino. V: Gaspari, A., Erič, M., (ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 239–242. Radovljica: Didakta. Leban, I., (brez letnice): Osnove lesarstva. Napake v lesu. Srednja lesarska šola Škofja Loka. https://cpi.si/ wp-content/uploads/2020/08/5-NAPAKE_LESU.pdf (vpogled 23. 11. 2022). Milks, A. G., 2018: Lethal Threshold, The Evolutionary Implications of Middle Pleistocene Wooden Spears. Ph.D. Thesis, London: University College London, Institute of Archaeology. Unpublished. http://discovery.ucl. ac.uk/10045809/ (vpogled 23. 11. 2022). Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriarte, E., Pérez-Garrido, C.,, Piqué, R., Aranburu, A., Iriarte- Chiapusso, M. J., Ortega-Cordellat, I., Bourguignon, L., Garate, D.,, Libano. I., 2018: A Middle Palaeolithic wooden digging stick from Aranbaltza III, Spain. PLoS ONE, 13 (3): e0195044. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0195044. Schoch, W. H., Bigga, B., Bohner, U., Richter, P., Terberger, T., 2015: New insights on the wooden weapons from the Paleolithic site of Schoningen. Journal of Human Evolution. Torelli, N., 1990: Les & skorja. Slovar strokovnih izrazov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, VDO Biotehniška fakultera, Katedra za tehnologijo lesa. Zule, J., (brez letnice): Lesna biomasa. https://www. zelenaslovenija.si/esg/energent-a-je-lahko-se-mnogo-vec- eol-57/ (vpogled 23. 11. 2022). Matija Vertovec, zbiralec okamnin in razširjevalec paleontoloških spoznanj med ljudmi V spomin na ajdovskega zbiralca fosilov in bibliofila Stanislava Bačarja Matija Križnar Kakor otroka že mika se splaziti na bližnjo go- ro domačije, vleče tud umniga neizrekliva moč gor na visoko; truden vencih domačih skerbi, sit, nejevoljin pretežkih butar, - iše miru in pokoja, - in ker ga spodej na svetu ne najde, beži gor na visoko goro v svojo sladko tolažbo. Matija Vertovc, Shodni ogovori, 1850 Slika 1: Portret Matije Vertovca (1784-1851) z redkim arhivskim pismom, ki ga je Vertovec v začetku leta 1851 poslal v Ljubljano. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 124 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 125Paleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem ši. Očitno so v to smer razmišljali tudi tuji avtorji, ki so najdbo že omenili v svojih zelo natančnih analizah lesenih izdelkov (kopjih) iz obdobja srednjega paleolitika. Zapisali so namreč, da po njihovem mnenju primerek iz Ljubljanice ne kaže znakov človekove obdelave (Schoch in sod., 2015: 11) ali pa opozorijo, da je bila hipoteza o paleolitski uporabi postavljena le zaradi vrste lesa, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave (Milks, 2018: 312). Zahvala: Mag. Matiju Križnarju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije se iskreno zahvaljujem za predhodno branje rokopisa, koristne in kritične nasvete pri lesnoanatomskih analizah in izra- zoslovju ter pomoči pri obdelavi fotografij. Literatura: Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., Cavullid, F., Giachie, G., Grimaldid, S., Macchionie, N., Santaniello, F., 2018: Wooden tools and fire technology in the early Neanderthal site of Poggetti Vecchi (Italy). PNAS, 115 (9): 2054-2059. https://doi.org/10.1073/ pnas.1716068115. Čufer, K., 2006: Anatomija lesa (univerzitetni učbenik). Ljubljana: Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, 186 str. Erič, M., Gaspari, A., Odar, B., Nadbah, B., 2009: Lesena szeletienska konica z Ljubljanskega Barja. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Center za preventivno arheologijo, skupina za podvodno arheologijo. Novinarska konferenca 6. maja 2009. Pdf-predstavitev. V času konference dostopna na internetu (arhiv avtorja), Ljubljana. Erič, M., Gaspari, A., Nadbath, B., Odar, B., 2010: 137. EŠD: 11420. Naselje: Notranje Gorice (Sinja Gorica). Varstvo spomenikov. Poročila, 46 (2009): 236–238. Erič, M., Guček Puhar, E., Jaklič, A., Solina, F., 2018: The necessity of Changing the Methodology of Preserving Waterlogged wooden Objects. Skyllis Zeitschrift für maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 2: 174-128. Erič, M., Stopar, D., Solina, F., Kavkler, K., 2019: Reconceptualization of the contemporary Maritime Museum. Do we Realy Need the Original Waterlogged Wooden Artefacts and Objects? Skyllis Zeitschrift für maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 2: 11-28. Erič, M., 2020: Submerged Heritage/Potopljena baština, Conservation of waterlogged wooden artefacts (Lessons learned from the palaeolithic wooden point from the Ljubljanica river), 10: 63-69. Zadar. Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2011: A Palaeolithic Wooden Point from Ljubljansko Barje, Slovenia. V: Benjamin, J., Bonsall, C., Pickard, C., Fischer, A., (ur.): Submerged Prehistory, 186–192. Oxford: Oxbow Books. Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2012: Paleolitska lesena konica iz Ljubljanice. V: Gaspari, A., Erič, M., (ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 231–238. Radovljica: Didakta. Guček Puhar, E., 2018: Primerjava 3D modelov paleolitske lesene konice. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko (neobjavljeno delo), 135 str. Guček Puhar, E., Korat, L., Erič, M., Jaklič, A., Solina, F., 2022: Microtomographic Analysis of a Palaeolithic Wooden Point from the Ljubljanica River. Sensors, 22: 2369. https://doi.org/10.3390/ s22062369. Jamnik, P., 1999: Je domnevno neandertalčevo piščal le naredila žival? Proteus, 61 (9-10): 443-451. Kavur, B., 2012: Prispevek lesene najdbe iz Ljubljanice pri Sinji Gorici za kulturno zgodovino. V: Gaspari, A., Erič, M., (ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 239–242. Radovljica: Didakta. Leban, I., (brez letnice): Osnove lesarstva. Napake v lesu. Srednja lesarska šola Škofja Loka. https://cpi.si/ wp-content/uploads/2020/08/5-NAPAKE_LESU.pdf (vpogled 23. 11. 2022). Milks, A. G., 2018: Lethal Threshold, The Evolutionary Implications of Middle Pleistocene Wooden Spears. Ph.D. Thesis, London: University College London, Institute of Archaeology. Unpublished. http://discovery.ucl. ac.uk/10045809/ (vpogled 23. 11. 2022). Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriarte, E., Pérez-Garrido, C.,, Piqué, R., Aranburu, A., Iriarte- Chiapusso, M. J., Ortega-Cordellat, I., Bourguignon, L., Garate, D.,, Libano. I., 2018: A Middle Palaeolithic wooden digging stick from Aranbaltza III, Spain. PLoS ONE, 13 (3): e0195044. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0195044. Schoch, W. H., Bigga, B., Bohner, U., Richter, P., Terberger, T., 2015: New insights on the wooden weapons from the Paleolithic site of Schoningen. Journal of Human Evolution. Torelli, N., 1990: Les & skorja. Slovar strokovnih izrazov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, VDO Biotehniška fakultera, Katedra za tehnologijo lesa. Zule, J., (brez letnice): Lesna biomasa. https://www. zelenaslovenija.si/esg/energent-a-je-lahko-se-mnogo-vec- eol-57/ (vpogled 23. 11. 2022). Matija Vertovec, zbiralec okamnin in razširjevalec paleontoloških spoznanj med ljudmi V spomin na ajdovskega zbiralca fosilov in bibliofila Stanislava Bačarja Matija Križnar Kakor otroka že mika se splaziti na bližnjo go- ro domačije, vleče tud umniga neizrekliva moč gor na visoko; truden vencih domačih skerbi, sit, nejevoljin pretežkih butar, - iše miru in pokoja, - in ker ga spodej na svetu ne najde, beži gor na visoko goro v svojo sladko tolažbo. Matija Vertovc, Shodni ogovori, 1850 Slika 1: Portret Matije Vertovca (1784-1851) z redkim arhivskim pismom, ki ga je Vertovec v začetku leta 1851 poslal v Ljubljano. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 126 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 127Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na SlovenskemIz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, duhovnik, učitelj in promotor Matija Vertovec (tudi Vrtoviz, Vertouz, Vertovc ali Vrtovc) se je rodil 28. januarja leta 1784 v Šmarju na Vipavskem (slika 1). V veliki kmečki družini je bil šesti otrok. Njegov prvi učitelj je bil domači duhovnik. Osnovno izobrazbo je dobil v farni šoli v Vipavi, gimnazijo je obiskoval v Gorici, licej pa v avstrijskem Gradcu. Prvi letnik bogoslovja je zaključil v Ljubljani, ostale tri pa v Gorici (Lavrenčič, 1884; Kralj, 1996). V mašnika (postal je subdiakon) je bil po- svečen leta 1807 v Gorici, prvo službo pa je nastopil že konec istega leta v Vipavi. Po nekaj letih se je službeno preselil na Plani- no pri Ajdovščini, kjer se je zelo navezal na svoje vaščane. V začetku marca leta 1813 je zasedel izpraznjeno mesto in postal kurat oziroma vikar v Šentvidu pri Vipavi (danes Podnanosu), kjer je ostal do svoje smrti, ce- lih 38 let (Kralj, 1996). V začetku leta 1851 je zaradi splošne oslabelosti in bolezni želel zapustiti duhovniški poklic, končno pa se je upokojil konec aprila istega leta. Zaradi hudega otekanja nog in trebuha (vodenice) je umrl 2. septembra leta 1851 v starosti 68 let na svojem domu blizu šentviške farne cerkve. Za Matija Vertovca mnogi pišejo, da je bil široko razgledani duhovnik, vinogradnik, zgodovinar, učitelj, naravoslovec in izjemni razširjevalec uporabnega naravoslovja (fizi- ke, kemije, astronomije in podobnih ved). Zagotovo najbolj prepoznan je po svojih vinogradniških in kletarskih objavah, ki jih je napisal v slovenščini. O praktični upora- bi kemije je pisal v Kmetijski kemiji iz leta 1847, nekaj del pa je posvetil tudi astro- nomiji in splošni svetovni zgodovini, ki pa je zaradi smrti ni dokončal (Kodre, 2002). Svoje široko znanje in poznavanje je prido- bival tudi na nekaterih popotovanjih v Rim, Pariz, Berlin, München, Heilbronn in ne- katera bližnja mesta. Bil je zelo dejaven član Kranjske kmetijske družbe, sodeloval je tudi pri delovanju Društva kranjskega deželnega muzeja, kot pisec pa je na pobudo ustano- vitelja Kmetijskih in rokodelskih novic Janeza Bleiweisa pl. Trsteniškega (1808-1881) veli- ko pisal za omenjeni časopis. Prijateljeval je z vipavskim veljakom Antonom Lavrinom plemenitim (1789-1869) ter mnogimi takra- tnimi kranjskimi veljaki in naravoslovci, kot so bili grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771-1844), entomolog Ferdinand Schmidt (1791-1878) in široko razgledani naravoslo- vec in muzealec Henrik Freyer (1802-1866). Kot zanimivost naj omenimo, da je bil Ma- tija Vertovec tudi eden izmed naročnikov Freyerjeve Posebne karte Vojvodine Kranjske (Special-Karte des Herzogtums Krain). Zbiranje okamnin za muzej Kljub izjemno dobro raziskanemu delova- nju Matije Vertovca na številnih področjih, predvsem v vinogradništvu, slovstvu in na- ravoslovju, pa o njem kot zbiralcu fosilov (okamnin) ne zasledimo nič. Pri raziskova- nju zgodovine nekdanjega Deželnega muze- ja za Kranjsko ter njegovih predhodnikov in sodobnikov (Narodnega muzeja Slovenije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije) smo našli vrsto zanimivih arhivskih virov, v katerih je Matija Vertovec naveden kot zbiralec in darovalec mnogih fosilov in drugih geolo- ških primerkov (kamnin in mineralov) mu- zejskim naravoslovnim zbirkam (Križnar, 2021). Matija Vertovec je občasno denarno podpiral tudi delovanje Deželnega muzeja za Kranjsko, kar je razvidno iz zapisov v takratnih dnevnih časopisih. Splošno zna- no je njegovo darovanje petinštirideset sort vinskih trt iz Vipavske doline, ki jih omenja tudi sam grof Hohenwart v svojem prvem vodiču po muzeju (Hochenwart, 1836: 12; glej tudi Križnar, 2021: 28). Sodeloval je tudi z že omenjenim Ferdinandom Schmid- tom, s katerim je leta 1831 priredil ekskur- zijo po Vipavski dolini (Schmidt, 1832; Bu- fon, 1963). O zbiranju fosilov Matija Verhovca največ izvemo iz rokopisnih popisov podarjenih primerkov takratnemu muzeju v Ljubljani in iz časopisnih (tiskanih) seznamov, objavlje- nih v Ilirskem listu. Tako lahko iz omenjenih zapisov razberemo, da je Vertovec pregledo- val in zbiral fosile večinoma v okolici Pod- nanosa (nekdanjega Šentvida ali Šembida), po bližnjih gričih okoli Šmarja ter pogosto tudi po Nanosu (slika 2). Prve omembe njegovih darov segajo v leto 1832, ko je muzeju podaril pet primerkov fosilov (okamnin, izvirni zapis Versteinerun- gen) in dve kamnini. Leto kasneje podari še šest različnih fosilov z Nanosa. Nekaj let pozneje dobijo v muzeju še fosilnega polža ter nekaj primerkov kamnin, med njimi pe- ščenjak (izvirni zapis Sandstein) in laporovec iz domačega vinograda. V letih od 1841 do 1843 Vertovec očitno raziskuje melišča in okolico Nanosa (slika 3). Takrat je našel tudi dva hipurita (rudistni školjki) pri Podgriču (izvirno von Podgrit- sch). Še lepšo rudistno školjko hipurita, ki je bila velika »neun Zoll« (približno 23 cen- timetrov) in imela premer »zwei ein halb Zoll« (6,5 centimetra), je našel na Nanosu. Ob tem časopisnem zapisu je omenjen tudi nemški paleontolog Georg August Goldfuss (1782-1848), ki je prav leta 1840 opisal po- dobne hipuritne lupine. Zbiranje krednih fosilov pod Nanosom in na njem je očitno nadaljeval še leta kasneje, ko je našel še Slika 2: Pogled iz zaledja Podnanosa na greben Nanosa, ki je zgrajen iz krednih plasti. V njih je Vertovec nabiral zanimive ostanke hipuritov (rudistnih školjk) in druge fosile. Foto: Matija Križnar. Slika 3: Rokopisni zapis iz seznama podarjenih fosilov (leta 1841 jih je podaril Henrik Freyer), ki opisuje Vertovčevo najdbo hipurita iz okolice Podgriča ter nekaj fosilov z Nanosa. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 126 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 127Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na SlovenskemIz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, duhovnik, učitelj in promotor Matija Vertovec (tudi Vrtoviz, Vertouz, Vertovc ali Vrtovc) se je rodil 28. januarja leta 1784 v Šmarju na Vipavskem (slika 1). V veliki kmečki družini je bil šesti otrok. Njegov prvi učitelj je bil domači duhovnik. Osnovno izobrazbo je dobil v farni šoli v Vipavi, gimnazijo je obiskoval v Gorici, licej pa v avstrijskem Gradcu. Prvi letnik bogoslovja je zaključil v Ljubljani, ostale tri pa v Gorici (Lavrenčič, 1884; Kralj, 1996). V mašnika (postal je subdiakon) je bil po- svečen leta 1807 v Gorici, prvo službo pa je nastopil že konec istega leta v Vipavi. Po nekaj letih se je službeno preselil na Plani- no pri Ajdovščini, kjer se je zelo navezal na svoje vaščane. V začetku marca leta 1813 je zasedel izpraznjeno mesto in postal kurat oziroma vikar v Šentvidu pri Vipavi (danes Podnanosu), kjer je ostal do svoje smrti, ce- lih 38 let (Kralj, 1996). V začetku leta 1851 je zaradi splošne oslabelosti in bolezni želel zapustiti duhovniški poklic, končno pa se je upokojil konec aprila istega leta. Zaradi hudega otekanja nog in trebuha (vodenice) je umrl 2. septembra leta 1851 v starosti 68 let na svojem domu blizu šentviške farne cerkve. Za Matija Vertovca mnogi pišejo, da je bil široko razgledani duhovnik, vinogradnik, zgodovinar, učitelj, naravoslovec in izjemni razširjevalec uporabnega naravoslovja (fizi- ke, kemije, astronomije in podobnih ved). Zagotovo najbolj prepoznan je po svojih vinogradniških in kletarskih objavah, ki jih je napisal v slovenščini. O praktični upora- bi kemije je pisal v Kmetijski kemiji iz leta 1847, nekaj del pa je posvetil tudi astro- nomiji in splošni svetovni zgodovini, ki pa je zaradi smrti ni dokončal (Kodre, 2002). Svoje široko znanje in poznavanje je prido- bival tudi na nekaterih popotovanjih v Rim, Pariz, Berlin, München, Heilbronn in ne- katera bližnja mesta. Bil je zelo dejaven član Kranjske kmetijske družbe, sodeloval je tudi pri delovanju Društva kranjskega deželnega muzeja, kot pisec pa je na pobudo ustano- vitelja Kmetijskih in rokodelskih novic Janeza Bleiweisa pl. Trsteniškega (1808-1881) veli- ko pisal za omenjeni časopis. Prijateljeval je z vipavskim veljakom Antonom Lavrinom plemenitim (1789-1869) ter mnogimi takra- tnimi kranjskimi veljaki in naravoslovci, kot so bili grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771-1844), entomolog Ferdinand Schmidt (1791-1878) in široko razgledani naravoslo- vec in muzealec Henrik Freyer (1802-1866). Kot zanimivost naj omenimo, da je bil Ma- tija Vertovec tudi eden izmed naročnikov Freyerjeve Posebne karte Vojvodine Kranjske (Special-Karte des Herzogtums Krain). Zbiranje okamnin za muzej Kljub izjemno dobro raziskanemu delova- nju Matije Vertovca na številnih področjih, predvsem v vinogradništvu, slovstvu in na- ravoslovju, pa o njem kot zbiralcu fosilov (okamnin) ne zasledimo nič. Pri raziskova- nju zgodovine nekdanjega Deželnega muze- ja za Kranjsko ter njegovih predhodnikov in sodobnikov (Narodnega muzeja Slovenije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije) smo našli vrsto zanimivih arhivskih virov, v katerih je Matija Vertovec naveden kot zbiralec in darovalec mnogih fosilov in drugih geolo- ških primerkov (kamnin in mineralov) mu- zejskim naravoslovnim zbirkam (Križnar, 2021). Matija Vertovec je občasno denarno podpiral tudi delovanje Deželnega muzeja za Kranjsko, kar je razvidno iz zapisov v takratnih dnevnih časopisih. Splošno zna- no je njegovo darovanje petinštirideset sort vinskih trt iz Vipavske doline, ki jih omenja tudi sam grof Hohenwart v svojem prvem vodiču po muzeju (Hochenwart, 1836: 12; glej tudi Križnar, 2021: 28). Sodeloval je tudi z že omenjenim Ferdinandom Schmid- tom, s katerim je leta 1831 priredil ekskur- zijo po Vipavski dolini (Schmidt, 1832; Bu- fon, 1963). O zbiranju fosilov Matija Verhovca največ izvemo iz rokopisnih popisov podarjenih primerkov takratnemu muzeju v Ljubljani in iz časopisnih (tiskanih) seznamov, objavlje- nih v Ilirskem listu. Tako lahko iz omenjenih zapisov razberemo, da je Vertovec pregledo- val in zbiral fosile večinoma v okolici Pod- nanosa (nekdanjega Šentvida ali Šembida), po bližnjih gričih okoli Šmarja ter pogosto tudi po Nanosu (slika 2). Prve omembe njegovih darov segajo v leto 1832, ko je muzeju podaril pet primerkov fosilov (okamnin, izvirni zapis Versteinerun- gen) in dve kamnini. Leto kasneje podari še šest različnih fosilov z Nanosa. Nekaj let pozneje dobijo v muzeju še fosilnega polža ter nekaj primerkov kamnin, med njimi pe- ščenjak (izvirni zapis Sandstein) in laporovec iz domačega vinograda. V letih od 1841 do 1843 Vertovec očitno raziskuje melišča in okolico Nanosa (slika 3). Takrat je našel tudi dva hipurita (rudistni školjki) pri Podgriču (izvirno von Podgrit- sch). Še lepšo rudistno školjko hipurita, ki je bila velika »neun Zoll« (približno 23 cen- timetrov) in imela premer »zwei ein halb Zoll« (6,5 centimetra), je našel na Nanosu. Ob tem časopisnem zapisu je omenjen tudi nemški paleontolog Georg August Goldfuss (1782-1848), ki je prav leta 1840 opisal po- dobne hipuritne lupine. Zbiranje krednih fosilov pod Nanosom in na njem je očitno nadaljeval še leta kasneje, ko je našel še Slika 2: Pogled iz zaledja Podnanosa na greben Nanosa, ki je zgrajen iz krednih plasti. V njih je Vertovec nabiral zanimive ostanke hipuritov (rudistnih školjk) in druge fosile. Foto: Matija Križnar. Slika 3: Rokopisni zapis iz seznama podarjenih fosilov (leta 1841 jih je podaril Henrik Freyer), ki opisuje Vertovčevo najdbo hipurita iz okolice Podgriča ter nekaj fosilov z Nanosa. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 128 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 129Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem druge fosilne školjke, polže in seveda pogo- ste hipurite (izvirni zapis Hippuriten). Leta 1847 je Vertovec očitno raziskoval tu- di okolico svojega rojstnega kraja, zaselka Jakulini pri Šmarju. Tam je na griču, ime- novanem Kamnji reber (v rokopisu zapisano Kamnje Reber), južno od zaselka nabiral posamezne hišice eocenskih foraminifer al- veolin, nekatere tudi še v kamnini, ter našel celo korono eocenskega ježka (pripisali so ga rodu Spatangus) (slika 4). Na žalost se od Vertovčevih fosilov ni ohra- nilo veliko oziroma so bili mnogi med njimi pomešani med ostalo muzejsko paleontolo- ško gradivo. Skoraj z gotovostjo pa lahko potrdimo, da se je ohranil eden izmed ome- njenih hipuritov, saj je njegovo najdišče prav Nanos, ujema pa se tudi velikost primerka (slika 5). Matija Vertovec pa ni zbiral zgolj fosilov in kamnin, ampak je, sicer bolj poredko, mu- zeju podaril tudi primerke mineralov. Tako je leta 1841 podaril dva primerka kalcitnih kristalov (izvirno Kalkspath, nemško ime za kalcit), ki sta bila priraščena na kamnito podlago ter sta bila po Vertovcu »stebriča- sta« (slika 6). Vertovec o paleontologiji in geologiji v poljudnih spisih Že leta 1821 Vertovec v nemškem jeziku napiše za časopis Ilirski list krajša besedila z naslovom Die ursprüngliche Bildung der Wip- bacher Gegend (Prvotna zgradba Vipavske do- line). V več nadaljevanjih poljudno predstavi nekatere geološke, hidrološke, geomorfolo- ške in zemljepisne značilnosti Vipavske do- line. Tako omenja jame in kapnike, vodovja ter mnoge vzpetine. Med geološkimi oziro- ma paleontološkimi temami izstopa pred- vsem predstavitev tako imenovanih »lečastih kamnin« (izvirno Liesensteine), ki jih danes poznamo kot numulitne apnence oziroma kamnine z numuliti (izumrle velike forami- nifere, značilne za eocensko dobo). Vertovec za te kamnine tudi napiše, da vsebujejo hi- šice numulitov v velikosti od navadne leče do bakrenega krajcerja (izvirno kupfernen Kreuzer) (Vertouz, 1821: 38-39). Malo bolj skrivnosten je izvor oziroma pojmovanje be- sede Helmintholithen, ki se prav tako nanaša na fosile in je v takratnem času bilo poime- novanje za fosilne črve kot tudi za mnoge fosilne mehkužce. Če smemo sklepati, bi to poimenovanje bilo lahko tudi za fosilne sledi (ihnofosile), ki so še danes pogosti v f lišnatih plasteh Primorske. V že omenjenem kmetijskem priročniku Kmetijska kemija iz leta 1847 Vertovec prav tako nekaj odstavkov nameni predstavitvi paleontologije. Na kratko opiše fosilizacijo rib, ki jih lahko najdejo kot »popolni vtisk ribe«. V istem odstavku Vertovec pozove tudi naključne najditelje okamnin, naj jih Slika 4: V okolici svojega rodnega zaselka pri Šmarju je Matija Vertovec nabiral tudi eocenske fosile, kot so alveoline (luknjičarke) in korone morskih ježkov. Vse je ohranjeno v rokopisnih in časopisnih zapisih. Na fotografiji so hišice eocenskih alveolin (levo spodaj), ki jih je več desetletij kasneje zbral ajdovec Anton Bianchi (1858–1933). Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. Slika 5: Kredne rudistne školjke – hipurite - je Vertovec zbiral predvsem na Nanosu in pod njegovim vznožjem. Na fotografiji je eden od redkih še ohranjenih fosilov iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na desni sta zapis o donaciji primerkov muzeju in prikaz hipuritov, kot jih je predstavil nemški paleontolog Georg August Goldfuss (1782- 1848), ki je tudi omenjen v zapisu. Vir: Goldfuss, 1840, in Ilirski list. Fotografija fosila: David Kunc. Slika 6: Vertovec je očitno zbiral tudi minerale, kot navaja časopisni zapis iz leta 1842. Muzeju je podaril primerek kalcita s »stebričastimi« kristali. Vir: Ilirski list. 128 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 129Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem druge fosilne školjke, polže in seveda pogo- ste hipurite (izvirni zapis Hippuriten). Leta 1847 je Vertovec očitno raziskoval tu- di okolico svojega rojstnega kraja, zaselka Jakulini pri Šmarju. Tam je na griču, ime- novanem Kamnji reber (v rokopisu zapisano Kamnje Reber), južno od zaselka nabiral posamezne hišice eocenskih foraminifer al- veolin, nekatere tudi še v kamnini, ter našel celo korono eocenskega ježka (pripisali so ga rodu Spatangus) (slika 4). Na žalost se od Vertovčevih fosilov ni ohra- nilo veliko oziroma so bili mnogi med njimi pomešani med ostalo muzejsko paleontolo- ško gradivo. Skoraj z gotovostjo pa lahko potrdimo, da se je ohranil eden izmed ome- njenih hipuritov, saj je njegovo najdišče prav Nanos, ujema pa se tudi velikost primerka (slika 5). Matija Vertovec pa ni zbiral zgolj fosilov in kamnin, ampak je, sicer bolj poredko, mu- zeju podaril tudi primerke mineralov. Tako je leta 1841 podaril dva primerka kalcitnih kristalov (izvirno Kalkspath, nemško ime za kalcit), ki sta bila priraščena na kamnito podlago ter sta bila po Vertovcu »stebriča- sta« (slika 6). Vertovec o paleontologiji in geologiji v poljudnih spisih Že leta 1821 Vertovec v nemškem jeziku napiše za časopis Ilirski list krajša besedila z naslovom Die ursprüngliche Bildung der Wip- bacher Gegend (Prvotna zgradba Vipavske do- line). V več nadaljevanjih poljudno predstavi nekatere geološke, hidrološke, geomorfolo- ške in zemljepisne značilnosti Vipavske do- line. Tako omenja jame in kapnike, vodovja ter mnoge vzpetine. Med geološkimi oziro- ma paleontološkimi temami izstopa pred- vsem predstavitev tako imenovanih »lečastih kamnin« (izvirno Liesensteine), ki jih danes poznamo kot numulitne apnence oziroma kamnine z numuliti (izumrle velike forami- nifere, značilne za eocensko dobo). Vertovec za te kamnine tudi napiše, da vsebujejo hi- šice numulitov v velikosti od navadne leče do bakrenega krajcerja (izvirno kupfernen Kreuzer) (Vertouz, 1821: 38-39). Malo bolj skrivnosten je izvor oziroma pojmovanje be- sede Helmintholithen, ki se prav tako nanaša na fosile in je v takratnem času bilo poime- novanje za fosilne črve kot tudi za mnoge fosilne mehkužce. Če smemo sklepati, bi to poimenovanje bilo lahko tudi za fosilne sledi (ihnofosile), ki so še danes pogosti v f lišnatih plasteh Primorske. V že omenjenem kmetijskem priročniku Kmetijska kemija iz leta 1847 Vertovec prav tako nekaj odstavkov nameni predstavitvi paleontologije. Na kratko opiše fosilizacijo rib, ki jih lahko najdejo kot »popolni vtisk ribe«. V istem odstavku Vertovec pozove tudi naključne najditelje okamnin, naj jih Slika 4: V okolici svojega rodnega zaselka pri Šmarju je Matija Vertovec nabiral tudi eocenske fosile, kot so alveoline (luknjičarke) in korone morskih ježkov. Vse je ohranjeno v rokopisnih in časopisnih zapisih. Na fotografiji so hišice eocenskih alveolin (levo spodaj), ki jih je več desetletij kasneje zbral ajdovec Anton Bianchi (1858–1933). Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. Slika 5: Kredne rudistne školjke – hipurite - je Vertovec zbiral predvsem na Nanosu in pod njegovim vznožjem. Na fotografiji je eden od redkih še ohranjenih fosilov iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na desni sta zapis o donaciji primerkov muzeju in prikaz hipuritov, kot jih je predstavil nemški paleontolog Georg August Goldfuss (1782- 1848), ki je tudi omenjen v zapisu. Vir: Goldfuss, 1840, in Ilirski list. Fotografija fosila: David Kunc. Slika 6: Vertovec je očitno zbiral tudi minerale, kot navaja časopisni zapis iz leta 1842. Muzeju je podaril primerek kalcita s »stebričastimi« kristali. Vir: Ilirski list. 130 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 131Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem podarijo muzeju: »Učeni išejo s posebno rado- stjo take okamnjence in vtiske, jih spravljajo in v muzeumih hranijo, kakor priče grozovitnih prememb, ki so se že na svetu, posebno ob po- topih godile, v razjasnjenje svojih narodov. Ko bi tedaj kmetovavci bistriga očesa in iskreniga uma kaj taciga našli, kar se jim velikrat per- godi, naj bodo vender tako rodoljubi, de brez oškodovanja poberejo, ko ne drugači s celim ka- mnam, kjer bi bilo vrašeno, in naj muzeumu svoje domovine podarijo.« (Vertovc, 1847: 38.) Prav gotovo najbolj zanimiv je Vertovčev za- pis v Slovenskem berilu za drugi gimnazialni razred, ki je bil objavljen že po njegovi smrti leta 1852. V njem predstavi več kot sedem strani dolgo poljudno besedilo z naslovom Okamnine, ki ga začne z besedami: »Od si- lodavnih časov so se na zemlji strašne prekucije in silovite premembe godile. Ni je dežele, ne tako visoke gore, ki bi ne bila v davnosti dno morja. Mnogi kraji so se že v morje pogreznili, drugi so bili pa iz globocin morja na dan kvi- ško vzdignjeni.« Sledi opis nastanka fosilov (fosilizacije). Ne pozabi omeniti niti fosilov, ki nastanejo v procesu inkrustacije ali pre- krivanja, ki ga Vertovec imenuje oskorjenine. V tej zvezi med drugim omeni tudi lahak kamen ali danes lehnjak, ki »se da s sekiro se- kati in obdelovati«. Na koncu prvega poglav- ja povzame, da »[V]se, kar se živalskega ali rastljinskega po zdaj dopovedani poti okamni, imenujejo učeni: okamnine«. Ob predstavitvi še enega izmed procesov fosilizacije se ustavi ob odtisih rib, ki jih imenuje vtiski. Ob tem omeni takrat že po- znano in izjemno paleontološko najdišče v okolici današnje italijanske vasi Bolca blizu Verone. Vertovec o tem najdišču predvsem eocenskih rib zapiše: »V nekem hribu nad Vi- čenco na Beneškem so našli naravoslovci grozno čiste vtiske 127 ribjih popolnoma med sabo raz- ločnih in neznanih, to je, zdaj ne več živečih plemen; sploh poznajo že učeni vtiskov čez 800 ribjih plemen. Drugi vtiski pa niso tako čisto in popolnama speljani; vidijo se le ribji herb- ti in glave skoščicami vtisnjeni ali okamnjeni, da se ne dajo lahko vselej v svoja plemena ali sorte verstiti.« Očitno je nekatere izmed teh ostankov videl tudi v kateri izmed muzej- skih zbirk, ko je potoval po Evropi. Ali pa je o njih prebral v redkih, toda nazorno ilu- striranih monografijah italijanskih ali nem- ških paleontologov. O takrat dragih paleon- toloških knjigah pripomni: »Take okamnine popisujejo v knjigah, kterim tablice z zrisanimi ali clo z zmalanimi okamninami prikladajo, da se mora za nje 100 do 200 gold. plačati.« (Vertovec, 1852: 54.) V zadnjem poglavju z naslovom Predpotopne živali Vertovec predstavi fosilne plazilce in sesalce. Opisuje, da jih je mogoče odkriti v jamah in jih raziskovalci z veliko vnemo iščejo in raziskujejo. Vertovec ne pozabi ni- ti na jamskega medveda, o katerem zapiše: »Tako so poiskali v Postonjski jami kosti med- veda, in ga v Ljubljanskem muzeumu posta- vili, tacega plemena, ki na svetu več ne živi. V slavnih muzeumih se vidi zlo veliko tacih okostij ali škeletov mnogoverstnih žival, kterih plemena so že silodavno na svetu prešle.« Se- veda ne pozabi niti mamutov iz Sibirije, ki so jih našli celo zamrznjene. Zapiše tudi, da mamutove zobe prodajajo in da so njihove ostanke našli celo v Ameriki. Vertovec omenja tudi različne fosilne plazil- ce, toda pri njegovih opisih ne moremo po- trditi, da govori o dinozavrih, zagotovo pa govori o velikih jurskih in krednih morskih plazilcih, predvidoma iz nemških najdišč. Najbolj slikovit je njegov opis letečih pla- zilcev – pterozavrov: »Več plemen med njimi je bilo pa tacih, ki so z razpetimi kožami kot dupir letale, te so bile pa veliko manji od pred imenovanih.« (Slika 8.) Vertovec pterozavre že opisuje kot leteče ne- topirjem podobne živali, kar je bilo v tistem času še dokaj nerazjasnjeno ter so jih neka- teri paleontologi imeli za plavajoče živali (Wellnhofer, 2008). Od takrat najbolj čislanih raziskovalcev »predpotopnih živali« Vertovec predstavi francoskega paleontologa Georgesa Cuvierja (1769-1832). O njem pravi: »Couvier sam je popisal in imenoval blizo 40 ali večih ali slav- niših predpotopnih živalskih plemen, in ravno s tem je spodbodil druge učene, da zmirej na- predovajo.« Sestavek o okamninah v berilu zaključi z preprosto razlago, kaj je geologija in kaj preučuje: »Vsa ta učenost, ki ji pravijo: »Geolo- gia«, služi v razjasnjenje silostare in terde skor- je, s ktero je zemlja obdana, čudovitih prekucij, ki so se nagloma, in druzih prememb, ki so se z nezapopadljivo počasnostjo speljevale.« Ome- njeno in na kratko predstavljeno besedilo Okamnine sodi med prve poljudne in dokaj natančne paleontološke opise. Zagotovo pa je to prvo takšno besedilo v slovenskem je- Slika 7: Risba eocenske ribe z najdišča Bolca pri Veroni in spodnje čeljusti mamuta, kot jo je predstavil Georges Cuvier (1769-1832). Vse omenja ali opisuje Matija Vertovec v besedilu Okamnine, ki je izšlo po njegovi smrti. Vir: Volta, 1796, in Cuvier, 1799. 130 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 131Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem podarijo muzeju: »Učeni išejo s posebno rado- stjo take okamnjence in vtiske, jih spravljajo in v muzeumih hranijo, kakor priče grozovitnih prememb, ki so se že na svetu, posebno ob po- topih godile, v razjasnjenje svojih narodov. Ko bi tedaj kmetovavci bistriga očesa in iskreniga uma kaj taciga našli, kar se jim velikrat per- godi, naj bodo vender tako rodoljubi, de brez oškodovanja poberejo, ko ne drugači s celim ka- mnam, kjer bi bilo vrašeno, in naj muzeumu svoje domovine podarijo.« (Vertovc, 1847: 38.) Prav gotovo najbolj zanimiv je Vertovčev za- pis v Slovenskem berilu za drugi gimnazialni razred, ki je bil objavljen že po njegovi smrti leta 1852. V njem predstavi več kot sedem strani dolgo poljudno besedilo z naslovom Okamnine, ki ga začne z besedami: »Od si- lodavnih časov so se na zemlji strašne prekucije in silovite premembe godile. Ni je dežele, ne tako visoke gore, ki bi ne bila v davnosti dno morja. Mnogi kraji so se že v morje pogreznili, drugi so bili pa iz globocin morja na dan kvi- ško vzdignjeni.« Sledi opis nastanka fosilov (fosilizacije). Ne pozabi omeniti niti fosilov, ki nastanejo v procesu inkrustacije ali pre- krivanja, ki ga Vertovec imenuje oskorjenine. V tej zvezi med drugim omeni tudi lahak kamen ali danes lehnjak, ki »se da s sekiro se- kati in obdelovati«. Na koncu prvega poglav- ja povzame, da »[V]se, kar se živalskega ali rastljinskega po zdaj dopovedani poti okamni, imenujejo učeni: okamnine«. Ob predstavitvi še enega izmed procesov fosilizacije se ustavi ob odtisih rib, ki jih imenuje vtiski. Ob tem omeni takrat že po- znano in izjemno paleontološko najdišče v okolici današnje italijanske vasi Bolca blizu Verone. Vertovec o tem najdišču predvsem eocenskih rib zapiše: »V nekem hribu nad Vi- čenco na Beneškem so našli naravoslovci grozno čiste vtiske 127 ribjih popolnoma med sabo raz- ločnih in neznanih, to je, zdaj ne več živečih plemen; sploh poznajo že učeni vtiskov čez 800 ribjih plemen. Drugi vtiski pa niso tako čisto in popolnama speljani; vidijo se le ribji herb- ti in glave skoščicami vtisnjeni ali okamnjeni, da se ne dajo lahko vselej v svoja plemena ali sorte verstiti.« Očitno je nekatere izmed teh ostankov videl tudi v kateri izmed muzej- skih zbirk, ko je potoval po Evropi. Ali pa je o njih prebral v redkih, toda nazorno ilu- striranih monografijah italijanskih ali nem- ških paleontologov. O takrat dragih paleon- toloških knjigah pripomni: »Take okamnine popisujejo v knjigah, kterim tablice z zrisanimi ali clo z zmalanimi okamninami prikladajo, da se mora za nje 100 do 200 gold. plačati.« (Vertovec, 1852: 54.) V zadnjem poglavju z naslovom Predpotopne živali Vertovec predstavi fosilne plazilce in sesalce. Opisuje, da jih je mogoče odkriti v jamah in jih raziskovalci z veliko vnemo iščejo in raziskujejo. Vertovec ne pozabi ni- ti na jamskega medveda, o katerem zapiše: »Tako so poiskali v Postonjski jami kosti med- veda, in ga v Ljubljanskem muzeumu posta- vili, tacega plemena, ki na svetu več ne živi. V slavnih muzeumih se vidi zlo veliko tacih okostij ali škeletov mnogoverstnih žival, kterih plemena so že silodavno na svetu prešle.« Se- veda ne pozabi niti mamutov iz Sibirije, ki so jih našli celo zamrznjene. Zapiše tudi, da mamutove zobe prodajajo in da so njihove ostanke našli celo v Ameriki. Vertovec omenja tudi različne fosilne plazil- ce, toda pri njegovih opisih ne moremo po- trditi, da govori o dinozavrih, zagotovo pa govori o velikih jurskih in krednih morskih plazilcih, predvidoma iz nemških najdišč. Najbolj slikovit je njegov opis letečih pla- zilcev – pterozavrov: »Več plemen med njimi je bilo pa tacih, ki so z razpetimi kožami kot dupir letale, te so bile pa veliko manji od pred imenovanih.« (Slika 8.) Vertovec pterozavre že opisuje kot leteče ne- topirjem podobne živali, kar je bilo v tistem času še dokaj nerazjasnjeno ter so jih neka- teri paleontologi imeli za plavajoče živali (Wellnhofer, 2008). Od takrat najbolj čislanih raziskovalcev »predpotopnih živali« Vertovec predstavi francoskega paleontologa Georgesa Cuvierja (1769-1832). O njem pravi: »Couvier sam je popisal in imenoval blizo 40 ali večih ali slav- niših predpotopnih živalskih plemen, in ravno s tem je spodbodil druge učene, da zmirej na- predovajo.« Sestavek o okamninah v berilu zaključi z preprosto razlago, kaj je geologija in kaj preučuje: »Vsa ta učenost, ki ji pravijo: »Geolo- gia«, služi v razjasnjenje silostare in terde skor- je, s ktero je zemlja obdana, čudovitih prekucij, ki so se nagloma, in druzih prememb, ki so se z nezapopadljivo počasnostjo speljevale.« Ome- njeno in na kratko predstavljeno besedilo Okamnine sodi med prve poljudne in dokaj natančne paleontološke opise. Zagotovo pa je to prvo takšno besedilo v slovenskem je- Slika 7: Risba eocenske ribe z najdišča Bolca pri Veroni in spodnje čeljusti mamuta, kot jo je predstavil Georges Cuvier (1769-1832). Vse omenja ali opisuje Matija Vertovec v besedilu Okamnine, ki je izšlo po njegovi smrti. Vir: Volta, 1796, in Cuvier, 1799. 132 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 133Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem Slika 8: O pterozavrih Vertovec piše, da so podobni netopirjem (po njegovo dupir), in jih že prepozna kot plazilce (risba levo iz leta 1843). Sicer pa so ti fosilni plazilci bili znani že od leta 1784, na primer vrsta Pterodactylus antiquus (sliki desno). Vir: Wellnhofer, 2008. Fotografija pterozavra: Matija Križnar. 132 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 133Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem Slika 8: O pterozavrih Vertovec piše, da so podobni netopirjem (po njegovo dupir), in jih že prepozna kot plazilce (risba levo iz leta 1843). Sicer pa so ti fosilni plazilci bili znani že od leta 1784, na primer vrsta Pterodactylus antiquus (sliki desno). Vir: Wellnhofer, 2008. Fotografija pterozavra: Matija Križnar. 134 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 135Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • PaleontologijaIz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin ziku in si zato mogoče ob drugi priložnosti zasluži še bolj natančno predstavitev. O delovanju Matije Vertovca na področjih paleontologije in splošne geologije ni bilo znanega veliko. Zato je toliko bolj presene- tljivo, da smo z nekajletnim preučevanjem gradiva zbrali in razbrali mnogo podrobno- sti o njegovih potepih po zgornji Vipavski dolini in Nanosu. Kljub temu, da se njegovi fosili večinoma niso ohranili, pa še vedno ostaja upanje, da ti ležijo v kateri izmed muzejskih depojskih omar, kar velja tudi za arhivsko gradivo, ki prav tako še vedno čaka ponovnega »odkritja« in razlage. Ob obudi- tvi raziskovanja okamnelega sveta iz prelepe Vipavske doline ne moremo mimo sodobni- kov Matije Vertovca, ki so prav tako mar- ljivo in sistematično preučevali paleontolo- ško dediščino tega dela Slovenije. To so bili nekdanji ajdovski posestnik Anton Bianchi (1858–1933), goriški profesor Ferdinand Se- idl (1856-1942) ter nazadnje tudi Stanislav Bačar (1938–2012), kateremu tale skromni prispevek tudi posvečamo. Literatura: Bufon, Z., 1963: Ferdinand Schmidt in slovanski biologi. Kronika (Časopis za slovensko krajevno zgodovino), 11 (1): 60-64. Cuvier, G., 1799: Mémoire sur les espèces d‘ éléphans vivantes et fossiles. Mémoires de l ‘Institut national des sciences et des arts, sciences mathématiques et physiques, 2: 1- 22. Goldfuss, G. A., 1840: Bemerkungen über den Bau der Rudisten. Neues Jahrbuch für Mineralogie, Geologie und Paläontologie: 59-68. Hochenwart, F. J., 1836: Leitfaden für die das Landes Museum in Laibach Besuchenden. Laibach. 19 str. Lavrenčič, I., 1884: Matija Vrtovec. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 4. junij 1884, letnik XLII, št. 23. Kodre, P., 2002: Matija Vertovec – Ljudski učitelj in vzgojitelj 19. stoletja. Andragoška spoznanja, 8 (2): 52- 64. Kralj, F., 1996: Matija Vertovec. Vipavski glas, september 1996, letnik XI., št. 38: 13-18. Križnar, M., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja Slovenije leta 1944. Scopolia, 100: 15-126. Schmidt, F., 1832: Entomologische Streifzüge. Illyrisches Blatt, 19. maj 1832, št. 20. Vertovc, M., 1852: Okamnine. V: Slovensko berilo, za drugi gimnazialni razred. Natisnil in založil Jožef Blaznik, 51-59. Vertovec, M., 1847: Kmetijska kemija. Ljubljana, tisk Jožef Blaznik, 249 str. Vertouz, M., 1821: Die ursprüngliche Bildung der Wipbacher Gegend. Ilirski list (Illyrisches Blatt), leto 1821, št. 8-11. Volta, G. S., 1796: Ittiolitologia Veronese del Museo Bozziano ora annesso a quello del Conte Giovambattista Gazola e di altri gabinetti di fossili veronesi. Stamperia Giuliari, Verona, 323 str. Wellnhofer, P., 2008: A short history of pterosaur research. Zitteliana, B28: 7-19. Viri: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (NMS) (rokopisni seznami podarjenih primerkov in pismo). Illyrisches Blatt (Ilirski list, dosegljivi na Digitalni knjižnici Slovenije, www.dlib.si). Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Matija Križnar, Jurij Zupanc V reviji Proteus redno poročamo o novih paleontoloških odkritjih na ozemlju Slo- venije. Predvsem se to nanaša na redke in izjemne ostanke fosilnih vretenčarjev. Tudi v tem prispevku predstavljamo dva redka, a značilna ostanka zob rib hrustančnic (razred Chondrichthyes) iz plasti poznega paleozo- ika med Dovjem in Hrušico v Karavankah. Paleozojske kamnine v Karavankah v sebi skrivajo pravo paleontološko zakladnico, ki jo počasi, a vztrajno razkrivamo. Med naj- bolj zanimive in hkrati redke najdbe sodijo tudi ostanki zob rib hrustančnic. Do sedaj smo ob pomoči zbiralcev in naključnih naj- diteljev odkrili že pol ducata zob hrustanč- nic iz zgornjekarbonskih in spodnjeperm- skih plasti. Največje in najbolje ohranjene zobe so pripisali vrsti Petalodus ohioensis, ki jih je prvi odkril jeseniški zbiralec fosilov in mineralov Jože Bedič. Vsi najdeni zobje so bili odkriti v skrilavih glinavcih in meljev- cih javorniških plasti (Javorniška formacija), torej iz kamnin zgornjega karbona (Ramovš, Bedič, 1993; Peternel, 1995; Ramovš, 1997; Ramovš, 1998). Geološko nekoliko mlajši spodnjepermski ostanek zoba je pred leti našel paleontolog Matevž Novak v Dovža- novi soteski. Ostanek zoba so zaradi slabe ohranjenosti pripisali le družini petalodon- tidnih hrustančnic (Petalodontidae gen. et. sp. indet.) (Novak s sod., 2019). O zadnjem večjem odkritju pa so poročali tudi v Pro- teusu. Takrat predstavljeni zob je bil odkrit med Dovjim in Plavškim Rovtom, pripisali pa so ga poznopaleozojski vrsti Glikmani- us cf. occidentalis (Križnar, 2015; Križnar s sod., 2016). Novi ostanki nad Dovjem Pri izgradnji prve cevi karavanškega avto- cestnega predora so ob tej priložnosti med Dovjem in Plavškim Rovtom zgradili več širših cest. Ob eni izmed takšnih cest so Pogled na delno zasuto najdišče novih ostankov paleozojskih vretenčarjev (levo) med Dovjem in Hrušico, kjer se pojavljajo tudi plasti peščenih sljudnih meljevcev s ploščicami morskih lilij (sredina in desno). Foto: Matija Križnar. 134 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 135Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • PaleontologijaIz zgodovine paleontologije na Slovenskem • Matija Vertovec, zbiralec okamnin ziku in si zato mogoče ob drugi priložnosti zasluži še bolj natančno predstavitev. O delovanju Matije Vertovca na področjih paleontologije in splošne geologije ni bilo znanega veliko. Zato je toliko bolj presene- tljivo, da smo z nekajletnim preučevanjem gradiva zbrali in razbrali mnogo podrobno- sti o njegovih potepih po zgornji Vipavski dolini in Nanosu. Kljub temu, da se njegovi fosili večinoma niso ohranili, pa še vedno ostaja upanje, da ti ležijo v kateri izmed muzejskih depojskih omar, kar velja tudi za arhivsko gradivo, ki prav tako še vedno čaka ponovnega »odkritja« in razlage. Ob obudi- tvi raziskovanja okamnelega sveta iz prelepe Vipavske doline ne moremo mimo sodobni- kov Matije Vertovca, ki so prav tako mar- ljivo in sistematično preučevali paleontolo- ško dediščino tega dela Slovenije. To so bili nekdanji ajdovski posestnik Anton Bianchi (1858–1933), goriški profesor Ferdinand Se- idl (1856-1942) ter nazadnje tudi Stanislav Bačar (1938–2012), kateremu tale skromni prispevek tudi posvečamo. Literatura: Bufon, Z., 1963: Ferdinand Schmidt in slovanski biologi. Kronika (Časopis za slovensko krajevno zgodovino), 11 (1): 60-64. Cuvier, G., 1799: Mémoire sur les espèces d‘ éléphans vivantes et fossiles. Mémoires de l ‘Institut national des sciences et des arts, sciences mathématiques et physiques, 2: 1- 22. Goldfuss, G. A., 1840: Bemerkungen über den Bau der Rudisten. Neues Jahrbuch für Mineralogie, Geologie und Paläontologie: 59-68. Hochenwart, F. J., 1836: Leitfaden für die das Landes Museum in Laibach Besuchenden. Laibach. 19 str. Lavrenčič, I., 1884: Matija Vrtovec. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 4. junij 1884, letnik XLII, št. 23. Kodre, P., 2002: Matija Vertovec – Ljudski učitelj in vzgojitelj 19. stoletja. Andragoška spoznanja, 8 (2): 52- 64. Kralj, F., 1996: Matija Vertovec. Vipavski glas, september 1996, letnik XI., št. 38: 13-18. Križnar, M., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja Slovenije leta 1944. Scopolia, 100: 15-126. Schmidt, F., 1832: Entomologische Streifzüge. Illyrisches Blatt, 19. maj 1832, št. 20. Vertovc, M., 1852: Okamnine. V: Slovensko berilo, za drugi gimnazialni razred. Natisnil in založil Jožef Blaznik, 51-59. Vertovec, M., 1847: Kmetijska kemija. Ljubljana, tisk Jožef Blaznik, 249 str. Vertouz, M., 1821: Die ursprüngliche Bildung der Wipbacher Gegend. Ilirski list (Illyrisches Blatt), leto 1821, št. 8-11. Volta, G. S., 1796: Ittiolitologia Veronese del Museo Bozziano ora annesso a quello del Conte Giovambattista Gazola e di altri gabinetti di fossili veronesi. Stamperia Giuliari, Verona, 323 str. Wellnhofer, P., 2008: A short history of pterosaur research. Zitteliana, B28: 7-19. Viri: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (NMS) (rokopisni seznami podarjenih primerkov in pismo). Illyrisches Blatt (Ilirski list, dosegljivi na Digitalni knjižnici Slovenije, www.dlib.si). Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Matija Križnar, Jurij Zupanc V reviji Proteus redno poročamo o novih paleontoloških odkritjih na ozemlju Slo- venije. Predvsem se to nanaša na redke in izjemne ostanke fosilnih vretenčarjev. Tudi v tem prispevku predstavljamo dva redka, a značilna ostanka zob rib hrustančnic (razred Chondrichthyes) iz plasti poznega paleozo- ika med Dovjem in Hrušico v Karavankah. Paleozojske kamnine v Karavankah v sebi skrivajo pravo paleontološko zakladnico, ki jo počasi, a vztrajno razkrivamo. Med naj- bolj zanimive in hkrati redke najdbe sodijo tudi ostanki zob rib hrustančnic. Do sedaj smo ob pomoči zbiralcev in naključnih naj- diteljev odkrili že pol ducata zob hrustanč- nic iz zgornjekarbonskih in spodnjeperm- skih plasti. Največje in najbolje ohranjene zobe so pripisali vrsti Petalodus ohioensis, ki jih je prvi odkril jeseniški zbiralec fosilov in mineralov Jože Bedič. Vsi najdeni zobje so bili odkriti v skrilavih glinavcih in meljev- cih javorniških plasti (Javorniška formacija), torej iz kamnin zgornjega karbona (Ramovš, Bedič, 1993; Peternel, 1995; Ramovš, 1997; Ramovš, 1998). Geološko nekoliko mlajši spodnjepermski ostanek zoba je pred leti našel paleontolog Matevž Novak v Dovža- novi soteski. Ostanek zoba so zaradi slabe ohranjenosti pripisali le družini petalodon- tidnih hrustančnic (Petalodontidae gen. et. sp. indet.) (Novak s sod., 2019). O zadnjem večjem odkritju pa so poročali tudi v Pro- teusu. Takrat predstavljeni zob je bil odkrit med Dovjim in Plavškim Rovtom, pripisali pa so ga poznopaleozojski vrsti Glikmani- us cf. occidentalis (Križnar, 2015; Križnar s sod., 2016). Novi ostanki nad Dovjem Pri izgradnji prve cevi karavanškega avto- cestnega predora so ob tej priložnosti med Dovjem in Plavškim Rovtom zgradili več širših cest. Ob eni izmed takšnih cest so Pogled na delno zasuto najdišče novih ostankov paleozojskih vretenčarjev (levo) med Dovjem in Hrušico, kjer se pojavljajo tudi plasti peščenih sljudnih meljevcev s ploščicami morskih lilij (sredina in desno). Foto: Matija Križnar. 136 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 137Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • PaleontologijaPaleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank vzhodno od Dovjega razkrili golico spo- dnjepermskih plasti iz tako imenovane trogkofelske skupine, ki jo sestavljajo kar- bonatne plasti (grebenski in njim podobni apnenci) ter kamnine iz klastičnega razvoja Na najdišču torej lahko opazujemo raznovr- stne plasti, kjer se menjajo glinavci, peščeni sljudni meljevci, peščenjaki z vmesnimi le- čami in tanjše plasti temno sivega do črnega apnenca in apnenčevih breč (slika 1). Na najdišču so najbolj pogosti fosilni ostan- ki morskih lilij (krinoidov), ki so ponekod kamnotvorne. Njihovi ostanki so večinoma različne ploščice pecljev, ki so velike od nekaj milimetrov do več centimetrov. Med krinoidnimi ostanki se pojavljajo še ma- hovnjaki, spužve ter redkeje ramenonož- ci in polži. Starostno najdišča omenjenih plasti uvrščamo v spodnjepermsko stopnjo artinskij, kjer se te proti vzhodu pojavljajo v obliki apnenčevih kop z morskimi lilija- mi (predvsem vrsto Palermocrinus togatus) in drugimi organizmi. Odkritje ostankov vretenčarjev je zagotovo izjemno redko in posebno. Ostanka pripa- data ribam hrustančnicam (razred Chondri- chthyes) in smo jih na podlagi starih odkri- tij iz Karavank povezali z rodom Petalodus. Oba sta se ohranila le kot spodnja dela zoba oziroma korenine. Prvi ostanek smo lahko na podlagi primerjav, tako dimenzijsko kot morfološko, pripisali vrsti Petalodus ohioensis (slika 2). Korenina ima značilno jezikasto obliko z zaokroženim koncem, medtem ko ima na zgornji strani, ob stiku, kjer je bila pritrjena krona, vidne sledi brazd (primer- jaj Ramovš, Bedič, 1993). Drugi ostanek je slabše ohranjen, ga pa lahko še vedno pri- pisujemo vrsti Petalodus cf. ohioensis (slika 3). Glede na izjemno raznolikost oblike in velikosti zob omenjene vrste to storimo brez zadržkov. Na drugem primerku se na prelo- Ostanek najbolje ohranjene zobne korenine vrste Petalodus ohioensis. Velikost primerka je 36 x 30 milimetrov. Lingvalna (levo) in labialna stran (desno). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar Rekonstrukcija položaja zobne korenine na zobu vrste Petalodus ohioensis. Risba je prirejena po najdbi iz zgornjekarbonskih plasti Javorniškega Rovta (po Ramovšu in Bediču, 1993). Risba in foto: Matija Križnar. 136 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 137Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • PaleontologijaPaleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank vzhodno od Dovjega razkrili golico spo- dnjepermskih plasti iz tako imenovane trogkofelske skupine, ki jo sestavljajo kar- bonatne plasti (grebenski in njim podobni apnenci) ter kamnine iz klastičnega razvoja Na najdišču torej lahko opazujemo raznovr- stne plasti, kjer se menjajo glinavci, peščeni sljudni meljevci, peščenjaki z vmesnimi le- čami in tanjše plasti temno sivega do črnega apnenca in apnenčevih breč (slika 1). Na najdišču so najbolj pogosti fosilni ostan- ki morskih lilij (krinoidov), ki so ponekod kamnotvorne. Njihovi ostanki so večinoma različne ploščice pecljev, ki so velike od nekaj milimetrov do več centimetrov. Med krinoidnimi ostanki se pojavljajo še ma- hovnjaki, spužve ter redkeje ramenonož- ci in polži. Starostno najdišča omenjenih plasti uvrščamo v spodnjepermsko stopnjo artinskij, kjer se te proti vzhodu pojavljajo v obliki apnenčevih kop z morskimi lilija- mi (predvsem vrsto Palermocrinus togatus) in drugimi organizmi. Odkritje ostankov vretenčarjev je zagotovo izjemno redko in posebno. Ostanka pripa- data ribam hrustančnicam (razred Chondri- chthyes) in smo jih na podlagi starih odkri- tij iz Karavank povezali z rodom Petalodus. Oba sta se ohranila le kot spodnja dela zoba oziroma korenine. Prvi ostanek smo lahko na podlagi primerjav, tako dimenzijsko kot morfološko, pripisali vrsti Petalodus ohioensis (slika 2). Korenina ima značilno jezikasto obliko z zaokroženim koncem, medtem ko ima na zgornji strani, ob stiku, kjer je bila pritrjena krona, vidne sledi brazd (primer- jaj Ramovš, Bedič, 1993). Drugi ostanek je slabše ohranjen, ga pa lahko še vedno pri- pisujemo vrsti Petalodus cf. ohioensis (slika 3). Glede na izjemno raznolikost oblike in velikosti zob omenjene vrste to storimo brez zadržkov. Na drugem primerku se na prelo- Ostanek najbolje ohranjene zobne korenine vrste Petalodus ohioensis. Velikost primerka je 36 x 30 milimetrov. Lingvalna (levo) in labialna stran (desno). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar Rekonstrukcija položaja zobne korenine na zobu vrste Petalodus ohioensis. Risba je prirejena po najdbi iz zgornjekarbonskih plasti Javorniškega Rovta (po Ramovšu in Bediču, 1993). Risba in foto: Matija Križnar. 138 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 139Paleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • Paleontologija mih korenin lepo vidi tudi kostna struktura, ki jo nekateri raziskovalci imenujejo osteo- dentin oziroma ortodentin. Vrsta Petalodus ohioensis velja za značilno poznopaleozojsko vrsto hrustančnic, katerih ostanke zob so največ odkrili v Združenih državah Ame- rike, Rusiji, Italiji, Kitajski in tudi Sloveniji (Ginter s sod., 2010; Gai s sod., 2021). Skromna nova ostanka korenin zob hru- stančnice iz rodu Petalodus dokazujeta veliko kozmopolitsko razširjenost rodu. Ostanka kažeta, da so take najdbe na ozemlju Alp še vedno redke. Le po zaslugi ozaveščenosti in zagnanosti zbiralcev fosilov lahko pišemo o teh najdbah. Kot vedno, tudi v prihodnje pričakujemo podobna odkritja, tudi med s fosili bogatimi plastmi poznega paleozoika v Karavankah. Upamo, da ne bo treba ča- kati predolgo. Literatura: Gai, Z., Bai, Z., Lin, X., Meng, X., Zhang, J., 2021: First Record of Petalodus Owen, 1840 (Chondrichthyes, Petalodontidae) in the Lower Permian (Cisuralian) of China. Acta Geologica Sinica, 95 (4): 1057–1064. Ginter, M., Hampe, O., Duffin, C. J., 2010: Handbook of Paleoichthyology. Chondrichthyes. Paleozoic Elasmobranchii: Teeth, vol. 3D. München: Dr. Friedrich Pfeil Verlag, 168 strani. Križnar, M., 2015: Zob paleozojskega morskega psa rodu Glikmanius (Chondrichthyes, Ctenacanthidae) iz Karavank (Slovenija). Geologija, 58 (1): 57-62. Križnar, M., Novak, A., Preisinger, D., 2016: Zob Ostanek zobne korenine vrste Petalodus cf. ohioensis. Na prelomih primerka vidimo tudi kostno strukturo (desno). Velikost primerka je 28 x 33 milimetrov. Lingvalna (levo) in labialna stran (desno, sredina). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 138 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 139Paleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank • Paleontologija mih korenin lepo vidi tudi kostna struktura, ki jo nekateri raziskovalci imenujejo osteo- dentin oziroma ortodentin. Vrsta Petalodus ohioensis velja za značilno poznopaleozojsko vrsto hrustančnic, katerih ostanke zob so največ odkrili v Združenih državah Ame- rike, Rusiji, Italiji, Kitajski in tudi Sloveniji (Ginter s sod., 2010; Gai s sod., 2021). Skromna nova ostanka korenin zob hru- stančnice iz rodu Petalodus dokazujeta veliko kozmopolitsko razširjenost rodu. Ostanka kažeta, da so take najdbe na ozemlju Alp še vedno redke. Le po zaslugi ozaveščenosti in zagnanosti zbiralcev fosilov lahko pišemo o teh najdbah. Kot vedno, tudi v prihodnje pričakujemo podobna odkritja, tudi med s fosili bogatimi plastmi poznega paleozoika v Karavankah. Upamo, da ne bo treba ča- kati predolgo. Literatura: Gai, Z., Bai, Z., Lin, X., Meng, X., Zhang, J., 2021: First Record of Petalodus Owen, 1840 (Chondrichthyes, Petalodontidae) in the Lower Permian (Cisuralian) of China. Acta Geologica Sinica, 95 (4): 1057–1064. Ginter, M., Hampe, O., Duffin, C. J., 2010: Handbook of Paleoichthyology. Chondrichthyes. Paleozoic Elasmobranchii: Teeth, vol. 3D. München: Dr. Friedrich Pfeil Verlag, 168 strani. Križnar, M., 2015: Zob paleozojskega morskega psa rodu Glikmanius (Chondrichthyes, Ctenacanthidae) iz Karavank (Slovenija). Geologija, 58 (1): 57-62. Križnar, M., Novak, A., Preisinger, D., 2016: Zob Ostanek zobne korenine vrste Petalodus cf. ohioensis. Na prelomih primerka vidimo tudi kostno strukturo (desno). Velikost primerka je 28 x 33 milimetrov. Lingvalna (levo) in labialna stran (desno, sredina). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 140 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022Paleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Naše nebo • Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Mirko Kokole Galaksije so velike skupine zvezd, ki vse- bujejo nekaj sto milijonov zvezd. Velike so lahko od 3.000 do 300.000 svetlobnih let oziroma od 1.000 do 100.000 parsekov. V vesolju so razdalje med različnimi objek- ti tako velike, da jih ni praktično meriti v metrih. Za bližnje razdalje radi uporablja- mo astronomske enote. Astronomska enota (a. e.) je dolžina velike polosi Zemljine orbite, ki meri 1.49×1011 metrov. Za zelo velike razdalje, kot so na primer velikosti galaksij in razdalje med njimi, postane astronomska enota nepraktična, zato uporabljamo dru- go enoto - parsek (pc). Ime parsek izvira iz okrajšave besed »paralaksa ene kotne sekun- de«. Parsek je oddaljenost telesa, ki ima le- tno paralakso 1 kotno sekundo. 1 parsek je tako enak 206.265 astronomskih enot ozi- roma približno tri svetlobna leta. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v enem letu. Eno svetlobno leto je tako enako 0,9 × 1.016 metrov oziroma 0,306 parseka. Še v začetku 20. stoletja so astronomi me- nili, da so galaksije le sateliti naše galaksije (Rimske ali Mlečne ceste). Ko pa je ameri- ški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik Edvin Hubble (1889-1953) leta 1925 izmeril razdaljo do nam najbližje gala- ksije (v ozvezdju Andromede), se je pokaza- lo, da je vesolje bistveno večje, kot so misli- li. Ugotovil je, da je Andromedina galaksija Nabor zgodnjih galaksij, ki jih je posnel vesoljski teleskop Jamesa Webba. Galaksije so bistveno bolj razvite, kot so astronomi pričakovali, kar kaže, da so verjetno začele nastajati prej, kot smo do sedaj domnevali. Predvsem je presenetljivo, da te galaksije vsebujejo prečke ter da so zelo številčne. Foto: NASA/CEERS/University of Texas at Austin. paleozojskega morskega psa iznad Hrušice. Proteus, 78 (9): 415-419. Novak, M., Forke, H. C., Schönlaub, H. P., 2019: The Pennsylvanian-Permian of the Southern Alps (Carnic Alps/Karavanke Mts.), Austria/Italy/Slovenia - fauna, facies, and stratigraphy of a mixed carbonate-siliciclastic shallow marine platform along the northwestern Palaeotethys margin: Field Trip C3. 19th International Congress on the Carboniferous and Permian, Cologne, July 29-August 2 2019, 251-302. Novak, M., Skaberne, D., 2009: Zgornji karbon in spodnji perm (Upper Carboniferous and Lower Permian). v: Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak, M. (ur.): Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 99-136. Peternel, M., 1995: Zobje morskih psov v zgornjem karbonu Karavank. Jeseniški zbornik (Jeklo in ljudje), 7: 273-276. Ramovš, A., 1997: Petalodus ohioensis (Chondrichthyes, Upper Carboniferous) from the Karavanke Mountains, Slovenia. Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie Monatshefte, 2: 109–111. Ramovš, A., 1998: Two new petalodont teeth (Chondrichthyes, Upper Carboniferous) from the Karavanke Mountains, Slovenia. Geologija, 40: 109- 112. Ramovš, A., Bedič, J., 1993: Enkratni petalodontni zobje v karavanških zgornjekarbonskih plasteh. Proteus, 56 (3): 149-150. Starost: 8,4 milijarde let Starost: 8,7 milijarde let Starost: 10,7 milijarde let Starost: 8,6 milijarde let Starost: 9,6 milijarde let Starost: 11,0 milijarde let 140 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022Paleontologija • Nova spodnjepermska ostanka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank Naše nebo • Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije Mirko Kokole Galaksije so velike skupine zvezd, ki vse- bujejo nekaj sto milijonov zvezd. Velike so lahko od 3.000 do 300.000 svetlobnih let oziroma od 1.000 do 100.000 parsekov. V vesolju so razdalje med različnimi objek- ti tako velike, da jih ni praktično meriti v metrih. Za bližnje razdalje radi uporablja- mo astronomske enote. Astronomska enota (a. e.) je dolžina velike polosi Zemljine orbite, ki meri 1.49×1011 metrov. Za zelo velike razdalje, kot so na primer velikosti galaksij in razdalje med njimi, postane astronomska enota nepraktična, zato uporabljamo dru- go enoto - parsek (pc). Ime parsek izvira iz okrajšave besed »paralaksa ene kotne sekun- de«. Parsek je oddaljenost telesa, ki ima le- tno paralakso 1 kotno sekundo. 1 parsek je tako enak 206.265 astronomskih enot ozi- roma približno tri svetlobna leta. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v enem letu. Eno svetlobno leto je tako enako 0,9 × 1.016 metrov oziroma 0,306 parseka. Še v začetku 20. stoletja so astronomi me- nili, da so galaksije le sateliti naše galaksije (Rimske ali Mlečne ceste). Ko pa je ameri- ški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik Edvin Hubble (1889-1953) leta 1925 izmeril razdaljo do nam najbližje gala- ksije (v ozvezdju Andromede), se je pokaza- lo, da je vesolje bistveno večje, kot so misli- li. Ugotovil je, da je Andromedina galaksija Nabor zgodnjih galaksij, ki jih je posnel vesoljski teleskop Jamesa Webba. Galaksije so bistveno bolj razvite, kot so astronomi pričakovali, kar kaže, da so verjetno začele nastajati prej, kot smo do sedaj domnevali. Predvsem je presenetljivo, da te galaksije vsebujejo prečke ter da so zelo številčne. Foto: NASA/CEERS/University of Texas at Austin. paleozojskega morskega psa iznad Hrušice. Proteus, 78 (9): 415-419. Novak, M., Forke, H. C., Schönlaub, H. P., 2019: The Pennsylvanian-Permian of the Southern Alps (Carnic Alps/Karavanke Mts.), Austria/Italy/Slovenia - fauna, facies, and stratigraphy of a mixed carbonate-siliciclastic shallow marine platform along the northwestern Palaeotethys margin: Field Trip C3. 19th International Congress on the Carboniferous and Permian, Cologne, July 29-August 2 2019, 251-302. Novak, M., Skaberne, D., 2009: Zgornji karbon in spodnji perm (Upper Carboniferous and Lower Permian). v: Pleničar, M., Ogorelec, B., Novak, M. (ur.): Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 99-136. Peternel, M., 1995: Zobje morskih psov v zgornjem karbonu Karavank. Jeseniški zbornik (Jeklo in ljudje), 7: 273-276. Ramovš, A., 1997: Petalodus ohioensis (Chondrichthyes, Upper Carboniferous) from the Karavanke Mountains, Slovenia. Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie Monatshefte, 2: 109–111. Ramovš, A., 1998: Two new petalodont teeth (Chondrichthyes, Upper Carboniferous) from the Karavanke Mountains, Slovenia. Geologija, 40: 109- 112. Ramovš, A., Bedič, J., 1993: Enkratni petalodontni zobje v karavanških zgornjekarbonskih plasteh. Proteus, 56 (3): 149-150. Starost: 8,4 milijarde let Starost: 8,7 milijarde let Starost: 10,7 milijarde let Starost: 8,6 milijarde let Starost: 9,6 milijarde let Starost: 11,0 milijarde let 142 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 143Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije • Naše neboNaše nebo • Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije kot so domnevali, in da bo treba modele njihovega razvoja še izboljšati. Tako kot vsak nov tehnološki napredek je tudi vesoljski teleskop Jamesa Webba pri- nesel nova spoznanja ter s tem odprl še več vprašanj. Ker je teleskop komaj začel delo- vati, bo zelo vznemirljivo slediti vsem novim odkritjem v naslednjih letih. Prav gotovo je, da se bo z njegovo pomočjo naše poznavanje vesolja in galaksij spremenilo in izboljšalo. Datuma: 15. 2. 2023. Kraj: Ljubljana. Čas: 22:00. od nas oddaljena kar 2,5 milijona svetlob- nih let oziroma 0,7 megaparseka (mega = 106). Razdaljo do Andromedine galaksije je izmeril s pomočjo kefeide, to je zvezde spremenljivke. Njen izsev je sorazmeren s periodo utripanja. Če poznamo zvezdin iz- sev in njeno magnitudo, lahko ugotovimo, kako daleč je. Hubble je nekaj let potem, ko je izmeril razdaljo do Andromedine galaksije, še en- krat pretresel svet astronomije in kozmolo- gije, ko je dokazal, da se večina galaksij od nas oddaljuje in da je hitrost oddaljevanja sorazmerna z njihovo oddaljenostjo. Danes to spoznanje imenujemo Hubblov (tudi Hu- bble-Lemaîtrov) zakon, ki je eden od teme- ljev kozmologije. Naslednje veliko odkritje v poznavanju ga- laksij je naredila ameriška astronomka Vera Rubin (1928-2016), ki je preučevala, kako hitro se gibljejo zvezde v diskih galaksij. Ugotovila je, da se hitrosti zvezd ne obna- šajo tako, kot bi pričakovali, če bi bile ga- laksije sestavljene le iz snovi, ki jo vidimo. Tako so astronomi prišli do odkritja temne snovi. To je snov, ki reagira z ostalo snovjo izključno preko gravitacije. Vesolje je sesta- vljeno iz 85 odstotkov temne snov in iz le 15 odstotkov »navadne« snovi. Kaj natančno je temna snov, še danes ne vemo. Vemo le, da mora obstajati in kako se obnaša. Danes imajo astronomi sledečo sliko gala- ksij in vesolja, v katerem se nahajajo. Ga- laksije so sestavljene iz zvezd, plina, prahu in temne snovi. Vesolje je nastalo z velikim pokom, v katerem sta v zelo kratkem času nastala prostor-čas in vsa snov, ki jo vsebuje. Prve zvezde in galaksije so nastale nekaj sto milijonov let po velikem poku. Najzgodnejše galaksije, ki smo jih do sedaj uspeli zazna- ti, so nastale približno 480 milijonov let po velikem poku. Za primerjavo povejmo, da je vesolje staro približno 13,7 milijarde let. Ob začetku so imeli astronomi zelo po- enostavljeni pogled na nastanek galaksij. Skupine zvezd nastajajo v velikih oblakih snovi. Nato se pod vplivom gravitacije zač- nejo združevati v galaksije. S pomočjo Hu- bblovega vesoljskega teleskopa so kasneje ugotovili, da sta nastanek in razvoj galaksij zelo zapletena procesa, ki vsebujeta trke bližnjih galaksij in njihova združevanja. Še danes nimamo popolne teorije, kako natan- ko nastajajo in se razvijajo galaksije. Da bi izboljšali poznavanje galaksij, so astronomi zasnovali vesoljski teleskop Jamesa Webba (James Webb Space Telescope, JWST), ki je nasledil Hubblov vesoljski teleskop. Eden glavnih ciljev vesoljskega teleskopa Jamesa Webba je opazovanje prvih galaksij vesolja. Opremljen je s kamerami in spek- trografi, ki opazujejo v infrardeči svetlobi. To mu omogoča, da s prej nedosegljivo ob- čutljivostjo in ločljivostjo opazuje galaksije, ki so nastale v zgodnjem obdobju našega vesolja. Te zaradi rdečega premika, ki je posledica širjenja vesolja, svetijo najmočneje prav v infrardeči svetlobi. Vesoljski teleskop Jamesa Webba nam omogoča vpogled v še mlajša obdobja našega vesolja, kot je to bilo možno s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Z njim bo mogoče videti galaksije, ki so na- stale prej kot 400 let po prapoku.  Vesoljski teleskop Jamesa Webba je po dol- gih letih čakanja nedavno le začel opazova- ti in kot je bilo pričakovati, že zelo hitro astronomom postregel z novo uganko. Po- kazalo se je, da je naše poznavanje nastanka zgodnjih galaksij bolj pomanjkljivo, kot smo pričakovali. Astronomi so namreč ugotovili, da so galaksije, za katere so predvidevali, da so med najzgodnejšimi v vesolju, bistveno bolj razvite, kot so pričakovali. Pričakovali so, da bodo videli zgodnje galaksije nepra- vilnih oblik ter veliko galaksij, ki so sredi trkov in združevanj z drugimi galaksijami. A našli so že zelo dobro razvite galaksije, kar pa je še bolj presenetljivo, število teh dobro razvitih galaksij je zelo veliko. Eden od astronomov univerze v Teksasu, ki je preučeval te galaksije, je zapisal sledečo pri- merjavo: »Našli smo najstnike tam, kjer bi morali biti mali otroci.« Iz tega so sklepali, da so galaksije verjetno začele nastajati prej, 142 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 143Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije • Naše neboNaše nebo • Vesoljski teleskop Jamesa Webba in zgodnje galaksije kot so domnevali, in da bo treba modele njihovega razvoja še izboljšati. Tako kot vsak nov tehnološki napredek je tudi vesoljski teleskop Jamesa Webba pri- nesel nova spoznanja ter s tem odprl še več vprašanj. Ker je teleskop komaj začel delo- vati, bo zelo vznemirljivo slediti vsem novim odkritjem v naslednjih letih. Prav gotovo je, da se bo z njegovo pomočjo naše poznavanje vesolja in galaksij spremenilo in izboljšalo. Datuma: 15. 2. 2023. Kraj: Ljubljana. Čas: 22:00. od nas oddaljena kar 2,5 milijona svetlob- nih let oziroma 0,7 megaparseka (mega = 106). Razdaljo do Andromedine galaksije je izmeril s pomočjo kefeide, to je zvezde spremenljivke. Njen izsev je sorazmeren s periodo utripanja. Če poznamo zvezdin iz- sev in njeno magnitudo, lahko ugotovimo, kako daleč je. Hubble je nekaj let potem, ko je izmeril razdaljo do Andromedine galaksije, še en- krat pretresel svet astronomije in kozmolo- gije, ko je dokazal, da se večina galaksij od nas oddaljuje in da je hitrost oddaljevanja sorazmerna z njihovo oddaljenostjo. Danes to spoznanje imenujemo Hubblov (tudi Hu- bble-Lemaîtrov) zakon, ki je eden od teme- ljev kozmologije. Naslednje veliko odkritje v poznavanju ga- laksij je naredila ameriška astronomka Vera Rubin (1928-2016), ki je preučevala, kako hitro se gibljejo zvezde v diskih galaksij. Ugotovila je, da se hitrosti zvezd ne obna- šajo tako, kot bi pričakovali, če bi bile ga- laksije sestavljene le iz snovi, ki jo vidimo. Tako so astronomi prišli do odkritja temne snovi. To je snov, ki reagira z ostalo snovjo izključno preko gravitacije. Vesolje je sesta- vljeno iz 85 odstotkov temne snov in iz le 15 odstotkov »navadne« snovi. Kaj natančno je temna snov, še danes ne vemo. Vemo le, da mora obstajati in kako se obnaša. Danes imajo astronomi sledečo sliko gala- ksij in vesolja, v katerem se nahajajo. Ga- laksije so sestavljene iz zvezd, plina, prahu in temne snovi. Vesolje je nastalo z velikim pokom, v katerem sta v zelo kratkem času nastala prostor-čas in vsa snov, ki jo vsebuje. Prve zvezde in galaksije so nastale nekaj sto milijonov let po velikem poku. Najzgodnejše galaksije, ki smo jih do sedaj uspeli zazna- ti, so nastale približno 480 milijonov let po velikem poku. Za primerjavo povejmo, da je vesolje staro približno 13,7 milijarde let. Ob začetku so imeli astronomi zelo po- enostavljeni pogled na nastanek galaksij. Skupine zvezd nastajajo v velikih oblakih snovi. Nato se pod vplivom gravitacije zač- nejo združevati v galaksije. S pomočjo Hu- bblovega vesoljskega teleskopa so kasneje ugotovili, da sta nastanek in razvoj galaksij zelo zapletena procesa, ki vsebujeta trke bližnjih galaksij in njihova združevanja. Še danes nimamo popolne teorije, kako natan- ko nastajajo in se razvijajo galaksije. Da bi izboljšali poznavanje galaksij, so astronomi zasnovali vesoljski teleskop Jamesa Webba (James Webb Space Telescope, JWST), ki je nasledil Hubblov vesoljski teleskop. Eden glavnih ciljev vesoljskega teleskopa Jamesa Webba je opazovanje prvih galaksij vesolja. Opremljen je s kamerami in spek- trografi, ki opazujejo v infrardeči svetlobi. To mu omogoča, da s prej nedosegljivo ob- čutljivostjo in ločljivostjo opazuje galaksije, ki so nastale v zgodnjem obdobju našega vesolja. Te zaradi rdečega premika, ki je posledica širjenja vesolja, svetijo najmočneje prav v infrardeči svetlobi. Vesoljski teleskop Jamesa Webba nam omogoča vpogled v še mlajša obdobja našega vesolja, kot je to bilo možno s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Z njim bo mogoče videti galaksije, ki so na- stale prej kot 400 let po prapoku.  Vesoljski teleskop Jamesa Webba je po dol- gih letih čakanja nedavno le začel opazova- ti in kot je bilo pričakovati, že zelo hitro astronomom postregel z novo uganko. Po- kazalo se je, da je naše poznavanje nastanka zgodnjih galaksij bolj pomanjkljivo, kot smo pričakovali. Astronomi so namreč ugotovili, da so galaksije, za katere so predvidevali, da so med najzgodnejšimi v vesolju, bistveno bolj razvite, kot so pričakovali. Pričakovali so, da bodo videli zgodnje galaksije nepra- vilnih oblik ter veliko galaksij, ki so sredi trkov in združevanj z drugimi galaksijami. A našli so že zelo dobro razvite galaksije, kar pa je še bolj presenetljivo, število teh dobro razvitih galaksij je zelo veliko. Eden od astronomov univerze v Teksasu, ki je preučeval te galaksije, je zapisal sledečo pri- merjavo: »Našli smo najstnike tam, kjer bi morali biti mali otroci.« Iz tega so sklepali, da so galaksije verjetno začele nastajati prej, Zeleni komet na našem nebu. Foto: Jose Francisco Hernández. Vir: https://apod.nasa.gov/apod/ap230109.html.