Leto VIII. štev. 52
Poitrtlna?pla6ana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 1. junija 1924.
Današnja štev. 1*50 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO.
Naslov za dOplse: »Naprej«, Krško.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno Izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in pddplsujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yrač^j0.
Reklamacije za list so poitn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Volilci občine Trbovlje.
Po dolgih letih so zopet razpisane občinske volitve. Volilni imeniki so sestavljeni na škodo proletariata: na stotine delavskih volilcev je izpuščenih in ne bodo smeli voliti, zahteva pa se od njih — kakor od drugih — plačevanje davkov, vojaška služba in nositi morajo vsa bremena meščanske države, Dan volitev je določen na delavnik, Volilni aparat je v rokah meščanskega razreda Delavstvo je moralo prestati v poslednjih letih strahovite u-darce. Še hujši udarci ga čakajo. Namesto da bi draginja padala raste vsak dan.
Brezposelnost meče na stotine delavskih družin na cesto, v lakoto in obup. Podjetniki zapirajo ali zmanjšujejo svoje obrate zato, ker radi valutnih razmer ne morejo konkurirati, v resnici pa zato, da bi znižali delavske plače in podaljšali delavni čas.
V občinskem gospodarstvu vlada po zaslugi meščanskih strank popoln polom, razni gerentje pa so udarili smrtni pečat na čelo občine.
Proletariat mora poslati v občino svoje zastopnike. da rakrinkajo korupcijo meščanskih mogotcev, da se uj.ro brezvestnemu gospodarjenju z občinskim imetjem.
Dan važne odločitve se približuje, ko boste imeli priliko si izvoliti nov občinski odbor. Izbirati vam bo med raznimi strankami, ki so postavile svoje kandidate, vaši glasovi bodo odločili, kako se bo prihodnja tri leta gospodarilo v občini.
Ali boste volili demokrate, ki so zadnji pravdno izvoljeni občinski odbor kot vladna stranka razveljavili in upostavili gerentstvo proti vaši volji, ki so uzakonili v parlamentu protiustavni zakon o zaščiti države, ki so očetje Orjune, ki hoče z revolverji v roki razbiti delavski pokret. uničiti njegove pridobitve in domove?
Ali boste volili klerikalce, ki so vam pri zad-njih državnozborskih volitvah obljubovali avtonomijo. prinesli so vam pa tlako in petkratno povišanje davkov? Pri zadnji rudarski stavki so vam govorili, da vztrajajte, zastopniki iste stranke pa so v upravnem svetu Trb. prem. družbe zabranjevali vsako povišanje vaših plač. Leta 1920 so lačne delavce na Zaloški cesti nasitili s svinčenimi kroglami. oni tudi vedno skrbe za vaše duše in za svoje trebuhe.
Ali boste volili neodvisneže, ki so vam s svojo vratolomno politiko že toliko škodovali, ki so stranka frazarjev in neznačajnežev, ki vsako leto trikrat spremene svojo barvo samo zato, da bi še nadalje med vami v kalnem ribarili? Ako pomislite samo na zadnjo stavko, ki so jo tako nepremišljeno vprizorili, potem se pa poskrili in vas pustili na milost in nemilost Trb. družbi, da vas izkorišča, kakor se ji zljubi; zgubili ste tudi po njihovi zaslugi pri isti stavki na zaslužku Din 15.000.000 dosegli pa ničesar, podjetnik ima pa še bolj proste rok za izkoriščanje vaših rok, kakor jih je imel pred stavka
Ali boste volili radikale, ki se skrivajo za firmo »Delavsko kmečke gospodarske skupine" ker se s pravo barvo ne upajo na dan? Na njih kandidatni listi so sami dezerterji raznih strank, njim na čelu pa za trboveljsko delavstvo žalostnega spomina bivši komunistični poslanec Miha Koren, ki se je prodal ss judeževe groše radikalom, da so ga proti vaši volji postavili za gerenta, in je takoj pričel z lastno produkcijo opeke, pri čemer je precej izpraznil občinsko blagajno, na škodo davkoplačevalcev. Pri zadnji stavki so isti radikali sklicali shod, ko ste prišli skupaj, vas je pa orožništvo razgnalo; sami ao se skrili k Volkerju na članski sestanek, vas so pa pustili usodi puškinih kopit,
Od meščanskih strank in njenih hlapcev .ne-odvianežev" ne pričakuje delavstvo ničesar dobrega. Zlato gre tudi pri teh volitvah samostojno v boj kot
SOCIALISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE
ter stopa pred vas, ne z obljubami ali donečimi frazami, temveč s avojim stvarnim programom.
Od občine zahtevamo vse pozornosti na polju
iolstva in izobrazbe.
1,	Pouk in šolske potrebščine za revne učence naj bodo brezplačne. Talentiranim učencem naj bo omogočena pot do najvišje izobrazbe.
2.	V šolah je treba za revne učence ustanoviti kuhinje, kjer naj dobe ubožni učenci brezplačno hrano.
3 Ustanovijo naj se javne ljudske knjižnice in čitalnice, ki naj' bodo vsakomur brezplačno pristopne. Občina naj nastavi posebnega šolskega zdravnika, Od strani občine se naj prepove vsako delo po tovarnah itd. otrokom, ki so podvrženi šolski obveznosti,
Zdravstvu.
naj občina posveti svojo pozornost s tem, da bo nadzirala stanovanja, sezidala ljudsko in šolsko kopalnico. igrišča za otroke in otroške vrtce, kjer naj dobe revni otroci brezplačno hrano.
Občina naj v lastni režiji zida zdrava in prostorna stanovanja, s tem bo na eni strani odpravljena stanovanjska mizerija, na drugi strani pa bo prišlo brezposelno delavstvo do dela in zaslužka.
Ubožnicam in sirotnišnicam je treba njihov delokrog razširiti ter skrbeti, da bodo tako moderno urejene, da bodo potrebnim res nudile gostoljubno streho.
Podjetja, tičoča se občine [razsvetljava] naj se izvijejo iz rok zasebnega izkoriščanja, ter naj se oskrbujejo po občini. Tako se naj tudi vsa večja dela izvedejo v lastni režiji,
Dela pa, ki jih morejo izvršiti le večja podjetja, je oddati po pogodbi; kako je plačevati delavce pri dotičnem delu in kakšen naj bo njihov delavni čas, glede tega mora stopiti občina v dogovor s strokovnimi organizacijami delavcev.
Člani občinskega odbora ne smejo prevzeti od občine nikakšnega dela.
Za revnejše sloje je treba uvesti brezplačne pogrebe.
Davki naj bodo vsi direktni, vse davke na živila in druge potrebščine naj občina kratkomalo odpravi.
Navedli smo tukaj najglavnejše zahteve socialističnega komunalnega programa.
Mi ga tukaj nismo navedli kot obljubo, marveč kot program, katerega bomo izvedli v toliko, kolikor nam bodo dali volilci moči.
Kdor je	enakih misli, bo 6. junija	vedel	kaj
mu	je storiti, Volil bo socialistično, zakaj	samo
zmega socializma
more prekrižati temne naklepe ljudskih sovražnikov in zatiralcev.
Dolžnost	vseh delavcev volilcev je,	da se	volitev	udeleže	do zadnjega moža, čeprav	so na	de-
lavnik, in vržejo kroglico za svoje zastopnike v
četrto skrinjico.
Volilni odbor Soc, stranke Jugoslavije v Trbovljah.
Kandidatna lista SSJ za občino Trbovlje.
Odborniki:
1. Ivan Krušič.
2. Karl Malovrh.
3. Leopold Majdič.
4. Ivan Tržan.
5. Franc Papež.
6. Ivan Jeretin.
7. Ivan Breznik.
8. Ivan Domšek.
9. Edvard Jurjavec. 1°. Franc Teržan.
11. Anton Verden.
12. Aleksander Kuhar.
13. Franc Rinaldo.
14. Franc Koribski.
15. Ivan Polak.
16. Franc Pencl.
17. Ivan Jazbec.
18. Franc Pintar.
19. Marko Zalokar.
20. Jože Tovornik.
21. Franc Filač.
22. Avgust Tratnik,
23. Ivan Urlep L
24. Jože Učakar.
25. Jernej Ajdišek.
26. Alojz Privšek.
27. Jakob Pernek.
28. Franc Kočar.
29. Alojz Hudi.
30. Anton Levstek.
31. Franc Urbanija.
32. Franc Rojnik.
33. Viktor Šviga.
34. Franc Trebušak.
35. Ivan Jošt
36. Franc Zakonšek.
37. Vencel Rinaldo.
29. Josip Ko8mu8.
30. Anton Perpar.
31. Martin Korimšek.
32. Ivan Špan.
33. Štefan Remenih.
34. Jože Plajhner.
35. Alojz Merzelj.
36. Martin Zaman.
37. Peter Barle.
Namestniki:
1. Karl Pavelšek.
2. Anton Podpečan.
3. Anton Alič.
4. Franc Lesičar.
5. Franc Ocepek.
6. Ivan Kerkovič.
7. Ivo Pavšek.
8. Franc Zaletel.
9. Franc Judeš,
10. Ignac Snoj.
11. Martin Šergan.
12„ Tobija Sajevic.
13. Ivan Šribar.
14. Amandus Šauberger.
15. Anton Godec.
16. Franc Klenovšek.
17. Franc Žibret.
18. Ivan Vresk.
19. Miha Teržan.
20. Martin Zalezina.
21. Ivan Radej.
22. Jože Tori.
23. Ivan Urlep II,
24. Jože Lapuh.
25. Anton Polak.
26. Anton Haller.
27. Štefan Mevželj.
28. Anton Cestnik.
Kukavičja jajca.
Kukavice so priletele z juga, kjer so preživele trdo zimo, mi navadni zemljani in še ne trideset let socialisti smo jim posejali njive, da bodo uživale žetev. Ko bo vse požeto, pa adijo, mi gremo 'zopet na letovišče, mi kukavice gremo zopet tja, kjer ni snega, kjer ni »prepirov", mi gremo v »novo življenje", kakor piše neka kukavica v uvodnem članku »Delavca" dne 22. maja. Za sedaj pa delajo s polno paro — kaj ne bi, ko se jim že vse podira! — in kukavica Petejan je grozil v Črni: »Mi vas bomo razbili, mi nočemo javnosti!", 1, to seveda vemo, da nočete javnosti, da rajši prelagate milijone na tihem
—	naše milijone! Mi vemo, da nočete naše javnosti, vemo, da so se vse kukavice iz Strokovne komisije peljale v nedeljo 18. maja med strokovne organizacije delat kapitalistom tlako in na prestole tlačit od nas plačane kukavice — generale. Prav tako ste napovedali izlet za nedeljo 1. junija. To bomo plačali zopet mi: Ali plača morda to vaš imenitni »Socialist" ? E, kukavice bodo zaračunale te stroške pod kolono »za rešitev proletariata izpod Kristanovega jarma", kateremu so zakonito ukradli Ljudsko tiskarno, kakor je izjavil udarnik Svetek v Mežici. Ali pa jih bo plačala »socialistična" Ljudska tiskarna, kakor je »posodila" 15.000 Din udarnikom, saj ne gre za strokovne organizacije, temveč za Koruna in Korunoviče, ti pa imajo milijonček v Ljudski tiskarni. — Ali je res, da imajo Svetek in njegove kukavice tako oblast da smejo rabiti denar članov brez njihove volje — proti članstvu? Naši organizaciji to zadostuje, da prekine vse vezi s kukavicami, ki sede v Strokovni komisiji.
Kukavice ne rede svojih mladičev — svoja jajca znesejo v tuje gnezdo, kukavič-nik pa se hitro redi in vrže druge mladiče iz gnezda. Tako hočejo in že tudi faktično delajo kukavice: Korun, Uratnik, Svetek in vsi drugi, ki so lepo našteti v prej citiranem »Delavcu" in ki bodo v nedeljo prileteli med organizacije. Blasnikova tiskarna, Ljudska tiskarna, Konsumno društvo, Zadružna banka in neštevilo drugih zadrug — vse so si prilastile kukavice okoli Kristana, in še zdaj kriče, da je vse to delavsko! Kakor je danes Strokovna komisija samo gnezdo kukavic, kjer sedi Korunov-Uratnikov štab, ki ga moramo rediti mi. prav tako naj bi vam bili mi za kulije pri vseh organizacijah in ustanovah, kjer imate postavljene za varuhe vaše kukavice. Najlepše pa je, da je celo naša Unija slovenskih rudarjev pripustila, da se je zleglo kukavičje jajce vanjo! Sodrugi iz Trbovelj! Ste nas kaj vprašali? Mislimo, da bo treba boljše varovati našo Unijo, glejte na njo, Trboveljčani! Iz Mežice in Črne so kukavice nesle svoje jajce nazaj, iz Trbovelj pa naj jim pošljejo prej ko slej nazaj y Ljubljano tistio, ki je v resoluciji.
Pravo
fthichtovo - milo z znatni |JSlSD
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mo------- rate z navadnim milom trikrat, f
Schicht
Petejan je v Mežici pripovedoval, da Uratiiik ni več v službi pri „ Socialistu". da bo tudi Golmajer oddal uredništvo in da se bo »Socialist" preselil iz Strokovne komisije. Zakaj pa ste ga imeli tam doslej? Tudi to razumemo, saj Kristan in Korun ne ležita skupaj v eni postelji, pa sta si vendar vredna bratca. In Svetek, ki sam priznava, da je Kristanu ukradel Ljudsko tiskarno, (torej je bila Kristanova in zdaj je Svetkova?) je sedaj zopet Kristanov brat, ko sta se pobotala za tiskarno in vse, kar bi naj bilo delavsko. Kukavice pri Strokovni komisiji ste res kukavice in nič drugega, sedaj vas je Kristan šele naučil, da lahko prenesete »Socialista" v drugo hišo, pa ga vendar vzdržujete še napiej, kakor ste ga doslej.
Ker je voditeljstvo Strokovne komisije tako umazano, kakor že dolgo ni bil kakšen forum, ki je nosil socialistično ime, se ne bo moglo nikdar več oprati pred delavstvom. Vsa frazarija ne bo nič pomagala, saj ni res, da hočete v novo življenje! Vi hočete staro umazano življenje, kakor je bilo za časa Kristana, ker hočete sami postati tako kapitalistični, kakor je Tone Kristan. Čutite pač, da vam pojema vaše dosedanje življenje, ko smo vam zagrozili, da bomo prerezali žilo vašega gnusnega življenja, da kukavičje zalege ne maramo več rediti. Nastopite res novo življenje, če hočete ostati med nami, drugače pa je boljše, da se preselite h Korošcu ali pa javno pohitite h Kristanu, dokler vas še sprejme.* On je čuden gospod — mrličev ne mara za tovariše. Neznačajno je igrati dvojno ulogo, ne samo po socialistični morali, temveč tudi po tisti, s katero se hvali inteligenca, saj se vendar še spominjate, da smo „Na-prejevci" pometali iz stranke vse „nadsodruge“ ki kaj znajo in razumejo, in da so ostali pri nas z nami samo »neumni" delavci. Zakaj hočete še živeti med nami? Hočete še naš denar? Zakaj še životarite, ko se vam vendar gnusi — prepir za pravico!
Vi hočete stare organizacije ! Politično ste uskoki, gospodarsko koritarji, strokovno ste edino zveličavna zel na mizi belgrajske baže, no, kulturno ste pa Udarniki. Udarniki po delavskih hrbtih, razbijači delavske zavesti in morale. Udarnike ste ustanovili brez kongresa — zaradi našega pravilnika, ki ga je sklenil kongres. Gg. Svetek, Korun in vsa žlahta — pobegnili ste iz stranke in ste u-stanovili protiorganizacijo; če vpijete, da smo razbiti in da smo zato slabi — pridite nazaj! Ce pa nočete, bomo šli mi na strokovnem polju od vas. Ste že kdaj videli poštene brate samo pri delu skupaj, pri jelu pa ne? Poznate hlapca Jerneja? Strokovna komisija
te naša hiša! Radi vas se je razbila „Svo->oda“ in vse, kar smo imeli — in zdaj hočete v novo življenje? Revčki! se Bog je moral, tako stoji v svetem pismu, v barki prepeljati vse životinje skozi svetovni potop, vi ste na to pozabili, rešili ste samo svoje žepe, a ti vam ne bodo prinesli novega življenja
—	vsaj pri nas ne !
Naša stranka ne sme vplivati na strokovno gibanje, pravite Dezerterji pa naj si osvoje vse! Zaupanja si ne boste nikoli več pridobili pri socialistih — tam pa, kjer ste, ga ne potrebujete, ker vas veže zlata nit, s katero ste vse kukavice zvezane!
In nikar nas ne pitajte z reakcijo in podobnimi frazami — sami ste poosebljena reakcija ! Zanimalo bi nas, kako ste se branili, ko je kukavica — vaš pobratim Tokan, odtrgal tisoč lesnih delavcev od vas, zakaj se takrat niste postavili v bran? Povejte no!
„Le vk’p, le vk’p, uboga gmajna," vam je svetoval Kristan, da morate vpiti, pa bo šlo. Kristan je star, celo človeško dobo je prespal, pa bo tudi vam odklenkalo pri delavstvu, kakor je Kristanu, koritarji naj le dalje trobijo svojo pesem, za nje qam ni žal.
— Kadar boste prišle, kukavice, v svinčeni revir, vzemite udarniške uniforme s seboj, da se bomo spoznali, da bomo videli „novo življenje." Drugo na shodu. — Mežičani.
Sodrug Sassenbach zopet v Ljubljani.
Dvorana »pri Levu*, kjer se je vršil 23. V. shod s poročevalcem s, Sassenbachom. je bila ravno polna, bilo je torej precej manj navzočih kakor v Mestnem domu 24. IV. Tudi konsumarji niso bili tako korporativno zastopani kakor zadnjič. Jurčič je manjkal. Dr. Perič, Mihevc in še marsikdo od .vodilnih* ni prišel
Vhod v dvorano je stražilo 15 Udarnikov z rdečimi trakovi rediteljev in s Francem Svetkom na čelu; pri sumljivih elementih so izvrševali kontrolo. Prišlo je tudi par komunistov, ki so se pa mirno zadržali.
Sklicatelj je bil Medstrokovni odbor, shod pa je vodil Svetek z obema juristoma Uratnikom in dr. Korunom. Dr. Korun je fungiral kot prevajalec.
Nekako ob '/|8 zvečer je Svetek shod otvoril in omenil, da so bili zadnjič moteni in da je današnji shod raditega policija prepovedala. Uratnik in Korun sta pa vse sile napela, da je policija shod dovolila. Omenil je dalje, da postaja vsa Evropa socialistična, svetovne države dobivajo delavske vlade [Anglija, Francoska. Avstralija. Danska] in da potrebujemo torej tudi, mi v Sloveniji osebnih informacij. ki Smo del 20milijonske armade pri amsterdamski strokovni Internacionali organiziranega delavstva. S. Sassenbach se baš zdaj vrača z Balkana in nam bo mogel dati potrebnih informacij. Podal je nato besedo s. Sassenbachu.
S, Sassenbach je govoril v 2 smereh: 1. o nalogah strokovnega gibanja in 2. o našem razmerju do komunistov. Trudil se je dokazati, da so le komunisti krivi napetosti in boja med nami in njimi. Ugotovil je. da živi v Jugoslaviji delavstvo v slabih razmerah. Drugod je delavstvo že spoznalo, da je rešitev le v združitvi. Pri nas pa da še posebe ovira napredek nerazvita industrija. S. Sassenbach je nato govoril o svojih izkustvih v Nemčiji, Pred 45 leti so se smatrale strok, organizacije kot priprava za socialdemokratsko politično stranko. Šele z gospodarskim razmahom in z uspehi strokovnih organizacij je rasel v Nemčiji pomen strokovnega gibanja. Strok, organizacije niso bi!e le priganjač politične delavske stranke, ampak je bila njihova naloga izboljševati gospodarski položaj delavstva z ozirom na delavni čas, higieno, soc. zavarovanje in zakonodajo itd. Nastal je radi tega konflikt med strokovnimi in političnimi organizacijami, radi česar je prišel kolinski kongres 1896. do zaključka, da je strok, pokret od političnega neodvisen, kar še zdaj vzdržuje amsterdamska eksekutiva kot princip. V tem se amsterdamske smernice razlikujejo od komunističnih. Komunisti zahtevajo, da morajo biti strokovne organizacije podrejene političnim, Navedel je slučaj, kjer so morali delavci na komando iz Moskve stavkati kljub slabim stavkovnim pogojem. Socialistično strokovno gibanje noče boja radi boja, ampak radi uspehov. Glede razmerja med Amsterdamom in Moskvo je naglašal. da nimamo mi nobenega interesa na vladavini v Rusiji- Če bi v Rusiji vladala koalicijska svoboda, bi bila polovica Moskvičanov pristaš Amsterdama, Amsterdam se je že čestokrat t™dilza sporazum z Moskvo, pa je bil vsak trud z zvijačami onemogočen. Amsterdanm je prišel do prepričanja, da ga hočejo pridobiti z uskoki, Zato je treba z Moskvo oprezno razpravljati, ker amsterd. Internacionala samo sebe noče prodati Komunisti so ustvarili »rdečo* internacionalo v Moskvi in streme za tem, da dobe povsod nadvlado v delavskem gibanju. S psovkami in terorjem si pomagajo in kjer s tem ne dosežejo enotne fronte, tam si pomagajo z lizanjem. Pri nobenih pogajanjih za enotno fronto niso še dali komunisti konkretnih predlogov, niti se niso hoteli piameno pogajati, ampak so zahtevali kar telegrafično: Si za ali proti enotnosti!
— Amsterdam želi pa vse le plamenim potom re-Sevati. Sassenbach je omenil tudL kako so komunisti neprevidni. V Nemčiji so ob prevratu onemogočili, da bi dobilo delavstvo v roke narodno
hrambo samo zato. ker so iniciativo za to prevzeli socialisti. V Avstriji pa se „Volkswehr“ rekrutira iz delavcev republikanskega mišljenja. Enotni delavski nastop ovira danes le Rusija. Amsterdamska Internacionala stoji v prijateljskih odnošajih s Socialistično delavsko internacionalo pa tudi s soc. 'gospodarskimi in mladinskimi zvezami. Komunisti imajo vpliv le še 1. tam, kjer je delavstvo duševno zaostalo in 2. tam. kjer delavstvo pod vplivom okoliščin zelo trpi. Nato omenja letošnji kongres rumunskega strok, delavstva v Klausenburgu, kjer se je prvi dan končal ravno tako klavrno kakor 24. IV. v Ljubljani v Mestnem doma Drugi dan so imeli dostop samo tisti, ki so bili za priključitev k amsterdamski Internacionali. H koncu je poudarjal s. Sassenbach, da goji amsterdamska Internacionala še upanje na zbližanje s komunisti, do česar bo itak še prišlo.
Ko je Sassenbach končal, je dr. Korun prevajal približno pol ure 1 uro trajajoči govor Sassen-bachov. Precej je izpustil.
Sedaj je začel Svetek svoj zaključni govor. Poudarjal je samostojnost strokovnega pokreta. Politične organizacije imajo pravico med strok, organizacijami iskati čiane in jih pridobivati in kvečjemu jim smejo kaj svetovati. S komunisti Smo se razšli le radi njihovega pravilnika, čigar § 6. zahteva, da mora biti strokovni izvrševalni odbor obenem politični odbor. Naziranje komunistov o stavki, ki naj ie le sredstvo za zrevolucioniranje mas, je napačno. Vprašanje o razmerju delavskega gibanja v Jugoslaviji pa je specialnega pomena. [Tu je Kralj siknil: BernotiJ Strokovna komisija stoji tu na stališču popolnega nepartizantstva v strokovnih organizacijah. [To so demagogi, ti Svetki!) Oni da so za zbližanje duhov in za enotne organizacije. »Mi imamo pravico veroizpovedi." je grmel in poudarjal širokogrudnost v strokovnih organizacijah. Nikomur ne moreš predpisovati, kakšen mora biti. Dne 1. jun. se bodo v vseh večjih krajih vršili shodi z dnevnim redom, kakšne morajo biti strokovne organizacije. Poudarjal je nevarnost rezervne delavske armade v brezposelnosti ter potrebo pozvati vse v rdeči veletok.
Nato je govoril še v nemškem jeziku ter se zahvalil &. Sassenbachu za njegova izvajanja, nakar je shod zaključil.
Razno.
Korunovska Strokovna komisija je določila kot referente na strokovnih shodih 1. jun. za naše kraje najzagrizenejše kristanovske in korunovske elemente. Med našim delavstvom naj bi delali veter za nove enotnofrontarske frazarije. za »rdeči veletok" in »pobratimijo". Dobili bodo odgovor, kakor ga niso pričakovali, nikoli več ne bodo Svetki pod firmo strokovnega gibanja prirejali politične shode - za Kristane in Korune. Ne maramo jih, pa basta! Kdor hoče položaj razčistiti, naj skliče stro-kovni kongres, tak kongres, da se bomo na njem o vsem do konca pomenili Namesto da bi naše delavstvo tratilo avoj dragoceni čas in denar za prazne marnje, bo zahtevalo od Svetkovih emisarjev na teh shodih natančen odgovor na sledeča vprašanja:
1.	kdaj nameravajo konkretno sklicati pokrajinski strokovni kongres, 2. kakšno stališče zavzema vodstvo Strok, komisije do volitev v del. zbornice in deL zavar. institucije; 3. s kakšnim dovoljenjem se je urejeval »Socialist* v prostorih Strok, komisije z njenimi nastavljena. 4. kako to. da izhajata „Delavec* in »Socia-list“ v isti tiskarni, zakaj ne izhaja drugi v .delavski” Ljudski tiskarni, 5. kdo piše tedenske preglede za .Delavca* in za koliko, zakaj jih ne pišejo nastavljena Strok, kom.; 6. kateri dve družini tvorita s svojimi 10 člani našo org. SSJ v Ljubljani, kakor se je lagal .Delavec*; 7. ali namerava vodstvo Strok. kom. z aparatom, ki ga vzdržuje delavski denar, še nadalje napadati strokovno organizirane delavce; 8. s kakšno pravico dela vodstvo Strok, kom. * njenim aparatom propagando za kristanov-ski in korunovski politični kadaver dočim naio politično organizacijo zanikuje; 9. zakaj se je predre-■ilo vodstvo Strok. kom. sklicati 24. IV. v ljubljanskem Mestnem domu čisto strokovni shod obenem z neizkazano koranovsko SP J. dočim je o naši javni org. SSJ nesramno trdilo da je ni? — Na ta vprašanja naj vam dado rdeči veletokovci brezpogojen odgovor, zavrnite vsako frazo na licu mesta, poročajte nato o tem v javnosti! Dan 1. jun, mora postati za korupcijo, lenobo in partizanstvo v Strok. kom. dan sodbe!
Opozicija se zvija okoli kralja in zahteva, da j^ takoj poveri sestavo vlade kot parlamentarni večini. Dne 28. maja so bili načelniki opozicionalnih klubov, Korošec, Davidovič in Spaho v avdienci pri kralju in so mu nato pisali še pismo. Pravijo, da je bila zaključitev parlamenta napad na parlamentarne pravice večine in s tem napad na določbe ustave Izvršil se je državni prevrat od zgoraj, ki bo imei usodepolne posledice, če ga kralj takoj ne nrenreči s tem. da pokliče večino Parlamenta.tjoDoziciio na vlado. Kralj se je baš odpravljal na’Bled in so ga ministri na kolodvoru v silni nervoznosti priča-ko valu _ .Slovenec se škodoželjno veseli, češ, da
kolodvor	P°*dravil	ni, ko je prišel na
Ia j!lrner,al,ni direkt°r Osrednjega urada itmnAna u r delavcev v Zagrebu namesto pokojnega VUirna Bukšega je dr. Milan Glaser. Pra-viio, da je demokrat.
Občinske volitve na avstrijskem] Štajerskem So prinesle socialistom veliko zmago, napredovali so v mestih kakor na deželi, razen v par slučajih, kjer so nazadovali za kak mandat. V Gradcu so dobili še več mandatov nego ob volitvah v pre^ vratni dobi.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
Na prvi seji novege nemškega državnega zbora je bil namesto dosedanjega zborniškega predsednika socialista LObeja izvoljen nemški naciona-lec Wa!lrath.
Zveza narodov bo sejala 11. jun. in naslednje
dni.
Poruhreke stavke še ni konec, vendar je izdelalo razsodišče takšne predloge, da jih bo delavstvo morda sprejčlo, Zaenkrat so pogajanja razbita.
Prostozidarjev ie v Severni Ameriki največ, nad 2 milijona, imajo pa 15 tisoč lož, Na drugem mestu je Anglija s 5000 ložami in 350 tisoč »brati*. Dalje slede Kanada. Avstralija, angleška Indija in Južn8 Amerika, V državici Čile so ustanovili , družbe za elementarni pouk*. »Slovenec", ki to poroča, pravi, da namen prostozidarjev v Ameriki »ni čisto isti kakor pri nas”. Pa. kdo bi .Slovencu0 kaj verjel.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27-— Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
jfledeni muholovec
polovi vse muhe. Dobi se v vsaki trgovini. Zahtevajte izrecno »MEDOS“.
Odkod naj črpa delavstvo vire za uspešni razvoj svojega gibanja?
Nad 80, morda celo 90% delavskega gibanja je zakopanega v nemo in mrtvo pričakovanje nečesa velikega, v pričakovanje, da mu bo voditeljstvo sezidalo stavbo socializma. Organizirani delavci so, ki so nekaj časa pridno delali v gibanju, ko pa so si nakopali na vrat družino, 3 do 5 otrok, so prekrižali roke io zdaj mirno čakajo na razvoj. Prav imajo, naj čakajo na razvoj, toda tega razvoja ne bodo dočakali, če se sami ne bodo razvijali. Razvoj prinaša s seboj nove pogoje za življenje, ki pa jih lenuhi že radi lenobe ne bodo deležni.
Današnja delavska para gara in gara, zaveda se celo, da ne gara zase, ampak da kapitalistu pomaga zidati nove stavbe, ne zaveda se pa, da dela s tem škodo sebi in svojim sodelavcem, družbi in svojim potomcem. Kolikor manj delaš ti v gibanju, toliko dalj bodo tvoji otroci trpeli pod kapitalistovim bičeiti.
Saj je nebroj primerov 1 Oče. tovarniški delavec — nekoč zelo agilen in požrtvovalen mož, že večkrat zaprt in izgnan iz delavnice radi vodstva pri stavkah (ima celo pisane dokumente za dokaz!] — je danes postal mrtev, češ, kaj bi se pehal za druge po ječah in blatnih poteh, za tiste, ki se mi smejejo v obraz radi tegal In prav ima! Čemu bi se človek ukvarjaj za neumno družbo, če pa živi lahko sam zase! Če bi bila družba pametna, bi že še delal zanjo, ker bi mu kaj dala za to delo. Tako
pa  ---------.	in	zaspi v mirni zavesti, da je storil
svojo dolžnost!
Če bi ne bilo mladih ljudi, če bi ne bilo otrok, bi njegove lenobe ne obsojali. Ker je pa mladina še nepokvarjena, ker ni ta mladina tako neumna, kakor so premnogi odrasli člani človeške družbe, zato tega delavca obsojamo in ga imenujemo za-drževalca družabnega razvoja. In to je huda beseda pri mislečih ljudeh.
isti delavec trdi, da ne veruje v farške nauke, ne hodi nikdar v cerkev, njegova žena še manj,
toda krstni list njegov še vedno dokumentira, da sta on in žena z otroci’ vred še vedno člana katoliške organizacije z gnilim upravnim sistemom, s terorjem nad človeškimi dušami, s svetovno vlado gospodov papežev in kanonikov, gospodarjev in hlapcev. Pravi da je član cerkve radi drugih, ker bi njegovi otroci pred javnostjo preveč trpeli. Že zdaj jih drugi otroci valjajo po blatu in jih pretepajo. Tako je! Zaradi drugih delamo slabo in hinavci smo radi drugih! Radi česa in v strahu pred kom bomo pa delali dobro?
[Člankar propagira izstop iz cerkve. Nam se to ne zdi potrebno, ampak se mora cerkev sama — če hoče sploh kaj veljati — pobrigati, da izključi mrtve člane. Socialisti naj delajo povsod le za ločitev cerkve od države, da bodo potem svobodni vsi, na eni stran! cerkev, na drugi pa verniki. Op. tir.]
Z odraslimi in starimi delavci je na splošno tako. Z mladino bo ravno tako, če se ne bo začela gibati v čistih idejah in delati drugače kakor delajo stari. Kdo jo bo pa naučil drugače delati ? Besede mičejo, zgledi vlečejo! Kje naj mladina zglede jemlje? Besed ima dovolj, revolucionarnih, čistih in poštenih. Dejanj pa ni! Brez hinavščine in omahovanja. odločnih dejanj.
Mladini torej v roke knjigo, časopis, revije — ne, teh še nimamo, so same buržujske, Mladino v organizacije, pa ne v sokolaške ali orlovske, tudi ne v takšne, kjer je vodstvo koruptno. Mladino v naše organizacije! Uvajajte mladino v življenje svoje, v življenje delavčevo, da se vam ne odtuji lastni otrok. Skrbite mladini za zabavo in izobrazbo, naročajte zanjo čtiva, če pa ne morete, ustanavljajte vsaj skupne čitalnice in knjižnice. Za lokale, pravite, da je težko. Kje pa dobite lokale za svoje sestanke in seje? V gostilni, seveda! Za mladino pa ni v gostilni prostora. Naj odstopi kak sodrug svoje stanovanje ali karkoli v kulturne svrhe, za vzdrževanje mladine na pravi poti. Ob nedeljah, če ne greste z mladino v prosto naravo, ostanite z njo skupaj v lokalu, čitajte in tolmačite ji razne stvari, zapojte z njo. Petje in glasba sta znamenje kulturnega napredka in to je treba tudi delavski mladini dati v uporabo. V nekem kraju imajo lepo navado, da se zberejo ob nedeljah popoldne delavci, stari in mladi (večina je teh j), eden igra citre in njegova žena prepeva. Občutek pri poslušanju takega prizora je dvojen: veselje nad glasbo in petjem in pa zadoščenje, da je tudi delavstvo zmožno ustvarjati. (Občutljivejši ljudje se veselijo celo nad čistim in zvočnim glasom proletarske pevke!) Lepo je bilo med njimi, toda cela reč se je vršila v gostilni. Če bi bila čitalnica, bi bilo zadoščenje obojestransko mirnejše. Mladina potrebuje tudi drugod takih razvedril, ker ji to služi za zgled, da hoče tudi sama doseči kaj sličnega.
Sodrugi, na delo po deželi, da ustvarite iz mladine, česar niste mogli ustvariti iz sebe. V tem delu bo zmaga socialistične ideje, katero poznamo mi le kot obljubo. Socialiste bO ustvarilo samo delo!
Iz stranke.
Seja nadzorstva SSJ se bo vršila v nedeljo 8. junija v pisarni pokrajinskega tajništva SSJ v Krškem. — Dnevni red: 1. Konstituiranje novega nadzorstva. — 2. Kontrola. (Na ieljo s. Umeka.]
Vestnik »Svobode".
Izletni odsek ljubljanske podruinice .Svobode" priredi v nedeljo 1. junija celodnevni izlet na Krim [1106 m]. Odhod z vlakom ob 5‘50 v Preserje, dalje pa peš. Zbirališče pol ure pred odhodom vlaka pred glavnim kolodvorom. Vožnja 550 Din. hoda 5 ur. vodnik s. Pastorek. Proviant in vodo s seboj. V slučaju slabega vremena izlet odpade, Vse prijatelje narave in delavske družbe vabi — odbor,
Šoštanj. V nedeljo 1. junija 1924. se bo vršil 5. redni občni zbor .Svobode" v Šoštanju ob 9. dopoldne v dvorani hotela Union.
Računski zaključek Splošne delavske Unije v Celju za prvo četrtletje 1924.
z
■*.
«0
d
ra
N
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12
Posamezni računi
Ime
Blagajna
Poštni ček. zavod Upniki in dolžniki Uprava Obresti Inventar
Pristop. in prispevki Organizacije Agitacija Podpor«
Razno
Vrednostni papirji
Promet.
Posamezni računi so
prejeli
Din
24.639
5.829
8.057
6,454
1.902 739 3.625 2.510 1.718 393 50
Imovina iz leta 1923
45
31
20
19
dali
Din
23.743
4.186
1.123
14.430
28
12.408
55.920	19
55.920
58
53
10
50
45
03
19
K tej tabeli pripominjamo, da objavimo podrobnosti v prihodnji številki. Ta tabela kakor tudi specifikacije so podpisane z datumom 30. IV. 1924 po Bledečih funkcionarjih SDU: Ivan Vrečer, blagajnik. Valentin Lebič, predsednik. Alojzij Leskošek, tajnik,
Izgube In dobiček
Din
6.454
3.625
2.510
1.718
365
Din
19
19
90
50
15
13.690
Zguba od 1. ILdo30.IV.
14.673	93	14.673
983
65
28
93
Bilanca
Aktiva
Din
895
1.642
7.000
1.902
87
78
80
Čiste
imetje
11.491	45
Pasiva
Din
66
11.424
11.491
70
75
45
za nadzorstvo Franc Sterbal in Jernej Koštomaj.
Tisti člani, ki se hočejo prepričati o točnosti, naj se potrudijo v centralno tajništvo, kjer se lahko primerja z glavno poslovno knjigo,
Alojzij Leskošek:
Delavci, združimo se!
Tak naslov nosi članek nekega A. D, v .Socialistu" štev. 20. Ta naslov naj bi služil kot geslo tistim, ki našega gibanja ne poznajo, Avtor sam se skuša skrivati za tem, da trdi. da ni politik in daje prišel na raznih sejah in shodih do tega. da tako, kakor ie sedaj, ne more iti več naprej itd.
IzA njegove trditve, da ni .politik* in da je prišel šele sedaj do prepričanja, kako je treba, da se delavci združujejo, je živ dokaz, da je bil dose-daj, torej od L 1918., duševno nerazvit Kajti vsak človek, zlasti pa oni. ki je zmoien takšen »poučni* članek napisati, kako se ven mečejo oni, kateri so že pred vojno spoznali, kako krvavo je potreben pravi socializem, bi morali že davno aktivno sodelovati ali pa iti na stran kapitalistov, kakor napravijo vsi tisti, ki se skrivajo za skrivalnico .nepolitik*.
A. D. se huduje nad tem, da je marsikateri izgubil že vse veselje do organizacije in da stoji danes sam, zapuščen in pozabljen od vsega sveta; obenem pa sam zabavlja čez organizacijo, čeprav ni več organiziran. Da. resnica jii, da marsikdo ni več organiziran in to so po večini le takšni, ki jih je val revolucije 11918. zanesel v naše organizacije. da so si nasitili svoje osebne želje in potrebe, tako na pr. marsikateri nezavedni delavci v tovarnah in drugod radi procentov in ne radi razredne zavednosti in politične zrelosti. Nekateri voditelji [kakršne je imel Maribor v Nachtigalu, Golouhu, Slanovcu itd.] pa so bili radi osebne slave evangelisti enkrat z ministerializmom. nato s komunizmom in »enotno fronto* ter »proč od Ljubljane" itd. Vse to so dopuščali taki delavci, ki niso »politiki* in ki namesto, da bi hodili v knjižnice po knjige, hodijo v gostilne na »firklce*. (Tisti, ki tega ne delajo, naj oproste.]
^a“.*;ar dalje, da ima vsakdo pri nas v Jugoslaviji že svojo organizacijo, ki razdirajo, kakor da bi bile za to postavljene..
V tem odstavku se člankar tako nejasno izraža, da me spominja na zopetno ustanovitev že umrle .Enakosti* pod pokroviteljstvom mariborskih poslancev [Golouha, Kisovarja in K,J, s katero se je izsilil odcep od skupne organizacije. Še nekatera. dryga stremljenja v strokovnih organizacijah so bila na severu opasna. Gospod Golouh je pisaril v Rib-nico na Pohorju, da je Leskošek kriv, da ni pogajanje dobro izpadlo, ker ni hotel tja. Po mojem mnenju je pa kriv pravzaprav podjetnik, ker ni hotel več dati. kakor je dal. [Leskošek niti odposlan ni bil tja, ker spada ta kraj pod Maribor.]
H koncu .nepolitičnega* razlaganja pride A. D. do zaključka, da so delali pri volitvah s sladkimi besedami in zato delavci ne bodo mogli ugotoviti. katera stranka je prava. Da. da. težko bo to. zlasti pa za tiste, ki jim je g. Golouh na velikem volilnem shodu govoril, da je dosedaj sedela buržoazija na konju in mi [delavci] na oslu. Po volitvah bo pa buržoazija sedela na oslu, in mi [Golouh] na konju. A. D. pa pravi, da smo brez moči in brez opore, ker smo imeli take ljudi, ki so obljubovali konja za jahanje. Pravi, da je to pravi bič delavstva. Seveda je to pri takem delavstvu, ki je .nepolitično*, njegov voditelj pa sili s političnega osla na konja. Tu se člankar gotovo ne moti, če trdi, da je marsikaterega sram, da je šel s takimi,. .
sedaj, kaj nam je storiti? vprašuje ta »nepolitični* »Socialistovec". Ven, pravi, s takimi ljudmi, pa če so prav mogočneži, kakor je C. B. in A. L., katera sta pisala na pisalni stroj, ki ga je delavstvo kupilo z žulji.
To smatra A. D. za večji greh kakor pa tisto, če si kak voditelj pri Delavski pekarni denar izposodi, da pokrije defravdacijo svojega pristaša, in če tega zneska še do pred kratkim ni poravnal.
V tolažbo Člankarju A D. glede sklepanja za združitev z delavci, pa povem, da sem bil jaz kakor C. B. zato, da se združimo le z delavci in ne s podjetniki, kakor so nekateri hoteli, in to s takimi delavci, kateri niso niti za osla niti za konja, ampak za združitev vsega delavstva in sicer najprej v tovarni, nato v občini, deželi, ter po vsej državi in končno tudi v Internacionali. Internacionala more obstajati v življenju, iz ljudi in organizacij. Sicer pa je po mojem mnenju treba združiti delavce gospodarsko, da se bodo sami osvobodili izpod kapitalističnega jarma in v tem slučaju bi g. A. D. dobro storil, če bi delal na to, da se pravila Delavske pekarne spremenijo tako, da bo lahko vsakdo član zadruge in da se bo čisti dobiček uporabil za obče-koristne namene. V tem bi šele postalo geslo .Delavci, združimo se!" resnično.
»Splošna delavska Unija" v Celju je postavila tako zadrugo, v katero lahko pristopi vsak brez ozira na poklic. Delež znaša Din 250, ki se lahko plačuje pol leta tedensko po 10 Din. Pristopnina je 50 Din.
POSLANO.
Na blatenje g. Franja Korena v .Socialistu* štev. 21. in sicer na notico »Javni obrekovalci in tatovi časti razkrinkani*, odgovarjam:
1. Upostavitev »Splošne socialistične delavske liste* za volitev obč. odbornikov v občino Okolica Celje, je bila volja večine celjskega delavstva. Jaz sem se sjto voljo kot discipliniran funkcionar strinjal.
2.	Pristaši korenovstva so v resnici grozili, da me nabijejo, to ve vse Celje; o nožu sem govoril, da ga nisem videl, ampak, da so ml dan po zborovanju sporočili o njem. Če to ni bilo res, je to tem bolje za moralo organizacije. Res je pa, da so se Korenovi pristaši hoteli tepsti lansko leto na obč. zboru SSJ in da je Jos. Borštner pri Jugoslovanu vzdignil stol proti meni. Res je nadalje, da me je Karel Felicijan udaril na ulici. Torej, gospod Koren ?
3 Kar se tiče komisije pri »Svobodi^se je pa izkazalo, da se učitelj tamburašev prej nikoli ni vmešaval v politiko in ga je spravila njegova okolica v podivjanost. Radi tega njemu rade volje o-prostim, zato sem podal tudi primerno izjavo na izrednem občnem zbora »Svobode* 19. tm. Zapisnik komisije se bo objavil, če bo to sklenil odbor »Svobode*.
4. Kar se pa tiče krivde radi znižanja plač mestnim delavcem, se pa sklicujem na poročilo referenta g. prof. Mravljaka na seji obč. sveta celjskega dne 29. oktobra 1923, kateri je grajal Strokovno tajništvo, ker ni predložilo kolektivne pogodbe Zveze industrijcev z dne 30. VIII. 1923., in hvalil je g. Jos. Marna, kateri se je potrudil dobiti tako pogodbo od g. K. Jezernika, stavbenika (sedaj nemškega kandidata). Gospod Marn je član Korenovcev in radi tega vzdržujem trditev, da so Korenovci [ne Koren] krivi znižanja plač mestnim delavcem, ker se je njihov pristaš Marn potrudil za pogodbo, od Zveze industrij.: oktroirano, katero je Unija stavbin-skih delavcev meseca septembra 1923 v .Delavcu* javno odpovedala na zahtevo svojega članstva v Celju, Mariboru in Litiji.
5. Svoje trditve bom vzdrževal tudi pred meščanskim sodiščem, čeprav se g. Koren sklicuje na neko pričo Franca Dvoršaka, katera mu bo iz maščevanja do mene morda pričala res tako, kakor bi Korenu boljše kazalo za »zmagovito* obsodbo. Za mene in vso proletarsko javnost pa taka priča kakor je Dvoršak, ne velja, ker Dvoršak je hotel prodati knjige in konceptni papir »Uniji*, čigar nakup sem jaz odklonil, ker se ni mogel izkazati, da ima dovoljenje za prodajanje pisar, potrebščin in papirja. Da sem nakup res odklonil, imam priče na razpolago (več, ne samo eno).
Tako. g. Koren, sedaj sem vam povedal, da je vaša priča sumljiva in pristranska, vsled česar nisem odgovoril ne na vaše in ne na odvetnikovo pismo, ampak mirno pričakujem tožbo radi žalitve »časti**. — Alojzij Leskošek, obč. odbornik.
Dopisi.
Iz Brežic. V .Jutru* ŠL 118 z 18. V. se v dopisu iz Brežic spotika neki pisec, ki pa nima korajže podpisati se, nad .Naprejevo* izjavo v št, 41 in pravi, da si hočejo gotovi elementi zasigurati mesta pri bližajočih se obč. volitvah. Zavračam to laž s pripombo, da mi je mesto zasigurano ne le pri socialistični stranki, ampak tudi pri dveh meščanskih strankah, Kot pošten socialist sem seveda obe ponudbi zavrnil, ker nočem sklepati nobenih kompromisov. Nadalje trdi pisec, da se skrivajo pod »Neprejevim* naslovom sami nemčurski elementi. Zahtevam, da takoj objavi v »Jutru* imena teh elementov, ker takih mi ne maramo v svoji stranki. Če so bili izvoljeni na socialistični listi, ni kriva naša stranka, ker ni vedela, kakšna so njihova tajna pota. Če bi se bil .Jutrov* dopisun podpisal, bi mu takoj na tem mestu povedal nekaj resnice; morebiti se je nekoč tudi on med nemškutarji skri-val. sedaj mu je pa boljše korito na razpolago. Iz vsega dopisa pb je razvidno, da je pisec še malo časa pri nas, ker bi moral sicer vedeti, da sem bil jaz vedno prepričan socialist, in če on tega ne bi vedel, naj malo po Brežicah povpraša. In baš v tem tiči sporno razmerje med menoj in g. Kolencem. Jaz sem si moral svoje skromno imetje s težavo zaslužiti in je bila zategade'j sprejeta tudi slabša Kolenčeva ponudba, ker je akademično izobražen in bot velekapitalist rojen. Takemu je pač treba že v naprej pomagati, če je potreben ali ne. ker pri takšnih ljudeh se ne gleda na strankarstvo, ampak le na veliko imetje in še večji žep, Torej proč s frazami, kakršna je tale, da .baje ne mislite braniti vaših slovenskih odbornikov". Warletz.
Vrhnika. »Domoljubu" št. 19. od 7. maja v odgovor: Izjavljam, da je cela notica o mojem go-
voru na javnem manifestacijskem shodu 1. maja od začetka do konca lažniva, da je avtor dopisa navaden lažrik in obrekovalec. Na poslednji odstavek: .... Čudimo se le gotovim ljudem, da so z Lango-fom kot socialistom in največjim nasprotnikom naše stranke v neki tako tesni prijateljski pogubonosni gospodarski zvezi. To zvezno gospodarstvo izkušeni občani že javno kritikujejo in mu prerokujejo neizogiben polom ;...** pripomnim, da je avtor članka mislil zadružno elektrarno na Vrhniki. Socialisti smo podpirali to podjetje in ga bomo tudi še nadalje podpirali, ker smo prepričani, da bo elektrifikacija Vrhnike in okolice v dobrobit vsem slojem in večjemu delu vrhniške občine. Iz tega vzroka sem tudi jaz pristopil k zadrugi ter prevzel mesto tajnika. »Pogubonosna gospodarska zveza* je bila le ona kapitalistična družba, ki je hotela spraviti na kant zadružno elektrarno na Vrhniki in pa električno in gospodarsko družbo v Žireh, ki nam bo dobavljala tok, iz razloga, da bi sama prišla po ceni v posest žirovniške in vrhniške hidroelektrične naprave. Tej družbi še je udinjal tudi avtor dopisa, ki je običajno agitiral z elektriko pred vsakimi volitvami. Čudim se pa onemu pristašu SLS. ki je poslal lažnivi dopis, katerega je sestavil nasprotnik SLS, v »Domoljub*, ni pa kot vnet kristjan čutil potrebe, preklicati v dopisu nagromadene laži. — Franjo LangOf.
Tržič. V tržiški predilnici se Je delo reduciralo. tako da delamo sedaj samo 42 ur tedensko. Predilniško delavstvo se pa še vedno ne more zbuditi in spi spanje pravičnega. Zavednega delavca je sram. če ga kdo vpraša, koliko zasluži, in ne bi odgovoril, če bi ne bil odkritosrčen. Javnost naj sodi, kakšna plača je to 28—34 Din dnevno! Že za eno samo osebo je 'premalo, kaj pa če pride zraven še družina in sedaj redukcija dela! Ne vemo, kaj bo v doglednem času. gotovo pa se bo naš položaj še poslabšal. Izgovor o konkurenci ne drži. Ali se mora res dobiček posameznikom valiti na kup. delavstvo pa naj bi počasi, poginjalo kakor ničvreden zavržen cucek v cestnem jarku ? Na eni strani se par ljudi potaplja v vsem mogočem dobrem, na drugi strani se v bedi utaplja ogromna množica proletariata s svojim naraščajem vred. Samo fraze so to s strani tkzv. narodnjakarjev, če pravijo, da ljubijo svoj narod, pa ga puste, da za* pada tuberkulozi zaradi pomanjkanja vseh poštenih življenjskih sredstev. Tukaj se vidi moč organiziranega kapitala, ki pozna samo kapitaliste in nikogar drugega. A delavstvo navzlic temu ne pride do spoznanja, da bi se politično in strokovno organiziralo. ker le organizirano delavstvo se bo moglo upreti organiziranemu kapitalu, Socialist se pokaže po delu kakor ptič po petju. Ni socialist tak človek, ki pravi zunaj tovarne »jaz sem socialist", v tovarni pa ne. Baš tukaj bo lahko vsak pokazal, če je resničen socialist alj kukavica, parasit na delavskem telesu. Zato, delavci: od prvega do zadnjega vsi v organizacije, ker s tem boste pokazali, da ste zavedni in kapital bo imel strah pred vami! Da ni nobena meščanska stranka delavstvu naklonjena, dokazuje tudi sledeči slučaj, ki se je pred kratkim dogodil v predilnici. Neka delavka je imela v stroju blago, ki še ni bilo izdelano čez nedeljo. V nedeljo je imel transmisijski irazač nekaj opraviti na transmisiji, Ker je rabil slabo lestvo, se je odlomila prečka, padel je na dotični stroj, kjer bi se lahko smrtno ponesrečil, in je z oljem pomazal tisto blago. Po nedelji je bila delavka klicana na odgovor zaradi pomazanja in ji je bilo rečeno, da bo kaznovana, Ker pa ta delavka ni bila (oliko bedasta, da bi takšno krivico prenašala — saj ni bita sama kriva neprijetne zadeve — se je pritožila, pa so ji rekli, da zaenkrat ne bo kaznovana, niso ji pa rekli, da ima ona prav. ker ni kriva pomazanja. Zaenkrat ne objavimo imen. da nam ne bodo po kapitalističnih časopisih očitali osebnosti, [Pa to ni prav! Mi delavci se moramo na kapitalistična očitanja požvižgati in povedati vse kakor je! Qp. ur.] Če bi bilo delavstvo zavedno in organizirano v delavski [ne voditeljski!] SSJ, bi takšne krivice lahko takoj odpravilo. Mi hočeaM> enakopravnost, ne pa milosti in protekcij. Kdor jo kriv, je kriv. In kdor ni, mu krivde ne smejo zavestno valiti na hrbet. Dotična delavka je istega mišljenja kakor njeni siariši, namreč klerikalnega. No, kje so pa tisti klerikalni zaupniki, ki se tBko širokoustijo. da zastopajo delavske interese? Od njih ni ne duha ne sluha, rep
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
raglstrovana zadrug« z omajano zavazo.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD
Stereotfpija	Litografija
imajo med nogami kakor tšpen pes. Torej, delav-stvo, kroglice pri volitvah vse v skrinjico SSJ, ker to je delavska stranka. Seveda mora delavstvo kontrolirati svoje funcionarje, da ga bodo zastopali v njegovem interesu, bajti brez kontrole bo delavstvo zmerom goljufano. [Op. ur.: Zadnji stavek je resničen in kdor ga čuti v sebi, za tistega se nam ni bati. Toda brez organizacije ni kontrole, brez organizacije je potem že vseeno, če gredo vse kroglice v skrinjico SSJ ali pa nikamor, Nikoli ne bomo mogli računati na delavstvo, ki je .socialistično" samo pri volitvah, drugače pa se za socializem nič ne briga, za sodelovanje v organizaciji pa še manj. In v Tržiču organizacije nil Bila je tam nekaka korunovska organizacija S P J, pa je menda ni več. Samo enkrat je bila v »Socialistu" izkazana, potem pa. kakor sploh vse korunovske organizacije, nič več. Torej je umrla. Ali pa že sama noče veljati za socialistično, saj je stvar vendar tabo preprosta: kakor ni socialist tisti človek, ki si svoje sociali-stičnosti ne upa javno pokazati, tako ni tudi socialistična tista organizacija, ki ne mara biti javno izkazana. zato ne pojde drugače kakor da se ustanovi v Tržiču organizacija javno delujoče SSJ, Le tisti ki bodo tu organizirani, bodo lahko z mirno vestjo rekli, da so socialistično volili le takih kroglic potrebuje socializem. Delavec, ki nam pošilja ta dopis, se tega dobro zaveda, zato je priložil dopisu tudi svojo pristopno izjavo. To ni edini zavedni proletarec v Tržiču ia okolici. Zberite se zato enkrat sbup«j in si ustanovite organizacijo prave SSJ. Čez Korune^ Lajovice in Padarje, ki vas danes prodajajo zopet kristanovski! korupciji, pa napravite že končno enkrat debelo* črti*)
Mežica. V nedeljo, ho je pogorel v Črni, je prišel Pete jan tudi v Mežico, V- Mežici bi moral biti sestanek šele ob 6. zvečeJ, ker ob 3. popoldne nihče ne more hoditi k sestankom, kakor jih vedno napovedujejo razni Dražili et comp, Petejan ni hotel počakati tabo dolgo — če ni bil sestanek. nalašč sklican ob tako nerodni uri,, da se ni treba ukvarjati z Mežičani. ki pravno vsem 'demagogom, »adijo", prime se jih pa, nič,
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
30.	V. Tiskarna bratov Rumpret v Krikom. im
Ustanovljeno 1852.
PoU&nska cesta 8. TEOD. 1(01$, ItJUBltJAjiA Poljanska cest&8.
(preje Henrik Korn.)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Napeljava strelovodov. Kopališke tn klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za flrnež, barvo, lak£in med vsake vellkoati kakor tudi posod (škatle) za konserve.
MOKROTA
škoduje zdravja, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo* čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo blago. — Naročite ceniki
Delavskim (slojem
se priporoča na novo urejena gostilna »Pri Dalmatincu*,
I*. Mohar v 8p. Šiild,
kjer se točijo pristna domača in dalmatinska vina po naj-nlžjih cenah. Sprejemajo se abonenti na domačo hrano po najzmernejših cenah. Za obilen obisk se priporočam.
Blago za obleke
in perilo, izgotovljene! obleke za moške ia ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše in najceneje pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
POZOR!
Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po najnižjih cenah in solidno. Prevzameva tudii dela na deželi. Za mnogpbrojna naročila se pripo-x	ročata stevn. občinstvu	x
Petek in I. Langof
Moste pri Ljubljani — Društvena ulica 43.