Malo pozno, vendar izsrca... Naša bela pravljica Letošnja zima je bila prav gotovo ena tistih, ki je našim malčkom nudila obilico zimskih radosti. Tudi hribček ob našem vrtcu je ob vsakem novo zapadlem snegu zaživel, veselega vriska sankačev, smučarjev in drsalcev ni bilo mogoče preprečiti ne dopoldne ne popoldne, pa četudi so bile hlače včasih premočene in roke pomodrele od mraza. Toda hribček je kmalu začel izgubljati zimsko podobo, šemalosončnihžarkovinpokazalesose velike zaplate travniških površin, ki so neusmiljeno zavirale naše nadobudneže. Že res, da smo za otroke v pripravi na šolo skupno z ZPM občine Ljubljana Šiška organizirali tečaj smučanja v Moj-strani, vendar se jezanj odločilo samo 57 staršev. Mi pa smo želeli nuditi veselje na snegu čimvečjemu številu otrok. Razmišljali smo in iskali najboljše in naj-cenejše možnosti za starše in otroke. Raz-gledali smo se po okoliči Ljubljane, na pomoč pa nam je priskočil še vrtec Medvo-de, ki že nekaj let uspešno izvaja to obliko zimskega veselja. Tereni v okolici Medvod so kot nalašč za otroke, ki že obvladajo smučarske veščine, za tiste, ki se le-teh šele učijo, pa tudi za sankače je poskrbljeno. Tako bi naše dopoldansko delo v vrtcu po-pestrili, ga obogatili, predvsem pa čimveč-jemu številu otrok nudili zimske užitke. Dogovor z delovno organizacijo INTE-GRAL glede prevozov otrok od vrtca do smučišč na Preski pri Medvodah nam je vlil novih moči, saj sopolni razumevanja in volje za pomoč takoj nudili možnost prevozov po najbolj ugodnih cenah. V vrtcu smo imeli še sestanke s starši glede vsebine dela in or-ganizacije. Za teden dni dopoldanskega ye-selja na snegu so starši prispevali 10 tisoč starih dinarjev, obroke zajtrka in kosila pa smo otrokom nudili v vrtcu. Tako se je vsako jutro od 9. ure naprej vJla dolga kolona otrok v pisanih smučarskih oblačilih do avtobu-snega postajališča. Smuči in sanke so nam vzeli pod streho prijazni sovaščani v Preski, tako da otroci niso bili obremenjeni z noše-njem. Vsa ta vesela karavana je 14 dni uži-vala v lepem sončnem vremenu na čudovi-tih terenih v okolici Medvod. Vsebinadelana smučišču in sankališču je bila dobro organi-zirana, otroci podeljeni v vrste, ki so jih vo-dile za to posebej usposobljene vzgojitelji-ce. Predvsem pa je spodbudno, da smo že na sestankih povabili tudi starše, naj sodelujejo z nami in tako nismo bili nikdar sami. Starši, ki tudi sami obvladajo sroučarske veščine, so nam vsestransko pomagali. Tako smo na cenen nač